SKUPINSKO DELO S POMOČJO ODPRTOKODNE PLATFORME …

UNIVERZA V MARIBORUFAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE

Diplomsko delo univerzitetnega študijaSmer organizacijska informatika

SKUPINSKO DELO S POMOČJO ODPRTOKODNE PLATFORME ALFRESCO

Mentor: doc. dr. Branislav Šmitek Kandidat: Aleš Budkovič

Kranj, marec 2010

ZAHVALA

Za pomoč pri izbiri teme in izdelavi naloge se najlepše zahvaljujem mentorju doc. dr. Branislavu Šmitku.

Zahvaljujem se tudi mag. Mojci Kambič-Budkovič za lektoriranje.

Povzetek

V diplomski nalogi je obravnavano področje skupinskega dela v računalniškem omrežju. Klasični načini elektronske komunikacije ter izmenjave datotek, kot so elektronska pošta, datoteke v skupni rabi in na datotečnih strežnikih, pri skupinskem delu še vedno prevladujejo. V manjših delovnih skupinah omenjeni mediji ustrezajo namenu, za večje skupine pa so preokorni. V nalogi je predstavljeno skupinsko delo in sodelovanje s pomočjo brezplačne odprtokodne platforme Alfresco Community, ki jo je mogoče poganjati na različnih operacijskih sistemih. V prvem delu je predstavljena uporabljena programska oprema. V nadaljevanju je opisan potek namestitve platforme Alfresco v virtualnem okolju. Z namenom zmanjševanja licenčnih stroškov je predstavljena namestitev platforme Alfresco na strežniško različico operacijskega sistema Ubuntu Linux.

Praktični del diplomske naloge je osredotočen na komponento Share. Na njej temelji načrt vpeljave platforme Alfresco Community na Veterinarski fakulteti v Ljubljani. Prikazana je umestitev strežnika v obstoječo informacijsko infrastrukturo. Za posamezne skupine zaposlenih so predstavljena spletna središča in opisan namen uporabe. V zaključku so navedene prednosti in slabosti platforme Alfresco Community.

Ključne besede: – skupinsko delo– sodelovanje– upravljanje z vsebinami– odprtokodni sistem– platforma Alfresco– OpenOffice

Summary

Diploma thesis covers the topic of computer assisted collaboration. Classical means of electronic communication and data exchange such as e-mail,use of shared folders and file servers still play a significant role in group collaboration. Those means suit collaboration of smaller groups, but are too rigid for larger groups. Collective work and collaboration aided by free open source platform Alfreco Community that can be run on different operating system is presented in thesis. Software that was used in research is presented in first part of diploma. Process of installing Alfresco in virtual environment is described in follow-up. Ubuntu Linux server was picked as operating system for Alfresco deployment with purpose of reducing licensing costs.

Practical part of diploma thesis is focused on Share which is component of Alfresco. The plan of introducing Alfresco Community platform at Veterinary faculty in Ljubljana is based on it. Plan of placing Alfresco into existing information infrastructure is shown. Sites for different groups of employees are presented along with explanation of their purpose. Advantages and disadvantages of Alfresco Community platform are listed in conclusion.

Keywords: – teamwork– collaboration– content management system– open source system– Alfresco– OpenOffice

Kazalo vsebine

1. UVOD......................................................................................................................12. PREDSTAVITEV UPORABLJENE PROGRAMSKE OPREME....................2

2.1 LICENCA GPL................................................................................................22.2 VIRTUALBOX - ORODJE ZA VIRTUALIZACIJO......................................32.3 OPERACIJSKI SISTEM UBUNTU LINUX SERVER..................................62.4 MYSQL SERVER............................................................................................92.5 OPENOFFICE................................................................................................112.6 IMAGEMAGICK..........................................................................................172.7 PLATFORMA ALFRESCO COMMUNITY.................................................18

3. NAMESTITEV IN KONFIGURACIJA PROGRAMSKE OPREME............213.1 VZPOSTAVITEV VIRTUALNEGA OKOLJA S POMOČJO PROGRAMSKEGA PAKETA VIRTUALBOX....................................................213.2 NAMESTITEV IN KONFIGURACIJA OPERACIJSKEGA SISTEMA UBUNTU LINUX SERVER..................................................................................273.3 NAMESTITEV IN KONFIGURACIJA DODATNE PROGRAMSKE OPREME V OPERACIJSKEM SISTEMU UBUNTU LINUX SERVER............313.4 NAMESTITEV IN KONFIGURACIJA PLATFORME ALFRESCO...........36

3.4.1 USTVARJANJE SKRIPTE ZA UPRAVLJANJE S PLATFORMO V OBLIKI SISTEMSKE STORITVE..................................................................383.4.2 ROČNI POPRAVKI IN IZBOLJŠAVE NAMESTITVE PLATFORME ALFRESCO COMMUNITY.............................................................................41

4. PRIMER UPORABE ALFRESCA IN REZULTATI........................................454.1 UPRAVLJANJE PLATFORME ALFRESCO COMMUNITY.....................464.2 NAČRT VPELJAVE PLATFORME ALFRESCO COMMUNITY NA VETERINARSKI FAKULTETI V LJUBLJANI...................................................554.3 PODROČJA VPELJAVE PLATFORME ALFRESCO COMMUNITY NAVETERINARSKI FAKULTETI............................................................................56

5. ZAKLJUČEK.......................................................................................................625.1 LITERATURA IN VIRI ................................................................................645.2 KAZALO SLIK.............................................................................................655.3 SLOVARČEK IZRAZOV IN KRATIC.........................................................66

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija

1. Uvod

Brez elektronske izmenjave podatkov v podjetjih si danes ne moremo več predstavljati normalnega delovanja organizacije. Z napredkom na vseh področjih znanosti postajajo procesi in dejavnosti v podjetjih vse bolj kompleksni.3 To velja predvsem za izobraževalne in raziskovalne ustanove, razvojne oddelke v podjetjih in ostale primere, kjer narava dela zahteva sodelovanje in učinkovito izmenjavo podatkov med sodelujočimi in dostop do skupnih virov informacij.

Običajno se sodelavci v delovnih skupinah poslužujejo klasičnih metod medsebojnega komuniciranja in izmenjave podatkov. Te obsegajo uporabo elektronske pošte, izmenjavo preko deljenih map v lokalnem omrežju in fizični prenos podatkov preko prenosnih podatkovnih medijev. To utegne v večjih delovnih skupinah precej omejiti hitrost pretoka informacij in znižuje sinergijo skupine kot celote. Zato se v svetu informacijskih tehnologij pojavlja vse več izdelkov, ki omogočajo skupinsko delo z dokumenti in ponujajo različna orodja za medsebojno sodelovanje.1 Najbolj razširjena je Microsoftova platforma Share Point Server, ki ima na trgu visok delež.

V manjših podjetjih in neprofitnih organizacijah so informatiki namenjena sredstva pogosto zelo omejena. Vodilni v podjetjih praviloma še vedno ne razumejo dodatnih stroškov, ki jih poleg informacijske infrastrukture zahteva programska oprema. Tako na primer Microsoft Share Point lahko predstavlja preveliko breme za omejene finančne vire manjšega podjetja. Poleg licenčnine za osnovni izdelek se vsako leto pojavljajo še licenčnine za strežniške različice operacijskega sistema Windows. Na področju upravljanja z vsebinami in skupinskega dela je v svetu odprtokodne programske opreme v zadnjih letih precej odmevna platforma Alfresco. Poleg plačljive Enterprise različice razvijalci ponujajo še brezplačno različico Community, ki je osrednji predmet raziskave v tej diplomski nalogi.

Aleš Budkovič: Skupinsko delo s pomočjo odprtokodne platforme Alfresco stran 1


2. Predstavitev uporabljene programske opreme

To poglavje obravnava uporabljeno programsko opremo. Ker je velik delež te opreme dostopen pod okriljem GPL licence, so najprej navedeni pogoji uporabe, pravice in dolžnosti, ki jih predpisuje omenjena licenca. Sledi predstavitev virtualizacijske platforme Virtualbox, ki je v raziskavi omogočila uporabo platforme Alfresco v virtualnem okolju. Operacijski sistem, na katerem bo tekla platforma Alfresco Community, je v moji raziskavi strežniška različica operacijskega sistema Ubuntu Linux. Navajam nekaj splošnih informacij o operacijskem sistemu, dostopnosti in pogojih uporabe. Kasneje so opisani še nekateri programski paketi, ki jih platforma Alfresco uporablja za svoje delovanje. Na koncu so podrobneje obravnavane še platforma Alfresco Community in nekatere možnosti, ki jih ponuja.

2.1 Licenca GPL

V moji raziskavi je večina uporabljene programske opreme odprtokodne in izdane pod licenco GPL (ang. General Public Licence). Ta se nanaša na pravice in pogoje, pod katerimi je dovoljeno uporabljati, spreminjati in razpečevati programsko opremo. Nekoliko podrobneje navajam vsebino GPL licence in praktične vidike njene uporabe.

Avtor GPL licence je Richard Stallman. Pokriva večino odprotokodne programske opreme. Lahko jo razumemo tudi kot filozofsko vodilo gibanja odprtokodne skupnosti. Prvi trije odstavki dobro opišejo bistvo same licence, zato jih za boljše razumevanje citiram iz vsebine.

Prvi trije odstavki predgovora GPL licence (Free Software Foundation 2009):„Licence za večino programske opreme in ostalih stvari so sestavljene tako, da vam jemljejo pravico do deljenja in spreminjanja izdelkov. V nasprotju z običajnimi licencami je GLP licenca izdana z namenom, da zaščiti vaše pravice do razdeljevanja in spreminjanja vseh verzij programa, in da tudi v prihodnosti programska oprema ostane prosto dostopna.

Kadar govorimo o „free“ programski opremi, s tem mislimo svobodo in ne ceno. GPL licence so zasnovane tako, da imate kot uporabnik pravico razširjati kopije programske opreme (tudi zaračunavati, če tako želite). Poleg strojne mora biti priložena (ali kako drugače dostopna) še izvorna koda. Kot uporabnik imate pravico spreminjanja programske opreme in uporabljanja posameznih delov programa. Za zaščito vaših pravic je potrebno spremenjenemu programu priložiti kopijo GPL licence in dodati izvorno kodo programa. Torej imate tudi vi pri razširjanju ali



spreminjanju programske opreme določene dolžnosti. Dolžnost spoštovanja svobode ostalih.“

V nadaljevanju licenca najprej podrobno obravnava definicije uporabljenih pojmov in besednih zvez (da ne bi prišlo do dvoumnih razlag). Sledi več točk vsebine, v katerih so podrobnejše razlage in definicije. Ena od točk se nanaša tudi na programske patente. Razvijalec, ki v projektu GPL prispeva svojo izvorno kodo, s tem daje pravico ostalim razvijalcem, da njegovo kodo spreminjajo in uporabljajo v svojih projektih. Tako tudi morebitne patente za tiste dele programske kode, ki si jih lasti, daje v prosto uporabo ostalim.

Pri razvoju lastnih projektov, ki temeljijo na izvorni kodi zaščiteni z GPL licenco, se moramo držati dveh enostavnih pravil:

– program mora biti prosto dostopen skupaj z izvorno kodo,

– priložena mora biti nespremenjena kopija originalne GPL licence.

Uporaba programske opreme zaščitene z GPL licenco (vsa glavna programska oprema v naši raziskavi) v praksi pomeni, da lahko pridobljeno znanje in izkušnje brezplačno tržimo. Za manjša podjetja in izobraževalne ustanove je zanimivo dejstvo, da lahko v tem diplomskem delu predstavljeno rešitev vpeljejo brez licenčnih stroškov programske opreme.

2.2 Virtualbox - Orodje za virtualizacijo

Virtualbox je eden od številnih produktov, ki omogočajo virtualizacijo operacijskih sistemov (Oracle 2009). Virtualizacija je za testiranje in uporabo v produkcijskem okolju zelo primerna, saj omogoča dobro izkoriščenost strojne opreme, poenostavi izdelavo varnostnih kopij sistemov in zagotavlja prenosljivost virtualnih strojev na drugo strojno opremo. V naši raziskavi orodje za virtualizacijo Virtualbox služi kot osnova za vzpostavitev strežnika na katerem bo tekla platforma Alfresco Community.

Trenutno je platforma za virtualizacijo Virtualbox na voljo za naslednje operacijske sisteme:

Windows: – Windows XP (32-bit)– Windows Server 2003 (32-bit)– Windows Vista (32-bit in 64-bit)



– Windows Server 2008 (32-bit in 64-bit)– Windows 7 (32-bit in 64-bit)

Apple Mac OS X:

– podprte so vse različice operacijskega sistema Mac OS X

Linux:

– Debian GNU/Linux 3.1, 4.0 in 5.0– Fedora Core verzije od 4 do 11– Gentoo Linux– SUSE Linux 9 in 10, openSUSE 10.3, 11.0 in 11.1– Ubuntu Linux 6.06 , 6.10 , 7.04 , 7.10 , 8.04 , 8.10 in 9.04 – Mandriva 2007.1, 2008.0 in 2009.1

Virtualbox je na voljo v dveh različicah (.www.virtualbox.org/wiki/Editions). Obe različici sta dostopni za prenos na uradni internetni strani (www.virtualbox.org).

