NKN st.6 23.3.2012 Barva CMYK stran 1

Za razvojno partnerstvo

Predstavniki občin, zavodov in organizacij Sloveni-je, Italije in Hrvaške so soglašali o skupnem sodelo-vanju na področju kulture, izobraževanja, turizma, sociale, zdravja, mladine, prostovoljstva, okolja, energije in arhitekture.

Priznanja v iste roke kot laniV Cerknici so naslov najboljših športnice in športnika leta podelili kegljačici Alenki Jakša in Janu Hribarju, ki tekmuje v francoskem boksu, savateju.

2

Očistimo tudi slabe navade

3

Jutri bomo tudi v naši regiji zavihali rokave in dobrodelno počistili svoj kraj in okolico. Le enodnevno čiščenje ne bo dovolj, da se bomo otresli vse navlake, s katero nekateri brez slabe vesti obremenjujemo naravo. V regiji imamo še okrog tristo registriranih neočiščenih odlagališč, med katerimi jih 108 vsebuje nevarne odpadke, ki posledično onesnažujejo tudi naš vir življenja – vodo. Morali bi poostriti nadzor nad nezako-nitim odlaganjem odpadkov in nemarneže kaznovati, vendar inšpekcijske službe na tem področju bolj kot ne še spijo. Upa-mo, da se bodo vsi na račun akcije zamislili.

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

petek, 23. marec 2012, letnik X / št. 6 / Tiskovina / Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana / Regijski časopis, izhaja za občine Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka, Postojna

Razširili zapore letenja

Ameriko imamo doma

Kako komunicirati s strankami5 10 17

Regijska izjava:

»Tisti, ki brezvest-no odvrže od-

padke v naravo, naj potem kazen

odplača tudi tako, da nekaj dni čisti divja odlagališča in pobira smeti.«

Erika Kovačič, koordinatorka akcije

z Občine Pivka

Iz vsebine: 7

V prihodnji številki, 6. aprila: Pogovor s Tomažem Nedohom, glasbenim pedagogom in uspešnim saksofonistom s Sabrino Mulec o boleznih ščitnice

10let

Razisk

ujemo lokalno

Ah, bodo že drugi

namesto mene.

6

4

Letošnji svetovni prvak v poletih Robert Kranjec se je v sredo mudil v Postojni. Svojim oboževalcem in športnim navdušencem je delil podpise in jim za spomin podaril svojo fotografijo. Med podeljevanjem avtogramov smo ga v objektiv ujeli tudi mi.

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

NKN st.6 23.3.2012 Barva CMYK stran 2

Notranjsko-kraške novice petek, 23. marec 2012V središču2

»Ozaveščeni nič več strpni do nemarnežev«

Pred akcijo Očistimo Slovenijo smo različne vidike problematike ravnanja z odpadki skušali osvetlili v pogovoru z občinsko koor-dinatorko akcije Eriko Kovačič iz Občine Pivka ter regijskima koordinatorkama, Mar-tino Erjavec iz Regionalne razvojne agencije Notranjsko-kraške regije in Ano Širca iz Regi-jskega stičišča nevladnih organizacij Boreo.

Kako bi ocenili stanje onesnaženosti našega okolja po zadnji vseslovenski akciji pred dvema letoma? Se je izboljšalo? Erika Kovačič: Pred dvema letoma so naši prostovoljci iz narave odstranili velikansko količino odpadkov. Takrat so mi rekli, da bi potrebovali še dve, tri takšne akcije, pa bi očistili vsa odlagališča. In kaže, da bo res tako, vsaj povečini. Stanje se izboljšuje. Žal pa se še vedno zgodi, da na kakšnem že očiščenem odlagališču pristanejo takšni in drugačni odpadki, vendar v precej manjšem obsegu kot v preteklosti.

Koliko registriranih divjih odlagališč je še na našem območju?Martina Erjavec: 13. marca je bilo v notranjsko-kraški statistični regiji zabeleženih 335 neočiščenih odlagališč, od tega v občini Ilirska Bistrica 73. Dodatno ima Logatec 45 neočiščenih odlagališč.

