NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK  stran 1

Komunalni prispevek v Logatcu še dviga prahProblematika plačila komunalnega prispevka v Gorenjem Logatcu oziroma pobuda občanov v zvezi s tem še ni dobila epiloga. Strokovno delovno telo bo najprej izdelalo analizo projekta izgradnje kanalizacije na omenjenem območju.

2

»Narava ne zmore več«

3

Notranjske občine, med njimi tudi Logatec, Postojna, Cerknica in Pivka, v okviru projekta Čista Ljubljanica hitijo z gradnjo čistilnih naprav, saj morajo do leta 2015 s pomočjo evropskih kohezijskih sredstev zgraditi ustrezno infrastrukturo za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda. Naravovarstveniki pri tem opozarjajo na nespametno intenzivno kmetovanje, neustrezno ravnanje z odpadki in lahkomiselno upravljanje s čistilnimi napravami. Ena od osnov za čisto pitno vodo je urejeno ravnanje z odpadnimi vodami, se strinjata Brane Koren in Matej Kržič, Janja Kogovšek pa opozarja, da je treba več narediti zlasti na varovanju zaledja vodnih virov.

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

Iz vsebine:

Šola v Cerknici prihodnje leto saniranaPrihodnje leto bodo lahko z denarjem iz evrop-skega kohezijskega sklada rešili problem energetsko najbolj potratne šole v občini. Občina je namreč uspela na razpisu za energetsko sanacijo stavb v lasti lokalnih skupnosti.

5

petek, 22. marec 2013, letnik XII / št. 6 / Tiskovina / Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana / Regijski časopis, izhaja za občine Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka, Postojna

11let

Ra z i s k u j e m o l o k alno

Svojo vodo bom

pa zaracunal!

Priznanja za požrtvovalno delo

»Skoraj vsak dan berem«

»Politika je zame izziv«

6 9 10

v o š č i m o v a m v e s e l e v e l i k o n o č n e p r a z n i k e . u r e D n i š T v o

Znižali cene v vrtcu Starši otrok, ki obiskujejo Vrtec Postojna, bodo odslej za vrtec plačevali v povprečju 10 odstotkov manj kot prej. Nespremenjene zaenkrat ostajajo le cene v vrtcu v Prestranku.

6

7

4Praznovanje velike noči

Praznovanje velike noči je povezano s številnimi starimi običaji, ki izhajajo iz stare poganske tradicije čaščenja pomladi in krščanske ikonografije. Danes, ko tudi naše praznovanje vse bolj podlega družbi hiper potrošnje in postaja le zunajnja forma, ko se duhovnost, vera in prepričanje izgubljajo nekje med medijsko fikcijo in trgovinskimi policami, je sporočilo velike noči, ko življenje zmaga nad smrtjo, dobro nad zlim, upanje

nad obupom še vedno pomembno za vse ljudi, ne le verujoče.Velika noč je največji krščanski praznik, saj predstavlja temelj krščanske vere. Kristjani namreč verujejo, da nas je Jezus Kristus s svojim trpljenjem in smrtjo odrešil, z vstajenjem pa odprl vsem ljudem pot v večno življenje. Velika noč predstavlja vrh praznovanja, ki nastopi po velikonočnem tridnevju.

Letošnja tradicionalna prireditev je zas-novana kot enkratni dogodek, ki bo jutri, 23. marca, ob 17. uri v Krpanovem domu v Pivki. Osrednji dogodek pa bo preda-vanje Dušice Kunaver, avtorice številnih poljudnoznanstvenih in leposlovnih knjig o ljudskih šegah in navadah. Nastopili bodo tudi mladi harmonikarji Harmonikarskega orkestra Nika Polesa, program bodo soust-varjala tudi druga društva, šole in vrtci iz občine Pivka. Organizatorji pa bodo poskr-beli, da se bodo letošnje prireditve udeležili tudi ostareli pivški občani, stanovalci doma za ostarele v Postojni. ∙Katarina Temkova

Tudi letos teden dni pred veliko nočjo prireditev Njesemo h žjgni v PivkiPivka, 23. marec – Praznovanje velike noči je povezano s številnimi starimi običaji, ki izhajajo iz stare poganske tradicije čaščenja pomladi in krščanske ikonografije. Na tokratni prireditvi, ki jo že 7. leto pripravlja Turistično društvo Pivka, bo o običajih, ki spremljajo ta praznični čas, v Krpanovem domu v Pivki, ob 17. uri spregovorila zbirateljica ljudskega izročila in etnološkega gradiva, Dušica Kunaver.

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

<

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK  stran 2

Notranjsko-kraške novice petek, 22. marec 2013V središču2

Do čistilnih naprav že prihodnje leto

Vrednost celotnega projekta Čista Ljubljanica znaša 56.005.068,00 evrov in ga delno financira Republika Slovenija (13,03 odstotkov), delno Kohezijski sklad Evrop-ske unije (76,13 odstotkov), 10,84 odstotka stroškov pa pokrivajo občinski proračuni.Nosilec projekta Odvajanje in čiščenje od-padne vode v porečju Ljubljanice je Občina Logatec, ki je lani pristopila k intenzivnemu delu za izbor izvajalca gradnje kanalizacije in čistilne naprave, ki sodita v sklop Čiste Lju-bljanice. Izbor izvajalcev gradnje kanalizacije, čistilne naprave, pa tudi nadzora nad gradnjo poteka skladno z določili Zakona o javnem naročanju.Pred izvedbo javnega naročila je pripravljena razpisna dokumentacija in posredovana na pristojna ministrstva, ki so ustreznost potrdila, občina pa je objavila razpis.

V Logatcu pričakujejo odločbo o črpanju sredstev

»V tem trenutku je že izbran izvajalec nadzora nad gradnjo. Končana sta samostojna postopka oddaje ponudb za izbor izvajalca gradnje ka-nalizacije ter ponudb za izbor izvajalca gradnje čistilne naprave. Trenutno poteka ocenjevanje ponudb in izbor izvajalcev za posamezen del,« so nam sporočili z logaške občine. Intenzivno delo poteka tudi na projektu vo-dovodnih sistemov v sklopu Čiste Ljubljanice. Pridobljene so potrebne služnosti in izdelan je projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja. Soglasja vseh potrebnih soglasodajalcev so ravno tako pridobljena, pripravlja se razpisna dokumentacija in pridobiva gradbeno dovoljenje. V teku je priprava projekta za sekundarne vode za Petkovec. Če bodo pri-dobljena evropska sredstva, je sama izvedba investicije načrtovana konec tekočega leta. Vloga za pridobivanje sredstev je bila oddana, potrebni so manjši popravki. »Odločbo o črpanju sredstev v višini 1.691.490,00 evrov pričakujemo do sredine leta

2013,« sporočajo z logaške občine.V proračunu za leto 2013 so prvemu sklopu projekta Čista Ljubljanica namenili 2.186.683 drugemu pa 88.000 evrov. »Po vmesnih zastojih zaradi zahtevkov za revizijo so bili projekti ustrezno revidirani s strani projektan-tov in razpisi ponovljeni. V tem trenutku ne pričakujemo večjih težav, seveda pa je vedno možno, da nekdo zahteva revizijo, ki začetek gradnje podaljša ali celo prepreči. Vsaka nova revizija namreč pomeni približevanje mejniku leta 2015, do katerega se lahko črpa evropska sredstva. Posledično se krajša čas možne grad-nje do trenutka, ko ta časovno ni več izvedljiva. Na ta način izgubljamo vsi, tako občani in občina kot potencialni izvajalec,« poudarja logaški župan Berto Menard.

Postojna: letos začetek gradnje čistilne naprave

»Aktivnosti v okviru kohezijskega projekta so zaradi zapletenosti našega načina javnega naročanja zelo zahtevne in dolgotrajne in lahko razpis za izvajalca traja tudi leto ali več, kot je to bil primer za našo čistilno napravo,« pravi Urban Pinter, višji svetovalec za investicije – vodja režijskega obrata na Občini Postojna. Trenutna aktivnost te občine na projektu Odvajanja in čiščenja je podpis pogodbe z izvajalcem gradbenih del in ministrstvom za okolje glede sofinanciranja stroškov. V sklopu tega kohezijskega projekta bo postojnska občina izvedla rekonstrukcijo in nadgradnjo centralne čistilne naprave Postojna, katerih pogodbena vrednost je 2,83 milijona evrov brez ddv-ja, sofinanciranih bo kar 90 ods-totkov stroškov gradnje, ostalo pa gre iz občinskega proračuna. »Z gradnjo namera-vamo začeti letos in jo zaključiti v 18 mesecih,« pravi Pinter. »Pri projektu Nadgradnje vodo-vodnega sistema v občinah Postojna in Pivka so trenutne aktivnosti usmerjene na pridobitev potrebnih gradbenih dovoljenj ter na uskladitev vloge s pristojnim ministrstvom. V letošnjem

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

Pivški župan, Robert Smrdelj, je 13. marca z izvajalci podpisal pogodbo za izgradnjo kanalizacije v aglomeraciji Pivka v dolžini skoraj 13 tisoč kilometrov.

Notranjske občine s pomočjo kohezijskih sredstev hitijo z gradnjo čistilnih naprav v okviru projekta Čista Ljubljanica, saj morajo do leta 2015 ta sredstva počrpati – Največja ovira dolgotrajno pridobivanje dovoljenj iz soglasij pristojnih ministrstev Projekt Čista Ljubljanica, v katerega je vključenih osem občin v regiji, poleg Logatca, Postojne, Cerknice in Pivke še Borovnica, Brezovica, Vrhnika in Škofljica, je namenjen izgradnji ustrezne infrastrukture za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda na območjih, ki so v državnem programu opredeljena kot območja, ki morajo biti oprem-ljena s kanalizacijo, skladno z evropskimi direktivami na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda, in ciljem zmanjšanja vplivov na okolje. V občinah Logatec, Postojna, Pivka in Cerknica smo se poza-nimali o trenutnem stanju projekta.

letu nameravamo pridobiti vsa gradbena do-voljenja, pridobiti odločbo o dodelitvi nepovratnih sredstev ter izbrati izvajalce za izvedbo gradenj. Če ne bo zapletov, bi lahko konec poletja že pričeli z deli,« pravi sogovornik, ki največ težav vidi pri komu-niciranju z državnimi organi.

V Pivki podpisana pogodba, začetek del prihodnji mesec

Občina Pivka v projektu Čista Ljubljanica nas-topa z izgradnjo čistilne naprave ter fekalne kanalizacije v aglomeraciji Pivka v dolžini 12.512 metrov ter z osmimi črpališči. Vred-nost celotnega projekta znaša 8.663.959,00 evrov, pri čemer je znesek sofinanciranja 5.920.631,82 evra. 13. marca letos je bila za izgradnjo kanalizaci-je v aglomeraciji Pivka ter izvedbo nadzora podpisana pogodba. Predvideva se, da bi se prva dela pri izgradnji pričela že v aprilu letos, celotna kanalizacija pa naj bi bila zgrajena do konca leta 2014. Javni razpis za izbiro izvajal-ca gradenj za čistilno napravo Pivka je v tem trenutku objavljen na portalu javnih naročil. Predvideva se, da bi bila pogodba z izbranim izvajalcem podpisana do poletja 2013, dela pa naj bi bila končana do junija prihodnje leto. »Največji problem predstavlja izpeljava javnega razpisa, saj neizbrani ponudniki velikokrat po nepotrebnem izkoriščajo pravno varstvo, kar zavlačuje izvedbo javnih razpisov ter s tem

posledično pričetek izvajanja del,« sporočajo s pivške občine. Na čistilno napravo Pivka naj bi se v prihod-njih letih priključila tudi naselja Klenik, Selce in Trnje, ki pa so zaradi omejitve oprem-ljenosti aglomeracij nad 2000 PE izpadle iz tega projekta.

Cerknica: zamuda zaradi arheoloških izkopavanj

Temeljne aktivnosti občine Cerknica pri skupnem projektu »Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Ljubljanice – 1. sklop« je izgradnja centralne čistilne naprave v občini Cerknica za 12.000 PE. Celotna vred-nost projekta je 4.123.372 evrov, iz občinskega proračuna pa bodo namenili 436.126 evrov.

»Pogodba za Projekt Centralna čistilna naprava v občini Cerknica je bila podpisana decembra 2011, že naslednji mesec je bil izvajalec uveden v delo, decembra 2012 je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje. Projekt je v fazi izvedbe gradbenih del. Zaključek pro-jekta je predviden konec leta 2014,« so nam sporočili s cerkniške občine. Tudi tu imajo pri izvajanju projekta največ težav v fazi prido-bivanja soglasij (ARSO, ZNVKD ...). »Zaradi arheoloških izkopavanj se je rok izgradnje podaljšal. Trenutno dela potekajo po termin-skem planu,« še dodajajo v sporočilu. •Blanka Markovič Kocen

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK  stran 3

www.nkr-novice.si V središču 3

Do čistilnih naprav že prihodnje leto

Vodo iz pipe smo nekoč že umazali

Kakšna je kakovost voda v naši regiji? Najbolj zaskrbljujoča je pred-stava o izobilju čiste vode. Na naši pipi priteče voda, ki smo jo pred tem vsi že nekoč umazali. Manj, kot jo bomo umazali, toliko kvalitetnejšo bomo pili. Živimo na prepust-nih kraških tleh. Vodna telesa vključno s podzemnimi voda-mi in njihovimi tokovi ter nji-hovo varovanje so osnovnega pomena za našo vodo iz pipe. Torej, potrebno je ohran-janje vode celostno na izvoru. Obstaja pa tudi druga, tržno usmerjena, možnost. To so razni načini vodne filtracije od ultra filtrov do nenazadnje vojaške tehnologije kjer v nekaj metrih sistema na to-vornjaku iz onesnažene vode dobimo pitno. Ta rešitev je bila pred kratkim uporabljena v Loški dolini za čiščenje onesnaženega vira pitne vode. Bati se je, da bo prevladal slednji pristop, zato ga mo-ramo odločno zavračati.Velik pomen ima tudi ohranjanje močvirij, mokrišč, vlažnih travnikov, ki niso samo enkratni ekosis-temi, temveč tudi prostori za zadrževanje razlite poplavne vode, ki s svojo samočistilno vlogo močno prispevajo h kakovosti pitne vode. Tega se na žalost ne zaveda na primer

kmetijska stroka. Govorim o melioracijah in odvzemanju osnovnega prostora vodi. Tudi lokalna oblast na to gleda skozi ekonomsko pers-pektivo in gradbeno stroko. Na kratko rečeno: razmerje med stanjem naravnih voda kot sestavnim delom pitne vode in njihovim obremen-jevanjem s strani človeka na Notranjskem je slabo.

S čim na našem območju najbolj ogrožamo vodne vire?Onesnaževanje je večplastno in udeleženih je več panog. Glavne težave so nespametno intenzivno kmetovanje, ki de-luje samopašno pod vplivom kmetijske stroke, ki prika-zuje, da bomo lačni, če ne bo kmetijstva. Poudarjam, da go-vorim o intenzivnem kmeti-jstvu z vsem spoštovanjem do slovenskega kmeta. Razvpito zaraščanje kmetijskih površin ali pa prehranska samooskrba sta polje manipulacije in vr-hunsko okoljsko zavajanje. Drugič, neustrezno ravnanje z odpadki. Divja odlagališča so problem. So predvsem vizitka kulture lokalnega prebivalst-va. Na žalost pa so tudi orodje populističnega delovanja raznih organizacij, javnih služb in lokalne oblasti. Če mene vprašate, je to »mehka«

FOTO

: O

SEBN

I ARH

IV

»Uveljaviti moramo pitje vode iz pipe in opuščanje ustekleničene vode s trgovskih polic, saj s tem diktiramo visoke standarde zakonodaji in

posameznikom, ki jim je zaupano upravljanje z vodo,« opozarja Brane Koren.

Brane Koren, zagovornik narave in predstavnik civilne pobude Vodni krog, brez dlake na jeziku o nujnosti ohranjanja čiste vode na izvoru, lahkomiselnem upravljanju s čistilnimi napravami, vlaganju evropskih evrov v preizkušeno slabe sisteme, pomanjkljivi zakonodaji, ki je meka za kršitelje, in paradoksu vojaškega vadišča

Narava ne zmore več, na potezi smo mi

Kogovškova pravi, da tudi če so se pred časom že pojavljala podobna ali manjša onesnaženja, so nas takrat reševale zelo izdatne padavine, ki so sprale onesnaženje v zaledju. »To je bila samo sreča narave, da so padavine delale razredčitve. Rešitev za onesnaženje v krasu so razredčitve, ki pa niso več takšne kot včasih. Zato mislim, da podobna onesnaženja lahko pričakujemo še naprej, saj se količina padavin manjša,« je izpostavila.Kogovškova opozarja, da je v zaledju Malnov, ki je zelo veliko in komplek-sno ter prav zato toliko bolj zahtevno za varovanje, najboljša kakovost vode v Javornikih, kjer pa se nahajata vojaško vadišče in odlagališče odpadkov (kjer po novem odlaganje sicer ni več dovoljeno). Vode, ki pritekajo s cerkniškega polja, so onesnažene, saj ustrezno čiščenje odpad-nih voda še vedno ni urejeno, prav tako ne na Pivškem. Močno onesnažen je tudi izvir Raka v Rakovem Škocjanu. »V vsakem primeru je treba poskrbeti, da se bo onesnaževanje zmanjšalo, saj nima-mo drugega vira. Več je treba narediti na

varovanju zaledja, na izboljšanju stanja vode in šele nato na ustreznem čiščenju,« opozarja Kogovškova. V tej luči se ji tudi načrtovana vgradnja sistema ultrafil-tracije v vodarni v Malnih zdi sicer dobrodošel, a nezadosten ukrep. Sicer pa tudi Kogovškova opozarja na njuno potrebno sprejetje uredbe o vodovarst-venem območju za vodna telesa vodonosnikov za območja občin Pos-tojna in Cerknica, kar pa je v domeni ministrstva za kmetijstvo in okolje. Tu so napovedali, da naj bi bila uredba, ki se pripravlja že vrsto let, za javno obrav-navo nared konec letošnjega leta. ∙vrž

Dr. Janja Kogovšek: Tudi če bomo zmanjšali onesnaževanje in dosledno čistili odpadne vode, bo za vzpostavitev kakovostnejšega stanja vode v zaledju Malnov potrebno še veliko časa»Onesnaženje, ki se je začelo konec leta 2011 in nadaljevalo v začetku 2012, je resno opozorilo, da je v zaledju onesnaženje preveliko,« je dobro leto dni po odmevnem onesnaženju vodnega vira Malni, iz katerega se z vodo oskrbujejo prebivalci občin Postojna in Pivka, opozorila dr. Janja Kogovšek z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU, ki je pred dnevi predavala na povabilo Društva Drobnovratnik.

ekologija, s katero se odlično prikrivajo veliki problemi. Pereč problem je tudi po-razno lahkomiselno upravl-janje s čistilnimi napravami. Ena od osnov za čisto pitno vodo je urejeno ravnanje z odpadnimi vodami. Tukaj naletimo na zelo zanimiv odnos zaskrbljenega vodarja (upravljavca ali koncesionarja vodnega vira) in upravljavca čistilnih naprav v isti osebi. Več kot očitno smo nekomu zaupali preveč. Stare naprave, ki desetletja delajo slabo, sproti preizkušajo nosilnost naravnih vodnih teles. Loka-lne oblasti pa vehementno gradijo nove, enake sisteme, kot da se niso iz tega nič naučile, njihovi paraobčinski »kioski«, kot so regijske raz-vojne agencije, pa po naročilu prijavljajo »trajnostne« pro-jekte in pridobivajo evropska sredstva za preizkušeno slabe sisteme.

Kljub temu pa se zdi, da nihče ne odgovarja?Uredba o ravnanju z odpad-nimi vodami predpisuje v kazenskem členu kazni za neustrezno ravnanje, tudi do 40.000 evrov. Toda še nihče od javnih upravljavcev v naši regiji in verjetno tudi v Sloveniji ni bil nikoli kaznovan za prekrške, ki

se nenehno dogajajo. Ne poznam primera, da bi zaradi povzročene ekološke katastrofe upravljavec plačal visoko kazen. Iztoki čistilnih naprav pogosto poleti pos-tanejo močnejši od nara-vnega pretoka. Dvomim, da se tega zavedajo vsi nosilci projektov in soglasodajalci. Zatajijo tudi presoje vplivov na okolje, ki so taktično v nekaterih izdanih dovoljenjih celo nepotrebne. Žalostno je, da so pogini rib edini indikator onesnaženja in nedelovanja čistilnih naprav. Upravljavci krivde ne priznajo, pristojne službe pa jim jo ne dokažejo. Še bolj zagonetno je pri čistilnih napravah, ki se iztekajo nepo-sredno v kraška brezna. Te naprave tudi po parametrih znotraj monitoringov delujejo »brezhibno«, kar je zopet vrhunsko sprenevedanje.

Trenutno je v teku projekt Čista Ljubljanica, ki naj bi prinesel korak naprej. Vi, kot rečeno, opozarjate na pomanjkljivosti. Pogrešamo, da se pri inve-stiranju in projektiranju v vodne sisteme ne uporablja inovativnih pristopov, ki so v domeni naravoslovne stroke in ki jih sedaj upravljavci preprosto ignorirajo. Tudi

v sklopu projekta Čista Lju-bljanica ni zaslediti kakšnega posebnega zavzemanja za njihovo uveljavitev. Še vedno so predvidene izgradnje in re-konstrukcije čistilnih naprav neposredno ob vodotokih, ponorih rek in potokov ter ob kraških breznih. Torej brez varnostnih con in učinkovitega terciarnega sis-tema čiščenja odpadne vode. Za takšen način čiščenja ni predvidenih oziroma od-kupljenih večjih površin zemljišč. Načela ekore-mediacije, po katerih med drugim ohranjamo močvirja,

preprečujemo izsuševanja in melioracije ter poplavnim vodam puščamo prostor, pa so upravljavcem z vodami tujka, lokalnim oblastem pa nepotreben strošek. Najbolj žalostno in zaskrbljujoče je, da uveljavljena stroka in regijska politika razmišljata enako in izključujeta drugače misleče. Verjetno so najbolj zainteresirani za gradnjo čistilnih naprav propadajoči gradbinci in njihov lobi.

