Septemvri/Oktomvri 2006

Internet adresa na Ministerstvoto za finansii na Republika Makedonijahttp://www.finance.gov.mk/

Internet adresa na Upravata za javni prihodihttp://www.ujp.gov.mk/

Internet adresa na Carinskata uprava na Republika Makedonijahttp://www.customs.gov.mk/

Internet adresa na Makedonskata berza za dolgoro~ni hartii od vrednost http://www.mse.org.mk/

Internet adresa na Komisijata za hartii od vrednosthttp://www.sec.gov.mk/

Internet adresa na Dràvniot zavod za statistikahttp://www.stat.gov.mk/

Internet adresa na Centralniot registar na Republika Makedonijahttp://www.crm.org.mk/

MINISTERSTVO ZA FINANSIIREPUBLIKA MAKEDONIJA

Skopje, septemvri/oktomvri 2006

BILTENSe

ptem

vri/

Okto

mvri

200

6

2

SODR@INA

I. ANALIZI, TABELI I GRAFI^KI PRIKAZI

Tabela 1: Osnovni makroekonomski indikatori na Republika Makedonija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .7Tabela 2: Odbrani makroekonomski indikatori vo oddelni tranzicioni ekonomii . . . . . . . . . . . . . . . . . . .7Kratkoro~ni ekonomski dvièwa, oktomvri 2006 godina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .8Tabela 3: Bruto doma{en proizvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .13Tabela 4: Osnovni kratkoro~ni ekonomski trendovi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .14Tabela 5: Bruto doma{en proizvod spored proizvoden metod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .16Tabela 6: Bruto doma{en proizvod spored rashoden metod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .16Grafik 1: Bruto doma{en proizvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .17Grafik 2: Inflacija, prose~na . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .17Grafik 3: Inflacija, na kraj na godina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .18Grafik 4: Nadvore{no-trgovska razmena . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .18Tabela 7: Platen bilans na Republika Makedonija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .19Tabela 8: Nadvore{no-trgovska razmena po zemji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .20Nadvore{en dolg na Republika Makedonija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .22Javen dolg . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .23Tabela 9: Buxet - Centralna dràvna vlast . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .26Tabela 10: Funkcionalna klasifikacija na rashodite na Centralniot buxet na RM . . . . . . . . . . . . . . . . .27Grafik 5: Funkcionalna klasifikacija na rashodite na Centralniot buxet na RM . . . . . . . . . . . . . . . . .27Tabela 11: Buxet na Republika Makedonija (Centralen buxet i buxeti na fondovi) . . . . . . . . . . . . . . . . .28Fond za penzisko i invalidsko osiguruvawe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .30Fond za zdravstveno osiguruvawe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .31Agencija za vrabotuvawe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .32Fond za magistralni i regionalni pati{ta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .33Makedonska berza na dolgoro~ni hartii od vrednost - oktomvri 2006 godina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .34Depoziti na naselenieto i pretprijatijata kaj bankite . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .39Tabela 12: Kamatni stapki na bankite i {tedilnicite vo Republika Makedonija . . . . . . . . . . . . . . . . . . .40Tabela 13: Kreditni linii za mali i sredni pretprijatija obezbedeni od Vladata na RM . . . . . . . . . . . .42Tabela 14: Kreditni linii za mali i sredni pretprijatija obezbedeni i garantirani od Vladata na RM . .47Tabela 15: Drugi proekti za poddr{ka na mali i sredni pretprijatija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .48

II. AKTUELNI VESTI I STATII

Aktuelni vesti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .53D-r Vlatko îngovski - Elektro-energetskite sostojbi i perspektivi vo Republika Makedonija . . . .64M-r Fadil Bajrami - Procesot na finansiska integracija vo EU - ostvaruvawa i idni predizvici . .70Milo{ \uroski - Zgolemuvawe na vrabotenosta, makedonsko-evropska cel na politikata za vrabotuvawe . .75

BILTEN / MINISTERSTVO ZA FINANSII

3

Za prv pat vo 2006 godina, Vladata na RepublikaMakedonija vo izborna godina uspea navremeno dapodgotvi Buxet za narednata godina, so {to se is-po~ituva zakonskata odredba, a istovremeno seobezbedi nepre~eno izvr{uvawe na funkciite nadràvata. Ova ne bi bilo tolku zna~ajno dokolkuse podgotve{e buxet koj nema{e da bide odraz nareformskite aktivnosti koi ovaa vlada gi zapo~naso samoto nejzino doa|awe.

Anemi~niot porast na makedonskata ekonomijaprisuten vo prethodnite godini se o~ekuva zna~i-telno da se podobri vo peridot 2007-2009 godinaso ostvaruvawe na prose~nata stapka na rast naBDP vo ovoj period od okolu 6 do 6,5%. Pritoa,pottiknuva~ na ekonomskiot rast }e bidat inves-ticiite i izvozot kako rezultat na intenzivirawena investicionata aktivnost, osobeno na poleto nastranskite direktni investicii. Poradi visokotou~estvo vo strukturata na BDP, glavniot dvigatelvrz ekonomskiot rast }e bide industriskoto pro-izvodstvo, a se o~ekuva porast i vo ostanatiteekonomski sektori.

Na rashodnata strana, pak, se o~ekuva glavenpottiknuva~ na rastot da bide li~nata potro{u-va~ka ~ij pridones vo rastot bi bil pome|u 3,5 i 5procentni poeni. Vakvata pretpostavka se bazirana o~ekuvaniot porast na neto platite od 2,5 do 4otsto vo naredniot period, godi{en porast na kre-ditiraweto na naselenieto od 20-25 otsto, kako istabilno nivo na privatni transferi. Vo soglas-nost so zalo`bata na Vladata na Republika Make-donija za disciplinirana fiskalna politika, pri-

donesot na javnata potro{uva~ka vo BDP vo idniotperiod }e se dviì pome|u 0,5 i 1 procentni poeni.

Za razlika od izminatiot period koga investi-ciite nemaa zna~itelen pridones vo rastot naBDP, vo naredniot period, soglasno intenzivira-nata reformska agenda na Vladata na RepublikaMakedonija, podobrenata biznis klima, kako i kan-didatskiot status, se o~ekuva da se podobri ovojtrend. Taka, vo naredniot period se o~ekuva brutoinvesticiite prose~no godi{no da rastat pome|u10 i 15 otsto i da imaat pridones vo rastot od oko-lu 2 procentni poeni.

Vo domenot na nadvore{no-trgovskata razmena,osnoven prioritet na trgovskata politika i pona-tamu }e bide sozdavaweto na uslovi za zgolemuva-we na izvozot na stoki i zgolemuvawe na u~estvo-to na makedonskite proizvodi na me|unarodnitepazari. Vo tie ramki se o~ekuva prose~no realnozgolemuvawe na izvozot na stoki za okolu 10 otstona godi{no nivo, pri istovremen prose~en realenporast na uvozot na stoki za okolu 8-9 otsto. Vak-vite dvièwa }e ovozmoàt izvozot postepeno dago zavzeme svoeto mesto kako najzna~aen faktor voprocesot na intenzivirawe na ekonomskiot rast vozemjata. Istovremeno, trgovskiot deficit na Re-publika Makedonija postepeno }e se namaluva isoglasno proekciite do krajot na 2009 godina }e sedviì na nivo od okolu 17% od BDP.

Vo pravec na natamo{no odrùvawe na cenovna-ta stabilnost vo ekonomijata, kako osnovna mone-tarna cel, }e deluva i monetarnata politika. Voisto vreme, }e prodolì i primenata na strategi-

POÎTUVANI,

4

So po~it,

D-r Trajko Slaveski

Minister za finansii

jata na targetirawe na nominalniot devizen kursna denarot vo odnos na evroto, so {to odrùvawe-to na stabilnosta na devizniot kurs na denarot }epretstavuva indirektna monetarna cel.

Vaka definiranite politiki, kreirani vo funk-cija na ostvaruvawe na strate{kite prioriteti,kako i zabrzuvawe na integracionite procesi voEU i NATO, se osnova za proekciite na Buxetot naRepublika Makedonija za 2007 godina.

Iako voveduvaweto na ramniot danok i namalu-vaweto na stapkite na danokot na dobivka i per-sonalniot danok na dohod predizvikuva namaluva-we na javnite prihodi vo Buxetot, ovaa dlabokadano~na reforma, za koja ve}e elaborirav vo pret-hodnoto moe obra}awe, na sreden i dolg rok }epridonese kon stimulirawe na ekonomskata aktiv-nost, zgolemuvawe na rastot, a so toa i na dano~ni-te prihodi.

Trgnuvaj}i od ovoj osnoven postulat na prihodna-ta strana, Buxetot za 2007 godina postepeno sezdobiva so karakteristiki na buxet na zemji koi gonadminale tranziciciskiot period. Kako potkrepana vakvata konstatacija e sekako i izmenetatastruktura na rashodnata strana, vo ramkite na kojapokraj obezbedenite sredstva za servisirawe nazakonskite obvrski se sodràni i sredstva name-neti za direktna poddr{ka na reformskite aktiv-nosti soglasno Programata na Vladata.

Koncepiraniot Buxet za 2007 godina predviduvablago relaksirawe na pove}egodi{nata restrik-tivna fiskalna politika, odnosno minimalen po-rast na buxetskiot deficit. Imeno, fiskalnatapolitika za 2007 godina }e se realizira vo ramkina vkupno planiranite rashodi od 112.016 milionidenari, koi pak pri promeneta dano~na politika

}e se finansiraat od ocenetite prihodi na nivo od108.622 milioni denari. So proekcijata na pri-hodite i rashodite, deficitot na Buxetot na Re-publikata e planiran vo iznos od 3.394 milionidenari, odnosno 1,0% od planiraniot bruto doma-{en proizvod.

Ottuka, bi potenciral deka iako Buxetot na Re-publika Makedonija e zna~itelno optovaren sonediskreciski tro{oci koi se rezultat na zakons-ki obvrski na dràvata, osobeno vo socijalnatasfera, sepak Vladata se odlu~i za golemi ~ekorivo dano~nata politika, so cel menuvawe na dose-ga{nata funkcija na dràvata odnosno nejzinopostavuvawe vo funkcija na razvoj na privatniotsektor.

Vaka koncipiranata fiskalna politika, prezen-tirana preku Buxetot na Republika Makedonija za2007 godina i propratnite dokumenti, a poddrànaod me|unarodnite finansiski institucii (sklu~e-ni aran`mani so Svetskata banka i MMF), ja zajak-nuvaat pozicijata na Republika Makedonija vo pre-govorite za ~lenstvo na EU i NATO.

Pritoa vo tekot na godinata }e se sledi vkupno-to ostvaruvawe na site politiki za koi Vladatacvrsto veruva deka }e gi realizira, a rezultatitenema da izostanat.

Na krajot od ova moe obra}awe, sakam da ve po-kanam da uìvate vo ~itaweto na Biltenot na Mi-nisterstvoto za finansii i da pobaram od vas dau~estvuvate vo negovata kreacija so analizi i raz-misluvawa za sostojbite vo ekonomijata i mo`nos-tite za nejzinoto podobruvawe, koi moète da giprezentirate na veb stranicata na Ministerstvotoza finansii. Nie sme otvoreni za sorabotka!


5

BILTENMINISTERSTVO ZA FINANSII

I. ANALIZI,TABELI,GRAFI^KI PRIKAZI

6


7

Realen BDP Potro{uva~ki ceni 1 Tekovna smetka (saldo)2)

2004 2005 2006 2007 2004 2005 2006 2007 2004 2005 2006 2007

Pazari vo razvoj - Vkupno 6,5 5,4 5,3 5,0 6,1 4,8 5,3 4,6 -5,7 -5,2 -5,7 -5,4

Bugarija 5,7 5,5 5,6 5,8 6,1 5,0 7,4 3,8 -5,8 -11,8 -12,4 -12,2

ê{ka Republika 4,2 6,1 6,0 4,8 2,8 1,8 2,9 3,3 -6,0 -2,1 -1,9 -1,6

Estonija 7,8 9,8 9,5 8,0 3,0 4,1 4,6 3,8 -13,0 -11,0 -12,0 -11,7

Ungarija 5,2 4,1 4,5 3,5 6,8 3,6 3,5 5,8 -8,6 -7,4 -9,1 -8,0

Latvija 8,6 10,2 11,0 9,0 6,2 6,8 6,6 6,3 -12,9 -12,4 -14,0 -13,7

Litvanija 7,0 7,5 6,8 6,5 1,2 2,7 3,6 3,3 -7,7 -6,9 -7,5 -7,4

Polska 5,3 3,4 5,0 4,5 3,5 2,1 0,9 2,3 -4,2 -1,4 -1,7 -1,9

Romanija 8,4 4,1 5,5 5,5 11,9 9,0 7,8 5,7 -8,5 -8,7 -10,9 -11,1

Slova~ka 5,4 6,1 6,5 7,0 7,5 2,7 4,7 3,6 -3,6 -8,6 -7,7 -5,9

Slovenija 4,2 3,9 4,2 4,0 3,6 2,5 2,5 2,3 -2,1 -1,1 -2,0 -2,3

Hrvatska 3,8 4,1 4,6 4,7 2,1 3,3 3,5 2,8 -5,4 -6,3 -6,8 -6,8

Malta -1,5 2,5 1,6 1,8 2,7 2,5 2,9 2,8 -9,6 -13,1 -12,5 -12,0

Turcija 8,9 7,4 5,0 5,0 8,6 8,2 10,2 7,2 -5,2 -6,4 -6,7 -5,8

Tabela 2: ODBRANI MAKROEKONOMSKI INDIKATORI VO ODDELNI TRANZICIONI EKONOMII

1) Godi{en prosek2) Procent od BDP

Izvor: World Economic Outlook, IMF, Washington D.C., April 2006

1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005*

Realen BDP % 1,2 1,4 3,4 4,3 4,5 -4,5 0,9 2,8 4,1 3,8

BDP USD mil. 3.390 3.458 3.581 3.674 3.588 3.437 3.769 4.631 5.368 5.766

Inflacija (prosek) % 2,3 2,6 -0,1 -0,7 5,8 5,5 1,8 1,2 -0,4 0,5

Inflacija (kraj na period) % -0,7 2,7 -2,4 2,4 6,1 3,7 1,1 2,6 -1,9 1,2

BDP deflator % 2,9 3,4 1,4 2,7 8,2 3,6 3,4 0,3 1,3 3,3

Buxetsko saldo

(centralen buxet i fondovi) % BDP -0,5 -0,4 -1,7 0,0 1,8 -7,2 -5,7 -0,6 0,4 0,3

Devizen kurs, prosek DEN/1USD 40,0 49,8 54,5 56,9 65,9 68,1 64,7 54,3 49,4 49,3

Devizen kurs, prosek DEN/1EUR 50,1 56,2 61,1 60,6 60,7 60,9 61,0 61,3 61,3 61,3

Devizen kurs, kraj na period DEN/1USD 41,4 55,4 51,8 60,3 65,3 69,2 58,6 49,9 45,9 51,7

Devizen kurs, kraj na period DEN/1EUR 51,3 61,2 60,9 60,6 60,8 61,0 61,1 61,3 61,4 61,2

Izvoz (F.O.B.) USD mil. 1.147 1.237 1.291 1.190 1.321 1.153 1.112 1.359 1.672 2.041

Uvoz (F.O.B.) USD mil. 1.462 1.623 1.807 1.686 2.011 1.677 1.916 2.211 2.785 3.097

Trgovski bilans USD mil. -315 -386 -516 -496 -690 -524 -804 -852 -1.113 -1.056

Bilans na tekovna smetka USD mil. -340 -286 -269 -32 -75 -235 -358 -152 -415 -57

kako % od BDP % -10,0 -8,3 -7,5 -0,9 -2,1 -6,8 -9,5 -3,3 -7,7 -1,0

Devizni rezervi USD mld. 0,28 0,26 0,33 0,45 0,71 0,78 0,73 0,90 0,99 1,33

Pokrivawe na uvozot (rezervi/uvoz) meseci 2,2 1,9 2,2 3,2 3,7 4,7 4,0 3,9 3,3 3,6

Nadvore{en dolg 1) USD mld. 1.118 1.139 1.437 1.490 1.489 1.506 1.635 1.813 2.044 2.258

kako % od BDP % 33,1 33,5 41,4 41,5 39,9 41,0 43,1 44,9 44,6 39,2

Stranski direktni investicii USD mil. 11,2 30,0 127,7 32,4 175,1 440,7 77,7 94,3 150,1 120,0

kako % od BDP % 0,3 0,9 3,6 0,9 4,9 12,8 2,1 2,0 2,8 2,1

Tabela 1: OSNOVNI MAKROEKONOMSKI INDIKATORI NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

1) Po~nuvaj}i od 1998 godina, soglasno so novata metodologija prepora~ana od Svetskata banka, vkupniot nadvore{en dolg gi opfa}a kratkoro~nite, srednoro~nite i dolgoro~nite krediti

* Procenka ili prethodni podatoci

Izvor: Dràven zavod za statistika, Ministerstvo za finansii na Republika Makedonija i Narodna banka na Republika Makedonija

8

1. REALEN SEKTOR

1.1. Vo oktomvri 2006 godina, kumulativniot in-deks na industriskoto proizvodstvo se zgolemiza 2,8% na godi{na osnova, dodeka pak mese~niotporast iznesuva{e 7,4%.

Visokiot mese~en porast e voobi~aen, sezonskiefekt vo proizvodstvoto po periodot na letnite od-mori. Desezoniranoto proizvodstvo zabeleà zgole-muvawe za 1,9% na mese~na osnova.

Spored glavnite industriski grupi, kumulativniotindeks na industrisko proizvodstvoto vo oktomvri2006 godina, beleì najgolem porast vo sektorot Va-dewe na rudi i kamen (35,2%). Proizvodstvoto vosektorot Prerabotuva~ka industrija, koja u~estvuva

so 80% vo vkupniot indeks, e zgolemeno za 2,9%. Vosektorot Snabduvawe so el. energija, gas i voda pro-izvodstvoto vo peridot januari-oktomvri 2006 godi-na e namaleno za 1,5% na godi{no nivo.

1.2. Vo periodot januari-oktomvri 2006 godina,tro{ocite na ìvot zabeleàa porast od 3,2% nagodi{na osnova. Mese~niot porast na tro{ocitena ìvot vo oktomvri iznesuva{e 0,1%.

Najvisok kumulativen godi{en porast na cenite eostvaren kaj alkoholnite pijalaci i tutunot (23,9%),kaj obrazovanieto (9,9%) i soobra}ajot (6,6%).

Vrednosta na potro{uva~kata ko{nica za ishranai pijaloci za edno ~etiri~leno doma}instvo vo ok-tomvri 2006 godina presmetena vrz osnova na cenitena malo iznesuva 10.027 denari i vo odnos na pret-hodniot mesec e povisoka za 0,4%.

1.3. Vo odnos na proizvodi so koi voobi~aenonajmnogu se trguva na svetskite berzi i se zna~aj-ni za R.M., vo oktomvri 2006 godina, berzanskiteceni na olovoto, cinkot i nikelot se zgolemija za14%, 12% i 9%, soodvetno.

Gledano od aspekt na makedonskata ekonomija, ona{to osobeno raduva e porastot na cenata na nikelotkoja dostigna rekordno nivo od 32.703 SAD $ za edenmetri~ki ton. Od druga strana pak, namaluvawe naberzanskata cena na mese~na osnova e registrirano

KRATKORO^NI EKONOMSKI DVI@EWAOKTOMVRI 2006 GODINA

REZIME NA NAJVA@NITE KRATKORO^NI EKONOMSKI DVI@EWA VO OKTOMVRI 2006 GODINA

150.0

140.0

130.0

120.0

110.0

100.0

90.0

80.0

70.0

Indeksi na industrisko proizvodstvo(veri`ni indeksi)

X XI XII I/06 II III IV V VI VII VIII IX X

5

4

3

2

1

0

-1

-2

X XI XII I/06 II III IV V VI VII VIII IX X

Tro{oci na ìvot

m/m-12 m/m-1

20.0

15.0

10.0

5.0

0.0

-5.0

-10.0

110.0

107.5

105.0

102.5

100.0

97.5

95.0

92.5

90.0

87.5

85.0I/05 II III IV V VI VII VIII IX X XI XII I/06 II III IV V VI VII VIII IX X

Industrisko proizvodstvo - desezonirano

Izvor: Dràven zavod za statistika

Izvor: Ministerstvo za finansii


Desezonirano industrisko p-tvo m/m-1 3-mese~en podvièn prosek (desna skala)


9

kaj naftata, jagne{koto meso, bakarot i ladno i top-lo valanite ~eli~ni limovi.

2. NADVORE[EN SEKTOR

2.1. Kumulativno, vo desette meseci od 2006 go-dina evidentiran e zna~itelen porast na izvozotna stoki izrazen vo dolarska vrednost od 16,2%,pri porast na uvozot od 13,6%.

Pritoa, deficitot vo razmenata so stranstvo vooktomvri se zgolemi za 76,6 milioni dolari od toj vo2005 i iznesuva{e 1.038,2 milioni dolari. Stepenotna pokrienost na uvozot so izvoz na stoki na godi{nonivo iznesuva 65,5%.

2.2. Najgolemi izvozni grupi proizvodi vo peri-odot januari-oktomvri 2006 godina se: èlezo i~elik (534 mil. dolari), obleka (411 mil. dolari),nafta i proizvodi od nafta (168 mil. dolari), tu-tun i prerabotki od tutun (99 mil. dolari), ovo{jei zelen~uk (94 mil. dolari), pijaloci (67 mil. do-lari) i metalni ruda i metalni otpadoci (60,6mil. dolari).

Ovie sedum grupi proizvodi so~inuvaat 72,9% odvkupniot izvoz na dràvata. Najgolem del od uvozotna stoki (spored SMTK), odnosno 16% otpa|a na uvo-zot na nafta i proizvodi od nafta, 10% na èlezo i~elik, na tekstilni prediva otpa|aat 9% i 6% nadrumski vozila.

2.3. Od vkupno izvezenite stoki vo periodot ja-nuari-oktomvri, 55% se plasirani na pazarot naEvropska Unija, a 44,4% od vkupno uvezenite stokivo Republika Makedonija se so poteklo od ovaaintegracija.

Izvozot na stoki vo Evropska Unija na godi{no ni-vo e zgolemen za 19,7%, a uvozot za 12,1%. Srbija iCrna Gora, Grcija, Germanija, Italija, Hrvatska i Bu-

garija se na{i najgolemi partneri, so u~estvo od74,9% vo vkupniot izvoz.

2.4. Nadvore{niot dolg na R. Makedonija vrz os-nova na dolgoro~ni krediti i zaemi na krajot naoktomvri 2006 godina iznesuva{e 2.193 milionidolari, {to vo odnos na krajot na 2005 godinapretstavuva nezna~itelen porast od 0,5%.

Vo ramkite na vkupniot nadvore{en dolg (dolgoro-~en i kratkoro~en), od aspekt na dol`nici, javniotdolg iznesuva 1.538 milioni dolari, ili 66,8% odvkupniot dolg.

Vo strukturata na dolgot po kreditori i vo ovojmesec nema nekoi zna~ajni pomestuvawa, odnosno iponatamu u~estvoto na multilateralnite kreditoriiznesuva pove}e od edna polovina (51,3%), od koinajgolem del se IDA, IBRD, EIB i EU. Bilateralnitekreditori u~estvuvaat so 9,7%, a privatnite kredi-tori so 39,1%, od koi 22,3% se po osnov na evroob-vrznici.

2.5. Za prvite deset meseci od 2006 godina, povle-~eni se sredstva vo iznos od 253 milioni dolari,od koi 169 milioni dolari od privatni kreditori.

Vo ovoj period sklu~eni se novi krediti vo visinaod 303 milioni dolari. Redovnoto servisirawe naobvrskite prodolùva i ponatamu pri {to, kumula-tivno, za prvite deset meseci, servisirani se 426 mi-lioni dolari, od koi 368 milioni dolari glavnica.

2.6. Sostojbata na kratkoro~niot dolg na krajotna oktomvri 2006 godina iznesuva{e 108,4 milio-ni dolari i vo celost se odnesuva na privatniotsektor, i toa po osnov na finansiski krediti.

400.0

300.0

200.0

100.0

0.0

-100.0

-200.0X XI XII I/2006 II III IV V VI VII VIII IX X


Nadvore{no trgovska razmena na RM (vo milioni $)

Izvoz Uvoz Deficit

53

52

51

50

49

48

47

4

45

2.200

2.150

2.100

2.050

2.000

1.950

1.900

1.850

1.800

Nadvore{en dolg vo SAD$

Izvor: NBRM

05 06Nadvore{en dolg denar / $ (desna skala)

X XI XI I II III IV V VI VII VIII IX X

Kratkoro~ni ekonomski dvièwa

10

3. FISKALEN SEKTOR

3.1. Vo periodot januari-oktomvri 2006 godina,vkupnite prihodi na Centralniot buxet iznesu-vaat 50.800 milioni denari, {to pretstavuva re-~isi isto ostvaruvawe vo odnos na istiot periodod minatata godina (zgolemuvawe od samo 0,2%).

Dano~nite prihodi vo ovoj period se realiziranivo iznos od 47.676 milioni denari, {to pretstavuvazgolemuvawe od 6,0% vo odnos na minatata godina.

U~estvoto na danokot na dodadena vrednost vovkupnite dano~ni prihodi vo periodot januari-ok-tomvri 2006 godina iznesuva 45,9%, a na akcizite19,5%. Od ovie dva danoci se ostvareni prihodi od31.150 milioni denari, {to pretstavuva dve tretiniod vkupnite dano~ni prihodi vo ovoj period.

Prihodite od personalniot danok na dohod se ost-varija vo iznos od 6.749 milioni denari, {to e za4,2% pove}e vo sporedba so istiot period vo 2005godina. Zna~aen porast od 1.568 milioni denari(63,7%) vo odnos na lanskata godina e ostvaren kajdanokot na dobivka. Vo periodot januari-oktomvri2006 godina prihodite od carina se zgolemeni za5,2% sporedeno so istiot period lani.

3.2. Vo periodot januari-oktomvri 2006 godina,vkupnite rashodi na Centralniot buxet iznesuvaa48.414 milioni denari, {to e za 2,3% pove}e voodnos na istiot period od 2005 godina.

Najgolemi rashodni stavki se transferite (38,3%)i platite i nadomestocite (38,2%). Vo delot natransferite, vo ovoj period se potro{eni 5,6% po-ve}e sredstva sporedeno so 2005 godina. Transferi-te kon Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawese izvr{eni vo iznos od 7.317 milioni denari ili za964 milioni denari (15,2%) pove}e vo odnos na isti-ot period lani. Vo odnos na istiot period lani,

sredstvata za plati i nadomestoci se zgolemeni za2,4%, odnosno iznesuvaat 18.351 milioni denari.

Rashodite za stoki i uslugi se izvr{eni vo iznosod 5.424 milioni denari, odnosno imaat re~isi istoostvaruvawe kako minatata godina. Vo ovoj period,sredstvata za kapitalni rashodi iznesuvaat 3.813milioni denari, {to e namaluvawe za 11,4 % ili 489milioni denari vo sporedba so 2005 godina.

3.3. Ottuka, vo periodot januari-oktomvri 2006 go-dina e ostvaren suficit na Centralniot Buxet od2.386 milioni denari, dodeka pak suficitot na kon-solidiraniot buxet iznesuva 1.896 milioni denari.

4. MONETAREN SEKTOR

4.1. Vo oktomvri 2006 godina, prose~nata kamat-na stapka na blagajni~kite zapisi iznesuva{e5,46%, dodeka prose~nite mese~ni ponderiranikamatni stapki na dràvnite zapisi so ro~nostod tri i {est meseci iznesuvaa 6,24%, i 6,88%,soodvetno.

Vo oktomvri 2006 godina transakciite na NBRM iponatamu bea vo nasoka na neto otkup na devizi. Nakrajot na oktomvri, vkupnite likvidni sredstva nabankite iznesuvaa 7.432 milioni denari i na mese~-na osnova zabeleàa porast od 13,5%. Od aspekt natekovite na kreirawe i povlekuvawe likvidnost,glaven tek na povlekuvawe na likvidnost povtornopretstavuvaa denarskite depoziti na dràvata naNBRM. Preku deviznite transakcii na NBRM be{ekreirana dopolnitelna likvidnost, a gotovite parivo optek zabeleàa nezna~itelno namaluvawe. Mo-netarnite instrumenti deluvaa vo nasoka na kreira-we na likvidnost, a preku blagajni~kite zapisi seizvr{i povlekuvawe na likvidnost vo iznos od 141milioni dolari.

4.2. Na krajot od oktomvri 2006 godina, na mese~-na osnova, primarnite pari zabeleàa porast od3,6%, a gotovite pari vo optek se re~isi na istonivo kako i vo septemvri.

Monetarniot agregat M1 na mese~na osnova e zgole-men za 1,5%, a na godi{no nivo za 16,6%. Ovoj porast,prosleden i so porast na vkupniot depoziten po-tencijal na bankite, rezultira{e so ednakov mese~enporast na po{irokite monetarni agregati M2 i M4 od2,9%. Na godi{na osnova, monetarnite agregati M2 iM4 isto taka beleàt identi~en porast od 23,7%

4.3. Vkupniot devizen potencijal na komercijal-nite banki vo oktomvri 2006 godina zabeleà po-rast od 3,4% na mese~na osnova, a 26,4% na godi{-na osnova.

22.00019.00016.00013.00010.000

7.0004.0001.000

0-1.000-2.000-5.000-8.000

-11.000-14.000-17.000-20.000


Oddelni kategorii na prihodi i rashodi

X-2005 X-2006

Personalendanok

Danok nadobivka

DDV

Akcizi

Carini

Plati

Kapitalnirashodi

Kamata

Transferi

Stoki iuslugi


11

Kreditite na privatniot sektor vo oktomvri 2006godina zabeleàa porast od 28,1% vo odnos na ok-tomvri minatata godina, pri {to kreditite vo do-ma{na valuta se zgolemeni za 25%, a kreditite vostranska valuta beleàt porast od 37,9%.

4.4. Vo kamatnata politika na komercijalnitebanki i vo oktomvri ne bea zabeleàni nekoi po-zna~ajni promeni.

Imeno, prose~nite ponderirani kamatni stapki zadenarski krediti vo oktomvri 2006 godina se zadr-àa na re~isi isto nivo od prethodniot mesec ili10,9%. Istovremeno, kamatnite stapki na deviznitekrediti iznesuvaa 8,3% i vo odnos na septemvri sezgolemeni za 0,1 procenten poen. Promeni ne se za-beleàni i kaj prose~nite pasivni kamatni stapkina denarskite depoziti i kaj kamatnite stapki nadeviznite depoziti, dodeka pasivnite kamatnitestapki na deviznite depoziti se zgolemeni za 0,1procenten poen i iznesuvaa 1,7%.

4.5. Bruto deviznite rezervi na krajot na ok-tomvri 2006 godina dostignaa nivo od 1.782 mil-ioni dolari, odnosno vo sporedba so dekemvri2005 godina se zgolemija za 458 milioni dolari.

Vo tekot na oktomvri 2006 godina, pri intervenci-ite na devizniot pazar, NBRM prodade 1,5 milionidolari i otkupi 43,8 milioni dolari, so {to netoefektot be{e otkupeni 42,2 milioni dolari.

5. SOCIJALEN SEKTOR

5.1. Vo oktomvri 2006 godina vo Agencijata zavrabotuvawe na Republika Makedonija se regis-trirani 13.160 zasnovani novi rabotni odnosi,{to pretstavuva namaluvawe od 8,7% na godi{nonivo.

Pritoa, vrabotuvawata na registriranite nevra-boteni lica vo oktomvri 2006 godina u~estvuvaa so

25,3% vo vkupnite vrabotuvawa, dodeka ostanatitevrabotuvawa se direktno od dotoga{ neaktivnotonaselenie ili lica koi preminale od edno na drugorabotno mesto.

5.2. Brojot na registrirani nevraboteni lica vooktomvri 2006 godina iznesuva{e 361.335, {to e za1,4% ponisko na godi{no nivo.

Prilivot na lica vo registarot na Agencijata zavrabotuvawe vo oktomvri 2006 godina iznesuva10.037 lica, dodeka kako odliv na lica od Agencijatase registrirani 7.533 lica. Od registriranite ne-vraboteni lica vo oktomvri 2006 godina, 51,3% senekvalifikuvani i polukvalifikuvani, 24,8% sozavr{eno sredno stru~no obrazovanie, 17,1% se kva-lifikuvani i visoko kvalifikuvani i 6,8% se so za-vr{eno vi{o i visoko obrazovanie. Vo vkupniot brojna nevraboteni lica, maìte u~estvuvaat so 41,7%.

5.3. Vo oktomvri 2006 godina, 33.196 lica koris-tele pari~en nadomestok vo slu~aj na nevrabote-nost, {to pretstavuva 9,3% od evidentiranite ne-vraboteni lica. Vo odnos na istiot period pret-hodnata godina, brojot na korisnici na pari~ennadomestok e namalen za 20%.

Od vkupniot broj na registrirani nevraboteni li-ca vo oktomvri 2006 godina, 67,4% koristele bes-platno zdravstveno osiguruvawe od Agencijata zavrabotuvawe. Na godi{na osnova, brojot na korisni-ci na zdravstveno osiguruvawe e namalen za 1,0%.

5.4. Soglasno podatocite na Fondot za penziskoi invalidsko osiguruvawe, vo oktomvri 2006 go-dina se evidentirani 267.711 penzioneri, {to voodnos na oktomvri 2005 godina pretstavuva po-rast od 1,8%. Za isplata na penziite, vo ovoj me-sec se potro{eni 2.011 milioni denari.

Izvor: Narodna banka na Republika Makedonija

Bruto devizni rezervi(milioni SAD dolari)

1.900

1.700

1.500

1.300

1.100

900

700

500X XI XII I II III IV V VI VII VIII IX X

2005 2006

5.0004.5004.0003.5003.0002.5002.0001.5001.000

5000

Pregled na novite vrabotuvawa

X XII II IV VI VIII X2005 2006

Izvor: Agencija za vrabotuvawe

Novovraboteni od evidencija Novovraboteni vkupno

20.000

18.000

16.000

14.000

12.000

10.000

8.000

6.000

4.000

2.000

0

Kratkoro~ni ekonomski dvièwa

12

Vo oktomvri 2006 godina, vrednosta na prose~natapenzija iznesuva{e 7.692 denari, {to na godi{no ni-vo pretstavuva porast od 3,0%. Soodnosot na pro-se~nata penzija so prose~nata isplatena neto platavo septemvri 2006 godina iznesuva{e 56,5%.

5.5. Poslednite raspolo`livi podatoci zakorisnicite na socijalna pomo{ pokaùvaat dekavo septemvri 2006 godina za isplata na socijalnapomo{ se potro{eni 143,5 milioni denari za65.380 doma}instva, {to e za 4,6 % ponisko nivona godi{na osnova.

Za korisnicite na pomo{ po osnov na tu|a nega, voseptemvri se potro{eni 66,6 milioni denari za

20.970 lica. Kako korisnici na postojana pari~napomo{, vo ovoj mesec se registrirani 5.099 lica i zaniv se potro{eni 15,7 milioni denari, dodekazdravstvena za{tita koristat 5.167 lica (lica koine koristat za{tita po drugi osnovi).

5.6. Prose~nata isplatena mese~na neto-plata povraboten vo septemvri ovaa godina iznesuva{e13.603 denari, odnosno na godi{na osnova nomi-nalnata i realnata prose~na plata registriraastapki na rast od 7,2% i 4,0%, soodvetno.

Vo septemvri 2006 godina, 14,4% od rabotnicite voRepublika Makedonija ne primile plata.


Prose~ni neto-plati (godi{ni promeni, %)

9

8

7

6

5

4

3

2

1

0

Nominalni plati Realni plati

IX X XI XII I II III IV V VI VII VIII IX2005 2006

Izvor: Fond na penziskoto i invalidskoto osiguruvawe na Makedonija

Vkupen broj na penzioneri

269.000268.000267.000266.000265.000264.000263.000262.000261.000260.000

X XI XII I II III IV V VI VII VIII IX X2005 2006

BI

LTEN

/ MI

NI

STE

RSTV

O ZA

FI

NAN

SI

I

13

* Prethodni podatociIzvor: Dràven zavod za statistika.

Tabela 3: BRUTO DOMA[EN PROIZVOD(realni stapki na rast, kvartal vo odnos na ist kvartal prethodna godina, 2000-2006)

A + B V + G + D \ E @ Z Y + I + Q J + K + L + N

2000 I 2.4 16.3 4.1 37.7 -7.1 13.4 2.4 1.0 0.5 11.4 15.1 12.0II 3.6 17.1 -9.9 4.6 -14.8 11.1 2.5 1.3 0.8 5.6 9.0 6.1III 1.2 1.8 5.3 -8.7 -9.6 10.1 2.7 -0.8 1.9 0.6 3.9 1.0IV -3.1 4.5 12.5 -12.7 -13.1 0.7 3.2 -1.1 3.7 -0.3 3.0 0.2

00/99 1.0 9.4 2.6 3.0 -11.3 8.5 2.7 0.1 1.7 4.1 7.5 4.52001 I -6.9 -2.8 0.7 -18.9 6.7 -4.8 3.0 -8.7 -6.9 -6.2 -6.9 -6.3

II -12.5 -4.7 -4.9 4.5 -7.1 -7.2 2.6 -5.1 -8.5 -3.8 -4.4 -3.9III -13.3 -10.6 -22.9 4.4 -14.7 -11.1 1.4 0.8 -13.1 -6.2 -6.9 -6.4IV -10.3 -0.5 -22.8 9.7 -0.1 -9.9 1.3 3.7 -13.5 -1.5 -2.2 -1.6

01/00 -10.8 -4.6 -14.4 -0.8 -4.5 -8.3 2.1 -2.3 -10.5 -4.4 -5.1 -4.52002 I -5.6 -10.1 -7.0 6.0 -1.0 -3.4 -2.8 10.0 -2.5 -1.8 1.1 -1.3

II -2.5 -3.5 0.7 4.6 16.1 -6.7 -4.1 4.7 1.7 -0.9 2.0 -0.4III -1.6 -1.3 5.3 4.2 32.2 -0.5 -4.1 0.8 6.2 0.3 3.2 0.8IV 1.8 10.2 1.4 6.8 18.8 3.5 -3.7 -0.8 2.2 3.6 6.6 4.1

02/01 -2.0 -0.8 0.6 5.4 16.7 -1.8 -3.7 3.5 1.8 0.4 3.3 0.92003 I 3.2 3.9 8.8 1.8 14.2 -2.7 -4.4 5.7 4.4 2.3 -0.5 1.8

II 3.5 4.0 8.1 2.2 6.7 5.2 -3.7 6.5 -3.2 3.5 0.7 3.0III 6.5 15.0 13.8 1.1 11.1 0.5 -3.0 4.9 -4.3 5.9 3.1 5.4IV 6.2 -0.7 21.6 2.0 7.0 -0.9 -3.3 2.7 -1.6 1.7 -1.0 1.2

03/02 4.8 5.0 13.3 1.8 9.6 0.4 -3.6 4.9 -1.2 3.3 0.6 2.82004 I 4.5 0.7 2.7 13.3 -11.2 -7.6 11.5 0.0 10.4 3.4 3.4 3.4

II 6.3 0.7 10.1 14.9 -8.4 -5.0 12.4 -0.4 13.2 4.8 4.8 4.8III 6.7 1.3 6.6 16.6 -14.2 -4.7 12.0 -1.3 13.7 4.6 4.6 4.6IV 7.3 -5.0 8.6 17.6 -10.7 -2.2 11.2 -0.8 12.6 3.4 3.4 3.4

04/03 6.2 -0.8 7.4 15.7 -11.3 -4.8 11.8 -0.6 12.5 4.0 4.4 4.12005* I 4,1 4,7 -9,7 5,9 3,9 6,4 0,2 0,5 -0,9 2,9 2,9 2,9

II 3,6 13,0 -9,0 8,2 8,6 7,4 0,9 0,3 1,4 5,0 5,0 5,0III 2,8 5,9 -3,0 8,6 8,6 8,0 1,5 2,0 0,0 4,1 4,1 4,1IV 1,8 4,0 -0,2 8,7 4,9 3,0 2,9 3,4 11,1 3,8 3,8 3,8

05/04 3,1 6,8 -5,0 7,9 6,6 6,1 1,4 1,5 2,9 4,0 4,0 4,02006* I 3,0 0,5 -2,4 6,2 1,0 8,3 1,5 1,5 4,1 2,5 2,6 2,6

II 2,8 1,6 1,4 4,3 -0,4 7,3 1,8 2,7 5,2 2,8 2,8 2,8

Zemjodelstvo,lov,

{umarstvo iribarstvo

Vadewe rudi ikamen, prerabotu-va~ka industrija isnabduvawe so el.energija, gas i voda

Grade`-ni{tvo

Trgovija nagolemo i

trgovija namalo

Hoteli irestorani

Soobra}aj,skladirawe

i vrski

Finansisko posredu-vawe, aktivnosti vovrska so nedvièn

imot, iznajmuvawe iimputirani stanarini

Javna uprava iodbrana, socijalnaza{tita, obrazo-

vanie, zdravstvo isocijalna rabota

Imputirani bankars-ki uslugi

Dodadenavrednost

Neto da-noci naproiz-vodstvo

BRUTODOMA[ENPROIZVOD

14

Tabela 4: OSNOVNI KRATKORO^NI EKONOMSKI TRENDOVIProcentualna promena vo odnos na istiot period od prethodnata godina, osven ako ne e poinaku nazna~eno

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2005 2006

K - 1 K - 2 K - 3 K - 4 K - 1 K - 2 K - 3 oktom.