Odprtokodna različica:Po vrsto let trajajočem intenzivnem razvoju se je podjetje Sun januarja leta 2007 odločilo izvorno kodo platforme za virtualizacijo Virtulabox javno objaviti pod okriljem licence GPL. Licenca GPL omogoča uporabo platforme tudi v komercialne namene. Ponuja nekoliko okrnjeno funkcionalnost v primerjavi z zaprtokodno različico.

Polna (zaprtokodna) različica virtualizacijske platforme Virtualbox je prosto dostopna na uradni internetni strani (http://www.virtualbox.org/wiki/Downloads). Brezplačno jo lahko uporabljamo doma in v neprofitne namene. V osnovni funkcionalnosti je zaprtokodna različica identična odprtokodni, podpira pa nekaj dodatnih funcionalnosti.

Dodatne funkcionalnosti zaprtokodne različice : – RDP Server (komponenta omogoča dostop do virtualnih strojev preko

klienta za oddaljeni dostop, ki podpira protokol za oddaljena namizja RDP),

– USB podpora (zaprtokodna različica podpira implementacijo vitualnega USB krmilnika, ki se poveže z obstoječimi strojnimi USB vrati),

– USB preko RDP (preko kombinacije RDP strežnika in USB vrat lahko lokalno vklopljene naprave uporabljamo na oddaljenih virtualnih strežnikih),

– SATA krmilnik (virtualni SATA krmilnik deluje hitreje, porabi manj procesorske moči od privzetega virtualnega IDE krmilnika in omogoča priklop več kot štirih naprav).



Ker sicer plačljivo neokrnjeno verzijo Virtualbox-a lahko brezplačno uporabljamo na domačih računalnikih, v nekomercialne ter izobraževalne namene, predstavlja ugodno izbiro za mojo raziskavo. Več podatkov o Virtualbox-u se nahaja na uradni spletni strani (www.virtualbox.org).

V primeru uvajanja platforme Alfresco Community v produkcijskem okolju bi bilo smotrno uporabiti obstoječo rešitev za virtualizacijo. Če ta ne obstaja, bi lahko upoirabili odprtokodno verzijo programa Virtualbox ali platformo Vmware Server, ki jo podjetje Vmware (www.vmware.com) ponuja brezplačno v neomejeno uporabo. Podjetje za Vmware Server nudi tudi plačljivo tehnično podporo.

S pomočjo virtualizacije lahko platformo Alfresco vpeljemo brez dodatnih stroškov na obstoječi strežniški infrastrukturi.


Slika 1: Vmesnik za upravljanje z virtualnimi stroji


2.3 Operacijski sistem Ubuntu Linux Server

Ubuntu Linux je ena od prosto dostopnih distribucij Linuxa. Prva različica operacijskega sistema je bila izdana oktobra 2004. Danes je ena najbolj uporabljanih Linux distribucij na namiznih računalnikih in strežnikih po svetu. V skladu z GPL licenco bo tudi v prihodnosti prosto dostopen brez kakršnihkoli licenčnih stroškov. Podjetje Canonical, ki je komercialni sponzor distribucije Ubuntu, ima sedež v Evropi. Zaposleni v podjetju aktivno sodelujejo z odprtokodno skupnostjo. Nekateri člani skupine razvijalcev aktivno sodelujejo pri projektih Gnome (www.gnome.com), Linux, Debian (www.debian.com) in Bazaar (http://bazaar.canonical.com). Podjetje Canonical nudi 24/7 komercialno podporo za Ubuntu Linux po vsem svetu preko mreže partnerskih podjetij.

Na internetni strani (www.ubuntu.com) sta za prenos na voljo različici za namizne računalnike in strežnike (Ubuntu Linux Desktop in Ubuntu Linux Server). Pri svojem projektu sem za operacijski sistem, na katerem bo tekla platforma Alfresco, izbral strežniško različico distribucije Ubuntu (Ubuntu Linux Server).

Uradna podpora za posamezne različice

LTS namizne in strežniške različice

LTS je angleška kratica za long term support, torej podpora na dolgi rok. Različice LTS običajno izhajajo enkrat na dve leti. Podjetje Canonical za namizno različico zagotavlja podporo v obliki varnostnih in programskih popravkov še tri leta po izidu. Za strežniške različice izhajajo redni varnostni in ostali popravki še vsaj pet let po izidu. Različice LTS so namenjene uporabi v podjetjih in pri posameznikih, ki potrebujejo zanesljiv in preizkušen operacijski sistem.

Standardne različice

Standardne različice redno izhajajo vsake pol leta. Vsebujejo vse najnovejše odprtokodne rešitve. Standardne različice so primerne za domače uporabnike in navdušence, ki jih vsakoletno nadgrajevanje operacijskega sistema ne moti.



Funkcionalnosti operacijskega sistema ubuntu linux server

Kernel Strežniška različica distribucije Ubuntu Linux vsebuje optimalno konfigurirano jedro (kernel), ki ob običajnih obremenitvah strežnikov nudi optimalno porabo energije. 32-bitna različica jedra ima privzeto vključeno možnost za naslavljanje do 64 GB sistemskega pomnilnika.

AvtentikacijaUbuntu Linux strežnik lahko s priloženimi orodji vključimo v obstoječo informacijsko infrastrukturo (Windows, Unix, MacOSX, …). Tako se lahko uporabniki avtenticirajo in dostopajo do omrežnih storitev ne glede na operacijski sistem.

Masovne namestitveTako namizna kot strežniška različica vsebujeta orodja za avtomatizacijo namestitve. Z njimi lahko izvajamo masovne namestitve, ki so neodvisne od strojne opreme.

Spletni strežnikPrivzeti spletni strežnik v distribuciji Ubuntu je Apache. Podpira PHP, Javo, Ruby in Python. Za potrebe podpore dinamičnim spletnim stranem lahko uporabljamo podatkovne baze MySQL, Postgresql, DB2 ali Oracle.


Slika 2: Življenjski cikel in obdobja podpore za posamezne različice distribucije Ubuntu Linux (Canonical 2009)


Poštni strežnikStrežniška različica distribucije Ubuntu za potrebe strežnika za elektronsko pošto uporablja dva najbolj priznana odprtokodna paketa: Postfix in Dovecot. Postfix je agent za prenos pošte. Z drugimi besedami je to programska oprema, ki usmerja in dostavlja elektronska sporočila. Dovecot je agent, ki se sporazumeva s programsko opremo za elektronsko pošto. V ta namen uporablja protokola IMAP in POP3.

InfrastrukturaStrežniška različica Ubuntu Linuxa ponuja večino orodij, ki so potrebna za izdelavo mrežne infrastrukture. Poleg Linuxovih vgrajenih zmožnosti usmerjanja omrežij (network routing) vsebuje orodja za dodajanje ključnih storitev, ki omogočajo vzpostavljanje in vzdrževanje omrežja.

Upravljanje napajanjaFunkcionalnosti povezane z upravljanjem napajanja zagotavljajo optimalno porabo in zmanjšujejo stroške električne energije.

Varnost Ubuntujeva skupina za varnost sodeluje z Debianovo in ostalimi skupinami in se trudi zagotoviti čim višjo stopnjo varnosti. Na uradni spletni strani so objavljene vse odkrite ranljivosti in informacije v zvezi z varnostnimi popravki, ko so ti na voljo.

AppArmorV praksi nikoli ne obstaja programska oprema brez hroščev. Nekateri hrošči lahko vodijo do možnosti zlorabe in posledično vdorov. AppArmor deluje kot nadzorni ščit nad aplikacijami in jim onemogoča dostopati do ostalih sistemskih resursov (v primeru, da napadalec izkoristi varnostno luknjo določene programske opreme s tem ne pridobi dostopa v sistem).

JeOSStrežniška različica JeOS je posebej optimizirana za poganjanje v virualnem okolju.

Deljenje datotek in tiskalnikovOperacijski sistem Ubuntu Linux omogoča deljenje datotek in tiskalnikov v omrežju z operacijskimi sistemi Windows in Mac.



2.4 MySQL server

MySQL je sistem za upravljanje z relacijskimi bazami (RDBMS), ki deluje kot strežnik in omogoča večuporabniški dostop do baz podatkov. Na voljo sta dve različici. Različica Enterprise je plačljiva, vsebuje številna orodja za administracijo, analizo delovanja in optimizacijo. Podjetje MySQL AB zanjo ponuja plačljivo 24/7 podporo in jo priporoča vsem, ki potrebujejo maksimalno zanesljivost in razpoložljivost (http://en.wikipedia.org/wiki/MySQL).

Različica Community je v osnovi sicer enaka plačljivi Enterprise različici. Za to različico podjetje MySQL AB ne ponuja plačljive podpore. Za popravke in servisne pakete skrbijo vzdrževalci posameznih Linux distribucij (in ne MySQL AB, kot pri Enterprise različici). Community različica ne vsebuje orodij za nadzor izvajanja poizvedb in njihovo optimizacijo.

Lastniki razvojnega projekta MySQL so izvorno kodo ponudili pod okriljem GPL licence. Prav tako je produkt dostopen pod okriljem različnih lastniških sporazumov. MySQL je v lasti komercialnega podjetja MySQL AB, ki je danes del podjetja Sun Microsystems. Leta 2009 je korporacija Oracle pričela s prevzemom podjetja Sun Microsystems. V strahu, da bi Oracle (sicer konkurent na področju izdelkov za delo z bazami podatkov) zadušil razvoj MySQL, je skupnost izdala več vzporednih projektov (ki temeljijo na programski kodi MySQL), kot sta Drizzle in MariaDB.

Prosto dostopni programski projekti, ki za delovanje potrebujejo celovit sistem za upravljanje z bazami podatkov, pogosto uporabljajo MySQL. To so na primer WordPress, phpBB in ostala programska oprema, ki temelji na kopici LAMP (Linux, Apache, MySQL, PHP). MySQL se prav tako uporablja pri obširnih t. i. „high-profile“ projektih, na primer Wikipedia, Google, Drupal in Facebook.

Platforma Alfresco Community privzeto uporablja strežnik MySQL za shranjevanje podatkov. Po želji za bazo podatkov, ki jo uporablja Alfresco, lahko uporabimo tudi druge izdelke, na primer Oracle Database in Postgresql.




Slika 3 : Orodja za razvoj in upravljanje z bazami podatkov znotraj MySQL strežnika – MySQL Workbench (Oracle 2009)


2.5 OpenOffice

OpenOffice je odprtokodni projekt in pisarniška zbirka. Oba obstajata od 13. oktobra 2000. Prva verzija izdelka OpenOffice 1.0 je bila izdana 30. aprila 2002. Vodilno načelo projekta OpenOffice je ustvariti mednarodno (programsko) pisarniško zbirko, ki bo tekla na vseh glavnih operacijskih sistemih. Zbirko, ki nudi celotno funkcionalnost preko odprtega programskega vmesnika, in uporablja datotečni format na temelju XML-u (XML- Extensible Markup Language). Projekt OpenOffice v prvi vrsti sponzorira podjetje Sun Microsystems (zdaj pod okriljem Oracla). Sun tudi prispeva večino programske kode v projektu. Ostala podjetja, ki prispevajo programsko kodo, so Novell, RedHat, RedFlag CH2000, IBM in Google. Poleg tega je v razvoj aktivno vključenih 450 000 ljudi po vsem svetu (http://about.openoffice.org/).

Zgodovinsko ozadje projekta OpenOffice

Podjetje Star Division, ki je izvirni avtor pisarniške suite StarOffice, je bilo ustanovljeno v Nemčiji sredi osemdesetih let. Leta 1999 ga je prevzelo podjetje Sun Microsystems. StarOffice 5.2 je izšel junija 2000. Naslednje različice programske opreme StarOffice , začenši z različico 6.0, so bile osnovane na izvorni kodi projekta OpenOffice. Uporabljale so enak programski vmesnik (API), formate datotek in referenčno implementacijo. Sun nadaljuje s sponzoriranjem razvoja OpenOffice-a in v smislu programske kode največ prispeva k temu projektu. CollabNet gosti spletno infrastrukturo za razvoj izdelka in pomaga pri upravljanju projekta.

Izvorna koda OpenOffice-a vsebuje tehnologije, ki jih Sun Microsystems razvija za prihodnje verzije pisarniške suite StarOffice. Izvorna koda je pisana v programskem jeziku C++. Strukturirana je tako, da omogoča neodvisno funkcionalnost v smislu programskih jezikov in skript, vključno s programskimi vmesniki za programski jezik Java.