Koliko jih vsebuje nevarne odpadke? Prostovoljci teh, denimo, azbestnih plošč, ne bodo odstranjevali. Kako bo

FOTO: VALTER LEBAN

»Ustrezno visoke kazni bi bile zagotovo učinkovite, še bolj učinkovite pa bi bile vzgojne kazni.« Erika Kovačič

V naši regiji še okrog 300 registriranih neočiščenih odlagališč – Ni dovolj le čistiti, temveč preprečevati, ločevati in zmanjševati

»Zelo pomembno je tudi, da preprečimo nastajanje odpadkov, zato je prav, da nakupujemo pametno in premišljeno.« Martina Erjavec

»Gradbene odpadke vsebuje najmanj tretjina divjih odlagališč v regiji.« Ana Širca

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

torej poskrbljeno, da se bodo iz narave odstranili tudi ti? Ana Širca: V statistični notranjsko-kraški regiji vsebuje nevarne odpadke kar 108 odlagališč, v Logatcu pa osem odlagališč. Prostovoljci naj nevarnih odpadkov zaradi posebnosti ravnanja z njimi ne bi čistili. Erika Kovačič: Azbestne plošče predstavljajo ve-lik problem. Rokovanje z njimi brez ustrezne zaščite je zdravju človeka nevarno, zato organizatorji akcije Očistimo Slovenijo zelo poudarjajo, da se teh plošč ne premika – se pa obvesti odgovorne o najdbi. Najbolje, da se ljudje obrnejo na občinskega koordinatorja ter sporočijo točno lokacijo in volumen teh odpadkov. Upam, da se bo v prihodnje našlo način in sred-stva ter iz narave odstranilo tudi odpadke te vrste.

Velik problem so tudi osta-li gradbeni odpadki, ki se jih glede na obstoječ sistem žal »splača« neustrezno odložiti. Ana Širca: Glede na podatke iz Registra divjih odlagališč gradbene odpadke vsebuje naj-manj tretjina divjih odlagališč

v regiji. Erika Kovačič: Občina Pivka je lani sanirala divje odlagališče gradbenih odpadkov, žal smo opazili, da se »kupčki« spet pojavljajo. Večinoma gre za odlaganje manjših količin gradbenih odpadkov, ki nastanejo ob rekonstrukcijah objektov: ometi, keramične ploščice in podobno, ki pa bi jih povzročitelji lahko oddali v zbirnem centru v Neverkah. Taki, sprva manjši kupčki žal s časom postanejo prostor, kjer povzročitelji samoume-vno odlagajo naprej. In tako nastajajo večja odlagališča, stroški sanacije katerih so ve-liki. Zbirni center v Neverkah je odprt vsak dan, oddaja od-padkov je brezplačna, zato so taka ravnanja povzročiteljev nerazumljiva. Plačljivi sta le dve vrsti odpadkov – avtomo-bilske gume in azbestni od-padki. Za štiri avtomobilske gume se plača le en evro, za tono azbestnih odpadkov, ki morajo biti zloženi na paleti, pa 229 evrov.

Ekologi brez meja so napovedali, da akcijo or-ganizirajo zadnjič – še letos pač zato, ker sodelujemo v svetovnem projektu – in sicer zato, ker je po eni strani potuha državi, po drugi strani pa zato, ker jo neka-teri zlorabljajo in odvržejo odpadke v naravo, češ, saj jih bodo prostovoljci počistili. Ste opazili, da bi se pred akcijo pri nas dogajalo kaj takšnega?Martina Erjavec: Znano nam je le, da so nekatere občine in komunalna podjetja v

regiji na zbirnih mestih uvedli nadzor z namenom, da prebivalci ne bi odvažali last-nih raznovrstnih odpadkov kar na zbirna mesta. V zadnji akciji se je namreč doga-jalo, da so občani na zbirna mesta pripeljali gradbene odpadke, avtomobilske dele in ostale odpadke. Od loka-lnega prebivalstva pa je slišati pritožbe, da nekateri odlagajo svoje odpadke na njihove kmetijske površine, kazni za to pa morajo plačevati lastniki parcel, kjer so bili odloženi odpadki, kljub temu da od-padki niso njihovi.