4,6 -4,5 0,9 2,8 4,1 4,0 2,9 5,0 4,1 3,8 2,6 -

3,5 -3,1 -0,8 6,6 -2,1 7,0 4,8 13,0 6,0 4,1 0,5 1,7 4,0 7,4

20,8 -16,9 16,4 -7,7 4,9 4,9 5,7 4,8 -2,8 7,4 9,2 -

5,8 5,5 1,8 1,2 -0,4 0,5 -0,4 0,9 0,9 0,8 2,7 3,5 3,6 0,1

8,9 2,0 -0,9 -0,3 0,9 3,2 1,9 2,3 4,5 3,8 5,6 5,7 0,1 -0,8

6,0 0,5 3,0 13,1 3,9 11,8 2,8 11,5 -7,3 -1,9 3,8 5,9 8,9 2,5

-4,7 -0,7 0,2 -10,3 0,7 -11,8 -10,4 -18,4 -5,6 -5,6 -3,6 -1,2

-12,5 -2,7 1,1 -10,1 -0,4 -15,1 -13,9 -20,1 -8,1 -7,1 -9,3 -7,3

28,3 24,4 25,0 28,9 38,3 54,4 47,6 53,1 61,6 56,9 61,9 69,8 70,1 58,4

261,9 291,2 330,3 388,4 461,4 443,3 478,1 479,7 429,2 410,8 383,9 420,3 408,5 397,5

8.638,0 5.944,7 6.772,0 9.629,0 13.823,4 14.744,0 15.348,0 16.191,0 14.567,4 12.649,0 14.810,0 19.925,0 29.154,0 32.703,0

1.813,0 1.578,3 1.559,0 1.779,0 2.866,0 3.679,0 3.268,0 3.379,0 3.756,6 4.302,0 4.940,0 7.210,0 7.670,0 7.500,0

45,4 47,6 45,3 51,5 88,7 97,6 97,8 100,4 89,2 104,9 124,2 110,0 119,0 153,1

112,8 88,6 77,9 82,8 104,8 138,1 131,5 137,2 129,7 164,0 224,2 329,2 336,3 382,3

385,8 299,2 328,3 444,6 607,1 733,3 683,3 712,5 750,0 750,0 750,0 666,7 700,0 675,0

295,8 216,5 246,7 320,2 502,5 633,3 583,3 612,5 650,0 650,0 650,0 591,7 600,0 575,0

11,0 -12,7 -3,7 22,2 22,4 21,8 31,7 39 14,3 8,0 -6,5 14,1 35,7 21,9

17,9 -19,4 16,3 15,3 25,9 10,1 13,8 24,6 8,8 -2,8 -6,4 8,4 25,8 14,6

-771 -533 -849 -937 -1.230 1.187 -219,2 -380,0 -263,0 -326,6 -206,0 -382,6 -269,2 -92,0

-236 -38 -324 -277 -415 -81,0 -21,4 -112,6 78,2 34,4 -23,8 -60,9 75,7 79,4

235,6 62,0 -40,5 168,8 82,3 415,1 13,4 29,5 111,9 260,3 33,5 112,8 167,8 31,6

1.495,1 1.429,0 1.577,0 1.798,6 2.007,5 2.181,3 1.961,0 1.994,2 1.980,0 2.181,3 2.018,2 2.141,1 2.179,1 2.193,6

60,73 60,91 60,98 61,26 61,34 61,30 61,40 61,37 61,22 61,19 61,23 61,17 61,70 61,18

65,89 68,04 64,73 54,30 49,41 49,2919 46,80 48,68 50,16 51,47 50,97 48,75 48,00 48,50

REALEN SEKTOR

Proizvodstvo realni promeni

Bruto doma{en proizvod

Industrisko proizvodstvo

nominalni promeni

Investicii vo ma{ini i oprema

Ceni

Tro{oci na ìvot

Ceni na proizvoditeli na industriski proizvodi

Konkurentnost na industrijata

Produktivnost

Tro{oci za rabotna sila po edinica proizvod

Realni tro{oci za rabotna sila po edinica proizvod

Berzanski ceni na najva`nite izvozni i uvozni proizvodi ceni vo SAD$

Surova nafta-brent

Jagne{ko meso (c/kg)

Nikel

Bakar

Olovo

Cink

Ladno valani ~eli~ni limovi

Toplo valani ~eli~ni limovi

NADVORE[EN SEKTOR

nominalni promeni na dolarski vrednosti

Izvoz na stoki (FOB)

Uvoz na stoki (CIF)

Trgovski bilans (milioni SAD $)

Tekovna smetka na Platniot bilans (milioni SAD $)

Promena vo deviznite rezervi (milioni SAD $) "-# zna~i namaluvawe

Nadvore{en dolg sredno. dolgo. (kraj na period vo milioni SAD $)

Kursevi (prose~en)

denar/EURO

denar/SAD $

BI

LTEN

/ MI

NI

STE

RSTV

O ZA

FI

NAN

SI

I

15

Izvor: Dràven zavod za statistika, Narodna banka na Makedonija, Ministerstvo za finansii, Ministerstvo za trud i socijalna politika, Agencija za vrabotuvawe, World Development Prospects (Pink Sheets), presmetki na Ministerstvoto za finansii.

VLADINI FINANSII

nominalni promeni

Prihodi

Dano~ni prihodi

DDV

Rashodi

Tekovni rashodi

Kapitalni rashodi

Saldo na centralniot buxet (vo milioni denari)

Saldo na konsolidiraniot buxet (vo milioni denari)

MONETAREN SEKTOR

nominalni promeni (kraj na period)

Neto devizni sredstva

Krediti na privaten sektor

Gotovi pari vo optek

M1

M2

M4

Odnos na deviznite rezervi sprema M1

SOCIJALEN SEKTOR

Pazar na rabotna sila

Stapka na nevrabotenost (ARS)

Vkupno novovraboteni (kraj na period)

Novovraboteni na neopredeleno vreme (kraj na period)

Plati

Nominalni neto plati

Realni neto plati

Potro{uva~ka ko{nica

Socijalna za{tita

Broj na penzioneri (kraj na period)

Broj na doma}instva koi primaat socijalna pomo{ (kraj na period)

Broj na lica koi primaat nadomest za nevraboteni (kraj na period)

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2005 2006

K - 1 K - 2 K - 3 K - 4 K - 1 K - 2 K-3 oktom.

22,5 -10,3 10,1 -7,4 5,8 7,5 -9,0 5,8 27,3 6,3 -6,1 -11,4 -10,2 -3,5

22,1 -6,9 14,0 -9,6 6,8 4,8 -3,1 6,2 7,3 8,0 -0,3 -8,4 9,8 -2,9

75,2 -1,8 19,8 3,2 21,6 5,1 -5,9 4,4 10,4 10,7 -14,3 -9,2 7,6 -26,4

12,7 27,0 -0,1 -13,8 0,3 6,1 5,6 0,6 6,2 10,9 10,0 2,9 1,1 -3,5

1,8 31,9 17,2 -1,2 1,4 2,2 3,6 -0,5 3,7 1,6 11,2 3,2 3,3 -1,7

94,5 28,3 11,8 -447,0 -3,4 47,4 42,2 11,4 32,7 85 5,4 0,3 -17,4 -20

6.285 -12.490 7.343 -2.551 371 1.183,0 -1.005,0 357,0 3.593,0 -1.672,0 -1.275,0 1.621,0 -87,0 497,0

5.905 -13.171 -13.019 -2.596 7 -1.708,0 -1.035,0 750,0 3.501,0 -2.420,0 -441,0 21,0 1.126,0 1187,0

73,8 57,6 -19,1 5,3 4,7 30,3 4,0 13,4 10,0 30,3 41,2 34,8 40,2 40,3

17,2 7,3 12,7 15,8 18,7 20,5 25,0 23,0 22,0 20,5 21,0 26,3 24,7 28,1

16,6 48,5 0,0 0,3 -0,1 2,0 2,0 0,5 1,3 2,0 3,7 8,9 9,8 9,4

22,6 5,6 4,6 1,1 -1,1 7,5 6,5 3,8 6,0 7,5 3,8 13,3 14,9 16,6

29,4 61,9 -7,0 15,9 15,1 16,0 23,4 14,5 14,1 16,0 14,9 12,8 21,9 23,7

25,6 56,7 13,2 15,3 15,1 21,4 21,5 13,7 15,1 14,9 12,9 21,9 23,7

1,65 1,88 1,51 1,51 1,62 2,30 1,68 1,78 1,92 2,30 2,55 2,47 2,61 2,65

32,2 30,5 31,9 36,7 36,7 36,5 38,6 37,4 36,5 36,5 36,2 36,1

101.996 90.308 110.401 79.921 112.013 147.965 27.845 63.873 102.114 147.965 40.433 73.887 110.257 123.417

63.987 63.346 74.341 49.661 63.538 85.033 16.801 36.212 59.363 85.033 22.258 37.428 51.998 57.243

5,5 3,5 6,9 4,8 4,0 4,5 3,0 2,2 2,2 3,6 6,6 7,7 7,6

-0,3 -1,9 5,0 3,6 4,4 2,0 3,4 2,0 1,3 2,8 3,8 4,1

2,5 5,2 2,7 -0,7 -2,7 -1,2 -4,0 -3,3 0,5 -0,5 4,3 4,7 4,5 3,3

241.221 247.200 249.421 254.267 260.075 265.152 260.879 260.879 262.833 265.152 266.615 266.842 267.636 274.543

77.309 80.160 82.673 64.453 66.940 66.485 69.667 69.667 68.517 66.485 67.629 64.402 65.380

35.046 41.375 46.772 47.324 45.867 40.230 44.230 44.230 41.412 40.124 36.982 36.184 33.196

16

Tabela 5: BRUTO DOMA[EN PROIZVOD SPORED PROIZVODEN METODPo tekovni ceniVo milioni denari

2000 2001 2002 2003 2004 2005 Indeksi

2004 / 2003

23.756 22.933 24.509 28.672 30.073 31.602 105,1

14 24 48 27 21 26 123,8

1.856 1.312 960 989 1.042 1.400 134,4

40.926 39.587 37.925 39.651 39.663 44.280 111,6

10.381 10.041 9.146 11.778 11.080 10.162 91,7

13.361 11.801 11.893 13.537 14.736 14.552 98,8

25.402 26.076 27.348 28.282 36.000 38.049 105,7

3.463 3.410 4.088 4.653 4.172 4.200 100,7

21.261 21.694 20.610 21.062 20.642 23.365 113,2

7.342 7.420 7.427 6.110 7.510 8.295 110,5

7.466 8.304 8.168 8.453 8.853 8.024 90,6

14.333 14.445 16.145 16.984 17.874 20.721 115,9

8.266 8.048 8.688 9.436 9.913 10.253 103,4

8.987 8.690 9.361 9.897 9.650 9.747 101,0

5.217 5.548 5.553 5.503 5.984 6.363 106,3

10.465 10.631 10.792 13.732 15.662 15.574 99,4

5.153 4.738 4.160 3.797 4.720 5.933 125,7

197.344 195.230 198.592 214.969 228.155 240.140 105,3

39.045 38.611 45.378 36.516 37.101 44.086 118,8

236.389 233.841 243.970 251.485 265.256 284.226 107,2

NKD

sektor

A Zemjodelstvo, lov i {umarstvo

B Ribarstvo

V Vadewe na rudi i kamen

G Prerabotuva~ka industrija

D Snabduvawe so elektri~na energija, gas i voda

\ Grade`ni{tvo

E Trgovija na golemo i malo, popravka na motorni vozila,

motocikli i predmeti za li~na upotreba i za doma}instvata

@ Hoteli i restorani

Z Soobra}aj, skladirawe i vrski

Y Finansisko posreduvawe

I Aktivnosti vo vrska so nedvièn imot, iznajmuvawe i

delovni aktivnosti

J Javna uprava i odbrana, zadolìtelna socijalna za{tita

K Obrazovanie

L Zdravstvo i socijalna rabota

Q Drugi komunalni, kulturni, op{ti i li~ni uslu`ni aktivnosti

Imputirani stanarini

Minus: imputirani bankarski uslugi

A. Dodadena vrednost po osnovni ceni

B. Neto danoci na proizvodstvo

A + B BRUTO DOMA[EN PROIZVOD

Tabela 6: BRUTO DOMA[EN PROIZVOD SPORED RASHODEN METODVo %Vo milioni denari

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2000 2001 2002 2003 2004 2005

236.389 233.841 243.970 251.486 265.256 284.226 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0

218.986 221.771 242.795 243.853 262.208 276.880 92,6 94,8 99,5 97,0 98,9 97,4

175.965 163.788 188.179 191.873 209.075 222890,0 74,4 70,0 77,1 76,3 78,8 78,4

43.021 57.983 54.616 51.980 53.133 53990,0 18,2 24,8 22,4 20,7 20,0 19,0

50.683 42.759 50.276 50.261 56.716 56.792 21,4 18,3 20,6 20,0 21,4 20,0

38.332 34.716 40.448 42.110 47.286 48868,0 16,2 14,8 16,6 16,7 17,8 17,2

12.351 8.043 9.828 8.151 9.430 7924,0 5,2 3,4 4,0 3,2 3,6 2,8

114.209 99.091 92.780 95.254 106.758 128.137 48,3 42,4 38,0 37,9 40,2 45,1

87.161 78.625 71.994 73.800 82.635 100538,0 36,9 33,6 29,5 29,3 31,2 35,4

19.971 15.894 16.387 17.705 20.154 23250,0 8,4 6,8 6,7 7,0 7,6 8,2

7.077 4.572 4.399 3.749 3.968 4349,0 3,0 2,0 1,8 1,5 1,5 1,5

147.489 129.780 141.881 137.882 160.426 177.583 62,4 55,5 58,2 54,8 60,5 62,5

123.910 107.166 124.062 120.038 137.584 152663,0 52,4 45,8 50,9 47,7 51,9 53,7

23.579 22.614 17.819 17.844 22.842 24920,0 10,0 9,7 7,3 7,1 8,6 8,8

BRUTO DOMA[EN PROIZVOD

(po tekovni ceni)

Finalna potro{uva~ka

Finalna potro{uva~ka na doma}instvata

Finalna javna potro{uva~ka

Bruto-investicii

Investicii vo osnovni sredstva

Porast na zalihi

Izvoz na stoki i uslugi

Izvoz na stoki

Izvoz na uslugi

Nabavki na nerezidentite vo zemjata

Uvoz na stoki i uslugi

Uvoz na stoki

Uvoz na uslugi


Naziv


17

1) Presmetani po PARE metodologija na OON so koja se vr{i konverzija so kurs prisposoben kon dvièwata na cenite vo nacionalnata ekonomija.Pritoa, kako bazen e zemen kursot na SAD$ vo odnos na denarot vo 1994 godina, a od 2002 kako bazna e zemena 2000-ta godina i e izvr{ena indeksacija so deflatorot. Poradi toa, podatocite za 2002, 2003 i 2004 godina ne se sporedlivi so prethodnite godini.*

BDP Zemjodelstvo Industrija

15

10

5

0

-5

-10

-15

2002 2003 2004 2005 2006

Grafik 1: BRUTO DOMA[EN PROIZVOD(realni stapki na porast, Q / Q - 4)

I/ II III IV I/ II III IV I/ II III IV I/ II III IV I/ II

Bruto doma{en proizvod1) 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005

vo milioni SAD $ 3.450 3.389 3.351 3.390 3.458 3.575 3.730 3.899 3.723 3.872 4.119 4.298 4.519

(po glava na ìtel) vo SAD $ 1.785 1.742 1.705 1.709 1.732 1.781 1.848 1.924 1.830 4.119 2.032 2.114 2.219

Tro{oci na ìvot Ceni na malo

12

10

8

6

4

2

0

-21996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005

Grafik 2: INFLACIJA(prose~ni stapki, vo procenti)

1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005

Tro{oci na ìvot 2.3 2.6 -0.1 -0.7 5.8 5.5 1.8 1.2 -0.4 0.5

Ceni na malo 3.0 4.4 0.8 -1.1 10.6 5.2 1.4 2.4 0.9 2.1

prose~ni stapki vo procenti

18

Tro{oci na ìvot Ceni na malo

12

10

8

6

4

2

0

-2

-41996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005

Grafik 3: INFLACIJA(na kraj godina, vo procenti)

3.000

2.500

2.000

1.500

1.000

500

0

1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005

uvoz nastoki

Izvoz na stoki

1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005

Tro{oci na ìvot -0.7 2.7 -2.4 2.4 6.1 3.7 1.1 2.6 -1.9 1.2

Ceni na malo 0.2 4.5 -1.0 2.3 10.8 1.2 2.2 2.9 -0.1 3.2

kraj na godina, vo procenti

1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005

Izvoz na stoki 1,199 1,055 1,086 1,204 1,147 1,237 1,292 1,190 1,321 1,153 1,112 1,359 1,674 2,041

Uvoz na stoki (FOB) 1,206 1,013 1,271 1,427 1,462 1,623 1,807 1,686 2,011 1,677 1,917 2,211 2,793 3,097

Saldo -7 42 -185 -223 -315 -386 -515 -496 -690 -524 -805 -852 -1,119 -1,056

vo milioni SAD $

Grafik 4: NADVORE[NO TRGOVSKA RAZMENA(vo milioni SAD $)

BI

LTEN

/ MI

NI

STE

RSTV

O ZA

FI

NAN

SI

I

19

1) Revidirana vremenska serija - prethodni podatoci2) Uvozot e prikaàn na f.o.b. paritet soglasno V-toto izdanie na Prira~nikot za platen bilans od MMF. Presmetkata na c.i.f. - f.o.b. faktorot kako procent od uvozot c.i.f. po godini iznesuva: 1993-20%, 1994-20%,

1995-20%, 1996-14%, 1997-10%, 1998-5.02%, 1999-4.86%, 2000-3.90%, 2001-4.20%, 2002-3.80%, 2003, 2004 i 2005 - 4,06%3) Bez monetarno zlato i kursni razliki; Dobienite sredstva od sukcesijata na porane{na SFRJ vo Maj 2003 godina ne se platno bilansna transakcija, poradi {to istite se vklu~eni samo vo sostojbite na deviznite rezervi, a ne

i vo promenite

Tabela 7: PLATEN BILANS NA REPUBLIKA MAKEDONIJA(godi{ni, kvartalni i mese~ni podatoci)1

TEKOVNI TRANSAKCII

Stoki, neto

Izvoz, f.o.b.Uvoz, f.o.b.2

Uslugi, neto

Dohod, neto

od koj: kamata, neto

Tekovni transferi, neto

Oficijalni

Privatni

KAPITALNA I FINANSISKA SMETKA

Kapitalna smetka, neto

Kapitalni transferi, neto

Oficijalni

Drugi

Steknuvawe/raspolagawe so

nefinansiski sredstva

Finansiska smetka, neto

Direktni investicii, neto

Portfolio investicii, neto

Drugi investicii, neto

Trgovski krediti, neto

Zaemi, neto

Valuti i depoziti, neto

od koi: monetarna vlast, neto

komercijalni banki, neto

naselenie, neto

Drugi, neto

Bruto oficijalni rezervi

("-# zna~i zgolemuvawe)3

GRE[KI I PROPUSTI

1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 K-1 K-2 K-3 K-4 2005 K-1 K-2 K-3 2006-269,29 -32,46 -75,28 -235,43 -357,81 -152,28 -414,82 -20,95 -110,98 78,35 -27,90 -81,48 -24,80 -62,34 162,79 75,65-515,09 -495,81 -690,41 -523,23 -804,34 -851,48 -1112,08 -190,66 -342,99 -230,08 -293,74 -1.057,47 -247,49 -360,71 -231,56 -839,76

1.291,52 1.189,98 1.320,73 1.153,33 1.112,15 1.359,04 1.672,43 481,72 512,81 507,36 537,76 2.039,64 449,87 584,11 697,28 1.731,27-1.806,61 -1.685,79 -2.011,14 -1.676,56 -1.916,49 -2.210,52 -2.784,51 -672,38 -855,80 -737,44 -831,49 -3.097,11 -697,36 -944,82 -928,84 -2.571,02

-59,60 41,83 47,05 -15,79 -22,13 -2,56 -54,39 -3,72 -17,00 11,39 -24,53 -33,87 -6,18 -5,59 30,15 18,37-44,82 -42,15 -45,44 -39,46 -29,78 -32,33 -39,23 0,61 -20,55 -44,78 9,73 -54,99 6,20 -6,59 -12,64 -13,02-44,34 -41,41 -39,15 -33,59 -18,64 -31,88 -26,22 -10,03 -4,62 -10,50 -0,80 -25,95 -9,07 -8,31 -7,45 -24,83350,21 463,66 613,53 343,06 498,45 734,09 790,88 172,82 269,56 341,83 280,65 1.064,85 222,67 310,56 376,84 910,06

37,39 72,69 132,30 48,65 100,50 103,36 70,07 11,73 15,83 20,08 16,75 64,39 16,94 19,70 17,90 54,54312,82 390,97 481,23 294,41 397,95 630,73 720,81 161,09 253,73 321,75 263,90 1.000,47 205,73 290,86 358,94 855,53

281,84 -128,46 11,28 178,23 376,87 169,97 407,01 26,06 107,36 -72,88 34,13 94,67 25,72 68,28 -159,46 -65,46-1,79 0,00 0,31 1,30 8,26 -6,69 -4,61 -0,01 -0,15 0,24 -2,09 -2,01 0,44 -0,54 -0,26 -0,350,00 0,00 0,31 3,64 9,92 -6,60 -4,61 -0,01 -0,15 0,24 -2,09 -2,01 0,44 -0,54 -0,26 -0,350,00 0,00 0,00 3,64 9,92 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,000,00 0,00 0,31 0,00 0,00 -6,60 -4,61 -0,01 -0,15 0,24 -2,09 -2,01 0,44 -0,54 -0,26 -0,35

-1,79 0,00 0,00 -2,34 -1,66 -0,09 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00283,63 -128,46 10,97 176,93 368,62 176,66 411,62 26,07 107,51 -73,12 36,22 96,68 25,28 68,82 -159,20 -65,11117,72 31,80 176,23 442,32 77,72 94,26 155,85 36,15 33,18 17,33 10,43 97,08 290,53 21,73 12,02 324,28

7,79 0,14 -0,09 0,36 0,35 3,39 14,82 16,47 4,78 17,71 196,15 235,11 14,19 31,53 8,96 54,69226,66 -32,01 85,05 -183,27 159,98 129,97 260,42 -13,13 99,09 3,69 89,91 179,56 -245,91 128,36 -12,38 -129,94

45,39 7,13 146,54 -125,08 83,1 82,95 170,05 -60,00 84,96 -38,62 38,25 24,60 -8,26 46,50 -76,63 -38,38219,87 54,83 13,51 -107,31 8,19 23,47 59,82 18,71 80,99 6,55 47,69 153,94 -160,42 48,25 28,16 -84,02-40,62 -135,01 -122,53 27,09 44,69 2,85 -3,66 23,69 -72,10 30,04 -6,40 -24,77 -83,21 -6,49 25,37 -64,33

0,00 -21,20 -0,19 -77,08 68,79 17,77 26,44 0,00 -0,41 1,18 0,00 0,77 -68,78 0,00 65,66 -3,12-28,77 -51,28 -93,26 -272,39 112,17 -54,59 -105,08 21,65 -60,98 49,22 16,68 26,57 7,02 24,63 -22,48 9,16-11,85 -62,52 -29,08 376,56 -136,27 39,68 74,97 2,04 -10,71 -20,35 -23,08 -52,10 -21,46 -31,12 -17,80 -70,37

2,03 41,04 47,53 22,03 24,00 20,69 34,22 4,47 5,23 5,72 10,37 25,79 5,98 40,10 10,71 56,79-68,54 -128,39 -250,22 -82,48 130,57 -50,96 -19,47 -13,42 -29,54 -111,84 -260,27 -415,07 -33,53 -112,80 -167,80 -314,13

-12,55 160,92 64,00 57,19 -19,07 -17,70 7,81 -5,11 3,63 -5,47 -6,23 -13,19 -0,92 -5,95 -3,33 -10,20

(vo milioni dolari)

20

Tabela 8: NADVORE[NO - TRGOVSKA RAZMENA PO ZEMJI

Vkupno Germanija Srbija i Crna Gora SADIzvoz Uvoz Saldo Izvoz Uvoz Saldo Izvoz Uvoz Saldo Izvoz Uvoz Saldo

2000 1,322.6 2,093.8 -771.2 257.5 253.3 4.2 335.2 190.4 144.8 165.6 83.0 82.62001 1,155.0 1,687.6 -532.6 237.5 213.3 24.2 266.8 157.2 109.6 99.7 51.5 48.22002 1,115.5 1,995.2 -879.7 234.0 284.7 -50.7 246.4 185.2 61.2 77.4 58.7 18.72003 1,363.2 2,299.9 -936.7 278.3 303.8 -25.5 273.8 212.6 61.2 72.8 56.2 16.62004 1.675,9 2.931,6 -1.255,7 317,1 368,1 -51,0 347,6 249,7 97,9 71,9 47,7 24,22005 2.041,3 3.228,0 -1.186,7 364,2 335,0 29,2 459,4 264,1 195,3 44,0 45,0 -1,02000 Q1 331,1 606,8 -275,7 66,1 80,9 -14,8 78,8 47,8 31,0 49,6 16,3 33,3

Q2 317,7 481,0 -163,3 56,9 52,7 4,2 76,3 47,3 29,0 48,6 16,5 32,1Q3 345,1 470,6 -125,5 70,8 55,0 15,8 82,8 47,3 35,5 37,5 23,4 14,1Q4 328,7 535,4 -206,7 63,7 64,7 -1,0 97,3 48,0 49,3 29,9 26,8 3,1

2001 Q1 291,5 400,4 -108,9 69,0 52,8 16,2 62,3 34,9 27,4 28,4 13,4 15,0Q2 285,3 416,6 -131,3 52,9 59,0 -6,1 74,1 39,2 34,9 23,4 15,6 7,8Q3 295,7 378,9 -83,2 61,9 42,8 19,1 62,9 33,4 29,5 26,9 11,7 15,2Q4 282,5 491,7 -209,2 53,7 58,7 -5,0 67,5 49,7 17,8 21,0 10,8 10,2

2002 Q1 244,0 444,2 -200,2 60,9 56,4 4,5 47,2 38,2 9,0 18,0 18,2 -0,2Q2 264,4 461,7 -197,3 54,0 70,5 -2,7 53,6 47,9 5,7 18,9 15,6 3,3Q3 289,1 497,1 -208,0 60,3 77,1 -10,4 55,8 47,9 7,9 16,5 10,7 5,8Q4 301,8 597,6 -295,8 57,0 89,2 -32,2 66,4 55,1 11,3 24,6 13,9 10,7

2003 Q1 293,7 531,7 -238,0 66,6 69,2 -2,6 47,2 50,4 -3,2 16,7 13,8 2,9Q2 355,8 580,9 -225,1 68,0 74,2 -6,2 76,4 54,8 21,6 13,8 19,1 -5,3Q3 337,8 550,2 -212,4 72,0 71,0 1,0 74,7 53,5 21,2 16,0 11,1 4,9Q4 375,9 637,1 -261,2 71,7 89,4 -17,7 75,5 53,9 21,6 26,3 12,2 14,1

2004 Q1 366,1 616,9 -250,8 82,1 84,4 -2,3 57,9 48,2 9,7 14,8 13,4 1,4Q2 368,0 716,6 -348,6 63,4 90,3 -26,9 84,4 63,7 20,7 14,1 11,6 2,5Q3 443,4 708,3 -264,9 78,5 83,1 -4,6 97,5 68,1 29,4 23,4 11,1 12,3Q4 498,4 889,8 -391,4 93,1 110,3 -17,2 107,8 69,7 38,1 19,6 11,6 8,0

2005 Q1 482,0 701,2 -219,2 112,0 73,7 38,3 75,0 58,8 16,2 7,5 13,7 -6,2Q2 512,7 892,6 -379,9 80,7 90,6 -9,9 123,2 71,2 52,0 11,9 12,2 -0,3Q3 507,9 769,0 -261,1 84,9 79,2 5,7 128,9 66,9 62,0 15,5 9,0 6,5Q4 538,7 865,2 -326,5 86,6 91,5 -4,9 132,3 67,2 65,1 9,1 10,1 -1,0

2006 Q1 450,6 719,1 -268,5 87,3 73,6 13,7 88,2 47,0 41,2 6,5 8,4 -1,9Q2 585,1 967,5 -382,4 88,2 96,5 -8,3 141,7 67,8 73,9 6,5 11,3 -4,8Q3 698,8 968,2 -269,4 100,1 90,8 9,3 177,2 74,6 102,6 7,0 9,6 -2,6

2004 I 102,5 176,7 -74,2 27,3 21,8 5,5 14,5 11,2 3,3 6,4 5,3 1,1II 132,0 199,6 -67,6 28,0 32,8 -4,8 20,0 17,0 3,0 4,6 3,8 0,8III 131,6 240,6 -109,0 26,8 29,8 -3,0 23,4 20,0 3,4 3,8 4,3 -0,5IV 125,2 238,4 -113,2 22,3 27,6 -5,3 26,4 22,5 3,9 3,6 4,6 -1,0V 118,2 224,3 -106,1 19,7 29,2 -9,5 27,9 22,6 5,3 4,5 3,6 0,9VI 124,6 253,9 -129,3 21,4 33,5 -12,1 30,1 18,6 11,5 6,0 3,4 2,6VII 155,8 253,4 -97,6 31,6 32,4 -0,8 31,2 20,2 11,0 7,9 3,2 4,7VIII 137,6 223,5 -85,9 25,0 25,4 -0,4 34,1 28,0 6,1 6,0 3,5 2,5IX 150,0 231,4 -81,4 21,9 25,3 -3,4 32,2 19,9 12,3 9,5 4,4 5,1X 158,2 257,9 -99,7 24,6 32,2 -7,6 33,4 21,7 11,7 8,0 3,5 4,5XI 154,0 295,2 -141,2 26,9 34,9 -8,0 33,0 21,4 11,6 4,4 4,6 -0,2XII 186,2 336,7 -150,5 41,6 43,2 -1,6 41,4 26,6 14,8 7,2 3,5 3,7

2005 I 147,9 209,9 -62,0 43,3 21,7 21,6 19,0 15,8 3,2 3,1 4,5 -1,4II 156,6 224,0 -67,4 35,5 25,7 9,8 22,4 16,7 5,7 1,8 5,7 -3,9III 177,5 267,3 -89,8 33,2 26,3 6,9 33,6 26,3 7,3 2,6 3,5 -0,9IV 174,5 312,7 -138,2 29,5 25,7 3,8 38,8 30,2 8,6 3,5 4,2 -0,7V 179,1 284,6 -105,5 23,1 31,2 -8,1 42,8 19,0 23,8 4,4 3,7 0,7VI 159,1 295,3 -136,2 28,1 33,7 -5,6 41,6 22,0 19,6 4,0 4,3 -0,3VII 184,5 256,8 -72,3 35,8 28,2 7,6 41,7 18,5 23,2 6,0 3,0 3,0VIII 146,8 239,5 -92,7 22,8 26,5 -3,7 42,3 21,6 20,7 4,5 3,0 1,5IX 176,6 272,7 -96,1 26,3 24,5 1,8 44,9 26,8 18,1 5,0 3,0 2,0X 191,4 283,7 -92,3 28,3 30,6 -2,3 50,7 24,5 26,2 4,1 2,7 1,4XI 171,7 280,9 -109,2 25,5 29,2 -3,7 42,5 20,1 22,4 3,0 3,7 -0,7XII 175,6 300,6 -125,0 32,8 31,7 1,1 39,1 22,6 16,5 2,0 3,7 -1,7

2006 I 123,2 208,0 -84,8 26,4 20,8 5,6 22,5 12,1 10,4 2,7 3,5 -0,8II 147,9 219,3 -71,4 29,1 23,6 5,5 29,3 13,3 16,0 2,4 2,0 0,4III 179,8 300,2 -120,4 31,8 29,2 2,6 36,4 21,6 14,8 1,4 2,9 -1,5IV 176,5 320,1 -143,6 29,2 28,0 1,2 41,2 19,8 21,4 1,5 2,4 -0,9V 203,7 326,7 -123,0 29,1 35,6 -6,5 51,5 25,2 26,3 2,9 5,1 -2,2VI 204,7 338,5 -133,8 29,9 32,9 -3,0 49,0 22,8 26,2 2,1 3,8 -1,7VII 231,5 343,3 -111,8 37,3 30,9 6,4 49,2 24,5 24,7 2,0 3,4 -1,4VIII 214,1 316,4 -102,3 29,4 32,3 -2,9 63,8 24,1 39,7 3,3 3,2 0,1IX 253,2 308,5 -55,3 33,4 27,6 5,8 64,2 26,0 38,2 1,7 3,0 -1,3X 233,2 325,3 -92,1 26,7 33,9 -7,2 53,8 25,9 27,9 2,0 4,1 -2,1


21

vo milioni SAD $

Italija Grcija RusijaIzvoz Uvoz Saldo Izvoz Uvoz Saldo Izvoz Uvoz Saldo90.8 111.1 -20.3 84.1 201.5 -117.4 10.3 191.8 -181.588.7 107.7 -19.0 101.4 184.0 -82.6 13.9 139.4 -125.581.9 118.6 -36.7 116.9 237.9 -121.0 14.4 125.4 -111.095.4 122.5 -27.1 179.8 300.2 -120.4 13.7 177.8 -164.1

134,4 163,6 -29,2 228,8 277,9 -49,1 19,7 265,4 -245,7169,5 185,2 -15,7 312,9 296,8 22,1 21,4 418,6 -397,225,4 29,4 -4,0 19,7 43,1 -23,4 2,6 60,8 -58,227,4 29,3 -1,9 18,4 42,3 -23,9 2,7 38,6 -35,918,1 25,4 -7,3 23,5 55,3 -31,8 2,1 33,2 -31,119,9 27,0 -7,1 22,5 60,8 -38,3 2,9 59,2 -56,324,0 19,2 4,8 21,2 40,2 -19,0 2,8 53,4 -50,621,4 23,3 -1,9 24,3 38,7 -14,4 3,7 31,7 -28,024,3 29,5 -5,2 30,6 51,1 -20,5 3,3 26,9 -23,619,0 35,7 -16,7 25,3 54,0 -28,7 4,1 27,4 -23,326,7 24,6 2,1 19,2 46,0 -26,8 3,4 49,4 -46,025,1 26,2 -1,1 27,6 49,4 -21,8 3,6 22,3 -18,721,2 29,4 -8,2 30,3 52,2 -21,9 3,5 13,3 -9,818,7 32,2 -13,5 35,6 56,3 -20,7 3,0 61,1 -58,126,9 21,6 5,3 35,1 98,4 -63,3 2,5 25,1 -22,626,5 34,3 -7,8 52,1 76,4 -24,3 3,6 34,6 -31,021,6 29,3 -7,7 43,7 56,7 -13,0 3,4 53,5 -50,120,4 37,3 -16,9 48,9 68,7 -19,8 4,2 64,6 -60,424,5 26,3 -1,8 52,7 59,4 -6,7 3,9 63,1 -59,229,1 45,4 -16,3 55,1 73,6 -18,5 4,7 47,9 -43,238,5 43,0 -4,5 54,6 69,9 -15,3 5,5 74,5 -69,042,3 48,9 -6,6 66,4 75,0 -8,6 5,6 79,9 -74,343,6 37,2 6,4 74,2 66,3 7,9 5,3 77,4 -72,139,9 47,6 -7,7 80,8 79,2 1,6 5,1 99,9 -94,845,7 48,3 -2,6 81,1 72,2 8,9 5,3 113,0 -107,740,3 52,1 -11,8 76,8 79,1 3,7 5,7 128,3 -122,652,7 40,7 12,0 60,1 61,8 -1,7 6,0 137,5 -131,556,1 61,2 -5,1 97,1 89,2 7,9 6,4 92,2 -85,862,8 57,4 5,4 118,8 74,9 43,9 8,3 148,4 -140,15,8 7,6 -1,8 12,5 17,7 -5,2 1,4 21,8 -20,48,0 9,9 -1,9 17,8 21,0 -3,2 1,2 17,3 -16,1

10,7 8,8 1,9 22,4 20,7 1,7 1,3 24,0 -22,712,0 13,8 -1,8 19,9 23,0 -3,1 1,7 27,3 -25,67,8 14,7 -6,9 17,1 24,8 -7,7 1,7 2,2 -0,59,3 16,9 -7,6 18,1 25,8 -7,7 1,3 18,4 -17,1

13,3 19,5 -6,2 21,2 29,3 -8,1 1,8 22,7 -20,913,1 11,0 2,1 13,7 17,5 -3,8 1,9 29,6 -27,712,1 12,5 -0,4 19,7 23,1 -3,4 1,8 22,2 -20,412,4 14,7 -2,3 21,6 23,4 -1,8 1,8 26,4 -24,612,9 15,1 -2,2 23,7 25,0 -1,3 2,2 25,5 -23,317,0 19,1 -2,1 21,1 26,6 -5,5 1,6 28,0 -26,412,3 9,6 2,7 20,2 18,6 1,6 1,0 25,9 -24,913,8 10,2 3,6 26,8 21,0 5,8 1,7 23,4 -21,717,5 17,4 0,1 27,2 26,7 0,5 2,6 28,1 -25,510,3 7,9 2,4 31,8 29,7 2,1 1,5 33,5 -32,016,9 20,2 -3,3 23,9 25,3 -1,4 1,9 22,4 -20,512,7 19,5 -6,8 25,1 24,2 0,9 1,7 44,0 -42,320,4 18,6 1,8 34,4 27,2 7,2 1,7 28,9 -27,210,8 14,8 -4,0 19,9 19,8 0,1 1,9 37,4 -35,514,5 14,9 -0,4 26,8 25,2 1,6 1,7 46,7 -45,014,8 16,8 -2,0 27,7 23,7 4,0 1,7 53,4 -51,712,8 15,0 -2,2 25,5 25,8 -0,3 1,6 40,3 -38,712,7 20,3 -7,6 23,6 29,6 -6.0 2,4 34,6 -32,2

14,7 10,6 4,1 16,1 17,3 -1,2 1,8 47,3 -45,517,4 13,5 3,9 18,2 18,2 0,0 2,2 39,6 -37,420,6 16,6 4,0 25,8 26,3 -0,5 2,0 50,6 -48,619,8 14,4 5,4 24,7 25,7 -1,0 1,8 27,0 -25,219,0 21,9 -2,9 35,1 29,5 5,6 2,2 27,1 -24,917,3 24,9 -7,6 37,3 34,0 3,3 2,4 38,1 -35,721,7 26,4 -4,7 38,2 28,8 9,4 3,3 48,2 -44,913,7 15,4 -1,7 37,9 20,7 17,2 2,6 50,7 -48,127,4 15,6 11,8 42,7 25,4 17,3 2,4 49,5 -47,122,4 22,5 -0,1 33,6 29,6 4,0 2,2 37,3 -35,1

2000200120022003200420052000 Q1

Q2Q3Q4

2001 Q1Q2Q3Q4

2002 Q1Q2Q3Q4

2003 Q1Q2Q3Q4

2004 Q1Q2Q3Q4

2005 Q1Q2Q3Q4

2006 Q1Q2Q3

2004 IIIIIIIVVVIVIIVIIIIXXXIXII

2005 IIIIIIIVVVIVIIVIIIIXXXIXII

2006 IIIIIIIVVVIVIIVIIIIXX

22

Nadvore{niot dolg na R. Makedonija na krajot na oktom-vri 2006 godina iznesuva{e 2.193 milioni dolari i vosporedba so krajot na 2005 godina e zgolemen za 12 milionidolari.

Vo strukturata na nadvore{niot dolg po kreditori, nemanekoi zna~ajni pomestuvawa vo odnos na prethodnite me-seci. I ponatamu multilateralnite kreditori opfa}aatpove}e od polovina (51,3%), od koi najgolem del se (IDA,IBRD, EIB i EU). Bilateralnite kreditori vo struktura-ta na dolgot u~estvuvaat so 9,7%, a privatnite kreditoriso 39,1%, od koi 22,3% se za evroobvrznicite.

Vo tekot na oktomvri ovaa godina povle~eni se sredst-va vo iznos od 20,9 milioni dolari. Kumulativno, za prvi-te deset meseci od ovaa godina, povle~eni se sredstva voiznos od 253,1 milioni dolari, od koi 169 milioni dolariod nefinansiski privaten sektor i privatni banki i fi-nansiski institucii. Od multilateralnite kreditori ko-risteni se 54,7 milioni dolari (EBRD, EIB, IBRD, CEDB)i 29 milioni dolari od bilateralni kreditori.

Servisiraweto na obvrskite, prodolùva da se izvr{u-va redovno i navremeno, pri {to vo mesec oktomvri otpla-teni se 22,5 milioni dolari (16,7 milioni dolari glavni-ca). Kumulativno, za prvite deset meseci od 2006 godina,otplateno e 425,9 milioni dolari obvrski sprema stran-stvo, od koi 367,8 milioni dolari glavnica. Najgolem delod vkupnite otplati se sprema privatnite kreditori (330milioni dolari), od koi 227,5 milioni dolari se plateni

sprema Londonskiot klub. Sprema multilateralnite kre-ditori servisirani se 59 milioni dolari (IBRD, EIB,EBRD, MMF, IDA), a ostatokot od 36 milioni dolari ot-plateni se sprema bilateralnite kreditori.

Novosklu~enite krediti vo oktomvri 2006 godina izne-suvaa 14,9 milioni dolari, i celiot iznos pretstavuva za-dolùvawe na privatniot sektor. Za prvite deset meseciod ovaa godina sklu~eni se novi krediti vo iznos od 303,2milioni dolari, od koi najgolem del (229 milioni dolari)se sklu~eni so privatni kreditori, i se o~ekuva da se po-vle~at vo naredniot period.

Soglasno Planot na otplata na Narodnata banka na Re-publika Makedonija, za poslednite dva meseci od 2006 go-dina dostasuvaat obvrski za pla}awe kon stranskite kre-ditori vo iznos od 51,6 milioni dolari, od koi 31,5 mi-lioni dolari glavnica.

Kratkoro~niot nadvore{en dolg na krajot na oktomvri2006 godina iznesuva{e 108,3 milioni dolari po osnov nafinansiski krediti. Za prvite deset meseci od ovaa godi-na koristeni se 57,4 milioni dolari finansiski krediti,a otplateni se 48,7 milioni dolari obvrski sprema stran-stvo.

Gledano po dol`nici, vkupniot nadvore{en dolg (krat-koro~en i dolgoro~en) na krajot na oktomvri iznesuva{e2.301 milion dolari, od koi 1.538 milioni dolari vo jav-niot sektor.