Znatna evropska sredstva bi bila lahko torej smotrneje porabljena?

Javno podjetje Kovod, ki upravlja z vodovod-nima sistemoma Postojna-Pivka in Suhorje, je v poročilu o skladnosti pitne vode v letu 2012 zapisalo, da je bilo v okviru monitoringa pitne vode, ki ga je izvajal Zavod za zdravst-veno varstvo Maribor, opravljenih 29 vzorčenj za mikrobiološke in kemijske preskuse, štirje vzorci so bili neskladni s pravilnikom. Vzroki so bili v mikrobiološki neskladnosti v hišnih vodovodnih omrežjih zaradi prisotnosti posa-meznih bakterij. V okviru notranjega nadzora pitne vode, ki ga izvajal Zavod za zdravstveno varstvo Koper, pa je bilo opravljeno skupno 173 vzorčenj za mikrobiološke preskuse in 37 vzorčenj za kemijske preskuse. 23 vzorcev je bilo neskladnih s pravilnikom, od tega 12 v hišnih vodovodnih omrežjih, eno v črpališču Šmihel, 10 pa po pripravi vode iz zajetja Malni zaradi prisotnosti razvojnih oblik enteroparazi-

tov, zaradi česar je bilo treba vodo za prehram-bene namene januarja in v začetku februarja prekuhavati.Podjetje Kovod je zato v vodarni v Planini izv-edlo temeljito sanacijo filtrirnih polj in marca vgradilo UV napravo za dezinfekcijo. Konec avgusta je bila UV naprava montirana tudi v zajetju Malni po pripravi vode za oskrbovalno območje Planina. Po vgradnji UV naprav prisotnosti razvojnih oblik enteroparazitov niso več ugotovili. Kovod bo sicer s ciljem zagotavl-janja zdravstveno ustrezne pitne vode vodarno nadgradil tudi s sodobnimi tehnološkimi postopki priprave vode − ultrafiltracijo. Kljub temu pa tudi v Kovodu opozarjajo, da je treba zmanjšati obremenjevanje vplivnega območja Malnov z omejitvami v ustreznih predpisih in informiranjem prebivalcev o posledicah ne-odgovornega onesnaževanja okolja.

»Skrbeti moramo ne le, da bodo

naše vode ostale čim čistejše,

temveč da bomo njihovo čistost

izboljšali,« poziva dr. Janja

Kogovšek.

FOTO

: VER

ON

IKA

RU

PNIK

ŽEN

KO

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK  stran 4

Notranjsko-kraške novice petek, 22. marec 2013V središču

jansko vir našega življenja. Poleg tega pa bi nujno morala bolj izobraziti večje kmete o tem, kako, kdaj, kam in na kakšen način zlivati gnojevko!

Ne gre zatiskati oči pred gnojevko, ki jo kmetje zlivajo brez nadzora in slabe vesti. Koliko škode pravzaprav povzroči?Težava gnojevke je zelo različna od območja do območja in od tega, kdo želi najti kakega »krivca« za težave. Odvisno, koliko je je, kakšna je njena sestava, kdaj in kam je izlita. Težava so gotovo velike in visoke koncen-tracije v napačnem obdobju leta, recimo, izven vegetacijske sezone ter izlivanje na vodovarst-venih in kraško bolj prepustnih terenih. Če bi to zlivali ustrezno, težav ne bi bilo. To so itak počeli stoletja in desetletja, ko je bilo kmeti-jstva bistveno več, pa ni bilo takih ekstremnih težav, kot so danes. V posameznih primerih drži dejstvo, da so sredstva, ki se uporabljajo v živinoreji danes, bolj okolju neprijazna, kot so bila včasih.

Kaj ste nedavno ugotovili na terenu, ko ste jemali vzorce?Člani našega društva so bili večinoma zgroženi nad slabim delovanjem oziroma nedelovanjem ČN ter lokacijo njihovih iztokov. Ponekod so bili začudeni in zgroženi nad tem, da so kmetje nad svoje lastne vire pitne vode (vodo-varstvena območja) zlivali ekstremno velike količine gnojevke v napačnem času. Opazili so celo »uradno registrirano podjetje« za odvoz odpadnih voda, ki je svojo cisterno čistilo nad požiralniki!Domačini in ljudje, ki so pogosto v okolici vodotokov, se čudijo, da se kvaliteta tako podzemnih kot površinskih voda čedalje bolj slabša, glede na to da smo v zadnjih letih porabili ogromno davkoplačevalskega denarja in gradimo čedalje več »čistilnih« naprav in očistimo čedalje večji delež odpadnih voda. Ne razumejo, kako povsem tem ni učinka na bolje. In to zdaj opazi že vsak brez kemičnih analiz.

Namen vseslovenske akcije Očistimo vode.si je tudi ozaveščanje širše javnosti o zaščiti vodnih virov in ravnanju z odpadnimi snovmi. Tudi vi ste se kot društvo priključili projektu in prišli do enakih ugotovitev oziro-ma trditev, s katerimi ste nekoč že opozarjali odgovorne. Tako je. Fotografija pri novi ČN v Danah kaže ravno na to, na kar smo kot domačini opo-zarjali že pred petimi leti. Celo seminarsko nalogo sem napisal, zakaj tako postavljena ČN, kot je danes, ne bo pravilno delovala in kakšne bodo posledice. Poplavna voda je namreč »zabila« pokrov od iztoka iz čistilne naprave in

skupaj z meteorno vodo, ki je pritekla nasproti iz drugega jaška, udarila nazaj v čistilno, tako da zdaj neprečiščena odpadna voda in vsebina ČN tečeta čez pokrov in naprej po poti, polju, njivah in nato v poplavno vodo, ki teče na nižje ležeča polja, v podzemne jame ... Tako bo, dok-ler se poplavne vode ne umaknejo iz Loškega polja. In to se bo dogajalo stalno nekajkrat na leto.Vsaka zgrajena ČN je namreč že na začetku postavljena v vlogo »slabo delujoče« zaradi vseh že omenjenih vzrokov. Delež neprečiščenih odpadnih voda je, na primer, lahko v naši regiji več kot 70-odstoten. Če je ta »primerno predelan – delno očiščen« v delujočih treh prekatnih greznicah na podeželju ter razpršen in speljan (kot je bilo pred gradnjo centralnih kanalizacijskih sistemov op. p.) na polja v vegetacijski sezoni oziroma če prenika počasi in postopoma v podzemlje, potem je vpliv tega, sicer visokega deleža delno prečiščenih/neprečiščenih od-padnih voda na podzemne vode in pitno vodo, minimalen. Pri izpustih ČN pa postaja delež čedalje večji.

Kaj pa odgovorni?Odgovorni ne dajejo dovolj informacij v javnost, kaj konkretne ČN sploh čistijo ali če optimalno delujejo, to je, da ne čistijo hormon-ov, zdravil, varekine, cevosanov, motornega olja ... Veliko premalo vsi skupaj delujemo na izobraževanju, ozaveščanju in preventivi.

Poleg ohranjanja vod se v društvu zavzemate tudi za promocijo jamskega turizma. Začeli smo s širšim projektom Sonaravni jamski turizem ohranja podeželje. Njegov cilj ni le vzorčenje in opazovanje vod na našem območju, ampak predvsem dvigniti kvaliteto turistične ponudbe v Križni jami in ostalih jamah v okolici, na primer, z nakupom čolnov, svetilk ..., z izdajo skupne zloženke dvigniti promocijo vseh turističnih jam v Sloveniji, pospešiti raziskovanje jam v okolici (Nova Križna jama, Obrh Čolniči, Golobina) in vse te aktivnosti predstaviti domačinom, stroki in drugi javnosti preko objav, delavnic ... ∙Barbara Čepirlo

4

Podjetje s pravim odnosom do strank

Takšni projekti po njihovi iz-vedbi ne predvidevajo prever-janja delovanja in upravljanja z naložbo, učinkov na naravo in onesnaženja ter ne zahteva-jo odgovornosti, kar je tudi z vidika financerja in izdeloval-ca projekta velika anomalija. Projekt je zaobšel zaščito nekaterih malih virov pitne vode, denimo, na Pivškem. Ne morem pa niti mimo izjave enega od veljakov notranjskih občin, izrečene na nedavni delavnici odbora za okolje, prostor in infrastrukturo regionalne razvojne agencije. Izrečeno je bilo, da morajo višje ležeče občine zaradi var-

ovanja vira Malni investirati v čistilne naprave čeprav nimajo nič z njim. Torej, ali naj Pivčani in Postojnčani pre-prosto ignoriramo vode, ki se stekajo proti Ljubljanici, saj jih itak mi ne pijemo?! Grozno razmišljanje deležnikov v projektu!

Kot enega od vzrokov za lansko onesnaženje vodnega vira Malni se navaja polivan-je ogromnih količin ostanka iz bioplinarn po kmetijskih površinah. V civilni pobudi ste lani med drugim zahteva-li prepoved dognojevanja kmetijskih zemljišč z os-

tanki iz bioplinarn na širšem kraškem območju, kar se še ni zgodilo. Glede na podatke ministrstva za kmetijstvo in okolje se je civilna pobuda Vodni krog pri monitoringu količin vnesenih ostankov iz bioplinarn na kmetijske površine uštela, saj je bila številka samo na eni od okoliških ekoloških kmetij trikrat večja. Evidence govorijo o preko 15 milijonih litrov odloženega bioplinskega digestata na samo eni kmetiji. Vseh odjemalcev digestata iz bioplinarne v Ilirski Bistrici, ki se po zadnjih podatkih ni uvrščala v prvi kakovostni

razred, pa je bilo13. Prišteti moramo še redno gnojenje kmetij z lastnimi produkti.Ocenjujem, da zaradi teh dogodkov delovanje pristo-jnih inšpekcijskih služb na področju kmetijstva in okolja ni nič bolj angažirano. Še naprej delujejo po obstoječi zakonodaji. In tukaj se zadeva praktično konča. Omejene pristojnosti so meka za kršitelje. Ste že slišali, da bi inšpekcijske službe angažirano strmele k zakonskim spre-membam? Prav glede zakonodaje pa vedno znova ugotavljamo, da s svojo nejas-nostjo ne bo nikoli vzpostavila

nekega kvalitetnega pristopa do reševanja okoljskih prob-lemov. Vsi deležniki so tisti, ki bi morali spodbujati ustrezno zakonodajo. Tudi upravl-javci vodnih virov so tisti, od katerih bi morala država nenehno prejemati pobude, da se potrebne zakonske podlage, kot je uredba o vodo-varstvenem območju Malnov, čim prej sprejme, predvsem pa ustrezno izvaja.

Na vodozbirnem območju zajetja Malni je tudi vadišče Poček, za katerega se pripravlja državni prostorski načrt, ki bo prehitel uredbo.

Osrednje vadišče Slovenske vojske ob varstvenih pod-lagah, kot je Natura 2000, in dejstvu, da po predlagani ure-dbi o vodovarstvenih pasovih sodi v prvo varovano cono, s svojo dejavnostjo samo po sebi predstavlja logičen paradoks. Prioriteta je seveda pitna voda! Dolga pogajanja okrog tega jasnega problema so sprenevedanje. Ponu-janje in sprejemanje vojaških odškodnin je preprosto poli-tika zavlačevanja. Na takšen način regijska politika ne bo nikoli zaščitila svojih občanov in vode kot javne dobrine.∙Veronika Rupnik Ženko

»Vzorčenje bi moralo biti konstantno«

Živimo na zelo občutljivem kraškem terenu, ki ne prenese prekomernega onesnaževanja. Zadnja leta spremljamo vse pogostejše onesnaženje naših podtalnih voda in izvirov. Kje so razlogi za tako močno onesnaženje?Več jih je. Prvi razlog so neustrezni tipi in stopnja čiščenja čistilnih naprav (brez terciarne stopnje čiščenja) za kraška območja. Zakonski standardi so napisani za normalni rečni relief in ne za kras. Drugi so slabo izvedena dela iz-vajalcev in nadzora pri gradnji čistilnih naprav, saj nekatere čistilne naprave v praksi ne deluje-jo niti dan, čeprav so v »uporabi« že nekaj let in jih je v praksi nemogoče »popraviti«, potrebno bi jih bilo v celoti zgraditi na novo.Razlog so tudi neustrezno speljani iztoki delno prečiščene vode iz ČN. To pa zato, ker se projekti pišejo v pisarnah in ne na terenu, ter zaradi neupoštevanja specifik krasa, lokalnega okolja in slabega ali celo nikakršnega pozna-vanja terena. Iztoki so speljani neposredno v požiralnike in ponorne jame – torej nepo-sredno v podzemne kanale – rove in jame, ki nimajo zaradi teme in posledično fotosinteze nikakršne samočistilne sposobnosti in ki so direktni »odvodniki« te vode proti izvirom na naslednjemu polju ali planoti. Speljani pa so tudi v kraške potoke, ki imajo majhne pretoke, še zlasti v suši, in s tem majhno samočistilno sposobnost. V številnih primerih postane poleti delno ali neprečiščena voda iz ČN celo edina voda, ki teče po potoku.

Razlog smo tudi ljudje. Premalo smo osveščeni in izobraženi. Ne zavedamo se, kaj smemo zliti v odtok, če je na koncu kanala čistilna naprava, in česa ne. Vse, kar zlijemo, lahko v praksi pomeni slabo delovanje ali celo nedelovanje ČN. Na »silo« gradimo megalomanske sisteme, o katerih ne vemo, kako dejansko delujejo in kaj nam prinašajo. To je tako, kot bi dal prižgano motorno žago dve leti staremu otroku in ga ne poučil o njenem delovanju. Čistilne naprave na terenu so slabo ali celo ne vzdrževane. Običajno se dejansko stanje razli-kuje od zapiskov v dnevnikih vzdrževalcev, saj se zaradi visokih stroškov in slabega delovanja vzdrževalci pogosto poslužujejo taktik »izklapl-janja« elektrike, odpiranja t. i. »by passov« v času poplavnih voda …

Vodne vire oziroma izvire bi pristojne službe očitno morale stalno nadzirati. Kako pogosto pa jih dejansko?Kako pogosto analizirajo kraške izvire, nimam podatkov. Mislim, da jih večinoma le v okviru redkega stalnega državnega monitoringa, razpršenih projektov Inštitutov, zavodov in društev in seveda takrat, ko kdo kaj »prijavi«. To vzorčenje bi moralo biti sistemsko, pogosto in konstantno. Bolj pomembno se mi zdi neod-visno in nenapovedano vzorčenje in kontrola iztokov iz čistilnih naprav. Trenutna zakonod-aja tega ne omogoča oziroma ne spodbuja, po mojem mnenju pa bi morala, saj je voda de-

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

Matej Kržič ni samo geograf in jamar, temveč človek, ki ga skrbi za prihodnost prebivalcev Notranjske in njihovega okolja. Najbolj je kritičen do že zgrajenih čistilnih naprav (ČN). Je tudi predsednik Društva ljubiteljev Križne jame, v katerem so kritični tudi do nezadost-nega poznavanja posledic onesnaženja, zato širšo javnost opozarjajo k premišljenemu ravnanju z odpadnimi vodami in zlivanju odpadnih snovi v odtoke. Še tako sodobna ČN ne more razgraditi vseh odvrženih strupov, od hormonov, zdravil, varekine, cevosanov, motornega olja ...

Po besedah sogovornika bo nekajkrat na leto poplavna voda »zabila« pokrov od iztoka iz čistilne naprave. Skupaj z meteorno vodo, ki bo pritekla iz drugega jaška, bo udarila nazaj v čistilno, tako kot se je na Loškem

polju to zgodilo pred kratkim.

FOTO

: ARH

IV D

LKJ

»Ne zavedamo se, kaj smemo zliti v odtok,

če je na koncu kanala čistilna naprava,

in česa ne. Vse, kar zlijemo, lahko v praksi

pomeni slabo delovanje ali celo nedelovanje čistilnih naprav,« je

kritičen Matej Kržič.

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK  stran 5

www.nkr-novice.si Aktualno v regiji 5

Kohezijski denar za energetsko sanacijo šole

»Tega denarja zlepa ne bi mogli zagotoviti iz občinskega proračuna,« je prepričan Rupar, ki upa, da bodo nepovratna kohezijska sredstva dobili tudi za energetsko sanacijo šole v Begunjah.

Razpis ministrstva za infrastruk-turo in prostor je bil prvi te vrste. Na voljo je bilo 52 milijonov evrov, odobrili pa so 109 projektov, ki bodo prišli na vrsto letos in prihod-

nje leto. Na drugem razpisu, ki se je zaključil konec februarja, je na voljo 57,5 milijona evrov, nekdanji minister Zvone Černač pa ocenjuje, da bodo lahko sofinancirali okoli 200 projektov energetske sanacije šol, vrtcev in zdravstvenih domov. »Razpisa sta pomembna, saj bosta omogočila prihranek pri porabi stroškov za ogrevanje in energije, na osnovi prvega razpisa za 3,7 mili-jona na leto, ko bodo zaključeni tudi

projekti iz drugega razpisa, pa bo prihranek znašal okoli sedem mili-jonov letno,« pravi Černač. Dodaja, da bodo prispevali tudi k povečanju gospodarske dejavnosti, predvsem v gradbeništvu.

Sanacija prihodnje leto

Z deli na cerkniški šoli bodo začeli prihodnje leto, ko bodo obnovili fasadni ovoj, izolirali podstrešje in

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

Dobili evropska sredstva za osnovno šolo v Cerknici – Upajo, da bodo s kohezijskim denarjem sanirali tudi šolo v Begunjah

Cerknica, 15. marec – »Prihodnje leto bomo lahko rešili problem energetsko najbolj potratne šole v občini,« je bil ob podpisu pogodbe za sofinanciranje energetske sanacije osnovne šole v Cerknici zadovoljen župan Marko Rupar. Občina je namreč uspela na razpisu za energetsko sanacijo stavb v lasti lokalnih skupnosti in bo večino denarja za 1,1 milijona evrov vredno investicijo dobila iz kohezijskega sklada Evropske unije.

streho, zamenjali okna in vrata ter optimizirali ogrevalni in kurilni sistem. Za 1,1 milijona vredno investicijo imajo na voljo do-brih 850 tisoč evrov nepovratnih sredstev. »Če nam uspe dobiti

še kohezijska sredstva za šolo v Begunjah, imamo dve tretjini šol v občini dobro izoliranih,« je zado-voljen Rupar. Tudi begunjsko šolo naj bi prenavljali prihodnje leto. ∙Petra Trček

Pogodbo o sofinanciranju sta podpisala nekdanji minister za infrastrukturo in prostor Zvone Černač in cerkniški župan Marko Rupar.

»Vzorčenje bi moralo biti konstantno«

Namesto ene kurilnice več manjših

Na prvi razpis za podelitev koncesije za oskr-bo z vročo vodo in paro se lani ni javil nihče, na ponovljen razpis v začetku letošnjega leta pa le družba LTGP iz Slovenj Gradca. »Zanimali so se sicer trije ponudniki, očitno pa sta si dva premislila,« pravi župan Marko Rupar. Edini ponudnik pa je poslal nepopol-no vlogo, ki jo nato ni zadovoljivo dopolnil.

Ponudbi bi moral priložiti originalno izjavo banke o izdaji nepreklicne bančne garancije na prvi poziv oziroma zavarovalne police za dobro izvajanje koncesionirane dejavnosti v višini 200 tisoč evrov. »Vlogo so dopolnili z izjavo, ki pa je datirana 19. februarja, kar pomeni, da je ponudnik do dneva odpiranja, to je do 29. januarja ni imel,« pravi Rupar.

V Cerknici po dveh razpisih še niso dobili koncesionarja za daljinsko ogrevanje Cerknica – Cerkniška občina niti na drugem razpisu ni dobila koncesionarja, ki bi uredil in prevzel daljinsko ogrevanje občinskih stavb. Razpisa ne bodo ponovili, saj razmišljajo, da bi raje postavili več manjših kurilnic na biomaso.

»Pri 30-letni koncesiji gre za veliko odgovor-nost: ali bo sistem deloval, kot je treba, ali pa bomo imeli težave mi in občani,« župan pojasnjuje, zakaj pogodbe niso podpisali.« Koncesionar naj bi sicer v središču Cerknice zgradil toplovodno omrežje za ogrevanje občinskih javnih stavb.