Omenjena tehnologija predstavlja arhitekturo, ki omogoča uporabo posameznih aplikacij pisarniške opreme. Prav tako je mogoče posamezne komponente vpeti v druge aplikacije. Prisotne so še številne značilnosti vključno z XML datotečnimi formati, ki so osnovani na neodvisnem OpenDocument standardu iz OASIS-a in ostalih virov.



Organizacija projekta OpenOffice.org

Projekt OpenOffice.org je v osnovi razdeljen na tri glavne kategorije:

• Accepted• Native-Lang• Incubator

Vsaka od naštetih kategorij vsebuje več projektov in podprojektov.

Kategorija Accepted vsebuje večino tehničnih projektov in nekaj netehničnih projektov. Vodje teh projektov imajo volilno pravico pri projektih. Ta kategorija vključuje vodje ostalih dveh kategorij (Native-Lang in Incubator) in tako omogoča, da so interesi skupnosti čimbolj pravično zastopani.

Kategorija Native-Lang (poznana tudi kot „The Native Language Confederation“) ima pod okriljem projekte v raznih tujih jezikih. Njen cilj je uporabnike projekta OpenOffice.org zalagati z informacijami in resursi, ter jim nuditi ustrezno podporo.

Incubator je splošna kategorija za razne projekte podprte s strani skupnosti. Ta kategorija prav tako vsebuje eksperimentalne in nekatere manjše projekte. Po šestih mesecih projekti v tej kategoriji lahko kandidirajo za članstvo v kategoriji Accepted Projects.

Za vsak projekt pod okriljem OpenOffice.org so zadolženi določeni člani. Ti imajo svojega vodjo, ki mu člani zastavljajo morebitna vprašanje v zvezi s projektom. Njegova vloga je združevati delo skupine in jo ustrezno koordinirati. Člani lahko sodelujejo v več projektih. Prav tako je vodja nekega projekta lahko član drugega projekta. Taka struktura omogoča boljše medsebojno sodelovanje in med-disciplinarno usklajenost. Vsak projekt ima lastno „mailing listo“.

Sodelovanje pri razvoju

Obstaja več načinov, ki omogočajo aktivno sodelovanje pri razvoju OpenOffice-a. Lahko gre za preprosta opravila, kot so denarne donacije in participacija v „mailing listah“, kot tudi prispevki v obliki programske kode. Ne glede na vlogo pri razvoju produkta OpenOffice ima projekt OpenOffice.org enotna vodila, ki si jih lahko ogledamo na internetni strani (http://www.openoffice.org/dev_docs/guidelines.html).



OpenOffice.org je odprtokodni projekt. To pomeni, da ne nudi le končnega produkta (OpenOffice) ampak tudi proces razvoja. To pomeni, da je projekt odvisen od številnih prispevkov razvijalcev in končnih uporabnikov, ki omogočajo da se projekt res razvija. Če želi kdo sodelovati pri projektu, se mora najprej registrirati na glavni strani projekta. Po registraciji lahko prijavlja napake, popravke ali komentira obstoječe prijave napak. Po želji se lahko vključuje na „mailing liste“ posameznih projektov. Skupnost razvijalcev priporoča sodelovanje pri razvoju vsem, ki želijo sodelovati pri ustvarjanju dobre programske opreme in izboljšanju pisarniške opreme OpenOffice. Da bi se vključili v razvoj, ni potrebno biti programer. Edina pogoja sta spoštovanje ostalih sodelujočih in resnost pri sodelovanju.

Podpora datotečnim formatom

Pisarniška zbirka OpenOffice od verzije 2.0 naprej privzeto uporablja odprtokodni zapis OpenDocument, ki je potrjen s standardom ISO. Poleg privzetega OpenDocument zapisa OpenOffice podpira še vrsto drugih formatov, v katerih lahko shranjujemo dokumente. Tekstovne dokumente je mogoče shranjevati v privzetem ODF formatu, podprti pa so še formati SXW (format, ki so ga uporabljale različice OpenOffice-a pred verzijo 2.0), DOC (format, ki ga uporablja Microsoft Office). Podprto je shranjevanje v različicah za MS Word 97/2000/XP/2003 in za starejše različice Word 95, Word 6.0, RTF (obogateno besedilo), XML (različica, ki jo uporablja MS Word 2003 in program DocBook), TXT (golo besedilo), v formatih, ki jih uporablja pisarniška zbirka StarOffice (verzije 3.0, 4.0 in 5.0), HTML. Orodje Calc, ki je ekvivalent vsem poznanemu Excelu iz pisarniškega paketa MS Office, prav tako podpira shranjevanje v zgoraj omenjenih oblikah zapisa, med drugim v formatih, ki jih uporablja MS Excel. Orodje za izdelavo predstavitev Impress prav tako zna brati in shranjevati predstavitve v formatih, ki jih uporablja MS Office.



Orodja v pisarniški zbirki OpenOffice

OpenOffice (zadnja stabilna različica 3.1) vsebuje naslednja orodja: • Calc – orodje za delo s preglednicami• Writer – orodje za delo s tekstovnimi dokumenti• Impress – orodje za izdelavo predstavitev• Base – orodje za delo z bazami podatkov (podobno orodje kot MS Access)• Draw – orodje za grafično oblikovanje, izdelavo miselnih vzorcev in

grafikonov• Math – orodje za pisanje matematičnih izrazov, formul in enačb

Orodij v pisarniškem paketu OpenOffice ne bom podrobneje opisoval, za boljšo predstavo pa sem vključil nekaj slik posameznih orodij.


Slika 4: Oblikovalski program - Draw



Slika 5: Urejevalnik besedil - Writer

Slika 6: Orodje za delo z bazami podatkov - Base



Slika 8: Orodje za izdelavo predstavitev - Impress

Slika 7: Orodje za delo s preglednicami - Calc


Kot sem že omenil, napredna modularna zgradba pisarniške zbirke OpenOffice omogoča vpletanje v drugo programsko opremo preko enotnega programskega vmesnika (API). Prav to lastnost izkorišča platforma Alfresco. Programski paket OpenOffice uporablja za prikazovanje in vključevanje pisarniških dokumentov v posamezna spletna središča (sites). Pri tem teče v tako imenovanem brezglavem (headless) načinu, v katerem se ne zažene uporabniški vmesnik.

2.6 ImageMagick

ImageMagick je programski paket za ustvarjanje, urejanje in skladanje bitnih slik (http://www.imagemagick.org/script/index.php). Omogoča branje, pretvorbo in pisanje slik v številnih formatih (preko sto). Med drugim vsebuje podporo formatom kot so DPX, EXR, GIF, JPEG, JPEG-2000, PDF, PhotoCF, PNG, Postscript, SVG in TIFF. Programski paket je namenjen pretvarjanju slik v različne formate. Poleg tega ga lahko uporabljamo za obračanje, prezrcaljenje, povečevanje in zmanjševanje slik. Prav tako podpira operacije, povezane z barvami, barvno globino, dodajanjem različnih posebnih učinkov, prikazovanjem besedila, črt, poligonov, elips in bezier krivulj (Bezier curves).

Orodje Image Magick platformi Alfresco Community omogoča manipuliranje s slikovnimi datotekami. V platformi je uporabljen tudi za prikazovanje različnih grafičnih formatov in za uvoz ter izvoz grafičnih datotek.

Licenca GPL omogoča prosto uporabo in zagotavlja, da bosta izvorna koda in programski paket ostala prosto dostopna tudi v prihodnosti.



2.7 Platforma Alfresco Community

Alfresco Community je prosto dostopna različica platforme Alfresco (http://www.alfresco.com/products/networks/community/). Zadnjo stabilno verzijo lahko snamemo z uradne na internetnem naslovu: http://wiki.alfresco.com/wiki/Download_Alfresco_Community_Network.

Za razliko od plačljive različice Alfresco Enterprise podjetje Alfresco za prosto dostopno odprtokodno različico ne nudi uradne podpore. Uporabniki za tehnično podporo in pomoč uporabljajo forum na uradni strani in ostala sredstva odprtokodne skupnosti.

Podjetje Alfresco sta leta 2005 ustanovila John Newton in John Powell. Glavni investitorji so podjetja Accel Partners, Myfield Fund in SAP Ventures.

Alfresco je vodilna odprtokodna alternativa za uporabo sistemov za upravljanje z vsebinami. Združuje inovativnost odprte kode in stabilnost poslovne platforme. Odprtokodni model podjetju Alfresco omogoča vključevanje prispevkov odprtokodne skupnosti v platformo Alfresco. Tako lahko podjetje v krajšem času proizvede več programske opreme za občutno nižjo ceno kot pri klasičnem modelu razvoja programske opreme.

Podjetje si je zastavilo cilj ponuditi odprtokodno alternativo na področju sistemov za upravljanje z vsebinami. V smislu funkcionalnosti in koristi za skupnost uporabnikov pa razen tega želijo tudi prehiteti komercialne izdelke kot sta Documentum in Microsoftov SharePoint.

Vodilno skupino razvijalcev platforme Alfresco predstavljajo:

• John Newton • John Powell • Dr. Ian Howells• Matt Asay• Bivši inženirji in zaposleni pri podjetjih Documentum, FileNet, OpenText in

Vignette

Vsi imajo več kot15 let delovnih izkušenj na svojem področju. V preteklosti so bili večinoma zaposleni v podjetjih, ki se ukvarjajo z razvojem platform za upravljanje z vsebinami. Alfresco je relativno nov izdelek. V kratkem povzetku zgodovine na uradni internetni strani opazimo, da je bila prva različica platforme Alfresco izdana oktobra leta 2005.



Kratek zgodovinski povzetek razvoja platforme Alfresco:

• Januar 2005 – bivša skupina za razvoj spletnih aplikacij v Javi in izdelavo portalov pri podjetju Dokumentum začne razvijati platformo Alfresco na osnovi najboljših odprtokodnih komponent.

• Oktober 2005 – uradni izid platforme Alfresco.• Maj 2006 - Alfresco Enterprise Edition preide v celoti na odprtokodn

komponente.• September 2006 - Alfresco lansira Web Content in Records Management. • November 2006 - Alfresco, MySQL in Red Hat objavijo test zmogljivosti

JSR-170.• December 2006 - Alfresco napove prvi vložen ECM sistem. • Februar 2007 - Alfresco preide na licenco GPL. • Februar 2007 – izid platforme Alfresco 2.0. • Julij 2007 - Alfresco pridobi Open Invention Network licenco • December 2007 – Alfresco objavi prvo poslovno odprtokodno platformo za

socialna omrežja.• Januar 2008 – Alfresco na testu zmogljivosti preseže 100 milijonov objektov.

Alfresco je razvit na podlagi najnovejših odprtokodnih komponent. To so: Spring, Hibernate, Lucene, MyFaces. Platforma je zasnovana na objektno orientiranem programiranju.

Kot bistveni prednosti pred tekmeci razvijalci na uradni internetni strani navajajo:• petkrat hitrejše delovanje v primerjavi s tradicionalnimi zaprtimi sistemi,

• desetkrat cenejša rešitev od tradicionalnih zaprtokodnih sistemov.

Platforma Alfresco Community sicer omogoča (potrebna naknadna namestitev in konfiguracija) uporabo številnih storitev, preko katerih se lahko povezujemo, delamo na skupnih dokumentih in komuniciramo z ostalimi uporabniki. Tako po želji lahko namestimo podporo za dostop do datotek na strežniku preko SMB (server message block) protokola, ki je v Windows operacijskih sistemih sicer bolj poznan pod imenom „raba skupnih datotek in tiskalnikov“. Prav tako lahko namestimo komponento IMAP, ki nam omogoča povezovanje na platformo preko vseh e-mail klientov, ki podpirajo protokol IMAP. Vse te dodatne funkcionalnosti pa seveda zahtevajo dodatno procesorsko moč in še več prostega sistemskega pomnilnika, hkrati pa zaradi dodatne kompleksnosti bistveno povečajo možnosti za nepredvidene težave in možnost zlorab morebitnih varnostnih lukenj v dodatnih komponentah.2

Ker bom v praktični implementaciji platforme Alfresco uporabljal predvsem komponento Share, dodatnih funkcionalnosti ne bom namestil.



Uporabo, upravljanje in administracijo platforme Alfresco Community praktično prikazuje primer v nadaljevanju diplomske naloge.


Slika 10: Alfresco Share

Slika 9: Alfresco spletni odjemalec - web client


3. Namestitev in konfiguracija programske opreme

3.1 Vzpostavitev virtualnega okolja s pomočjo programskega paketa Virtualbox

Namestitev programskega paketa Virtualbox v operacijskem sistemu Microsoft Windows Po prenosu namestitvenega paketa z uradne internetne strani (http://www.virtualbox.org/wiki/Downloads) zaženemo namestitveni program, ki nas v nekaj korakih vodi skozi namestitev.