NADVORE[EN DOLG NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

NADVORE[EN DOLG NA REPUBLIKA MAKEDONIJA1

31.12.2000 31.12.2001 31.12.2002 31.12.2003 31.12.2004 31.12.2005 31.01.06 28.02.06 31.03.06 30.04.06 31.05.06 30.06.06 31.07.06 31.08.06 30.09.06 31.10.06

1.052 973 1.034 1.193 1.314 1.257 1.263 1.250 1.264 1.302 1.332 1.313 1321 1335 1.326 1.336

720 689 757 922 1.062 1.052 1.066 1.056 1.068 1.096 1.117 1.102 1116 1128 1.119 1.124

82 71 67 68 63 62 63 62 63 63 62 60 60 60 60 58

123 124 145 181 223 248 250 246 249 255 259 255 257 258 258 258

57 33 18 13 9 6 6 6 6 5 5 5 5 5 5 4

250 255 296 358 389 362 366 364 366 374 379 377 378 379 377 377

69 75 102 116 148 140 143 145 146 149 152 148 156 158 154 152

17 14 12 8 8 7 7 7 7 8 8 8 8 8 8 8

7 6 15 17 23 20 20 20 20 23 24 23 23 23 23 29

74 62 32 40 65 87 88 87 89 92 97 98 99 104 104 106

37 44 65 112 122 106 109 107 109 113 116 113 114 115 114 114

3 4 5 7 11 13 13 13 13 14 14 14 15 16 15 15

1 1 1 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

332 284 277 271,26 252 205 197 194 196 206 215 211 205 207 207 212

443 456 543 605 694 924 721 740 754 808 831 827 850 857 853 857

253 262 254 243,3 233 222 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

0 0 0 0 0 177 181 178 181 188 193 188 190 192 190 190

191 194 289 362 461 525 540 562 572 620 638 639 660 665 664 666

136 131 205 202,25 238 265 265 261 264 291 296 296 316 314 315 315

55 63 85 159,68 223 260 275 301 308 329 342 343 344 350 348 350

1.495 1.429 1.577 1.799 2.008 2.181 1.084 1.990 2.018 2.110 2.164 2.141 2.171 2.192 2.179 2.193

Izvor: Narodna banka na Republika Makedonija

1) Dolgoro~en i srednoro~en dolg

(milioni SAD dolari)

Oficijalni kreditori

Multilaterala

IMFIBRDIFCIDAEIBEUROFIMACEDBEBRDEUIFADEARBilaterala

Privatni kreditori

Londonski klub

Evroobvrznica

Ostanati

Banki i finan. instit.

Pretprijatija

VKUPNO


23

I. Javen dolg - definicija i sostojba

Javniot dolg na Republika Makedonija e sostavenod dràvniot dolg i site finansiski obvrski soz-dadeni preku zadolùvawe na op{tinite i gradotSkopje, kako i na javnite pretprijatija i trgovskitedru{tva koi se vo celosna i dominantna sopstve-nost na dràvata. Ottuka, kako nositeli na javniotdolg moè da se javat Vladata na Republika Make-

donija, op{tinite i gradot Skopje, javnite pretpri-jatija i trgovski dru{tva koi se vo celosna ili vodominantna sopstvenost na dràvata.

Ovaa definicija za javniot dolg e sodràna voZakonot za javen dolg (Slu`ben vesnik na RM broj62/2005) i ja pretstavuva t.n. Nacionalna metodolo-gija za presmetka na javniot dolg. Drugata metodo-logija (GFS metodologija), koja ~esto se primenuvavo praktikata za presmetka na dolgot na javniotsektor, e sodràna vo Prira~nikot na MMF za sta-tistika na vladinite finansii i istata se razli-kuva od nacionalnata metodologija po toa {to pok-raj prethodno navedenite nositeli na javen dolg, vopresmetkata se vklu~uva i dolgot na monetarnitevlasti, odnosno dolgot na Centralnata banka. Zacelite na ovaa Informacija, podatocite za javniotdolg sodràni vo tabelarnite pregledi }e bidatpresmetani spored dvete metodologii (nacionalna-ta i na MMF).

Portfolioto na javniot dolg na Republika Make-donija go so~inuvaat dolgovi nasledeni od pora-ne{na SFRJ, zadolùvawa kaj me|unarodnite fi-nansiski institucii i me|unarodnite finansiskipazari kako i zadolùvaweto na doma{nite finan-siski pazari.

II. Dvièwe na javniot dolg vo periodot septemvri - oktomvri 2006 godina

Nadvore{niot javen dolg vo dekemvri 2005 godinaiznesuva{e 1.441 milioni evra i beleì konstant-no opa|awe od 15,35%, vo periodot od dekemvri2005 do oktomvri 2006 godina, taka {to na mese~nonivo, vo septemvri 2006 godina iznesuva 1.219 mi-lioni evra, a i vo oktomvri ostanuva na isto nivo.

Istovremeno, vnatre{niot javen dolg vo dekemvriiznesuva{e 750 milioni evra i do oktomvri 2006godina, istiot porasna za 42 milioni evra, odnosnoza 5,6%. Na mese~no nivo, vo septemvri, vnatre{ni-ot javen dolg iznesuva 795 milioni evra, a vo oktom-vri blago se namaluva do 792 milioni evra. Zgole-muvaweto na vnatre{niot javen dolg se dolì navoveduvaweto na dràvnite zapisi za monetarniceli, odnosno kako instrument za monetarna poli-tika bez implikacii vrz fiskalnata politika.

JAVEN DOLG

Osnova

Nadvore{en javen dolg*

Dolg na op{ta vlada

Centralna banka

Javni pretprijatija

Doma{en javen dolg

Dolg na op{ta vlada

od koi Dràvni zapisi za monetarni celi

Centralna banka

Javni pretprijatija**

Vkupen javen dolg - GFSVkupen javen dolg kako % od prose~en GDP

Dolg na op{ta vlada - GFSDolg na op{ta vlada kako % od prose~en GDP

2005 31.08.2006 30.09.2006 31.10.2006

1.441,2 1.214,1 1.219,8 1.219,8

1.245,4 1.031,0 1.034,4 1.030,9

52,7 47,0 47,3 46,1

143,2 136,1 138,2 142,8

750,4 792,5 795,4 792,5

603,7 669,5 672,1 666,4

0,00 80,8 77,2 85,1

146,7 121,4 121,8 124,2

N/A 1,6 1,5 2,0

2.191,6 2.006,6 2.015,2 2.012,3

48,5 41,1 41,3 41,2

1.849.0 1.700,5 1.706.5 1.697,3

40,9 34,8 35,0 34,8

godina vo milioni EUR

Izvor: Ministerstvo za finansii i NBRM

*Vo dekemvri 2005 godina se emituva{e prvata Evrobvrznica vo iznos od 150.00mil EUR pri {to dojde do privremeno zgolemuvawe na javniot dolg, bidej}i sredstvata vojanuari 2006 godina bea iskoristeni za celosen predvremen otkup na dolgot kon Londonski klub na kreditori.**Na kraj na April 2006 godina javnite pretprijatija po~naa da gi dostavuvaat do Ministerstvoto za finansii prvite izve{tai za sostojbata na dolgot (vo soglasnost soZakonot so javen dolg).

Javen dolg

24

Vkupniot javen dolg presmetan spored GFS meto-dologijata vo dekemvri minatata godina iznesuva{e2.191 milioni evra. Vo septemvri 2006 godina isti-ot iznesuva 2.015 milioni evra, a vo oktomvri bele-ì blag pad i iznesuva 2.012 milioni evra.

Istovremeno, dolgot na op{tata Vlada, presmetanspored GFS metodologijata, vo dekemvri 2005 godi-na dostignuva vrednost od 1.849 milioni evra, voseptemvri 2006 godina go zadrùva trendot na opa-|awe i iznesuva 1.706 milioni evra, a vo oktomvriprodolùva da opa|a do 1.697 milioni evra.

Presmetano spored GFS metodologijata, vkupniotjaven dolg kako procent od prose~niot BDP, vo de-kemvri 2005 godina iznesuva 48,5%, vo septemvribeleì opa|awe i iznesuva 41,3% a vo oktomvriprodolùva da opa|a do 41,2% od prose~niot BDP.

Spored GFS metodologijata, dolgot na op{tataVlada kako procent od BDP, vo dekemvri minatatagodina iznesuva{e 40,9% i e vo ramkite na Mas-tri{kiot kriterium za javen dolg, spored koj, dolgotna op{tata Vlada ne smee da nadmine 60% od BDP.Vo naredniot period, istiot opa|a na 35% vo sep-temvri, a vo oktomvri dopolnitelno se namaluva na34,8%. Vo ovoj dolg se vklu~uvaat i dràvnite za-pisi za monetarni celi, bidej}i niv sepak gi izdavaMinisterstvoto za finansii, iako vo ime na NBRM.

Presmetano spored Zakonot za javen dolg, vkup-niot javen dolg vo dekemvri minatata godina izne-suva{e 1.992 milioni evra, istiot vo septemvri senamaluva na 1.768 milioni evra, a vo oktomvri opa|ado 1.757 milioni evra.

Voedno, vkupniot javen dolg kako procent od pro-se~niot BDP, presmetan spored Zakonot za javendolg, vo dekemvri minatata godina iznesuva 44,0%,vo septemvri ovaa godina zabeleùva namaluvawe iiznesuva 36,2%, a vo oktomvri iznesuva 36,0%.

So sostojba oktomvri, u~estvoto na vnatre{niot inadvore{niot dolg vo vkupniot javen dolg iznesuva39,5%, odnosno 60,5%, respektivno. Postoi trend napromena kon zgolemuvawe na u~estvoto na vnatre{-niot dolg vo vkupniot javen dolg za smetka na nad-vore{niot. Ovoj trend zna~i postepeno namaluvawena rizikot od devizen kurs na dol`ni~koto portfo-lio na Republika Makedonija, preku porast na de-narskiot dolg, a opa|awe na dolgot vo stranska va-luta.

III. Dràvni hartii od vrednost

III.1. Dvièwa na finansiskiot pazar vo

R. Makedonija

Na 26.10.2006 godina Ministerstvoto za finansiiemituva{e 2-godi{na dràvna obvrznica, vtora votekot na ovaa godina. Na aukcijata be{e ponuden iz-nos od 300 milioni denari, a pobaruva~kata za is-tata iznesuva{e 552 milioni denari. Postignatiotponderiran prinos od 9,331% beleì pad sporedenso aukcijata na 2-godi{nata dràvna obvrznicaodràna kon krajot na april, koga istiot iznesuva-{e 9,438%. Vo sopstveni~kata struktura dominant-no u~estvo imaa bankite so 70%, dodeka ostanatiotdel im pripadna na nebankarskite subjekti. Istotaka, zna~ajno e i u~estvoto na stranskite investi-tori i toa so 8% vo realiziraniot del od aukcijata.

Soglasno Kalendarot za emisija na dràvni har-tii od vrednost (DHV) vo 2006 godina, a kako rezul-tat na ogromniot interes za kupuvawe na DHV, Mi-nisterstvoto za finansii na 23.11.2006 godina zaprv pat }e emituva 3-godi{na dràvna obvrznica.

[to se odnesuva do dvièweto na kamatnitestapki na DHV, vo analiziranite dva meseca istitebeleàt nagoren trend. Ova osobeno moème da gozabeleìme kaj 3-mese~nite DHV, kaj koi po kon-tinuiraniot pad se do krajot na avgust, dostignu-vaj}i vrednost od 5,96%, zabeleàno e zgolemuvaweod 5,99% na po~etokot na septemvri.

Sli~ni dvièwa na kamatnite stapki se zabele-àa i kaj 6-mese~nite DHV so taa razlika {to pozgolemuvaweto od 6,56% vo mesec avgust na 6,97%vo septemvri, kamatnata stapka na aukcijata odrà-na vo mesec oktomvri zabeleàa pad i go dostignanivoto od 6,88%. Od druga strana kamatnite stapkina 12-mese~nite DHV go zadràa istoto nivo odprethodnata aukcija odnosno 8,66%.

Sporedbenata analiza na dvièwata na kamat-nite stapki na DHV vo 2005 i 2006 godina sugeriratrend na zna~itelno namaluvawe. Ilustrativno,ponderiranata kamatna stapka na 3-mese~nite dr-àvni zapisi vo oktomvri 2005 godina iznesuva{e9,80%, dodeka na istata aukcija vo 2006 godina pon-deriranata kamatna stapka se namali za pove}e od3,5 procentni poeni i istata iznesuva{e 6,27%. Kaj6-mese~nite zapisi kamatnata stapka vo oktomvri2005 iznesuva{e 10,08% i so permanentno namalu-


25

vawe na kamatnata stapka vo tekot na godinata vooktomvri 2006, istata iznesuva{e 6,88%. Trendotpomalku ili pove}e e sli~en i kaj ostanatite DHV.

III.2. Primaren pazar na dràvni hartii od

vrednost

IV. Novosklu~en javen dolg vo periodot

septemvri - oktomvri 2006 godina

! Vnatre{en dolg

Vo oktomvri 2006, godina e odobren kredit naMakedonska radio televizija pod slednive uslovi:

- iznos od 40.000.000 denari,

- kamatna stapka od 11%,

- rok na otplata od eden mesec,

- grejs period-nema.

! Nadvore{en dolg

Vo ovoj period nema novosklu~eni krediti vo nad-vore{niot javen dolg.

Ponderirani kamatni stapki postignati na aukciite na DHV

%


IX/05 X/05 XI/05 XII/05 I/06 II/06 III/06 IV/06 V/06 VI/06 VII/06 VIII/06 IX/06 X/06

11,511

10,5109,5

98,5

87,5

76,5

65,5

5

26

Tabela 9: BUXET - CENTRALNA DR@AVNA VLAST

2002 2003 2004 2005 2006

Zavr{na smetka Zavr{na smetka Zavr{na smetka Zavr{na smetka Buxet

71.981.222.938 68.406.577.974 68.257.596.556 77.264.085.977 81.749.000.000

58.896.097.958 56.784.247.919 56.534.423.095 60.465.813.344 59.940.000.000

54.389.136.894 49.166.396.854 52.527.458.366 55.024.034.252 56.840.000.000

10.137.596.496 10.772.545.343 10.068.869.008 10.934.484.390 11.236.000.000

7.513.310.320 7.502.459.597 7.706.705.300 8.098.696.839 8.051.000.000

2.624.286.176 3.270.085.746 2.362.163.708 2.835.787.551 3.185.000.000

31.235.879.140 31.741.066.910 36.093.219.422 38.172.046.946 40.136.000.000

20.521.036.109 21.175.919.119 25.756.854.524 27.081.128.583 28.334.000.000

10.714.843.031 10.565.147.791 10.336.364.898 11.090.918.363 11.802.000.000

6.336.011.440 6.141.579.944 5.814.503.205 5.265.767.731 4.848.000.000

5.230.636.743 4.909.408.470 4.597.751.176 4.251.685.006 3.817.121.000

1.105.374.697 1.232.171.474 1.216.752.029 1.014.082.725 1.030.879.000

0 51.094 0 0 0

3.359.937 3.894.080 5.216.895 0 0

340.562.742 475.513.109 545.887.314 651.735.186 620.000.000

6.335.727.139 31.746.374 237.478 - -

4.506.961.064 7.617.851.065 4.006.964.729 5.441.779.092 3.100.000.000

931.379.088 1.963.471.700 1.752.484.628 3.441.892.427 1.100.000.000

1.091.976.541 1.366.943.949 1.465.138.734 1.656.889.743 1.500.000.000

205.764.069 370.052.922 257.196.740 246.001.080 300.000.000

2.277.841.366 3.917.382.494 532.144.627 96.995.843 200.000.000

7.193.569.639 4.081.105.548 3.341.846.311 2.045.598.523 16.227.000.000

6.244.440.021 4.002.729.305 3.158.721.234 1.455.155.987 16.027.000.000

949.129.619 78.376.243 183.125.077 590.442.536 200.000.000

3.808.557.430 3.651.554.878 4.932.545.381 894.339.868 540.000.000

1.167.411.039 1.136.220.479 3.888.654.831 508.533.363 0

2.641.146.391 2.515.334.399 1.043.890.550 385.806.506 540.000.000

480.521.896 1.908.760.868 1.538.911.272 3.000.000.000

1.584.121.754 3.766.572.092 1.529.500.321 12.319.422.970 2.042.000.000

1.584.121.754 3.766.572.092 1.529.500.321 12.319.422.970 2.042.000.000

18.354.261 123.097.537 10.520.580 0 0

71.700.272.895 64.462.761.283 63.743.917.129 67.090.435.530 81.749.000.000

56.314.747.304 51.104.920.817 51.667.851.725 45.930.102.078 49.295.088.000

18.337.661.335 20.233.542.216 20.943.062.394 21.655.526.155 22.668.904.000

13.991.420.289 7.325.808.770 6.833.422.972 7.261.122.028 7.326.925.000

20.586.832.339 21.101.506.628 21.838.665.402 13.950.459.394 14.602.763.000

- - - 812.346.952 1.819.000.000

3.398.833.341 2.444.063.205 2.052.700.957 2.250.647.550 2.877.496.000

- - - 2.675.836.361 2.111.209.000

- - - 4.171.063.594 3.633.264.000

8.366.132.516 4.687.684.918 4.867.347.044 7.198.053.448 12.543.385.000

7.019.393.075 8.670.155.548 7.208.718.360 7.115.380.049 14.166.054.000

931.369.212 637.002.773 76.445.946 0 0

6.088.023.863 8.033.152.776 7.132.272.414 7.115.380.049 14.166.054.000

VKUPNI PRIHODI

IZVORNI PRIHODI

DANO^NI PRIHODI

Danok od dohod, od dobivka i od kapitalni dobivki

Personalen danok od dohod

Danok od dobivka

Doma{ni danoci na stoki i uslugi

Danok na promet i DDV (od 1.04.2000)

Akcizi

Danok od me|unarodna trgovija i transakcii (carini i dava~ki)

Uvozni dava~ki

Drugi uvozni dava~ki i taksi

Drugi danoci

Danoci od specifi~ni uslugi

Taksi za koristewe ili dozvoli za vr{ewe na dejnost

Danok na finansiski transakcii

NEDANO^NI PRIHODI

Pretpriema~ki prihod i prihod od imot

Taksi i nadomestoci

Drugi vladini uslugi

Drugi nedano~ni prihodi

KAPITALNI PRIHODI

Proda`ba na kapitalni sredstva

Proda`ba na zemji{te i nematerijalni vloùvawa

TRANSFERI I DONACII

Transferi od drugi nivoa na vlast

Donacii od stranstvo

DOMA[NO ZADOL@UVAWE

ZADOL@UVAWE VO STRANSTVO

Me|unarodni razvojni agencii

PRIHODI OD OTPLATA (naplata) NA ZAEMI

VKUPNI RASHODI

TEKOVNI TRO[OCI

Plati, naemnini i nadomestoci

Stoki i ostanati uslugi

Tekovni transferi

Tekovni transferi do edinicite na lokalna samouprava

Kamatni pla}awa

SUBVENCII I TRANSFERI

SOCIJALNI BENEFICII

KAPITALNI RASHODI

DAVAWE NA ZAEMI, UÊSTVO VO DEL OD

HARTIITE OD VREDNOST I OTPLATA NA GLAVNINA

Davawe na zaemi i u~estvo vo del od hartiite od vrednost

Amortizacija (otplata na glavnina)


27

Buxet 2005 Buxet 2006 2005 2006 2005 2006

vo milioni denari struktura % od BDP

VKUPNO 66.327 91.868 100,0 100,0 23,9 31,3

Op{ti javni uslugi 5.885 13.609 8,9 14,8 2,1 4,6

Raboti vo vrska so odbranata i uslugi 5.885 6.130 8,9 6,7 2,1 2,1

Javen red i bezbednost 8.398 9.902 12,7 10,8 3,0 3,4

Ekonomski raboti 15.877 23.846 23,9 26,0 5,7 8,1

Za{tita na okolinata 368 615 0,6 0,7 0,1 0,2

Komunalen razvoj 858 3.555 1,3 3,9 0,3 1,2

Zdravstvo 613 1.165 0,9 1,3 0,2 0,4

Rekreativni i kulturni aktivnosti i uslugi 1.471 1.968 2,2 2,1 0,5 0,7

Obrazovanie 9.869 13.363 14,9 14,5 3,6 4,6

Socijalna za{tita i socijalna sigurnost 17.103 17.716 25,8 19,3 6,2 6,0

Tabela 10: FUNKCIONALNA KLASIFIKACIJA NA RASHODITE NA CENTRALNIOT BUXET

Zabele{ka: Funkcionalnata klasifikacija na rashodite na Centralniot buxet e podgotvena spored me|unarodnite standardi

Grafik 5: FUNKCIONALNA KLASIFIKACIJA NA RASHODITE 2005 GODINA

Za{tita naokolinata

368

Komunalenrazvoj

858

Obrazovanie9.869

Zdravstvo613

Rekreativni i kulturniaktivnosti i uslugi

1.471

Raboti vo vrska soodbranata i uslugi

5.885

Javen red i bezbednost8.398

Op{ti javni uslugi5.885

Socijalna za{tita isocijalna sigurnost

17.103

Ekonomski raboti15.877

28

Tabela 11: BUXET NA REPUBLIKA MAKEDONIJA (centralen buxet i buxeti na fondovi)

Buxet 2005 Rebalans 2005 K - 1 K - 2 K - 3 K - 4 Vkupno 2005 Buxet 2006 Reb. Bux. 2006

102.705 105.269 21.732 24.627 27.928 26.641 100.928 103.198 109.02983.090 83.847 18.972 21.172 21.285 23.152 84.581 88.198 89.507

317 256 68 75 70 91 304 177 24053.045 54.018 12.314 13.944 14.107 15.316 55.681 57.581 58.688

7.931 8.231 1.834 2.052 1.951 2.260 8.097 8.051 8.2562.571 2.571 1.080 600 623 534 2.837 3.185 4.423

25.623 26.325 5.745 6.767 6.652 7.918 27.082 28.334 27.37411.689 11.457 2.461 2.937 3.385 2.965 11.748 12.543 11.6524.731 4.867 1.026 1.441 1.335 1.464 5.266 4.848 5.483

500 567 168 147 161 175 651 620 1.50029.728 29.573 6.590 7.153 7.108 7.745 28.596 30.440 30.57919.151 18.996 4.230 4.569 4.553 4.948 18.300 19.810 19.933

1.320 1.320 312 325 322 353 1.312 1.370 1.3709.257 9.257 2.048 2.259 2.233 2.442 8.982 9.260 9.276

14.761 16.555 2.495 3.088 5.284 2.951 13.818 12.943 15.9928.575 8.779 1.414 1.673 1.549 1.676 6.312 7.377 8.3771.686 3.281 83 260 2.837 139 3.319 1.031 3.0841.390 1.390 387 459 358 453 1.657 1.500 1.500

600 600 127 122 70 115 434 573 573300 300 58 69 55 64 246 300 300400 397 87 52 53 72 264 382 508

1.810 1.810 340 441 462 432 1.675 1.780 1.650625 630 112 107 587 127 933 502 700

4.230 4.236 152 259 672 411 1.494 1.555 2.4300 1 1 1 0 0 2 0 400

106.006 107.499 22.766 23.875 24.482 29.096 100.219 104.905 111.36592.650 92.742 21.657 22.180 21.707 24.482 90.026 93.420 98.54223.089 23.177 5.640 5.736 5.566 5.894 22.836 23.997 23.92213.830 14.253 3.197 3.140 2.620 4.028 12.985 12.579 14.86852.819 52.653 12.252 12.639 12.795 13.911 51.597 53.585 56.389

1.004 1.033 160 220 192 341 913 613 1.04748.288 47.641 11.582 11.670 11.533 12.085 46.870 48.906 49.40625.688 25.296 6.294 6.241 6.151 6.285 24.971 26.999 29.884

3.190 3.048 783 767 715 675 2.940 2.500 2.1524.172 4.151 965 1.026 1.113 1.034 4.138 3.954 4.279

70 0 0 0 0 0 0 0 04 4 0 0 0 0 0 3 4

15.164 15.142 3.539 3.637 3.557 4.092 14.825 15.450 16.0873.428 3.880 487 704 1.037 1.453 3.681 3.975 5.850

100 100 24 45 33 33 135 91 862.912 2.659 569 666 727 648 2.610 3.259 3.3631.069 1.111 116 433 163 362 1.074 1.259 1.2591.843 1.548 453 233 564 286 1.536 2.000 2.104

0 0 0 0 0 0 0 0 013.356 14.757 1.108 1.695 2.775 4.613 10.191 11.486 12.823-3.301 -2.230 -1.034 752 3.446 -2.455 709 -1.708 -2.3363.301 2.230 1.034 -752 -3.446 2.455 -709 1.708 2.336

11.247 10.046 2.458 2.015 -1.964 4.554 7.063 16.556 21.1541.041 1.024 265 231 147 740 1.383 15.821 20.831

0 0 0 0 0 0 0 0 04.643 14.895 139 1.219 838 11.717 13.913 4.309 2.1473.043 -9.113 1.532 -343 -3.398 -7.588 -9.797 -6.594 -6.5852.500 3.229 521 905 427 -315 1.538 3.000 3.000

20 11 1 3 24 1 29 20 1.7617.947 7.816 1.425 2.765 1.483 2.099 7.772 14.848 18.8187.947 7.816 1.425 2.765 1.483 2.099 7.772 14.848 18.8183.383 3.266 1.255 331 1.305 404 3.295 10.119 14.0894.564 4.550 170 2.435 178 1.695 4.478 4.729 4.729

VKUPNI PRIHODI

Dano~ni prihodi i pridonesi

Dano~ni prihodi (Smetka za sopstveni prihodi)

Danoci

Personalen danok na dohod

Danok na dobivka

DDV

Akcizi

Uvozni dava~ki

Drugi danoci

Pridonesi

Fond za PIOM

Zavod za vrabotuvawe

Fond za zdravstvo

Nedano~ni prihodi

Nedano~ni prihodi (Smetka za sopstveni prihodi)

Profit od javni finansiski institucii

Administrativni taksi

Participacija za zdravstveni uslugi

Drugi administrativni taksi

Drugi nedano~ni prihodi

Nadomestoci za Fondot za pati{ta

Kapitalni prihodi

Stranski donacii

Prihod od otplata na zaemi

VKUPNI RASHODI

Tekovni tro{oci

Plati i nadomestoci

Stoki i uslugi

Transferi

Transferi (smetka za sopstveni prihodi)

Socijalni transferi

Fond za PIOM

Zavod za vrabotuvawe

Socijalna pomo{

Strukturni reformi

Reformi na javnata administracija

Zdravstvena za{tita

Drugi transferi

Tro{oci za begalci

Kamatni pla}awa

Kamati po doma{en dolg

Kamati po nadvore{en dolg

Garancii

Kapitalni tro{oci

Buxetsko saldo

Finansirawe

Priliv

Prihodi od privatizacija

Stranski donaxii

Stranski zaemi

Depoziti

Dràvni zapisi

Proda`ba na akcii

Odliv

Otplata na glavnica

Nadvore{en dolg

Doma{en dolg


29

I II III K - 1 2006 IV V VI K - 2 2006 VII VIII IX K - 3 2006 X Vkupno 2006

7.337 6.756 8.976 23.069 9.255 8.666 8.345 26.306 9.202 8.483 8.537 26.222 8.857 84.4545.957 5.933 7.958 19.848 7.907 7.532 7.343 22.782 8.284 7.366 7.430 23.080 7.624 73.334

19 21 39 79 14 8 28 50 6 10 19 35 9 1734.014 3.382 5.262 12.658 5.317 5.061 4.719 15.097 5.730 4.844 4.886 15.460 4.999 48.214

511 662 760 1.933 703 666 729 2.098 666 676 683 2.025 693 6.749180 383 1.162 1.725 311 244 359 914 313 347 290 950 442 4.031

1.760 1.284 2.184 5.228 2.812 2.555 1.975 7.342 2.931 2.009 2.215 7.155 2.145 21.8701.191 653 698 2.542 868 965 1.006 2.839 1.138 1.179 1.057 3.374 1.063 9.818

280 327 386 993 456 540 498 1.494 512 475 995 1.982 1.010 5.47992 73 72 237 167 91 152 410 170 158 62 390 53 1.090

1.924 2.530 2.657 7.111 2.576 2.463 2.596 7.635 2.547 2.512 2.526 7.586 2.616 24.9481.250 1.651 1.718 4.619 1.690 1.588 1.691 4.969 1.658 1.616 1.619 4.893 1.697 16.178

85 120 117 322 113 109 114 336 112 112 113 337 115 1.110589 759 822 2.170 773 766 791 2.330 778 784 794 2.356 804 7.660684 704 918 2.306 1.133 870 718 2.721 743 942 942 2.627 989 8.643303 372 559 1.234 413 469 235 1.117 295 592 609 1.496 654 4.501

83 13 7 103 359 19 28 406 20 16 20 56 15 580107 131 157 395 114 176 136 426 86 103 119 308 118 1.247

28 27 25 80 23 26 27 76 19 25 21 65 22 24320 20 25 65 27 22 21 70 20 20 19 59 23 21747 38 24 109 51 4 121 176 139 32 38 209 9 50397 103 121 321 146 155 151 452 163 153 117 434 147 1.35452 49 42 143 57 161 172 390 72 34 37 143 43 719

613 69 45 727 126 88 85 299 30 105 31 166 105 1.29731 1 13 45 33 15 26 74 21 36 96 153 96 368

6.903 8.206 8.429 23.538 8.340 7.977 9.948 26.265 9.425 8.123 7.536 25.085 7.670 82.5586.687 7.679 8.109 22.475 7.945 7.307 8.893 24.145 8.275 7.002 7.058 22.335 7.115 76.0701.869 1.933 1.948 5.750 1.938 1.927 2.013 5.878 1.968 1.767 1.972 5.707 2.001 19.336

702 933 1.221 2.856 1.078 1.096 1.090 3.264 1.141 912 602 2.655 735 9.5103.624 4.740 4.716 13.080 4.617 4.188 5.460 14.265 4.556 4.237 4.374 13.167 4.036 44.548

46 52 69 167 66 61 82 209 57 73 35 165 66 6073.419 3.977 4.170 11.566 4.001 3.834 4.891 12.726 3.961 3.939 4.173 12.072 3.615 39.9792.020 2.143 2.233 6.396 2.190 2.214 2.236 6.640 2.227 2.209 2.315 6.751 2.273 22.060

267 203 189 659 186 170 165 521 169 161 157 487 155 1.82253 548 347 948 338 165 442 945 452 340 322 1.114 320 3.327

0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 00 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

1.079 1.082 1.400 3.561 1.287 1.285 2.049 4.621 1.112 1.228 1.378 3.718 867 12.767159 704 463 1.326 544 287 477 1.308 528 219 164 911 351 3.896

0 7 14 21 6 6 10 22 10 7 3 20 5 68492 73 225 790 313 94 329 736 223 86 109 418 344 2.288

41 30 69 140 221 25 198 444 30 27 22 79 234 897451 43 156 650 92 69 131 292 193 59 87 339 110 1.391

0 0 0 0 0 0 0 0 387 0 0 387 0 387216 527 320 1.063 394 670 1.056 2.120 1.151 1.121 479 2.751 554 6.488434 -1.450 547 -469 916 690 -1.604 2 -276 359 1.000 1.083 1.187 1.803

-434 1.450 -547 469 -916 -690 1.604 -2 276 -359 -1.000 -1.083 -1.187 -1.8038.516 1.493 -250 9.759 1.173 -690 2.614 3.097 937 -280 -823 -166 717 13.407

28 1 13.899 13.928 0 0 3.846 3.846 0 0 0 0 0 17.7740 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

45 54 61 159 125 137 234 496 99 273 112 484 80 1.2198.305 1.247 -14.387 -4.835 1.330 -2.017 -3.414 -4.101 1.131 -380 -1.446 -695 -84 -9.715

138 171 175 484 -283 509 196 422 -295 -173 511 43 720 1.6690 21 3 24 0 682 1.751 2.433 2 0 0 2 0 2.459

8.950 43 297 9.290 2.089 0 1.010 3.099 661 79 177 917 1.904 15.2108.950 43 297 9.290 2.089 0 1.010 3.099 661 79 177 917 1.904 15.2108.950 43 166 9.159 201 0 180 381 661 79 177 917 213 10.670

0 0 131 131 1.888 0 830 2.718 0 0 0 0 0 2.849

Fondovi

30

Fond za penzisko i invalidsko osiguruvawePrihodite {to gi ostvari Fondot za penzisko i

invalidsko osiguruvawe vo periodot januari-oktomvri 2006 godina se za 9,5% pogolemi od istiotperiod vo 2005 godina i iznesuvaat 25.714 milionidenari. Najgolem del od prihodite, odnosno 61,1%pretstavuvaat prihodi po osnov na pridonesi odplati, kade e ostvaren porast od 10,8%. Prihoditeod Buxetot na Republikata u~estvuvaat so 30,1% vovkupnite prihodi i se zgolemeni za 15%, dodeka pakprihodite od Agencijata za vrabotuvawe za osiguru-vawe na nevrabotenite lica korisnici na pari~ennadomestok se namaleni za 19,7% i nivnoto u~estvovo vkupnite prihodi iznesuva 4,1%.

Rashodite na Fondot vo analiziraniot periodiznesuvaat 25.719 milioni denari i se pogolemi za8,2% od istiot period prethodnata godina. Najgolemdel od vkupnite rashodi, odnosno 81,9% e potro{enza isplata na penzii na korisnicite. Pritoa, 95,5%od penziite se isplateni za redovni penzii, a niv-niot porast iznesuva 4,3%. Rashodite za pridonesza zdravstvena za{tita u~estvuvaat so 11,5% vovkupnite rashodi na Fondot za penzisko i invalid-sko osiguruvawe.

Deficitot na Fondot za penzisko i invalidskoosiguruvawe za periodot januari-oktomvri 2006 go-dina iznesuva 5 milioni denari.

FOND ZA PENZISKO I INVALIDSKO OSIGURUVAWE(vo milioni denari)

1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006

Izvr{eno Izvr{eno Izvr{eno Izvr{eno Izvr{eno Izvr{eno Izvr{eno Jan-Okt.

21.229 22.883 24.289 25.811 28.191 28.983 28.878 25.714

14.316 15.722 15.671 15.784 16.882 17.204 17.484 15.701

311 311 331 283 307 383 388 255

3.266 4.174 5.744 6.961 7.741 8.486 8.291 7.732

439 404 377 409 394 412 390 196

65 58 41 61 71 41 39 27

632 804 716 688 677 661 659 538

868 1.101 1.126 1.404 1.536 1.719 1.550 1.047

45 74 73 29 65 57 59 196

245 68 209 192 42 21 18 22

841 167 0 0 0 0 0 0

201 0 0 0 476 0 0 0

20.669 22.940 24.697 25.889 27.740 29.132 29.015 25.719

17.756 19.774 21.278 22.255 24.008 25.121 24.969 21.055

16.977 18.948 19.041 19.982 21.667 22.824 23.335 20.108

458 505 514 518 499 509 479 379

321 321 297 262 234 217 178 129

0 0 1.167 1.136 1.131 1.027 455 0

0 0 112 103 121 88 90 59

0 0 148 254 262 247 240 148

91 93

139

1.006

69 72 72 83 80 82 82 68

95 94 91 76 98 97 110 112

13 12 7 9 6 6 6 4

2.450 2.672 2.805 2.934 3.184 3.349 3.416 2.963

132 141 153 165 172 170 172 169

154 175 254 222 192 257 190 183

- - 37 145 0 50 70 159

560 -57 -408 -78 451 -149 -137 -5

Vid na prihodite / rashodite

PRIHODI

Pridones od plati

Pridones od dohodot

Prihodi od Buxetot na Republikata

Prihodi od privaten sektor

Prihodi od individualni zemjodelci

Prihodi od akcizi

Pridones od Agencijata za vrabotuvawe za nevraboteni lica

Drugi prihodi

Prihodi od dividendi i od proda`ba na hartii od vrednost

Prihodi po osnov na novi vrabotuvawa

Preneseni prihodi od prethodna godina

RASHODI

Penzii

Redovni penzii

Voeni penzii

Zemjodelski penzii

Retroaktivna isplata na 8%

Predvremeno penzionirawe spored Zakonot od 2000 godina



Razlika za Ministerstvo za vnatre{ni raboti

Tranzicioni tro{oci

Nadomestok za telesno o{tetuvawe

Nadomestoci od invalidsko osiguruvawe

Vrabotuvawe i internatsko smestuvawe na deca invalidi

Pridones za zdravstvena za{tita

Nadomestok na stru~nata slu`ba

Drugi rashodi

Kapitalni sredstva

Deficit / Suficit


31

Fond za zdravstveno osiguruvawe Vo periodot januari-oktomvri 2006 godina priho-

dite na Fondot za zdravstveno osiguruvawe iznesu-vaa 12.807 milioni denari, {to e za 6,4% pove}e voodnos na istiot period prethodnata godina. Vostrukturata na prihodite, najgolemo u~estvo (59,8%)imaat pridonesite za zdravstveno osiguruvawe, ka-de e realiziran porast od 5,2%. Pridonesite odPenziskiot fond u~estvuvaat so 23,1% vo vkupniteprihodi i se zgolemeni za 16%, dodeka pridonesitekoi gi pla}a Agencijata za vrabotuvawe za nevrabo-tenite lica u~estvuvaat so 13,8% vo prihodite i is-tite se zgolemeni za 3,3%.

Rashodite na Fondot za zdravstveno osiguruvawedo oktomvri 2006 godina iznesuvaa 13.157 milionidenari, odnosno se za 7,9% pogolemi od istiot peri-od od prethodnata godina. Ambulantnite tro{oci itro{ocite za bolni~ko lekuvawe, koi imaat najgole-mo u~estvo vo rashodite (87,2%), zabeleàa porastod 7,2%.

Vo periodot januari-oktomvri 2006 godina, Fondotza zdravstveno osiguruvawe realizira{e deficitod 350 milioni denari.

FOND ZA ZDRAVSTVENO OSIGURUVAWE(vo milioni denari)

Izvor: Interni podatoci na Ministerstvoto za finansii

1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006


12.068 12.790 12.295 13.656 14.698 14.886 15.083 12.807

7.363 7.745 7.528 7.823 8.418 8.762 8.982 7.659

2.417 2.649 2.616 3.075 3.184 3.349 3.417 2.964

1.350 1.941 1.554 1.763 1.849 1.998 2.062 1.773

0 0 48 54 64 41 64 56

938 455 70 734 1.064 676 79 333

0 0 0 0 0 0 0 0

- - 166 111 29 60 479 22

0 0 313 96 91 1 0 0

11.692 12.463 12.205 13.611 14.678 14.722 15.206 13.157

2.491 2.486 2.505 4.430 5.132 5.959 7.129 11.477

5.482 5.737 5.919 4.929 5.038 5.098 6.311 0

125 105 306 123 21 0 0 0

1.249 1.681 1.555 1.305 1.868 2.006 0 0

667 687 522 521 630 0 0 0

154 143 111 134 150 280 171 182

161 70 90 144 221 117 151 164

801 694 769 832 968 941 1.062 943

288 250 268 360 309 254 276 343

39 90 44 656 219 23 106 48

234 200 48 23 32 27 0 0

0 321 71 154 90 17 0 0

376 326 90 45 21 164 -123 -350


PRIHODI

Pridonesi

Pridonesi od Penziskiot Fond

Pridonesi od Agencijata za vrabotuvawe

Pridonesi od Ministerstvoto za trud

Drugi prihodi

Prihodi po dogovori za sini kartoni

Sredstva od Buxetot na RM za zadolìtelno

zdravstveno osiguruvawe

Prenesen vi{ok od prethodnata godina

RASHODI

Ambulantni tro{oci

Bolni~ko lekuvawe

Tro{oci po programi

Lekovi

Zabna za{tita

Ortopedski tro{oci

Lekuvawe vo stranstvo

Drug vid lekuvawe (nadomestoci)

Administracija

Oprema i odrùvawe

Drugi tro{oci

Krediti i kamati

RAZLIKA

Deficit/suficit

Fondovi

32

Agencija za vrabotuvaweAgencijata za vrabotuvawe vo periodot januari-ok-

tomvri 2006 godina ostvari vkupni prihodi od 4.771milioni denari, {to pretstavuva namaluvawe od 18%vo odnos na minatata godina. Istovremeno, prihoditeod pridonesi se zgolemeni za 4,3%, a dotaciite od Bu-xetot i pokraj toa {to imaat najgolemo u~estvo vostrukturata na prihodite (80,9%) se namaleni za 23%.Vo samata struktura na dotaciite od Buxetot, okolu80% se po osnov na pokrivawe na deficitot na Agen-cijata.

Vo periodot januari-oktomvri 2006 godina rashodi-te na Agencijata za vrabotuvawe iznesuvaat 4.994 mi-

lioni denari, {to e za 14,2% pomalku vo odnos naprethodnata godina. Rashodite za funkcija iznesuvaat4.799 milioni denari, ili 97% od vkupnite rahodi ise namaleni za 14,9%. Od ovie rashodi 35,3% se name-neti za isplata na pari~en nadomestok na nevrabote-nite lica, a samo 3,4% se tro{oci za aktivni merki (zapottiknuvawe na vrabotenosta i nadomestok za prek-valifikacija). Na rashodite za stru~na slu`ba otpa-|aat 3,9% od vkupnite rashodi i se za 77% pogolemi odlani.

Agencijata za vrabotuvawe vo periodot januari-ok-tomvri 2006 ostvari deficit od 223 milioni denari.