Kako je po vaše sama akcija in obsežno (medijsko) poročanje o problematiki ravnanja z odpadki vplivalo na ljudi in njihovo zavedanje o negativnih posledicah odlaganja odpadkov v naravo?Martina Erjavec: Vsekakor akcija pozitivno vpliva na odnos do okolja in ravnanje z odpadki, saj je njen namen tudi ozaveščanje. Ni pomem-bno le, da registriramo in očistimo divja odlagališča, zavedati se moramo, da je treba preprečevati tovrstna odlagališča, ločevati odpadke in zmanjšati njihovo količino. Le tako bomo ohranili čisto in za življenje človeka primerno okolje.

Akcija naj bi bila tudi pritisk na pristojne organe. Kaj menite o delu zlasti državnih inšpektorjev, na katere letijo številne kritike? Jih je dejansko premalo ali premalo delajo in izrekajo premalo kazni? So krive tudi

prenizke kazni?Erika Kovačič: Po mojem mnenju so vsekakor krive prenizke kazni. Ljudje žal delujemo po principu, da se reda držimo šele, ko nas »ka-zen« pošteno udari po žepu. Ustrezno visoke kazni bi bile zagotovo učinkovite, še bolj učinkovite pa bi bile vzgojne kazni. Tisti, ki brezvestno odvrže odpadke v naravo, naj potem kazen odplača tudi tako, da nekaj dni čisti divja odlagališča, pobira smeti ob cestah in podobno. Verjetno bi potem dvakrat pomislili, kam bomo odložili odpadke.

Kako komentirate protest nekaterih občin v naši regiji, da celotno breme financiran-ja odvoza in odlaganja od-padkov na končno deponijo pade na občine?Erika Kovačič: Finančno breme za občine je veliko, posebej v teh težkih časih, vendar pa se je treba zave-dati, da prostovoljci naredijo zelo dragoceno delo, ki ga občinam ni treba plačati. Seveda je to prispevek pros-tovoljcev za skupno dobro, za lepšo in čistejšo prihodnost, je pa hkrati tudi prispevek občini in državi.

Ločeno zbrane odpadke bodo sicer brezplačno prev-zela komunalna podjetja oziroma zbiralci določenih odpadkov. Martina Erjavec: V akciji z brezplačnim odvozom iz zbirnih centrov in milejšimi pogoji, na primer glede bolj umazane embalaže, sodelujejo vsi nacionalni prevzemniki. Posledično to pomeni za občine manjši strošek odla-ganja.Erika Kovačič: V naši občini bomo sodelovali s Publi-cusom, ki bo vse pravilno ločene odpadke brezplačno odpeljal na ustrezna mesta, mešane komunalne odpadke pa na deponijo na Ptuju. Prav zato poudarjamo, kako zelo je pomembno, da se vse odpadke strogo ločuje – ne le iz finančnega, temveč tudi iz okoljskega vidika. Škoda je, da na deponiji pristanejo od-padki, ki bi jih lahko recikli-

rali. Vse kovinske odpadke bo odpeljalo podjetje Odpad.

Vaše želje in popotnica ljudem dan pred akcijo?Ana Širca: Želimo, da se akcije udeležijo vsi tisti, ki so v njej že sodelovali in da se jim pridružijo še novi prosto-voljci, prav tako si želimo, da bi se divja odlagališča očistila v največji možni meri.Martina Erjavec: Pozivamo ljudi, da z udeležbo pokažejo odgovornost do okolja in naših zanamcev. Obenem jih naprošamo, da pri čiščenju divjih odlagališč ločujejo odpadke. Vsak odpadek je namreč lahko surovina, če je ločeno zbran. Z ločevanjem pa gradimo tudi zelena delovna mesta in prihranimo naravne vire, vodo, energijo. Poleg tega je zelo pomembno, da preprečimo nastajanje odpadkov, zato je prav, da nakupujemo pametno in premišljeno.