Manjše so boljše

Na občini so se odločili, da razpisa ne ponovijo več, nad idejo o ogrevanju na biomaso pa niso obupali. Razmišljajo o tem,

da bi namesto ene večje kurilnice v središču Cerknice zgradili več manjših. »Manjše so lažje obvladljive in ne bomo odvisni od enega samega dobavitelja,« pravi Rupar. Najprej nameravajo urediti kurilnico pri osnovni šoli, ki bo ogrevala še športno dvorano, naslednjo naj bi postavili pri zdravstvenem domu, ogrevala pa naj bi tudi vrtec, mogoče še bližnje stanovanjske bloke ter trgovska centra. Tudi za manjše kurilnice pa bo občina verjetno iskala koncesionarja, saj, kot pravi Rupar, bi zanje le težko našli denar v občinskem proračunu. ∙Petra Trček

Odpadkov Papir servisa so se le rešili

»S pomočjo inšpekcijskih služb smo problem nedovoljenega skladiščenja komunalnih odpad-kov, pripravljenih za sežig, v prostorih nekdanje tovarne Brest Tapetništvo v industrijski coni Podskrajnik uspešno rešili. Postopek je bil zaradi pritožb na odločbe inšpektorata sicer dolgot-

rajen, kar pomeni, da je Papir servis odpadke odpeljal šele po poldrugem letu skladiščenja,« nam je povedal cerkniški župan Marko Rupar. Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje so nam potrdili, da je bil inšpekcijski postopek zoper podjetje Papir servis v zvezi z nezako-

Cerknica − Medtem ko v Ljubljani načrtovana selitev obrata družbe Papir servis iz Most, kjer krajanom s svojo smetarsko dejavnostjo že vrsto let greni življenje, na drugo lokacijo dviga precej prahu, so se v Podskrajniku nezakonitega skladišča le uspeli rešiti.

nitim predhodnim skladiščenjem odpadkov v Podskrajniku zaključen januarja letos, saj je inšpektorica ugotovila, da je zavezanec vse odpadke odstranil. »Z lokacije v Podskrajniku jih je premestil na lokacijo svojega obrata v Lenartu, za katerega pa ima pridobljena vsa predpisana dovoljenja za ravnanje z odpadki,« so nam pojasnili.Spomnimo, da je inšpekcija Papir servisu odstranitev vseh odpadkov, za skladiščenje katerih ni pridobil predpisanega dovoljenja,

odredila z odločbo, ki jo je izdala maja 2011. Toda Papir servis je nato Agencijo RS za okolje naknadno zaprosil za izdajo okoljevar-stvenega dovoljenja, a je ta vlogo − tudi po zaslugi prizadevanj in vztrajanja cerkniškega župana − zavrnila, zato je inšpekcija nadalje-vala z izvršilnim postopkom. Zaudarjajoči odpadki, ki so gojišče mrčesa in glodavcev, so bili namreč zelo moteči za sosednja podjetja v industrijski coni in njihovo normalno delo-vanje. ∙vrž

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK  stran 6

Notranjsko-kraške novice petek, 22. marec 2013Aktualno v regiji6

Priznanja za požrtvovalno delo

Marsikdo se še danes povsem ne zaveda pomena in nalog civilne zaščite. Ta ima namreč pomembno vlogo, ko pride do večjih nesreč in je potrebno stopiti skupaj. Člani civilne zaščite morajo redno pripravljati program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, predlagati razne raziskovalne in razvojne projekte, analize tveganj in ogroženosti, organizirati sistem alarmiranj, obveščanja in opazovanja ter skrbeti za njegovo delovanje. Izvajati morajo tudi preventivne ukrepe za varnost, razglašati nevarnosti naravnih in drugih nesreč, dajati napotke za ravnanje ob nevarnostih in nesrečah, pripravljati načrte za zaščito in reševanje, usposabljati svoje enote in drugo. Kot sta na slovesnosti za postojnsko regijo v Ilirski Bistrici povedala slavnostna govornika Srečko Šestan, ki je tudi poveljnik Civilne zaščite, in župan Ilirske Bistrice, Emil Rojc, pomena

praznovanja dneva Civilne zaščite nikakor ne gre zanemariti, saj smo vsakodnevno izpostavljeni nevarnostim, ko potrebujemo pomoč. Poudarila sta, da so minulo leto zaznamovali številni požari, nesreče z vetrom ter poplave, ki niso prizanašale nikomur in terjale veliko škode. »Ob vsem naštetem pa so bili vedno prisotni ljudje, v večini prostovoljci, katerih aktivnosti so nepogrešljive.«Slovenija ima ogromno ljudi z velikim srcem, ki radi nesebično pomagajo in v zameno nikoli ničesar ne zahtevajo. To so ljudje, ki jim je sočlovek pomemben ves čas, bodisi v službi bodisi prostovoljno. Zato si ti včasih zaslužijo vsaj majhno zahvalo v obliki pohvale oziroma priznanja, sta poudarila sogovornika. Na tokratni prireditvi v Ilirski Bistrici so za pos-tojnsko izpostavo podelili 21 priznanj. Posvečena so bila lanskim požarom, vetru, poplavam, enk-

FOTO

: BO

RIS

REBE

C

Priznanja Uprave za zaščito in reševanje prejelo 21 posameznikov in ustanov iz regijePostojna, 7. marec – 1. marec je dan Civilne zaščite, ki ima poleg vojske, policije, zdravstvenih delavcev, gasilcev in drugih sil v našem prostoru pomembno vlogo, predvsem v primeru številnih nesreč. Po vseh 12-ih regijah so se odvile priložnostne slovesnosti, na katerih so podeljevali priznanja za uspešno delo v letu 2012.

Prejemniki priznanj civilne zaščite za leto 2012 v Ilirski Bistrici

ratnim dogodkom ob reševanju življenja ter visokim jubilejem društev. Bronasto priznanje Civilne zaščite so dobili: dr. Andreja Vinšek Gril, Kovica d.o.o, Vera Tratnik, Rajko Kranjec, Miran Zalar, Da-nilo Gerzetič, Petra Šajn, Tomaž Smerdelj, Laura Kristan, Radojko Fabec, David Fabjančič, Gorazd Gerželj, Dušan Sana-

bor, Darko Muhič, Tomaž Prosen, PGD Podgrad, Gasilska zveza Ilirska Bistrica. Srebrno priznanje Civilne zaščite sta do-bila Dušan Arko in Prostovoljno gasilsko društvo Slavina, zlato pa Prostovoljni gasilski društvi Nova vas in Pivka. Vsem prejemnikom priznanj iskreno čestitamo tudi na našem uredništvu. ∙mk

Nižje cene v vrtcu

»Z vodstvom Vrtca Postojna smo se že dlje časa dogovarjali, da bi se cene znižale zaradi splošne gospodarske situacije. Poleg tega v zadnjih letih v vrtcu ob koncu leta opažamo presežek prihodkov nad odhodki, kar pomeni, da rezerva ob-staja,« je povedal Boštjan Udovič, direktor občinske uprave, in dodal, da so tudi staršem že zelo dolgo obljubljali, da se bo cena znižala. Nespremenjena je bila namreč od leta 2009. Za vrtec, ki deluje v sklopu Osnove šole Prestranek, je vodstvo zavoda predlagalo 10-odstotno povišanje cen, kar pa za občino ni bilo sprejemljivo, zato v veljavi ostajajo stare cene (456 evrov mesečno za celodnevni program prvega starostnega obdobja in 334 do 377 za celodnevni program drugega starostnega obdobja). Glede na to da je vrtec v Pre-stranku sicer šele dobro začel obratovati v novi stavbi, zaradi česar povsem realen izračun stroškov za zdaj ni bil mogoč, bo občina predlagala, da se možnost znižanja in poenotenja cene v obeh vrtcih ponovno preveri pred začetkom novega šolskega leta.

Postojna, 12. marec − Starši otrok, ki obiskujejo Vrtec Postojna, bodo z marcem za vrtec plačevali v povprečju 10 odstotkov manj. Nespremenjene zaenkrat ostajajo cene v vrtcu v Prestranku.

400 evrov mesečno je nova cena celodnevnega programa za prvo starostno

obdobje v Vrtcu Postojna. Cena celodnevnega programa za drugo starostno obdobje se glede na različne

starostne skupine giba od 289 do 326 evrov mesečno. Prispevek staršev določi center za socialno delo na podlagi

zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev v deležu ekonomske cene programa, v katerega je otrok vključen. Staršem, ki ne uveljavljajo znižanega plačila vrtca, vrtec

izstavi račun v višini najvišjega dohodkovnega razreda po lestvici (77 odstotkov cene).

Spomnimo, da sta se občina in ministrstvo že lani pogovarjala o možnosti kompenzacije z vojaškimi stanovanji, a občina takrat na ponudbo ministrstva ni pristala, ker so bila po njeni oceni stanovanja ocenjena previsoko. Ministrstvo je zato stanovanja začelo prodajati in od 20 medtem prodalo sedem stanovanj, razliko pa bo zdaj vendarle preneslo na občino Postojna. Margareta Srebotnjak Borsellino, postojnska podžupanja in vodja pogajalske skupine občine Postojna z ministrstvom, nam je pojasnila, da je cena 13 stanovanj 627.000 evrov, kar je približno 15 odstotkov manj od cene, po kateri jih je sprva ponudilo ministrstvo. Preostalih 120.000 evrov pa naj bi min-istrstvo občini izplačalo v letošnjem letu skupaj z (do) 260.000 evri rente kot sofinancerski vložek ministrstva v projekt grad-nje kanalizacije na Prestranku. Sicer pa je Srebotnjak Borsellinova rešitev ocenila kot »izhod v sili«. Po njenem mnenju je tudi dogovor o uskladitvi interesov med občino in obrambnim ministrstvom iz leta 2004 glede na povečanje vojaške dejavnosti na Počku preživet, zato bi bila ustrezna rešitev sprejetje posebnega zakona. Pa tudi do 260.000 evrov rente, ki jih dogovor predvideva kot vsakoletno vlaganje ministrstva v lokalno infrastrukturo, je glede na obremenitve po mnenju podžupanje drobiž. Po vrhu vsega pa je ministrstvo, sklicujoč se na ekonomske razmere, niti ne izplačuje redno. »V kolikor ministrstvo obveznosti slučajno ne bi poravnalo, pa bi bili prisiljeni tožiti lastno državo in lastno vojsko,« je napovedala podžupanja.V skladu s pogodbo, ki sta jo v sredo podpisala odhajajoči minister Aleš Hojs in postojnski župan Jernej Verbič, bo ministrstvo na občino poleg stanovanj preneslo še nepremičnine, ki predstavljajo del nekdanje vojašnice v Pos-tojni (begunski center), in nekdanje skladišče na Mačkovcu, ki ga na podlagi najemne pogodbe od leta 1994 uporablja župnijska Karitas v Postojni. V zvezi z vročo problematiko postopka sprejemanja državnega prostorskega načrta (DPN) za vojaško vadišče pa so se pred-stavniki ministrstva in občine dogovorili, da se sestanejo v roku enega meseca. Srebotnjakova je izpostavila, da v Postojni stojijo za sklepi občinskega sveta, ki nasprotuje sprejemu DPN in zahteva postopno ukinitev vadišča. Poleg nasprotovanja lokalne skupnosti je negativno mnenje ministrstvu že dvakrat izdala tudi Agencija RS za okolje. ∙kv

Dolgove bo Mors poravnal s stanovanji Občina Postojna in ministrstvo za obrambo sta se dogovorila glede poplačila okrog 750.000 evrov obveznosti, ki jih ima ministrstvo do občine zaradi neizplačanih rent za leta 2009, 2010 in 2011 ter deloma 2012. Ministrstvo bo dolg v večini skompen-ziralo s prenosom 13 vojaških stanovanj na občino.

Združevanje servisnih služb javnih zavodov?

Direktor občinske uprave je pripomnil, da težav z različno ceno ne bi bilo, če bi se tudi štirje oddelki novega vrtca v Prestranku pridružili javnemu zavodu Vrtec Postojna, kar pomeni, da bi bili vsi vrtčevski oddelki v občini združeni v enem zavodu. To je občina tudi predlagala Osnovni šoli Prestranek, pod okrilje katere sodi vrtec, a do spremembe ni prišlo. Podžupan Boštjan Stegel je zato predlagal, da občina pripravi analizo morebitne združitve servisnih služb vseh javnih zavo-dov, ki se financirajo iz občinskega proračuna, v skupno službo. Spomnimo, da je pred časom občina s ciljem racionalizacije že poskušala združiti vse tri osnovne šole v občini in vrtec v en zavod, v katerem bi bili ti le organizacijske enote, servisne službe pa bi bile skupne, a je zaradi ostrih protestov šolnikov od namere nato odstopila. ∙vrž

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK  stran 7

www.nkr-novice.si 7Aktualno v regiji

Do arhitekta s pogajanji

»Ključno vlogo na pogajanjih bo med drugim igrala cena za izdelavo projektne dokumen-tacije,« je povedal Komidar, ki je sicer zadovoljen z odzivom na razpis. Občina je prejela osem ponudb, idejnih

zasnov športne dvorane, ki naj bi jo v Starem trgu pri Ložu zgradili v prihodnjih letih. »Arhitekti, ki so poslali ponudbe, so dobro opravili svoje delo; vsak po svoje je v idejno zasnovo vključil os-

ebno noto.« Pred zaključkom redakcije smo izvedeli, da je osemčlanska stroko-vna komisija izbrala tri, po različnih kriterijih najboljše projekte. Katerega bodo izbrali, pa bo znano danes.

Loška dolina – Danes, 22. marca, bodo v Loški dolini izbrali arhitek-ta, ki bo pripravil projektno dokumentacijo za gradnjo športne dvorane ob osnovni šoli. Na razpis občine je prispelo osem idejnih zasnov, strokovna komisija je izbrala tri ponudnike. Z enim od njih bo župan Janez Komidar po današnjih pogajanjih podpisal pogodbo.

Brdo pri Kranju, 13. marec − Občina Postojna je v okviru projekta Zlati kamen prejela priznanje za razvojno najprodornejšo občino. Projekt izvajata podjetji Planet GV in SBR z namenom spodbujanja razvoja dobrega upravljanja na ravni lokalne samouprave, ki vodi k boljšemu življenju. Strokovna žirija je v utemeljitvi med drugim zapisala, da ima Postojna preprosto in jasno razvojno vizijo, ki jo dosledno izvaja ter se pri tem opira na lastne vire, v razvoj pa zna vključiti tudi zasebno podjetnost. Izpostavili so, da se je Postojna iz dokaj neprivlačnega kraja razvila v urejen in živahen trg in da se kakovost življenja v občini izboljšuje, pri čemer tudi demografska gibanja potrjujejo, da prijemi delujejo. Poleg Postojne so se v finalni izbor uvrstile še občine Tolmin, Lendava, Nova Gorica, Radovljica in Razkrižje. ∙vrž

Občini Postojna Zlati kamen

Občina Loška dolina je javno naročilo za pripravo idejne zasnove in projek-tne dokumentacije za novo večnamensko športno dvorano izpeljala kljub temu da sta jo tako Inženirska zbornica Slovenije kot Zbor-nica za arhitekturo in prostor Slovenije pozvali naj naročilo preoblikuje v natečaj, s čimer bi zagotovili strokovne in kakovostne rešitve. Zbornica za arhitekturo in prostor

je svoje člane celo pozvala k bojkotu razpisa. Natečaj s strokovno komisijo in nagradami udeležencem je namreč po zakonodaji oblika zbiranja strokovno najbolj ustrezne idejne zasnove.

»Natečaja nismo naredili prav zaradi stroškov, poveza-nih z denarnimi nagradami; zanj bi morali zagotoviti kakih 50 tisoč evrov, kar je za majhno občino, kot je

naša, veliko,« je pojasnil župan Komidar, prepričan, da občina z natečajem ne bi ničesar pridobila. Pov-edal je še, da je vseh osem rešitev, ki so prispele na razpis, dvorano arhitekturno umestilo v prostor, arhitekti so upoštevali uporabnost, energetsko varčnost in tudi željo in zahtevo občine, da je dvorana z osnovno šolo povezana s hodnikom. ∙Petra Trček

Rudi Bučar in košanski pevci

Glasbeno dogajanje na Pivškem je obogatil eden najbolj priljubljenih in poznanih primorskih pevcev, Rudi Bučar. Na celovečernem koncertu v Krpanovem domu je Rudi s spremljevalno zasedbo Istrabend, v kateri sodelujeta dva ugledna glasbenika, harmonikar Janez Dovč in tubist Goran Krmac, predstavil svoj novi album, ki je nastal pod okriljem založbe Celinka. Plošča »Rudi Bučar in Istrabend« zajema sedem avtorskih skladb, med katerimi se nahaja tudi novi single Edina. Poleg nje je na plošči še pet ljudskih pesmi, predelanih s sodobnimi aranžmaji, s katerimi Rudi, tako kot na ploščah Kapot (2004) in Kambiament (2007), poudarja

svoje istrske korenine. Hkrati jih želi tudi ohraniti pri življenju in jih približati predvsem mladim. Na koncertu pa ni manjkalo niti znanih istrskih ljudskih skladb ter popularnih uspešnic, s katerimi je pomembno zaznam-oval zadnje obdobje festivala Slovenska popevka.Vrhunec večera pa so predstavljali pevci Mešanega pevskega zbora Košana, ki so se priznanim glas-benikom pridružili na odru. Rudi je za nekaj svojih ter nekaj istrskih ljudskih skladb pripravil nove zborovske aranžmaje. Njihove krstne izvedbe smo lahko slišali v Pivki, škoda le, da ne v preveč velikem številu. ∙Katarina Temkova

FOTO

: KAT

ARI

NA

TEM

KOVA

Košanski pevci so se odlično zlili s petjem in godbo Rudija Bučarja, zvokom harmonike Janeza Dovča ter topli ritemski podlagi tube Gorana Krmaca.

Pivka, 16. marec – Zavod Godibodi, ki se ponaša z večletnim prirejanjem Festivala sodobne avtorske in etno glasbe Godibodi ter mnogih drugih glasbenih manifestacij domačih in tujih glasbenikov, je zašel tudi na pivško območje. V dvorano Krpanovega doma je pripeljal Rudija Bučarja. Spremljala sta ga Janez Dovč na harmoniki in Goran Krmac na tubi. Za presenečenje pa so poskrbeli pevci Mešanega zbora Košana.

Prelaganje odgovornosti?

Spomnimo, gre za plačilo tega prispevka za devet let nazaj, ko občani iz doslej ne povsem pojasnjenega razloga položnic za omenjeno plačilo niso prejemali, za razjasnitev prob-lematike pa naj bi, kot so sklenili svetniki, v Logatcu ustanovili posebno delovno telo. Krajani so zaradi plačila visokih zneskov, ki bi v nekaterih primerih močno posegli v nji-hov socialni položaj, pred časom organizirali tudi protestni zbor, občinskemu svetu pred-lagali uvedbo moratorija na izdajanje odločb o odmeri za plačilo komunalnega prispevka, in sicer do konca letošnjega septembra. Toda sprejem moratorija z namenom, da Nadzorni odbor Občine Logatec pregleda upravne postopke, nima zakonske podlage v zakonih o pravnem postopku in o lokalni samoupravi, možna pa je ustavitev postopka, pa še to le v primerih, ko odločbe še niso bile izdane. Prišlo bi torej do razlikovanja med občani Gorenjega Logatca, kjer bi tisti,

ki jim je bila že izdana odločba, morali komunalni prispevek poravnati že zdaj, za preostale pa bi se postopek odmere ustavil. V neenakopravnem položaju bi se znašli tudi drugi občani občine Logatec, denimo Jačke in Mandrg, ki so komunalni prispe-vek že plačali. Prizadeti občani očitno niso naklonjeni niti predlaganemu brezobrestne-mu obročnemu odplačilu komunalnega prispevka v dvanajstih mesecih, saj večina zavezancev na poziv občinske uprave glede omenjenega načina plačila ni odgovorila. V razpravi so nekateri svetniki izrazili tudi pomisleke, da gre za prelaganje odgovornosti z občinske uprave na občinski svet, saj ta ni pristojen odločati o odmeri komunalnega prispevka. Do naslednje seje bodo pripravili vsebino nalog, sestavo in predloge kandidatov, ki bodo imenovani v omenjeno delovno telo. ∙Blanka Markovič Kocen

Problematika plačila komunalnega prispevka v Gorenjem Logatcu oziroma pobuda občanov v zvezi s tem je bila osrednja točka dnevnega reda nadaljevanja februarske seje logaškega občinskega sveta. A zadeva tudi tokrat ni dobila epiloga, saj so se svetniki strin-jali le glede oblikovanja strokovnega delovnega telesa, ki bo izdelalo analizo projekta izgradnje kanalizacije na omenjenem območju.

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK  stran 8

Notranjsko-kraške novice petek, 22. marec 20138 Aktualno v regiji

Meditacija za vsak dan

Sredi nenehnega hitenja, spremembe in kopice opravkov ljudje morda bolj kot kda-jkoli hrepenimo po miru, notranji stabilnosti, zdravju, harmoničnih odnosih s soljudmi in iščemo pravi smisel življenja. Glavni na-men meditacije je ta, da nas obrača k sebi, k svojemu duhovnemu jedru. Tako nam pomaga odkrivati in uresničevati svoje še

neizkoriščene notranje sposobnosti za bolj polno in ustvarjalno življenje. Meditacija je orodje osebne in duhovne rasti in kot takšna predstavlja alternativo površnosti in kaosu, ki prevladujeta v sodobnem svetu. Pojem meditacija se danes zelo široko upora-blja in marsikdaj tudi napačno. Za meditacijo v ožjem pomenu besede štejemo tiste tehnike,

FOTO

: BO

RUT

KRA

ŠEVE

C

V zadnjem času lahko pri vedno večjem številu ljudi opažamo vse več zanimanja za različne meditativne metode. Če bi se poglobili v vprašanje, od kod ta nenadni porast zanimanja za meditacijo, bi lahko kaj hitro ugotovili, da v večini ne gre za težnjo po izmikanju pred odgovornostmi vsakdanjega življenja, temveč predvsem za željo po izboljšanju kvalitete življenja.