AGENCIJA ZA VRABOTUVAWE(vo milioni denari)


1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006


4.129 5.119 4.827 5.918 6.241 7.456 6.940 4.771

1.058 1.121 1.136 1.180 1.224 1.270 1.313 1.111

1.037 1.098 1.113 1.178 1.223 1.155 1.192 1.007

21 22 23 2 0 24 23 17

0 0 0 0 1 4 5 2

0 0 0 0 0 88 93 85

3.066 3.990 3.677 4.726 5.002 6.163 5.616 3.651

2.575 3.470 3.170 3.742 3.958 4.522 4.612 3.263

490 516 481 944 980 988 418 243

- - 26 19 3 61 22 9

0 3 26 21 61 592 564 136

6 8 13 12 16 23 11 9

4.135 5.110 4.749 5.868 6.214 7.325 6.938 4.994

3.970 4.913 4.571 5.658 6.005 7.102 6.710 4.799

1.755 1.875 1.879 2.273 2.377 2.697 2.425 1.697

1.347 1.936 1.555 1.763 1.849 1.998 2.063 1.772

868 1.102 1.138 1.453 1.557 1.729 1.552 1.062

- - - 128 121 58 114 106

- - - - 61 592 526 65

- - - 41 40 29 30 37

60

165 198 178 210 209 223 228 195

105 118 116 124 134 132 133 113

17 19 18 22 20 20 22 17

34 54 43 42 51 68 69 60

0 0 0 0 0 0 0 0

0 1 0 0 0 0 0 0

8 6 2 22 4 3 4 5

-6 9 78 50 27 132 2 -223


PRIHODI

Prihodi od pridonesi

Pridones od plati

Pridones od rabotni lu|e koi samostojno vr{at dejnost

Pridones {to go uplatuvaat rabotnicite

na privremena rabota vo stranstvo

Pridones od prethodnata godina

Dotacii od Buxetot na Republikata

Za pokrivawe na deficitot na

Agencijata za vrabotuvawe

Za isplata na pari~en nadomest na vrabotenite od pretprijatijata koi

vo svoeto rabotewe iskaùvaat zaguba (zagubari)

Reforma na javnata administracija

Po drugi osnovi

Drugi prihodi

RASHODI

Rashodi za funkcijata

Sredstva za obezbeduvawe pari~en nadomestok

na nevraboteni lica

Pridonesi za zdravstveno osiguruvawe

Pridonesi za penzisko i invalidsko osiguruvawe

Sredstva za vrabotuvawe na invalidni lica

Isplata spored Zakon za pottiknuvawe na vrabotenosta

Nadomestok za prekvalifikacija

Proekti za vrabotuvawe

Rashodi za stru~nata slu`ba

Osnovni plati i naemnini

Nadomestoci

Stoki i ostanati uslugi

Tekovni transferi

Kamatni pla}awa

Kapitalni tro{oci

RAZLIKA

Deficit / Suficit


33

Fond za magistralni i regionalni pati{taFondot za magistralni i regionalni pati{ta vo

periodot januari-oktomvri 2006 godina naplatiprihodi vo iznos od 2.368 milioni denari, {topretstavuva 9,7% pomal iznos od istiot periodprethodnata godina. Najgolemo u~estvo od 42,2% vovkupnite prihodi imaat prihodite od Buxetot, koise namaleni za 16%, dodeka iznosot na sredstva odgodi{en nadomestok za patni motorni vozila e po-mal za 3,3% i pretstavuva 28,5% od vkupnite pri-hodi.

Rashodite na Fondot za pati{ta periodot janua-ri-oktomvri 2006 godina iznesuvaat 2.672 milionidenari. Najgolem del od tro{ocite (46,9%) se nap-raveni vo delot na investiciite. Za odrùvawe napati{tata potro{eni se 979 milioni denari, {topretstavuva porast od 2% vo odnos na prethodna-ta godina. Za studii, proektirawe, nadzor, provi-zii i materijalni tro{oci potro{eni se od 4,8%od vkupnite rashodi.

Fondot za pati{ta vo periodot januari-oktomvri2006 godina ostvari deficit od 304 milioni denari.

FOND ZA MAGISTRALNI I REGIONALNI PATI[TA(vo milioni denari)


1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006


3.793 3.506 4.012 3.434 3.668 3.299 3.031 2.368

924 1.590 1.655 1.305 1.603 1.610 1.320 1.000

54 82 73 87 82 77 90 85

518 746 704 761 797 853 842 673

492 537 375 381 728 741 743 595

1.793 538 1.098 862 418 9 0 0

13 14 21 2 39 9 36 15

- - 87 36 1 0 0 0

3.793 3.506 4.013 3.420 3.661 3.889 3.389 2.672

1.985 1.662 1.756 1.250 1.107 1.753 1.405 986

0 179 286 289 205 156 164 129

790 952 926 900 1.063 1.081 1.013 979

148 212 299 304 424 242 254 206

386 502 596 528 666 611 508 372

142 0 0 0 46 45 45 0

342 0 0 0 0 0 0 0

0 0 150 149 150 0 0 0

0 0 -1 14 7 -590 -358 -304


PRIHODI

Prihodi od Buxet

Nadomestok za upotreba na pati{ta {to gi koristat

stranskite motorni vozila

Godi{en nadomestok za patni motorni vozila

{to podleàt na registracija

Nadomestok za upotreba na avtopat

Stranski kredit

Drugi prihodi

Grant

RASHODI

Investicii

Rashodi za studii, proektirawe, nadzor,

provizii i materijalni tro{oci

Odrùvawe na pati{tata

Otplata na krediti

Sredstva za lokalni pati{ta

Ostanati tro{oci

Obvrski od prethodnata godina

Obvrski sprema Agencijata za sanacija na banki

RAZLIKA

Deficit / suficit

34

Makedonska berza na dolgoro~ni hartii od vrednostBerzanski pokazateli - Oktomvri 2006 godina

Vo oktomvri 2006 godina prometot ostvaren na Make-donskata Berza za hartii od vrednost po pat na klasi~notrguvawe iznesuva{e 1.541,8 milioni denari i vo odnosna septemvri beleì porast za 79,4%. Ostvareniot pro-met preku blok transakcii na Berzata vo ovoj mesec izne-suva{e 690,8 milioni denari, {to pretstavuva mese~enporast od 224,0%. Vo oktomvri, kako i vo prethodnite trimeseci od 2006 godina, nema{e trguvawe so akcii i udeliod dràvniot segment. Vkupniot promet ostvaren na Ma-kedonskata Berza kako rezultat na klasi~noto trguvawei blok transakciite iznesuva{e 2.247,6 milioni denarii istiot vo odnos na prethodniot mesec beleì porast za107,9%.

Prose~niot dneven promet iznesuva{e 107,0 milionidenari, i istiot vo odnos na septemvri beleì porast za148,3%, a prose~niot dneven broj na transakcii iznesuva358, {to pretstavuva mese~en porast od 20,5%.

Vo ramkite na vkupniot promet na Berzata ostvarenpreku klasi~noto trguvawe, prometot so akciite iznesu-va{e 1.364,3 milioni denari, odnosno mese~en porast od82,3%. Prometot so dràvnite obvrznici vo oktomvriiznesuva{e 177,5 milioni denari i zabeleà mese~enporast za 48,7%.

Vo vkupniot promet na dràvnite obvrznici na Repub-lika Makedonija vo oktomvri 2006 godina prometot nadràvnite obvrznici za staro devizno {tedewe iznesu-va 34,5 milioni denari, pri {to prose~nata cena na ovieobvrznici iznesuva{e 87,14% od nivnata nominalnavrednost. Obvrznicite za denacionalizacija od prvataemisija vo oktomvri 2006 godina se prodavaa po prose~nacena od 85,0% od nivnata nominalna vrednost. Ostvare-niot promet so obvrznici za denacionalizacija od prva-ta emisija iznesuva{e 52 iljadi denari. Vo ovoj mesec ob-vrznicite za denacionalizacija od vtorata emisija seprodavaa po prose~na cena od 82,8% od nivnata nominal-na vrednost, a ostvareniot promet od ovie obvrznici iz-nesuva{e 30,1 milioni denari.

Obvrznicite za denacionalizacija od tretata emisijase prodavaa po prose~na cena od 81,3% od nivnata nomi-nalna vrednost, a nivniot vkupen promet iznesuva{e 45,6milioni denari. Vo oktomvri 2006 godina vkupniot pro-met na obvrznicite za denacionalizacija od ~etvrtataemisija iznesuva{e 34,9 milioni denari, a prose~natacena na ovie obvrznici iznesuva{e 79,8% od nivnata no-minalna vrednost.

Pri trguvaweto so dràvnite obvrznici za denaciona-lizacija od pettata emisija vo oktomvri 2006 godina seostvari promet od 32,1 milioni denari, a nivnata pro-se~na cena iznesuva{e 79,8% od nivnata nominalnavrednost.

Makedonskiot oficijalen berzanski indeks (MBI-10)kako indikator na dvièweto na cenite na akciite vooktomvri 2006 godina iznesuva{e 4.260 denari i vo odnosna prethodniot mesec beleì porast za 0,7%.

Vo oktomvri 2006 godina na oficijalniot pazar na Ma-kedonskata Berza za hartii od vrednost ostvaren e pro-met vo vrednost od 1.267 milioni denari, {to pretstavu-va 56,3% od vkupniot promet na Berzata. Na neoficijal-niot pazar na Berzata realiziran e vkupen promet od274,8 milioni denari, i opfa}a 12,2% od vkupniot pro-met na Berzata. Vo oktomvri 2006 godina prometot ostva-ren preku blok transakciite na Makedonskata berza iz-nesuva{e 247,8 milioni denari, {to pretstavuva 3,5% odvkupniot promet na Berzata.

Vkupniot promet na 10-te najlikvidni akcionerskidru{tva na oficijalniot pazar na Makedonskata Berzaza hartii od vrednost vo avgust 2006 godina iznesuva{e1.216,4 milioni denari, pri {to najzabeleìtelno be{etrguvaweto so akciite na: Zemjodelski kombinat Pelago-nija- Bitola, so zastapenost od 17,82% vo prometot, Ko-mercijalna Banka-Skopje, so zastapenost od 16,59% voprometot, Alkaloid Skopje, so zastapenost od 11,81% voprometot.

Vo oktomvri 2006 godina najgolem porast na prose~natacena na akciite vo odnos na prethodniot mesec beleàtcenite na akciite na: Evropa Skopje, ~ij prose~en porastiznesuva{e 247,5%, a prose~nata cena po akcija iznesuva-{e 5.125,3 denari, na EMO Ohrid, ~ij prose~en porast nacenata na akciite iznesuva{e 125,9%, a prose~nata cenapo akcija iznesuva{e 1.162,4 denari. Isto taka, i cenatana akciite na R@ Uslugi Skopje se zgolemi za 49,9%, i is-tata vo avgust 2006 godina iznesuva{e 80,6 denari.

Najgolem pad na prose~nata cena na akciite vo oktom-vri 2006 godina vo odnos na prethodniot mesec beleàtcenite na akciite na: Lotarija na Makedonija Skopje,Vinarskata vizba Tikve{ Skopje i Investbanka Skopje.

Od aspekt na dividendniot prinos na 10-te akcioner-ski dru{tva so najgolemo u~estvo vo prometot na ofici-jalniot pazar na Makedonskata Berza vo oktomvri 2006godina akciite na Stopanska Banka-Bitola i ponatamuimaat najvisok dividenden prinos po akcija vo iznos od4,5%, potoa akciite na Ohridska banka-Ohrid, koi imaatdividenden prinos od 3,5% i akciite na Toplifikacija-Skopje koi imaat dividenden prinos od 3,5%.

Pri analizata na sopstveni~kata struktura na vkupna-ta glavnina na akcionerskite dru{tva se zabeleùva de-ka od desette najlikvidni akcionerski dru{tva na Make-donskata Berza za hartii od vrednost vo oktomvri 2006godina najgolema zastapenost na stranski investitori vovkupnata glavnina na akcionerskite dru{tva i ponatamu


35

ima vo: Komercijalna Banka AD-Skopje, so zastapenost od33,6%, Toplifikacija AD-Skopje, so zastapenost od 23,6%i Granit AD-Skopje so zastapenost od 23,6% stranski kap-ital vo vkupnata glavnina na dru{tvoto.

Vo vkupniot promet ostvaren na oficijalniot pazar naMakedonskata Berza vo oktomvri 2006 godina stranskiteinvestitori u~estvuvale so 17,3% i nivnoto u~estvo voodnos na prethodniot mesec beleì zgolemuvawe od 1,1%.

Vo oktomvri 2006 godina doma{nite investitori vovkupniot promet ostvaren pri prodavawe na Berzata

u~estvuvale so 93,1%, dodeka stranskite investitori vovkupniot promet ostvaren pri prodavawe na Berzatau~estvuvale samo so 6,9%.

U~estvoto na doma{nite investitori vo oktomvri 2006godina vo vkupniot promet ostvaren pri kupuvawe na Ma-kedonskata Berza iznesuva{e 83,2%, dodeka vo istiotperiod u~estvoto na stranskite investitori vo vkupniotpromet ostvaren pri kupuvawe na Makedonskata Berzaiznesuva{e 16,7%.

BERZANSKI POKAZATELI

septemvri 2006 oktomvri 2006 % PROMENA

867.611.153 1.541.874.183 79,43%

748.285.461 1.364.336.291 82,33%

119.325.693 177.537.891 48,78%

43.380.557 107.030.735 148,36%

297 358 20,54%

213.198.896 690.849.331 224,04%

- - -

- - -

- - -

- 14.921.940 -

1.080.810.049 2.247.645.453 107,96%

2.475.062 1.093.159 -55,83%

1.201.511 960.429 -20,06%

1.273.551 132.730 -89,58%

- -

- 1.518 -

2.397.972 3.519.464 46,77%

5.939 7.483 26,01%

21 48 128,57%

- -

- 1 -

5.960 7.532 26,37%

92.414.363.232 96.848.302.074 4,80%

56.797.160.083 58.522.070.733 3,04%

35.617.203.149 38.326.231.341 7,61%

24.194.747.949 22.714.378.295 -6,12%

116.609.111.181 119.562.680.369 2,53%

4.231,17 4.260,02 0,68%

100,19 100,17 -0,02%

46 44 -

20 21 5,00%

PROMET (denari)

KLASI^NO TRGUVAWE

AKCII

OBVRZNICI

PROSEÊN DNEVEN PROMET (denari)

PROSEÊN DNEVEN BROJ NA TRANSAKCII

BLOK TRANSAKCII

DR@AVEN SEGMENT

AKCII

UDELI

VKUPNO

OBEM (hartii od vrednost)

AKCII

KLASI^NO TRGUVAWE

BLOK TRANSAKCII

DR@AVEN SEGMENT

OBVRZNICI (NV vo EUR)

BROJ NA TRANSAKCII

KLASI^NO TRGUVAWE

BLOK TRANSAKCII

DR@AVEN SEGMENT

VKUPNO

PAZARNA KAPITALIZACIJA ( denari)

PAZARNA KAPITALIZACIJA NA AKCII

BERZANSKA KOTACIJA-AKCII

PAZAR NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

PAZARNA KAPITALIZACIJA NA OBVRZNICI

VKUPNO PAZARNA KAPITALIZACIJA

MBI-10

OMB

BROJ NA KOTIRANI DRU[TVA

BROJ NA DENOVI NA TRGUVAWE

4.400

4.300

4.200

4.100

02.10

.2006

03.10

.2006

04.10

.2006

05.10

.2006

06.10

.2006

07.10

.2006

08.10

.2006

09.10

.2006

10.10

.2006

11.10

.2006

12.10

.2006

13.10

.2006

14.10

.2006

15.10

.2006

16.10

.2006

17.10

.2006

18.10

.2006

19.10

.2006

20.10

.2006

21.10

.2006

22.10

.2006

23.10

.2006

24.10

.2006

25.10

.2006

26.10

.2006

27.10

.2006

28.10

.2006

29.10

.2006

30.10

.2006

31.10

.2006

min. 24.10.20064.203,57

max. 27.10.20064.313,62

Makedonska berza

36

*Modelot na kalkulacija na prinosot do dostasuvawe e prilagoden na karakteristikite na obvrznicite. Datum na presmetuvawe e 31.10.2006 godina, soposlednata prose~na cena na trguvawe na obvrznicite

Pazaren segment Promet (denari) Promet (Eur) % Broj na trans.

OFICIJALEN PAZAR 1.267.057.958 20.710.594 56,37 6.461

NEOFICIJALEN PAZAR 274.816.224 4.492.102 12,23 1.022

BLOK TRANSAKCII 690.849.331 11.293.874 30,74 48

DR. HARTII OD VRED. 14.921.940 243.903 0,66 1

VKUPNO 2.247.645.453 36.740.473 100,00 7.532

Struktura na prometot vo oktomvri 2006 godina

Neoficijalen pazar12,23%

Oficijalen pazar56,37%

Blok transakcii30,74%

Drugi hartii od vrednost0,66%

Pregled na trguvawe so obvrznici

MAH (%) MIN (%) Posledna Posleden Obem Promet Promet Prinos do

prose~na datum na (NV vo Evra) (denari) (Evra) dostasuvawe na

dnevna cena trguvawe obvrznicata*

Obvrznici na RM - "staro devizno {tedewe# (RM01) 87,3 87,00 87,14 31.10.2006 647.678 34.529.767 564.327 7,69%

Obvrznici na RM za denacionalizacija I emisija (RMDEN01) 85,00 85,00 85,00 20.10.2006 1.000 52.004 850 7,83%

Obvrznici na RM za denacionalizacija II emisija (RMDEN02) 82,90 82,50 82,80 30.10.2006 596.394 30.154.559 492.783 7,90%

Obvrznici na RM za denacionalizacija III emisija (RMDEN03) 85,60 81,2 81,30 31.10.2006 898.407 45.675.589 746.488 7,74%

Obvrznici na RM za denacionalizacija IV emisija (RMDEN04) 80,00 79,80 79,89 31.10.2006 715.463 34.974.854 571.637 7,60%

Obvrznici na RM za denacionalizacija V emisija (RMDEN05) 80,00 79,00 79,81 31.10.2006 660.522 32.151.119 525.508 6,97%

Akcija septemvri 2006 oktomvri 2006 % na

Prose~na cena Prose~na cena promena

(denari) (denari)

Evropa Skopje 1.474,60 5.125,33 247,57%

EMO Ohrid 514,37 1.162,40 125,99%

R@ Uslugi Skopje 53,81 80,68 49,93%

3 AKCII SO NAJGOLEM PORAST NA CENATA*

Akcija septemvri 2006 oktomvri 2006 % na

Prose~na cena Prose~na cena promena

(denari) (denari)

Lotarija na Makedonija 4.000,00 1.200,00 -70,00

Vinarska vizba Tikve{ 7.438,04 6.098,00 -18,02

Investbanka Skopje prior. 4.851,00 4.000,00 -17,54

AKCII SO NAJGOLEMO NAMALUVAWE NA CENATA*

10 AKCII SO NAJGOLEM OSTVAREN PROMET NA OFICIJALEN PAZAR

Hartija od vrednost Maks. Min Prose~na Koli~ina Promet Promet % na u~estvo Broj na Pazar. kapital.(denari) (denari) cena (denari) vo denari vo EUR vo prometot transakcii (denari)

Evropa Skopje 8.896 2.036 5.125 192.428 991.724.377 16.212.495 57,69 521 1.603.016.576Komercijalna banka Skopje 7.340 6.900 7.150 22.386 160.197.956 2.618.433 9,32 434 14.105.015.418Stopanska banka Bitola 11.790 10.500 11.196 8.219 90.856.534 1.485.000 5,29 166 4.416.046.082Zemjod. komb. Pelagonija Bitola 3.701 3.300 3.565 23.209 88.642.467 1.448.583 5,16 96 919.446.000Alkaloid Skopje 5.798 5.290 5.548 12.578 69.866.619 1.141.986 4,06 428 8.230.279.750Toplifikacija Skopje 4.550 4.000 4.217 12.824 53.942.272 881.702 3,14 305 1.974.113.280EMO Ohrid 1.689 552 1.162 34.433 49.151.839 803.490 2,86 699 608.078.214Granit Skopje 591 555 567 67.648 38.315.388 626.312 2,23 380 1.803.328.292Makpetrol Skopje 59.500 57.000 58.116 582 33.809.290 552.639 1,97 130 6.607.634.964R@ Makstil Skopje 74 66 69 354.140 24.291.740 397.036 1,41 554 1.023.606.080OSTANATI 141.461 118.285.156 1.933.460 6,88 2006 17.231.506.077VKUPNO 869.908 1.719.083.638 28.101.134 100,00 5.719 58.522.070.733


37

U~estvo na stranski U~estvo na stranski

Dru{tvo Koeficient cena Dividenden na investitori na investitori % Promena

po akcija1) prinos septemvri 20062) oktomvri 20063)

Alkaloid Skopje 25,52 1,33% 11,44% 11,80% 0,36%

Granit Skopje 7,88 2,55% 23,16% 23,60% 0,44%

ZK Pelagonija Bitola 68,59 0,00% 6,26% 7,19% 0,93%

Komercijalna banka Skopje 35,10 2,14% 33,62% 33,69% 0,07%

Makedonijaturist Skopje 11,94 3,47% 6,52% 6,76% 0,24%

Makpetrol Skopje 44,64 1,07% 6,80% 6,69% -0,11%

Ohridska banka Ohrid 28,80 3,50% 17,37% 17,62% 0,25%

Stopanska banka Bitola 17,52 4,51% 18,15% 18,85% 0,70%

Toplifikacija Skopje 23,70 3,59% 23,83% 23,68% -0,15%

Fer{ped Skopje 14,20 0,74% 11,95% 12,20% 0,25%

Pokazateli za kotiranite dru{tva od MBI - 10

Stranski pravni Stranski fizi~ki Vkupno stranski Vkupno stranski Promena

lica okt. 2006 lica okt. 2006 investitori okt. 2006 investitori sep. 2006 vo %

Akcii 20,80% 1,19% 22,00% 20,18% 1,82%

Obvrznici3 6,60% 4,12% 10,72% 10,46% 0,26%

Vkupno Oficijalen pazar 14,96% 2,40% 17,36% 16,30% 1,06%

Stranski investitori na Oficijalniot pazar na Berzata3)

Promet po ~lenki

^lenka [ifra Klasi~no Klasi~no Blokovi Blokovi Dràva Dràva Vkupnotrguvawe trguvawe % % %

Fer{ped Broker AD Skopje FR 226.210.737 7,27 1.006.910.774 72,87 0 0 1.233.121.511

Komercijalna banka AD Skopje KB 616.857.702 19,81 180.525.916 13,07 0 0 797.383.618

MAK Broker AD Skopje MK 458.012.954 14,71 131.718.452 9,53 0 0 589.731.406

Iinvestbroker AD Skopje MI 358.512.298 11,51 50.713.520 3,67 0 0 409.225.818

NLB Tutunska broker AD Skopje TN 340.691.840 10,94 0 0 0 0 340.691.840

Ilirika Investemnts AD Skopje IL 179.391.707 5,76 0 0 0 0 179.391.707

Stopanska Banka AD Skopje SB 158.780.363 5,1 0 0 0 0 158.780.363

TTK Banka Skopje TK 140.891.146 4,53 0 0 0 0 140.891.146

Inovo broker AD Skopje IN 135.437.989 4,35 0 0 0 0 135.437.989

Bro-Dil AD Skopje BD 113.806.271 3,66 0 0 0 0 113.806.271

Bitola broker AD Bitola BB 106.820.360 3,43 0 0 0 0 106.820.360

Alta Vista broker AD Skopje AV 67.213.163 2,16 0 0 0 0 67.213.163

Univerz. Inves. Banka AD Skopje BL 55.309.274 1,78 11.830.000 0,86 0 0 67.139.274

Ohridska Banka AD Ohrid OH 55.998.170 1,8 0 0 0 0 55.998.170

EURObroker AD Skopje EU 51.436.510 1,65 0 0 0 0 51.436.510

Po{tel Broker AD Skopje PT 36.372.486 1,17 0 0 0 0 36.372.486

Sileks Banka AD Skopje SL 11.849.273 0,38 0 0 0 0 11.849.273

Vkupno 3.113.592.245 100 1.381.698.662 100 0 100 4.495.290.907

1) Cena na akcija na 31.10.2006 / Do-

bivka po akcija

2) Sostojba na 31.10.2006 godina, spo-

red podatocite dobieni od Cen-

tralniot depozitar za hartii od

vrednost, a koja se odnesuva na

u~estvo na stranskite investitori

vo vkupnata glavnina na dru{tvoto




vrednost, a koja se odnesuva na

u~estvo na stranskite investitori

vo vkupnata nominalna vrednost na

obvrznicite




vrednost a koja se odnesuva na

u~estvoto na stranskite i doma{-

nite investitori vo vkupniot pro-

met ostvaren na Berzata.

oktomvri 2006 Kupuvawe % na u~estvo Prodavawe % na u~estvo

Stranski fizi~ki lica 2,20% 3,01%

Stranski pravni lica 14,55% 3,92%

Vkupno stranski 16,75% 6,93%

Doma{ni fizi~ki lica 18,65% 43,66%

Doma{ni pravni lica 64,60% 49,40%

Vkupno doma{ni 83,25% 93,06%

U~estvo na stranskite i doma{nite investitori vo vkupniot promet ostvaren na Berzata4

Makedonska berza

38

Promet (denari) Prose~na cena (denari) Promet (denari) Prose~na cena (denari)

KOMERCIJALNA BANKA AD SKOPJE TOPLIFIKACIJA AD SKOPJE


MAKPETROL AD SKOPJE STOPANSKA BANKA AD BITOLA


OHRIDSKA BANKA AD OHRID FER[PED AD SKOPJE


ZEMJODELSKI KOMBINAT PELAGONIJA BITOLA MAKEDONIJA TURIST AD SKOPJE


ALKALOID AD SKOPJE GRANIT AD SKOPJE


39

Depoziti na naselenieto ina pretprijatijata kaj bankite

Depoziti na pravni i fizi~ki lica

Vo tekot na 2006 godina depozitite na naseleni-eto kontinuirano se zgolemuvaat. Vo septemvri2006 godina depozitite na naselenieto iznesuvaat66.578 milioni denari, {to pretstavuva zgolemu-vawe za 1,55% vo odnos na prethodniot mesec, od-nosno, zna~itelen porast od 23,61% na godi{na os-nova. Zgolemuvaweto glavno se dolì na porastotna denarski depoziti za 2,34%. Depozitite po vi-duvawe na naselenieto ostvarija minimalen po-rast od 0,59%, dodeka oro~enite depoziti se zgo-lemija za 2,36%.

Vo oktomvri 2006 godina depozitite na nasele-nieto iznesuvat 69.080 milioni denari, {to vo od-nos na prethodniot mesec pretstavuva zgolemuva-we od 3,75%, odnosno, pozna~ajno zgolemuvawe od25,97% na godi{na osnova. Dokolku gi analiziramedepozitite spored ro~nost, }e konstatirame dekakaj depozitite po viduvawe imame zgolemuvawe od4,99%, odnosno na godi{na osnova zgolemuvawe za17,16%, dodeka oro~enite depoziti se zgolemeniza 3,24%, a na godi{na osnova za 34,47%. Gledano

po valuti, denarskite depoziti iznesuvat 25.577milioni denari, so godi{no zgolemuvawe od47,51%.

Depoziti na Pretprijatijata

Depozitite na pretprijatijata beleàt pad od0,4%. Godi{niot porast na vkupnite plasmani nabankite kaj privatniot sektor vo septemvri 2006godina iznesuva 24,7%.

Fondot za osiguruvawe na depozitite vr{iobes{tetuvawe samo na depozitite na fizi~-kite lica kaj bankite i {tedilnicite

Od vkupno presmetanata obvrska za obes{tetu-vawe (3 banki i 2 {tedelnici) vo iznos od 185.287milioni denari, do 31.10.2006 godina Fondot zaosiguruvawe na depoziti isplatil obes{tetuvawevo iznos 173.791 milioni denari. Zaklu~no so ok-tomvri 2006 godina, Fondot isplatil 93,80% odvkupno presmetanata obvrska za obes{tetuvawe.Odnosot na vkupnite sredstva so koi raspolagaFondot i vkupnite depoziti na fizi~kite lica vobankite iznesuva 3,31%.

70.000

60.000

50.000

40.000

30.000

20.000

10.000

0

Sostojba na depozitite na fizi~ki lica kaj bankite i {tedilnicite

Sos

tojb

a (v

o 00

0 de

n.)

X 2005 XI 2005 XII 2005 I 2006 II 2006 III 2006 IV 2006 V 2006 VI 2006 VII 2006 VIII 2006 IX 2006 X 2006

40

Tabela 12: KAMATNI STAPKI NA DENARSKI I DEVIZNI [TEDNI VLOGOVI VO KOMERCIJALNITE BANKI VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA(po ro~nost i valuta) NA GODI[NO NIVO

Denarski {tedni vlogovi

Banka Po viduvawe 1 mes. 2 mes. 3 mes. 6 mes. 12 mes. 24 mes. 36 mes.

Alfa banka AD Skopje 0,8% 4,5% 5,0% 5,5% 6,0%

kamatni stapki od april, 2005

Eurostandard banka AD Skopje 1,0% 4,0% 4,5% 5,0% 5,5% 6,5% 8,0% 10,0%

kamatni stapki od fevruari, 2004

Invest banka AD Skopje 1.0% 4.0% 5.0% 5.5% 6.0% 6.5% 8.0%

kamatni stapki od mart, 2004

Izvozno kreditna banka AD Skopje 1.5% 8.0% 8.0% 9.0% 9.5% 10.0%

kamatni stapki od avgust, 2004

Komercijalna banka AD Skopje 1,0% 5,0% 5,5% 5,8-6% 6.3-6,5% 6,8-7%


KIB AD Kumanovo 0.5% 6.5% 7.0% 7.8% 8,3% -9% 8,3% -9% 8,3% -9%

kamatni stapki od mart, 2004

Makedonska banka AD Skopje 1,0% 7,0% 7,0% 7,0% 7.5% 8,0% 8-9% 8-9%

kamatni stapki od oktomvri, 2005

Po{tenska banka AD Skopje 1,0% 6,0% 7,0% 7,5% 8,0% 8,5% 9,0%

Devizni {tedni vlogovi

Valuta Po viduvawe 1 mes. 3 mes. 6 mes. 12 mes. 24 mes. 36 mes.

EUR 0,80% 1,40% 1,50% 1,70%USD 0,50% 1,00%CHF 0,10% 1,40%GBP 0,20%EUR 0,80% 1,40% 1,50% 1,70% 2,10% 2,50% 2,80%USD 0,50% 0,80% 0,90% 1,00% 1,10% 1,50% 1,60%GBP 0,50% 0,80% 0,90% 1,00% 1,10% 1,50% 1,60%CHF 0,10% 0,15% 0,17% 0,20% 0,25% 0,30% 0,35%Dr.val.(osv. jen) 0,50% 0,80% 0,90% 1,00% 1,10% 1,50% 1,60%

EUR 0,80% 1,50% 1,70% 1,80% 2,20% 2,50% 2,80%USD 0,50% 0,90% 1,00% 1,10% 1,30% 1,60% 1,80%CHF 0,10% 0,20% 0,30% 0,40% 0,50% 0,60% 0,70%AUD 1,70% 2,50% 3,00% 3,40% 3,90% 4,00% 4,60%Dr. valuti 1,20% 1,50% 1,70% 2,00% 2,30% 2,80% 3,20%EUR 0,80% 2,45% 2,45% 3,00% 3,50% 4,00%USD 0,60% 1,00% 1,10% 1,20% 1,50% 2,00%CHF 0,10% 0,30% 0,40% 0,60% 0,80% 1,00%Dr. valuti 0,50% 1,00% 1,20% 1,50% 1,70% 2,00%EUR 0,70% 1,30% 1.3-1.4% 1.5-1.6% 1,9-2.0%USD 0,50% 1,10% 1,2-1,3% 0.9-1% 1.4-1.5%GBP 1,25% 2,15% 2,45-2,55% 2.7-2.8% 3.15-3.25%CHF 0,10% 0,15% 0.18-0.20% 0.18-0.2% 0.23-0.25%Za site valuti 0,25% 0,85% 1,00% 1,30%

EUR 0,80% 1,45%- 1,5%-1,6% 1,9%-2,2% 1,9%-2,2% 2,1%- 2,1%-1,50% 2,7% 2,7%

USD 0,50% 0,80% 1,00% 1,3%-1,4% 1,3%-1,4% 1,5%- 1,5%-1,8% 1,8%

BI

LTEN

/ MI

NI

STE

RSTV

O ZA

FI

NAN

SI

I

41

Prokredit banka AD Skopje 6,5% 7,0% 7,5% 8,5% 10,0% 10,5% 10,5%

kamatni stapki od dekemvri, 2004

Stopanska banka AD Skopje 0,85% 5,75% 6,0% 6,75% 7,0% 8,0% 8,0% 8,5%

kamatni stapki od juni, 2005

Stopanska banka AD Bitola 1,5% 4,5% 5,0% 5,5% 6,0% 6,5% 7,0%

Sileks banka AD Skopje 3,0% 8,0% 9,5% 10,0% 10,5% 11,0% 11,5%

kamatni stapki od noemvri, 2003

"Teteks Kreditnabanka AD Skopje" 2,0% 7,0% 8,0% 8,5% 9,0% 9,5%

kamatni stapki od mart,2006

Tetovska banka AD Tetovo 2,0% 6,5% 7,0% 7,2% 8,0% 9,0% 10,0%

kamatni stapki od septemvri, 2005

Tutunska banka AD Skopje 1,0% 6,0% 7,5% 7,8% 8,0% 8,5% 9,0%


UNI banka AD Skopje 2,5% 6,0% 7,0% 8,0% 9,0% 10,0% 11,0%

kamatni stapki od dekemvri, 2003

EUR 1,50% 2,00% 2,50% 3,00% 3,75% 4,50%USD 1,00% 1,25% 1,50% 1,80% 2,25%EUR 0,55% 1,40% 1,50% 1,75% 2,10% 2,60% 2,80%USD 0,45% 1,30% 1,70% 2,00% 2,50% 3,00% 3,50%GBP 1,70% 2,60% 2,80% 3,20% 4,00% 4,25% 4,50%CAD 0,90% 1,54% 1,70% 1,90% 2,63% 2,63% 2,63%AUD 1,95% 3,35% 3,67% 3,98% 5,18% 5,18% 5,18%Drugi valuti 0,20% 0,40% 0,50% 0,75% 1,10% 1,10% 1,10%CHF 0,001% 0,001% 0,001% 0,001% 0,001% 0,001% 0,001%Japonski jen 0,001% 0,001% 0,001% 0,001% 0,001% 0,001% 0,001%

EUR 2,00% 2,70% 3,10% 3,60% 4,10%USD 1,50% 2,20% 2,50% 3,00% 3,50%Dr. valuti 0,80% 1,00% 1,30% 1,50% 1,70%EUR 1,00% 2,00% 2,30% 3,50% 4,00% 4,50% 5,00%AUD 1,50% 2,40% 2,80% 4,00% 4,50% 5,00% 5,50%USD 0,50% 1,20% 1,70% 2,80% 3,20% 3,50% 4,00%GBP 1,40% 2,00% 2,40% 3,50% 4,00% 4,50% 5,00%CHF i dr. 0,60% 1,00% 1,50% 2,80% 3,20% 3,50% 4,00%EUR 1,20% 2,00% 2,50% 3,00%USD 0,80% 1,50% 2,00% 2,50%CHF 0,40% 0,70% 1,00% 1,20%Dr. valuti 0,40% 0,70% 1,00% 1,20%EUR 0,80% 1,50% 1,75% 1,80% 2,20%USD 0,60% 0,90% 1,00% 1,10% 1,20%CHF 0,10% 0,20% 0,30% 0,40% 0,50%Dr. valuti 0,70% 1,00% 1,20% 1,40% 1,80%EUR 1,00% 2,00% 2,50% 3,00% 3,50% 5,00% 6,00%USD 1,00% 1,50% 2,00% 2,50% 3,50% 5,00% 6,00%CHF 0,10% 0,30% 0,40% 0,50% 0,60%AUD, GBD 2,00% 2,50% 3,00% 3,50% 4,00% 4,50% 5,00%

* Podatocite se obezbedeni od bankite vo Republika Makedonija i istite podleàt na promeni soglasno delovnata politika na bankite* Samo za podatocite na Po{tenska banka AD Skopje i Stopanska banka AD Bitola nemame dobieno oficijalna potvrda od ovie banki

42

Kreditna linija za nabavka na opremaod italijansko proizvodstvo).

Banka agent - MBPR

Programa za kreditirawe na razvojot na MSP od strana na KfW odGemanija. - revolving fond

Banka agent - MBPR

Mikro kreditna linija za finansiska poddr{ka od EUza mali i sredni pretprijatija.

implementator MBPRKreditna linija

do 2.000.000 $ 50.000 - 400.000 $ do 100.000 $Iznos

7 godini Do 4 godini so vklu~en grejs period do 3 odnosno 5 god.Rok na vra}awe

Ednokratna provizija od 1,2% se pla}a za uslugite na prokuratorot, dokolku se koristat negovi uslugi.Od naplatenite anuiteti }e se kreira revolving fond za odobruvawe krediti pod slednite uslovi:

iznos: od 50.000 - 500.000 evra;rok na vra}awe: od 1- 3 godini;

kamatna stapka od 7% za firmi koi ve}e koristele kredit od Stokovata kreditna linija i8% za ostanatite zainteresirani firmi;

namena: za trajni obrtni sredstva.

Celta na ovaa kreditna linija e dolgoro~no finansirawe na novi proekti vo MSP preku dodeluvawemikro krediti za nabavka na oprema ili ma{ini. Do 50% od vkupniot iznos na kreditot moè da se

koristi za obrten kapital. Kreditite se koristat i se otplatuvaat vo denari. Vo ramki na samata kred-itna linija postoi i mo`nost za koristewe na garantna {ema za klientite koi ne moàt da obezbedat

pokrivawe na kreditniot rizik. Imeno SME koi nemaat zadovolitelna vrednost na koletaral za pokri-vawe na rizikot moè da apliciraat preku delovnata banka za pokrivawe na del od kreditniot rizik

preku koristewe na garancija od MBPR do visina od 50% od baraniot iznos za kolateral.

Zabele{ka

do 1,5 god. do 6 meseci 6 meseci za krediti do 3 godini; 12 meseci za krediti do 5 godiniGrejs period

7% 10% 9%Godi{na kamatna stapka

1. Hipoteka na nedvièn imot;2. Ra~na zaloga na oprema;3. Menici i dr.

1. Hipoteka; 2. Menici;3. Zalog na podvi`ni predmeti,prava

i hartii od vrednost ili zalog na nedvièn imot

Blanko menica so meni~na izjava zaverena kaj notar, bariran ~ek soizjava zaverena kaj notar, menica i/ili bariran ~ek od drugi bonitetnipravni lica - garanti, hipoteka, minimum 130% od iznosot na kredi-

tot, ra~na zaloga minimum 130% od iznosot na kreditot, depon. navrednosni predmeti i hartii od vrednost, bankarska garancija.

Obezbeduvawe

Stokov kredit namenet za nabavka na ma{inii oprema so italijansko poteklo.

Modernizacija i pro{iruvawe na postoe~ki privatni MSP,i osnovawe na novi. Minimum 40% od kreditot se koristi

za osnovni sredstva; Maksimum 60% od kreditot moèda se koristi za obrtni sredstva.

Oprema i obrtni sredstva Namena na kreditot

MSP koi se nad 51% vo privatna sopstvenost.

Mali i sredni pretprijatija so:1. najmalku 51% vo privatna sopstvenost;2. koi vrabotuvaat pomalku od 20 lica; i

3. koi se na po~etokot na biznisot ili kaj koi biznisot e zapo~nat najmnogupred 5 godini.

Celni grupi

Vladata na Republika Italija obezbedi 12.704.840 milioni $, od koiza koristewe ostanuvaat 2.353.748 milioni $. Stepenot na iskoris-

tenost e 81,57%.

KfW od Germanija obezbedi 15 milioni Evra,koi se 100% iskoristeni.

Od naplatenite anuiteti se kreira revolving fond.

So finansiskata spogodba potpi{ana pome|u R.M i Evropskata agencijaza rekonstrukcija vo 1998 odobreni se 5.1 milioni EVRA. So ista

takva spogodba vo 2003 godina se odobreni u{te 5.6 milioni EVRA.Kamatata koja se pla}a na sredstvata se kapitalizira i vo vid na

revolving fond povtorno se replasira.

Stepen na iskoristenost nasredstvata

Eurostandard banka AD Skopje, Izvozna i kreditna banka Skopje,Invest banka Skopje, Komercijalna banka Skopje, Makedonska banka

Skopje, Ohridska banka Ohrid, Sileks banka Skopje, Stopanska bankaSkopje, Stopanska banka Bitola, Tetovska banka Tetovo, Teteks kred-

itna banka Skopje, Tutunska banka Skopje, UNI banka Skopje

Eurostandard AD Skopje, Izvozna i Kreditna banka AD Skopje, Investbanka AD Skopje, Komercijalna banka AD Skopje, Makedonska banka ADSkopje, Ohridska banka AD Ohrid, Sileks banka AD Skopje, Stopanskabanka AD Skopje, Stopanska banka AD Bitola, Teteks kreditna banka

Skopje, Tetovska banka AD Tetovo, Tutunska banka AD Skopje, UNIbanka Skopje

Komercijalna banka AD Skopje, Ohridska banka AD Ohrid, Stopanskabanka AD Skopje, Stopanska banka AD Bitola, Tutunska banka ADSkopje, Izvozna i Kreditna banka AD Skopje, KIB AD Kumanovo

Delovni banki koi go nudatkreditot

Tabela 13: KREDITNI LINII ZA MALI I SREDNI PRETPRIJATIJA obezbedeni od Vladata na Republika Makedonija, sostojba vo maj 2006 godina(podatocite se od informativen karakter, detalnite uslovi za site kreditni linii se dostapni vo delovnite banki, osven informaciite za replasiraweto na sredstvata od

Kompenzacionite fondovi od stranska pomo{ i od druga stranska pomo{ koi se dostapni vo Ministerstvoto za finansii)

Sredstvata se odobruvaat za profitabilni investicioni proekti na privatniinvestitori od dejnosti predvideni vo Nacionalnata klasifikacija na dejnosti,

osven: E -Trgovija; J - Javna uprava, zadolìtelna socijalna za{tita; M - Privatnidoma}instva so vraboteni lica; i N - Eksteritorijalni organizaci i tela.

BI

LTEN

/ MI

NI

STE

RSTV

O ZA

FI

NAN

SI

I

43

Kreditirawe mali biznisi (mikro, mali i sredni pretprijatija)odstrana na KfW od Gemanija

Banka agent - MBPR

Kreditirawe na proizvodstvo nameneto za izvoz od sredstvatadodeleni od stranata na Vladata na Republika Makedonija - banka

agent MBPR

Krediti za razvoj na privatniot sektor od Me|unarodna banka zaobnova i razvoj (MBOR) Revolving fondKreditna linija

do 50.000 $ do 2.000.000 $ nema limitIznos

do 4 godini 15 meseci (za izvozni aran`manmani)1. do 3 godini za obrtni sredstva; 2. do 5 godini za investicioni proekti, vo koi se rabotina modernizacija na tehnolo{ki proces

Rok na vra}awe

Programata "Kreditirawe mali biznisi# nameneta e za poddr{ka na mikro, malii sredni pretprijatija koi se 100% vo privatna sopstvenost, se cel da se ovoz-moì pristap na istite do finansiski sredstva, transformirawe vo zakonski

formi i integrirawe na istite vo finansiskiot pazar.