Akcija je pozitivna, pred-vsem v smislu osveščanja, a enkratna. Kako naprej? Vemo namreč, da samo inšpektorji, čeprav bi bili bistveno učinkovitejši, prob-lema nezakonitega odlaganja odpadkov ne bodo rešili.Erika Kovačič: Trudimo se, da na tak ali drugačen način vseskozi osveščamo ljudi, naj spoštljivo ravnajo z okoljem, pa naj bo to skozi spomladanska predavanja o urejanju okolice ali pa s kino programom, kjer vrtimo tudi razne dokumentarne filme z okoljsko tematiko. Verjamem, da bo imel zelo pozitivne učinke, tudi na divje odlaganje odpadkov, bodoči regijski park. Vedenje, da je narava pod nadzorom in »up-ravljana«, bo k temu zagotovo veliko pripomoglo. Opažam pa tudi, da ozaveščeni občani niso več strpni do nemarnežev in se obračajo na inšpekcijske službe, pa tudi na občino. In tako je tudi prav – ko bo smetenje v naravi postalo nesprejemljivo za večino, takrat se bodo začele stvari obračati v pravo smer in tovrstne akcije ne bodo več potrebne. •vrž

FOTO: VALTER LEBAN

NKN st.6 23.3.2012 Barva CMYK stran 3

www.nkr-novice.si

10let

3V središču

Vse notranjske občine sicer opažajo bistven napredek pri ločenem zbiranju odpadkov, ozaveščenost prebival-cev se krepi, še vedno pa imamo v regiji okrog 300 registriranih neočiščenih odlagališč. K čemu naj bi, konkret-no, doprinesla jutrišnja

vseslovenska akcija Očistimo Slovenijo, pa mi ni povsem jasno. Če, seveda, izvzamem samo-promocijo organizatorjev doma in z vključitvijo v svetovni projekt tudi širše. Seveda ne smem pozabiti še na en motiv: druženje s sokrajani in preživljanje prostega časa v naravi. Vse bolj se mi tudi dozdeva, da s to in podobnimi akcijami zgolj pomagamo državi pri odlašanju odločnega obračuna s problemom onesnaževanja okolja. Ali kot je dejal Anton Kranjc, direktor cerkniške komunale: »Gre za populistično akcijo, ki daje ljudem napačen signal – vi kar mečite odpadke v kraške jame, mi pa jih bomo v takšnih akci-jah pospravili.« Dejstvo namreč je, da je treba problem divjih odlagališč rešiti sistemsko in ne z akcijami, kot je jutrišnja.

Država, ki bi morala ukrepati, je zaspala. Raje kot da bi se zadeve lotila, že 20 let vztraja pri »zamrznjenih cenah« komunalnih storitev, ki podjetja iz dejavnosti, ki je za nameček v svetu znana kot ena najbolj donosnih (saj poznate tisto: v smeteh je denar), spravlja na rob preživetja, še več, z raznimi »akcijami« jih prisili, da odpadke odvažajo brezplačno. Prostovoljci pa opravijo dragoceno delo, ki ga prav tako ni treba plačati. Nič ne rečem, vse za skupno dobro, tudi sama skrbno ločujem odpadke in tega učim tudi svoja otroka, a kaj, ko na drugi strani, v središču Lju-bljane, pred vrati službe po šolski malici bližnjih srednješolcev ostane pravo smetišče… Koši pa so le nekaj metrov oddaljeni!

Morda bi pomagale visoke kazni za brezvestneže in ostrejši nadzor tudi nad tem, kam vse kmetje izlivajo gnojevko, kajti tudi pitna voda je dobrina, ki ima, tako kaže, omejen rok trajanja. Tudi odvoz kosovnega materiala več kot dvakrat na leto bi nedvomno koristil, kajti mnogi mislijo, kot se je pokazalo na zadnji vseslovenski čistilni akciji, da na zbirna mesta lahko privlečejo vse mogoče odpadke, ki so se jim čez leto nabrali doma.

Kakorkoli že, sprehod v naravi in druženje s prijatelji ne more škoditi, pravega učinka pa, dok-ler nam potreba o varovanju okolja ne bo sedla v zavest, tako ali tako ne bo. Ribiči, denimo, take čistilne akcije izvajajo vsaj 30 let, pa še zdaleč niso deležni take medijske pozornosti kot Petra Matos.

Komentar: Blanka Markovič Kocen

Vseslovenska akcija – čas za razmislek

?!.Vseslovenska akcija – promocija posameznikov?