Celje, 16. marec – 36. dnevov čebelarstva ApiSlovenija in praznovanja 140-letnice organiziranega čebelarstva se je pod okriljem Čebelarske zveze Cerknica v Celju udeležilo tudi okrog 80 čebelarjev iz notranjskih čebelarskih društev (ČD), in sicer Blok, Loške doline, Begunj, Cerknice in Rakeka, ki je med najbolj aktivnimi. Dan je zazna-movala osrednja prireditev, s katero so slovenski čebelarji počastili visok jubilej, v tem letu pa obeležujemo tudi 240. obletnico smrti znanega slovenskega čebelarja Antona Janše ter 115-letnico nepretrganega izhajanja strokovne revije Slovenski čebelar. Ob slavnostni priložnosti je zbrane, poleg drugih govornikov, nagovoril tudi predsednik države, Borut Pahor, ki se zaveda pomena čebelarstva, med drugim pa je, z željo da se slovensko čebelarstvo dobro razvija tudi v prihodnje, javno napovedal posvet o prihod-nosti te panoge v Sloveniji. Sicer pa so go-vorniki poudarili pomen čebelarskih krožkov, razvoja mladih čebelarjev, dela z mladino, razvoja zelenega turizma, kjer ima čebelarski turizem posebno mesto, ter poleg drugih tem, ki so jim namenili pozornost, izrazili

skrb ob ohlapnem odnosu EU do vprašanja omejevanja uporabe insekticidov in kemi-kalij, ki ogrožajo obstoj čebel. Čebelarstvo je perspektivna panoga, na kar kaže tudi izvozni potencial kranjske sivke, druge najbolj razširjene vrste na svetu, kakor tudi vsako leto večje število razstavljavcev ter obiskovalcev sejma. ∙dš

»Ohranjajmo čebelarske krožke«

ki upoštevajo celostno zgradbo človeka in nam sistematično omogočajo, da se umirimo, zberemo svojo pozornost in jo usmerimo navznoter in tako dosegamo stik z globi-nami lastne nadzavesti in s svojim duhovnim jedrom. Tako nam meditacija omogoča, da se povežemo z lastnim notranjim izvorom etike, ustvarjalnosti, altruizma, čuta za lepoto … V globoki meditaciji, potem ko se nam je uspelo umiriti in osredotočiti, dosežemo stanje začasne zlitosti s svojim duhovnim jazom. To lahko doživimo kot tiho radost, popolno umirjenost, stanje brez misli, občutek brezme-jnosti in neskončnosti in podobno. Seveda

se nam vedno ne posreči doseči tega stanja. Vseeno pa so učinki vsake faze meditacije zelo dragoceni za naše življenje. Pri medi-tacijami je vsak korak pomemben in manj ko smo obremenjeni s predstavami in željami o tem, kaj bi želeli doseči, lažje se sprostimo in poglobimo vase. Najlažje se meditacije naučimo na strokovno vodenem tečaju pri usposobljenem učitelju. Aprila bo tečaj Globinske meditacije GAMA ponovno organiziran tudi v naši regiji, tokrat v Ložu pri Cerknici. Obsega 3 srečanja v treh tednih, vsakič 2,5 uri. Prijazno vabljeni!Boštjan Trtnik, Center za duhovno kulturo

Tečaj meditacije v LOŽU: 4. 4., 10. 4. in 18.4. Informacije in prijave: 031 481 537, e-pošta: bostjan.trtnik@cdk.si

Loška dolina, 15. marec – V Turistično-informacijskem centru (TIC) v Ložu je v organizaciji Milene Ožbolt, članice, in Ane Zakrajšek, predsednice Društva žena in deklet na podeželju Ostrnice Loška dolina, potekala šesta delavnica o lokalni dediščini Loške doline in Babnega Polja. Po izčrpnih delavnicah o oblačilni kulturi so se v društvu Ostrnice odločili, da tokrat raziščejo in spoznajo še kulinarično tradicijo domačih krajev. Vsebino so razdelile na materialni del, v katerega je vključena kuhinjska oprema, posode, pripomočki ter nesnovni del, povezan z ustnim izročilom, recepti, zapiski kuharskih tečajev, poimenovanjem in domačimi izrazi, šegami, anekdotami in zgodbami, povezanimi z jedmi. Kar nekaj tovrstnih zgodb in izročil

je Milena Ožbolt zbrala v knjigi Andrejeva stopinja in jih nekaj prebrala tudi na delavnici.

Udeleženke so s seboj prinesle staro posodje ter pribor, ki je povezan s pripravo, shran-jevanjem ali uživanjem hrane nekoč. Veliko tega so uporabljale še njihove stare mame. V pogovoru so izmenjale svoje vedenje, izkušnje, spomine in zgodbe, povezane s posameznim predmetom, in tradicionalno prehrano domačih krajev. Med jedmi so se spomnile tudi na kavro, nekdaj kuhano v železnem loncu, ki so ga gospodinje postavile v krušno peč, da je bila jed še popečena in tako še bolj okusna, ali pa latvice, v kateri so kisali mleko … Ker je tema obširna in zanimiva, bodo s tovrstnimi delavnicami še nadaljevale. ∙bok

Kulinarična tradicija loških krajev

Begunje, 15. marec – Sobotnega občnega zbora se je v prostorih begunjskega gasil-skega doma udeležilo preko 20 članic in članov Turističnega društva (TD) Menišija. Z doseženimi rezultati v minulem letu so, kljub bistveno manjšim razpoložljivim sredstvom, namenjenih za delovanje društva, zadovoljni. Lepo sodelujejo tudi z ostalimi meniševskimi društvi ter s podružnično šolo »Maksim Gas-pari«, s katero so v preteklosti izpeljali kar nekaj zanimivih pro-jektov: od posvojitve jablane pri žagi, vsakoletnega obrezovanja sadnega drevja ... Poleg tradi-cionalnega programa (izpeljali so že sodelovanje na sejmu Turizem in prosti čas, Gasparijev nočni pohod ob polni luni, kulturno

prireditev »Na lepi Menišiji«, urejanje zelenic z zasaditvijo, številne športne in kulturne dogodke) ob 130-letnici rojstva Maksima Gasparija načrtujejo sodelovanje na prireditvi ob odkritju spomenika. Delovanje društva sofinancira Občina Cerknica, ki se ji za pod-poro zahvaljujejo. Sicer pa vas vabijo, da pri skrbi za boljše počutje na Menišiji prispevate svoj del še vi. ∙dš

Zadovoljni z minulim delomFOTO: DAMIJANA ŠKRLJ

FOTO

: DA

MIJ

AN

A Š

KRLJ

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK  stran 9

www.nkr-novice.si 9Aktualno v regiji

»Ni dneva, ko name ne bi čakala knjiga«

Karmen piše že vrsto let, zadnja tri leta pa je pisanje vzela bolj zares, saj pogosto sodeluje na različnih literarnih razpisih, kjer je zelo uspešna. Na XXVI. Roševih dnevih v Celju, ki jih organizira Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, je bila med 50 avtorji izbrana med 20 najboljših, ki so se udeležili literarne delavnice, pri pisanju pa jo redno spodbuja tudi njena učiteljica slovenščine in mentorica Ljudmila Treven. Tema je bila poljubna, Kar-men pa si je izbrala zgodbo o Esteri, ki jo bra-lec spremlja od rojstva do njenih najstniških let. Glavna junakinja in njena življenjska pot niti ne bi bili tako posebni, če se deklica ne bi soočila s hudo boleznijo. Njena mati ostalih članov družine ne želi obremenjevati z dekličino diagnozo, saj naj bi se bolezen začela razvijati šele čez več let. Zgodba, ki nosi naslov Izziv življenja, ima srečen konec, z njim pa se je Karmen ukvarjala kar nekaj časa: »Sama sicer ne maram zgodb, sploh pa ne filmov, kjer se že v začetku ve, da se bo zgodba srečno odvila, a sem se zanj vseeno odločila, da bi poudarila, da upanje umre zadnje.«

Literarni strokovnjaki so njen talent opazili tudi na natečaju, ki je prav tako v organizaciji JSKD potekal ob 60-letnici rojstva pesnika Andreja Žigona. Z njegovim delom se je Kar-men prvič srečala v šoli, njena pesem, ki je nastala na podlagi Žigonovih citatov, pa se je znašla med nagrajenimi in bila konec minule-ga leta objavljena v zborniku.

Vsi v družini so knjižni molji

Čeprav ostali družinski člani po njenih bese-dah niso posebej nadarjeni za pisanje, pa so vsi pravi knjižni molji: »Iz logaške knjižnice dvakrat na mesec prinesemo veliko vrečko knjig. Največ jih je za moje mlajše sestrice, nekaj knjig pa se najde tudi zame, če le nisem zasedena z daljšim domačim branjem ali bralno značko,« pravi Karmen, ki se njenim letom primerno najraje posveča branju mla-dinskih romanov. Med njenimi najljubšimi pisatelji so Janja Vidmar, Irena Velikonja in Nejka Omahen. Seveda si tudi ona želi enkrat v prihodnosti izdati svojo knjigo, pred leti je iz

FOTO

: OSE

BNI A

RHIV

Učenka OŠ Rovte v zadnjem mesecu kar dvakrat med najboljšimi mladimi pisatelji v Sloveniji – Ne mara predvidljivih koncevKarmen Bogataj iz Zavratca je zelo ustvarjalna in aktivna osmošolka, ki je bila v zadnjem letu večkrat opažena zaradi svojih literarnih veščin. Ravno včeraj, 21. marca, se je udeležila delavnice kreativnega pisanja v Celju, na kateri so sodelovali mladi avtorji najboljših literarnih prispevkov iz vse Slovenije, v minulem tednu pa je v katego-riji učencev zadnjega triletja zasedla 1. mesto na razpisu ljubljanske Uprave RS za zaščito in reševanje, učenci so pisali na temo potresa.

pod njenega peresa že nastajalo novo literarno delo, vendar je kmalu ugotovila, da je zgodba preveč podobna eni od prebranih knjig. Pri oblikovanju zanimive zgodbe in piljenju literarnega jezika pa ji je zagotovo že sedaj v pomoč zapisovanje osebnega dnevnika: »Vanj izlivam vsa svoja čustva. Napišem, kar bi rada nekomu povedala v obraz, pa se nekako ne spodobi. Pišem pisma, ki jih v resnici nikoli ne bom poslala, in spise, v katerih razmišljam o krivicah po svetu. Vse je odvisno od dneva in moje domišljije.«Karmen očitno ni nikoli dolgčas, saj poleg literarnega ustvarjanja in branja aktivno zapolni tudi svoj prosti čas – rada posluša glasbo, pelje na sprehod domačega ljubljenčka Murija, kot večina najstnikov je dejavna na facebooku, poje pa tudi pri cerkvenem otroškem zboru in hodi na gasilske vaje. Pred mlado pisateljico, ki je sama sebe označila kot vedoželjno, pozitivno in premišljujočo, je zagotovo še slikovita ustvarjalna pot.

Navdušili z glasbo in igro

Predstavo z naslovom Vaje v teatru (brez režiserja) so tudi letos najprej nekajkrat odigrali za sovrstnike, potem pa še za ostalo javnost, predvsem starše. Skoraj 50-članska zasedba, sestavljena iz lanskih talentov in novincev, se je odlično znašla na odru in pod njim. Da so govorni, plesni in glasbeni vložki izzveneli tako, kot so si želeli in kot se za tako veliko ekipo spodobi, so poskrbeli mentorji Katja Koren Valenčič, Eva Kristan in Tomaž Nedoh, vodja big banda, ki je pod odrom segrel polno dvorano kulturnega doma. Že naslov igre namiguje na rdečo nit pred-stave. Dogajanje so postavili v gledališče, kjer se pisana umetniška druščina pripravlja na premierni nastop različnih predstav. Namesto režiserja je imel glavno besedo hišnik, ki je poskrbel za vse potrebne rekvizite in

nemoten potek vaj. Dijaki umetniki so potegnili prizore in plesno-glasbene točke iz znanih filmskih del minulega stoletja in newyorškega Broadwaya. Pričarali so nam vzdušje Čarovnika iz Oza, romantične Zgodbe z zahodne strani, Boljšega življenja, Vročice sobotne noči in drame New York, New York. »Rdeča nit med sicer vsebinsko nepovezanimi točkami je človekova želja po boljšem življenju – ne glede na življenjsko obdobje, ki ga živimo, in ne glede na čas, v ka-terem živimo. Vsi smo neumorni iskalci sreče, bleferji, sanjači, hazarderji …,« so povedali akterji tokratne glasbeno-igrane predstave in večkrat poudarili njeno sporočilo: Kakorkoli se obrne ruleta usode – jutri je vedno nov dan!∙Barbara Čepirlo

Postojna, 13. marec – Dijaki Šolskega centra Postojna so držali lansko obljubo in tudi letos pripravili zanimivo glasbeno-igrano predstavo. Naslovili so jo Vaje v teatru (brez režiserja) in jo, podkrepljeni z glasbenimi talenti, odlično zaigrali pred domačimi obiskovalci.

Rakek, 5. marec – Rdeča nit 23. otroškega parlamenta, ki poteka v organizaciji Zveze prijateljev mladine Slovenija, je Odraščanje. Občinski parlament je prvič letos gostila OŠ »Jožeta Krajca« Rakek. Svoja stališča sta na parlamentu predstavili delegaciji učencev OŠ Notranjski odred Cerknica pod mentorstvom Mire Ivančič in OŠ »Jožeta Krajca« Rakek pod mentorstvom Tjaše Prudič, ki je pripravo dogodka sprejela kot svojevrsten izziv. Učence je poleg cerkniškega župana, Marka Ruparja, in ravnateljice šole gostiteljice, Anite Ivančič, uvodoma nagovorila tudi regijska koordina-torica otroškega parlamenta za Notranjsko, Patricija Frlan, ki jim je svetovala: »Ko boste imeli volilni glas, razmišljate preudarno in izvolite delegate, ki nas bodo primerno, dos-tojno, predvsem pa dovolj glasno zastopali na regijskem parlamentu.«

Letošnjo temo so poročevalci strnili v delovne naslove: Starši nam ukazujejo, Pravi prijatelj/prijateljica ter Odraščanje in spolni odnosi. Predstavitvam so sledile volitve na regijski nivo, ki se ga je 20. marca na OŠ 8. talcev v Logatcu udeležilo devet predstavnikov. O tem bomo poročali v prihodnji številki. Ravnatelji-ca Anita Ivančič meni, da je odraščanje »najpomembnejše poglavje vsakega izmed nas ter izziv, da se v tem obdobju srečujemo, spoznavamo sami s seboj, s svojimi čustvi, analiziramo svoje odnose in razmišljamo o prijateljskih vezeh, ki jih tkemo«, zato v bližnji prihodnosti načrtuje zanimivo delavnico na temo Starši – otroci. Cerkniški župan je med drugim v znak sodelovanja, razumevanja in podpore mlade razpravljavce povabil tudi na katero od občinskih sej ter jim zaželel srečno na njihovi poti. ∙dš

Razpravljali na temo odraščanja

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

FOTO

: DA

MIJ

AN

A Š

KRLJ

∙Saša Musec Čuk

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK  stran 10

Notranjsko-kraške novice petek, 22. marec 201310 Pogovor

»V pravno državo ne verjame skoraj nihče več«

Kako kot novinka v državnem zboru po dobrem letu gledate na stanje v našem hramu demokracije in politiki nasploh?Kot poslanka menim, da je delo v parla-mentu zahtevno in odgovorno. Stanje v politiki in javnem življenju, zlasti pa na področju javnih financ in gospodarstva, je resno. Pot izhoda iz krize, ki jo je politika ubirala zadnje leto, je po moji oceni prava. Obžalujem, da vlada, v kateri je sodelovala Nova Slovenija, zaradi konstruktivne nezaupnice ni uspela izpeljati vseh načrtovanih reformnih ukrepov. Nekatere pomembne reforme pa so vendarle bile sprejete: pokojninska in reformo trga dela, sprejem zakonodaje s področja upravljanja državnih kapital-skih naložb ter ustanovitve in delovanja Družbe za upravljanje slabih terjatev bank. Čaka nas še pomembna reforma zdravstvenega sistema, najpomembnejša pa je reforma pravosodja. Učinki že spre-jetih reformnih ukrepov se bodo pokazali v naslednjih letih, če bodo v nespremen-jeni obliki sploh obstali.

Ugledu državnega zbora močno škodijo ne tako maloštevilni primeri poslancev, ki jih obremenjujejo različne afere, kršitve, očitki. Očitno je, da imamo pri nas v politiki velike težave z etičnimi standardi. Zakaj? Kaj po vašem bo treba spremeniti?.Težave z etičnimi standardi v politiki so po moje pogojene z vsesplošno krizo etičnih vrednot. Velika odgovornost za to je tudi na neučinkovitosti in počasnosti dela pravosodja in nadzornih institucij. Zgolj z represijo se ne da vzpostavljati reda, vendarle pa je pravosodje edino pristojno in odgovorno za pregon krimi-nala. V medijih beremo in poslušamo o številnih privatizacijskih aferah in podeljevanju bančnih kreditov brez pravega zavarovanja, ki so dobesedno izropali državno premoženje in javne blagajne, pa za ta kriminalna dejanja nihče ne odgovarja. Med ljudmi je čutiti razočaranost in apatijo in v pravno državo ne verjame skoraj nihče več. Stanje v politiki je odslikava splošnega stanja v družbi. Za očiščenje političnega prostora je po mojem trdnem prepričanju najbolj odgovorna vsaka posamezna stranka. Politične stranke bodo morale v bodoče na svoje liste uvrščati poštene kandidate, sicer se bodo namesto s parlamentarnim delom še naprej ukvarjale z aferami. Končno presojo njihovega dela pa bodo dali volivci. Seveda pa nosi odgovornost zase in za svoja dejanja vsak posameznik.

V aktualni sestavi državnega zbora je največ žensk doslej. Zakaj je to dobro oziroma kako se to odraža pri delu?Večji delež žensk v vsaki organizaciji vsekakor pomeni boljše sodelovanje, pogostejše iskanje konsenza, manj kon-fliktov. Te prednosti ženskega principa delovanja se kažejo tudi v državnem zboru.

Kaj pa menite o dejstvu, da imamo (prvo) žensko predsednico vlade? Se

utegne zgoditi, da se jo bo zaradi spola prizanesljiveje ocenjevalo?Politika je še vedno v največji meri moška domena. Dejstvo, da bo novo vlado vodila ženska, po moje ne bo imelo bistvenega vpliva na ocenjevanje njenega dela. Za poslance Nove Slovenije lahko zatrdim, da bomo vlado ocenjevali zgolj in samo po njenih dejanjih in dosežkih.

Kako ste se kot ženska v politiki počutili ob pripombah okrog dolžine krila Alenke Bratušek? Te pripombe sem vzela kot dobro šalo in ne kot seksistično izjavo. Nimam težav z dejstvom, da sem v politiki udeležena kot ženska. Šalam na račun žensk se pogosto nasmejim. Tudi po izglasovani nezaupnici Janezu Janši se protesti civilne družbe proti političnim elitam nadaljujejo. Kako si razlagate to, kar se je zgodilo na sloven-skih ulicah in kar se vse bolj artikulira v obliki zahtev po resnejših spremembah in prečiščenju v politiki? Ne bi se ravno strinjala, da se po izglasovani konstruktivni nezaupnici vladi Janeza Janše nadaljujejo protesti na ulicah. Velika ljudska vstaja, ki je bila 9. marca, po številu udeležencev ni bila primerljiva z zborovanjem 8. februarja. Kolikor sem videla iz medijev, so bili trgi tega dne skoraj prazni. Tudi ne bi rekla, da je bil cilj protestnikov doseči splošno politično očiščenje. Mislim, da so bila vsa zborovanja le politično orodje ene politične opcije, z enim samim ciljem, to je zamenjavo vlade. Kolikor vem, datum naslednjega zborovanja sploh ni določen. Najbrž ga sploh ne bo, saj so cilji zboro-vanj sedaj že doseženi.

Za kar nekaj razburjenja in kritik v vaši stranki je pred časom poskrbel vaš poslanec Matej Tonin, ko je glasoval za ohranitev predsedniškega dodatka bivšemu predsedniku Kučanu, ker da želi narediti konec maščevalni politiki in presegati stare delitve, prekiniti stare prakse. Ste ga vi osebno podprli? O glasovanju kolega mag. Mateja Tonina je bilo veliko govora tako v medijih kot v naši stranki. Sama sem v tem primeru glasovala drugače. Matej Tonin je svoje razloge za glasovanje obširno pojasnil in obrazložil v svojem pismu. Gre za nje-govo osebno odločitev, ki jo je ustrezno argumentiral.

Kakšna stranka želi postati NSi? Še vedno se ni povsem otresla očitkov, da je nekako v senci SDS ali včasih premalo distancirana od SDS? Nova Slovenija želi postati vodilna stranka na slovenski desnici s svojo državotvorno držo. Vsaka resna politična stranka mora interese države in državljanov postaviti pred ozke strankar-ske interese. Žal pa vse politične stranke ne razumejo svojega temeljnega poslanst-va. Prav v času hude politične in strankar-ske krize je izstop treh koalicijskih strank dejansko zrušil vlado. Izgubili smo nekaj

FOTO

: OSE

BNI A

RHIV

»Politične stranke bodo morale v bodoče na svoje liste uvrščati poštene kandidate, sicer se bodo namesto s parlamentarnim delom še naprej ukvarjale z aferami,« pravi Iva Dimic

Poslanka Iva Dimic: Težave z etičnimi standardi v politiki so pogojene z vsesplošno krizo etičnih vrednotPoslanka Nove Slovenije Iva Dimic je bila po 20 letih dela v gospodarstvu v državni zbor izvoljena v svojem domačem, cerkniško-logaškem volilnem okraju. Dobro leto potem, ko je sedla v poslansko klop, smo se z njo pogovarjali o stanju v politiki in načetem ugledu državnega zbora, menjavi vlade, prvi ženski premierki, protestih civilne družbe, distanciranju N.Si od SDS in velikih družinah.

mesecev, ko bi morali začeti izvajati prepotrebne projekte za oživitev gospodarstva in sanacijo bančnega sistema. Upam, da ni že prepozno in da bo nova vlada čim prej začela z izvajanjem teh projektov. Kot poslanka Nove Slovenije nisem nikoli imela občutka, da smo v senci SDS ali katerekoli druge stranke in da smo od nje premalo distancirani. Morda se je to dogajalo v preteklosti. V sedan-jem mandatu poslanci Nove Slovenije nasto-pamo z jasnimi programskimi cilji in izhodišči naše stranke. Ti pa so pogosto drugačni ali celo nasprotni programu SDS.

V enem od pogovorov ste nedavno dejali, da je vse, kar je človeku namenjeno, namenjeno z razlogom. Zakaj je bilo vam namenjeno, da vstopite v politiko?Imam veliko družino. Prav skrb za otroke in nji-hovo bodočnost je bil povod, da sem se odločila za kandidaturo in vstop v politiko. Kot poslanka imam priložnost povedati svoje mnenje in soob-likovati rešitve v dobro širše skupnosti.

Prej ali slej se nam obetajo predčasne volitve. Razmišljate, da bi ponovno kandidirali ali se boste raje vrnili v gospodarstvo? Osebnostno sem bolj storilnostno naravnana, zato me je delo v gospodarstvu izpolnjevalo. Zgradila sem si tudi kariero, vendar sem potre-bovala nov izziv, politiko. Tu je delo drugačno. Štejejo argumenti, timsko delo, pogajanja, kompromisi. Če se bo stranka strinjala, bi rada nadaljevala v politiki. Imam namreč občutek, da je delo tega parlamenta zastalo nekje na sredini. Imam številne ideje in predloge, kako izboljšati zakonodajne podlage na številnih področjih. Ne bom pa niti malo razočarana, če se bom vrnila nazaj v gospodarstvo.