Sopstveno u~estvo 15%. Provizija na angaìrani sredstva 0,50%godi{no na odobreniot, a neiskoristen kredit.

So sredstvata od pod-zaemot moè da se finansiraat do 70% odvkupnata vrednost na pod-proektot. Krajniot korisnik }e go finan-

sira ostatokot od najmalku 30% .Zabele{ka

do 1 godina nema Soglasno kreditnata politika na delovnite bankiGrejs period

11% do 18% na godi{no nivo 8%

Ohridska banka a.d Ohrid - od 6,75% do 10,00% Tutunska banka a.d Skopje - od 6,77% do 12,56% Invest banka a.d. Skopje - od 8% do 10,00% Stopanska banka a.d Bitola - od 8,50% do 9,00%

Godi{na kamatna stapka

Blanko menica so izjava zaverena kaj notar, so najmalku 2 ìranti;Bariran ~ek so izjava zaverena kaj notar, menica i/ili bariran ~ek od

drugi bonitetni pravni lica - garanti; Hipoteka; Ra~na zaloga napodvi`ni predmeti i prava; Depo na vrednosni predmeti i hartii od

vrednost; Gra|anski ~ekovi; po potreba i drugo, prifatlivo zaBankata. Pri procenuvawe na kreditite se primenuva posebna kredit-

na tehnologija koja e fokusirana na socio-ekonomskata sostojba napretpriema~ot i negoviot biznis, vo odnos na kolateralot.

1. Hipoteka; 2. Ra~na zaloga na podvi`ni predmeti i prava;

3. Bonitetni hartii od vrednost; 4. Drugi voobi~aeni formi na obezbeduvawe

Soglasno kreditnata politika na bankite u~esni~ki vo realizacijata na sredstvata od Revolving Fondot.

Obezbeduvawe

1. Finansirawe na osnovni sredstva (nabavka na oprema, ma{ini,alati, instalacii, grade`no zemji{te, renovirawe i modernizacija);

2. Finansirawe na obrtni sredstva (surovini, repromaterijali, trgov-ska stoka).

Finansirawe na izvozni aran`mani za surovini i repromaterijali vrz osnova na sklu~eni dogovori za izvoz.

1. Finansirawe na obrtni sredstva (nabavka na surovini, repromater-ijali, dopolnitelna oprema i rezervni delovi za zgolemuvawe na obe-mot na proizvodstvoto za poddr{ka na izvozni aktivnosti ili supsti-

tucija na uvoz);2. Finansirawe na investicioni proekti koga se raboti za modern-

izacija na tehnolo{ki proces.

Namena na kreditot

Privatni trgovski dru{tva, poedinci, individualni pretpriema~i,zanaet~ii, prodava~i na pazar i samostojni vr{iteli na dejnost.

Privatni trgovski dru{tva koi imaat proizvodstvo nameneto za izvoz.

Pretprijatija vo privatna sopstvenost, kako iindividualni zemjodelski proizvoditeli.

Celni grupi

Prviot kredit od KfW od Germanija vo visina od 6.5 mil. $ e 100%iskoristen. Zatoa na 15.10.2004 g. dodeleni. se novi 6.2 mil. $

koi se isto taka100% iskoristeni.Od naplatenite anuiteti }e se kreira revolving fond.

Makedonska banka za poddr{ka na razvojot obezbedi sredstva za ovaa kreditna linija. Po?nuvaj}i od 1999 dosega se

plasirani 49,9 milioni $

Kreditnata linija za razvoj na privatniot sektor odobrena od SvetskaBanka (Zaemite 4015MK i 4240MK) e celosno iskoristena. Za ponata-

mo{no koristewe na raspolagawe se sredstvata od Revolving Fondot.


Izvozna i kreditna banka AD Skopje,Tutunska banka AD Skopje, Prokredit banka AD Skopje i

Mo`nosti DOO Skopje

Balkanska banka AD Skopje, Eurostandard banka AD Skopje, Izvozna ikreditna banka AD Skopje, Invest banka AD Skopje, Komercijalnabanka AD Skopje, Makedonska banka AD Skopje, Ohridska banka AD

Ohrid, Stopanska banka AD Skopje, Stopanska banka AD Bitola,Tetovska banka AD Tetovo, Tutunska banka AD Skopje, Sileks Banka AD

Skopje

Ohridska banka a.d Ohrid, Tutunska banka a.d Skopje, Invest banka a.d.Skopje, Stopanska banka a.d Bitola.


44

Krediti od kreditna linija od Me|unaroden fond za razvoj nazemjodelieto IFAD 1: Proekt za ruralen razvoj na ju`nite i

isto~nite regioni vo Republika Makedonija

Krediti od kreditna linija od Me|unaroden fond za razvoj nazemjodelieto IFAD 2: Finansiski uslugi vo zemjodelieto

Kreditna linija za sozdavawe i odrùvawe na rabotni mesta voMSTD od Bankata za razvoj pri Sovetot na Evropa (CEB)Kreditna linija

1. 2.000 $ mikro krediti;2. 25.000 $ za primarno zemjodelsko proizvodstvo;3. 75.000 $ za prerabotka i trgovija so zemjodelski proizvodi

1. 2.000 $ mikro krediti;2. 50.000 $ za primarno zemjodelsko proizvodstvo;3. 150.000 $ za prerabotka4. 150.000 $ trgovija so zemjodelski proizvodi

400.000 EURIznos

do 7 godini zavisno od vidot i namenata na kreditot 7 godini zavisno od vidot i namenata na kreditot 7 do 10 godiniRok na vra}awe

Proektot za razvoj na ju`nite i isto~nite regioni na Republika Makedonija ima za cel: 1. Podobruvawe na standardot na ìveewe na naselenieto vo ruralnite i nedovolno

razvienite sredini vo ju`niot i isto~niot del na zemjata;2. Namaluvawe na nevrabotenosta na aktivnosposobnoto naselenie od nerazvienite

podra~ja;3. Zgolemuvawe na prihodite na individualnite zemjodelski doma}instva i malite

pretprijatija4. Razvoj na biznisot vo zemjodelstvoto so poseben akcent na individualniot imot;

5. Koristewe na sovremena tehnologija za kvalitetno proizvodstvo koe }e ovozmoìpolesno podobar pristap kon integriranite pazari na EU i Jugoisto~na Evropa.

Proektot za Finansiski uslugi vo zemjodelstvoto ima za cel: 1. Podobruvawe na standardot na ìveewe na naselenieto vo ruralnite sredini preku zgolemena

ekonomska aktivnost {to }e bide isplatliva i odr`liva vo uslovi na pazarno stopanisuvawe;2. Namaluvawe na nevrabotenosta na aktivnoto i rabotosposobno ruralno naselenie;3. Razvoj na biznisot vo zemjodelstvoto so poseben akcent na individualniot imot;

4. Koristewe na sovremena tehnologija za kvalitetno proizvodstvo {to ovozmoùva podobar pristapkon integriranite pazari na EU i Jugoisto~na Evropa;

5. Maksimalno iskoristuvawe na site komparativni i drugi potencijalni mo`nosti na zemji{niteresursi za podobruvawe na proizvodstvenata struktura vo primarnoto proizvodstvo i razvojot na

pretprijatijata za prerabotka na zemjodelski proizvodi;6. Sozdavawe na postojani zemjodelski kreditni linii koi se ekonomski isplatlivi, strogo

namenski i vo soglasnost so razvojnite potrebi na ruralniot sektor.

Sredstvata od ovaa kreditna linija }e se primenatza parcijalno finansirawe (do 50%) na izdr`liviinvesticioni proekti vo korist na MSTD, so {to }ese zajakne nivnata operativna sostojba i mo`nost zasozdavawe i zadrùvawe na okolu 950 rabotni mestapo iskoristuvawe na site sredstva koi se na raspo-

lagawe od zaemot.

Zabele{ka

do 3 godini, zavisno od namenata do 3 god, zavisno od vidot na kreditot 2 do 4 god. (godini vklu~eni vo rok na otplata)Grejs period

- od 6% do 18% godi{no za mikro krediti- od 6% do 16% godi{no za primarno proizvodstvo (zavisno od finan-siskata institucija preku koja se odobruva kreditot)- 7% godi{no za prerabotka i trgovija so zemjodelski proizvodi

- od 6% do 18% godi{no za mikro krediti- od 6% do 16% godi{no za primarno proizvodstvo (zavisno od

finansiskata institucija preku koja se odobruva kreditot) - 7% godi{no za prerabotka i trgovija so zemjodelski proizvodi

Ne e definirana kone~na stapka(se o~ekuva da bide okolu 7% godi{no)


1. zalog na podvièn imot (oprema, traktori, vozila, mehanizacija i drugo);2. hipoteka na nedvièn imot;3. kreditosposobni ìranti (fizi~ki ili pravni lica);4. drugi instrumenti na obezbeduvawe koi }e gi utvrdi bankata ili{tedilnicata.

Standardno obezbeduvawe prifatlivo za bankite u~esni~ki(hipoteka, ra~na zaloga i sl.).

Obezbeduvawe

1. Sto~arsko proizvodstvo;2. rastitelno proizvodstvo;3. zemjodelska mehanizacija, oprema i obrtni sredstva za otkup nazemjodelski proizvodi koi }e se prerabotuvaat;4. trgovija so zemjodelski proizvodi i nivna prerabotka.

1. Sto~arsko proizvodstvo;2. Rastitelno proizvodstvî;3. Zemjodelska mehanizacija, oprema i obrtni sredstva za otkupna zemjodelski proizvodi koi }e se prerabotuvaat;4. Trgovija so zemjodelski proizvodi i nivna prerabotki.

Sozdavawe na novi rabotni mesta preku investicii vo site sektori osven primarno zemjodelsko proizvodstvo

od strana na mali i sredni trgovski dru{tva.Namena na kreditot

1. Primarni zemjodelski proizvoditeli;2. prerabotuva~i na hrana; i3. trgovci so zemjodelski proizvodi.

1. Primarni zemjodelski proizvoditeli;2. prerabotuva~i na hrana; i3. trgovci so zemjodelski proizvodi.

Mali i sredni trgovski dru{tvaCelni grupi

IFAD 1 obezbedi 6.2 milioni $ (4.710.000 SPV za krediti). Povle~eni se sitesredstva od kreditot. Stepenot na nivna iskoristenost iznesuva 91 %.

Proektot IFAD 1 zavr{i so implementacija na aktivnostite na 31.12.2005 godi-na, a proektot se zatvori na 30.06.2006 godina.

Od juni 2005 godina se harmoniziraa uslovite za plasman na kreditite od kred-itnite linii IFAD 1 i IFAD 2.

Od vratenite anuiteti e formiran revolving fond.

IFAD 2 obezbedi 7 milioni $ (5.450.000 SPV za krediti) sredstva nameneti za krediti.Stepenot na iskoristenost na sredstvata od ovaa kreditna linija iznesuva 70%. Od po~etokotna realizacijata na IFAD 2 kreditnata linija vo oktomvri 2003 godina zaklu~no so 12.04.2006

godina, preku Zemjodelskiot krediten diskonten fond se refinansirani 1473 krediti vo vkupeniznos od 8,7 milioni evra (IFAD 1 i IFAD 2), od koi 6 milioni evra se sredstva na IFAD, a

pomal del se od revolving fondot. Finansiskite institucii u~estvuvaat so 2,7 milioni evra.Vo ovoj broj i iznos na refinansirani krediti se i sredstvata odobreni od IFAD 1, po

izvr{enata harmonizacija vo juni 2005 godina, so koja se izedna~ija uslovite na plasman nakrediti od dvete kreditni linii.

Vo faza na implemantacijaStepen na iskoristenost na

sredstvata

Investbanka AD Skopje, Komercijalna banka AD Skopje, Tutunska bankaAD Skopje, îIB Kumanovo, [tedilnica Mo`nosti i

[tedilnica FULM

Investbanka AD Skopje, Komercijalna banka AD Skopje, Tutunska bankaAD Skopje, KIB Kumanovo, [tedilnica Mo`nosti i

[tedilnica FULMVo faza na dogovarawe i selekcija


1. zalog na podvièn imot (oprema, traktori, vozila, mehanizacija i drugo);1. 2. hipoteka na nedvièn imot;3. kreditosposobni ìranti (fizi~ki ili pravni lica);4. drugi instrumenti na obezbeduvawe koi }e gi utvrdi bankata ili{tedilnicata.

BI

LTEN

/ MI

NI

STE

RSTV

O ZA

FI

NAN

SI

I

45

Poddr{ka na razvojot na mali i sredni pretprijatija od Vladatana Holandija Implementator - Makedonskata razvojna fondacija za

pretprijatija

Proektot za razvoj na privatniot sektor na Fondot za me|unarodnasorabotka i razvoj od Tajvan

Revolving fond

Kreditna linija za kreirawe novi rabotni mesta vo mali i srednipretprijatija od Bankata za razvoj pri Sovetot na Evropa CEB

revolving fondKreditna linija

1. Zaem tip 1 do 10.000 $2. Zaem tip 2 od 15.000 do 75.000 $

3. Zaem tip 3 do 15.000 $

1. do 400.000 $ za mali i sredni pretprijatija2. do 200.000 $ za zemjodelstvo

nema limitIznos

do 5 godini1. do 7 godini za MSP,2. do 5 godini za zemjodelstvo

od 5 do 10 godiniRok na vra}awe

So sredstvata od pod-zaemot moè da se finansiraat najmnogu 85% od vkupnata vrednost na pod-proektot.

Bankata i krajniot korisnik na pod-zaemot }e go finansiraat ostatokot od najmalku 15%.

Sredstvata ne moè da se koristat za proekti od zemjodelstvoto, osven za pre-rabotka i dorabotka na zemjodelski proizvodi.

Se isklu~uva od finansirawe obrtniot kapital i uslugite povrzani so operaci-ite na proektot (tro{ocite za odrùvawe, plati i drugo).

So sredstvata od pod-zaemot moè da se finansira najmnogu 50% od vkupnatavrednost na pod-proektot. Ostanatite 50% se finansiraat od sopstveni sredst-

va na krajniot korisnik ili od sredstva na bankata u~esni~ka.

Zabele{ka

do 1 godina do 2 godiniGrejs periodot go odreduva bankata vo zavisnost od vrednosta na pod-zaemot i mo`niot obrt na sredstvata vo odnos na vremeto za vra}awe

na istiot.Grejs period

Ja odreduva individualno sekoja finansiska institucija.

Ohridska banka a.d Ohrid- od 7,23% do 8,23% ;Stopanska banka a.d Skop je - od 7,2388% do 12%;

Komercijalna banka a.d Skopje - 7.23%;Tutunska banka a.d Skopje - 8,0075%;

Invest banka a.d. Skopje - 6,34%;Makedonska banka a.d Skopje - 7,75%

Stopanska banka a.d. Skopje - 9,643% do 9,730%;Komercijalna banka a.d. Skopje - od 6,89% do 6,90%;

Ohridska banka a.d. Ohrid - od 6,93%.Godi{na kamatna stapka

Soglasno kreditnata politika na finansiskata institucija vklu~enavo sproveduvawe na kreditnata linija.

Soglasno kreditnata politika na bankite u~esni~ki. Soglasno kreditnata politika na bankite u~esni~ki.Obezbeduvawe

Za investicii vo osnovni sredstva i raboten kapital

1. krediti za mali i sredni pretprijatija- za osnovni sredstva - za nabavka na ma{ini i oprema, od bilo koja

priroda (osven steknuvawe na zemja), i - za obrtni sredstva - za nabavka na surovini i rezervni delovi.

2. krediti vo oblasta na zemjodelstvoto- nabavka na zemjodelska mehanizacija, osnovno stado, oranèrii,

podigawe na nasadi, oprema, nabavka na surovini, repromaterijali.

Izgradba/nabavka na imot, nabavka na ma{ini i oprema, nabavka nasurovini i rezervni delovi, kako i aktivnost na edukativni trening

programi.Namena na kreditot

Zaem tip 1: individualni zemjodelci, samostojno vraboteni lica i pretpriema~i na mikro pretprijatija;

Zaem tip 2: mali pretprijatija so 4 do 20 vraboteni;Zaem tip 3: mikro pretprijatija so najmnogu 3 vraboteni.

Mali i sredni pretprijatija i individualni zemjodelskiproizvoditeli kako i pretprijatija angaìrani vo

proizvodstvoto ili marketingot na zemjodelski proizvodi.

Mali i sredni pretprijatija koi {to rabotat vo trudo-intenzivniindustrii: tekstilna, ko`na, prehrambena industrija i dr. granki, koi

bi ovozmoìle kreirawe na novi rabotni mesta, osven primarnozemjodelsko proizvodstvo.

Celni grupi

Vladata na Holandija obezbedi 7,2 mil. $. Iskoristeni se 100%. Odnaplatenata glavnina se formira revolving fond, koj se plasira pod

istite uslovi.

Sredstvata od Zaemot od Fondot za me|unarodna sorabotka i razvoj(ICDF) - Tajvan se celosno iskoristeni. Sredstvata od Revolving

Fondot od ovoj Zaem se kaj bankite u~esni~ki koi gi plasiraat na kra-jnite korisnici pod istite uslovi

Sredstvata od Zaemot odobren od Bankata za razvoj pri Sovetot naEvropa (CEB) vo iznos od EUR 5,113 milioni se celosno iskoristeni.

Sredstvata od Revolving Fondot od ovoj Zaem se kaj bankite u~esni~kikoi gi plasiraat na krajnite korisnici pod istite uslovi.


Tutunska banka AD Skopje, IK banka AD Skopje, Mo`nosti DOO Skopje

Ohridska banka a.d Ohrid, Stopanska banka a.d Skopje, Komercijalna banka a.d Skopje, Tutunska banka a.d Skopje, Invest banka a.d. Skopje i Makedonska banka a.d Skopje.

Stopanska banka AD Skopje, Komercijalna banka AD Skopje i Ohridska banka AD Ohrid.


46

APEKS globalen zaem od Evropska Investiciona BankaOdluka za uslovite i kriteriumite za replasirawe na sredstva od

kompenzacioni fondovi od stranska pomo{(Odluka od Sl. v. 60/2004)

Odluka za uslovite i kriteriumite za replasirawe na sredstva od kompenzacioni fondovi od druga stranska pomo{

(Odluka od Sl. v. 28/2005)

Kreditna linija/Izvor na sredstva

20.000 $ do 12.500.000 $Maksimalniot iznos ne e definiran vo Odlukata, se finansira

soglasno proektot po voobi~aeni bankaraski uslovi za MSP.Maksimalniot iznos ne e definiran vo Odlukata, se finansira

soglasno proektot po voobi~aeni bankaraski uslovi za MSP.Iznos

od 4 do 12 god.kratkor~ni krediti dolgoro~ni krediti

9 meseci 5 godinikratkor~ni krediti dolgoro~ni krediti

9 meseci 5 godiniRok na vra}awe

- So sredstvata od Zaemot moè da se finansiraat tro{oci nastanati ne podol-go od 6 meseci od odobruvaweto na proektot;

- Od vkupnata vrednost na pod-proektot 50% se finansira so sredstvata od pod-zaemot, dodeka ostanatite 50% moè da bidat finansirani od strana na krajniotkorisnik ili delovnata banka i/ili kofinansirani od drugi finansiski insti-

tucii;- Soglasno Prira~nikot za finansirawe utvrden od strana na EIB postojat

isklu~uvawa ili ograni~uvawa na nabavki za koi ne e dozvoleno ili finansir-aweto e dozvoleno so posebno odobrenie na EIB.

Selekcija na prijavenite proekti i nivno odobru-vawe vr{i Komisijata za menaxment so

Kompenzacioni fondovi, formirana od Vladata naRepublika Makedonija.

Selekcija na prijavenite proekti i nivno odobruvawe vr{i Komisijataza menaxment so Kompenzacioni fondovi, formirana od Vladata na

Republika Makedonija.Zabele{ka

do 3 godini 3 meseci 1 godina 3 meseci 1 godinaGrejs period

Komercijalna banka a.d Skopje - od 7,21% do 7,36% Tutunska banka a.d. Skopje - od 5,945% do 7,86%

Ohridska banka a.d. Ohrid - 7,21% do 7,36%3% 3%

3,5% pod eskontnata stapka 3,5% pod eskontnata stapkana Narodna banka na R.M. na Narodna banka na R.M.


Soglasno kreditnata politika na delovnite banki u~esni~ki vo realizacija na kreditot

Bankarska garancija Hipoteka vo visina 2:1ili bankarska garancija

Bankarska garancija Hipoteka vo visina 2:1ili bankarska garancija

Obezbeduvawe

- Nabavka na materijalni i nematerijalni sredstva direktno povrzaniso proektot; i

- Zgolemuvawe na postojniot obrten kapital povrzan so proektot.

surovini,repromaterijali, investicioni proekti

surovini,repromaterijali, investicioni proekti

Namena na kreditot

Mali i sredni pretprijatija od oblasta na industrijata (vklu~uvaj}i jazemjodelskata industrija), sektorot na uslugi i turizmot, kako i drugi

sektori (trgovija, finansirawe vo zdravstven sektor, sektorot naobrazovanieto i drugo)

Podru`nici koi pretstavuvaat mali i sredni pretprijatija nagolemite pretprijatija.

MSP od oblasta na stopanstvoto MSP od oblasta na stopanstvotoCelni grupi

Sredstvata vo visina od EUR 20 milioni od Zaemot od EvropskataInvesticiona Banka (EIB) se celosno iskoristeni.

Za ponatamo{no koristewe na raspolagawe se sredstvata odRevolving Fondot.

Otplateni sredstva od stranski pomo{ti koi generiraat kompenza-cioni fondovi. Vo momentot neraspredeleni se 63.000.000 milioni

denari.

Otplateni sredstva od stranski pomo{ti koi generiraat kompenza-cioni fondovi. Vo momentot neraspredeleni se 42.000.000 milioni

denari.


Komercijalna banka a.d Skopje, Stopanska banka a.d Skopje,Makedonska banka za poddr{ka na razvojot Skopje,

Tutunska banka a.d. Skopje i Ohridska banka a.d. Ohrid.

Ministerstvo za finansii,Sektor za upravuvawe so kapital, Oddelenie za stranska pomo{

Ministerstvo za finansii,Sektor za upravuvawe so kapital, Oddelenie za stranska pomo{

Delovni banki koi go nudatkreditot /

Ministerstvo za finansii

BI

LTEN

/ MI

NI

STE

RSTV

O ZA

FI

NAN

SI

I

47

Kreditna linija za finansirawe na trajni obrtni sredstva dode-leni od Vladata na Republika Makedonija - Banka agent MBPR

GARANCIIGaranten Fond na Makedonska Banka za Podr{ka

na Razvoj-Proekt na Vladata na RMKreditna linija

Do 300.000 EVRA Uslovi pod koi se odobruva garancija na krajni korisnicGarancii se dodeluvaat za site dolgoro~ni krediti za investicii od kreditnite

linii distribuirani preku bankite potpisni~ki na dogovori za sorabotka soMBPR

Iznos

3 godini Vid na garancijaGarancii za kredit:1. obezbedeni garancii, odnosno garancii obezbe-

deni so instrumenti za obezbeduvawe koi bankite ne gi prifa}aat,Rok na vra}awe

Delovni banki preku koi e mo`no koristewe na garancija site banki koi }e projavat interes

nema Maksimalen iznos

- maksimalniot iznos na poedine~nata garancija za kredit koja moè da bideizdadena od Garantniot Fond e 35.000 EVRA vo denarska protivvrednost;- maksimalniot iznos na kredit za koja moè da bide izdadena garancija e150.000 EVRA vo denarska protivvrednost- garancijata ne moè da nadmine iznos od 33 % od glavnicata na baraniotkredit/osnovnoto sredstvo/repromaterijalite i surovinite

Grejs period

8% Rok na vra}awe na kredit za koj e izdadena garancija Garancija moè da se izdavana krediti/nabavki so maksimalen rok naotplata od 5 godini so vklu~en grejs periodGodi{na kamatna stapka

Hipoteka, zalog, menici i drugi instrumenti prifatliviza delovnite banki

Nadomest za garancijaGarancii za kredit:

- 0,6% godi{no za obezbedeni garanciiObezbeduvawe

Finansirawe na trajni obrtni sredstva Manipulativen tro{ok - 1,5% ednokratno za obezbedeni garanciiNamena na kreditot

Namena na kreditot za koj se izdava garancija Investii vo postoe~ki ili novi tehnologii so koi se zgolemuva izvozot odRMCelni grupi

Delovni banki Celni grupi- potencijalni osnova~i na MSP- postoe~ki MSP so dominanten privaten kapital - vr{iteli na zemjodelska dejnost

Implementator

Eurostandard banka, Izvozna i Kreditna banka, Investbanka,Komercijalna banka, Makedonska banka, Ohridska banka, Sileks banka,

Stopanska banka Bitola, Stopanska banka Skopje, Teteks-Kreditnabanka, Tetovska banka, Tutunska banka i UNI banka

Implementator Makedonska Banka za Podr{ka na RazvojotDelovni banki koi go nudat

kreditot

Zabele{ka

Vladata na RM preku transfer na 265 milioni MKD od buxetot na RMna posebna smetka na MBPR so cel zgolemuvawe na privatnite inves-

ticii vo ekonomijata formira{e Garanten fond na MBPR. koj preddelovnite banki sluì kako obezbeduvawe na zaemite vo slu~aj koga

MSP ne moàt da obezbedat kolateral, za ekonomski izdrànidelovni idei, pridonesuvaj}i kon namaluvawe na rizikot na bankite

koi gi finansiraat malite biznisi.

Tabela 14: KREDITNI LINII ZA MALI I SREDNI PRETPRIJATIJAOBEZBEDENI I GARANTIRANI OD VLADATA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA, SOSTOJBA VO MAJ 2006 GODINA

(podatocite se od informativen karakter, detalnite uslovi se dostapni vo delovnite banki)

Izvozno-orientirani trgovski dru{tva

48

Garanten fond - proekt na[vedskata agencija za me|unarodna razvojna sorabotka (SIDA)

Krediten fondFond za kreditirawe MSP - proekt na Amerikanskata agencija za me|unaroden

razvoj (USAID)Garancii

Garancii se dodeluvaat za site krediti od kreditnite linii distribuirani prekubankite potpisni~ki za sorabotka so GF (osven za potro{uva~ki i stanbeni krediti)

Vidovi kreditiKratkoro~ni inovativni krediti za obrtni sredstva za MSP: krediti za finansirawe na

nara~ki za poznat kupuva~, proizvodstvo nameneto za izvoz, faktoring i dr.

Uslovi pod koi se odobruvagarancija na krajni korisni-

ci

Garancii za kredit:obezbedeni garancii, odnosno garancii obezbedeni so instrumenti za obezbeduvawe koi

bankite ne gi prifa}aat; neobezbedeni garancii, vo odredeni slu~ai se izdavaatgarancii za koi ne se zema obezbeduvawe.

Garancii za dobavuva~ot:1. za nabavka na osnovni sredstva

2. za nabavka na surovinski repromaterijali

Namena na kreditotFinansirawe na podgotovka na proizvodstvo i isporaka na proizvodi na doma{ni i

stranski pazari, nabavka na surovini i repromaterijali, tro{oci za pakuvawe, rabotnasila, testirawe, transport, carina, danoci, i dr.

Vidovi garancii

Iznos od 10.000 USD do 120.000 USD Maksimalen iznos

Garancija moè da se izdavana krediti/nabavki so maksimalen rok na otplata od 5 godini so vklu~en grejs period

Rok na vra}awe od 30 dena do 179 dena.Rok na vra}awe na kredit

Garancii za kredit:- 2% godi{no za obezbedeni garancii- 5% godi{no za neobezbedeni garanciiGarancii za dobavuva~i:3% od visinata na garancijata na godi{no nivo;1% godi{no za obezbedeni garancii;2,5% godi{no za neobezbedeni garancii.

Godi{na kamatna stapka od 8% do 12%Nadomest za garancija

- 1,5% ednokratno za obezbedeni garancii;- 1% ednokratno za neobezbedeni garancii;- 1% ednokratno za garancii za dobavuva~i.

Provizii1. 100 USD za podnesuvawe barawe za kredit;2. 0,5% za obrabotka na barawe; i 3. 2% za upravuvawe so kreditot.

Manipulativen tro{ok

Sozdavawe novi ili so~uvuvawe na postoe~kite rabotni mesta ObezbeduvaweNeotpoviklivi akreditivi, bankarski garancii,

polisa za osiguruvawe izvoz, barirani ~ekovi, zalog, menici, dr.Namena na kreditot za koj se

izdava garancija

potencijalni osnova~i na MSPpostoe~ki MSP so dominanten privaten kapital i najmnogu 50 vraboteni

vr{iteli na zemjodelska dejnostCelni grupi

Pretprijatija od navedenite industriski granki moàt da podnesat barawa za kredit:1. proizvodstvo na prehrambeni proizvodi i pijalaci;2. proizvodstvo na tekstil i tekstilni proizvodi;3. proizvodstvo na koà, predmeti od koà i ko`na galanterija;4. proizvodstvo na osnovni metali i standardni metalni proizvodi;5. proizvodstvo na grade`ni materijali;6. preprabotka na drvo o proizvodi od drva, proizvodstvo na ma{ini i elektri~ni uredi.

Celni grupi

Tabela 15: DRUGI PROEKTI ZA PODDR[KA NA MALI I SREDNI PRETPRIJATIJA, sostojba maj 2006 g.(podatocite se od informativen karakter, detalnite uslovi se dostapni kaj implementatorite)

- maksimalniot iznos na poedine~nata garancija za kredit koja moè da bide izdadena od GarantiFondot e 60.000 evra vo denarska protivvrednost;- maksimalniot iznos na poedine~nata garancija za dobavuva~i za nabavka na osnovni sredstva kojamoè da bide izdadena od Garanti Fondot e 60.000 evra vo denarska protivvrednost;- maksimalniot iznos na poedine~nata garancija za nabavka na surovini i repromaterijali koja moèda bide izdadena od Garanti Fondot e 30.000 evra vo denarska protivvrednost;garancijata ne moè da nadmine iznos od 60 % od glavnicata na baraniot kredit/osnovnotosredstvo/repromaterijalite i surovinite

BI

LTEN

/ MI

NI

STE

RSTV

O ZA

FI

NAN

SI

I

49

Centar za pottiknuvawe na razvojot na MSP Skopje Implementator MSP Fond SkopjeImplementator

Tutunska Banka, Komercijalna Banka, Invest Banka, Ohridska Banka, EurostandardBanka, KIB Kumanovo, [tedilnica Mo`nosti, Stopanska banka Bitola

Osnova~ na fondotMSP fondot e osnovan i upravuvan od Crimson Capital Corp. SAD

so 1,5 mil USD krediten fond.Delovni banki koi go nudat

kreditot

Zabele{ka

MSP fondot kreditira privatni pravni subjekti:1. koi vr{at dejnosti vo proizvodstvoto, trgovija i uslugi;2. koi pokaùvaat pozitivni finansiski rezultati vo dosega{noto rabotewe; 3. ~ij broj na vraboteni se dviì od 10 do 200 lica;4. kreditobaratelite treba da ja vr{at istata dejnost najmalku 3 godini, ili pak menaxerite natie pretprijatija da imaat iskustvo vo vr{eweto na taa dejnost kako fizi~ki lica dokolku pret-prijatieto e formirano pred pomalku od 3 godini;5. prioritet imaat pretprijatijata koi se izvozno orientirani, obezbeduvaat pogolem broj na novivrabotuvawa, ostvaruvaat neto devizni prilivi, koristat doma{ni surovini i se griàt zaza{tita na ~ovekovata okolina.

Zabele{ka

[vedska agencija za me|unarodna razvojna sorabotka (SIDA) dodeli 1.880.000 evra so cel osno-vawe prv Garanten fond vo R.M. koj pred delovnite banki sluì kako obezbeduvawe na zaemitevo slu~aj koga MSP ne moàt da obezbedat kolateral, za ekonomski izdràni delovni idei,pridonesuvaj}i kon namaluvawe na rizikot na bankite koi gi finansiraat malite biznisi.Garanti fondot vovede i izdavawe na garancii za dobavuva~ite koi se izdavaat vo korist nafirmi koi kupuvaat oprema i/ili repromaterijali. Garancijata se izdava na dobavuva~ot koj }eispora~a oprema na odloèno pla}awe pri {to klientot pred podignuvaweto na garancijata bipaltil najmalku 25% od vrednosta na opremata/repromaterijalite na dobavuva~ot.. Ostatokot epokrien so garancija na GF {to zna~i deka dokolku kupuva~ot ne go plati preostanatiot del oddolgot vo predvideniot rok, toa }e go stori GF. Zaklu~no so april 2006 godina iskoristeni se 100% od sredstvata. Novi garancii seu{te seizdavaata od sredstvata od revolvingot.

50


51

BILTENMINISTERSTVO ZA FINANSII

II. AKTUELNI VESTI,STATII

52


53

Aktuelni vesti

EVROAMBASADOROT FUERE MU GO PREDADE IZVE[TAJOT NA EK NA PREMIEROT GRUEVSKI

Ambasadorot na EU Ervan Fuere mu go predade napremierot Nikola Gruevski Izve{tajot na Evrop-skata komisija za napredokot na Republika Makedo-nija za periodot oktomvri 2005-oktomvri 2006 godi-na.

- Izve{tajot se temeli na rigorozna i objektivnaprocenka za postignatiot napredok i ja ohrabruvazemjata da prodolì so reformite i dvojno da gizgolemi naporite so cel {to pobrzo da prodolì napatot kon EU, re~e ambasadorot Fuere.

Pritoa, toj i posaka na Vladata uspeh vo ovie na-pori naglasuvaj}i deka EU }e prodolì da dava pod-dr{ka preku prakti~na pomo{ vo implementacijatana pretstojnite reformi.

- Ovoj Izve{taj za nas }e zna~i patokaz vo koi ob-lasti najmnogu da obrneme vnimanie vo idnina, kakoi obvrska za ispolnuvawe i ot~et vo vrska so posta-venite celi, re~e po primopredavaweto na Izve{-tajot pretsedatelot na Vladata na Republika Make-donija, Nikola Gruevski. Toj kratko se osvrna i naizjavata na Oli Ren, evrokomesarot za pro{iruvawe,dadena neposredno po prezentacijata na Izve{tajotvo Brisel.

- Ja slu{nav dene{nata izjava na Oli Ren dekavedna{ po dobivaweto na kandidatskiot status voRM ima{e malo zabavuvawe na reformite i verojat-no vo toj duh e napraven ovoj Izve{taj za progresot voMakedonija, re~e Gruevski.

Toj najavi deka Vladata }e go proanalizira Iz-ve{tajot, po {to }e go soop{ti svoeto mislewe.

- Vladata, kako i mnozinstvoto od politi~kitepartii vo Makedonija, ostanuva cvrsto re{ena {topobrzo da gi zavr{i reformite na kvaliteten na~ini {to pobrzo da ja podgotvi dràvata za vlez vo EU,podvle~e Gruevski u{te edna{ povtoruvaj}i dekaIzve{tajot }e bide tema na vladinite sednici, socel podetalno da se analizira i vo {to e mo`no po-kus rok da se ispravat zabele{kite {to se navedenivo Izve{tajot.

VLADATA GI PRETSTAVI REFORMSKITE ZAFATI PRED SVETSKA BANKA

Pretstavnicite na Vladata na Republika Makedo-nija, koordinirani od zamenik-pretsedatelot, m-rZoran Stavreski, ostvarija sredba so misijata naSvetskata banka predvodena od g-din Brus Kortni vovrska so implementacijata na merkite sodràni voVtoriot Programski zaem za razvojni politiki(PDPL 2).

Misijata na Svetska banka go potencira{e postig-natiot napredok vo delot na reformite na biznisklimata, pazarot na trud, javnata administracija idecentralizacijata. Pretstavnicite na Vladata in-formiraa za progresot vo sproveduvawe na refor-mite vo sudstvoto, zdravstveniot sektor i delovno-to okruùvawe, poddràni so ovoj aran`man.

Vo ramkite na merkite za podobruvawe na delov-noto okruùvawe, Vladata ja potencira{e zalo`ba-ta za sproveduvawe na regulatornata gilotina, kakonov mehanizam za poednostavuvawe na propisite koigo zasegaat privatniot sektor i gra|anite. Gilotina-ta na birokratskite propisi }e bide koordiniranaod zamenik-pretsedatelot na Vladata na RepublikaMakedonija, m-r Zoran Stavreski, i }e se sprovedevo slednite 9 meseci. Vladata ja informira{e

Aktuelni vesti

54

Svetskata banka za vospostavenata praksa na redov-ni sredbi i postojan dijalog so biznis zaednicata inevladiniot sektor, {to e biten preduslov zatransparentno vladeewe i efikasna implementaci-ja na regulatornata reforma.

Se prezentiraa prezemenite merki vo delot naimplementacija na klu~nite zakoni od oblasta nasudstvoto: Zakonot za prekr{oci, Zakonot za izvr-{uvawe, Zakonot za medijacija i noviot Zakonot zasudovi, ~ija primena zapo~nuva od 1.01.2007 godina.Potenciran be{e napredokot vo zabrzuvawe na vre-metraeweto na gra|anskite postapki, kako i zajaknu-vawe na kapacitetite na instituciite za celosnaimplementacija na regulativata. Svetskata bankaoceni deka se napraveni zna~ajni ~ekori vo odnos nareformata vo sudstvoto.

Poseben akcent be{e staven na reformite vozdravstvoto koi predviduvaat usvojuvawe na Nacio-nalna strategija za zdravstvo, implementacija nasemejna medicina, donesuvawe na novata pozitivnalista na lekovi, prestruktuirawe na Fondot zazdravstveno osiguruvawe, mre`no povrzuvawe nazdravstvenite ustanovi, voveduvawe na referentniceni na zdravstvenite uslugi i objavuvawe na medi-cinskata mapa, kako instrumenti za sproveduvawe naStrategijata. Svetskata banka, reformskite aktiv-nosti vo zdravstvoto gi oceni kako soodvetno dizaj-nirani. So ogled deka ova se najseopfatnite i naj-su{tinski reformi vo zdravstvoto vo poslednite 15godini koi imaat za cel kvalitativno podobruvawena zdravstvenite uslugi i namensko koristewe nabuxetskite sredstva, zaedni~ki be{e oceneto deka eneophodna intenzivna sorabotka i poddr{ka odstrana na Svetskata banka za adekvatna implemen-tacija na zacrtanite reformski merki. Misijata naSvetska banka }e prestojuva vo Republika Makedo-nija do 3 dekemvri 2006 godina.

EVROPSKATA INICIJATIVA - ZNAÂEN INSTRUMENT ZA PROMOCIJA NAEVROINTEGRACIJATA NA REGIONOT

Centralno-evropskata inicijativa (CEI) e ednaod prvite regionalni inicijativi vo Evropa i pret-stavuva zna~aen forum za politi~ka i ekonomska so-rabotka, no i izvonreden instrument za promocija naregionalnite i evropskite integraciski procesi.

Toa e porakata {to ja upatija 18-te zemji ~lenki naCEI na Samitot vo Tirana na koj prisustvuvaa i petpremieri, me|u koi i makedonskiot, Nikola Gruev-ski.

- Me raduva {to zemjite vo regionot imaat napre-dok vo vladeeweto na pravoto i na zakonite i razvo-jot na pazarnata ekonomija. Sekoj ekonomski i poli-

ti~ki dijalog }e gi spomene standardite za vlez voEU i NATO, {to e osobeno va`no za zemjite aspiran-ti, naglasi pretsedava~ot na Forumot, albanskiotpremier Sali Beri{a.

Na pres konferencijata po Samitot govore{e ipremierot Gruevski.

- Regionot e vo progres i doa|a period na golemipromeni, re~e Gruevski naglasuvaj}i gi evroatlant-skite aspiracii na zemjite, no i razvrskata okolufinalniot status na Kosovo, re~e Gruevski.

Gruevski se osvrna i na pretstojniot Samit na NA-TO, naglasuvaj}i oti zemjite od Jadranskata povel-ba: Albanija, Makedonija i Hrvatska o~ekuvaat voRiga da dobijat pozitiven signal deka na sledniotSamit na Alijansata vo 2008 godina }e dobijat poka-na za ~lenstvo.

Premierot Gruevski na marginite od Samitot voTirana ima{e pove}e bilateralni sredbi me|u koiso albanskiot premier Sali Beri{a, italijanskiotminister za pravda Klemente Mastela, so crnogor-skiot zamenik premier Vuica Lazovi} i so {efot nabugarskata diplomatija Ivajlo Kalfin.

Na sredbite stanalo zbor za bilateralnata sora-botka, pred sî na ekonomski plan. So italijanskiotminister se razgovaralo i za sorabotka vo oblastana pravdata, obvinitelstvoto i borbata protiv or-ganiziraniot kriminal. Gruevski gi zapoznal svoitesogovornici so reformskata agenda na makedonskataVlada, za planiranite ekonomski merki i voveduva-weto ramen danok ~ija cel e privlekuvawe investi-cii vo Makedonija, kako i za tekot na procesite zaintegracija na zemjata vo NATO i vo EU.

OTVORENI AMBASADI NA [VEDSKA I NA NORVE[KA VO SKOPJE

Vo centarot na Skopje sve~eno bea otvoreni zaed-ni~ki kancelarii na ambasadite na [vedska i naNorve{ka i na kancelariite na Obedinetite nacii ina Programata na ON za razvoj (UNDP).


55

Vo ime na Vladata otvoraweto go pozdravi zame-nik-pretsedatelot na Vladata na Republika Make-donija, m-r Zoran Stavreski, koj istakna deka mo-mentot ja simbolizira vistinskata koordinacija naovie dve skandinavski zemji i partneri-donatori naMakedonija.

- Veruvame deka }e ja prodolìme dosega{natadobra sorabotka so ovie dve prijatelski zemji i o~e-kuvame taa da bide u{te porazviena, so pove}e zaed-ni~ki proekti. I Norve{ka i [vedska se dokaàniprijateli na Republika Makedonija, silni promoto-ri vo svetot na na{ite napori za integracija vo Ev-ropskata unija i vo NATO, za podobruvawe na eko-nomskiot standard i za sproveduvawe na ambicioz-nite ekonomski i drugi programi, re~e Stavreski.

Dràvniot sekretar za nadvore{na trgovija na[vedska, Hans Jepson, re~e deka otvoraweto na Am-basadata e va`no bidej}i {vedskata Vlada veruvadeka Makedonija e del od Evropa i oti }e i pomaga voevrointegraciskiot proces i vo ekonomskiot razvoj.Spored nego, Ambasadata e simbol na toa, no i na so-rabotkata me|u [vedska i Norve{ka.