Namestitveni program ustvari ustrezne bližnjice za zagon programa v meniju Start.

Namestitev programskega paketa Virtualbox v operacijskem sistemu Ubuntu Linux

Na uradni internetni strani (http://www.virtualbox.org/wiki/Linux_Downloads) izberemo paket za ustrezno distribucijo operacijskega sistema Linux (v našem primeru Ubuntu Linux) in ga prenesemo na lokalni trdi disk.


Slika 11: Namestitev Virtualboxa v Windows okolju


http://www.virtualbox.org/wiki/Linux_Downloads)

Namestitev opravimo preko grafičnega vmesnika ali direktno iz ukazne vrstice kot je prikazano na sliki 13.

Namestitveni program namesti ustrezne sistemske module in ustvari uporabniško skupino Virtualbox. Za uspešno namestitev sistemskih modulov programa Virtualbox moramo imeti nameščeno usrezno različico paketa „linux-headers“ za jedro sistema (ang. kernel), ki ga poganjamo. V sistemih Windows namestitev programa Virtualbox izvedemo tako, da dvakrat kliknemo na inštalacijsko datoteko, s čimer sprožimo namestitev. V nadaljevanju izberemo mesto, kamor želimo namestiti


Slika 13: Namestitev paketa Virtualbox iz grafičnega vmesnika in preko terminala v operacijskem sistemu Ubuntu Linux

Slika 12: Uradna stran za prenose z različicami za Linux


programsko opremo. Kot v operacijskem sistemu Linux nam tudi namestitveni program v sistemu Windows ustvari ustrezne sistemske module (za mrežno povezljivost in podobno).

Ustvarjanje virtualnega stroja za poganjanje strežnika za platformo Alfresco v virtualnem okolju

Po uspešni namestitvi programskega paketa Virtualbox se lotimo ustvarjanja virtualnega okolja. Najprej določimo, kateri operacijski sistem bo na virtualnem stroju tekel (Windows, Linux, Solaris...). V naslednjem koraku določimo, koliko sistemskega pomnilnika bomo virtualnemu stroju namenili za delovanje. V našem primeru potrebujemo dovolj pomnilnika za delovanje operacijskega sistema in nameščene platforme Alfresco, ki zaradi svoje kompleksnosti zahteva precej pomnilnika in procesorske moči. Zato v našem primeru rezerviramo 760MB sistemskega pomnilnika (slika 14).

V naslednjem koraku ustvarimo virtualni trdi disk, na katerem bo nameščen strežnik. Ker bomo namestili samo nujno potrebno programsko opremo, nam za vzpostavitev testnega okolja zadošča 8GB prostora (slika 15).


Slika 14: Ustvarjanje virtualnega strežnika v programu Virtualbox in dodeljevanje RAM-a


Preden začnemo z namestitvijo operacijskega sistema, se posvetimo še konfiguraciji ostale strojne opreme znotraj virtualnega stroja.Ker Ubuntu Linux server uporablja jedro sistema s podporo za tako imenovano razširitev naslovnega prostora (ang. PAE- physical adress extension), moramo za normalno delovanje sistema to funkcionalnost omogočiti znotraj programskega paketa Virtualbox, kot je prikazano na sliki. Omenjena funkcionalnost ob ustrezni strojni podpori 32 bitnim operacijskim sistemom (sicer omejenim na 4GB spomina) omogoča naslavljanje do 64GB pomnilnika.


Slika 16: Nastavitev virtualnega optičnega pogona

Slika 15: Ustvarjanje virtualnega trdega diska


Ker v virtualnem stroju ni nameščenega še nobenega operacijskega sistema, priredimo nastavitve tako, da se sistem privzeto zažene iz optičnega pogona. V nastavitvah za CD/DVD-ROM izberemo možnost uporabe ISO slike. V upravljalcu z virtualnimi optičnimi mediji dodamo ISO sliko operacijskega sistema Ubuntu Linux server. Kasneje možnost podpore za CD/DVD pogon izklopimo, saj za delovanje virtualnega strežnika ni potrebna.

Možnosti uporabe disketne enote, zvočne kartice, serijskih in USB portov izklopimo, ker jih za poganjanje virtualnega strežnika ne potrebujemo.

Preostane nam še mrežna konfiguracija. V danem primeru želimo, da se strežnik identificira s svojo IP številko v lokalnem omrežju. To dosežemo tako, da v mrežnih nastavitvah za virtualni stroj omogočimo virutalno mrežno kartico in izberemo premostitveni način (možnost „bridged adapter“).

V tem načinu virtualni stroj sicer uporablja mrežno povezavo gostitelja (ang. host) vendar se povezuje vzporedno in ne uporablja IP naslova gostitelja kot pri načinu NAT (ang. network adress translation).


Slika 17: Konfiguracija funkcionalnosti PAE


Virtualni stroj je zdaj pripravljen za namestitev operacijskega sistema Ubuntu Linux server, ki jo opisuje naslednje poglavje.


Slika 18: Konfiguracija omrežne povezave za virtualni strežnik


3.2 Namestitev in konfiguracija operacijskega sistema Ubuntu Linux server

Iz grafične konzole za upravljanje z virtualnimi stroji zaženemo novo ustvarjeno okolje. Po nekaj trenutkih se zažene namestitveni program operacijskega sistema Ubuntu Linux server.

V primerjavi z namestitvijo Ubuntu Linux desktop je opazna precejšnja razlika. Uporabniški vmesnik je formalen terminalski, možnosti za namestitv pa prikrojene uporabi na strežnikih.

Najprej izberemo jezik, v katerem bo potekala namestitev. Zaradi široko dostopne dokumentacije je najprimerneje izbrati angleščino. V naslednjem koraku izberemo slovensko tipkovnico.

Sledi razdeljevanje virtualnega trdega diska na posamezne razdelke (ang. partitions). Izberemo ročni način. Najprej ustvarimo sistemski razdelek velikosti vsaj 7GB in razdelek za potrebe navideznega pomnilnika (ang. swap) na preostalem delu virtualnega trdega diska.


Slika 19: Izbira jezika v katerem bo potekala namestitev in konfiguracija tipkovnice


Namestitev ponuja možnosti prednameščenih paketov v scenarijih uporabe strežnika za hrambo podatkov, strežnika za bazo podatkov, spletnega strežnik in podobno. Za naše potrebe ne bomo izbrali nobene od ponujenih možnosti, ampak bomo posamezne programske komponente namestili ročno. V nadaljevanju ustvarimo uporabniški račun v sistemu, preko katerega bomo upravljali s strežnikom. V našem primeru smo izbrali ime administrator.

Preostane nam še konfiguracija omrežja. Izberemo ročno nastavljanje IP naslova in dodelimo rezervirano številko v omrežju s pripadajočo masko omrežja (ang. netmask) in prehodom (ang. gateway). Za poimenovanje strežnika izberemo prepoznavno ime v skladu s pravili poimenovanja računalnikov v lokalnem omrežju.


Slika 21: Ustvarjanje uporabniškega računa za upravljanje s strežnikom

Slika 20: Ustvarjanje razdelkov za namestitev virtualnega strežnika


V naslednjih korakih sistem namesti operacijski sistem in pripadajočo programsko opremo. Po ponovnem zagonu sistema svoj virtualni stroj nastavimo tako, da se primarno zaganja direktno iz navideznega trdega diska. Po inicializaciji nas pričaka terminalsko prijavno okno nameščenega sistema Ubuntu Linux server.

Slika:

Za lažjo in hitrejšo administracijo sistema namestimo namizno okolje Gnome, ki bo sicer ob normalnem delovanju strežnika izklopljeno. Po vnosu uporabniškega imena in gesla z ukazom “sudo apt-get install gnome“ poženemo namestitev. Sistem nas obvesti o dodatnih paketih in prostoru, ki ga bo namestitev zasedla. S tipko y in pritiskom na enter se začne izvajati namestitev, ki ob spodobni povezavi na internet ne traja več kot nekaj minut.


Slika 23: Poganjanje operacijskega sistema Ubuntu linux server v virtualnem stroju

Slika 22: Konfiguracija mrežne povezave pri namestitvi strežnika


Po namestitvi grafično namizje Gnome zaženemo z ukazom „startx“.

Nameščeno osnovno namizno okolje Gnome vsebuje nekaj vsakdanjih orodij, kot so kalkulator, beležnica, pregledovalnik slik in internetni brskalnik. V meniju „System“ so orodja za upravljanje operacijskega sistema in nameščene programske opreme, kar precej olajša in pospeši upravljanje s strežnikom.

Namizje smo priredili tako, da smo v osnovno orodno vrstico dodali bližnjice do orodja za nadzor sistemskih procesov in resursov „gnome-system-monitor“, bližnjico za dostop do terminalskega okna


Slika 24: Grafični vmesnik Gnome za bolj udobno administriranje strežnika


3.3 Namestitev in konfiguracija dodatne programske opreme v operacijskem sistemu Ubuntu Linux server

Osnovna namestitev strežnika še ne omogoča uspešne namestitve platforme Alfresco Community. Zunanje komponente, ki so potrebne za normalno delovanje vključujejo:

– nameščen in delujoč strežnik za bazo podatkov MySql– nameščeno razvojno različico razvojnega okolja Sun Java SDK– nameščeno pisarniško zbirko Openoffice 3.1– nameščena orodja za manipuliranje s flash objekti swftools (minimalno

verzija 0.9)– nameščena orodja za manipuliranje s slikovnimi dokumenti ImageMagick

V nadaljevanju sta opisani namestitev in konfiguracija posameznih komponent na virtualnem strežniku.

Namestitev strežnika MySql

Platforma Alfresco za shranjevanje, iskanje in upravljanje s podatki potrebuje zunanji strežnik za bazo podatkov. Izbiramo lahko med široko paleto brezplačnih in plačljivih izdelkov, za katere so v Alfrescu na voljo vtičniki za povezavo. Privzeta konfiguracija ob inštalaciji predvideva, da bomo za bazo podatkov uporabili MySql (v namestitvenem paketu za sisteme Microsoft Windows je vključena tudi namestitev MySql strežnika).

V skladiščih paketov distribucije Ubuntu Linux je vključena zadnja stabilna različica strežnika MySql. Programski paket lahko enostavno namestimo preko orodja za upravljanje s paketi Synaptic. V programu najprej poiščemo ustrezen paket z imenom „mysql-server“. Nato v meniju, ki ga prikličemo s klikom na desno miškino tipko (nad paketom), izberemo možnost „mark for installation“ in iz glavnega menija „apply changes“.



Po prenosu in namestitvi paketov nas namestitev povpraša po glavnem (t. i. root) administratorskem geslu za nameščeni podatkovni strežnik. Z vidika varnosti informacijskih sistemov je priporočljivo uporabiti kompleksno geslo, ki se razlikuje od gesla sistemskega administratorja. Geslo bomo kasneje potrebovali pri namestitvi platforme Alfresco.

Namestitev razvojnega okolja Sun Java SDK

Prav tako kot MySql strežnik se v skladiščih paketov nahaja tudi javansko razvojno okolje Sun Java SDK, ki je osnova, na kateri teče platforma Alfresco. Preko orodja za upravljanje s paketi Synaptic, na enak način kot v prejšnem koraku, namestimo paket „sun-java6-jdk“ in vse dodatne pakete, ki jih razvojno okolje potrebuje. Namestitev je prikazana na sliki 26.


Slika 25: Namestitev in konfiguracija strežnika MySQL


Namestitev pisarniške zbirke OpenOffice 3.1

V uradnih skladiščih paketov za Ubuntu Linux 8.04LTS je s privzetimi nastavitvami prisotna le različica OpenOffice 2.4. Za najboljšo učinkovitost je priporočljiva uporaba zadnje različice programa OpenOffice.

Na spletu so na voljo dodatna skladišča paketov, ki ponujajo najnovejšo verzijo programa OpenOffice tudi za različico Ubuntu Linux 8.04LTS.

Za vključevanje skladišča sta potrebna dva koraka. Najprej z ukazom „sudo apt-key adv --keyserver keyserver.ubuntu.com --recv-keys 247D1CFF“ dodamo javni ključ, ki preprečuje poneverbo paketov med prenosom.

Nato preko terminala ali v orodju za upravljanje s paketi dodamo naslednji skladišči paketov:

deb http://ppa.launchpad.net/openoffice-pkgs/ppa/ubuntu hardy maindeb-src http://ppa.launchpad.net/openoffice-pkgs/ppa/ubuntu hardy main

Namestitev OpenOffice 3.1 je zdaj mogoče preko terminalskega ukaza „apt-get install“ ali orodja Synaptic. Prav tako se ob posodobitvi sistema izvajajo tudi morebitne posodobitve programa OpenOffice.