Notranjska – Količina ločeno zbranih odpad-kov se je lani v primerjavi z letom 2009 v vseh notranjskih občinah občutno povečala, ostanek komunalnih odpadkov zmanjšal, napredek pa pričakujejo tudi letos. Največje težave povzroča zbiranje biološko razgradljivih komunalnih odpadkov v stanovanjskih blokih, kjer kršiteljev ni mogoče natančno določiti, zato bo potrebno nadaljnje ozaveščanje uporabnikov, saj je od njih v največji meri odvisen uspeh ločevanja. Poli-tika »zamrznjenih cen« je močno prizadela tudi komunalna podjetja na Notranjskem. Logatec in Pivka bosta k vseslovenski akciji pristopila, Cerknica prav tako, čeprav je ne podpira, v Pos-tojni pa bodo v njej sodelovali le posredno.

V občinah Postojna in Pivka, kjer ima koncesijo za ravnan-je z odpadki podjetje Publicus iz Ljubljane, so leta 2010 vz-postavili nov način ločenega zbiranja komunalnih od-padkov, s čimer so močno zmanjšali količino odloženega ostanka le-teh, na drugi strani pa povečali količino ločeno zbranih odpadkov, ki gredo v nadaljnjo predelavo. Lani so tako v Postojni zbrali 45 odstotkov manj ostanka komunalnih in 86 odstotkov več ločeno zbranih odpad-kov kot leta 2009, v Pivki pa prvega 47 odstotkov manj, drugih pa 87 odstotkov več. »Ob nadaljevanju sedanjega trenda pričakujemo, da bomo v letu 2012 tako v Postojni kot v Pivki ločeno zbrali in v nadaljnjo predelavo oddali več kot 50 odstotkov vseh zbranih odpadkov in se tako priključili najuspešnejšim občinam v

Notranjske občine imajo pozitivne izkušnje z ločenim zbiranjem odpadkov, do politike »zamrznjenih cen« pa so zaradi naraščajočih stroškov kritične

Sloveniji,« je povedal Gregor Kranjec iz podjetja Publicus. Napredek pri ločevanju odpadkov opažajo tudi v Cerknici in Logatcu. Količina ločeno zbranih odpadkov se je v Cerknici povečala z 29 odstotkov v letu 2010 na 42 odstotkov v letu 2011. »Seveda se bomo trudili ta odstotek še povečati, potrebno pa bo nadaljnje ozaveščanje naših uporabnikov, saj je od njih v največji meri odvisen uspeh ločevanja,« pravi Anton Kranjc, direktor Komunale Cerknica. Na odlagališčih za nenevarne odpadke je bilo v letu 2010 v Sloveniji odloženih 272 kg, v občini Logatec pa le 118 kg komu-nalnih odpadkov na prebival-ca, pri čemer se je količina odloženih odpadkov v občini v lanskem letu še zmanjšala, in sicer na 105 kg na prebival-ca, nam je sporočil Marjan

Gregorič, direktor Komunal-nega podjetja Logatec.

Največje težave v notranjskih občinah predstavlja zbi-ranje biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov v stanovanjskih blokih, kjer vsi uporabniki ne upoštevajo pravil ločenega zbiranja, saj zaradi skupne uporabe zabojnikov ni mogoče natančno določiti, kdo je kršitelj.

Politika »zamrznjenih cen« ogroža komunalna podjetjaTako v cerkniškem in logaškem komunalnem podjetju kot v Publicusu so kritični do politike »zamr-znjenih cen« komunalnih storitev, ki se vleče že skoraj 20 let in je močno prizadela vsa komunalna podjetja v Sloveniji. Izvajalci komunal-nih storitev morajo namreč poslovati po tržnih zakonito-stih, okoljska zakonodaja pa jim nalaga dodatne obveznos-ti, povezane z višjimi stroški poslovanja. »Nujno je treba spremeniti administrativni način določanja cen v način, ki bo temeljil na stroškovni primerljivosti in upravičenosti cen storitev, tako kot imajo to urejeno v Avstriji in Nemčiji,« je bil konkreten Marjan Gregorič.