Specijalniot pretstavnik na norve{koto Minis-terstvo za nadvore{ni raboti, Kai Eide, istaknadeka iako Oslo i Stokholm izbraa razli~ni pati{ta- Norve{ka ne e ~lenka na EU, a [vedska na NATO,dvete zemji, sepak, tesno sorabotuvaat.

- Norve{ka i [vedska imaat zaedni~ki pazar natrud, carinska politika, sorabotka {to moè da bi-de primer za drugite zemji, istakna g-din Eide.

Otvoraweto na ambasadite i na kancelarijata naON i UNDP, go pozdravi i postojaniot koordinatorna Svetskata organizacija vo Makedonija, MarijaLuiza Silva Mehijas.

Sve~enosta be{e zbogatena so izlo`ba na slikidonirani na Skopje po zemjotresot vo 1963 godina,~ii avtori se {vedski i norve{ki umetnici.

ZDRAVA KONKURENCIJA NA FINANSISKIOT PAZAR

- Edinstven pat za pobrzo integrirawe na make-donskiot finansiski sistem vo regionalnite i glo-balni finansiski mreì e kreirawe i efikasno im-plementirawe na reformski orientirani politikii sledewe na reformite vo site sferi na ekonom-skiot ìvot, istakna ministerot za finansii, d-rTrajko Slaveski, otvoraj}i go Me|unarodniot saem nafinansii, delovni mo`nosti i ekonomski razvoj -FINEKSPO 2006, {to se odrà na "Skopski saem#.

Toj potencira{e deka Saemot e eden od na~initena pottiknuvawe na zdrava konkurencija na finan-siskiot pazar vo zemjava od {to polza }e imaat kraj-nite korisnici na uslugite na ovoj sektor.

Na FINEKSPO 2006 se pretstavija finansiskikompanii, banki i {tedilnici, brokerski ku}i, in-stitucii za transfer na pari, uslu`ni institucii vofunkcija na subjektite vo delot na realizacija nanaplatata, kol-centri, osiguritelni kompanii,fondovi i sli~no.

Saemot koncepciski be{e sostaven od dva dela.Izlo`beno-komercijalniot del namenet za prezen-tirawe na produktite, uslugite, mo`nostite i pro-gramite na nad 100 institucii i firmi od zemjava istranstvo. Vo ramki na stru~no-edukativniot del,Ministerstvoto za finansii odrà prezentacii nanekolku temi: Reformi vo dano~niot sistem na RM,Pazar na dràvni hartii od vrednost i Osiguritel-niot pazar vo RM i perspektivi za negoviot razvoj.

KAMPAWA ZA PRIVLEKUVAWE INVESTICII VO MAKEDONIJA VO 30 ZEMJI NIZ SVETOT

Vladata na Republika Makedonija od januari }ezapo~ne so kampawa vo 30 zemji za privlekuvawe nainvesticii. Preku mediumite vo odredeni zemji }e gipretstavi pette prednosti {to gi nudi Makedonija zainvestirawe vo nea. Ova go najavi premierot NikolaGruevski pred Amerikanskata stopanska komora voMakedonija.

Toj istakna deka so cel da se privle~at stranskidirektni investicii vo zemjava, dvajcata ministribez resor, Vele Samak i Gligor Ta{kovi}, vo tekot

Aktuelni vesti

56

na noemvri i dekemvri }e posetat odredeni kompa-nii vo Francija, Germanija, Japonija, Koreja i Kina.

- ]e se posetat kompanii od oblasta na informa-tikata, avtomobilskata industrija i voena tehnolo-gija, re~e premierot Gruevski.

Kako prednosti koi }e bidat pretstaveni pred po-tencijalnite investitori, premierot Gruevski re~edeka }e bidat poso~eni mo`nostite za investirawevo slobodnata ekonomska zona Bunarxik, kade e pod-gotvena infrastrukturata, kako i vo drugi slobodniekonomski zoni {to }e se formiraat, potoa namalu-vawe na personalniot danok i danokot na dobivka,nula danok na reinvestiranata dobivka i reformivo sudskiot sistem. Kako prednost pred investito-rite, kako {to poso~i Gruevski, }e bide potenciranoi toa deka prose~nata plata vo Makedonija e 220 ev-ra, a vo Kina iznesuva 270 evra.

Vo odnos na vlezot na tretiot mobilen operator,premierot Gruevski se nadeva na doa|awe na brendvo Makedonija poradi {to vo objaveniot tender seposo~eni uslovite kompanijata da ima 2.000.000 ko-risnici, a i ne se planira istovremeno voveduvawena tret i ~etvrt mobilen operator. Za ponatamu tojnajavi deka }e bide mo`no da vlezat i pomali kom-panii vo mobilnata telefonija.

Gruevski pred ~lenovite na Amerikanskata sto-panska komora poso~i deka Vladata }e mu posvetigolemo vnimanie i na turizmot vo Makedonija, za kojveli deka dosega bil tretiran samo so idei, bezstrategija.

Toj najavi deka se podgotvuva me|unaroden tenderza izbor na konsultantska ku}a koja }e poso~i naje-fikasno iskoristuvawe na buxetskite sredstva na-meneti za turizmot.

- Ne treba da sozdavame o~ekuvawa deka Makedo-nija moè da stane turisti~ki centar vo Evropazo{to nemame prirodni kapaciteti. Sepak, vo ramkina limitiraniot buxet, mora da napravime strategi-ja najdobro da se usmerat parite, istakna Gruevski.

Me|u prioritetite, makedonskiot premier go spom-ena i zemjodelstvoto, za {to re~e deka se napravenikrupni ~ekori vo ovoj sektor u{te od prvata vladi-na sednica so namaluvaweto na danokot na dodadenavrednost, ~isteweto na kanalite, kako i so zgolemu-vawe na sredstvata za 60 procenti so rebalansot naBuxetot za 2006 godina.

- Ova na prv pogled ja reflektira politikata naVladata kon agrarot, re~e Gruevski koj dodade dekadokolku vo izminatite ~etiri godini ovoj sektor bilna marginite, sega so prezemenite merki vo izmina-tite dva meseca se gleda deka zemjodelstvoto eprioritet na Vladata.

STARTUVA REGULATORNATA GILOTINA - VLADATA ]E REVIDIRA ILAJDNICI PROPISI I ZAKONSKI AKTI

Vladata po~na da ja sproveduva t.n. regulatornatagilotina ili, kako {to najavi vicepremierot m-rZoran Stavreski, edna od najkrupnite ekonomski re-formi najavuvani vo predizbornata programa.

- Proektot zna~i kastrewe na birokratijata vo si-te segmenti od raboteweto, no i silen instrument zaborba protiv korupcijata. So nego }e bidat opfateniiljadnici propisi, zakonski i podzakonski akti,uverenija, ovlastuvawa i dozvoli, kreirani izmina-tive 15 godini, a koi go optovaruvaat raboteweto nagra|anite i stopanskite subjekti, istakna Stavreskina pres-konferencija.

Spored nego, t.n. gilotina na propisi }e trae devetmeseci. Celta e da se vospostavi poednostaven sis-tem i da se zgolemi efikasnosta na administracija-ta. Pritoa, nema da se namali brojot na vrabotenite,dodade vicepremierot.

Sproveduvaweto predviduva dve fazi vo ramki nakoi }e se izvr{i revizija na celata regulativa.

- Vo prvata faza {to treba da zavr{i do krajot nafevruari idnata godina, vladin Komitet kako najvi-soko politi~ko telo, }e raboti so ministerstvata zada definira koi propisi postojat, koi od niv se pot-rebni, a koi izli{ni. Za porelevantno dobivawe nainformaciite redovno }e se ostvaruvaat kontaktiso biznis zaednicata, dvete stopanski komori, So-vetot za konkurentnost i Sovetot na stranski inves-titori, no i so pretstavnici na gra|anite. So vkrstu-vawe na podatocite od dvete strani, od po~etokot namart do juni slednata godina }e gi pro~istime pred-lozite. Krajnata faza }e bide podnesuvawe amand-mani i izmena na zakonite, objasni Stavreski.

Del od proektot e i izgotvuvaweto na veb strani-cata www.regulatornareforma.com koja }e go sodrìedinstveniot nacionalen registar na regulativi.

- Registarot }e bide kompilacija od site propisi{to }e se utvrdat kako potrebni. Sî {to }e bidevlezeno vo dokumentot }e bide obvrzuva~ko za biz-nisite i gra|anite. Istovremeno, administracijatanema da bara ni{to {to e nadvor od registarot, re~eStavreski.

Regulatornata gilotina, dodade vicepremierot, }egi rastovari stopanstvoto i gra|anite od ogromnatabirokratija, edna od klu~nite pre~ki za razvoj naekonomijata.

Ministerot za ekonomija, g-|a Vera Rafajlovska,gi soop{ti ostanatite dve reformi. Stanuva zbor zaizmenite i dopolnuvawata na zakonite za trgovskidru{tva i za edno{alterski sistem.


57

- Izmenite na Zakonot za trgovski dru{tva pred-viduva ukinuvawe na minimalnata osnovna glavninapri osnovaweto na dru{tvata so ograni~ena odgov-ornost. Toa zna~i deka pri osnovaweto ne }e mora dase uplatat pari~ni sredstva, no ovaa obvrska }e tre-ba da se ispolni vo rok od edna godina. Registraci-jata na novoformiranite dru{tva }e se vr{i vo rokod tri dena, ednakvo }e se tretiraat site akcioneri,vo nadzornite odbori namesto pravni, }e bidat naz-na~uvani fizi~ki lica za da se zgolemi odgovornos-ta na odborite kako kontrolen organ. Nadzorniteodbori }e bidat obvrzani da zasedavaat ~etiri pativo godinata, a ne samo edna{ kako dosega, pred za-vr{nata smetka, re~e Rafajlovska.

Pozna~ajna novina, istakna Rafajlovska, e toa {toza neipslatenata dividenda vo rok od devet meseci}e se presmetuva zatezna kamata. Centralniot re-gistar, pak, }e gi ukine site dru{tva koi ne se aktiv-ni, odnosno kompaniite {to ne gi potvrdile podato-cite za nivnoto postoewe, {to e zakonska obvrska.

Stavreski i Rafajlovska potenciraa deka sprove-duvaweto na vetenite reformi }e treba da go po-dobri delovnoto opkruùvawe.

- Vakvite odluki drasti~no }e gi podobrat biznisklimata vo Makedonija i odnesuvaweto na dràvni-te organi kon privatniot sektor, pora~aa vicepre-mierot Zoran Stavreski i ministerot za ekonomijaVera Rafajlovska.

VLADATA ]E FORMIRA AD ZA PRODA@BA NA VI[OKOT ZEMJODELSKI PROIZVODI

Ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo i vodosto-panstvo Aco Spasenovski ja pojasni odlukata {toVladata ja donese za osnovawe Akcionersko dru{tvoza promocija i proda`ba na vi{okot zemjodelskiproizvodi vo Republika Makedonija.

- Poradi neorganiziraniot i nesoodveten plasmanna zemjodelskite proizvodi, dràvata }e formiraAkcionersko dru{tvo, firma za marketing, promoci-ja i proda`ba na zemjodelski produkti za pazaritenadvor od Makedonija, re~e ministerot Spasenovskina pres-konferencija.

Dru{tvoto, koe se o~ekuva da proraboti od po~e-tokot na 2007 godina, }e ima zada~a da sprovedemarketing-strategija za makedonskite zemjodelskiproizvodi na Zapad, da napravi soodvetna promoci-ja i da izvr{i konkretna proda`ba. AD }e bide osno-vano od dràvata, }e bide upravuvano od dvajca di-rektori izbrani na me|unaroden konkurs so iskustvovo ovaa dejnost.

Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vo-dostopanstvo }e raspi{e Konkurs za menaxerite koi}e upravuvaat so dru{tvoto po principot vrzan pot-

pis. Tie ponatamu }e go odredat i brojot na vrabote-ni, a raboteweto na dru{tvoto vo nultata godina }ebide finansirano od buxetot na dràvata, i toa zapokrivawe na osnovnite tro{oci, za plati na vrabo-tenite, kako i za otkup na proizvodite koi treba dase prodavaat. Platite na menaxerite }e zavisat oduspe{nosta na raboteweto i od profitot. Po dve-tri godini, dru{tvoto }e bide privatizirano. Za ne-govoto osnovawe koristeni se pove}e modeli i sli~-ni iskustva vo zapadnoevropski zemji.

- So ova }e se napravi dobra marketing-promocijana na{ite zemjodelski proizvodi, kako {to se grad-inarskite kulturi, mlekoto i mle~nite proizvodi iprerabotenite zemjodelski proizvodi, sî so cel daimame organiziran nastap. Celokupnoto zemjodelskoproizvodstvo vo zemjava {to }e bide proizvedeno poodredeni standardi }e ima {ansa da se prodade naZapad - re~e Spasenovski.

Toj najavi i prestrukturirawe na postojnata Agro-berza, za{to za rabotata na novoto dru{tvo i za us-pe{nosta vo proda`bata na proizvodite tie mora dabidat dobro skladirani i spakuvani. Za taa cel, Ag-roberzata }e bide opremena so prostor za skladi{-tewe, a }e ima i uloga na zemjodelcite da im davapreporaki i da gi zapoznava {to se bara na zapad-niot pazar.

VO FEVRUARI ]E PO^NE DA SE GRADI INDUSTRISKATA ZONA VO BITOLA

Vo fevruari 2007 godina }e zapo~ne izgradbata naindustriskata zona vo op{tinata Bitola, veli gra-dona~alnikot na op{tinata Bitola, Vladimir Ta-levski. Zonata se nao|a na pet kilometri do gr~katagranica, a se prostira na 85 hektari. Talevski velideka e mo`no pro{iruvawe na zonata dokolku imapogolem interes za investirawe. Vo tek e izgotvuva-we na celosnata finansiska konstrukcija. Sporedprvi~nite procenki, izgradbata na zonata }e ~ini

Aktuelni vesti

58

nad pet milioni evra. Del od parite }e obezbediop{tinata, del centralnata vlast, a del samite in-vestitori.

Vo del od zonata ve}e ima struja, voda i telefon.Talevski veli deka postoi golem interes za inve-stirawe. Ve}e nekolku hrvatski, turski, avstriski,slovene~ki i gr~ki kompanii se interesirale za us-lovite za investirawe. Najgolem interes ima za in-vestirawe vo prehranbenata i tekstilnata indus-trija i vo delot na izgradba na visoko gradba. Ta-levski veli deka vo zavisnost od visinata i zna~e-weto na investiciite }e se ponudat poniski tro{ociza komunalii, a vo igra e i opcijata del od kompani-ite celosno da bidat oslobodeni od komunalii. Vodelot na carinskite i fiskalnite dava~ki, }e trebada se izjasni Vladata, koja zasega e zapoznaena soovaa ideja i se razgleduvaat site mo`nosti.

Zonata ima i odli~na infrastrukturna povrza-nost. Imeno, do zonata pominuva prugata Bitola-Le-rin, koja povtorno }e bide revitalizirana. Isto takavo blizina na zonata se nao|a i avtopatot Bitola-Lerin.

SLOVENE^KITE KOMPANII ]E VLO@AT OKOLU MILIJARDA EVRA DO 2010 GODINA

Slovene~kite kompanii do 2010 vo Makedonija }evloàt do edna milijarda evra, izjavi Marjan [if-tar, ambasadorot na Slovenija vo Makedonija, nasredbata so pretstavnicite na slovene~ko-make-donskiot biznis klub i ministerkata za ekonomija,Vera Rafajlovska.

Spored ambasadorot [iftar, dvaesetina slove-ne~ki kompanii vo slednite pet godini planiraat dago pro{irat svojot biznis vo porane{nite jugoslo-venski republiki. [iftar i pora~a na ministerkatadeka doa|aweto na slovene~kite investitori vo Ma-kedonija, }e zavisi isklu~ivo od biznis opkruùva-weto vo Makedonija. Pretsedatelot na slovene~ko-makedonskiot biznis klub Damir Kuder, koj e i di-rektor na Nova Qubqanska banka vo Skopje, poten-cira deka o~ekuvaat od Vladata da im obezbedi poe-fikasno sudstvo i pobrza dràvna administracija.Me|u najgolemite slovene~kite kompanii koi dosegaimaat investirano vo Makedonija se Slovene~kiotTelekom koj vleze vo On.Net, Droga Kolinska i Fruk-tal, koi imaat svoi fabriki vo Skopje, Riko grupa-cijata koja proletta po~na da ja gradi hidrocentra-lata Matka 2, Nova Qubqanska banka koja ja kupi Tu-tunska banka i Investiciskiot fond Poteza.

OTKUPNIOT CENTAR ZA ZEMJODELSKI PROIZVODI VO STRUMICA SE PODGOTVUVA ZA INVESTITORI

Vo "strumi~kiot Bunarxik#, kade treba da bide lo-ciran Otkupniot centar za zemjodelski proizvodizabrzano se vr{at poslednite podgotovki za posta-vuvawe na infrastrukturata, veli strumi~kiot gra-dona~alnik Zoran Zaev. Postavuvaweto na infra-strukturata }e ja ~ini op{tinata 13 milioni denari.Pred izvesno vreme op{tinata dobi pravo na koris-tewe na dràvnoto zemji{te od 153.000 kvadratnimetri za period od 99 godini.

- Na zainteresiranite investitori im go nudimezemji{teto na koristewe za period od 98 godini.Druga povolnost e {to celosno gi osloboduvame odpla}awe na komunalii. Najmnogu poeni na zaintere-siranite investitori }e im donese nivniot biznisplan - veli Zaev.

Dosega interes za gradewe na Otkupniot centarprojavile germanskata kompanija Frukten partner,distributer za ovo{je i zelen~uk, Minhenskiot pa-zar na golemo, koj ve}e registriral me{ovita firmavo Makedonija, Feni GMBH i dostavil fizibilitistudija, gr~kata kompanija Katalak, a interes proja-vila i edna francuska kompanija.

Spored procenkite izgradbata na Otkupniot cen-tar bi ~inela pet milioni evra.

I PREKU AGROBIZNISOT ]E SE PRIVLEKUVAAT STRANSKI INVESTICII

Makedonija preku transformacija na Agencijata zastranski investicii ima namera da go zgolemi go-di{niot priliv na nadvore{ni vloùvawa na 250 do300 milioni evra. So izrabotka na posebni studiiVladata }e ja analizira sostojbata vo sektorite ka-de {to zemjava moè da ima najgolema {ansa daprivle~e stranski investicii: agrobiznisot i pro-izvodstvoto na hrana, informati~kata tehnologija,avtomobilskata industrija i proizvodstvoto na av-todelovi i tekstilnata i koàrskata industrija.Investiciite }e se privlekuvaat po modelite naIrska, ê{ka, Danska i Hong Kong.

Reformiranata Agencija za stranski investicii}e se vika Invest Makedonija. Po izborot na noviotupraven odbor koj }e go predvodi akedemik NikolaKqusev i doa|aweto na angliskiot menaxer XejmsBluvet koj treba da zastane na ~elo na Invest Make-donija, pomo{ vo privlekuvaweto na stranskite in-vesticii najavi i Multilateralnata agencija zastranski investicii (MIGA) i Sovetodavniot servisza stranski investicii (FIAS).


59

- Buxetskite sredstva nameneti za Agencijata }ebidat povisoki za ~etiri do pet pati, odnosno, na-mesto sega{nite 100 iljadi evra, vo razumen periodbuxetot treba da dostigne me|u 500 i 600 iljadi evra- re~e vicepremierot Zoran Stavreski, koj najavivrabotuvawe na 20 profesionalci.

Pretstavnikot na MIGA, Xon Vil izrazi nade` de-ka neodamne{noto pozitivno iskustvo so "Xonsonkontrols# }e posluì kako primer i }e privle~e po-ve}e stranski investicii vo Makedonija. Pomo{ izajaknuvawe na Agencijata najavija i od Svetskatabanka.

[VE\ANITE ]E GRADAT MLEKARNICA

[vedskata kompanija "Klin fud grup# i oficijal-no stana sopstvenik na zemji{teto vo skopsko Be-limbegovo, kade {to }e ja gradi mlekarnicata"Svedmilk Makedonija#. Ministerot za transportMile Janakieski i generalniot direktor na "Sved-milk Makedonija# Roxer Oskarson go potpi{aa kupo-proda`niot dogovor.

Prethodno [ve|anite gi uplatija parite za gra-de`noto zemji{te, koe go dobija na javnoto naddava-we pred desetina dena.

- Vedna{ }e po~neme da ja gradime mlekarnicataza da moème naprolet da gi proizvedeme prvitemle~ni proizvodi. Strategijata za dolgoro~en razvojna "Svedmilk Makedonija# se temeli vrz cvrstopartnerstvo so makedonskite farmeri, od koi o~e-kuvame kvalitetna surovina - izjavi Oskarson.

Za izgradba na makedonskata mlekarnica so povr-{ina od 7.000 kvadratni metri i za instalirawe naj-sovremena tehnologija }e bidat vloèni 15 milionievra.

AVSTRISKA DONACIJA OD 1,44 MILIONI EVRA ZA PROEKT ZA ISKORISTUVAWE NA GEOTERMALNITE VODI

Nepovratna finansiska pomo{ od 1.440.000 evra}e dobie Makedonija od Avstrija za proektot "Eko-lo{ka sanacija i energetska racionalizacija na geo-termalniot sistem Geoterma Ko~ani#, za {to vo Vla-data be{e potpi{ana spogodba.

Celta na proektot e da se vospostavi moderno iefikasno re{enie za racionalno koristewe na geo-termalnata energija so obezbeduvawe celosen ba-lans na podzemnite uslovi i stabilna ekolo{ka ì-votna sredina.

Spogodbata ja potpi{aa avstriskiot ambasador voMakedonija, g-din Filip Hojos, i ministrite za eko-nomija i za ìvotna sredina i prostorno planirawe,Vera Rafajlovska i Imer Aliu, kako i krajnite ko-risnici, ko~anskiot gradona~alnik Qubomir Janev idirektorot na Javnoto komunalno pretprijatie,Qup~o Beli~ev.

Avstriskiot ambasador Hojos istakna deka ovojsistem za iskoristuvawe na geotremalnite vodi epostojan i ovozmoùva negovo dolgotrajno iskoristu-vawe. So proektot }e se ovozmoì toplinata od geo-termalnite vodi da bide iskoristena kako nov izvorna energija.

- Mora da se iznajdat novi izvori na energija. Ovojsistem e postojan i dolgotraen, ne ja zagaduva ìvot-nata sredina, a so pomo{ na kruèn sistem na isko-ristuvawe na vodata, taa povtorno se vra}a vo zem-jata, dodade Hojos.

Kako {to re~e ministerot Aliu, del od evropska-ta strategija za odr`liv razvoj e zasilena upotrebana ~isti energii.

- Vrskata me|u ìvotnata sredina i energetikata enedvosmislena. Od edna strana, energetskiot sektore eden od faktorite koi vr{at najgolemi pritisocivrz ìvotnata sredina, a od druga strana e potenci-jal koj so koristewe na obnovlivite izvori na ener-gija e vo direktna nasoka na namaluvaweto na nega-tivnite posledici vrz ìvotnata sredina, naglasiAliu.

Proektot treba da obezbedi stabilno rabotewe vonarednite 25 godini, preku model koj moè da bideprimenliv ne samo vo Ko~anskiot geotermalen sis-tem, tuku i kaj ostanatite pretprijatija koi se zani-mavaat so eksploatacija i distribucija na geoter-malna voda.

Za ministerkata Rafajlovska, so pogolemoto isko-ristuvawe na obnovlivata energija moè da se pos-tignat efekti na namaluvawe na zavisnosta od uvozna energija, za {to, kako {to naglasi, postojat po-volni uslovi vo Makedonija.

Aktuelni vesti

60

Od predvidenata finansiska pomo{, pokraj1.440.000 evra obezbedeni od Avstriskata agencijaza razvoj, 50.000 evra izdvojuva Ministerstvoto zaìvotna sredina i prostorno planirawe, JKP "Vodo-vod# Ko~ani 40.000 evra i op{tina Ko~ani 30.000evra.

REDOVNA AVIOVRSKA DO LONDON PREKU BUDIMPE[TA

Makedonskite gra|ani }e imaat aviovrska do Lon-don preku Budimpe{ta. "Briti{ ervejs# potpi{a kod-{er dogovor so ungarski "Malev#. So ovoj dogovor,"Malev# koj leta do Skopje }e gi prevezuva patnicitedo Budimpe{ta, od kade {to do London }e gi preze-ma "Briti{ ervejs#. Na aerodromot vo Budimpe{ta,patnicite koi }e patuvaat do London nema da ~ekaat,tuku vedna{ se prefrlaat vo avionot na britanska-ta aviokompanija. Aviovrska do London }e ima sekojden vo nedelata, osven vtornik. Biletot od Skopjedo London preku Budimpe{ta ~ini 76 evra vo edenpravec, bez aerodromski taksi. Patnicite od Make-donija moàt sami da napravat rezervacija prekuveb-stranicata na "Briti{ ervejs# www.ba.com ili,pak, direktno vo turisti~ki agencii.

- Drago mi e {to sme vo mo`nost preku ovaa sora-botka na na{ite patnici da im ponudime da patuvaatod Skopje do London i do drugite destinacii po kon-kurentni ceni - veli Natali Brodnik, direktorkatana britanskata aviokompanija za Makedonija, Srbijai Crna Gora.

IZDADENI CEMT DOZVOLITE ZA 2007 GODINA - PROMOVIRAN KOMPJUTERIZIRANIOT AVTOMATSKI SISTEM NA RASPREDELBA

Ministerstvoto za transport i vrski po elektron-ski pat gi raspredeli CEMT dozvolite za 2007 god-ina.

So avtomatskata selekcija se izdadeni vkupno 662CEMT dozvoli ili 93 pomalku od lani.

- Avtomatiziranoto dodeluvawe na dozvolite eedna od su{tinskite merki za borba protiv krimi-nalot i korupcijata - re~e resorniot minister MileJanakieski, koj pred prisutnite prevoznici i pret-stavnicite na me|unarodnata zaednica ja aktivirakompjuteriziranata selekcija na barawata, po {tobe{e izvr{ena i raspredelbata na dozvolite.

- Od idnata godina barawata za CEMT dozvolite}e se dostavuvaat preku Interenet. Sistemot }e bi-de mnogu poednostaven od dosega{niot koga aplika-ciite se pi{uvaa na hartija, odnosno }e se postignatza{tedi vo smisla na administracija i vreme. Avto-matskata kontrola na barawata }e ovozmoì dozvo-

lite da se dobivaat nekorumpirano i transparentno,istakna Peter Lampesis od amerikanskata Agencijaza me|unaroden razvoj (USAID) so ~ija poddr{ka serealizira celiot proekt.

Spisokot na dodeleni dozvoli }e bide objaven nainternet-stranicata www.mtc.gov.mk.

CEMT dozvolite se potrebni za me|unarodentransport i se zadolìtelni za site transporteri.Makedonija ima dozvola da izdade limitiran brojdozvoli sekoja godina.

XON PARK RAJT IV POKANETDA JA SOVETUVA VLADATA

Pretsedatelot na Vladata na Republika Makedo-nija, g-din Nikola Gruevski, ostvari sredba i disku-tira{e so nekolku relevantni pretstavnici na biz-nis grupacii od Soedinetite Amerikanski Dràvi zarazvoj na makedonskoto zemjodelstvo, turizam, malibiznisi i industrija za visoko razviena tehnologijai bea dogovoreni konkretni aktivnosti za realizi-rawe na plan za sorabotka.

Na sredbata, na koja prisustvuvaa i zamenik-pret-sedatelot na Vladata na Republika Makedonija, m-rZoran Stavreski i g-din Xon Park Rajt IV bea disku-tirani poedinostite na planot za sorabotka. Gospo-dinot Rajt doa|a od dràvata Florida i e eden odu~esnicite vo izrabotkata na ovoj plan.

Pretsedatelot na Vladata na Republika Makedo-nija, g-din Nikola Gruevski, isto taka, objavi deka gopokanil g-din Rajt da bide sovetnik vo negoviot Ka-binet i na ministrite od Vladata na Republika Ma-kedonija.

PU[TENA VO UPOTREBA TEKSTILNA FABRIKA SO POLSKO-MAKEDONSKA INVESTICIJA

Vo Del~evo e pu{tena vo upotreba tekstilnatafabrika "Arlen Makedonija#, koja e makedonsko-polska investicija. Startot go ozna~i ministerot zaekonomija, Vera Rafajlovska, a prisustvuva{e ipremierot, Nikola Gruevski.

Investicijata e vo vrednost od 1,2 milioni evra, avo fabrikata treba da se vrabotat 110 rabotnici.Proizvodite od fabrikata se nameneti za evrop-skite pazari.

Ozna~uvaj}i go po~etokot na rabotata na fabrika-ta, ministerkata Rafajlovska istakna deka taapretstavuva dokaz za mo`nostite za zaedni~ki ma-kedonsko-polski investiciski vloùvawa i najavideka Vladata i natamu }e dava poddr{ka na vakviinvesticii, glavno preku sozdavawe na povolna biz-nis klima.


61

ÊKOROVI SE ME\U DESETTE NOVI NADOA\A^KI VINARII VO JUGOISTO^NA EVROPA

Malata makedonski vinarija êkorovi se najde vogrupata na desette novi proizvoditeli na vino vopodem, odnosno be{e nabroena vo listata na New andupcoming producers, vo globalniot izve{taj za vinoza 2007 godina Wine Report 2007.

Pokraj nea, vo istata grupa se vbroeni i ~etiri bu-garski vinarii, tri ungarski, i edna vinarija od Ki-par.

Osven ovaa kategorija na novi proizvoditeli vopodem, vo Globalniot izve{tajot za vino za 2007 go-dina, pokraj ekspertskite analizi, ima vkupno sedumrazli~ni kategorii za vina i vinarii od Jugoisto~naEvropa, i toa: Najdobri proizvoditeli na vino, Vinaso najdobar kvalitet, Najbrzo raste~ki proizvodite-li, Vina so najniski ceni, Novi i vinarii vo podem,Vinarii so najdobra vrednost, i poslednata katego-rija e Najvozbudlivi i najneobi~ni vina. Site oviekategorii vo Izve{tajot se odnesuvaat na vinarii odJugoisto~na Evropa.

êkorovi se edinstvenata makedonska vinarijakoja e spomenata vo Globalniot izve{taj za vino za2007 godina.

SO DR@AVNI PARI DO SAMOVRABOTUVAWE

Vladata na okolu 500 nevraboteni }e im dodelinepovratni sredstva vo iznos od 2.500 evra ako pod-gotvat seriozen biznis - proekt za samovrabotuvawevo sopstvena firma. So tie pari nevrabotenite }eregistriraat sopstveni firmi i }e moàt da si giplatat pridonesite od plata za tri meseci. Ova,pokraj pove}e drugi aktivni merki za vrabotuvawe, epredvideno vo Nacionalniot akcionen plan (NAP) zanamaluvawe na nevrabotenosta 2007-2009 godina i

vo Nacionalnata strategijata za vrabotuvawe pro-movirani od Ministerstvoto za trud i socijalna po-litika.

Vo Nacionalnata strategija za vrabotuvawe, istotaka, se ukaùva na toa deka do 2010 godina, 15 pro-centi od dolgoro~no nevrabotenite treba da bidatvklu~eni vo aktivni merki na prekvalifikacija,dokvalifikacija, praksa, volontirawe ili drugimerki za vrabotuvawe, so cel zemjava da se pribliìna evropskite 25 procenti vklu~enost na dolgoro~nonevrabotenite vo aktivnite merki.

Dokaz za cvrstata opredelba na Vladata za ostva-ruvawe na predvidenoto vo NAP i Strategijata e us-voeniot Operativen plan za aktivni politiki za2007 godina od strana na Vladata na R. Makedonija,vo koj istite se detalno razraboteni i se navedenirokovi za nivno realizirawe.

Planot sodrì: na~in i dinamika za realizacijana merkite, na~inot na izbor na korisnicite opfa-teni so aktivnite merki za vrabotuvawe, op{tinitei regionite koi }e bidat opfateni so merkite, izvo-ri na finansirawe i odgovorni subjekti vo imle-mentacijata.

Vo planot se predvideni slednite aktivni poli-tiki: angaìrawe na nevraboteni lica na javni ra-boti vo edinicite na lokalnata samouprava; pod-dr{ka za samovrabotuvawe (semeen biznis) na dol-goro~no nevrabotenite (nad 5 godini) i korisnicitena pari~en nadomestok po osnov na nevrabotenost;poddr{ka za prvo vrabotuvawe na mladi lica do 27-godi{na vozrast; angaìrawe na nevraboteni licaod najnerazvienite regioni vo izvr{uvawe na gra-de`ni raboti, ekolo{ki proekti i sl; subvencioni-rawe na vrabotuvawe na samohrani roditeli, hendi-kepirani lica i deca bez roditeli; obuka i soveti nanevrabotenite za prekvalifikacii, kontakt so ra-botodava~ite, usovr{uvawe na nivnite znaewa ive{tini, obuka za kompjuteri i sl; stipendii za obu-ka vo stranstvo za 250 mladi lica sekoja godina; sti-pendii za 500 najdobri u~enici i 1000 najdobri stu-denti i postdiplomci; i trimese~no vrabotuvawe voletniot period za sredno{kolci i studenti.

Del od ovie politiki i merki }e bidat sprovedenipreku tri proekti vo sorabotka pome|u Vladata na R.Makedonija i UNDP: Partnerstvo za sozdavawe novirabotni mesta (semeen biznis), Partnerstvo za krei-rawe na rabotni mesta - samovrabotuvawe i Progra-ma za posreduvawe pri vrabotuvawe, za koi se ocenideka vo 2006 godina dadoa pozitivni rezultati.Sredstva }e se iskoristuvaat vo idnina i vo ramkina pretpristapnite IPA fondovi.

Aktuelni vesti

62

SKOPSKI SAEM NAPROLET ]E PO^NE DA GO GRADI ERA SITI KOMPLEKSOT

Skopski saem naprolet }e po~ne da go gradi ERASITI trgovskiot kompleks i luksuznata delovnazgrada, na prostor od 100.000 kvadratni metri, za{to }e investira vkupno 180 milioni evra i }e vra-boti 900 lu|e, izjavi Liljana Kimova, pretsedatel naUpravniot odbor na Skopski saem.

Za izgradba na delovnata zgrada koja }e bide at-raktiven objekt na 10 kata, Skopski saem }e investi-ra 30 milioni evra.

Vo ERA SITI }e ima nekolku posebni objekti: Malsportski paviljon za tenis, aerobik, fitnes, sauna ibifea. Potoa staklen paviljon so butici, galerii,restorani i kafuliwa. Golem paviljon so mebel, te-pisi, zavesi, staklo, porcelan. Izlo`beno trgovskicentar so hipermarket i butici, i zabaven centar sosedum mali multi-kina. Vo celokupniot kompleks }eima i edna golema fontana i prostor za izlo`bi naotvoreno.

Vo funkcija na ERA SITI i delovnata zgrada,Skopski saem }e izgradi i dve katni garaì kade }emoàt besplatno da se parkiraat 5.000 avtomobili.

Liljana Kimova najavi deka vo ERA SITI slove-ne~kata grupacija ERA }e donese poznati svetski tr-govski marki. ERA SITI }e bide izgraden po prime-rot na BTC centarot vo Qubqana, koj godi{no go po-setuvaat 18 milioni posetiteli. Kimova potenciradeka ERA SITI }e bide visoka kategorija na trgovs-ki kompleks me|u najgolemite vo regionot.

Taa ja nare~e 2007 godina razvojna godina za Skop-ski saem, bidej}i slednata godina kone~no }e po~natinvesticiite koi dolgo se najavuvaa.

MAJK ZAFIROVKI, IZVR[EN DIREKTOR I PRETSEDATEL NA KANADSKATA TELEKOMUNIKACISKA KOMPANIJA "NORTEL#, GI PREZENTIRA[E SVOITE DELOVNI I PRIVATNI PLANOVI ZA PODDR[KA NA MAKEDONIJA

Majk Zafirovski, biznismen so makedonsko potek-lo i izvr{en direktor i pretsedatel na kanadskatatelekomunikaciska kompanija "Nortel#, ostvarisredbi so makedonskiot premier Nikola Gruevski ipretsedatelot Branko Crvenkovski vo Skopje. Nasredbite Zafirovski najavi formirawe na neprof-itna organizacija "Makedonija 2025# koja }e go pro-movira ekonomskiot razvoj na Makedonija, kako i ot-varawe na pretstavni{tvo na negovata kompanija voMakedonija.

Toj, po razgovorite so Gruevski, precizira{e dekainicijativata za proektot "Makedonija 2025# e na

makedonskite iselenici od severnoamerikanskiotkontinent. Bordot na Organizacijata, koja }e se fi-nansira sama od sebe, }e bide izbiran mnogu vni-matelno, a vo nego }e ima mesto samo za lica so za-vidno dosie na biznis etika. Krajna cel na ovaa or-ganizacija e Republika Makedonija do 2025 godina dastane konkurentna, kako i najgolem broj zemji vo Ev-ropskata unija. Spored Zafirovski, "Makedonija2025# }e raboti na ostvaruvawe na tri specifi~niceli: da pomogne vo identifikuvaweto na dve do ~e-tiri granki vo koi {to pobaruva~kata ili ponudatamoè da ima korist od koncentrirana alokacija naresursi; da pomogne vo edukacija na pretpriema~i;organizacijata da stane samoodr`liva i visokopo-~ituvana.

Vo svojstvo pak na pretsedatel i izvr{en direktorna "Nortel#, Majk Zafirovski najavi otvorawe napretstavni{tvo na ovaa kompanija vo Makedonija.Stanuva zbor za prodavnica za telekomunikaciskaoprema {to ja proizveduva Nortel. Skopskata, zaed-no so kancelariite {to ovaa kompanija }e gi otvorivo Sofija i Belgrad, }e pokrivaat 10 zemji od regio-not. So otvoraweto na prodavnicata na Nortel voMakedonija, kanadskata kompanija za proizvodstvona telekomunikaciska oprema se pozicionira na ma-kedonskiot telekomunikaciski pazar za vo idninada gi opsluùva novite fiksni i mobilni operatori.

Na sredbite, poznatiot biznismen re~e deka e im-presioniran od napredokot {to go postignala Re-publika Makedonija za poslednite deset godini, ka-ko {to e kontrolirawe na inflacijata i liberali-zacija na pazarot. "Sepak, dokolku sakate priklu~okvo EU, treba u{te mnogu da se raboti#, re~e Zafirov-ski, poso~uvaj}i gi trite glavni poliwa - "da se nap-ravi mnogu pove}e vo odnos na integracijata vo svet-skata ekonomija, mnogu poagresiven razvoj na eko-nomskata politika i zabrzuvawe na progresot voborbata protiv korupcijata#. Zafirovski iskaàmnogu pofalni zborovi za aktivnostite na noviot


63

makedonski premier. "Mnogu sum sre}en {to se vove-duva "regulatorna gilotina#, kako i deka mnogu se ra-boti za podobruvawe na biznis klimata preku stim-ulirawe na investitorite, a se podobruva i biznisobrazovanieto#, re~e Zafirovski. Premierot Gruev-ski go informira{e gostinot za pogodnostite koi ginudi Makedonija za investirawe, kako {to se slo-bodnata ekonomska zona "Bunarxik#, namalenite da-noci, nula danok za reinvestirawe i sli~no. "Sme-tame na Majkl Zafirovski, kako eden od najuspe{ni-te Makedonci vo svetot na menaxmentot da i pomognena zemjata so svoite biznis kontakti#, izjavi Gruev-ski. Toj izrazi uveruvawe deka komunikacijata me|unego i Zafirovski }e bide mnogu ~esta.

TUTUNSKA BANKA DOBITNIK NA OVOGODINE[NATA NAGRADA NA BANKER

NLB Tutunska banka e godine{niot dobitnik napresti`nata nagrada The Banker, Banka na godinata2006-Makedonija. Tradicionalnata nagrada sekojagodina ja dodeluva internacionalnoto spisanie zabankarstvo na grupata Financial Times, The Banker, nanajdobrite banki vo 137 zemji. Finalnata odluka naekspertskiot tim na spisanieto se bazira na brojnirelevantni kriteriumi. Bea vrednuvani finansis-kite rezultati, porastot na Bankata vo poslednivepet godini, zgolemenoto pazarno u~estvo, razvojniteproekti, kako i sevkupnata strategija na Bankata.NLB Tutinska banka e najprofitabilna banka vo Ma-kedonija i najdobra banka vo NLB grupaciite. Vo pos-lednive pet godini Bankata ~etrikratno ja zgolemiaktivata. Bankata kreira 36% od vkupniot rast nasektorot, 40% od kreditiraweto i 24% od vkupniotprofit. Pazarno u~estvo na Tutunska iznesuva 16%

spored bilansnata suma, 20% spored plasiranikrediti vo privatniot sektor i 24% na devizniotpazar.

DOGOVOR ZA FINANSIRAWE NA TRGOVIJATA

EBOR i Prokredit banka potpi{aa dogovor sporedkoj ovaa evropska banka dodeli milion evra za pod-dr{ka na sektorot na mali i sredni pretprijatija iza podobruvawe na finansiraweto na trgovijata.Prokredit bankata Makedonija }e bide {esta bankavo Programata za olesnuvawe na trgovijata vo zemja-va, so {to ja zgolemuva konkurentnosta na lokalniotpazar.

NOV HOTEL "AKVABLU# SO 23 APARTMANI SE GRADI NA VLEZOT VO PE[TANI

Nov hotel so 23 apartmani koj }e se vika Akvabluse gradi na vlezot od ohridskata naselba Pe{tani.Investitor e Peco Jo{evski, makedonski biznismenod Avstralija, koj vo hotelot Akvablu }e vloìvkupno milion evra. Goleminata na 23-te apartmanise dviì od 54 od 69 kvadratni metri. Grade`niteraboti na Akvablu vo Pe{tani po~nale vo maj godi-nava, sega se vo tek, a apartmanite }e bidat celosnogotovi do maj 2007 godina. Planot na investitorotJo{evski e da gi prodade ovie luskuzno opremeniapartmani na zainteresirani kupuva~i.