Slika 26: Namestitev Java-SDK in ustreznih dodatnih programskih paketov


Ročna namestitev zbirke orodij Swftools

Brez pravilno nameščenih in konfiguriranih orodij Swftools komponenta Alfresco Share predogledov slik in dokumentov ne izrisuje pravilno. V uradna skladišča paketov Ubuntu Linux 8.04LTS je žal vključena verzija 0.8.1 , ki v kombinaciji s platformo Alfresco 3.2 ne deluje najbolje (nekaterih dokumentov sploh ne izriše ali pa jih ne izriše v celoti). Tako je edini smotrni korak prenos izvorne kode iz uradne spletne strani projekta Swftools (www.swftools.org) in prevajanje v binarno obliko s pomočjo linux razvojnih orodij. Za uspešno prevajanje izvorne kode swftools potrebujemo nameščene naslednje pakete:

– build-essentials– libfreetype6-dev– libgif4-dev– libjpeg62-dev– zlib1g-dev


Slika 27: Namstitev pisarniške zbirke OpenOffice s pomočjo upravljalca paketov Synaptic


Po prenosu izvorne kode iz domače strani projekta Swftools paket *.gz odpakiramo v lokalno mapo in iz nje poženemo „./configure“. Program preveri, če je zadovoljeno vsem pogojem za prevajanje izvorne kode v strojno obliko. Po končani začetni konfiguraciji zaženemo ukaz „make“, ki začne prevajati izvorno kodo. V zadnjem koraku z ukazom „sudo make install“ in vnosom administratorskega gesla namestimo pravkar prevedeno verzijo programskega paketa Swftools.

Orodja Swftools se namestijo v lokalno mapo /usr/local (zagonski ukazi pa v /usr/local/bin).

Namestitev programskega paketa ImageMagick

Orodje za obdelavo grafičnih formatov datotek ImgeMagick je prav tako vključeno v uradna skladišča s paketi. Namestimo ga na enak način kot v predhodnih korakih ostalo programsko opremo iz paketnih skladišč, oziroma preko terminalskega ukaza „sudo apt-get install imagemagick“.



3.4 Namestitev in konfiguracija platforme Alfresco

Osnovna namestitev platforme Alfresco Community 3.2 poteka v nekaj enostavnih korakih. Najprej nas namestitev vpraša, kam želimo namestiti programsko opremo in katere komponente želimo namestiti (alfresco, share in studio). V naslednjem koraku nas vpraša, če želimo namestiti podporo za protokol SharePoint). Zatem nam namestitev ponudi meni,v katerem izbiramo nastavitve za povezavo z bazo podatkov. Polja ustrezno izpolnimo in v polje „root password“ vpišemo geslo, ki smo ga nastavili ob namestitvi strežnika MySql. Kasneje moramo še pokazati, kje imamo nameščen pisarniški paket OpenOffice, da ga platforma Alfresco lahko vključi v svoje delovanje.

Vklapljanje podpore za protokol SharePoint

Čeprav nam je namestitveni program ponudil možnost namestitve podpore za SharePoint protokol, pa ta ni vključen privzeto. Namestitveni program namesti ustrezne datoteke, preko katerih lahko kasneje vključimo omenjeno funkcionalnost. Namestitev podpore za protokol Share Point izvedemo tako, da iz mape /opt/Alfresco/ v terminalskem oknu vpišemo ukaz: sudo ./apply_amps.sh

Zdaj je iz pisarniškega paketa Microsoft Office (verziji 2003 in 2007) mogoča direktna povezava s platformo Alfresco brez kakršnikoli dodatkov. Preko menija za povezovanje s strežniki Share Point se povežemo na strežnik, kjer teče platforma Alfresco.


Slika 28: Namestitev platforme Alfresco Community


Vzpostavljanje varnejšega izoliranega okolja za poganjanje platforme Alfresco

Ob privzetih nastavitvah za namestitev Alfresco Community edition 3.2 potrebujemo administratorske pravice. Platforma se namesti v mapo /opt/Alfresco, datoteke za zaganjanje in ustavljanje platforme in ostale zagonske datoteke pa v podmapo /opt/Alfresco/bin. Vse datoteke v mapi /opt/Alfresco in pripadajočih podmapah se namestijo pod lastništvom administratorskega uporabnika root. Tako potrebuje platforma Alfresco Community administratorske pravice tudi za zagon, delovanje in ustavljanje.

Kompleksnost obsežne programske opreme, sestavljene iz več različnih komponent, z varnostnega vidika predstavlja precejšno grožnjo. V primeru kritične ranljivosti na platformi pridobi napadalec nadzor nad celotnim operacijskim sistemom. Zato je v primeru uvajanja v produkcijskem okolju priporočljivo platformo čim bolj izolirati od ostalih sistemskih komponent.

Za potrebe poganjanja platforme Alfresco, na Ubuntu Linux strežniku ustvarimo novega uporabnika sistema. V našem primeru ga bomo zaradi razumljivosti in vloge, ki jo opravlja, poimenovali „alfresco“. V vmesniku za upravljanje sistemskih uporabnikov dodamo uporabnika in mu ustvarimo močno privzeto geslo z generatorjem gesel, ki je dostopen iz menija. Gesla si nam ni treba zapomniti, saj bomo uporabniško ime alfresco uporabljali izključno v sistemske namene.


Slika 29:Ustvarjanje sistemskega uporabniškega računa za poganjanje platforme Alfresco


Zdaj celotno mapo, v kateri je nameščena platforma Alfresco, dodelimo uporabniku, ki smo ga s tem namenom ustvarili v prejšnjem koraku. To storimo najhitreje tako, da v terminal vpišemo ukaz: sudo chown -R alfresco:alfresco /opt/Alfresco. Ukaz podeli lastništvo mape /opt/Alfresco in vso pripadajočo vsebino sistemskemu uporabniku alfresco.

3.4.1 Ustvarjanje skripte za upravljanje s platformo v obliki sistemske storitve

Namestitveni program na operacijskem sistemu ne ustvarja sistemskih storitev (system service) za nadzor nad platformo. Za normalno upravljanje s sistemom bomo v nadaljevanju raziskave ustvarili zagonsko skripto, ki nam bo omogočala zagon, ustavljanje in preverjanje statusa izvajanja (storitev se zaganja / storitev je ustavljena). V namiznem okolju Gnome iz terminala poženemo urejevalnik besedila gedit s sistemskimi pravicami (ukaz: „sudo gedit“). V njem napišemo zagonsko skripto z naslednjo vsebino:

#!/bin/sh## Startup script for Alfresco## Skritpa za kreiranje sistemske storitve alfresco#


Slika 30: Lastništva datotek nad mapo kjer se nahaja platforma Alfresco


# pidfile: /opt/Alfresco/alfresco.pid## uporabnik pod katerim bo tekel TOMCAT

TOMCAT_USER=alfrescoRETVAL=0# start, debug, stop, and status functions

start() { # Start Tomcat in normal mode SHUTDOWN_PORT=`netstat -an|grep LISTEN|grep 8005|wc -l` if [ $SHUTDOWN_PORT -ne 0 ]; then echo "Alfresco already started" else echo "Starting alfresco..." su - $TOMCAT_USER /opt/Alfresco/alfresco.sh start SHUTDOWN_PORT=`netstat -an|grep LISTEN|grep 8005|wc -l` while [ $SHUTDOWN_PORT -eq 0 ]; do sleep 1 SHUTDOWN_PORT=`netstat -an|grep LISTEN|grep 8005|wc -l` done RETVAL=$? echo "Alfresco started" [ $RETVAL=0 ] && touch /opt/Alfresco/lock/alfresco fi}

stop() { SHUTDOWN_PORT=`netstat -an|grep LISTEN|grep 8005|wc -l` if [ $SHUTDOWN_PORT \-eq 0 ]; then echo "Alfresco already stopped" else echo "Stopping alfresco..." su - $TOMCAT_USER /opt/Alfresco/alfresco.sh stop SHUTDOWN_PORT=`netstat -an|grep LISTEN|grep 8005|wc -l` while [ $SHUTDOWN_PORT -ne 0 ]; do sleep 1 SHUTDOWN_PORT=`netstat -an|grep LISTEN|grep 8005|wc -l` done RETVAL=$? echo "Alfresco stopped" [ $RETVAL=0 ] && rm -f /opt/Alfresco/lock/alfresco /opt/Alfresco/alfresco.pid fi}



status() { SHUTDOWN_PORT=`netstat -an|grep LISTEN|grep 8005|wc -l` if [ $SHUTDOWN_PORT -eq 0 ]; then echo "Alfresco stopped" else echo "Alfresco running" fi}

case "$1" in

start) start ;;stop) stop ;;restart) stop start ;;status) status ;; *) echo "Usage: $0 {start\|stop\|restart\|status}" exit 1esacexit $RETVAL



Dokument shranimo pod imenom /etc/init.d/alfresco in sistemskemu uporabniku root zagotovimo pravico do zagona skripte. Za potrebe upravljanja z zagonom sistemskih storitev v posameznih nivojih zagona (ang. Runlevels) namestimo orodje sysvconfig z ukazom sudo apt-get install sysv-rc.

Nato v terminalu preko ukaza „sudo sysvconfig“ poženemo program in nastavimo avtomatski zagon novo ustvarjene sistemske storitve kot je prikazano na sliki 31.

Z opisanimi prijemi smo zagotovili, da se platforma Alfresco obnaša kot sistemska storitev, ki se ob zagonu operacijskega sistema samodejno zažene in ob morebitnem ponovnem zagonu ali izklopu strežnika samodejno ustavi. Po potrebi lahko strežnik ustavimo z ukazom „sudo /etc/init.d/alfresco stop“ , zaženemo z „sudo /etc/init.d/alfresco start“ ali pa preverimo stanje izvajanja z ukazom „sudo /etc/init.d/alfresco status“.

3.4.2 Ročni popravki in izboljšave namestitve platforme Alfresco Community

Po začetni namestitvi platforme Alfresco Community opazimo, da nekatere funkcije ne delujejo tako, kot bi pričakovali. Prva nevšečnost, ki jo takoj opazimo, so slike v profilih uporabnikov. Ko si uporabnik nastavi poljubno sliko v profilu (slika se iz uporabniškega menija normalno prenese na strežnik), slika preprosto izgine. Tudi ob morebitni spremembi (nalaganju druge slike) ostane polje za sliko prazno. Izkaže se, da namestitveni program platforme Alfresco nekaterih parametrov ne preveri, ampak preprosto nastavi konstantne privzete vrednosti. Te v večini primerov ne ustrezajo realnemu stanju v operacijskem sistemu.


Slika 31: Konfiguracija zagona platforme Alfresco ob zagonu virtualnega strežnika


Naslednja težava, ki jo opazimo, je v povezavi s slovenskimi znaki v komentarjih, opisih, oznakah in ostalih poljih za vnose. Namesto slovenskih šumnikov in sičnikov platforma Alfresco izrisuje vprašaje. Težava ni neposredno povezana s platformo Alfresco ampak s privzetim naborom znakov, ki jih za vnos v bazo podatkov platforma privzeto uporablja (nabor znakov „western“, ki nekaterih naših črk ne pozna).

Najbolj moteči začetni problem po namestitvi pa je, da se v območju komponente Share, kjer bi se moral prikazati predogled dokumentov DOC, PDF, ODF in podobnih, pokaže le začetni zaslon z ikono, ki nakazuje, da se vsebina gradnika še nalaga (in pri tem tudi ostane). Za nepravilno delovanje ni kriva platforma Alfresco ali katerikoli od zunanjih programov, ki jih Alfresco uporablja pri obdelovanju in prikazovanju dokumentov. Težava se skriva v vtičniku za internetne brskalnike, imenovanem predvajalnik Flash , ki ga razvija podjetje Adobe. V novejših verzijah nekatere funkcionalnosti skladne s specifikacijami za verzijo formata 9 ne delujejo pravilno.Težava se pojavlja neodvisno od izbire brskalnika (Internet Explorer, Firefox, Opera itn.). Ob testiranju dodatka „Sun Connector for Alfresco CMS“ za pisarniški paket OpenOffice smo naleteli na problem z delovanjem dodatka. Kljub temu, da se je povezava med paketom OpenOffice in platformo normalno vzpostavila, dodatek v OpenOffice-u ni pokazal nobenega dokumenta ali mape.Vse naštete probleme je možno z nekaj strokovnimi prijemi popolnoma odpraviti.

Popravljanje poti do zunanjih programov v konfiguracijskih datotekah platforme Alfresco

V datotečnem sistemu našega virtualnega strežnika odpremo datoteko repostiory.properties, na lokaciji /opt/Alfresco/tomcat/webapps/alfresco/WEB-INF/classes/alfresco. V zadnjem delu datoteke za konfiguracijo se nahajajo poti do zunanjih komponent. V našem primeru smo datoteko (pri nastavitvah poti do zunanjih orodij) priredili takole:

# External executable locations ooo.exe=soffice ooo.user=${dir.root}/oouser img.root=/usr img.dyn=${img.root}/lib img.exe=${img.root}/bin/convert swf.exe=/usr/local/bin/pdf2swf ...