Sporna upravičenost vses-lovenske akcijeV občini Postojna se bodo v vseslovensko čistilno akcijo vključili zgolj posredno, saj

bodo le-to, podobno kot vsako leto, organizirali sami. Publicus jim bo ponudil pod-poro v obliki delovnih strojev, tako da bodo v akciji zbrani odpadki hitro in učinkovito odpeljani. Občina Pivka bo k vseslovenski akciji pristo-pila, prostovoljci bodo ločeno zbirali preostanek komu-nalnih odpadkov, mešano odpadno embalažo, kosovne odpadke, odpadno električno in elektronsko opremo ter odpadne gume, lokacije nevarnih in azbestcementnih odpadkov pa bodo le evi-dentirali in obvestili občinsko koordinatorko. Sanacija divjih odlagališč bo opravljena naknadno. »V akcijo Očistimo Slovenijo se bomo vključili, vendar je ne podpiramo,« sporočajo iz cerkniške komunale. »Men-imo, da gre za populistično akcijo, ki daje ljudem napačen signal – vi kar mečite odpadke v kraške jame, mi pa jih bomo v takih akcijah pospravili. Problem divjih odlagališč je treba rešiti sistemsko in ne z akcijami, kjer je cilj promocija nekaj posameznih aktivistov.« Komunalno podjetje Logatec bo vse krajevne skupnosti v občini Logatec indruštva, ki se bodo akciji pridružila, oskrbelo z lateks rokavicami invrečami za ločeno zbiranje odpadkov. Poleg tega bodo izvajali odvoz odpadkovz zbirnih mest v občini na odlagališče Ostri vrh. •Blanka Markovič Kocen

Kršitelji vse bolj prebrisani»Poskrbijo, da jih iz odloženih odpadkov ni mogoče odkriti,« opažajo na medobčinskem inšpektoratu in redarstvu

Poleg državnih okoljskih inšpektorjev, na katere po-gosto letijo očitki o premajhni učinkovitosti, so za nad-zor ravnanja s komunalnimi odpadki na osnovi določb občinskih odlokov pristojni tudi medobčinski inšpektorji in redarji, ki se odzivajo tako na prijave nelegalnih odlagališč odpadkov s strani občanov, ukrepajo pa tudi na podlagi lastnih zaznav na terenu.

Neva Šibenik, vodja Medobčinskega inšpektorata in redarstva občin Postojna, Cerknica, Pivka, Loška dolina in Bloke (MIR), nam je pojasnila, da se s problematiko nezakonito odloženih odpadkov v naravnem okolju pogosto soočajo, najpogosteje naletijo na gradbene odpadke, sledijo komunalni odpadki, med katerimi so nemalokrat tudi nevarni. Večina nepravilno odloženih odpadkov se po njihovih ugotovitvah nahaja v jarkih oziroma raznih kotanjah ob prevoznih gozdnih cestah ali grmičevju, kjer jih lahko brezvestni povzročitelji neopaženo odvržejo.Šibenikova sicer opaža, da se stanje izboljšuje, saj so lani obravnavali manj prijav kot leto poprej. »Prav tako smo v okviru rednih nadzorov ugotovili, da določena mesta, kjer so se v preteklosti nenehno pojavljali nepravilno odloženi odpadki,

ostajajo očiščena. So pa povzročitelji pri nezakonitem odlaganju odpadkov vse bolj pazljivi, saj poskrbijo, da jih iz odloženih odpadkov ni mogoče odkriti,« pravi Šibenikova in dodaja, da v večini primerov povzročitelji nepravilno odloženih odpadkov dejansko niso znani oziroma jih ni mogoče ugotoviti, zato se o odstranitvi dogovorijo z lastniki zemljišč. Po zakonu o varstvu okolja je v takšnem primeru namreč lastnik zemljišča dolžan odpadke odstraniti. V primerih, ko se nepravilno odloženi od-padki, katerih povzročitelja ni mogoče ugotoviti, nahajajo na državnih ali občinskih zemljiščih, se za odstranitev odpadkov dogovorijo s posamezno občino.V letu 2011 je MIR na področju nepravilnega odlaganja odpadkov obravnaval 49 zadev, od teh je bilo 29 prijav-ljenih, 20 pa so jih odkrili v okviru rednega nadzora. V 13 primerih, v katerih povzročitelja ni bilo mogoče ugotoviti, nepravilno odloženi odpadki pa so se nahajali na občinskih oziroma državnih zemljiščih, so odstranitev odpadkov naložili občinam, v 28 primerih pa so po njihovem posredovanju od-padke z zemljišč odstranili lastniki oziroma povzročitelji sami, petim povzročiteljem so izrekli tudi globo. V treh primerih so ugotovili, da za reševanje niso pristojni, zato so zadeve odsto-pili inšpekciji za okolje. •vrž