Izvoljeni ste bili v volilnem okraju Cerknica-Logatec, torej v domačem okolju. Poslanci ste seveda v službi vseh državljanov, pa vendarle, kaj konkretnega ste naredili ali skušali narediti za svoje kraje? Res je, da sem dobila visoko podporo v okolju, kjer živim. Izhajam iz podeželja, kjer me volivci poznajo in kjer so še cenjene vrednote, kot so zaupanje, poštenje in pogum. Moje osnovno načelo je redno vzdrževanje stikov z volivci, tako ostajam soočena s problematiko in njihovi-mi pričakovanji. Zaradi prazne javnofinančne blagajne in nujnosti varčevanja številnih predlogov in idej v tem letu ni bilo mogoče uresničiti. Posebej bi izpostavila socialno problematiko večjih družin. Zakon o uveljav-ljanju pravic iz javnih sredstev je povzročil številne krivice. Najbolj je prizadel prav velike družine, saj je ukinil štipendije za mladoletne dijake in otroški dodatek za polnoletne dijake in študente. Pod vprašajem je zato že redno šolanje

otrok, zlasti iz oddaljenejših krajev, ki morajo bivati v dijaških domovih. Starši teh stroškov brez ustreznih socialnovarstvenih prejemkov ne zmorejo. Določena korekcija tega sistema bi bila nujna. Naša vlada je pretekli teden spre-jela sklep, da se vrnejo štipendije mladoletnim dijakom in upam, da bo tudi nova vlada to uvidela kot zelo nujen ukrep. Pa seveda državne pokojnine za ostarele, ki nimajo lastnih sredstev za življenje. Z lokalnim okoljem, projekti in problematiko sem povezana tudi preko županov, s katerimi sem v stalnih kontaktih. Nekatere zadeve razrešujemo preko poslanskih vprašanj in z aktivnim sodelovanjem pri pripravi in spre-jemanju zakonodaje. V svojem volilnem okraju bi izpostavila moja prizadevanje za ohranitev izpostav nekaterih državnih institucij v loka-lnih okoljih. Zaradi racionalizacije poslovanja obstaja v zadnjih letih težnja po združevanju in tudi centralizaciji državnih institucij, kar pa za lokalno prebivalstvo pomeni težjo dostopnost.

Ste mati petih otrok. Kakšen mora biti človek, da se odloči za toliko otrok oziroma kaj botru-je takšni odločitvi v času, za katerega se zdi, da ni toliko naklonjen odprtosti, življenju? Odločitev za veliko družino nama je bila z možem samoumevna. Obema je družina največja vrednota, vsakega otroka sva sprejela kot Božji dar. Hvaležna sva za vsakega, saj je prinesel v družino novo in edinstveno povezovalno energijo. Seveda več otrok pomeni več dela in dnevne organizacije za prevoze in varstvo. V družini skrbimo eden za drugega in si pomagamo. Če je treba, priskočijo na pomoč moji domači in moževi starši. Zlasti v moji generaciji opažam več odprtosti do življenja. Povečuje se število družin s štirimi otroki ali več. Kako gresta skupaj uspešna kariera in tako velika družina? Kjer je volja, je tudi pot. Prostega časa ni ravno veliko. Izkoristim vsako minuto, da sem z družino, da postorim obveznosti. Včasih mi zmanjka malo časa za počitek ...

Kako kompenzirate svojo odsotnost z doma oziroma kaj bi iz svojih izkušenj svetovali ženskam, mamam, ki se pod pritiskom službenih zahtev znajdejo v tovrstni stiski? Ko sem doma, poskušam čas preživeti z otroki. Tega časa bi si resnično želela več. Vendar sem bila že pred vstopom v politiko precej zdoma zaradi narave dela. Moj nasvet ženskam, ki imajo poleg zahtevne službe še družino: naj si naredijo prednostni plan in izpustijo tista opravila, ki niso nujna. In naj nimajo slabe vesti, če ni stanovanje vedno kot »iz škatlice«. Stano-vanje mora služiti nam in ne mi stanovanju.∙Veronika Rupnik Ženko

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK  stran 11

www.nkr-novice.si 11Regijske kulturne diagonale

»Cj’rk’nca je lejpu mejstu«

Staro mestno jedro Tabor

Ta spomenik lokalnega pomena je bil nekdaj del enega največjih slovenskih protiturških taborov. Ob koncu 15. in 16. stoletja je nastal okrog cerkve Marijinega rojstva in sodi danes med najbolj ohranjene v Sloveniji. Podobna tabora najdemo le še v Slovenski Bistrici in Mokronogu. Od nekdanjih petih obramb-nih stolpov ter dveh nizov zidanih kašč sta ostala le dva, vzhodni ali Jurčkov tabor, sicer nekdanji starejši plemiški stolp, ki je svoje ime dobil po zadnjem lastniku, Juriju Turšiču iz

Bezuljaka, ter mlajši, južni stolp ali Urbancov tabor, v katerem vam v Urbancovi urarski de-lavnici popravijo uro. Za Jurčkovim stolpom, kjer je svoje prostore našel turistično informa-tivni center – TIC, še lahko vidimo del enega izmed treh okroglih stolpov ter del nekdanjih taborskih kašč. Na ploščadi pred taborom se v poletnih mesecih odvijajo različne pri-reditve in glasbeno obarvani večeri. Prostor zaokrožuje Knjižnica Jožeta Udoviča, ki z bogato knjižno zbirko ter organizacijo preda-vanj, razstav in različnih predstavitev bogati cerkniški kulturno-izobraževalni prostor.

FOTO

: DA

MIJ

AN

A Š

KRLJ

Cerkniški Tabor, ki je bil nekdaj del enega največjih

protiturških taborov, sodi med najbolj ohranjene tabore v

Sloveniji.Najbolj je poznana po presihajočem Cerkniškem jezeru, največjem jezeru v Sloveniji, in po pustnem karnevalu, katerega začetki segajo v leto 1975. Ne gre spregledati niti Notranjskega regijskega parka. Cerknico pisni viri pod okriljem oglejskega patriarha omenjajo že v letu 1040, leta 1395 pa je bila dodeljena kartuzijanskemu samostanu v Bistri. O nekdanji mogočnosti kraja pričajo tudi ruševine gradu Loško, staro mestno jedro Tabor, rimske najdbe iz 1. in 2. stoletja in še bi lahko naštevali. V Cerknici, ki torej že dolgo obstaja, so se rodili tudi znani Slovenci: skladatelj Fran Gerbič, pesnik Jože Udovič, slikar Marko Šuštaršič, psihiater Alfred Šerko … Cerknico pa naj bi obiskal tudi slavni Dante Alighieri, pesnik, ki naj bi v svoji Božanski komediji opisoval prav Cerkniško jezero, kot navajajo spletni viri. Na potepu po Cerknici na vrhu vzpetine naletimo na dva stara stolpa, ki še danes mogočno varujeta cerkev Marijinega rojstva, na ploščadi pred njima pa, kot se spodobi, kraljuje lipa.

Kandidat/-ka mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja/ravnateljice izpolnjevati splošne zakonske pogoje in posebne pogoje, skladno z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja-ZOFVI (Ur.l. RS, št. 16/07- uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09, 65/09, 20/11) in Zakona o uravnoteženju javnih financ-ZUJF (Ur.l. RS, št. 40/12) in ZPCP-2D (Ur.l.RS, št.57/12).Kandidat/-ka mora imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda.Izbrani/-a kandidat/-ka bo imenovan/-a za obdobje 5-ih let. Začetek dela je 1.9.2013.

pisno prijavo z overjenimi kopijami dokazil o izpolnjevanju zahtevanih pogojev:◘ dokazilo o izobrazbi,◘ dokazilo o nazivu,◘ dokazilo o opravljenem strokovnem izpitu,◘ dokazilo o opravljenem ravnateljskem izpitu,◘ potrdilo oz. izpis dejstev iz kazenske evidence (izda ga ministrstvo za pravosodje), ki ne sme biti starejše od 30 dni,◘ potrdilo pristojnega okrajnega sodišča, da kandidat/-ka ni v kazenskem postopku za kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost, ki ne sme biti starejše od 30 dni,◘ kratek življenjepis z opisom dosedanjih delovnih izkušenj,◘ program vodenja zavodapošljite v zaprti ovojnici v roku 15 dni od objave na naslov svet zavoda oš heroja Janeza Hribarja stari trg pri ložu, Cesta notranjskega odreda 32, 1386 stari trg pri ložu, s pripisom za razpis ravnaTelJa/-iCe.

Vloga bo štela za pravočasno, če bo zadnji dan roka s priporočeno pošiljko oddana na pošto.Kandidati/-ke bodo obveščeni/-e o izboru v zakonitem roku.

razpisuje delovno mesto

RAVNATELJA /RAVNATELJICE

svet zavodaoš heroja Janeza Hribarja stari trg pri ložu, Cesta notranjskega odreda 32, 1386 stari trg pri ložu

Cerkev Marijinega rojstva

Na Taboru so jo začeli graditi okrog leta 1480, potem ko so Turki leta 1472 prvotno cerkev požgali, o čemer priča tudi napisna plošča na južni ladijski steni. Ta poznogotska triladi-jska dvoranska cerkev je bila dokončana med letoma 1513 in 1520. V cerkvi najdemo tudi sledi baroka iz 17. in 18. stoletja, ko je bila cerkev dopolnjena s stransko kapelo. Glavni portal je iz leta 1825, glavni oltar pa iz leta 1863 (poznobaročni slog) z oltarno sliko Lojzeta Perka. Poseben čar ji dajejo orgle na

koru iz leta 1820, ki so delo ljubljanskega orglarja J. G. Kunata in njegov največji ohran-jeni inštrument. Priporočam, da za sprehod po cerkniških znamenitostih poiščete katerega od lokalnih vodnikov, ki vam bo življenje sedaj in nekdaj približal skozi zanimive zgodbe, ki jih, ver-jemite, tudi v Cerknici, kamor lahko pridete peš, s kolesom, z avtomobilom ali avtobusom, ne manjka. Sicer pa vabljeni k ogledu starih slik na portalu http://stareslike.cerknica.org/, kjer se skriva prenekatera zgodba iz življenja Cerkničanov. •Damijana Škrlj

PopravekV prejšnji številki Notranjsko-kraških novic, 8. marca, smo pri članku z naslovom Alma Karlin – ženska, ki smo jo Slovenci pozabili, napačno napisali ime organizatorja. Literarni večer o Almi Karlin z naslovom Srečevanje z neznanim so izvedle članice Društva za študije kontemplativnih tradicij iz Mengša. Skozi življenje Alme Karlin so udeležence vodile Regina Bokan, profesorica pedagogike, Nevenka Kovač, diplomirana psihologinja, in Maja Polak, profesorica biologije. Za napako se opravičujemo. Uredništvo

Skavti zaključili zimovanje

Najmlajša skupina, volčiči, so vikend med 22. in 24. februarjem preživeli v Hotedršici, kjer so si pekli kruh, izdelali krplje, se učili uporabljati šotorko in kuriti ogenj. Medse so sprejeli tudi nekaj novih članov z obredom pri skali posveta. Seveda ni manjkalo tudi veselja na snegu in snežnih iger ter sankanja. Srednja starostna skupina, četa, je isti vikend preživljala na snegu v Logatcu. Da so lahko prišli do koče, so najprej dobili zemljevid, kočo pa so morali poiskati sami. Naučili so se veliko o preživetju v naravi, veliko časa so preživeli na snegu ter se sankali tudi ponoči. Kočo pa so uporabljali le za spanje in sušenje mokrih bund. Najstarejši, klanovci, pa so vikend prej raziskovali Brinjevo goro nad

Zrečami. Naredili so si čistilno napravo za vodo, sobotno popoldne je bilo namenjeno izdelavi savne. Tudi klanovci so zvečer medse sprejeli tri najmlajše člane, nato pa prazno-vali s pojedino, privoščili so si piščanca iz podpeke. Pred spanjem pa so si privoščili še sproščujoče savnanje po dolgem napornem dnevu.

Skavti so oba vikenda zaključili 24. februarja z mašo v Logatcu, ki je bila namen-jena njihovemu ustanovitelju Badenu Powellu, rojenemu 22. februarja davnega leta 1857. Njegovemu načelu, da je skavtstvo vesela igra na prostem z vsakoletnimi zimovanji, sledijo tudi cerkniški skavti. •Andreja Jernejčič

FOTO

: PRI

MO

Ž KN

AP

Cerknica – Če je najpomembnejši dogodek leta pri skavtih poletni tabor, mu po majskih obljubah gotovo sledijo zimovanja med zim-skimi počitnicami. In tako je bilo tudi letos. Vsaka od starostnih skupin (volčiči, četa in klan) se je odpravila v odmaknjeno kočo nekje v Sloveniji. Namen tovrstnih zimovanj ni le druženje in zaba-va, ampak tudi učenje preživetja v naravi, zakonov in načel skavtstva in predvsem življenja v skavtski skupnosti.

Ena od veščin, ki jo urijo mladi skavti, je tudi preživetje v naravi.

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK  stran 12

Notranjsko-kraške novice petek, 22. marec 201312 Regijske kulturne diagonale

Čustva na razstavi

Uvodne misli na odprtju razstave z na-slovom Sedem čustev je z razmišljanjem o čustvih in načinih izražanja le-teh podala knjižničarka Anđelka Pogorilić. Avtorici je predstavila z besedami: »Pričujoča razstava nam odstira notranje svetove matere in hčere. Dela so v sozvočju z njunim temperamentom ter polna barv …«Silvana Lautar, po poklicu ekonomistka, je že deset let članica Društva notranjskih kulturnikov Krpan Cerknica. Svoje slikar-sko znanje vrsto let izpopolnjuje tudi kot članica Kulturno-umetniškega društva Pa-leta iz Cerknice, v okviru katerega je najprej

obiskovala tečaj slikarstva, pod mentorstvom akademske slikarke Stanislave S. Pudobske, v zadnjem obdobju pa ga obiskuje pod stroko-vnim vodstvom magistrice Karmen Bajec, akademske slikarke. Svoja dela je predstavila na 8. samostojnih in 27. skupinskih razstavah.Anja Lautar je diplomirala na fakulteti za matematiko in fiziko. Na Pedagoški fakulteti pa končuje četrti letnik Likovne pedagogike. Njeno ustvarjanje zajema predvsem področje kiparstva in keramike, na katerem deluje pod mentorstvom akademskega kiparja Mirka Bratuše. Svoja dela je predstavila na šestih skupinskih razstavah, od katerih se je na treh

FOTO

: BO

RUT

KRA

ŠEVE

C

Silvana in Anja Lautar pred svojimi deli.

Loška dolina, 15. marec – V prireditvenem prostoru knjižnice Maričke Žnidaršič je do konca aprila na ogled razstava del Silvane in Anje Lautar, matere in hčere, ki sta vsaka s svojo likovno govorico in tehniko na slikarska platna prelili nemoč, bolečino, igrivost, jezo, strast, spokoj in melanholijo. Avtorici razstave in njuna dela je pred-stavila Karmen Bajec, magistrica umetnosti. Na otvoritvi je zapel Božidar Dare Hering, tenorist nekdanje skupine New Swing Quartet, ki je del otroških let preživel v Starem trgu pri Ložu.

Cvetijo tudi pozimi

Rože iz papirja so od 19. stoletja pa vse do 60. let 20. stoletja izdelovali in uporabljali za krašenje domov in cerkva. Z njimi so poudarjali posebne priložnosti – na oltarjih, v bogkovem kotu, ob obhajilu, birmi, poroki, ob vojaškem naboru, obletnicah, pri pogre-bih in še kje. Te, skoraj pozabljene veščine, so se ohranile tudi po zaslugi Pepce Strle iz Babnega Polja, ki se je izdelovanja cvetja iz papirja še kot majhna deklica naučila od svoje mame.Milena Ožbolt, ki skrbi za ohranjanje kultur-

no zgodovinske dediščine krajev Loške doline in okolice, je ob razstavi zapisala: »Spretnost, ki je bila že skoraj pozabljena, da ne rečemo zavržena, je postala spet zanimiva in zaželena kot del dediščine, ki se je podobno kot druge krasilne veščine izoblikovala iz prvinske želje človeka po lepem in tako med drugim tudi po krašenju prostorov in poudarjanju posebnih priložnosti s papirnatim okrasjem. Nekaj časa so papirnate rože veljale za cenene, staro-modne in kičaste, zdaj dobivajo novo vlogo in vrednost kot možni način izražanja in

razvijanja posameznik-ove ustvarjalnosti ter estetskega čuta. Poleg tega ta tradicionalni izdelek lahko spet dobro služi, če se tako odločimo: za okras in dekoracijo, kot darilo ali spominek …« Svoj zapis je sklenila z besedami: »Kadar so iz papirja, lahko rože vsega leta cvetijo hkrati – celo pozimi.« Do konca aprila bodo cvetele tudi v starotrški knjižnici. ∙bok

FOTO

: BO

RUT

KRA

ŠEVE

C

Loška dolina – V knjižnici Maričke Žnidaršič v Starem trgu pri Ložu je do konca aprila na ogled cvetje iz papirja, ki ga je pod mentorstvom Pepce Strle iz Babnega Polja na delavnici v začetku marca izdelalo štirinajst članic Društva žena in deklet na podeželju Ostrnice Loška dolina.

Črna komedija v BegunjahBegunje, 10. in 16. marec – Kulturno društvo (KD) Menišija je tudi letos pripravilo odrsko predstavo. Enodejanko z naslovom Črna komedija, Petra Shafferja, v kateri je zaigralo sedem meniševskih igralcev, je zrežirala domača režiserka, Dunja Podlesnik. Dogajanje, ki je postavljeno v londonsko stanovanje kiparja Millerja, še dodatno začini

pregorela glavna varovalka (po scenariju), ki pa gre mlademu kiparju celo na roko. Prihod povabljenih in nepovabljenih gostov celotno dogajanje vedno znova zapleta in ko že kaže, da se bodo zadeve nekako uredile, nastopi kakšno novo presenečenje. Več si lahko o igri ogledate na facebook profilu z imenom Črna komedija.

Meniševci so svoje igralce tudi tokrat podprli in napolnili dvorano gasilskega doma, kar je za igralce veliko priznanje za trud, ki ga vložijo v igro. KD Menišija tudi v prihod-nje vabi na ogled predstav, ki bodo 23. marca v Podpeči, 6. aprila v Cerknici ter 13. aprila v Gorjah pri Bledu. Sicer pa nameravajo s predstavami v krajih, kjer običajno gostujejo, nadaljevati jeseni. ∙dš

FOTO: DAMIJANA ŠKRLJ

Gajaš, arestant v Cerknici

Pisatelj Feri Lainšček, režiser filma Petelinji zajtrk Marko Naberšnik ter igralec Vlado Novak, ki je literarnemu junaku Pištiju Gajašu dal tudi vizualno podobo, so se odločili, da usoda slednjega ne bo ostala zapečatena s koncem filma. Ponovno so združili moči in tako je nastala

monodrama Gajaš, arestant. Ob koncu filma Petelinji zajtrk Pišti Gajaš namreč pristane v zaporu, saj je

ustrelil svojega prijatelja. V monodrami se spet srečamo s Pištijem, ki nas tokrat nagovarja

iz svoje zaporniške celice, kjer mu družbo delajo le kosi pohištva,

plakat Severine in spomini na preteklost. Nadaljevanje filma nam je tako prineslo vzne-mirljivo gledališko pripoved, katero spremljajo tako smeh kot solze, in nam govori o času, ko je bil Gajaš še na svobodi. Kljub življenju za rešetkami Gajaš ostaja zvest sebi in svojim življenjskim načelom. ∙aj

Cerknica – Konec prejšnjega tedna, 15. marca, se je v Kulturnem domu v Cerknici odvijala monodrama z naslovom Gajaš, arestant. Ljubitelji filma Petelinji zajtrk se gotovo spomnite Pištija Gajaša, avtomehanika, ki ga je ustvaril Feri Lainšček v svojem romanu Petelinji zajtrk, po katerem so z enakim naslovom posneli enega najuspešnejših slovenskih filmov vseh časov.

FOTO

: AN

DRE

JA JE

RNEJ

ČIČ

mednarodnih predstavila s keramiko. Imela je tudi dve samostojni kiparski razstavi.O njunem delu je magistrica Karmen Bajec, akademska slikarka, dejala: »Vsaka likovna stvaritev vsebuje globoko preobražena čustva, speljana skozi vidni aparat čutnih zaznav … Vsaka od avtoric se svoji paleti čustev približuje s svojstvenim videnjem. Medtem ko so Silvanina dela upo-dobljena s predmetnostjo podob iz narave, so Anjina abstrahirana do elementarnih likovnih prvin, kot so ploskev, barva, oblika. Silvana kot slikarski samouk raziskuje simbolne

podobe iz znanega sveta kot, na primer, hrib, drevo, obzorje. Likovna pedagoginja, slikarka in kiparka Anja pa raziskuje oblike v materialu in razvija njihov izraz. Vezni člen njunega ustvarjanja se pojavi ob dvogovoru njunih slik, ki si stojijo nasproti.« Predstavitev je zaključila z besedami: »Mati in hči se slikarsko prepletata in si podajata roko ne samo v življenju, temveč tudi v edinstveni izkušnji slikarske razstave, kjer se obe likovno dopolnjujeta in krepita. S to mislijo razstava predaja znanje dveh generacij likovno opreznim gledalcem.« ∙Borut Kraševec

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK  stran 13

www.nkr-novice.si 13Šport

Dobro živita tudi dopisna in invalidska liga

Med 53 člani jih večina sodeluje v članski in veteranski kategoriji, nekaj pa je tudi mlajših tekmovalcev. Predsednik društva je Edvard Progar st., ki predvsem izpostavlja organi-zacijo dopisne strelske lige, najbolj masovnega strelskega tekmovanja v Sloveniji. Letos društvo organizira že 36. dopisno ligo in 24.

invalidsko ligo, kjer z zračnim orožjem, puško in pištolo, v vseh kategorijah od cicibanov do veteranov in invalidov, nastopa okrog 300 slovenskih strelcev iz 39 društev. Posebna za-nimivost te lige je, da ekipe in posamezniki tri mesece pošiljajo zadetke po pošti v Postojno, nakar izvedejo polfinale in finale najboljših

FOTO

: ARH

IV Š

D E

PIC

Predstavljamo Športno društvo Epic iz Postojne

Športno društvo »EPIC« Postojna je eno izmed dveh postojnskih društev, ki se ukvarja s strelstvom. A to ni njihova edina dejavnost. Člani so navdušeni tudi nad tarokom in parkurjem, poleg naštetega pa se ukvarjajo tudi z igranjem šaha in bowlinga ter dveh iger s kartami – trešeta in briškole.