Nato odpremo še datoteko z globalnimi nastavitvami, ki se imenuje alfresco-global.properties, ki je v tem primeru v mapi /opt/Alfresco/tomcat/shared/classes. Tako kot v prejšnjem primeru popravimo poti do ostalih programov. Del datoteke, kjer smo opravili spremembe, izgleda takole:



# External locations#-------------ooo.exe=/usr/bin/sofficeimg.root=/usrswf.exe=/usr/local/bin/pdf2swf

Odpravljanje težave s prikazom slovenskih znakov

V globalni datoteki z nastavitvami za platformo Alfresco (alfresco-global.properties), ki se nahaja v mapi /opt/Alfresco/tomcat/shared/classes je najti nastavitev platforme za povezavo z bazo podatkov. V našem primeru smo vnesli parametre, ki platformi povedo, naj za vnos v SQL bazo podatkov uporablja t.i. unicode nabor znakov (UTF-8), ki zajema tudi vse slovenske znake. Omenjena nastavitev se v konfiguracijski datoteki odraža takole (rdeče obarvano besedilo ponazarja spremembe, ki jih moramo v datoteko z nastavitvami vnesti ročno).

Sprememba v privzeti konfiguraciji:

# MySQL connection#-------------db.driver=org.gjt.mm.mysql.Driverdb.url=jdbc:mysql://${db.host}:${db.port}/${db.name}?useUnicode=true&characterEncoding=utf-8hibernate.dialect=org.hibernate.dialect.MySQLInnoDBDialect#

Odpravljanje težave z napako v vtičniku Adobe Flash player

Starejše verzije spletnega vtičnika Adobe Flash player sicer pravilno prikazujejo vsebine v Alfresco komponenti Share. Uporaba teh verzij programa pa bi predstavljala resen problem z varnostnega, funkcionalnega in predvsem z vidika uporabnosti celotne platforme Alfresco.

Orodje Swftools, ki smo ga predhodno ročno namestili, platformi Alfresco omogoča prikazovanje predogledov vsebine dokumentov v komponenti Share. Omogoča izvoz vsebine v formatih za vtičnik Adobe Flash player verzijo 9 in novejšo verzijo 10, ki je danes nameščena na večini računalnikov.

V nastavitvah storitve za prikaz dokumentov, ki se nahaja v datoteki thumbnail-service-context.xml, smo spremenili verzijo formata, v katerem bo orodje Swftools posredovalo vsebine platformi Alfresco. Sprememba v datoteki thumbnail-service-context.xml (rdeče obarvan tekst označuje spremembo):



<bean class="org.alfresco.repo.thumbnail.ThumbnailDefinition">



<property name="name" value="webpreview" />

<property name="mimetype" value="application/x-shockwave-flash"/>

<property name="transformationOptions">

<bean class="org.alfresco.repo.content.transform.swf.SWFTransformationOptions">

######### spremenljivki FlashVersion določimo

######### vrednost 10 (namesto privzete vrednosti 9)

<property name="flashVersion" value="10"/>

</bean>

</property>

</bean>

Odpravljanje težave s prikazom dokumentov in map v dodatku za OpenOffice

Vzrok težave je malenkostna sprememba načina delovanja med različicama Alfresco Labs 3.1 in Alfresco Community 3.2, zaradi katere dodatek „Sun Connector for Alfresco CMS“ v najnovejši verziji platforme Alfresco Community ne deluje po pričakovanjih.

Na srečo je mogoče platformo Alfresco z malenkostno modifikacijo prirediti tako, da povezava z dodatkom za OpenOffice deluje enako dobro kot na verziji Alfresco Labs 3.1.

V skripti navigation.get.js, v mapi /opt/Alfresco/tomcat/webapps/alfresco/WEB -INF/classes/alfresco/templates/ webscripts/org/alfresco/office/ na koncu dodamo vrstico z naslednjo vsebino:

model.path = args.p;

Po omenjeni spremembi in ponovnem zagonu platforme Alfresco Community dodatek za OpenOffice Sun Connector for Alfresco CMS deluje normalno (v verziji OpenOffice 3.0).



4. Primer uporabe Alfresca in rezultati

V tem delu naloge je opisano upravljanje s posameznimi komponentami platforme Alfresco Community. Predstavljene so možnosti dela in sodelovanja uporabnikov na skupnih dokumentih. Prav tako so obravnavane možnosti za medsebojno komuniciranje delovnih skupin znotraj komponente Alfresco share. Večji poudarek je na funkcionalnostih, ki jih pozneje uporabljam v praktični implementaciji raziskave. Navedene so možnosti povezave pisarniškega paketa Microsoft Office in OpenOffice s platformo Alfresco. Ti načini povezave omogočajo skupinsko delo na pisarniških dokumentih neposredno iz pisarniške zbirke, ki je nameščena na uporabnikovem računalniku. Več pozornosti je namenjeno povezavi platforme s pisarniško zbirko Microsoft Office 2003 preko protokola SharePoint.

Poleg predstavitve funkcionalnosti, ki jih nudi platforma Alfresco Community, je predstavljen načrt vpeljave platforme v obstoječi informacijski sistem Veterinarske fakultete v Ljubljani. Najprej je opisana izdelava načrta za vpeljavo strežnika z nameščeno platformo Alfresco v obstoječo informacijsko infrastrukturo (lokalno omrežje, možnost varnega dostopa preko interneta).

Nato je predstavljena načrtovana uporaba platforme Alfresco na Veterinarski fakulteti v Ljubljani. Praktično je ponazorjeno, kako bi uvedba platforme zaposlenim pomagala pri medsebojnem sodelovanju in delu na skupnih dokumentih. Ustvaril sem strani za posamezne skupine zaposlenih, jih ustrezno priredil (in vključil ustrezne komponente), ter zaposlenim dodelil vloge v skladu s funkcijami v organizaciji. Podrobneje so predstavljena posamezna spletna središča, ki sem jih predhodno ustvaril. Na primerih so pokazane možnosti dela na skupnih dokumentih in oba preprosta načina delegiranja opravil (workflow), ki jih privzeto vsebuje platforma Alfresco Community. Na koncu so predstavljene tudi možnosti za razširitev obsega uporabe platforme.



4.1 Upravljanje platforme Alfresco Community

Upravljanju z uporabniki in skupinami, dodajanju pravil za dodane vsebine v posameznih spletnih središčih in upravljanju s strukturo posameznih spletnih središč je namenjen spletni odjemalec (web client). Po prijavi v sistem z administratorskim računom imamo v zgornjem delu zaslona ikono za dostop do konzole za upravljanje. Ponuja nam sedem možnosti za posamezna področja upravljanja s platformo:

– Manage system users (dodajanje novih in upravljanje z obstoječimi uporabniki),

– Manage user groups (kreiranje in upravljanje z uporabniškimi skupinami),– Category management (ustvarjanje kategorij po katerih lahko kasneje

kategoriziramo vsebino),– Import (uvoz spletnih središč in pripadajočih podatkov),– Export (izvoz spletnih središč in pripadajočih podatkov),– Sytem information (podrobne informacije o sistemu in stanju platforme),– Node browser (upravljanje s posameznimi gradniki in povezavami).

Spletni odjemalec je namenjen predvsem upravljanju s spletišči, razporejanjem vsebine in ustvarjanju pravil za avtomatizacijo upravljanja z vsebinami v posameznih spletiščih. Privzeto teče na naslovu ime_strežnika:8080/alfresco. Preko spletnega vmesnika prav tako lahko kopiramo, brišemo in premikamo posamezna spletišča in ostalo vsebino. Če pomotoma izbrišemo vsebino, imamo možnost povrnitve izbrisane vsebine na njeno originalno mesto v platformi. Podobno kot v popularnih operacijskih sistemih se v nastavitvah profila z administratorskimi pravicami nahaja koš. V njem je shranjena vsa izbrisana vsebina, ki jo po želji lahko dokončno izbrišemo ali povrnemo v prvotno stanje.


Slika 32: Konzola za administracijo in vmesnik za upravljanje z uporabniki platforme


Spletna središča so lahko: • javna – dostopna vsem uporabnikom, • privatna – dostopna samo uporabnikom, ki so eksplicitno določeni kot člani

spletnega središča.

Skrbnik posameznega spletnega središča lahko različne uporabnike vključi ali povabi v spletno središče. Pri tem določi pravice, ki jih imel bo uporabnik kot član spletnega središča. Uporabnik spletnega središča ima lahko naslednje vloge:

• manager – lahko ustvarja, briše in spreminja vsebinske prispevke v vseh komponentah spletnega središča,

• collaborator – lahko ustvarja nove vsebinske prispevke v vseh komponentah in briše lastne prispevke,

• contributor – lahko ustvarja nove vsebinske prispevke v vseh komponentah; brisati ne more ničesar razen lastnih dokumentov v Document Library,

• customer – lahko samo dostopa do vsebine spletnega središča.

V konfiguracijskih datotekah platforme Alfresco Community lahko določimo tudi dodatne lastne vloge uporabnikov, vendar za običajna opravila to ni potrebno.

Nalaganju novih vsebin in dodeljevanju opravil je namenjena komponenta Share (preko katere navadno dostopajo do vsebin tudi uporabniki).

Sodelovanju uporabnikov in delu na skupnih dokumentih je namenjena komponenta Share, na kateri bo temeljila tudi praktična implementacija moje raziskave. V nadaljevanju so našteti in na kratko predstavljeni posamezni gradniki spletnih središč.


Slika 33: Ustvarjanje spletnega središča znotraj komponente Share


Konzola za upravljanje v komponenti Share

Administrativna konzola v komponenti Share je namenjena upravljanu z uporabniki, dodeljevanju skupin in upravljanju z vlogami posameznih uporabnikov (skupin) v posameznih spletnih središčih.

Dashboard- nadzorna plošča

Dashboard- nadzorna plošča predstavlja glavno stran vsakega spletnega središča. Tu imamo zbrane podatke o spletišču, njegovih članih in ostalih poljubnih informacijah. Dashboard si lahko po želji prilagodimo. V nastavitvah lahko izberemo število okvirov in njihovo velikost ter pozicijo na Dashboard-u. V drugem meniju izbiramo gradnike, ki jih želimo na Dashboard-u (Links, Calendar, itd.) in jih umestimo v poljubne okvire.


Slika 34: Upravljanje z uporabniki (levo) in dodajanje skupine uporabnikov med člane spletnega središča (desno)


Wiki

Komponenta Wiki je v spletnih središčih namenjena predvsem splošnim informacijam in raznim navodilom. Strani poljubno ustvarjamo, dodajamo podstrani in vključujemo slike iz knjižnice dokumentov. V glavnem oknu, ki se nam pokaže po kliku na možnost Wiki v glavnem meniju, vidimo naslove posameznih prispevkov, ob kliku nanje pa se nam pokaže celoten prispevek.


Slika 35: Prilagajanje oblikeglavne strani spletnega središča


Document Library

Komponenta služi kot skladišče dokumentov v spletnem središču. Tu lahko ustvarjamo mape in podmape in tako dodatno razvrstimo dokumente. Document Library je najpomembnejši del za delo skupine na skupnih dokumentih. Privzeto platforma za vsak dokument vklopi shranjevanje različic dokumenta. To pomeni, da se ob vsaki spremembi dokumenta s strani uporabnikov originalni dokument shrani v nespremenjeni obliki, sprememba pa se zavede pod novo različico (primer: dokument 1.1 je spremenjena različica originalnega dokumenta 1.0). Dokumentom lahko dodajamo dodatne vidike, kot so na primer možnost dodajanje tag-ov (t.i. označevalnih zastavic) in možnost dodajanja kratkih opisov dokumenta (summary) in podobno.


Slika 37: V skladišče dokumentov (Document Library) lahko pošljemo več dokumentov hkrati

Slika 36: Primer objavljenih prispevkov v komponenti Wiki



Slika 39: Proces spreminjanja dokumenta v komponenti Document Library

Slika 38: Aspekti, ki jih dokumentom lahko nastavljamo v komponenti Document Library


Calendar

V koledar vnašamo razne dogodke,ki so pomembni za člane spletnega središča. Po želji lahko vnesemo čas začetka in konca dogodka. Vnosna forma ponuja tudi možnost vnašanja celodnevnih dogodkov.

Blog

Opravlja enako funkcijo kot zadnja leta popularni spletni dnevniki (blogi). Komponenta služi namenu vodenja dnevnika spletnega središča.

Discussions

V spletnem središču komponenta Discussions opravlja funkcijo foruma. Člani središča lahko objavljajo prispevke in komentirajo prispevke drugih članov. Delovanje komponente je zelo podobno delovanju klasičnega spletnega foruma.

Links

Komponenta že z imenom pove, da so tu zbrane povezave (links). Po želji dodajamo internetne in povezave za lažjo in hitrejšo navigacijo članov spletnega središča.