NKN st.6 23.3.2012 Barva CMYK stran 4

Notranjsko-kraške novice petek, 23. marec 2012V središču4

V skladu s Pravilnikom o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06 in 25/09; v nadaljevanju Pravilnik) vas kot upravljavec vodovodnih omrežij v Občini Logatec obveščamo o rezultatih laboratorijskih preskusov pitne vode na podlagi poročila o spremljanju zdravstvene ustreznosti pitne vode na javnem vo-dovodnem sistemu Logatec za leto 2011.

Vodovodni sistem Logatec se napaja iz več vodnih virov, znotraj katerih so vrednosti preskušenih parametrov v pitni vodi približno enake. V sistemu prevladuje nepovršinski tip vode. Na vodovodnem sistemu ni nobenih postopkov priprave pitne vode razen dezinfekcije pitne vode z natrijevim hipok-loritom in filtracijo (hitri peščeni filter). Oba postopka priprave se opravljata samo na manjšem delu vodovodnega sistema, ki oskrbuje obrtno cono Zapolje ter naselje Log–Zaplana. Vodovodni sistem Logatec s pitno vodo oskrbuje 9643 prebivalcev. V sistem je bilo prodanih 547.092 m3 pitne vode, vodne izgube pa so znašale 11 odstotkov.

Notranji nadzor in spremljanje stanja oskrbe s pitno vodo glede zdravstvene

Prom

ocijs

ko s

poro

čilo

, nar

očni

k: K

omun

alno

pod

jetje

Log

atec

, d.o

.o., T

ržaš

ka c

esta

27,

137

0 Lo

gate

c

Klorirna postaja Hotedršica.

ustreznosti in skladnosti pitne vode na vodovodnih sistemih, ki jih upravlja Komunalno podjetje Logatec d.o.o., Tržaška cesta 27, 1370 Logatec, je opravljal Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana, Zaloška cesta 29, Ljubljana. Komunalno podjetje Logatec d.o.o. upravlja z vodo-vodnimi sistemi: Logatec, Rovte, Hotedršica, Medvedje Brdo, Laze–Jakovica in vodo-vodnim sistemom Grčarevec.V letu 2011 je bilo v okviru notranjega nadzora na vodo-vodnem sistemu Logatec za mikrobiološka preskušanja skupaj odvzetih 24 vzorcev pitne vode. Rezultati mikrobioloških preskušanj so pokazali, da je bilo 13 vzorcev skladnih, 11 vzorcev pitne vode pa neskladnih z zahteva-mi Pravilnika. Poglavitni vz-rok za neskladnost pitne vode

je bila ugotovljena prisotnost koliformnih bakterij. V vseh primerih je bilo v neskladnih vzorcih pitne vode ugotovlje-na prisotnost samo koliform-nih bakterij. Število ugotov-ljenih bakterij se je gibalo od 1 pa do največ 4 MPN/100ml vode. Samo v enem primeru je bila ugotovljena prisotnost tudi bakterij E.Coli v nizkem številu, in sicer 1 MPN/100ml ter 4 koliformne bakterije MPN/100ml. Iz vodooskrb-nih objektov sistema – vo-dohranov so bili odvzeti štirje vzorci pitne vode, iz zajetij smo odvzeli dva vzorca pitne vode. Neskladnost pitne vode iz vodnih virov oziroma zajetij je bila ugotovljena samo v primeru zajetij Cuntova grapa (nizko število koliformnih bakterij 1MPN/ml).Najpogostejši vzroki za pojav mikrobiološke onesnaženosti