Črna komedija v Begunjah

Gajaš, arestant v Cerknici

ekip in posameznikov. Letošnje finale bo 30. marca v Ljubljani.Druga glavna dejavnost društva je tarok. Ta sekcija vključuje okrog 25 članov, sekcija pa je tudi član Tarok zveze Slovenije, ki letos slavi 10-letnico in vključuje 24 društev. Sekcija ŠD Epic je ena izmed najbolj množičnih in uspešnih, leta 2006 so namreč osvojili naslov ekipnih prvakov, poleg tega pa osvajali druga in tretja mesta v pokalnem tekmovanju. Člani kluba so med drugim že trikrat slavili na Masters turnirju, kar je uspelo Polenčiču, Žoržu in Humarju. Sekcija izvaja tudi tekme za državno prvenstvo, vsako leto tudi državno prven-stvo žensk ter odprto prvenstvo primorsko-notranjske regije, ki je istočasno tudi memorial v spomin na odlične športnike in tarok igralce S. Lavriča, S. Miliča, I. Fiegla, M. Repiča in B. Česnika. ŠD Epic izvaja vso dejavnost z lastnimi sredstvi, ki jih naberejo s članarino, velika želja članov pa je, da bi dobili vsaj nekaj sredstev za razvijanje te dejavnosti, saj stroške ekipnega in pokalnega udejstvovanja pokriva društvo.ŠD Epic vsako leto v juniju organizira Epicovo srečanje, letos bo že deseto, ki je istočasno tudi občni zbor društva.

Kot omenjeno, se člani ukvarjajo tudi s parkurjem (na sliki). In kaj parkur sploh je?

Gre za telesno disciplino francoskega izvora, v kateri udeleženci tečejo po namišljeni poti in pri tem čim hitreje in čim bolj učinkovito premagujejo ovire. Simulirajo bežanje pred namišljenim nasprotnikom oziroma nevarnostjo. Pri tem uporabljajo različne spretnosti, kot je skakanje in plezanje ali pa bolj akrobatske gibe. Objekti, ki jih izvajalci premagu-jejo, so iz vsakdanjega življenja, največkrat iz mesta, na primer, ograje, garaže, strehe ... Cilj discipline je priti od točke A do točke B čim hitreje, le z uporabo človeškega telesa za premagovanje ovir. Člani ŠD Epic so v lanskem letu tudi posneli zabavno inform-ativni videospot v sklopu oddaje Videozid. Gostovali so tudi že v drugih mestih in predstavili umetnost gibanja. Njihova vizija je znanje, ki so ga z leti pridobili, predati vsem, ki to želijo, sebi in drugim pomagati preseči notranje omejitve ter izboljšati telesne in duševne sposobnosti. ∙Erik Logar

V skladu s 17. členom Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS št. 88/2011, 8/2012) mora izvajalec javne službe pisno obveščati uporabnike o izvajanju javne službe.

1. Uporabniki, ki so priključeni na javno kanalizacijo

1.1. Čistilna naprava Na območju občine Cerknica je zgrajenih sedem komunalnih čistilnih naprav, na katerih se čistijo komunalne in padavinske odpadne vode: • ČN Dolenja vas: Cerknica, Dolenja vas ter stara cona Podskrajnik • ČN Rakek: Vodovodna ulica in šola Rakek • ČN Rakek POC: novi del industrijske cone Podskrajnik• ČN Rakek Tičnica: vrtec Rakek, Stara cesta, novo naselje Rakek (Ulica Rakovške čete -delno)• ČN Grahovo: Grahovo• ČN Bločice: Bločice• ČN Martinjak: Martinjak

Na območju občine Loška dolina so zgrajene štiri komunalne čistilne naprave, na katerih se čistijo komunalne in padavinske odpadne vode: • ČN Stari trg – Lož: Stari trg, Lož in Smelijevo naselje • ČN Vrhnika: Vrhnika ter del naselja Markovec • ČN Markovec: Markovec• ČN Dane: Dane

1.2. Pogoji odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode v javno kanalizacijo- uporabnik se lahko priključi na javno kanalizacijo le s soglasjem soglasodajalca,- uporabnik mora spremeniti kanalizacijski priključek v primeru spremembe pogojev odvajanja odpadne ali padavinske vode,- uporabnik mora zgraditi objekte in naprave interne kanalizacije skladno s projektno dokumentacijo,- uporabnik mora redno vzdrževati interno kanalizacijo z vsemi objekti in napravami,- uporabnik mora omogočiti izvajalcu javne službe pregled interne kanalizacije in sestavo odpadne vode v vsakem času, tudi izven obratovalnega časa,- uporabnik odpadno vodo, ki ni primerna za spuščanje v javno kanalizacijo, ne sme pred spuščanjem v javno kanalizacijo redčiti z neonesnaženo vodo (pitno, hladilno, drenažno), da bi z redčenjem dosegli zahtevane lastnosti,

- uporabnik sme odvajati v javno kanalizacijo samo takšno odpadno vodo, ki ne presega predpisanih parametrov, - uporabnik ne sme v fekalni kanal speljati meteorne vode ali v meteorni kanal speljati fekalne vode, v javno kanalizacijo je prav tako prepovedano speljati odpadno vodo iz kmetijskih objektov in gnojevko, - uporabnik mora prijaviti izvajalcu javne službe vsako spremembo količine in kvalitete komunalne in padavinske odpadne vode,- uporabnik mora pisno obveščati izvajalca javne službe o lastninskih in drugih spremem-bah v zvezi s priključitvijo na javno kanalizacijo,- uporabnik mora javiti vsako opaženo nepravilnost na objektih in napravah javne kanali-zacije izvajalcu javne službe,- uporabnik mora pridobiti soglasje izvajalca pri predelavi kanalizacijskega priključka,- uporabnik ne sme dovoliti priključitve objektov drugih lastnikov na svojo interno kanali-zacijo ali kanalizacijski priključek brez soglasja izvajalca,- uporabnik odgovarja za škodo, povzročeno na javni kanalizaciji, lastnem ali tujem kanali-zacijskem priključku, ki jo povzroči s svojim ravnanjem, prekomernim odvajanjem vode brez soglasja izvajalca in neustrezno uporabo,- uporabnik sme odvajati odpadno vodo v javno kanalizacijo samo na način, ki ne poslabšuje pogojev odvajanja drugih uporabnikov,- odvod odpadne vode mora biti narejen na strokoven in ekološko ustrezen način.V odtok in kanalizacijski sistem ne sodijo:• Trdni odpadki, kot so nogavice, čistilna volna, kosi tekstila, perje, dlako, pepel, kosti, žagovino, drobni plastični predmeti, papir, embalaža, osvežilni robčki, higienski ženski vložki, palčke za čiščenje ušes, britvice, plenice, ker pri obratovanju črpališč povzročajo mehanske poškodbe.• Odpadna olja in naftni derivati, saj so to biološko težko razgradljive ali nerazgradljive snovi, ki se na čistilni napravi ne razgradijo in povzročajo obremenitev za odvodnike.• Gradbeni odpadki, kot so različni gradbeni ostanki, malta, cement, deske, opažni elementi, ker zmanjšujejo prevodnost kanalov.• Barve, topila, dezinfekcijska sredstva, kisline, lugi, fitofarmacevtska sredstva in zdravila, ker vsebujejo težko razgradljive in strupene snovi, ki povzročajo motnje ali celo prekinitve delovanja biološkega dela čistilne naprave in zastrupitev živih organizmov v odvodnikih.• Organski odpadki, kot so ostanki hrane iz gospodinjstev ali obratov za pripravo hrane, ker povečujejo obremenitev odpadne vode in povečujejo količino usedlin, ki pospešujejo gnitje v kanalu in s tem povzročajo neprijetne vonjave, poleg tega pa so organski odpadki vaba in hranilo za glodalce, ki se zato lahko prekomerno razmnožujejo.• Različni organski odpadki, kot so pokošena trava, plevel z vrtov, gnoj, ostanki kolin ali celo deli živalskih trupel, ker povzročajo manjšo prevodnost ali kar zamašitev kanalov.

• Sveže ali pregnito blato iz greznic, ker povečujejo obremenitev odpadne vode in količino usedlin, ki pospešujejo gnitje v kanalu in s tem povzročajo neprijetne vonjave.

2. Uporabniki nepretočnih greznic, obstoječih greznic in malih komunalnih čistilnih naprav (MKČN) do 50 PENa območju občine Cerknica se do izgradnje čistilne naprave v Dolenji vasi blato prevzeto iz greznic in MKČN čisti na Centralni čistilni napravi Domžale – Kamnik. Na območju občine Loške doline je prevzem blata iz greznic in MKČN zagotovljen na čistilni napravi Stari trg.

Na podlagi 13. in 25. člena Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS št. 88/2011, 8/12) vas obveščamo, da je rok praznjenja obstoječih greznic ter prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav najmanj enkrat na tri (3) leta. Praznjenje obstoječe greznice oz. prevzem blata iz MKČN lahko naročite na sedežu naše družbe (Notranjska cesta 44, Cerknica), po telefonu 01/709 79 10 ali po e-mailu komunala.cerknica@siol.net.

Uporabnike, ki sami v predpisanem roku (enkrat na tri leta) ne bodo naročili praznjenja obstoječih greznic ter prevzem blata iz MKČN, bo izvajalec javne službe pisno obvestil o datumu praznjenja obstoječih greznic oziroma prevzemu blata iz MKČN. Za MKČN z zmogljivostjo do 50 PE, ki ima kot gradbeni proizvod izjavo o skladnosti, da ustreza pred-pisanim standardom in je izdelana v skladu s predpisom, ki ureja potrjevanje skladnosti in označevanje gradbenih proizvodov, se namesto prvih meritev izdela ocena obrato-vanja MKČN. Oceno obratovanja MKČN izdela izvajalec javne službe. Na podlagi navodil Pravilnika o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda ter pogojih za njegovo izvajanje (U.l. RS št. 54/2011) se ocena obratovanja za MKČN izdela vsako tretje leto. Vse uporabnike, ki vgradijo MKČN pozivamo, naj le to takoj priglasijo izvajalcu javne službe (JP Komunala Cerknica d.o.o.). V kolikor MKČN izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka, bo izvajalec javne službe izdelal oceno obratovanja, na podlagi katere se bo uporabniku ustrezno zmanjšal mesečni znesek okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda.

www. cerknica.si Prispevkov na straneh Iz občinske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.

ODVAJANJE IN ČIŠČENJE KOMUNALNE IN PADAVINSKE ODPADNE VODE

Iz občinske hiše

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK  stran 14

Notranjsko-kraške novice petek, 22. marec 2013Iz občinske hiše14www. cerknica.si Prispevkov na straneh Iz občinske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.

Letno poročilo o pitni vodiJP Komunala Cerknica d.o.o. izvaja gospodarsko javno službo oskrbe s pitno vodo v občinah Cerknica in Loška dolina. Upravlja enajst vodovodnih sistemov, od tega osem v občini Cerknica in tri v občini Loška dolina.

Porabniki pitne vode lahko spremljajo analize kakovosti pitne vode za svoje območje na naši spletni strani: - za občino Cerknica: http://www.komunala-cerknica.si/dejavnosti-podjetja/vodovod-in-pitna-voda/analize-pitne-vode-v-obcini-cerknica/- za občino Loška dolina: http://www.komunala-cerknica.si/dejavnosti-podjetja/vodovod-in-pitna-voda/analize-pitne-vode-v-obcini-loska-dolina/

V kolikor so analize neskladne, izdamo ukrep o prekuhavanju pitne vode. Prekuhavanje se priporoča tudi po daljšem deževnem obdobju ali v času intenzivnejših padavin.

Navodila za prekuhavanje vodeKo voda zavre, običajno zadostuje, da burno vre še 1 minuto. Zaradi večje varnosti se svetuje, da voda vre 3 minute. Zaradi možnosti naknadnega onesnaženja prekuhane vode je najbolje,

da ostane v isti posodi, v kateri smo jo prekuhali. Hranimo jo v hladilniku v čisti in pokriti posodi. V primeru motnosti, moramo vodi pred prekuhavanjem odstraniti večino delcev. To doseženo z usedanjem in nato filtracijo skozi več plasti čiste, najbolje prelikane tkanine ali skozi čist papirnat filter (npr. pivnik, filter za kavo). Obveščanje v primeru neskladnosti pitna vode:Porabnike pitne vode na območju občine Cerknica v primeru

neskladnosti, omejitve, prepovedi in ukrepov obveščamo preko: - Radia 94 oglasne deske občine in krajevnih skupnosti spletne strani www.komunala-cerknica.si/, www.cerknica.si Porabnike pitne vode na območju občine Loška dolina v primeru neskladnosti, omejitve, prepovedi in ukrepov obveščamo preko: - Radia 94 oglasne deske občin in krajevnih skupnosti spletne strani www.komunala-cerknica.si/, www.loskado-lina.si - lokalne televizije Oron.

Naselja priklopljena na posamezni vodovodni sistem:Cerknica – Rakek: Cerknica, Dolenja vas, Dolenje jezero, Goričice, Grahovo, Ivanje selo, Lipsenj, Mahneti, Martinjak, Otok, Podsk-rajnik, Rakek, Slivice, Unec, Zelše, Žerovnica, Topol , Podslivnica, Otonica, Brezje in Ponikve.Begunje: Begunje , Bezuljak, Dobec in Kožljek.

Cajnarje: Bečaje, Cajnarje, Hribljane, Hruškarje, Korošče, Koščake, Kremenca, Krušče, Milava, Pirmane, Reparje, Slugovo in Štrukljeva vas.Gorenje Jezero – Laze: Gorenje jezero in Laze .Osredek-Sveti Vid: Osredek, Čohovo, Jeršiče, Lešnjake, Ravne, Rudolfovo, Sveti vid, Tavžlje, Zahrib, Zala ter Polšeče in Zavrh (Občina Bloke).Pikovnik: Beč, Dolenje Otave, Gorenje Otave, Kržišče, Pikovnik, Stražišče in Župeno.Rakov Škocjan: Rakov Škocjan.Selšček: SelščekStari trg – Lož: Dane, Iga vas, Knežja njiva, Kozarišče, Lož, Markovec, Nadlesk, Podcerkev, Podgora, Podlož, Pudob, Stari trg, Šmarata, Viševek in Vrhnika.Babno Polje: Babno Polje.Babna Polica: Babna Polica.Naselji Bločice in Bloška Polica (Občina Cerknica) sta priklopljena na vodovodni sistem Gradiško (Občina Bloke).

Glasbena šola Frana Gerbiča Cerknica vas vljudno vabi, da se udeležite naslednjih kulturnih dogodkov, ki se bodo odvijali v mesecu aprilu 2013:

m Podelitev Nagrad in priznanj Frana Gerbiča, 3. 4. 2013, ob 16. uri v dvorani Kulturnega doma Cerknica m Koncert učencev glasbene šole ob Dnevu šole, 11. 4. 2013, ob 19. uri v dvorani Glasbene šole Frana Gerbiča Cerknica in m Glasbena matineja za predšolske otroke, 18. 4. 2013, ob 10. uri v dvorani Kulturnega doma Cerknica Vljudno vabljeni!

OBČINSKI PRAZNIK 12. JUNIJ − VABILO ZA SODELOVANJE

Občina Cerknica bo ob občinskem prazniku – 12. juniju izdala zgibanko s programom prireditev, ki bodo potekale v sklopu občinskega praznika v mesecu juniju 2013.

Z namenom izoblikovanja skupnega programa spremljajočih prireditev ob občinskem prazniku vabimo društva in druge organizacije, ki želijo pri tem sodelovati, da do 7. maja 2013 posredujete informacije o prireditvah, ki bodo potekale v mesecu juniju 2013 na Občino Cerknica, Cesta 4. maja 53, 1380 Cerknica, tel: 01 70 90 610, fax: 01 70 90 633, elektronski naslov: andreja.rupar@cerknica.si.

OBČINA CERKNICA, ŽUPAN, Marko RUPAR

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK  stran 15

Prispevkov na straneh Iz občinske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK  stran 16

Notranjsko-kraške novice petek, 22. marec 2013 Gradimo, prenavljamo, obnavljamo16

FOTO

: ARH

IV V

ITRA

CER

KNIC

A

Svetujemo: Toplotna izolacija tlakov

Pravo vprašanje ob pravem trenutku, da nadalju-jemo mini serijo toplotnih izolacij ovoja stavbe. Na tlake se res kar pozablja, predvsem pa lahko prav pri tlakih nastane veliko toplotnih mostov, katerih posledica je plesen. Še bolj pa moramo biti pozorni na zvočne mostove. Prenos zvoka med etažami ali v etaži zna biti zelo neprijeten, sanacija pa možna le z razbijanjem starega tlaka in pravilno izvedbo novega. Kdor živi v bloku, te težave zelo dobro pozna. Obisk pri energetskem svetovalcu ENSVET je zato daleč najboljša naložba. Na www.ensvet.si je seznam vseh svetovalnih pisarn po Sloveniji, svetovanje je brezplačno. Na Facebooku http://www.facebook.com/bojan.znidarsic.31 lahko vsak dan preberete sveže novice o ukrepih za učinkovito rabo energije (URE) in obnovljive vire energije (OVE). Zaradi obilice fotografij priporočam članek na http://nep.vitra.si/datoteke/clanki/Toplotna_Izolacija_Tlaki.pdf. Tam so tudi skice, fotografije in podrobnejši opisi. Oglejte si tudi »Energetske kikse« http://nep.vitra.si/index.php?kiksi=1 in »Črne točke« http://nep.vitra.si/?ct=1.

Tri funkcije tlakovZačnimo s težavami, ki jih najdemo pri slabo načrtovanih in izvedenih tlakih: Hladna tla, prezeble noge, visoki stroški energije za ogrevanje, plesen, razpokana pohodna površina, zvočni in toplotni mostovi, udiranje, (pre)nizki stropovi,

kondenzirana vlaga … Iz navedenega sledi, da moramo pri tlakih hkrati zagotoviti tri popolnoma različne zahteve: toplotno zaščito, difuzijo vodne pare (prehodnost vlage) ter prenos zvoka. Zahteve se razlikujejo pri namenu prostora (ogrevan, neogrevan) ter položaju v stavbi (tla proti terenu v kleti ali pritličju, tla v etaži med ogrevanim ali ne-ogrevanim prostorom, tla na neogrevani podstrehi, balkoni, terase ...). Tla proti terenu opravljajo vse tri funkcije, tla med ogrevanimi etažami samo zvočno.

A. Izolacija tal proti terenuNatančna sestava in debeline posameznih plasti tlakov proti raščenemu terenu se vedno prilagodi namenom uporabe prostora. Za ogrevane površine damo v tlak najmanj 15 cm trde toplotne izol-acije, če pa imamo v spodnjih prostorih pomožne prostore (klet, kurilnica, garaža ...) zadostuje 5 cm. Toplotno izolacijo polagamo vedno na kvalitetno hidroizolacijo (bitumenski trak), zaključimo pa vedno s PVC ali drugo nepropustno folijo. Vse skupaj zalijemo s 4–5 cm debelim armiranim be-tonskim estrihom, na katerega gre talna obloga.

Temeljna ploščaPri novih stavbah se ne delajo več pasovni temelji, temveč se naredi temeljna plošča, ki leži na top-lotni izolaciji. Slabo je, da se kljub vsemu znanju in

praksam gradnje temeljne plošče še vedno dogajajo nepotrebne napake in improvizacije. Rešitev je enostavna. Načrt in izvedbo temeljne plošče zaupamo usposobljenim izvajalcem. Običajno se za toplotno izolacijo uporabi XPS (stirodur) ali penjeno steklo. Vsaka temeljna plošča ima sledeče elemente. Osnova je betonska plošča, na katero zidamo ali postavimo leseno hišo. Plasti od spodaj navzgor so: 1. Raščen ali nasut in utrjen teren. 2. Podložni beton, 3. Prva plast hidro izolacije, 4. Prva in druga plast toplotne izolacije (običajno je med njima nova plast hidro izolacije), 5. Temeljna plošča, 6. Zvočna izolacija in − odvisno od tipa izvedbe − nov sloj hidro izolacije, 7. Plavajoči estrih in 8. Talna obloga. Pomembni detajli so tudi zunaj. To je toplotna izolacija čela temeljne plošče in obodnega zidu (fasada) ter vertikalna (prod ali rizel) in horizontalna (cev) drenaža.

B. Izolacija stropa proti hladni pod-strehi (zadnja plošča)Izolacijo lahko izvedemo na več različnih načinov, pomembno je le, da vemo, zakaj bomo podstrešne prostore uporabljali. Neizolirana armiranobeton-ska plošča ali lesen strop ima koeficient toplotne prehodnosti U * 3.0 Wm2K. Ker se skozi ta del stavbe izgublja največ energije, se investicija v toplotno izolacijo povrne v 2–4 letih samo s prihranki energije. Ko na ploščo položimo še najmanj 20 cm toplotne izolacije, bo koeficient toplotne prehodnosti U* 0,20 Wm2K. Danes (2013) je priporočljiva debelina 30 cm, Eko sklad zahteva za subvencijo namanj 25 cm.