Workflow V platformo Alfresco Community sta vključena dva privzeta poteka dela (workflow):

• ad-hoc task (enostavno opravilo kjer naslovnik dobi le sporočilo o zadani nalogi),

• review and approve (opravilo kjer naslovnik odobri ali zavrne predlagano nalogo).

S pomočjo eksternih orodij za razvoj (IBM Eclipse) je možno definirati tudi lastne in bolj kompleksne poteke dela.

Potek dela lahko določimo za katerikoli dokument znotraj komponente Document Library. V njem vodja skupine (ali kdo od ostalih članov) določi, komu bo zadal nalogo priprave dokumenta. Hkrati izbere enega od privzetih delovnih potekov (ad-hoc, review and approve) in določi datum, do katerega mora biti naloga zaključena. Član spletišča, ki mu je bila naloga zastavljena, bo na svojem panelu (Dashboard) opazil novo nalogo v razdelku My Tasks.




Slika 40: Praktični primer poteka dela na dokumentu (Review & Approve)


Microsoft Office 2003 v povezavi s SharePoint protokolom

V enem od prejšnjih poglavij smo opisali postopek namestitve SharePoint protokola v platformo Alfresco Community. Če imamo v lasti MS Office 2003 ali novejšo različico, se lahko na strežnik, kjer teče platforma Alfresco Community, povežemo preko TCP porta 7070, kot bi se povezovali na SharePoint strežnik.

Alfresco connector za OpenOffice

Žal je trenutna različica (1.0) vtičnika za povezovanje pisaniške zbirke OpenOffice za resno delo preveč okrnjena. V prihodnje lahko pričakujemo novejše različice, ki bodo vsebovale več funkcij. Prav tako lahko vtičnik v trenutnem stanju okrni stabilnost pisarniškega paketa, zato ga je priporočljivo uporabljati le v poskusne namene.


Slika 41: MS Office 2003 povezan na platformo Aflresco preko SharePoint protokola


4.2 Načrt vpeljave platforme Alfresco Community na Veterinarski fakulteti v Ljubljani

Ustrezno nameščena in konfigurirana platforma Alfresco ni zanimiva samo kot predmet raziskave. S pravilnim pristopom jo je mogoče vpeljati v obstoječi informacijski sistem organizacije. V sledečem primeru bom obravnaval načrt vpeljave platforme na Veterinarski fakulteti v Ljubljani, kjer sem zaposlen. V matični ustanovi je v lokalno mrežo povezanih okrog 300 osebnih računalnikov ter 5 strežnikov, na katerih tečejo tudi virtualni strežniki. Strojna oprema po prehodu na univerzitetni poštni strežnik ni v celoti izkoriščena. To pomeni, da so pogoji za vpeljavo platforme Alfresco zelo primerni. Razen internih izobraževanj zaposlenih vpeljava ne zahteva dodatnih investicij.

Fakulteta je združena z Nacionalnim veterinarskim inštitutom, kar posledično pomeni široko paleto raznolikosti poklicev in precejšnjo zapletenost delovnih procesov. Pojavlja se tudi problem dislociranosti. Pod Nacionalni veterinarski inštitut spadajo poleg matične ustanove v Ljubljani še regionalne enote v Kranju, Mariboru, Murski Soboti, Ptuju, Celju, Novem mestu, Kopru in Sežani. Zaradi geografske oddaljenosti je na enotah oteženo medsebojno komuniciranje in sodelovanje z matično ustanovo. Sicer imajo vse dislocirane enote urejen dostop do interneta.

Z varnostnega vidika običajni (http) način dostopa, ki ga privzeto uporablja Alfresco, ni najbolj primeren za uporabo preko interneta. Podatki med strežnikom in klientom se pretakajo v nešifrirani obliki, kar s stališča varovanja podatkov predstavlja resno grožnjo za informacijski sistem. Platforme Alfresco Community zato ni priporočljivo izpostavljati direktnemu dostopu preko interneta.

Dostop do strežnika LNX-Alfresco bomo omejili na lokalno mrežo (LAN), dostop na daljavo pa rešili z uporabo šifriranih VPN tunelov. Preko njih se uporabniki lahko varno povežejo v lokalno omrežje Veterinarske fakultete, vsebina prenosov in avtentikacije na strežniku pa je šifrirana in zato varna kljub povezavi preko interneta. Ta način vpeljave je v danem okolju primeren predvsem zato, ker se šifriranje izvaja na mrežni opremi in ne na samem strežniku (kjer teče platforma Alfresco).

Alternativna rešitev bi predstavljala ročno modifikacijo konfiguracije tomcat strežnika tako, da bi namesto privzetega protokola http uporabljal šifrirani protokol https. Ta bi bila bolj primerna v tistih podjetjih, kjer obstoječa mrežna infrastruktura ne omogoča internetnega povezovanja preko VPN tunelov. V tem primeru moramo zagotoviti ustrezno močno strojno opremo na kateri bomo poganjali platformo Alfresco. Šifriranje posledično namreč občutno bolj obremeni procesor in zahteva več prostega spomina (RAM-a).



4.3 Področja vpeljave platforme Alfresco Community naVeterinarski fakulteti

Za začetno obdobje uvajanja platforme Alfresco na Veterinarski fakulteti v Ljubljani načrtujemo ustvarjanje šestih spletnih središč (sites). Spletna središča :

– Skupni dokumenti (stran namenjena vsem zaposlenim),– Vodstvo (stran namenjena za potrebe vodstvenega kadra),– Računovodstvo (stran namenjena skupnim dokumentom v računovodstvu),– Ambulanta (stran namenjena zaposlenim v ambulantni dejavnosti),– Izobraževanje (stran namenjena sodelovanju asistentov in profesorjev),– Mladi raziskovalci (stran namenjena sodelovanju mladih raziskovalcev),– Center za informatiko (stran namenjena potrebam centra za informatiko).


Slika 42: Umestitev strežnika v obstoječo informacijsko infrastrukturo na Veterinarski fakulteti


Če bo platforma pri uporabnikih naletela na ugoden odziv, bomo v prihodnosti odprli še naslednja spletna središča:

– Knjižnica,– Veterinarski tehniki,– Veterinarsko higienska služba,– Posamezna specializirana spletna središča (npr. za posamezne inštitute,

področja veterine in podobno).

Spletno središče za vse zaposlene

Spletno središče za vse zaposlene smo poimenovali „Skupni dokumenti“. Središče je namenjeno hitremu dostopu zaposlenih do splošnih informacij, obrazcev in ostalih splošnih dokumentov. Dostop do tega središča imajo vsi zaposleni. Središče ni namenjeno sodelovanju ali delu na skupnih dokumentih. Zato imajo- z izjemo urejevalcev spletnega središča- vsi ostali uporabniki le pravico do dostopa in branja vsebine.

Od standardnih gradnikov spletnega središča smo vključili komponenti „links“ in „ducument library“. V področje links smo zaradi lažje navigacije vključili dva pri nas najbolj pogosto uporabljana spletna iskalnika (google in najdi.si) in direktno povezavo do splošnih obrazcev (dopust, obrazci za predloge, potne naloge in podobno). Glede na želje in potrebe zaposlenih bo mogoče v prihodnosti dodajati različne povezave do koristnih informacij za vse zaposlene.


Slika 43: Spletno središče za vse zaposlene


Spletno središče za potrebe vodstva

Vodilni na Veterinarski fakulteti v Ljubljani si v večini primerov trenutno izmenjujejo dokumente s pomočjo elektronske pošte. Ta oblika izmenjave zadostuje za preproste oblike sodelovanja in izmenjave dokumentov. Ko pa se vodstvo ukvarja z večjimi projekti, pri katerih na istih dokumentih dela (in sodeluje) več članov, se hitro pojavijo pomanjkljivosti elektronske pošte. Večje ko je število sodelujočih na posameznem projektu, težje je skupno delo na dokumentih, saj vsak zase hrani svoje kopije dokumentov. Kopije morajo nato med seboj uskladiti, kar zahteva precej dodatnega dela in koordiniranja.

S spletnim središčem zagotovimo, da so vsi skupni dokumenti dostopni članom vodstva na enem mestu. Neusklajenosti, ki se pojavlja pri uporabi elektronske pošte, v tem primeru ni. Prav tako je v vsakem trenutku jasno, kdo dela na določenem dokumentu. Za potrebe diskusije in skupinskega odločanja smo v spletno središče poleg komponent „calendar“, „links“ in „document library“ vključili še komponento „discussions“. Tu lahko vodilni delavci aktivno sodelujejo v razpravah. Odpirajo lahko nove teme diskusije ali pa oddajajo svoje komentarje v obstoječih temah.


Slika 44: Primer uporabe komponente za diskusije (Discussions) v spletnem središču za vodstvo podjetja


Spletno središče za potrebe računovodstva

Spletno središče smo ustvarili z namenom ponuditi centralni dostop do specifičnih računovodskih dokumentov. Vsem zaposlenim v računovodstvu bomo dodelili funkcijo collaborator (sodelavec), vodji računovodstva in namestnici pa funkcijo manager (vodja).

Glede na potrebe in interes bomo spletno v spletno središče vključili še komponenti „calendar“ in „discussions“. Komponento „discussions“ bodo člani spletnega središča lahko uporabljali za medsebojno komunikacijo in izmenjavo mnenj.

Spletno središče ambulante

Trenutno zaposleni na področju ambulantne dejavnosti za izmenjavo elektronskih dokumentov in gradiv uporabljajo prenosne medije (prenosni diski in usb ključi) ter elektronsko pošto. Pri teh načinih je pretok informacij omejen na dve osebi. Pri izmenjavi strokovnih mnenj ostali zaposleni v ambulantni dejavnosti ne dobijo informacij, ki bi bile morda za njih koristne. Če bo za spletno središče med zaposlenimi dovolj volje in zanimanja, bi v skladišču dokumentov lahko vodili evidenco za posamezne paciente. Ob prihodu pacienta na kliniko bi ustvarili dokument z osnovnimi podatki o njem. Posamezni specialisti bi nato v dokument dodajali podatke o preiskavah ali terapijah. Morda bi bilo smotrno razmisliti o tem, za katere primere bi vodili evidenco v spletnem središču. Pri uvajanju spletnega središča moramo biti previdni, da z dokumentiranjem trivialnih primerov ne ustvarjamo dodatnega dela brez učinka. V skladišču dokumentov bi specialisti lahko na primer izmenjevali mnenja o rentgenskih in ultrazvočnih slikah in laboratorijskih testih. Na splošno bi bilo spletno središče v kompleksnem delovnem okolju, ki ga predstavlja veterinarska ambulanta, pomembna pridobitev.



Spletno središče za potrebe profesorjev in asistentov

Spletno središče je namenjeno vsem, ki na fakulteti sodelujejo v izobraževalnem procesu. Preko njega bodo profesorji in asistenti lahko izmenjevali mnenja glede študija, usklajevali urnike in dostopali do skupnega skladišča dokumentov. Preko spletnega središča se bodo lahko udeleževali skupinskih diskusij. Tako bodo vsi, ki sodelujejo v izobraževalnem procesu, izčrpneje seznanjeni s programi in potekom izobraževalne dejavnosti pri kolegih. To bi preprečilo, da bi se določene teme ponavljale, druge pa bi ostale neobdelane. V končni fazi bi to lahko prispevalo k bolj usklajenemu in v končni fazi še bolj kakovostnemu študijskemu programu.

Spletno središče za potrebe mladih raziskovalcev

Na Veterinarski fakulteti, ki ima pod svojim okriljem tudi Nacionalni veterinarski inštitut, potekajo raziskave in projekti, v katerih sodelujejo mladi raziskovalci. Ker ta skupina visoko izobraženih zaposlenih opravlja kompleksno raziskovalno delo, smo jim namenili posebno spletno središče. V spletno središče smo vključili komponente „calendar“, „document library“, „links“ in „discussions“.


Slika 45: Sodelovanje strokovnjakov pri analizi rentgenske slike


Prav tako kot v ostalih spletnih središčih bodo zaposleni središče lahko uporabljali za diskusije, izmenjavo in delo na skupnih dokumentih, skladišče za razno dokumentacijo in ostale koristne namene.

Spletno središče za potrebe centra za informatiko

Center za informatiko na Veterinarski fakulteti skrbi za obsežno informacijsko infrastrukturo. Ta zajema več strežnikov in približno 300 delovnih postaj (v pisarnah, učilnicah in poleg laboratorijskih naprav) v Ljubljani. Poleg tega obsega okrog 100 delovnih postaj na regionalnih enotah Nacionalnega veterinarskega inštituta. Ker je delovanje informacijskega sistema za celotno organizacijo vitalnega pomena, bo posebno središče namenjeno centru za informatiko.