Planirano e do hotelot da se napravi parkingprostor, ili da se izgradat garaì za avtomobili.Jo{evski planira da ja uredi i plaàta koja e ved-na{ do hotelot i da napravi most preku avtopatot{to gi deli naselbata i plaàta, za letuva~ite bez-bedno da moàt da odat na plaà.

64

ELEKTRO-ENERGETSKITESOSTOJBI I PERSPEKTIVIVO REPUBLIKAMAKEDONIJA

D-r Vlatko îngoski

D-r Vlatko îngoski, e roden vo 1962godina vo Ohrid. Diplomiral i ma-gistriral na Elektro-tehni~kiotFakultet, pri Univerzitetot "Sv.Kiril i Metodij# vo Skopje vo 1986 i1990 godina, soodvetno. Vo 1991 go-dina zaminuva na doktorski studiivo Hiro{ima, Japonija, kako stipen-dist na Japonskata Vlada kade i dok-toriral vo 1996 godina na DràvniotUniverzitet vo Hiro{ima. Od 1986 pa se do svoeto zaminuvaweza Japonija vo mart 1991 godina, D-rîngoski rabotel na Elektro-teh-ni~kiot fakultet vo Skopje kakoasistent pri Zavodot za elektri~nima{ini, transformatori i aparati.Vo Japonija, paralelno so svoitedoktorski studii raboti na pove}edràvni i me|udràvni proekti, a od1996 do 1999 godina e vraboten i kakovonreden profesor na DràvniotUniverzitet vo Hiro{ima, Japonija,na oddelot za Sistemsko inènerst-vo i kompjuterska tehnika. Od april1999 godina koga se vra}a vo Makedo-nija, D-r îngoski raboti kako Po-mo{nik na Generalniot Direktor zarazvoj i investicii vo A.D. Elektro-stopanstvo na Makedonija. Vo peri-odot 2002-2006 godina D-r îngoskiraboti kako Rakovoditel na Proektotza modernizacija i unapreduvawe naelektroenergetskiot sistem na Re-publika Makedonija, finansiran sozaem od Svetskata Banka. Vo oktom-vri 2006 godina D-r îngoski eimenuvan za Pretsedatel na Upravni-ot Odbor na AD Elektrani na Make-donija - AD ELEM.D-r Vlatko îngoski e avtor i koav-tor na preku 60 me|unarodni stru~nii nau~ni trudovi vo oblasta na elek-troenergetikata i elektromagneti-kata. Aktiven ~len e na pove}estru~ni i nau~ni zdruènija vo zem-java i vo stranstvo, kako na primerIEEE, CIGRE i MAKO-SIGRE, Japon-skiot IEE, Japonskoto Dru{tvo zaPrimeneta Elektromagnetika, ZE-MAK i sl. Za svojot pridones vostru~nata i nau~nata misla, D-r în-goski bil ~len na Wujork{kata Aka-demija na naukite i e vklu~en vo po-ve}e svetski poznati i priznati edi-cii, me|u koi i Marquis - Who's Who inthe Sceince and Engineering kako iSrebren Medal za 2000 OutstandingScientists of the 20th Century.D-r îngoski odli~no zboruva an-gliski i japonski jazik, a se sluì iso ruskiot.

Poslednite nekolku godini svedoci sme na se pogolem uvoz na elektri~na energija koj stanuva se pogolem i poseriozen tovar zadràvata

�Mislewata izrazeni vo ovoj tekst se na avtorot

i ne mora vo celost da gi pretstavuvaat stavovite

na Ministerstvoto za finansii�

Abstrakt

Tri osnovni zaklu~oci mora da seimaat predvid pred da se zapo~ne bilokoja analiza okolu energetskite per-spektivi na Republika Makedonija(RM) na po~etokov na ovoj milenium, itoa: (1) RM e energetski siroma{nazemja, (2) RM ima silno energetski in-tenzivna industrija dodeka energet-skata efikasnost vo zemjata e nepri-fatlivo niska, i (3) RM nema sredno-ro~na nitu dolgoro~na konzistentnaenergetska politika i strategija.

Vo ovoj trud, }e se obidam nakratko dagi definiram pri~inite koi dovedoa dovakvite energetski sostojbi i da gi opi-{am momentalnite energetski sostojbivo RM, osobeno vo elektroenergetskiotsektor (EES). Isto taka }e se osvrnamna nekolku idei na koj na~in da se po-dobrat sega{nite sostojbi,kako i da se zajaknat is-tite i da se pripremat zapredizvicite koi gi nosiglobalizacijata i for-miraweto na regional-nite i globalnite ener-getski pazari vo re-gionov, prosle-deni so opre-deleni zak-lu~oci.

Osnovni problemi so koi se sudira Energetskiot sektorvo Republika Makedonija

Republika Makedonija (RM) e siro-ma{na i silno energetski uvozno-za-visna dràva. Ne postojat sopstveniizvori na surova nafta i priroden gas,poradi {to istite se uvezuvaat i pritoa uvozot na surova nafta i na naf-teni derivati zazema najgolem del oduvozniot kola~.

Do pred nekolku godini, glavnite iz-vori za proizvodstvo na elektri~naenergija (EE) vo RM moèa so svoite ka-paciteti da gi zadovolat potrebite odelektri~na energija vo zemjata, kako zapotrebite na industrijata taka i za do-ma}instvata no, za àl, poslednite ne-kolku godini svedoci sme na se pogolemuvoz i na elektri~na energija koj stanu-va se pogolem i poseriozen tovar za dr-àvata.

Od osamostojuvaweto do denes, voperiodot od 1991-2001 godina, nepos-toeweto na dolgoro~na strategija zarazvoj i rabota na elektro-energet-

skiot sektor dovede do silna sta-gnacija i vo razvojot i

unapreduvaweto naelektroenergetskiizvori vo RM. Vo tojperiod ima pove}eelektri~na ener-gija od potrebite,


65

poradi {to cenata na elektri~nata energija dras-ti~no zaostanuva zad cenite na ostanatite energen-si. Vi{ocite na elektri~na energija se koristenikako instrument za barter aran`mani i razmena sososednite dràvi (naj~esto Jugoslavija i Grcija), na-mesto da se pribiraat devizi preku izvoz na elek-tri~na energija i istite da se vloùvaat vo novienergetski izvori. Istovremeno, vnatre vo RM cena-ta na elektri~nata energija be{e krajno deplasira-na, so izrazit socijalen karakter i na nivo od 1 USDcent/kWh.

Za site ovie godini, re~isi 80% od celokupnotoproizvodstvo na elektri~na energija vo RM se ost-varuva preku iskoristuvawe na nisko-kalori~nijagleni (ligniti) so prose~na kalori~na vrednost od1600-1800 ccal od jaglenovite baseni na rudniciteSuvodol kraj Bitola i Oslomej kraj Ki~evo. Ostana-tite 20% vo zavisnost od hidrolo{kata situacija sedobivaat preku proizvodstvo na elektri~na energi-ja vo hidocentralite i/ili preku uvoz. Imaj}i pred-vid deka za periodot od 1991 do 2001 glaven izvor naEE be{e REK Bitola (TEC Negotino zaradi visokitetro{oci za gorivo - mazut, odnosno surovata nafta,re~isi i da ne e koristena), sostojbata so rudnikotSuvodol i negovite rezervi drasti~no se vlo{uva.Ako vo po~etokot na negovata eksploatacija, odnosotpome|u jalovina i jaglen bil 1:1 do 1:2,5, denes prizalezot na negoviot raboten vek ovoj odnos e bliskuili preku 1:4,5 {to zna~i porast na cenata na iskopza 2-4 pati! Od druga strana, ovoj rudnik proektiranza godi{en iskop od 5 milioni toni vo ovoj periodprose~no e eksploatiran so preku 6 milioni.

Posledici od nepostoewe na dolgoro~na strategi-ja vo ovoj sektor se:! RM denes ostana so istite energetski kapaciteti

od pred 1990 godina ! Se izgubi kontinuitetot vo izgradba na novi objek-

ti, a so toa sopstveniot kvalifikuvan kadar be{eostaven na milost i nemilost, taka da onie povoz-rasnite se penzioniraa, a pomladite nema{e nakoi objekti da se osposobat.

! Preku dolgoro~no stimulirawe na t.n. socijalnacena na elektri~na energija, a zaradi postignuva-we na socijalen i politi~ki mir, i stabilnost vozemjata, trajno se o{teteni mehanizmite za revi-talizacija na postojnite, kako i zamena na postoj-nite so novi energetski izvori. Ovoj propu{tenperiod od 10 godini denes, se zakanuva silno da gopogodi kako energetskiot taka i monetarniot suv-erenitet na dràvata.Vtoriot zna~aen moment od energetski aspekt e

strukturata na ekonomijata i industrijata. Re~isi1/3 od celokupnata potro{uva~ka na elektri~na

energija vo zemjava se realizira vo energetski in-tenzivnite industrii. Najgolemite potro{uva~i naelektri~na energija vo zemjava SILMAK (ferosili-cium), FE-NI Industri (nikel) i MAKSTIL - Du-ferko (èlezo i ~elik) godi{no tro{at pove}e ot-kolku {to iznesuva proizvodstvoto na elektri~naenergija od site HEC vo RM. Vakov vid na industrijae tipi~en za nisko i sredno razvieni zemji koi seenergetski bogati, i toa od dve pri~ini: (1) zaradiekolo{ki lo{ite parametri koi gi nosat so sebeovie industrii, i (2) zaradi niskite ceni na elek-

tri~nata energija. Za da bide situacijata u{te polo-{a, vo RM ne samo {to ne postojat eftini izvori naelektri~na energija, tuku ne postojat i soodvetnisurovini za proizvodstvo na ovie metali, ruda seuvezuva od Albanija ili od drugi zemji, koks isto ta-ka, kako i staro èlezo! Na toj na~in, stanuva silnodiskutabilno raboteweto na ovie kapaciteti i zanivniot pridones vo devizniot priliv vo zemjava.Ako ovie tri kapaciteti na primer za 2006 godinapobarale re~isi 1,7 TWh koi na pazarot na elek-tri~na energija denes vredat pome|u 75 i 80 milionievra, se postavuva pra{aweto: Dali ako RM uvezetolkavo koli~estvo na elektri~na energija za niv-nite potrebi, devizniot priliv od nivnoto proiz-vodstvo e vo pozitiven soodnos so visinata na pot-ro{enite sredstva za uvoz samo na elektri~na ener-gija? Poednostavno, dali e poisplatlivo da ne seuveze toa koli~estvo elektri~na energija i da seza{tedat tie pari, ili ako ja imame taa koli~ina naelektri~na energija istata da se izveze i se pos-tigne pozitiven devizen priliv? Osnovniot zaklu-~ok, od ova ad-hoc analiza bi bil deka treba dobroda se razmisli okolu potrebnite koli~ini elek-tri~na energija za ovie golemi potro{uva~i, okolucenite po koi taa elektri~na energija se kupuva naenergetskiot pazar i se prodava na ovie potro{uva-~i, i okolu opravdanosta ovie aktivnosti da gi ost-varuva dràvata (preku AD MEPSO) za zadovoluva-we na privatnite biznis interesi na ovie privatnikompanii. Na ovie fakti treba da se dodade i op{topoznatiot i dolgotraen trend vo RM- nezainteresi-ranost i nemotiviranost, kako kaj industrijata, takai kaj doma}instvata da se griàt za efikasnoto ko-ristewe na elektri~na energija, za energetski za{-tedi i supstitucija na elektri~na energija so drug

� Vi{ocite na elektri~na energija sekoristeni kako instrument za barteraran`mani i razmena so sosednitedràvi, namesto da se pribiraat devizipreku izvoz na elektri~na energija iistite da se vloùvaat vo novi energetski izvori

�

Elektro-energetski sostojbi

66

tip na energija. Pri~ini za vakvata situacija se:1) Deplasiranata cena na elektri~na energija, so

koja bilo koi kalkulacii vo pravec na za{tedi naelektri~na energija ne moàt ekonomski da se op-ravdaat

2) Nepostoewe na soodvetna zakonska regulativakoja postojano }e vr{i pritisok za primena na sov-remeni tehnologii vo gradba na objekti, toplewe ielektrificirawe na istite, kako i nepostoewe nasoodvetni inspekciski slu`bi koi ovie zakonskipropisi bi gi primenuvale i bi gi sankcioniraleonie koi ne se pridrùvaat kon istite.

3) Nepostoewe na op{to prifatena, nacionalnaenergetska strategija kako na kratok, taka i na sre-den i dolg rok. Se do podelbata na Jugoslavija, ener-getskata strategija be{e podgotvuvana od strana natim energeti~ari vo Belgrad i kako takva pristignu-va{e vo Makedonija na implementacija. Po osamos-tojuvaweto na RM, a osobeno od pri~ini {to Makedo-nija vo toj period be{e energetski prili~no samos-tojna i moè{e so sopstvenite kapaciteti da gi za-dovoli svoite elektro-energetski potrebi, izra-botkata na energetski razvojni strategii ostanaa nastrana od sevkupnite politi~ki i ekonomski slu~u-vawa. Energetikata ne dozvoluva golemi pauzi i se-koe zadocnuvawe vo analizata, zadocnuvawe so pu{-tawe vo funkcija na novi energetski kapacitetite{ko ili nikoga{ ne moè da se nadoknadi. Vo iz-minatite 15-tina godini napraveni se nekolku stu-dii ili analizi vo zamena za nacionalna energetskastrategija i platforma za razvoj. Za àl ne e napra-ven napor od strana na site Vladi ili soodvetniteMinisterstva da se prifati barem edna od oviestudii za relevanta i kako takva da dobie tretmanna nacionalna energetska strategija za razvoj. Is-kustvata pokaùvaat deka imaweto na pogre{naenergetska strategija moè da se pokaè pomalkulo{o otkolku nemaweto nikakva strategija. Zaraditoa edna od prioritetnite aktivnosti na Vladatatreba da bide to~no izbor i promocija na nacional-nata energetska strategija na dràvata za slednite10-20 godini.

Postojna sostojba vo EES vo RM

Denes EES vo RM e baziran na proizvodstvo naelektri~na energija od 80% vo TEC vo Bitola iOslomej i 20% vo HEC. Proizvodstvoto ne uspeva dagi zadovoli vkupnite potrebi od elektri~na energi-ja vo zemjava koi od godina vo godina rastat so stap-ki na porast koi vo zavisnost od vidot na potro{u-va~ite se dviàt pome|u 4 i 12% na godi{no nivo,{to pretstavuva zastra{uva~ko visok procent. Se-koja godina re~isi dvojno se zgolemuva uvozot naelektri~na energija, koj ovaa godina najverojatno }edostigne ne{to preku 25% od vkupnite potrebi nazemjata.

Slabostite na doma{niot EES se pove}e i pove}edoa|aat do izraz i pokraj nedostatokot so elektri~-na energija pridonesuvaat za u{te pozna~ajna erozi-ja na EES. Prodolènoto i dolgoro~no nepla}awe nasmetkite za elektri~na energija, kako od strana nadoma}instvata (vo nekoi regioni naplatata e pod10%), taka i na industrijata, enormnite zagubi voelektri~na energija od preku 20% koi se nesvojstve-ni za na{iot EES vo koj se nao|ame, kako rezultatkako na tehnolo{kata zastarenost na sistemot, takai na ogromnite kra`bi na elektri~na energija, pri-mena na zastareni metodi za registracija, merewe inaplata na elektri~na energija, depresiranata cenana elektri~na energija i postoeweto na nesoodvetnitarifni metodologii, ogromnoto koli~estvo naelektri~na energija koe neproduktivno se koristi zazagrevawe na privatnite doma}instva itn., pridone-soa za degradacija na celokupniot EES vo zemjava.Koga na seto toa }e dodade horizontalno rascepkan-iot sistem od 3 kompanii vo zamena za vertikalnointegriraniot ESM i toa: AD ELEM (proizvodstvo),AD MEPSO (prenos i upravuvawe) i AD ESM (distri-bucija i snabduvawe), zaedno so krajno problemati~-niot model na pazarot na elektri~na energija vozemjava, seto toa rezultira so seriozni problemi vonormalnoto funkcionirawe na celiot sistem. Ime-no, snabduvaweto so elektri~na energija e predade-no vo racete na tri subjekti, sekoj za sebe nesposobenda gi sogleda od po{iroka perspektiva mo`nostitei potrebite na ostanatite dva. Ne postoi edinstvensubjekt koj e odgovoren za razvoj na nacionalnataenergetska strategija, za koordinacija na razvojniteplanovi na ovie tri kompanii vo sinxirot {to sevika ESM. Vakvata situacija drasti~no se menuva sovnesuvawe na stranski investitor, odnosno so pro-da`ba na 90% od AD ESM, so {to interesite na sitetri kompanii se promenija edna{ za sekoga{. Od ed-na strana ostana AD ELEM koj za krajno depresiranai regulirana cena treba da proizveduva elektri~naenergija, AD MEPSO koj osven prenos na elektri~na

�

�

Energetikata ne dozvoluva golemi pauzi isekoe zadocnuvawe vo analizata,

zadocnuvawe so pu{tawe vo funkcija nanovi energetski kapaciteti te{ko ili

nikoga{ ne moè da se nadoknadi


67

energija i upravuvawe so sistemot, dobi u{te ednapogolema i ekonomski zastra{uva~ka aktivnost, dabide zadolèn za uvoz na elektri~na energija zapotrebite na site potro{uva~i vo dràvata, i nakrajot AD ESM ima za zada~a da gi snabduva sitepotro{uva~i i da gi sobere site finansiski sredst-va i raspredeli na ostanatite dve kompanii koi sedirektno vrzani vo sistemot, {to se vika EES. Ovojproces koj treba da se odviva spored utvrden avto-matizam i preku definirani koeficienti treba dago izveduva delegirana banka za poramnuvawe, kojaza àl, i posle dve godini ne e stavena vo funkcija.Naplatata vo AD ESM e na nedozvoleno nisko nivo,dolgovite koi AD ESM gi ima prema AD MEPSO pos-tojano se natrupuvaat, dodeka situacijata vo ADELEM e krajno nezavidna zaradi toa {to ne e vomo`nost da si gi naplati svoite fakturi za proiz-vedenata i ispora~anata elektri~na energija duri ispored sega{nite krajno nesoodvetni ceni za proiz-veden kWh!

Mo`no scenario za izlez od krizata vo koja se nao|a EES na Republika Makedonija(Odr`livo scenario)

Imaj}i go predvid gore kaànoto, logi~no se na-metnuva potrebata od utvrduvawe na edno ili pove-}e mo`ni scenarija za nadminuvawe na sega{niteprili~no sloèni sostojbi vo koi se nao|a na{iotEES, izbor na odr`livo scenario i negova realiza-cija.

Edna od osnovnite pretpostavki za postoewe naodr`liv EES e promena na svesta na gra|anite dekaelektri~na energija e stoka kako i sekoja druga, dekataa se sozdava od surovini koi imaat svoja pazarnavrednost, deka ja sozdavaat lu|eto, opremata i ob-jektite koi treba da se odrùvaat i obnovuvaat, dekane e ne{to sli~no na vodata i vozduhot, deka sekojtreba da ja ima spored svoite potrebi i da bide ef-tina i dostapna, deka porado treba da se pla}aatsmetkite za mobilna telefonija otkolku za elek-tri~na energija itn. Bidej}i promenata na svesta edolgotraen proces, subjektite vo ovoj biznis trebada go pomognat ovoj proces preku sopstveni i nad-vore{ni vlijanija. Edno od tie vlijanija e utvrduva-we realna cena na elektri~na energija, drugo e vo-veduvawe kazneni merki za onie koi elektri~naenergija ne ja pla}aat na vreme, a treto pravilnaraspredelba na vrednosta i cenata na elektri~naenergija spored tipovite na potro{uva~i (produk-tivni-neproduktivni, golemi-mali, biznis-doma-}instvo itn.).

Sledna pretpostavka e procesot na konsolidacijana ovoj sektor vo forma i dejnost i toa od tehni~ko-

tehnolo{ki i ekonomsko-socijalen aspekt. Toa zna-~i, utvrduvawe na realnite sostojbi, prilagoduvawekon istite i postavuvawe na realni èlbi i celispored sopstvenite mo`nosti, kako na kompaniite,taka i na dràvata i nejzinite gra|ani.

Treta pretpostavka e zajaknuvawe na korporativ-nata postavenost na EES (Energetska piramida) koja}e se griì za globalnite, strate{ki interesi naceliot sektor, }e vodi grià okolu za~uvuvaweto iunapreduvaweto na energetskiot suverenitet, }e vo-di grià za potrebite od elektri~na energija na dr-àvata i definiraweto na razvojnite strategii zarazvoj vo ovoj sektor. Za taa cel potrebno e da se is-koristat pozitivnite iskustva od vakvi ili sli~nikorporativni pretprijatija organizirani vo formana holding vo Slovenija, Hrvatska, Grcija i sl. Vovrska so toa, potrebno e da se izmeni Zakonot zatransformacija na staroto ESM i namesto sega{nite~etiri kompanii, da se formira holding kompanijakoja vo sebe vo prviot moment }e ima tri (a moè i

site ~etiri) kompanii, kako svoi }erki-kompanii naisto horizontalno nivo, AD ELEM (proizvodstvo), ADMEPSO (prenos i upravuvawe), AD TEC Negotino(proizvodstvo), i dokolku saka i AD EVN-ESM kakokompanija so dominanten privaten kapital (EVN so90%). Najvisok nadzoren organ na ovoj holding, trebada bide Sobranieto (MES - Makedonski energetskisistemi) vo koe }e bidat delegirani pretstavnici odsite }erki-kompanii, kako i od site zainteresiraniakcioneri i Vladata. Vo ramkite na holdingot seko-ja kompanija e nezavisen praven i finansiski sub-jekt, osven za oddelen broj pra{awa koi se od zna~e-we i za ostanatite subjekti vo holdingot. Sleden ~e-kor vo pravec na okrupnuvawe i zajaknuvawe na hol-dingot bi bilo formirawe na novi }erki-kompaniiod tipot na gasna kombinirana elektrana-toplanavo Skopje (@elezara), izgradba na hidrosistemotCrna Reka so objektite HE êbren i HE Gali{te, te-lekomunikaciska kompanija, vklu~uvaweto na ADGA-MA vo holdingot, so {to zna~itelno bi se zajak-nala negovata pozicija, kako tehni~ki taka i finan-siski, so {to se sozdavaat uslovi za zabrzan razvojna gasniot sektor vo zemjava, kompanija za obnovliviizvori (son~eva, veterna, geotermalna, energija odsmet i sl.), kako i kompanija koja bi gi promovirala,koordinirala i sovetuvala site zainteresirani

� Edna od prioritetnite aktivnosti naVladata treba da bide izbor i promocijana nacionalna energetska strategija nadràvata za slednite 10-20 godini

�

Elektro-energetski sostojbi

68

stranki vo investici za zgolemuvawe na energetska-ta efikasnost i namaluvaweto na zagubite na ener-gija. Sekoja od ovie kompanii koi gi spomenav trebada vodi svoja tehno-ekonomska politika, vo sora-botka so ostanatite ~lenki na holdingot. Ovoj na~inna korporirawe ovozmoùva vlez na privaten kapi-tal, bilo doma{en ili stranski preku doziranipaketi na akcii. Na primer, vo sega{nata konstela-cija na odnosi, nema potreba da se prodade AD TEC,no, namesto toa potrebno e da se stimuliraat novire{enija od tipot na JPP (Javni-Privatni Partner-stva) vo koi na primer dràvata bi u~estvuvala voovoj objekt so del od akciite +1 (zlatna akcija), do-deka ostatokot do 100% bi bil otstapen na zainte-resiraniot investotor. Vo novata kompanija drà-vata (AD TEC Negotino) bi zadràla svoj udel i bibila vo mo`nost da gi koristi beneficiite od iz-gradba na nov i moderen objekt, dodeka privatniotinvestitor dobiva mo`nost da upravuva i koristibeneficiite od vakviot objekt so mnogu pogolemi ga-rancii za stabilnost i uspeh na investicijata, zatoa{to niz celiot investicionen proces e sleden od

strana na dràvata. Zlatnata akcija bi trebalo dase koristi samo vo isklu~itelni i to~no definiranislu~ai koga bi bile zagrozeni odredeni dràvniinteresi od ekolo{ki, strate{ki ili sli~en tip. ADTEC Negotino e moèbi najgolemiot energetski po-tencijal koj vo momentov vo najkratok rok moè da japremosti neizvesnata energetska idnina vo RM. Za-rem vredi toj objekt koj vo momentov e celosno funk-cionalen i ima 35% izgradena infastruktura za u{-te eden energetski blok da se prodade na stranskiinvestitor za nekolku milioni evra? Dokolku se ko-risti priroden gas moè mnogu lesno da ja zgolemisvojata instalirana mo}nost do 600-700 MW, a so toapri prose~no proizvodstvo od 4 TWh dràvata bidobila 1/4 ili 1 Twh, odnosno polovina od ona {tosega se uvezuva! Istite investicioni principimoàt i treba da se koristat i za izgradba na kom-biniranata gasna elektrana-toplana vo @elezaravo Skopje, za izgradbata na HE êbren i HE Gali{tei sl. Na toj na~in za period od okolu 5-7 godini, RMmoè da stane zna~itelen energetski stolb naBalkanot i da privle~e mnogu pove}e stranski kap-ital kako vo izgradbata na ovie i idnite energetskiobjekti taka i vo drugi biznisi bidej}i sekoj biznisbara sigurna energetska okolina.

Sledna pretpostavka treba da bide promena na za-konot za pazarot na elektri~nata energija vo smisolna negova pogolema liberalizacija. Potrebno e itnoosloboduvawe na AD MEPSO od zadolènieto dauvezuva elektri~na energija za potrebite na privat-nite energetski silno-zavisni kompanii. Ovie kom-panii imaat pravo da raspi{at sopstveni tenderi(ili da pobaraat usluga od AD MEPSO) za nabavka napotrebnite koli~ini elektri~na energija za odre-den period, da sklu~at ako treba i dolgoro~ni dogo-vori za snabduvawe so elektri~na energija od odre-deni energetski proizvoditeli (doma{ni ili stran-ski) so cel optimizacija na tro{ocite i namaluvawena cenite na elektri~na energija. Na toj na~in ADMEPSO }e bide koncentriran samo na prenesuvawena taa elektri~na energija do niv i za {to bi bilisplaten spored tarifite za prenos na elektri~naenergija utvredni od strana na Regulatornata komi-sija za energetika. Ako ova se napravi denes, cenitena elektri~na energija vo RM moàt da ostanat sta-bilni vo podolg vremenski period, od prosta pri~i-na zatoa {to (1) AD ELEM ima regulirana cena zaproizvedenata elektri~na energija od svoite proiz-vodni kapaciteti koja vo ovoj moment iznesuva okolu21 Evro/kWh, (2) AD ELEM moè da proizvede dovol-ni koli~i na elektri~na energija za site potro{uva-~i vo RM (pred se doma}instvata) ako se isklu~atonie golemite, koi bi bile del od prvata grupa nat.n. kvalifikuvani potro{uva~i.

Kako posledna pretpostavka za postoewe na odr`-liv EES e voveduvaweto na moderni tarifni siste-mi, i ostanatite aktivnosti vo delot na podobru-vawe na kvalitetot i uslugite vo EES kako na pri-mer: iskoristuvawe na obnovlivata energija vo dr-àvata (mali HE, veter, son~eva energija kako zame-na za elektri~na energija, energija dobiena prekuvisokotemperaturno sogoruvawe na smetot); proiz-vodstvo na bio-dizel i bio-etanol, kako prirodnigoriva i za zamena na nafteniot dizel i prirodniotgas; geotermalni energii; pogolem prodor na gasot;izgradba na pogolem broj na centralni sistemi zagreewe vo gradovite kako zamena za greeweto soelektri~na energija, itn. Site ovie aktivnosti morada se odvivaat vo kontinuitet i vo podolg vremens-ki period kako bi moèle pred se da gi namalimesega{nite visoki stapki na pobaruva~ka na elek-tri~na energija (od 4% do 12%) na nekoi realni, koiovozmoùvaat stabilen energetski i ekonomski raz-voj (od 2% do 4%).

��

Sekoja godina re~isi dvojno se zgolemuvauvozot na elektri~na energija, koj ovaagodina najverojatno }e dostigne ne{to

preku 25% od vkupnite potrebi na zemjata


69

Zaklu~ok

Vo ovoj trud se obidov da dadam kratok osvrt naelektroenergetskite sostojbi vo RM od osamostoju-vaweto do denes. Scenarioto za postoewe na odr`-liv EES generalno se bazira na transformacija nasektorot, promena na zakonot za pazar na elektri~naenergija, otvorawe na sektorot i negova privatiza-cija preku kontroliran vlez na stranski kapital vozaedni~ki dràvno-privatni investicii, namestoproda`ba na postojnite kapaciteti vo celost na za-interesirani investitori, primena na sovremenitehnologii i metodi za zgolemuvawe na u~estvoto na

obnovlivite izvori na elektri~na energija, zgole-muvawe na enegetskata efikasnost i namaluvawetona zagubite na energija. Pri toa, osnovna cel na siteovie zafati e obezbeduvawe dolgoro~en, stabilen iodr`liv razvoj na EES vo RM preku minimalni i do-zirani kapitalni investicii od strana na dràvatai zdruùvawe na investiciite so zainteresiraniteinvestitori po principot na JPP (javno-privatnipartnerstva). Krajna cel e postignuvawe na sigurnosnabduvawe so potrebnite koli~estva na elektri~naenergija na site potro{uva~i spored najniski ceniutvrdeni vrz pazarni ekonomski kriteriumi.

Literatura

[1] Razvoj so najmali tro{oci, HARZA EngineeringCompany International L.P. zaedno so Advanced Engi-neering Associates International, Argonne National La-boratory, Timelproject Engineering - Skopje, 2000

[2] Strategija za razvoj na energetskiot sektor zaMakedonija, Makedonska Akademija na naukite iumetnostite, Me|unaroden centar za energetika i

informatika, Electrotek Concepts, Inc. SAD, Minis-terstvo za ekonomija, 2000

[3] Razvoen plan za izgradba, rekonstrukcija i mo-dernizacija na proizvodni, prenosni i distributiv-ni postojki za periodot 2001-2005-2010-2015, Sek-tor za razvoj i investicii, AD Elektrostopanstvo naMakedonija, 2001.

70

PROCESOT NA FINANSISKA INTEGRACIJA VO EUostvaruvawa i idni predizvici

M-r Fadil Bajrami

Fadil Bajrami e roden na 15 juni1960 godina. Diplomiral naEkonomskiot fakultet vo Pri{tinavo 1984 godina, a Magistriral vo2004 godina na tema "FinansiskiotSistem vo Republika Makedonija".Od septemvri 2006 godina e Vice-guverner na Narodnata banka naRepublika Makedonija. Pred toarabotel kako direktor na firma zaizdava~ka dejnost, bilgradona~alnik na op{tina Oslomej,a od 1998 do 2002 godina bilPratenik vo Sobranieto naRepublika Makedonija. Od 1999 do2005 godina bil ~len na Sovetot naNarodnata Banka na RepublikaMakedonija.Vo Sobranieto na RepublikaMakedonija bil Pretsedatel naKomisijata za Ekonomska Politika iRazvoj i ~len na pove}e komisii:Komisija za bankarstvo, stopanstvoi dr.

Finansiskata integracija e zna~ajna komponenta za odrùvawe nafinansiska stabilnost, a voedno e i osnova za funkcionirawe naplatnite sistemi i odrùvawe na sistemite na poramnuvawe, kakoosnovni funkcii na ECB

Finansiskata integracija vo EU ekomplementaren proces koj paralelnose odviva so procesot na integracijame|u zemjite ~lenki na Unijata. Dogovo-rot vo Rim od 1957 godina se zalaga zaobezbeduvawe na zaedni~ki pazar islobodno dvièwe na stoki, uslugi,trud i kapital. I pokraj zalagaweto zaedinstven pazar na uslugite, procesotna finansiska integracija zapo~namnogu podocna, vo osumdesetite godini,pottiknat od liberalizacijata na ka-pitalnite smetki i voveduvaweto naedinstveno licencirawe na bankite.Sepak, se do voveduvaweto na evrotokako zaedni~ka valuta vo 1999 godina,finansiskata integracija se soo~uva soodredeni ograni~uvawa. Voveduvawetona Evroto gi minimizira tro{ocite odrazli~nite devizni kursevi i riziciteod me|ugrani~nite finansiski opera-cii, {to go pridviì, no od druga stra-na zna~ajno ne go zabrza, stepenot nafinansiska integracija vo EU. Ottukase nametnuva pra{aweto -koi se pri~i-nite za ovie ostvaruvawa i koi se pre-dizvicite za EU vo naredniot period?

Zo{to e zna~ajna finansiskata integracija za EU?

Zna~eweto na finansiskata integra-cija za evrosistemot, a osobeno za ECBproizleguva od Dogovorot na EU, a kakopo{irok ekonomski koncept e potenci-

rana vo ramkite na novata Lisabonskaagenda1. Imeno, finansiskata integra-cija e osnovna alka pri vodeweto naedinstvenata monetarna politika, bi-dej}i ovozmoùva funkcionirawe nakanalot na transmisija na signalite namonetarna politika vo evrozonata. Po-natamu, taa e zna~ajna komponenta zaodrùvawe na finansiska stabilnost,a voedno e i osnova za funkcionirawena platnite sistemi i odrùvawe nasistemite na poramnuvawe, kako osnov-ni funkcii na ECB.

Od aspekt na generalnite ekonomskipridobivki, primarnoto zna~ewe nafinansiskata integracija e deka taa eklu~en faktor vo razvojot na finan-siskiot sistem {to go zgolemuva poten-cijalot za povisok i dolgoro~no odr`-liv ne-inflatoren ekonomski rast.Finansiskiot sistem sluì za kanali-zirawe na sredstva od suficitarniteekonomski agenti kon onie koi imaatnedostig na sredstva, no i za trguvawe,za za{tita od rizik (hedging) i za di-verzifikacija na rizikot. Ovie funkcise potpomognati od finansiskata inte-gracija, bidej}i taa pridonesuva za po-dobra diverzifikacija i raspredelbana rizikot. Povisokata finansiska in-tegracija doveduva do podlaboki i po-likvidni pazari koi generiraat "eko-nomija na obem#, odnosno povisoka ponu-da na finansiski sredstva i pove}e in-vesticioni mo`nosti. Ovoj proces ja

1) Celta na t.n. nova Lisabonska agenda e zajaknuvawe na ekonomskiot rast i zgolemuvawe na vrabotenosta vo Evropa, pri {tofinansiskata integracija e eden od segmetite koj pridonesuva za realizacija na ovie dve celi.

�Mislewata izrazeni vo ovoj tekstse na avtorot i ne mora vo celost dagi pretstavuvaat stavovite naMinisterstvoto za finansii�


71

zgolemuva konkurencijata, a so toa i pazarite i in-termedijacijata {to predizvikuva povisok finan-siski razvoj. Toa pak doveduva do poniski tro{ociza intermedijacija i poefikasna alokacija na kapi-talot, {to vo krajna linija zna~i i zgolemuvawe napotencijalniot ekonomski rast i na vrabotenosta(osnovni premisi na Lisabonskiot dogovor).

Zna~eweto na finansiskata integracija za EU enajdobro ilustrirano preku kvantifikacija na pri-dobivkite. Taka, soglasno istraùvawata na lon-donskite ekonomisti, integracijata na pazarite naobvrznici, akcii i na pazarite na bankite }e go zgo-lemi realnoto nivo na BDP na EU za 1,1% i }e pro-ducira rast na vrabotenosta za 0,5%, ili nad edenmilion novi rabotni mesta. Dopolnitelnoto integ-rirawe i na pazarot na mortgage securitites }e dopri-nese za zgolemuvawe na ova nivo za 0,9% vo tekot naprvite deset godini. Toa bi zna~elo realizacija nadvete osnovni celi na Lisabonskata programa: za-jaknuvawe na rastot i namaluvawe na nevrabote-nosta, kako i namaluvawe na jazot koj e detektiranna pazarot na uslugi, kade se u{te postoi zna~ajnaheterogenost.

Finansiska integracija i monetarna politika

Za efikasno sproveduvawe na monetarnata polit-ka i efikasno funkcionirawe na transmisioniotmehanizam neophoden e visoko integriran finan-siski sistem. Transmisioniot mehanizam e procespreku koj signalite na monetarnata politika se pre-nesuvaat vo ekonomijata i se reflektiraat na nivo-to na cenite i na proizvodstvoto. Bidej}i merkite namonetarna politika se implementiraat i prenesu-vaat preku finansiskiot sistem, stepenot nafinansiska integracija vo golema merka vlijae naovoj proces, a so toa i na efikasnosta na monetarna-ta politika. Iskustvoto od 1999 godina pokaùvauspe{no sproveduvawe na edinstvenata monetarnapolitika od aspekt na odrùvawe na cenovnata sta-bilnost, no ne i od aspekt na finansiskata integra-cija. Razli~niot stepen na integracija moè da do-vede do razliki vo transmisijata na monetarnitesignali koi na heterogen na~in }e se odrazat vrzzemjite vo evro zonata.

Od operativen aspekt, finansiskata integracija ezna~ajna za funkcioniraweto na dvata glavni kana-li na transmisija na monetarnata politika i toa: ka-nalot na kamatni stapki i kreditniot kanal. Cen-tralnite banki preku kanalot na kamatni stapkivlijaat na intertemporalnata alokacija na resursi itoa preku senzitivnosta na agregatnata ponuda napromenata na kamatnite stapki. Promenata na kamat-nite stapki na depozitite i kreditite se zna~ajni za

odlukite na naselenieto i pretprijatijata za {tede-we i investirawe. Postojat zna~ajni razliki vo ka-matnite stapki na bankite vo evro zonata, koi se re-zultat na kombinacija od nekolku faktori i toa:

! specifi~ni uslovi vo nacionalnite ekonomii -krediten i kamaten rizik, golemina na firmite,struktura na industrijata i pazarot na kapital;

! institucionalni faktori - odano~uvawe, regula-tiva i efikasnost na supervizijata i

! finansiska struktura - stepenot na finansisira-we preku banki vo odnos na finansirawe prekupazari na kapital, kako i otvorenosta i konkuren-cija na pazarnite u~esnici vo evro zonata. Vakvata diverzifikacija vodi kon razli~ni reak-

cii na bankite pri formuliraweto na nivnata kamat-na politika i potencijalno moè da dovede do ne-efikasna transmisija na edinstvenata monetarna po-litika. Zatoa, zajaknatata integracija na bankarskitepazari se o~ekuva da ja namali heterogenata reakcijana kamatnata politika na bankite vo evro zonata pripromena na referentnite kamatni stapki na ECB.

Kreditniot kanal na transmisija ja definira ulo-gata na bankite pri ponuda na krediti i zavisi odstepenot do koj finansiraweto na ekonomijata bazi-ra na bankarskiot sistem. Ovoj kanal e osobeno zna-~aen za firmite vo koi bankarskite krediti se do-minanten izvor na finansirawe, koi dokolku neobezbedat finansiski sredstva }e bidat prinudenida ne gi realizirat proektite so koi raspolagaat.Kako finansiskata integracija }e ja zgolemi opera-tivnosta na ovoj kanal? Povisokata me|ugrani~nafinansiska integracija se o~ekuva da gi zgolemi ras-polo`livite sredstva za investicii i da ja zajakneheterogenosta na portfolijata na bankite so {to }eim ovozmoì polesno prilagoduvawe pri zgole-muvawe na restriktivnosta na monetarna politika(zgolemuvawe na kamatnite stapki na ECB). Vo ovojkontekst zna~aen e i razvojot na integriran pazar nakorporativni obvrznici, {to }e ovozmoì premin odklasi~noto zadolùvawe preku bankarskiot sistemkon pazarno finansirawe, {to vo odreden vremens-ki horizont }e rezultira so namaluvawe na ulogatana kreditniot kanal na transmisija.

� Povisokata finansiska integracijadoveduva do podlaboki i polikvidnipazari koi generiraat "ekonomija naobem", odnosno povisoka ponuda nafinansiski sredstva i pove}e investicioni mo`nosti

�

Procesot na finansiska integracija vo EU

72

Finansiska integracija i finansiska stabilnost

Pod stabilnost na finansiskot sistem se podraz-bira sposobnosta na finansiskite pazari, rele-vantnata infrastruktura i finansiskite institu-cii zaedno da gi apsorbiraat negativnite {okovi.Finansiskata stabilnost moè da se definira i ka-ko mo`nost finansiskiot sistem da ostvari nepre-~ena realokacija na finansiski resursi od {teda-~ite kon investitorite, so pravilno ocenet i efi-kasno menaxiran finansiski rizik.

Povrzanosta me|u finansiskata integracija i fi-nansiskata stabilnost moè da se analizira od dvaaspekta. Spored prviot, povisoko integrirani fi-nansiski pazari davaat podobri mo`nosti za finan-sirawe i diverzifikacija na rizikot na toj na~inpodobruvaj}i go kapacitetot na ekonomiite za ap-sorbcija na {okovi. Vtoro, finansiskata integracijapretpostavuva strukturna transformacija na finan-siskiot sistem, vklu~itelno i na kreirawe na poin-tenzivni me|ugrani~ni finansiski vrski (koi nosatpozitivni, no i negativni posledici, osobeno poradibrziot proces na {irewe na finansiskite krizi, ti-pi~ni za visoko integrirani pazari). Sepak, na dolgrok, se o~ekuva pozitiven pridones na zajaknata fi-nansiska integracija vrz finansiskata stabilnost.

Finansiska integracija i pazarna infrastruktura

Implementacijata na edinstvenata monetarna po-litika zavisi od stepenot na integracija na finan-siskite infrastrukturi, odnosno razvojot na plat-niot sistem i sistemite za poramnuvawe. Platnitesistemi za poramnuvawe se glavnite kanali prekukoi se kanalizira likvidnosta, a hartiite od vred-nost se transferirani kako kolateral vo sprovedu-vaweto na monetarnite operacii vo evro sistemot.Finansiskata infrastruktura e od golemo zna~ewe iza stabilnosta na finansiskiot sistem i igra glav-na uloga vo uslovi na finansiska kriza. Finansis-kiot sistem dobro }e funkcionira, samo dokolkufinansiskite infrastrukturi se soodvetno integ-rirani. Vo evro sistemot ulogata na "mazno# funk-cionirawe na platniot promet e dodelena na TAR-GET sistemot koj gi opfa}a golemite pla}awa i po-ramnuvawa na hartii od vrednost.