V nadaljevanju je po plasteh opisana ena od možnih rešitev na betonski plošči hladne podstrehe. Sestava in debeline posameznih plasti so odvisne od namena uporabe prostora. Pri lesenih stropovih – srečamo jih v starejših hišah ali novejših montažnih – pa gre pod toplotno izolacijo vedno še parna ovira. Na izolacijo ne polagamo nobene parozadrževane folije, možna pa je paropropustna.

Plasti toplotne izolacije stropa od AB plošče proti strehi:• Očistimo ploščo, parna ovira (PVC) na betonu ni potrebna, ni pa napaka.• Najmanj 30 cm trde izolacije položimo v 2 ali 3 plasteh v različne smeri.• V seštevek teh debelin spada tudi paropropustna lesno vlaknena plošča debela okrog 3–5 cm, ki jo lahko uporabimo za pohodno površino. Položimo jo neposredno na toplotno izolacijo, brez vseh folij spodaj.• Druga možnost pa je, da naredimo prezračevani sloj (optimalno 5 cm) med toplotno izolacijo in lesenim tlakom. Uporabimo katerikoli material (deske, iverica ...), za pohodno površino je lahko tudi PVC pod. • Nad toplotno izolacijo tlaka na podstrehi je potreb-no izolirati dimnike, stebre in vse štiri obodne zidove

s 15 cm (bolje 20 cm) izolacije v višini pol metra. S tem preprečimo vpliv hladilnega rebra na spodnje prostore in posledične plesni. Ne smemo pozabiti, da so sodobni dimniki hladni.• Nad izolacijo omogočimo neoviran pretok zraka, da se kondenčna vlaga odzračuje. Line ali okna zapremo z mrežico, da preprečimo dostop žuželkam.• Izoliramo tudi stopniščni zid ali odprtino v stropu za dostop na podstreho.• Zelo natančno (100-odstotno) je potrebno izolirati stik okrog kapne lege, to je stik strešne in fasadne toplotne izolacije. V primeru, da izoliramo samo zad-njo ploščo (ne pa strehe), moramo parapetni zid (od plošče do kapne lege) izolirati pol metra visoko. • Plavajoči betonski estrih na toplotni izolaciji se na podstrehi ne priporoča, je pa možen. Če se namreč čez leta odločimo, da bomo na podstrehi naredili bivalne prostore, potem talno toplotno izolacijo preprosto dvignemo in vgradimo v streho. • Bolj kot betonski tlak so priporočljive novejše lesno vlaknene plošče, ki si hitro utirajo pot v novograd-nje ali obnove. Združujejo prednost lesa (pohodne, enostavna obdelava) in toplotne izolacije z lambdo okrog 0.041 W/mK.

C. Izolacija tal (v etaži)Pri izdelavi tlakov med dvema ogrevanima etažama je pomembna le zvočna izolacija. Tu je dovolj 2–3 cm trde toplotne izolacije. V primeru različnih vodov po plošči je ta ustrezno debelejša. Nanjo položimo PVC folijo in armaturno mrežo, ki jo zalijemo z betonom. Danes armaturno mrežo vse pogosteje nadomešča mikroarmatura.

Detajli vgradnje tlakovKot je razvidno, ločimo pri toplotni izolaciji tlaka dve funkciji toplotno izolacijskega materiala. Ena je top-lotna, druga pa zvočna (če odmislimo difuzijo vodne pare). Ker je prehod zvoka preko tlakov zelo moteč, tako v individualnih kot v skupinskih stanovanjih, je potrebna natančnost in pozornost predvsem pri detajlih. 1. Pred izdelavo tlakov se odločimo za tip talne obloge. Odvisno od izbrane debeline (klasični ali lamelni parket, keramika, kamen, tapisom, pluta, PVC podi ...) določimo višino tlaka (vag ris). Pripire so zaželene v kopalnici zaradi možnega izlitja vode, za ostale prostore je bolje, če so vsi podi v isti višini.2. Vgradnja plavajočega estriha se uporablja že dolga leta. A kaj, ko ostanejo skoraj vse vertikalne kovin-ske instalacije v neposrednem stiku z estrihom. To pomeni, da niso zvočno ločene od betona, po kat-erem se širi udarni zvok, ki se tako po ceveh prenaša iz etaže v etažo. Poskusite sami ugotoviti, kako je v vašem stanovanjskem objektu. Ali so instalacijske cevi ločene od betona, kakšna je pritrditev kopalne kadi, izplakovalnih kotličkov, odvodnih kanalizaci-jskih vertikal itd.

Na info@vitra.si smo prejeli vprašanje: Hišo smo jeseni dali pod streho, sedaj so na vrsti notranja dela. Veliko pišete o toplotni izolaciji fasade in strehe, tudi o toplotnih mostovih in oknih, nikjer pa nisem zasledil tlakov. Sedaj se namreč ubadam z njimi in mi ni jasno, kako je potrebno izolirati tlak proti zemlji v kleti in kako v stanovanju (en del ogrevanih prostorov je tudi v kletni etaži), kako v ogrevani etaži in na zadnji plošči. Trenutno bo podstreha prazna, ko otroci zrastejo, pa bomo za njih naredili sobe ali celo stanovanje. Kako torej izolirati za teh deset let? Begajo me tudi različni materiali, ki so po zagotovilih prodajalcev vedno najboljši. Ampak vsi pa tudi ne morejo biti najboljši.

Občina Cerknica je omogočila, da Energetsko

svetovalna pisarna Cerknica deluje na novi lokaciji. Na fotografiji je stavba popu-

larno imenovana »Jurčkov tabor«, uradni naslov pa je

Tabor 42, 1380 Cerknica. Za brezplačno energetsko svetovanje ENSVET je ob-

vezna prijava na 041 830 867 (Bojan Žnidaršič).

Na spletni strani www.ensvet.si se nahajajo kontakti s pisarnami ENSVET, vstopna točka za elektronska vprašanja občanov in članki.

Rubrika nastaja v sodelovanju s podjetjema GRADBENIŠTVO in BETONI Treven iz Logatca ter centrom VITRA iz Cerknice. Pripravljali jo bomo vsako drugo številko v mesecu.

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK  stran 17

3. Prekinjen stik plavajočega estriha z zidom je potrebno izvesti zaradi kvalitetnega onemogočanja prehoda zvoka po konstrukciji v druge prostore, še posebej med vrati. Estrih moramo ločiti od zidov (in med vrati, kar se pravilo-ma spregleda) z 1–2 cm debelim trakom. Nadvse pomembno je, da se beton nikjer ne dotika kovin-skih cevi (vodovod, ogrevanje), saj bi s tem izničili vso zvočno zaščito, ki jo plavajoči estrih zagotavlja.

Brezplačno svetovanje v CerkniciVsak poseg v stavbo zahteva od izvajalca veliko znanja, saj lahko z izbiro nepravega materiala ali nje-govo napačno vgradnjo povzroči več škode kot koristi. Zato je pomembno izbrati dobrega izvajalca in tudi preveriti njegove reference na že narejenih objektih. Da boste znali vprašati in preveriti znanje izvajalcev pri energetski obnovi ali novogradnji, je obisk ESP Cerknica več kot nujen pred vsakim posegom. Pokličite 041 830 867 in si privoščite razkošje dobrih in praktičnih informacij za novogradnjo ali adaptacijo, toplotno izolacijo, menjavo oken, prenovo podstrehe, izbiro energenta, prezračevanje, odpravo plesni, sanacijo dimnika, regu-lacijo sistema CK ter subvencije in kredite. Še vedno pa vas čaka brezplačna sijalka.

Energetski svetovalec ENSVET, Bojan Žnidaršič

Gradimo, prenavljamo, obnavljamo 17

Podjetniski vrtiljak:

S 1. januarjem 2013 smo dobili spremenjena določila v Zakonu o dohodnini, Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb in Zakonu o davčnem postopku. Vsi ti zakoni namreč vplivajo na spremembo obdavčitve po sis-temu normiranih odhodkov ali pogovorno »pavšalisti/pavšalna obdavčitev«.

Sistem obdavčitve po sistemu normiranih odhodkov smo poznali že tudi v preteklosti, vendar je ta sistem veljal le za zasebnike, ne pa tudi za pravne osebe, kot to velja z letošnjim letom.

Primerjava starega in novega sistema pavšalne obdavčitveStar sistem je veljal samo za zasebnike, višina prometa v 12 zaporednih koledarskih mesecih, računajoč november do oktobra naslednjega leta, ni smela presegati 42.000,00 evrov, obdavčitev je bila v višini 25 odstotkov, akontacije davka so se plačevale na podlagi plačane realizacije, poročanje je potekalo na dva različna načina, in sicer so kupci, ki so bili registrirani za kakršno koli dejavnost, promet s pavšalisti poročali na dan plačila računa davčni upravi na Rek obrazcih, za končne kupce in tujce pa je pavšalist poročal sam, in sicer v 15 dneh po preteku tromesečja.

Nov sistem velja od 1. januarja 2013 dalje, velja za zasebnike in pravne osebe, najvišji do-voljen promet v koledarskem letu je 50.000,00 evrov, obdavčitev je 20-odstotna in je fiksna ter se ne sešteva v progresivno lestvico za dohodnino, prav tako pa ne pozna olajšav, kar seveda velja samo za zasebnike, gospodar-skim družbam pa bo dohodek obdavčen po 17 odstotkov v letu 2013, 16 odstotkov v letu 2014 in v letih, ki sledijo, 15 odstotkov. Za namene obdavčitve se v obeh primerih, tako pri zasebnikih kot pri gospodarskih družbah, upošteva sistem zaračunane realizacije.

Kaj in do kdaj moram storiti, če želim postati pavšalistZa vstop v sistem ugotavljanja dohodka na podlagi normiranih odhodkov se v glavnem odločajo manjši zasebniki, zato bomo v na-daljevanju obdelali postopke za zasebnika.

Za leto 2013 morajo tisti, ki že poslujejo in želijo v tekočem letu postati pavšalisti, najkas-neje do 2. aprila 2013 oddati • obrazec 4 – Izračun višine akontacije ter obrokov akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za davčno leto 2013, • še pred tem pa svojo namero o vključitvi v sistem napovedati na obrazcu 3 - Priglasitev

V preteklem letu je bilo veliko govora o spremembah davčne zakonodaje, še posebno o poenostavitvi postopkov pri urejanju »papirjev« in s tem preusmeritvi energije podjetnikov in družb v iskanje in izvedbo posla.

Obdavčitev po sistemu normiranih odhodkov

ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov za davčno leto 2013

Tisti, ki šele pričenja z dejavnostjo in se vključuje v sistem pavšalne obdavčitve, posreduje krajevno pristojni davčni upravi v roku 8 dni po registraciji dejavnosti • obrazec 1 - Priglasitev ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov ob začetku opravljanja dejavnosti • obrazec 2 - Izračun predvidene davčne osnove, višine akontacije ter obrokov akon-tacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti ob začetku opravljanja dejavnosti

Davčne obrazce dobite na spletni strani www.durs.gov.si/ fizične osebe z dejavnostjo/ davčni obrazci in programi/ dohodnina/ dohodek iz dejavnostiPriglasitev ugotavljanja davčne osnove na podlagi normiranih odhodkov bo veljala toliko časa, dokler zavezanec ne bo izpol-nil pogojev za prehod na obvezno vodenje poslovnih knjig. Na sistem vodenja poslovnih knjig, ki so v skladu z računovodskimi načeli in standardi, bo lahko zavezanec prešel tudi prostovoljno, vendar šele ob začetku novega davčnega leta, nikakor pa ne v sredini leta.Vsaka odločitev glede načina ugotavljanja davčne osnove velja vedno za celotno davčno leto, ki je pri zasebniku vedno enako tudi koledarskemu letu, z izjemo tistih, ki šele začenjajo z dejavnostjo. Za njih se davčno leto prične z dnem registracije dejavnosti in velja do zaključka koledarskega leta.

Prednosti in slabosti

Prednosti pri uvedbi pavšalne obdavčitve naj bi videli predvsem v manjši administraciji, pa vendar vedno ni tako. Še vedno bo potrebno imeti evidentirane najmanj naslednje do-godke: prispevke za socialno varnost, vodene evidence o opravljenem prometu, voden regis-ter osnovnih sredstev, vodene evidence kup-cev in dobaviteljev – ne smemo pozabiti na obvezni pobot, vodene evidence o obračunu davka iz dejavnosti, vodene poslovne knjige za poslovne potrebe – za morebitno potrebo po poročanju zunanjim uporabnikom, na primer banke, vodene evidence zaradi usklajevanja davčnih kartic, vodene evidence zaradi more-bitnih stečajnih postopkov.Predvidevam, da bo tudi v nadaljevanju računovodja v vsakem podjetju ostajal »nujno zlo«, zato se pred dokončno odločitvijo o spremembi načina vodenja poslovnih knjig posvetujte s strokovnjakom, ki vam bo pripravljen pošteno in odkrito razložiti, kaj je v konkretnem primeru dobro za vas in kaj ne.

In ne pozabimo, nobena stvar nima samo pozitivnih učinkov, celo toplo pomladansko sonce ne.

Vse dobro do prihodnjič, ko se bomo do-taknili problematike knjigovodstva na kmetiji.

Računovodski servis Strela, Majda Strel s.p.

Turizem notranjsko-kraške regije 2014–2020

Dragica Bratanič, Jana Nadoh Bergoč in Mateja Simčič z Regionalne razvojne agen-cije (RRA), so predstavile povzetek analize stanja na področju turizma in realizacijo Re-gionalnega razvojnega programa notranjsko-kraške regije za obdobje 2007–2013 – pro-gram turizem. V tem obdobju je bila, z namenom širše prepoznavnosti, leta 2009 vzpostavljena krovna tržna znamka Zeleni kras. Narejen je bil popis turistične ponudbe Zelenega krasa (prenočišča, gostinska po-nudba, turistične in ekološke kmetije, nara-vne in kulturne znamenitosti ipd.), ki je v veliki meri v slovenskem in angleškem jeziku dosegljiv na spletni strani zelenikras.si.

2007–2013 se zaključuje

Turistični ponudniki so organizirano sodelovali na različnih sejmih doma in v tujini, izdelanih je bilo več turistično pro-mocijskih filmov, izpeljanih več izobraževanj za turistično vodenje ter razvitih nekaj novih integriranih produktov, zasnovanih na različne ciljne skupine, pri čemer pa upravljanje in trženje teh produktov še ni zaživelo. Ugotovitve so bile sicer tudi, da se prenočitvene zmogljivosti izboljšujejo (okrog 300 novih ležišč, nove turistične kmetije …), pri čemer je Marjan Batagelj iz Posto-jnske jame opozoril, da je potrebno poskr-beti za zasedenost teh kapacitet in ne zgolj povečevati njihovega števila, saj je zased-enost prenočitvenih kapacitet pogojevana s sezono ter programom, ki ga neka turistična destinacija ponuja. Opozoril je tudi na pomanjkanje turističnih vodnikov, saj neke uporabne evidence, ki bi vključevala tudi znanje tujih jezikov, ni ter poudaril pomen

dosegljivosti podatkov o turistični po-nudbi na sodobnih komunikacijskih orodjih (mobilna telefonija ipd). Prisotni so nadalje ugotavljali, da je zasedenost prenočitvenih kapacitet na letnem nivoju v povprečju slaba, saj traja vrhunec sezone kake tri mesece. Ugotovitev je bila tudi, da bi bilo potrebno turista z različnimi programi v notranjsko-kraški regiji zadržati dlje časa, kar bi tudi izboljšalo zasedenost prenočitvenih kapac-itet. Nadalje je bilo predstavljeno, da je bilo doslej v obdobju 2007–2013 preko projektov, ki so bili sofinancirani iz različnih evropskih skladov, v razvoj turistične infrastrukture vloženih skoraj 5 milijonov evrov. Od tega je bil pretežen del, dobrih 2,5 milijona evrov, namenjen za ureditev Notranjskega muzeja skupaj s postavitvijo razstave, sledi občina Pivka z več kot 900.000 evrov, namenjenih Parku vojaške zgodovine. V vseh občinah regije so bili vzpostavljeni tudi turistično informativni centri, pri čemer so prisotni opozorili na usposobljenost in usposabljanje osebja, ki dela v TIC-ih.

Kako naprej?

Za strategijo razvoja turistične ponudbe za obdobje 2014–2020 so bila na posvetu podana okvirna programska in razvojna izhodišča. S ciljem povečanja prepoz-navnosti turistične destinacije Zeleni kras ter povečanja obsega turistične dejavnosti v regiji v smeri, da postane kot dejavnost ena vodilnih gospodarskih panog, so bili podani tudi cilji, ki so si jih zastavili z uvedbo ukrepa, poimenovanega Upravljanje destinacijskega managementa. Cilji med drugim obsegajo povezovanje turistične

Člani Odbora Regionalnega razvojnega sveta Notranjsko-kraške regije za turizem so se 11. februarja v GZS OE Postojna sestali z namenom priprave programa na področju turizma, v okviru priprave Regionalnega razvojnega programa Notranjsko-kraške regije za obdobje 2014–2020.

ponudbe na ravni regije, s poudarkom na inovativni inte-graciji turističnih produktov; zagotovitev sistema učinkovitega trženja in prodaje turističnih produktov destinacije Zeleni kras; dvig kvalitete turistične ponudbe in spodbujanje verige lokalnih dobaviteljev; ekološki management ipd. Podane so bile tudi okvirne smernice, ki bi zagotovile doseganje zastav-ljenih ciljev (postavitev in izvajanje strategije, izobraževanja, povezovanje deležnikov, javno-zasebna partnerstva, gener-iranje nove turistične ponudbe …). Ob tem so bili izraženi pomisleki glede oblikovanja turističnih regij, ki naj bi jih bilo v novi finančni perspektivi v Sloveniji kar 13. Prisotni so bili mnenja, da je predvidenih preveč regij, saj je že sama Slovenija kot turistična destinacija majhna, bi pa bilo potrebno več delati na povezovanju z drugimi že obstoječimi turističnimi destinacijami, za kar bi lahko poskrbela tudi neka skupna služba, o kateri so sicer razmišljali prisotni, a je njena ustano-vitev zaenkrat še negotova. Prisotni so sicer delili mnenje, da se turistične regije med seboj slabo povezujejo in da ne moreš nikogar prisiliti v povezovanje, če se ta noče povezovati. Je pa bila, kot ena izmed smernic za razvoj turizma v prihodnje, s strani Mateja Kržiča iz Društva ljubiteljev Križne jame med drugim izpostavljena potreba po vzpostavitvi kampov ter parkirišč za avtodome, s čimer so se prisotni strinjali.Lili Mahne iz NEC-a Cerknica je kot primer dobre prakse izpostavila nastanitveni sistem SAVA. Poudarila je pomen ponudbe lokalnih izdelkov in lokalnih običajev ter večjo pozornost na »redizajniranje« neizrabljenih stanovanjskih hiš v podeželske hiše ipd. Stane Korenjak iz TD Bloke je ob tem opozoril, da samo objekti niso dovolj, temveč je potrebno znati tudi prodajati, ter navedel primer iz njihovega okolja. Ena izmed udeleženk posveta pa je izpostavila primer turističnih delavcev, pri čemer je sama zaključila Fakulteto za turistične študije, Turistico, in ugotavlja, da nudi turizem kruh le v mesecih, ko je turistična sezona na vrhuncu, v ostalih mesecih pa je potrebno poiskati drugi vir preživetja. Prisotni so opozorili tudi na premajhno uporabo že vpeljane blagovne znamke I FEEL SLOVENIA. Od županov regije se je tokratnega posveta udeležil zgolj pivški, Robert Smrdelj, ki je poudaril, da »se zdi, da bi bil lahko turizem ena najboljših raz-vojnih možnosti v naslednji finančni perspektivi« ter predlagal konkretnost tako pri izpostavljanju težav kot pri postavljanju planov. Smrdelj je tudi sicer med župani notranjsko-kraške regije na področju turizma med najbolj aktivnimi podporniki in strategi. ∙Damijana Škrlj

<

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK  stran 18

Notranjsko-kraške novice petek, 22. marec 2013Obvestila in horoskop 18

V petek, 8. marca 2013, smo se na pokopališču v Belskem poslovili od

Marije Gerželj(3. 3. 1926–3. 3. 2013)

Iskrena hvala vsem, ki ste se nam pridružili v trenutkih žalovanja in našo mamo, staro in prastaro mamo pospremili na zadnjo pot. Spomin nanjo bo ostal v naših srcih.

Vsi njeni

Zahvala

Pogoji objave: Male oglase lahko pošljete po pošti na naslov: Notranjsko-kraške novice, Mali oglasi, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali po e-pošti: urednistvo@nkr-novice.si. Pripisati morate ime in priimek (naziv), naslov in telefonsko številko. Zagotavljamo objavo malih oglasov, ki prispejo do štiri dni pred izidom časopisa. Cenik malih oglasov: mali oglas (osnovni: do 110 znakov s presledki) je 6,96 eur, vsakih nadaljnjih 28 znakov je 1,92 eur. Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur, okvirčka 6 eur (DDV je vključen v ceno). Za fizične osebe je objava enega osnovnega malega oglasa na številko brezplačna, dodatni oglas se zaračuna po ceniku. Oglasi pravnih oseb morajo biti v skladu z zakonodajo podpisani s polnim nazivom podjetja in naslovom. Naročnik malega oglasa odgovarja za vsebino oglasa. Uredništvo si pridržuje pravico do urejanja in lektoriranja besedila v skladu z jezikovno politiko časopisa. Zagotavljamo tudi objavo zahval in voščil, ki prispejo v pisni obliki do štiri dni pred izidom časopisa. Tekst lahko oddate po faksu: 01 750 92 12, pošti: Notranjsko-kraške novice, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali e-pošti: tajnistvo@nkr-novice.si. Uredništvo besedilo objavi v velikosti 83 x 98,5 mm ali 126 x 47,5 mm na željo naročnika. Cenik zahval, voščil in čestitk je 50,40 eur (DDV je vključen v ceno). Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur.