Služilo bo seznanjanju zaposlenih o morebitnih spremembah v informacijskem sistemu, novostih, navodilih za vzdrževanje posameznih programov, kontaktih z zunanjimi izvajalci in ostalih pomembnih informacijah. Ker je delo v centru kompleksno in zahteva dobro medsebojno komunikacijo ter informiranost, morajo imeti zaposleni v vsakem trenutku možnost dostopa do omenjenih informacij (sicer je učinkovitost skupine nizka, pojavljajo se problemi z nekonsistentnostjo storitev, zaradi neinformiranosti se pojavlja več nepotrebnega dodatnega dela).

V spletno središče bomo vklopili komponente „calendar“, „wiki“, „blog“, „discussions“, „links“ in „document library“. Komponento „wiki“ bodo zaposleni v centru za informatiko lahko izkoriščali kot bazo informacij za upravljanje s posameznimi področji informacijskega sistema. Ob večjih spremembah v informacijske sistemu bo zbirka znanja v oporo zaposlenim pri privajanju na spremembe in osvajanju novih znanj v praksi.



5. Zaključek

V diplomskem delu je bila predstavljena platforma Alfresco Community. Gre za razmeroma novo in še ne zadosti znano in uporabno možnost računalniškega povezovanja manjših ali tudi večjih skupin pri vsakdanjem rutinskem delu, ki vključuje večje število sodelujočih in predvideva sprotno prilagajanje poteka dela in usklajevanje. Še zlasti koristna je uporaba Alfresca pri skupinskem raziskovalnem delu. Ugotavljam, da ima platforma Alfresco mnoge prednosti. To so: odprtost (platforma je zasnovana na odprtokodnih rešitvah, odprtih protokolih in standardih), ki zagotavlja neodvisnost od enega samega proizvajalca (problem, ki nastopa v primeru Microsoftovega Share Pointa), cenovna dostopnost (Alfresco Community je in bo v prihodnosti ostal brezplačen), fleksibilnost glede strojne opreme in možnost inštalacije v različnih operacijskih sistemih. Pomanjkljivost zastonjske verzije Alfresco Community je manjkajoča komercialna podpora. Zato je brezplačna platforma, ki sicer temleji na isti osnovi kot plačljiva različica Enterprise, bolj primerna za manjša in srednje velika podjetja in manj primerna za velika podjetja. Za večja podjetja bi bila bolj smiselna uporaba Alfresco Enterprise. Glede na prednosti, ki jih predstavlja podpora proizvajalca, je strošek nabave za večje podjetje smiseln. Zavedati se moramo, da vzdrževanje, nadgrajevanje in morebitni razvoj lastnih funkcionalnosti na platformi Alfresco zahteva ustrezno strokovno usposobljene kadre (to velja tudi za konkurenčne rešitve).

V svoji raziskavi sem predvidel in predstavil model implementacije Alfresca na Veterinarski fakulteti v Ljubljani. Z ustrezno podporo vodstva fakultete bi bilo mogoče področja uporabe platforme še razširiti.Platforma z vsemi možnimi razširitvami ponuja še številne možnosti za implementacijo, ki jih diplomska naloga ne zajema.

Rešitev za delo na skupnih dokumentih s pomočjo platforme Alfresco sem predstavil vodji veterinarskega sindikata (in hkrati vodja pogajalske skupine sindikatov), ki me je prosil, če bi mu postavil strežnik s skupnimi dokumenti. Nad platformo je bil navdušen.. Z odobritvijo dekana Veterinarske fakultete sem strežnik z nameščeno platformo Alfresco Community v virtulanem okolju postavil na enega od fizičnih strežnikov. Dostop do Alfresca sem preko glavnega požarnega zidu (Cisco ASA) omejil tako, da je dosegljiv le preko IP številk znotraj Slovenije. Platforma je v uporabi premalo časa, da bi od uporabnikov lahko dobil konkretne povratne informacije. Poskrbel sem tudi za avtomatizirano izdelavo varnostnih kopij na backup strežnik, česar diplomska naloga ne obravnava. V prihodnosti nameravam strežnik nastaviti tako, da bo vsa komunikacija potekala preko šifrirane (https) povezave. Trenutno to ni mogoče (razen v internetnem brskalniku Internet Explorer) zaradi napake v Adobe Flash Player vtičniku.



Vpeljava platforme Alfresco Community na Veterinarski fakulteti še poteka. Po obnovi strežniške infrastrukture bo na voljo dovolj strojnih resursov (RAM, procesorska moč, prostor na diskih) za izdelavo dodatnih spletnih središč, če bo to potrebno. Platformo aktivno uporabljamo v centru za informatiko, kjer smo z njo zadovoljni. Trenutno strežnika z Alfrescom iz lokalne mreže še ne nameravamo prestaviti na internet, saj nam dostop preko interneta omogoča uporaba šifriranih VPN povezav. V prihodnosti bo za manj računalniško vešče uporabnike potrebno izvesti krajše interno izobraževanje. V njem bomo predstavili način dela s platformo in uporabnikom približali funkcionalnosti, ki jih ponuja. Za izdelavo varnostnih kopij sistema in platforme Alfresco bomo uporabili enake postopke kot pri strežniku za potrebe sindikatov.

Platformo Alfresco danes uporabljajo v velikih in svetovno znanih podjetjih kot so Activision, Air France, Cisco, Electronic Arts in še številnih drugih. Take reference nam vlivajo zaupanje v uporabnost in zanesljivost platforme in v njen prihodnji obstoj ter nadaljnji razvoj. Zavedati se moramo, da brezplačna različica platforme Alfresco kljub odsotnosti plačljive tehnične podpore temelji na enaki osnovi kot Alfresco Enterprise, ki ga uspešno uporabljajo številna svetovno znana podjetja in imajo z njim dobre izkušnje.

Seveda pa je platforma Alfresco Community, kot vse druge tehnološke rešitve, le odlično orodje, ki pa samo po sebi ne more vzpodbuditi sodelovanja in skupinskega dela in avtomatsko izboljšati obstoječega stanja. Koristilo bo le v rokah delovnih skupin z jasno delovno in raziskovalno vizijo in z urejenimi medsebojnimi odnosi in naklonjenostjo do timskega dela.



5.1 Literatura in viri

Knjige in revije:

1. ISSN 0737-8831 Volume24 Number 1 2006 Library Hi Tech - Content management systems

2. M. Sharif (2007) Alfresco Enterprise Content Management Implementation3. Smith, S.I. (2003) Business Information Systems in Organization, Book

Publishing, New York.

Spletne strani:

1. Free Software Foundation 2009, datum obiska – 23. 3. 2009 <http://www.gnu.org/licenses/gpl.html>

2. Oracle 2009, datum obiska – 25. 3. 2009 <www.virtualbox.org>3. Oracle 2009, datum obiska – 25. 3. 2009

<http://www.virtualbox.org/wiki/Editions>4. Canonical 2009, datum obiska – 12. 5. 2009

<http://www.ubuntu.com/products/ubuntu/release-cycle>5. Canonical 2009, datum obiska – 15. 6 2009

<http://www.ubuntu.com/system/files/u36/lifecycle.png>6. Canonical 2009, datum obiska – 16. 6. 2009

<http://www.ubuntu.com/products/whatisubuntu/serveredition/features>7. Wiki Media Foundation 2009,datum obiska – 3. 7. 2009

<http://en.wikipedia.org/wiki/MySQL>8. Oracle 2009, datum obiska - 6. 7. 2009 <http://wb.mysql.com/?page_id=35>9. Oracle 2009, datum obiska - 20. 8. 2009 <http://about.openoffice.org/>10. ImageMagick Studio LLC 2009, datum obiska – 27. 6. 2009

<http://www.imagemagick.org/script/index.php>11. Alfresco 2009, datum obiska - 23. 4. 2009

<http://www.alfresco.com/products/networks/community/>12. Vmware 2009, datum obiska – 4. 8. 2009 <www.vmware.com>



5.2 Kazalo slik

Slika 1: Vmesnik za upravljanje z virtualnimi stroji.....................................................5Slika 2: Življenjski cikel in obdobja podpore za posamezne različice distribucije Ubuntu Linux (Canonical 2009)...................................................................................7Slika 3 : Orodja za razvoj in upravljanje z bazami podatkov znotraj MySQL strežnika – MySQL Workbench (Oracle 2009)..........................................................................10Slika 4: Oblikovalski program - Draw.......................................................................14Slika 5: Urejevalnik besedil - Writer..........................................................................15Slika 6: Orodje za delo z bazami podatkov - Base.....................................................15Slika 7: Orodje za delo s preglednicami - Calc..........................................................16Slika 8: Orodje za izdelavo predstavitev - Impress....................................................16Slika 9: Alfresco spletni odjemalec - web client.........................................................20Slika 10: Alfresco Share..............................................................................................20Slika 11: Namestitev Virtualboxa v Windows okolju..................................................21Slika 12: Uradna stran za prenose z različicami za Linux.........................................22Slika 13: Namestitev paketa Virtualbox iz grafičnega vmesnika in preko terminala v operacijskem sistemu Ubuntu Linux...........................................................................22Slika 14: Ustvarjanje virtualnega strežnika v programu Virtualbox in dodeljevanje RAM-a.........................................................................................................................23Slika 15: Ustvarjanje virtualnega trdega diska..........................................................24Slika 16: Nastavitev virtualnega optičnega pogona...................................................24Slika 17: Konfiguracija funkcionalnosti PAE.............................................................25Slika 18: Konfiguracija omrežne povezave za virtualni strežnik................................26Slika 19: Izbira jezika v katerem bo potekala namestitev in konfiguracija tipkovnice....................................................................................................................................27Slika 20: Ustvarjanje razdelkov za namestitev virtualnega strežnika........................28Slika 21: Ustvarjanje uporabniškega računa za upravljanje s strežnikom................28Slika 22: Konfiguracija mrežne povezave pri namestitvi strežnika............................29Slika 23: Poganjanje operacijskega sistema Ubuntu linux server v virtualnem stroju....................................................................................................................................29Slika 24: Grafični vmesnik Gnome za bolj udobno administriranje strežnika...........30Slika 25: Namestitev in konfiguracija strežnika MySQL............................................32Slika 26: Namestitev Java-SDK in ustreznih dodatnih programskih paketov............33Slika 27: Namstitev pisarniške zbirke OpenOffice s pomočjo upravljalca paketov Synaptic......................................................................................................................34Slika 28: Namestitev platforme Alfresco Community.................................................36Slika 29:Ustvarjanje sistemskega uporabniškega računa za poganjanje platforme Alfresco.......................................................................................................................37Slika 30: Lastništva datotek nad mapo kjer se nahaja platforma Alfresco................38Slika 31: Konfiguracija zagona platforme Alfresco ob zagonu virtualnega strežnika....................................................................................................................................41



Slika 32: Konzola za administracijo in vmesnik za upravljanje z uporabniki platforme.....................................................................................................................46Slika 33: Ustvarjanje spletnega središča znotraj komponente Share.........................47Slika 34: Upravljanje z uporabniki (levo) in dodajanje skupine uporabnikov med člane spletnega središča (desno)................................................................................48Slika 35: Prilagajanje oblikeglavne strani spletnega središča..................................49Slika 36: Primer objavljenih prispevkov v komponenti Wiki......................................50Slika 37: V skladišče dokumentov (Document Library) lahko pošljemo več dokumentov hkrati......................................................................................................50Slika 38: Aspekti, ki jih dokumentom lahko nastavljamo v komponenti Document Library........................................................................................................................51Slika 39: Proces spreminjanja dokumenta v komponenti Document Library............51Slika 40: Praktični primer poteka dela na dokumentu (Review & Approve).............53Slika 41: MS Office 2003 povezan na platformo Aflresco preko SharePoint protokola....................................................................................................................................54Slika 42: Umestitev strežnika v obstoječo informacijsko infrastrukturo na Veterinarski fakulteti...................................................................................................56Slika 43: Spletno središče za vse zaposlene...............................................................57Slika 44: Primer uporabe komponente za diskusije (Discussions) v spletnem središču za vodstvo podjetja.....................................................................................................58Slika 45: Sodelovanje strokovnjakov pri analizi rentgenske slike..............................60

5.3 Slovarček izrazov in kratic

GPL – General public license (splošna javna licenca)RDP – Remote desktop protocol (protokol za dostop do oddaljenega namizja)USB – Universal serial bus (univerzalno serijsko vodilo)LTS – Long term support (podpora na dolgi rok)Kernel – Sredica (srce operacijskega sistema)RAM – Random access memory (delovni pomnilnik)NAT – Network adress translation (prevajanje mrežnega naslova)SDK – Software development kit (razvojna orodja)TCP – Transmission connection protocol (protokol za mrežno povezovanje)LAN – Local area network (lokalno omrežje)VPN – Virtual private network (virtualno zasebno omrežje)

Documents

SKUPINSKO DELO S POMOČJO ODPRTOKODNE PLATFORME …