Finansiskata integracija vo evro zonata - tekovna sostojba

Analizite pokaùvaat deka voveduvaweto na ev-roto kako edinstvena valuta e glavniot faktor zaintenzivirawe na procesot na finansiska integra-cija. Sepak, i pokraj toa stepenot na integracija serazlikuva od eden do drug pazaren segment. Zaed-ni~ka karakteristika za site e deka pazarite koi sepove}e povrzani so sproveduvaweto na edinstvena-ta monetarna politika se pove}e integrirani, oso-beno pazarot na pari. Najgolem kontributor za nego-viot razvoj sekako pripa|a na razvojot na soodvetna-ta pazarna infrastruktura, vo ovoj slu~aj sistemotTARGET. Visoka integracija e zabeleàna i na me|u-bankarskiot pazar na depoziti i kaj pazarot na parii repo pazarite, osobeno kaj instrumentite so po-dolga ro~nost. Pozitivnoto vlijanie na evroto sereflektira i vrz integracijata na pazarite na de-rivativi so kamatni stapki, osobeno na svop pazarot.Vo ovoj domen najmalku integriran segment na paza-rot na pari e pazarot na kratkoro~ni hartii odvrednost, bidej}i stanuva zbor za segmentiran pazarna komercijalni hartii od vrednost i sertifikatiza depozit na nekolku pazari.

Visok stepen na integracija e postignat i na paza-rot na obvrznici, glavno zaradi eliminiraweto narizikot od devizen kurs i konvergencijata na in-flacionite o~ekuvawa od voveduvawe na evroto.Razlikite vo prinosite na dràvnite obvrznici gireflektiraat razlikite vo kreditniot rizik, lik-vidnosta i razli~nite mo`nosti za pazarite na de-rivativi koi baziraat na pazarite na obvrznici.Potvrda za toa e visokata integracija na pazarot naevro obvrznici, kade iznosot na izdadeni evro ob-vrznici e re~isi podednakov so dolarski denomini-ranite obvrznici.

Pazar, koj tekovno e najmalku integriran i vo kojleì potencijalot za idna povisoka finansiska in-tegracija e pazarot na sopstveni~ki hartii od vred-nost (equity market). Ohrabruva faktot {to i pokrajfragmentiranosta prinosite od ovie hartii od vred-nost se se pove}e korelirani, {to e indikator zazgolemen me|ugrani~en protok na finansiski sredst-va od investiciskite portfolija i utvrduvawe name|ugrani~ni investicioni strategii. Na krajot, seg-ment koj se karakterizira so visoka diverzificira-nost e bankarskiot pazar na malo, {to e eden od najz-na~ajnite imaj}i predvid deka obezbeduva finan-siski uslugi za 460 milioni potro{uva~i vo ramki naUnijata. Penetracijata na golemite evropski bankina pazarite na Centralna i isto~na Evropa, kako inekolku pogolemi me|ugrani~ni akvizicii i prispo-juvawa se pozitiven signal, no sepak se nedovolni za

��

Razli~niot stepen na integracija moè dadovede do razliki vo transmisijata namonetarnite signali koi na heterogen

na~in }e se odrazat vrz zemjite vo evrozonata


73

silnite nacionalno bazirani banki i nacionalno ba-zirani bankarski produkti. Ograni~uvawata koiproizleguvaat od razli~nata nacionalna za{tita napotro{uva~ite i ostanatite zakonski i dano~nispecifiki i ponatamu se identifikuvani kako domi-nanten faktor i osnoven predizvik za povisok ste-pen na finansiska integracija vo evro zonata.

Imaj}i gi predvid prethodno iznesenite konstata-cii se zaklu~uva deka povisokata finansiska inte-gracija moè da se postigne preku prodlabo~uvawe napazarot na kapital i sproveduvawe na prudentenaramka soodvetno prilagodena na integriraniot pazarso kompleksni finansiski transakcii. Od tuka, raz-vojot na pazarot na kapital i prudentnite predizvicipretstavuvaat dva glavni predizvici za evro zonata.

Vo odnos na prviot predizvik, se o~ekuva nata-mo{niot razvoj na pazarot na kapital vo EU da re-zultira so pove}ekratni pozitivni efekti za fi-nansiska integracija i na ostanatite pazari. Vo ta-belata e dadena sporedbena analiza na dva sli~ni,no i sepak zna~ajno razli~ni finansiski pazari, ev-ropskiot i pazarot vo SAD.

Na prv pogled se identifikuvaat dve glavni ka-rakteristiki. Evropskiot pazar na kapital e pomal(ima pomal broj na banki) i se karakterizira so viso-ka dominacija na aktivata na bankite vo odnos naSAD - upatuvaj}i na konstatacija deka finansiskiotsistem na EU e bankarski, dodeka pazarot na kapitalvo SAD e pazaren. Sepak i pokraj razlikite vo odnosna prethodnite indikatori, zna~eweto na bankar-skiot sistem vo dvata slu~ai e relativno isto gleda-no od aspekt na kreditiraweto na privatniot sektor.

Zna~ajni razliki postojat vo odnos na profita-bilnosta, so izrazena visoka profitabilnost nabankite vo SAD vo odnos na evro zonata. Analizitena MMF utvrduvaat deka toa ne e rezultat na nedo-volna konkurencija vo sistemot, tuku deka proizle-

guva od poniskata specijalizacija na bankite vo evrozonata vo bankarski aktivnosti so visoka dodadenavrednost. Bankite vo SAD vo pogolem del vr{at pre-nos na standardnite rizici preku sekjuritizacija(izdavawe na dol`ni~ki i sopstveni~ki hartii odvrednost) i gi menaxiraat poprofitabilnite nes-tandardni rizici, nasproti evropskite banki koinajgolem del od sredstvata go dràt na svoite smet-ki. Potencijalnite pri~ini poradi koja evropskitebanki se odnesuvaat na ovoj na~in moàt da se najdatvo pomalku razvienite pazari na kapital, povisokafragmentiranost i sl. Zaklu~okot od ovaa ednos-tavna sporedba na dvata finansiski sistemi e dekana evropskiot pazar postoi golem prostor za opti-mizirawe na pridobivkite od pogolema povrzanostna bankite so pazarite na kapital. Toa upatuva napotreba od unifikacijata na zakonskiot i pravniottretman na kolateralot i potreba za podobra i po-integrirana infrastruktura, odnosno sistemi zapla}awe i poramnuvawe.

Prudentniot predizvik se odnesuva na upravuva-weto so me|ugrani~nite rizici za za~uvuvawe nafinansiskata stabilnost na integriraniot finan-siski pazar. Imeno, zgolemenata finansiskata in-tegracija doveduva do povrzuvawe na finansiskitekompanii, nivno okrupnuvawe i pogolema senzitiv-nost na simetri~ni {okovi. Postoeweto na eden, ilina dvostolben (kako primerot na ECB i ESCB) su-pervizorski organ e edno od potencijalnite re{eni-ja za ovoj problem. Sepak, funkcijata kreditor vokrajna instanca, osiguruvaweto na depozitite i ob-vrskite na dano~nite obvrznici se glavnite pre~kizaradi koi nacionalnite ekonomii ne moàt da pos-tignat konsenzus okolu predloènoto re{enie. Vootsustvo na re{enie za centralizacija na superviz-ijata i kreirawe na nadnacionalno telo, supervizi-jata na me|ugrani~nite finansiski institucii se od-viva preku sorabotka i razmena na informacii me|usupervizorskite organi. Sorabotkata bazira nasledniot princip: doma{nata zemja (home country)vr{i supervizija na stranskite filijali na nivnitedoma{ni banki i izvr{uva konsolidirana supervi-zija na me|ugrani~nite bankarski grupi, dodeka zem-jite doma}ini (host country) vr{at supervizija na

� Povisokata me|ugrani~na finansiskaintegracija se o~ekuva da gi zgolemiraspolo`livite sredstva za investiciii da ja zajakne heterogenosta na portfolijata na bankite so {to }e imovozmoì polesno prilagoduvawe prizgolemuvawe na restriktivnosta na monetarna politika

�evro zona SAD

Broj na banki, vo milioni ìteli 21 31

Broj na filijali, vo milioni ìteli 540 279

Broj na vraboteni vo bankite, vo milioni ìteli 6997 7138

Povrat na aktiva, % 0.42 1.28

Pazarni indikatori za bankarskiot sistem vo evro zonata i vo SAD,

2004 godina kako % od BDP

evro zona SAD

Kapitalizacija na pazarot na obvrznici 123 149

Kapitalizacija na pazarot na akcii 53 147

Aktiva na bankite 208 92

Krediti na privaten sektor 92 118

Strukturni indikatori za bankarskiot sistem vo evro zonata i vo SAD, 2004 godina

Izvor: ECB, FED, IMF World Economic Outlook i drugi izvori

Procesot na finansiska integracija vo EU

74

podru`nicite na stranskite banki, ili t.n. home-host supervizija. Aktivnostite za harmonizirawe naregulatornata i supervizirskata praksa (procesotLamfalussy), kako i prifa}aweto na novata ramka zaadekvatnost na kapitalot Bazel 2 }e vlijae kon na-tamo{na konvergencija na regulatornata ramka.

Zaklu~ok

Finansiska integracija e zna~aen komplementarenproces vo evro zonata. Nejzinoto po{iroko ekonomskozna~ewe proizleguva od Lisabonskata strategijaspored koja integrirani, konkurentni i efikasni fi-nansiski pazari se imperativ za obezbeduvawe po-visok rast i vrabotenost. Istovremeno, integracijatapridonesuva za efektivna implementacija na edin-stvenata monetarna politika od strana na ECB iESCB, za odrùvawe na finansiskata stabilnost i za

nepre~eno funkcionirawe na platniot sistem i sis-temot za poramnuvawe. Voveduvaweto na Evro valu-tata vo golema mera ja intenzivira finansiskata in-tegracija, no i pokraj evidentniot progres vo odrede-ni pazarni segmenti, sepak prostorot za podobruvawee evidenten. Toa osobeno se odnesuva na t.n. finan-siski uslugi na malo i toa kaj bankarskite uslugi zapotro{uva~i (fizi~ki lica i mali pretprijatija) iuslugite povrzani so infrastrukturata na platnitesistemi. Otstranuvaweto na dano~nite i pravni ogra-ni~uvawa e dopolnitelen uslov koj }e dovede do in-tegracija na pazarot na finansiski uslugi na malo ido povisoka povrzanost na pazarot na kapital i nabankarskiot sistem. Kone~no, prudentnite predizvi-ci }e baraat zalo`bi za koordinirana sorabotka nasite regulatorni tela i iznao|awe na idni re{enija(centraliziran ili pove}esloen sistem) za deluvawevo visoko integriran finansiski sistem.

Koristena literatura:

1. Wim Fonteyne, "EU: From Monetary to FinancialUnion", IMF Finance and Development, June 2006.

2. "The Contribution of the ECB and the Eurosystem toEuropean Financial Integration", ECB Monthly Bulletin,May 2006.

3. London Economics, "Quantification of the macro-eco-nomic Impact of Integration of EU Financial Markets",November 2002

4. G. Tumpel-Gugerell, Opening remarks at theConference on Financial System Modernisation andEconomic Growth in Europe, September 2006.

5. J.C. Trichet, Speech:"The process of EuropeanFinancial Integration", May 2006


75

ZGOLEMUVAWE NAVRABOTENOSTA,MAKEDONSKO - EVROPSKACEL NA POLITIKATAZA VRABOTUVAWE

Milo{ \uroski

Milo{ \uroski e roden vo Skopje vo

1981 godina. Diplomiral na

Ekonomski fakultet-Skopje vo 2004

godina. Od 2005 godina raboti vo

Ministerstvoto za trud i socijalna

politika vo oddelenieto za anal-

iza, planirawe, koordinacija i

evaluacija na politikite. U~estvu-

val vo izrabotka na pove}e

strate{ki dokumenti i izve{tai od

oblasta na pazarot na trud i poli-

tikata za vrabotuvawe.

Evropa se soo~uva so dva glavni predizvici: silnata svetskakonkurencija koja e rezultat na globalizacijata i promenite vome|unarodnata podelba na trudot, i zabrzanite demografskipromeni i rapidnoto stareewe na rabotnata sila

Postavenata cel, Evropskata Unija daprerasne vo najkonkurentna i dinami~-na ekonomija na svetsko nivo baziranana znaewe do 2010 godina, sposobna zaodr`liv ekonomski rast so pove}e ipodobri rabotni mesta i pogolema so-cijalna kohezija doìvea svoja revizijavo mart 2005 godina poradi nezadovo-litelnite rezultati postignati na po-lovina pat do celnata 2010 godina. No-vata (revidirana) strategija za zabrzu-vawe na ekonomskiot rast i kreirawe-to rabotni mesta na EU, od edna stranae povrzana so za~uvuvaweto na evrop-skiot op{testven model na blagosos-tojba na gra|anite, a od druga strana eodgovor vo borbata za podobra pozicijana svetskiot pazar.

Evropa se soo~uva so dva glavni pre-dizvici: silnata svetska konkurencijakoja e rezultat na globalizacijata ipromenite vo me|unarodnata podelba natrudot, i zabrzanite demografski pro-meni i rapidnoto stareewe na rabotna-ta sila. Celite na revidiranata Lisa-bonska strategija se odgovor tokmu na

ovie predizvici. Politikata na vrabo-tuvawe koja ja vodi EU moè da bide ko-risen sporedben model i alatka po kojbi moèle i nie da zapo~neme politikana upravuvawe so celi, koi ve}e gi pos-tavivme vo na{ata Nacionalna strate-gija za vrabotuvawe.

EU politikata na vrabotuvawe

Pokraj SAD i Japonija, silni konku-renti na svetskiot pazar za EU poste-peno i sigurno stanuvaat Kina i Indija.Ova zna~i deka EU moè samo da bideedna od vode~kite ekonomii vo svetot,no za àl za epitetot najdobra i trebau{te mnogu napor. Po brojot na ìteli idvete dràvi (Kina i Indija) se mnogupogolemi od EU, no sega pokraj nivnatagolemina, zna~aen faktor pretstavuvanivniot brz i dinami~en napredok.

Gra|anite na EU nastojuvaat da go za-~uvaat sopstveniot op{testven model.Model sozdavan mnogu decenii, koj segago dostigna nivoto koga baraweto (po-to~no èlbata) za za~uvuvawe na rela-

�Mislewata izrazeni vo ovoj tekst se na avtorot i ne mora vo celost da gi pretstavuvaat stavovite na Ministerstvoto za finansii�

Zgolemuvawe na vrabotenosta

76

tivno visokiot stepen na demokratija, ~ovekovi pra-va i socijalna sigurnost, ~ini mnogu finansiskisredstva. Za da se pokrijat vakvite izdatoci, pot-rebno e da se zaraboti na svetskiot pazar kade seganavleguvaat novi sili koi gi urivaat site prethodnibarieri. Ottuka mnogu e jasno deka, za da se za~uvapostojniot skap op{testven model potrebno e da sezgolemi konkurentnosta na evropskite firmi, od-nosno sposobnosta na EU da se spravuva so konkuren-cijata na svetskite pazari, pritoa ostvaruvaj}i vi-soko nivo na profit.

Novata Lisabonska strategija e rezultat na anali-zi za dostignuvawata i napredokot po odnos na pos-tignatite Lisabonski celi, sporedeni so sostojbitei postignuvawata na drugite svetski ekonomii. Pro-se~nata stapka na rast na BDP vo Evropa (EU15) be-{e nezna~itelni 1,5%, odnosno 1,7% za EU25, do-deka ekonomijata na SAD zabeleàla rast od 3,2 %,vo Japonija 2,6%1, Indija 7,6% i Kina okolu 9,5% vo2005 godina. Vrz osnova na vakvite podatoci, kon-statirano e deka vo EU ekonomskiot rast e pomal voodnos na nejzinite svetski konkurenti.

Produktivnosta e biten input za konkurentnosta, noi za rast i pogolemi vrabotuvawa. Pogolemata pro-duktivnost zna~i: pogolemi plati, pogolem prihod ipogolem profit za kompaniite, vrabotenite i za ce-loto op{testvo. Rastot na produktivnosta na trudot eednakov so rastot na BDP po glava na ìtel2. Na dolgrok ekonomskiot rast, rastot na produktivnosta i po-rastot na vrabotenosta vlijaat pozitivno eden nadrug, iako obi~no rastot na produktivnosta i vrabo-tenosta na kratok rok se dviàt vo sprotiven pravec.

Produktivnosta na trudot vo SAD sega raste pobrzootkolku vo Evropa i e povisoka od onaa vo EU voposlednite 10 godini. Za zna~eweto koe mu se dava naovoj problem vo EU svedo~i i faktot {to zgolemu-vaweto na produktivnosta i vrabotenosta se edni odglavnite prioriteti za Finskoto pretsedatelstvu-vawe so EU za 2006 godina. Vo taa nasoka Finskoto

pretsedatelstvo so EU vo oktomvri 2006 godina orga-nizira{e konferencija na koja glavna tema be{e pro-duktivnosta i podobrite rabotni mesta. Zaklu~ociteod ovaa konferencija se odnesuvaat na: produk-tivnosta i problemot na vrabotuvawe na nisko kva-lifikuvana rabotna sila, nivoto na investicii votehnologija i razvoj, tehnolo{kite i socijalnite ino-vacii kako bitni faktori vo zgolemuvaweto na pro-duktivnosta, vlijanieto na informati~ko-komunika-ciskite tehnologii (IKT) i "outsourcing#-ot na vrabo-tenosta vo EU i obrazovanieto i dobrite rabotni us-lovi kako aktivna merka za zgolemuvawe na produk-tivnosta i fleksibilnosta na pazarot na trud.

Visokata produktivnost na rabotnata sila i ras-tot na vrabotuvawata odat raka pod raka ako lu|etoimaat soodvetni ve{tini i kvalifikacii da prime-nat novi tehnologii, ako se vospostavi soodvetenbalans pome|u profesionalniot i privatniot ìvot,dobri zdravstveni i bezbednosni uslovi na rabot-noto mesto, sloboden pristap i transfer na pazarotna trudot i ednakvi mo`nosti za site.

Problemot na vrabotuvawata na nekvalifikuva-nata rabotna sila vo Evropa, sekako e i makedonskiproblem. Toj moè da vlijae na zabavuvaweto na ras-tot na produktivnosta, zatoa {to primerite pokaù-vaat deka naj~esto niskokvalifikuvanata rabota epomalku produktivna. Sepak, glaven evropski i ma-kedonski prioritet e porast na vrabotenosta, kakvai da e. Vrabotuvaweto na licata koi se na marginitena pazarot na trudot, gi re{ava socijalnite proble-mi vo sekoja dràva, i go namaluva rizikot od siro-ma{tija i socijalna isklu~enost. Vrabotuvaweto po-zitivno vlijae i na ekonomskata perspektiva, bidej-}i pove}e rabotni mesta, generalno gledano zna~atpogolema produktivnost i pomali javni rashodi, {toe podobro od sostojbata na nevrabotenost. Zatoa naproblemot na vrabotuvaweto na niskokvalifikuva-nata rabotna sila i produktivnosta ne treba da segleda kako na dvajca "du{mani# tuku na partneri koi}e pridonesat za ekonomskiot rast i vrabotuvaweto.

Informacisko-komunikaciskata tehnologija (IKT)i globalnata raspredelba na trudot sozdadoa nekoinovi momenti na globalniot svetski pazar. Digital-nata tehnologija ovozmoì da se standardizira iavtomatizira golem del od kancelariskata rabota(isto onaka kako {to se standardizira{e i mehani-zira{e manifakturnoto proizvodstvo vo fabriki-te). Internetot, razvojot na softverot i hardverot

1) Izvor: Eurostat2) BDP / Broj na naselenie = BDP / ~asovi rabota H ~asovi rabota / broj na naselenieProduktivnost na trudot = BDP / ~asovi rabotaInput na trud po glava na ìtel = ~asovi rabota / broj na naselenieBDP per capita = BDP / Broj na naselenieBDP per capita = Produktivnost na trudot H Input na trud po glava na ìtelSleduva, na dolg rok:Rast na BDP per capita = Rast na produktivnost na trudot (PhD. Matti Pohjola, Increasing Welfare through the Interaction of Productivity and Employment Performance, conference"Towards higher productivity and better employment", October 2006, Esspo, Finland )

��

Za da se za~uva postojniot skapop{testven model potrebno e da se

zgolemi konkurentnosta na evropskitefirmi, odnosno sposobnosta na EU da se

spravuva so konkurencijata na svetskitepazari, pritoa ostvaruvaj}i visoki nivoa

na profit


77

ovozmoìja kancelariskoto rabotewe da se odvivapreku outsourcing, duri i celiot biznis proces da bi-de delo na outsourcing-ot. Tvrdewata na marketingotza sedmoto "P# - uslugite se tro{at vedna{ i na mes-toto kade se sozdavaat - ve}e ne postoi. IKT go iz-meni toa nau~no tvrdewe, bidejki denes na primerpostojat uslugi koi moàt da se kreiraat vo Indija,a da se koristat vo Anglija po eden mesec. Vakvatapreraspredelba na rabotata na svetsko nivo dovedezemjite kade cenata na trudot e pomala da pokrivaataktivnosti kako: bazi~no proizvodstvo, voobi~aenii rutinski programirawa, potro{uva~ki uslugi iuniverzalni uslugi. Zemjite kade cenata na rabot-nata sila e povisoka pokrivaat aktivnosti kako:razvoj i dizajn na proizvodi, delovni strategii, in-ènerstvo, marketing strategii i li~ni uslugi. Ti-pi~en primer za vakvata raspredelba na trudot mo-è da go vidime niz na~inot na organizacija na ak-tivnostite na Ericsson. Imeno direkcijata i oddeli-te za istraùvawe i razvoj na Ericsson se nao|aat vo[vedska, dodeka proizvodstvenite pogoni se nao-|aat vo Kina, Indija i Brazil. Zaklu~ok e deka ru-tinskite i niskokvalifikuvanite raboti gi "napu{-tija# razvienite zemji, nasproti kreativnite i viso-kokvalifikuvanite raboti koi seu{te ostanuvaatprete`no vo razvienite zemji, no toa ne zna~i dekatamu }e se zadràt ve~no, zatoa {to outsourcing-ot(t.e offshoring-ot) preku IKT sozdade mo`nosti zadostapnost na golem broj profili na rabotna sila nakoja bilo geografska odale~enost od kompanijata.

Investiciite vo fizi~ki kapital, istraùvawe,razvoj i tehnolo{ka inovacija generalno se osnovnipreduslovi za rast i vrabotuvawe. Vo SAD, 2,67% odBDP pripa|aat na istraùvawe i razvoj, vo EU15 stap-kata iznesuva 1,95%, a Japonija 3,2% vo 2003 godina.Investiciite za inovacii na EU se pomali od onie voSAD. EU ima samo 25% od brojot na patenti po glava naìtel koi se pronajdeni vo SAD. Dodeka vo SAD 32% odnaselenieto ima univerzitetsko ili sli~no ob-razovanie, ovoj procent ostanuva samo 19% vo Evropa.SAD investira okolu dva pati pove}e po student odsredstvata koi gi investiraat pove}eto Evropski zem-ji. Vo kontekst na inovaciite se postavuva pra{aweto,koi inovacii se va`ni za edna nacionalna ekonomija?

Inovaciite moème da gi podelime na dve osnovnigrupi, koi osobeno }e ni pokaàt deka ne sekoga{ epresudno zad sekoja pogolema inovacija da stojat po-golemi finansiski vloùvawa. Postojat tehnolo{kiinovacii i socijalni inovacii3. Tehnolo{kite ino-vacii se odnesuvaat na tehnolo{koto znaewe, na in-vesticiite vo razvojot i istraùvawata i informa-cisko-komunikaciskite tehnologii i nivnata nad-

gradba. Socijalnite inovacii, pak, gi opfa}aat poz-navawata na menaxmentot, obrazovanieto i iskust-voto, organizacijata na rabotata, kako i integracijai voveduvawe na novi znaewa. Primerot na Holan-dija pokaùva deka 75% od inovaciite vo ovaa zemjapripa|aat na "socijalnite inovacii# (op{to e pozna-to deka tradicionalno Holandija ima silna menax-ment {kola) dodeka samo 25% od inovaciite pripa-|aat na tehnolo{kite inovacii. Zna~i obrazovanie-to i iskustvoto, organizacijata na rabotata, mena-xerskiot proces i prezemaweto i voveduvaweto nanovite znaewa od oblasta na socijalnite inovaciimoàt da bidat bitni za rastot i vrabotuvaweto naedna nacionalna ekonomija. Ova moè da bide slu~aji so Republika Makedonija kako mala ekonomija soograni~eni finansiski resursi. Iako istoriski gle-dano i nekoi od tehnolo{kite inovacii ~inele samoideja i vreme, a ne i golemi materijalni sredstva(golem del od svetskite pronajdoci i patenti se nap-raveni vo privatni garaì na individualci ili ma-li pretprijatija - na primer fotokopirot, Koka Ko-la i drugi), socijalnite inovacii obi~no baraatmnogu pomal kapital od tehnolo{kite.

Produktivnosta tesno se povrzuva so ~ove~kiotkapital. Dostapnosta na kvalifikuvani rabotnicina pazarot na trudot zavisi od kapacitetot na obra-zovniot sistem. Tuka, posebno zna~ewe, pokraj obra-zovniot sistem za formalno educirawe na lu|etoima i segmentot na kontinuirano obrazovanie odnos-no doìvotno u~ewe (life-long learning). Kontinuira-noto obrazovanie osobeno pridonesuva za vrabotli-vosta na licata, zgolemuvawe na fleksibilnosta napazarot na trud (osobeno zna~aen za ekonomiite votranzicija) i za preventivna za{tita od segmentaci-ja na pazarot na trudot.

Nekvalifikuvanite rabotnici i licata koi imaatnisko nivo na formalno obrazovaniie ili voop{tonemaat obrazovanie imaat pote{kotii so nivna pona-tamo{na kvalifikacija, obuka, prekvalifikacija isli~no. Sposobnosta za doìvotno u~ewe e obratno-proporcionalna so vozrasta, no pravoproporcionalnaso nivoto na obrazovanie. Taka, na nivo na EU25 stap-kata na vozrasni lica pome|u 25-64 godini koi biledel od obrazovniot proces ili obuka iznesuva 10,2%4

3) Maatren Camuc, Chair of the Employment Committee - Employment conference - Towards Higher Productivity and Better Employment, October 2006, Esspo, Finland4) Izvor: Eurostat

� Na problemot na vrabotuvaweto naniskokvalifikuvanata rabotna sila iproduktivnosta ne treba da se gledakako na dvajca "du{mani" tuku na partneri koi }e pridonesat za ekonomskiot rast i vrabotuvaweto

�


78

vo 2005 godina, okolu 18% licata pome|u 25-34 godi{-na vozrast u~estvuvale vo obrazovanie i obuka, dode-ka procentot na lica od povozrasnite grupi (35-44,45-54, 55-54) opa|a vo prosek za okolu 5% pomalku vosekoja starosna grupa soodvetno. Republika Makedo-nija ima osobeno niska stapka na vrabotenost kaj pos-tarite lica (55-64 godini stapka na vrabotenost od26,2% spored Dràvniot zavod za statistika). Moèbipri~inata za vakvata sostojba delumno treba da jabarame tokmu vo slabata zastapenost na doìvotnotou~ewe, osobeno kaj povozrasnite. Spored Dràvniotzavod za statistika, stapkata na opfatenost na lica-ta vo sistemot na doìvotno u~ewe e 2,5%.

Merkite za zgolemuvawe na pobaruva~kata na nek-valifikuvana rabotna sila treba da se analizira-at. Iako nekvalifikuvanata rabotna sila e neat-raktivna za pazarot na trud, taa i vo idnina }e pos-toi, }e postojat i rabotni mesta za niv, pa duri i }ese razvijat novi rabotni mesta za niskokvalifiku-vani rabotnici. Sozrevaweto na pazarot na li~niuslugi moè da ja podobri podelbata na trudot, po-polnuvaj}i gi visokokvalifikuvanite rabotni mestana pazarot na trudot (osobeno kaj ènite), dodeka oddruga strana moè da se zgolemi pobaruva~kata naniskokvalifikuvani ili nekvalifikuvani rabot-nici. Na primer pogolemiot anga`man na visokobra-zovanite èni, }e ja zgolemi pobaruva~kata na uslu-gi od oblasta na doma}instvoto ili grià za deca.

Rastot na produktivnosta i zgolemuvaweto na kon-kurentnosta se osnovna za rast na vrabotuvawata.Kaj otvorenite ekonomii, konkurentnite pretprija-tija (t.e. pretprijatijata so pogolema produktivnost,inovacii i investicii) sekoga{ obezbeduvaat poo-dr`livi rabotni mesta i postojano sozdavaat novirabotni mesta.

Odr`livosta na evropskiot na~in na ìvot (op{-testveniot model na EU) soo~en so stareeweto na Ev-ropa zavisi od produktivnosta na rabotnata sila itaa vo golema mera }e pridonese za ekonomskiot rast.

Predizvicite na politikata na vrabotuvawe na Republika Makedonija

Ako za EU glaven predizvik na strategijata za rasti vrabotuvawe e svetskata konkurentnost i odr`li-vost na op{testveniot model, za Republika Makedo-nija rastot i vrabotuvaweto zna~at re{avawe naproblemot so nevrabotenosta. Vo na{ata zemja voprvite dva kvartali do 2006 e zabeleàn rast nastapkata na vrabotenost spored podatocite objaveniod strana na Dràvniot zavod za statistika5. Po-dobruvawata na sostojbata na pazarot na trud e nag-lasena i so pa|aweto na nevrabotenosta. Stapkatana nevrabotenost padna za prvpat vo poslednive 5godini vo prvata polovina na 2006, a prethodno taabeleè{e vlo{uvawe. Sepak, sostojbata so vrabote-nosta seu{te e eden od najgorlivite problemi naMakedonskata nacionalna ekonomija. So stapka navrabotenost od 37,9% i stapka na nevrabotenost od37,6%6. Makedonija ima ubedlivo lo{a slika na pa-zarot na trudot vo sporedba so Evropa. Zatoa eko-nomskiot rast i vrabotuvaweto se na{, no i evrops-ki vrven prioritet, cel i nasoka vo koj treba da bideupatena celokupnata energija na makedonskoto eko-nomsko-politi~ko rabotewe.

Revidirana Lisabonskata strategija se odnesuva nazabrzuvaweto na ekonomskiot rast i kreiraweto ra-botni mesta. Celta e zaedni~ka i za nas i EvropskataUnija. Vo sporedbata na postojnata situacija me|u dr-àvite-~lenki na EU i Makedonija, ako nekoj imapotreba od nov pristap za zabrzuvawe na ekonomskiotporast i kreiraweto rabotni mesta, toa sekako e Ma-kedonija. Kolkavi pomestuvawa na ekonomskite teko-vi trebaat vo Makedonija, koga toa istoto i edna EU gostava kako svoj prioritet? Sepak problemot na nev-rabotenosta so koj nie se soo~uvame i problemot naporast na rabotnite mesta vo EU se malku porazli~ni.Zatoa i nacionalnite strategii za vrabotuvawe tre-baat da se kreiraat vo duhot na Lisabonskata strate-gija i integriranite nasoki za vrabotuvawe, no da bi-dat soodvetno prilagodeni na specifi~nite okol-nosti i potrebi na makedonskoto okruùvawe.

Glavnite predizvici koi stojat vo presret na spra-vuvaweto so sostojbata na nevrabotenosta vo Republi-ka Makedonija pretstavuvaat: niskoto nivo na kreira-we na novi rabotni mesta, {irokata rasprostranetostna sivata ekonomija, bavniot ekonomski rast, nedosti-got na investicii, regionalnite razliki, socijalniteproblemi, osobeno visokata stapka na nevrabotenostkaj mladite, dolgoro~no nevrabotenite i nevrabote-

5) Brojot na vrabotenite sporeden so I kvartal od 2006 godina e zgolemen za 1,2. Najgolem del od vrabotenite se vo sektorot Zemjodelstvo, lov i {umarstvo, {to e rezultat

na intenzivirawe na zemjodelskite aktivnosti vo ovoj period od godinata. Vo sporedba so vtoriot kvartal od 2005 godina, vo 2006 godina brojot na vrabotenite beleì

zgolemuvawe od 2,4%(izvor: DZS). Vakviot rast na stapkata na vrabotenost spored nekoi eksperti se doì me|u drugoto osobeno na zdobieniot status za kandidat za

~lenstvo vo EU na Republika Makedonija vo 2005 godina.

6) Podatocite se odnesuva za 2005 godina, izvor: DZS spored EUROSTAT

�

�

Rutinskite i niskokvalifikuvaniteraboti gi "napu{tija" razvienite zemji,

nasproti kreativnite i viskokokvalifikuvanite raboti koi

seu{te ostanuvaat prete`no vo razvienitezemji


79

nosta kaj ranlivite grupi, i neusoglasenosta na obra-zovniot sistem so potrebite na pazarot na trudot.Sledej}i gi postapkite na zemjite ~lenki na Evrop-skata unija, naporot na Republika Makedonija podraz-bira integrirani politiki koi zaedni~ki }e deluvaatvo nasoka na zgolemuvawe na vrabotenosta.

Administrativniot i anketniot na~in na sozdava-we na statistikata na pazarot na trud vo RepublikaMakedonija ne ja davaat realnata slika za brojot nanevraboteni odnosno vraboteni. Imeno licata koi seregistriraat kako nevraboteni vo Agencijata za vra-botuvawe na Republika Makedonija (AVRM) po av-tomatizam se besplatno zdravstveno osigurani, bezrazlika dali tie realno baraat rabota, se vrabotenivo sivata ekonomija ili se legalno angaìrani zaprivremena aktivnost. Zakonskite povolnosti ne sa-mo {to gi iskrivuvaat podatocite na AVRM (eviden-tirawe kako nevraboteni), no i rezultatite od An-ketata na rabotna sila (ARS - inaku sprovedena me-todolo{ki spored evropski standardi), bidejki li-cata koi se registrirale kako nevraboteni za da goostvarat pravoto na zdravstveno osiguruvawe, nemada odgovorat to~no (korektno) na pra{alnikot, pla-{ej}i se da ne go zagubat pravoto na zdravstveno osi-guruvawe koe go steknuvaat kako nevraboteni prekuAVRM - iako ARS i AVRM nemaat nikakva povrzanost,a i li~nite podatoci za ispitanicite vo ARS nikadene se objavuvaat. Zna~i, potrebni se promeni vo men-talniot sklop na |ra|anite, isto kako vo slu~ajot kogado krajot na devedesetite za edinstveno "vistinsko#rabotno mesto se smeta{e samo vrabotuvaweto vo dr-àvnata administracija ili vo javni pretprijatija.Od druga strana potrebno e {to poskoro da se sozda-dat zakonski i institucionalni uslovi koi }e ja pre-kinat povrzanosta na pravata na nevrabotenite zazdravstveno osiguruvawe i AVRM.

Sepak podobruvaweto na statistikata vo RepublikaMakedonija nema da sozdade novi rabotni mesta nitu}e sozdade uslovi za odr`livost na postojanite ra-botni mesta. Potrebno e makroekonomskite, mikroeko-nomskite, socijalnite politiki i politikata na paza-rot na trudot integrirano da pridonesat za sozdavawena pove}e rabotni mesta. Politikite za vrabotuvawena EU koi se utvrdeni vo Evropskata strategija za vra-botuvawe treba da pridonesat za ostvaruvawe na pro-se~nata op{ta stapka na vrabotenost vo EU od 70 %,najmalku 60% stapka na vrabotenost za ènite i 50%za povozrasnite vraboteni (55-64 godini) do 2010 go-dina. Republika Makedonija soodvetno na EU postavi

svoi sopstveni celi7. Ministerstvoto za trud i soci-jalna politika zaedno so ostanatite zasegnati minis-terstva i institucii8 podgotvija Nacionalna strate-gija za vrabotuvawe - 2010 godina i Nacionalen ak-cionen plan za vrabotuvawe 2006-2008 godina9 prekukoi ja postavija osnovata na politikite, celite, ak-tivnostite i merkite na politikata na pazarot na trudsoglasno Lisabonskata strategija, integriranite na-soki na Unijata i specifi~nite potrebi na makedon-skoto stopanstvo. Glavni prioriteti na politikata napazarot na trudot vo nasoka na ostvaruvawe na nacio-nalnite celi na politikata na vrabotuvawe vo Repub-lika Makedonija treba da bidat naso~eni konzgolemuvawe na vrabotenosta i odr`livosta na pos-tojnite rabotni mesta (preto~eni niz kvantitivno iz-razenite celi), kontinuirano obrazovanie, porast nanivoto na vloùvawa vo ~ove~ki kapital, obrazovensistem koj }e odgovori soodvetno na potrebite na pa-zarot na trud, obezbeduvawe na koristeweto na sitevidovi dràvni pottici usloveni so reguliran ra-boten ili pretpriema~ki status i sozdavawe na flek-sibilno i sigurno rabotno mesto.

Gorespomenatite sostojbi vo EU, osobeno pozitiv-no treba da gi gleda Makedonija i zemjite kako nea.Outsourcing-ot e vistinska mo`nost Makedonija dastane davatel na uslugi za stranskite kompanii odmakedonski fizi~ki i pravni lica, so {to moè vogolema mera da se pridonese za namaluvawe na "od-livot na mozoci#. Od druga strana, geografskata po-vrzanost i pripadnost vo Evropa moème da ja isko-ristime kako prednost za privlekuvawe na stranskiinvestici od Evropskata Unija, no i svetskite kon-kurenti na EU (SAD, Kina, Indija i Japonija), bidej}ina{ata rabotna sila e zna~itelno poeftina od ra-botnata sila vo EU-15, a sepak geografski sme delod Evropa. Tipi~en trend za takvi investicii ve}eodredeno vreme postoi vo ê{ka, Polska i vo Slo-va~ka. Hitachi, Matsushita Electrics i Toshiba imaa svoidirektni investicii vo ê{ka kade otvorija svoi

7) Pove}e za makedonskite nacionalni celi za vrabotuvawe na veb stranicite: www.mtsp.gov.mk & www.sep2.org.mk 8) Ministerstvoto za finansii (MF), Ministerstvoto za ekonomija (ME), Ministerstvoto za obrazovanie i nauka (MON), Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo ivodostopanstvo (MZ[V), Ministerstvoto za lokalna samouprava (MLS), Dràvniot zavod za statistika (DZS), Agencijata za vrabotuvawe na Republika Makedonija (AVRM),Organizacijata na rabotodava~i na Makedonija, Sojuzot na sindikatite na Makedonija (SSM), Stopanskata komora na Makedonija i edinicite na lokalnata samouprava,poddràni od CARDS proektot Politika za vrabotuvawe II9) Dokumentite vo celost moète da gi prezemete od veb stranata www.mtsp.gov.mk

� Sozrevaweto na pazarot na li~ni uslugi}e ja podobri podelbata na trudot,popolnuvaj}i gi viskokokvalifikuva-nite rabotni mesta na pazarot na trudot(osobeno kaj ènite), dodeka od drugastrana }e ja zgolemi pobaruva~kata naniskokvalifikuvani ili nekvalifikuvani rabotnici

�


80

fabriki za LCD televizori i druga tehnika. Se na-javuva deka sli~ni fabriki deka }e izgradat i Sharpi Sony vo Polska odnosno vo Slova~ka10. Istoto seslu~i i so Kaliforniskiot Hewlett-Packard vo Irskapred desetina godini. Sli~no na ovoj primer pot-rebno e i nie da se naso~ime i da ja iskoristime na-{ata komparativna prednost (eftina rabotna sila iblizina do pazarot na EU) i da go predizvikame in-teresot ne samo na Japonija i SAD, tuku i na Kina iIndija za investicii vo Makedonija.

Porastot na vrabotenosta vo Makedonija silno }ebide potiknat samo preku porastot na ekonomijata,porast na investiciite, odnosno privlekuvawe na

stranski i doma{ni direktni investicii i razli~nipottici za razvoj na pretpriemni{tvoto i malite isredni pretprijatija, sozdavawe na soodvetna biz-nis klima, transfer na sredstvata na javnite rasho-di od javna potro{uva~ka kon javni investicii, soz-davawe na uslovi za istraùvawe i razvoj na ino-vacii, vospostavuvawe na uslugite na Agencijata zavrabotuvawe na Republika Makedonija na efikasnoi efektivno spojuvawe na ponudata i pobaruva~katana rabotna sila, sozdavawe na pravni i sistemskiuslovi za fleksibilnost i sigurnost na pazarot natrudot, razvoj na socijalniot dijalog i sproveduvawena pove}e aktivni merki na pazarot na trudot. Nama-luvaweto na sivata ekonomija preku transfer vo le-galna ekonomija, dopolnuvawe i izmeni na legisla-tivata vo ovaa oblast i zasilena integrirana efi-kasna i efektivna aktivnost na inspekciskiot nad-zor osobeno }e pridonese vo borbata so sivata eko-nomija, a so toa }e sozdadat i uslovi za podinami~enrast na Makedonskata ekonomija i pove}e rabotnimesta.

�

�

Administrativniot i anketniot na~in nasozdavawe na statistikata na pazarot na

trud vo Republika Makedonija ne ja davaatrealnata slika za brojot na nevraboteni

odnosno vraboteni

10) Japanese firms find a home in Europe", International Herald Tribune, September 2-3 2006, p.17


81

82

PODGOTVUVA I IZDAVA

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

ZAMENIKGLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

^LENOVI NA UREDUVA^KI ODBOR

PEÂTI

TIRA@

PREVOD

MINISTERSTVO ZA FINANSIIREPUBLIKA MAKEDONIJAul. �Dame Gruev� 14, 1000 Skopje,Tel: (389) 02 117 288, Faks: (389) 02 117 280Internet adresa: http://www.finance.gov.mk

D-r Trajko Slaveski

Doc. D-r Nikica Mojsoska Bla`[email protected]

Sneàna Delevska, M-r Mi{o NikolovAneta Dimovska

Trio Grafika, Skopje

500 primeroci

@ana [okarovskaMaja Petrovska

PRI KORISTEWETO NA PODATOCITE OD OVAA PUBLIKACIJA,GI MOLIME KORISNICITE ZADOL@ITELNO DA GO NAVEDAT IZVOROT

ISSN 1409 - 9209Bilt. Minist. Finans.

9/10-2006

Documents

Septemvri/Oktomvri 2006