Uredništvo zagotavlja tudi objavo zahval, voščil in čestitk, ki prispejo v pisni obliki do štiri dni pred izidom časopisa.

Tekst lahko oddate po faksu: 01 750 92 12, pošti: Notranjsko-kraške novice, Obrtna cona Logatec 22,

1370 Logatec ali e-pošti: urednistvo@nkr-novice.si.

Anine zvezde

OVEN – Vaša slaba točka je prikrita, delujete pa, kot da jo nimate. Groza vas je ob misli, da bi lahko ostali osamljeni, izolirani ali bolni, brez nikogar, ki bi vas gledal ali tolažil v

težkih trenutkih, ki jih prinaša življenje. Čeprav ste zelo pogumni in samoza-vestni, je vaša slaba točka vaša družina in zato potrebujete partnerja, ki vas bo čakal doma in ki bo z vami, ko boste potrebovali pomoč in podporo.

BIK – Tisti, ki vas ne poznajo, mislijo, da lahko naredite vse, kar si želite, ko si nekaj zamislite, saj ne odstopate od svo-jega cilja. Seveda vam je lažje, če ne skrbite za svoj bančni

račun ali imate polno denarnico. Riziko je stvar, ki jo ne marate. Prav tako se bojite, da bi ostali brez finančne podpore, stanovanja ali ljubljene osebe.

DVOJČKA – Vaša slaba točka je vaš živčni sistem, zato vas nasprotnik lahko pripelje v stanje obupanosti, sploh če se vam začne sprehajati po živcih. Takrat vam ne pomaga

niti prirojeni inteligenca ali iznajdljivost, saj vas prevzame panika, ki se spremeni v strah pred soočanjem s samim seboj. Zato se takšnih situacij izogibate, saj veste, da vam nemoč, nervoza in depresivnost delajo težave na poti do uspeha.

RAK – Vaša zaskrbljenost zaradi vsega in vsakogar je posledica vaše prirojene nezanesljivosti in strahov, ki vas prevzemajo od časa do časa. Prav zato iščete stabilnega,

zanesljivega in situiranega partnerja. Vaša slaba točka je strah pred izgubo ljubljene osebe ali statusa v družbi. Če vas nekdo grdo gleda, je to za vas dovolj, da ste zaskrbljeni.

LEV – Vaša slaba točka je vaša nečimrnost, ki včasih nima meja, zato mnogi manipulirajo z vami, tako da se vam do-brikajo. Več ko imate služabnikov okoli sebe, bolj ste srečni,

kar pa ne pomeni, da je vaš položaj zajamčen. Potihem se bojite javnega posmeha in izgube moči, ki vam jo prinaša družbena ali profesionalna pozicija. Tega se bojite tudi takrat, ko želite samo pokazati svojo velikodušnost in plemenitost.

DEVICA – Vaša slaba točka je kontrola, ker se bojite, da bi vam jo lahko kdo vzel. Če do tega vseeno pride, potem je vaš živčni sistem v nevarnosti. Dolžnosti in obveznosti so

vaša sveta pravila, brez katerih težko funkcionirate. Za druge ne skrbite, zato pa toliko bolj zase, bolj kot katerokoli drugo znamenje. Svojih živcev žal ne morete preveč dobro kontrolirati in prav to vas najbolj skrbi.

TEHTNICA – Nimate radi prepirov, sploh ne na javnem mestu ali v krogu prijateljev ali nepoznanih ljudi, zato ste zelo zadržani. Vaša slaba točka so pogovori o neprijetnih

temah, kot so zdravstvene težave, zaradi katerih vas skrbi bolj kot ostala znamenja. Sami sebi olepšujete resničnost in se trudite izogniti stresu. Zdravilo za to je hrana, najbolj slaščice, ki se jim težko upirate.

ŠKORPIJON – Vaša slaba točka je vaše ljubezensko življenje, ne glede na to da nosite titulo največjega zapeljiv-ca v zodiaku. Skrbita vas vaši fizični zgled in erotična moč,

saj čas beži, interesi nasprotnega spola pa se lahko kmalu končajo. Nikoli ne izgubite kontrole, lahko pa izgubite ljubljeno osebo, če vas iz katerega koli razloga preneha ljubiti in gre k drugemu partnerju. Najranljivejši ste takrat, ko ste zaljubljeni.

STRELEC – Čeprav ste zelo prilagodljivi in iznajdljivi, ste ves čas na preži zaradi oseb, ki bi vam lahko kaj počele za hrbtom, sploh v službi. Vaša slaba točka je pravičnost, ne

prenašate agresije in nasilja in ste občutljivi na tuje težave in trpljenje. Skrbi vas tudi obnašanje ljubljene osebe, ste sumničavi, čeprav te lastnosti ne kažete navzven. V vas je pravi mali detektiv.

KOZOROG – Sprememb se bojite, čeprav vedno gledate naprej in se radi vzpenjate na vrh, saj se od tam boljše vidi. Kakorkoli, vaša slaba točka sta vaši čustvenost in

sanjarjenje. Vseh svojih sanj verjetno še niste uspeli v popolnosti uresničiti. Imate dar, da občutite tisto, kar druga znamenja ne morejo. To bi vas zlahka zaskrbelo, saj ste vraževerni, sploh če gre za partnerja ali otroke.

VODNAR – Čeprav na prvi pogled delujete prepo-tentno, je vaša slaba točka strah pred izgubo, pa naj gre za profesionalni položaj, finančno zanesljivost ali spoštovanje

družine. V globini duše se bojite ponižanj, bolezni in siromaštva. O teh stvareh se niti pogovarjati nočete. Vaša slaba točka so še hišni ljubljenci, saj jih imate zelo radi in bi težko prenesli njihovo izgubo.

RIBI – Vešče in šarmantno prikrivate prirojeno nezanes-ljivost – vašo slabo točko lahko opazi le malokdo, saj pobe-gnete v svoj paralelni sanjski in domišljijski svet. Ambiciozni

ste in zelo sposobni, a se vseeno bojite velikih rib, ki bi vas lahko pogoltnile. To seveda spretno skrivate. Nemočni, slabi in nezaščiteni vedno uživajo v vaši pozornosti in skrbi, saj jim radi pomagate.

Notranjsko-kraške noviceISSN 1854-572005

Izdajatelj: Notranjske novice, d.o.o.,Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec

Direktor: Robert Treven.Odgovorna urednica: Barbara Čepirlo.Tehnična urednica: Brigita Kavčič.Časopis izhaja vsak drugi petek. Ponatis celote ali posameznih delov in njihova uporaba v drugih medijih je dovoljena le s pisnim dovoljenjem uredništva. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Nenaročenih prispevkov ne honoriramo. Notranjsko-kraške novice so vpisane v razvid medijev na Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno št. 33.Oblikovanje in prelom: Brigita Kavčič. Tisk: Tiskarna SET, Vevče. Naklada: 17.910 izvodov.Kontakt: Uredništvo 01 750 96 17 (urednistvo@nkr-novice.si),Komerciala 040 922 949 (komerciala@nkr-novice.si),Tajništvo 01 750 92 11 (tajnistvo@nkr-novice.si), Faks 01 750 92 12.Spletna stran: www.nkr-novice.si.Časopis je brezplačen. Prejemajo ga vsa gospodinjstva v občinah Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka in Postojna.

Katera je vaša slaba točka

Prodam

Nepremičnine

Oddam

Prodam

Podarim

Sobno kolo. Cena: ugodno. Tel.: 041 734 588.

Bio konjski gnoj iz senene stelje, brez kemičnih substanc, primeren za gnojenje vrtov in polja, hitro razgradljiv. Tel.: 040 413 474 (od 8. do 20. ure).

Lesne brikete za kurjavo. Tel.: 041 828 972.

Suha bukova drva, razrez in dostava po dogovoru. Tel.: 031 333 407.

Avtomobil Chavrolet calos, reg. do 2014/3, l. 2004, 42.000 km, dobro ohranjen, klima, 5-vrat, z letnimi pnev-matikami, kovinska zlata barva. Tel.: 041 955 306.

090 44 28 ŽELITE POGLEDATI V PRIHODNOST, REŠITI UGANKO S SLUŽBO, Z LJUBEZNIJO, SE IZOGNITI TEŽAVAM? POKLIČITE!CENA: 1,99 eur/min (ddv je vštet v ceno)Naročnik: Britti d.o.o.

Posteljo, 200 x 90 cm z jogijem, v beli barvi. Tel.: 041 734 588.

Komunalno opremljene parcele v vasi Palčje pri Pivki, 850 m2. Cena: po dogo-voru. Tel.: 041 648 943.

Pisarno v Postojni, v souporabo, za de-javnosti s področja svetovanja za zdravje (zdrava prehrana, gibanje …). Tel.: 031 371 143.

Lokal v centru Cerknice, 42 m2, primeren za trgovino ali pisarno. Tel.: 01 709 13 50 ali 070 561 720.

Drugo

Oskrba malih živali. Nega, striženje, trimanje psov in mačk, masaža, akupresura, etologija, psihologija, socializacija, prevzgoja ... Naročanje na tel. št.: 041 626 175 in 031 689 726. Bojan Kreft s.p., Veliko Ubeljsko 34, Hruševje, http://freeweb.siol.net/vesbo.

Strokovna rez sadnega drevja, svetovanje, sajenje. Ne čakajte, da vas pomlad ne prehiti. Tel.: 031 652 133.

Imate občutek za lepoto in red? Iščem osebo za urejanje vrta in okolice. Tel.: 041 645 973.

Nudimo dobavo in polaganje talnih oblog (PVC, gume, parketa, laminata, tekstila ter izdelavo zunanjih teras iz različnih vrst lesa), beljenje, čiščenje stanovanjskih hiš in objektov, urejanje vrtov (košnja trave, obrezovanje drevja, sajenje …), urejanje grobov. Svetovanje na domu. Tel.: 051 681 472 ali 070 602 118. Naročnik: Franc Bajc s.p., Studeno 23, Postojna.

Novi nadomestni deli za starodobne mopede Colibri in Tomos v Postojni. Tel.: 051 369 823.

Zbiram stare gramofonske plošče in kasete narodno-zabavnih ansamblov in ostalih izvajal-cev. Kdor bi jih podaril ali prodal po simbolični ceni, naj pokliče. Pri večji količini dam v ceno računalnik ali računalniške komponente. Tel.: 041 321 320.

Mnogo prezgodaj je odšel dragi sin, brat in stric

Marjan Ponikvar ( 1959–2013)

Ob tej nenadni izgubi ste nam roko tolažbe ponudili dragi sorodniki, sosedje, prijatelji in znanci, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Hvala vsem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in prispevke.Zahvaljujemo se gospodu župniku Antonu Fajdigi za lepo opravljen obred, pevskemu zboru Tabor in gospodu Gregorju Štembergarju iz podjetja Most, ki je izrekel be-sede ob slovesu, s katerimi je izrazil globoko sočutnost za našo neizmerno bolečino. Globoko iskreno se zahvaljujemo nesebični pomoči sosedom Mariji Baraga, Alenki Meden, Sabini Strle, Juditi Strle in Bertu Hribljanu. Iskrena zahvala gre tudi sosedom, ki so se udeležili molitev za pokojnega Marjana.

Kljub nenadni in za nas presenetljivi izgubi bo naš dragi Marjan živel v naših srcih in zavesti. Žalujoči: ata Marijan, sestra Helena z družino

Zahvala

Adijo, ati ljubljeni,ljubezen naša ti sledi!Naj bosta mir in Bog s teboj,uživaj blaženi pokoj!

Ivan Bolarič

11. 4. 1932–23. 2. 2013

Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sode-lavcem in znancem za izrečeno sožalje, stisk rok, sveče in cvetje. Zahvala gospodu župniku za

cerkveni obred ter pevcem za lepo zapete pesmi. Zahvala tudi UKC Ljubljana − Klinični oddelek za hematologijo in internistični prvi pomoči. Hvala tudi Pogrebni službi Zrimšek. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot.

Žalujoči: žena Amalija, hčerka Marjetka z možem Dušanom, sinova Marko z ženo Jolando in Jani z ženo Lidijo, vnuki Katja, Andrej, Peter, Blaž in Miha ter prav-nukinji Maša in Ana.

Rakek, februar 2013

Zahvala

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK  stran 19

www.nkr-novice.si Napovednik in razvedrilo 19

6 Nagradna križanka / kupon

Pravilno rešeno geslo prejšnje križanke: Floristika Ivo za vse priložnosti.1. in 2. nagrada: lončnica po izbiri: Antonija Rus, Tomšičeva ulica 16, Logatec; Darja Mahnič, Tržaška 12 b, Postojna; 3. nagrada: spomladanski šopek: Silva Žnidaršič, Nadanje selo 40, Pivka. Obvestila o nagradah, ki jih podarja Floristika Ivo, Janez Uršič s.p., Gorenji Vrsnik 19, 5291 Spodnja Idrija, bodo nagrajenci prejeli po pošti.

Tokratne nagrade podarja: K8 dizajn, Sandra Pohole s.p., Kovačeva ulica 8, 1380 Cerknica. 1. nagrada: tri knjižice iz zbirke Ko sem v nar-avi; 2. nagrada: dve knjižici iz zbirke Ko sem v naravi; 3. nagrada: knjižica iz zbirke Ko sem v naravi. Pri žrebanju bomo upoštevali kupone, ki bodo na naslov Notranjsko-kraške novice, Rešitev križanke, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec prispeli do petka, 29. marca 2013.

V prihodnji številki Notranjsko-kraških novic bomo objavili brezplačen napovednik

dogodkov in prireditev, ki bodo od 5. do 18. aprila. Če želite spomniti in povabiti prebivalce na dogodke, nam informacije

pošljite do ponedeljka, 1. aprila, na e-na-slov urednistvo@nkr-novice.si. Za spremem-

be programa uredništvo ne odgovarja.

Napovednik dogodkov in prireditev

23. 3. Odprtje velikonočne razstave pirhov slikarja Borisa Šorca, ob 19. uri v kulturnem domu v Slavini.

Tradicionalna razstava članov Društva notranjskih kulturnikov Krpan z naslovom Ko popki se odpirajo. Razstava bo na ogled do 11. 4.

Kultura

Razstave

Ime:Priimek:Naslov:Geslo:

Prireditve, predavanja

22. 3. Slavnostna podelitev priznanj ob izboru športnika leta 2012 v občini Cerknica, ob 19. uri v kulturnem domu v Cerknici.

25. 3. Zvočno potovanje z gongi, ob 19. uri v OŠ Antona Globočnika v Postojni.

25. 3. Plesna prireditev ob materinskem dnevu v organizaciji Plesnega kluba Urška, ob 18. uri v kulturnem domu v Postojni. Vstop je prost.

26. 3. Predavanje Sanje Lončar z naslovom Samooskrba – vzemite življenje v svoje roke, ob 18. uri v jedilnici OŠ »8 talcev« Logatec.

28. 3. Velikonočni sejem domačih dobrot ter izdelkov domače in umetnostne obrti, od 8. do 16. ure v Starem trgu pri Ložu.

28. 3. Regijska konferenca »Uveljavitev načela kratkih verig v sistemu javnega naročanja hrane in živil v javnih zavodih«, ob 10. uri v kulturnem domu Postojna. Prijave na tel. št.: 05 721 22 44.

29. 3. Predavanje o trajnicah z univ. dipl. ing. hort., krajinsko arhitektko, publicistko in gojiteljico trajnic Jožico Golob Klančič, ob 19. uri v dvorani PGD Unec. Vstop je prost.

1. 4. Drugi velikonočni pohod iz Babnega Polja na Babno Polico v organizaciji Zavoda Rihtarjeva domačija, ob 11. uri pred cerkvijo sv. Nikolaja v Babnem Polju.

3. 4. Predavanje Boruta Benedejčiča, prejemnika britanske kraljeve nagrade za najlepši urejeni mali vrt, o družinskem vrtu, ob 19. uri v dvorani Epicentra v Postojni v organizaciji Društva za višjo kakovost življenja Prestop.

23. 3. S pesmijo pomladi in prazniku naproti, koncert MePZ »Notranjska« z gosti, MePZ Gorenje in učenci OŠ Tabor, ob 19. uri v dvorani krajevne skupnosti Tabor v Logatcu.

25. 3. Kulturna prireditev ob materinskem dnevu Gremo za soncem, ob 18. uri v dvorani Podružnične OŠ Laze.

26. 3. Predstava gledališkega abonmaja komedije Občine Logatec, Slovenska muska od A do Ž, ob 20.30 v veliki dvorani Narodnega doma v Logatcu.

28. 3. Predstavitev knjige z naslovom Kiara avtorice Ksenije Murari, ob 18. uri v čitalnici knjižnice v Postojni.

JAVNO ZBIRANJE PONUDBZA ODDAJO NEPREMIČNINE V NAJEM

Predmet najema je opremljena kuhinja z jedilnico in pomožnimi prostori, v izmeri 370

m2, v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje - enota Logatec (ID stavbe 1213), stoječi na zemljišču, parcelna št. 726/119,

k.o. 2016 Blekova vas.

Odpiranje ponudb bo potekalo v prostorih Ministrstva za obrambo, Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana, dne 3.4.2013 z začetkom

ob 13.00 uriVeč informacij na www.mo.gov.si , Uradni list RS, z dne

15.3.2013, Razglasni del.

objavlja

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK  stran 20

Notranjsko-kraške novice petek, 22. marec 201320 Zadnja

»Dobra dela ne potrebujejo reklame«

5. in 6. aprila se bodo po večjih slovenskih krajih, tudi v Logatcu, Postojni in Pivki, odvijali številni dogodki za promocijo prostovoljstva pod imenom »Dan za spremembe«. Letošnja tema je izmenjava predmetov – kuhinjskih pripomočkov, gospodin-jskih aparatov, rekvizitov za prostočasne dejavnosti in drugih uporabnih predmetov, branili pa se ne bodo niti večjih ohranjenih kosov oblačil, ki jih nu-jno potrebujemo za kakovostno življenje. »Prav vsak med nami lahko pobrska po svojem domu in zagoto-vo se bo našlo nekaj takega, kar sami ne potrebujemo več, nekomu drugemu pa bi koristilo,« sporočajo s Slovenske filantropije. Tudi pobudnice akcije v Logatcu, Polona Slabe, Vanja Knaflc, Gaja Jeriček Štefančič, Tereza Novak, Vida Ribič, Jana Klavžar, Mojca Petkovšek, Tina Musec, Anita Rupnik in Katarina Istenič Rudolf, se z občutkom za solidarnost in prireditvijo pridružujejo dobrodelnim dogodkom. Prepričane so, da dobra dela »ne potrebujejo reklamnih majic«. Že lani so bile pri zbiranju prispevkov zelo uspešne. Dobrih pet tisoč evrov so razdelile med tri družine z bolnimi otroki, ostala oblačila, ki jih niso uspele prodati, pa poslale v azilni dom, varne hiše in sirotišnico v Sarajevu. 6. aprila bodo na Trgu sv. Nikolaja izpel-jale podoben dogodek kot lani, le da bodo tokratne

prispevke namenile šolskim skladom za socialno šibkejše učence, ki si ne morejo privoščiti šole v naravi. K akciji so povabile obe logaški OŠ, Tabor in 8 talcev, in OŠ iz Rovt. Učenci omenjenih šol jim bodo z letaki pomagali razširjati idejo prostovoljst-va, ki postaja med mladimi vse bolj sprejeta.

Simbolični evro za kose »z druge roke«

»Kdor bo na prireditvi našel kaj primernega zase, bo za izbrano odštel par evrov in s tem doniral v šolski sklad,« so povedale organizatorke. Od 9. do 17. ure bodo po simbolični ceni prodajale rabljene kose oblačil »z druge roke« in ostale pripomočke za dom. »To niso stvari, ki jih želimo zavreči, ker so neupo-rabne ali pokvarjene, pač pa smo se jih naveličali in bi jih kar tako radi podarili,« so izpostavile in poudarile, da bi »želele razbiti predsodek, da je cunja »z druge roke« neuporabna«. V svetu take trgovine rastejo kot gobe po dežju, kar kaže na to, da je takšen način prodaje in izmenjave oblek danes nekaj povsem zabavnega in varčnega. Poleg prodaje oblek bodo tako kot lani organizirale dražbo oblačil znanih medijskih obrazov. Zanjo so svoje priljubljene modne kose darovali Rifle, Peter Poles, Miha Brajnik, Vid Valič, Gojmir Lešnjak –

FOTO

: AN

DRE

J KO

REN

Č

Lani so s prodajo in dražbo aktivne prostovoljke nabrale dobrih pet tisočakov, ki so jih razdelile bolnim logaškim otrokom.

Na Dan za spremembe bodo logaške aktivistke organizirale dobrodelno prireditev za socialno šibkejše učence Logatec – Dan za spremembe, ki letos že četrtič poteka pod okriljem Slovenske filantropije, združenja za promocijo prostovoljstva, bo letos tudi v Logatcu. Dobrotniki in somišljeniki dobrodelnosti se bodo 6. aprila zbrali na osrednjem trgu pred cerkvijo sv. Nikolaja in z nakupom pripomočkov in oblačil »iz druge roke« denar prispevali socialno šibkejšim učencem iz logaških osnovnih šol.

Gojc, Regina, Tanja Žagar, Katarina Čas, Nina Osenar, Dejan Ladika, Tina Marinšek in drugi. Na dobrodelni dogodek so povabile tudi lanskoletno zmagovalko »talentov« Julijo Kramar. Kar ne bodo uspele prodati, bodo

pobudnice akcije razdelile varnim hišam in azilnemu domu. V primeru slabega vremena bodo stojnice – zanje se zahvaljujejo logaškima Občini in komunali – postavili pod šotor. ∙Barbara Čepirlo

Logaške prostovoljke se za predmete in obleke, ki so jih že nabrale, zahvaljujejo vsem donatorjem, trgovini Sanpavlija,

za nova športna oblačila pa podjetju Lohnko. Če bi radi darovali kakršnekoli ohranjene pripomočke za dom in kose

oblačil, se obrnite na Polono Slabe na tel. št. 051 325 042.