je prekomerna prisotnost organskih snovi v okolju, pomanjkljivosti v postopkih priprave pitne vode, neu-strezna interna inštalacija ter dolgi zadrževalni časi. V vseh primerih neskladnosti pitne vode so bili takoj izve-deni preventivni ukrepi, in sicer izpiranje ter dezinfekcija glavnih vodov s pripadajočim omrežjem vodovodnega sistema. Izvedena so bila tudi izpiranja in dezinfekcije internih vodovodnih omrežij z dezinfekcijo izlivk nepo-sredno na odvzemnem mestu. Po opravljenih ukrepih in ponovnem odvzemu vzorcev pitne vode so bili rezultati mikrobioloških preskušanj skladni. Za fizikalno kemijska preskušanja je bilo skupaj odvzetih pet vzorcev pitne vode. Rezultati laboratorijskih preskušanj so pokazali, da je

bilo vseh pet vzorcev glede na obseg opravljenih preskušanj skladnih z zahtevami Pravilni-ka.V splošnem lahko ocenimo, da je bila pitna voda v omrežju vodovodnega sistema Logatec v letu 2011 glede na navedene ugotovitve in v danem obsegu opravljenih

mikrobioloških in fizikalno kemijskih preskušanj skladna z zahtevami za pitno vodo po Pravilniku. Glede na nave-deno ocenjujemo, da je bila varnost oskrbe s pitno vodo dobra.

Komunalno podjetje Logatec d.o.o.

Akcija ni namenjena čiščenju domov

V Cerknici pa želijo akcijo usmeriti predvsem v čiščenje razpršenih odpadkov. »Čiščenje divjih odlagališč rešujemo sistematsko v sodelovanju z medobčinskim inšpektoratom in redarstvom in komunalnim podjetjem,« pojasnjuje župan Marko Rupar. »Tako skušamo odkriti povzročitelje, ka-jti samo čiščenje brez iskanja povzročitelja nam ne bo prines-

Občine bodo letos bolje nadzorovale zbirna mesta, da akcija ne bi postala akcija čiščenja domov –Ponekod divjih odlagališč ne bodo čistili

Notranjska – Notranjsko-kraške občine so tako finančno kot organizacijsko podprle akcijo Očistimo Slovenijo 2012. Opažajo, da je število divjih odlagališč v dveh leti naraslo, pa tudi sicer bodo imeli prosto-voljci veliko dela. V večini občin se bodo prostovoljci lotili tudi čiščenja večjih in manjših odlagališč in ne le razpršenih odpadkov.

lo dolgoročnih uspehov pri preprečevanju onesnaženja.« Čistili pa jih bodo na Posto-jnskem. Župan Loške doline Janez Komidar pravi, da bodo čistili predvsem okolico naselij ter ob prometnicah, na Blokah pa bodo čistili le divja odlagališča na javnih površinah in se osredotočili na raztresene odpadke ob lokalnih cestah, jezerih, javnih površinah. Na Pivškem so di-

vja odlagališča v večini vaških skupnosti že uredili. Tam bodo prostovoljci pobirali razpršene odpadke, posvetili pa se bodo tudi obsekavanju in čiščenju zaraščenih predelov, kjer se po besedah Erike Kovačič z občine velikokrat najde kakšna vreča smeti.

Veliko že očiščenih odlagališč se je v dveh letih spet napolni-lo. »Žal so nekatera spet polna najrazličnejših odpadkov, na primer v industrijsko-obrtni coni,« ugotavlja logaški župan Berto Menard. Situacija je podobna tudi v drugih občinah. »Pojavljajo se tudi nova,« opozarja Rupar. Na Cerkniškem je nekatera

Oskrba s pitno vodo v vodovodnem sistemu Logatec v letu 2011

najbolj izpostavljena očistila občina v sodelovanju s ko-munalnim podjetjem. »Pojav novih pripisujemo zelo nizki stopnji kulture in splošno pre-majhni ekološki ozaveščenosti,« dodaja Rupar. V večini občin sicer menijo, da akcija prispeva k večji ozaveščenosti ljudi. Občine redno sodelujejo tudi z inšpekcijskimi službami, ki pa se odzovejo le na prijave, predvsem pa traja dolgo časa, da ugotovijo onesnaževalca, če ga sploh.

To ni akcija čiščenja domovPred dvema letoma se je zgodilo, da so občani zbirna mesta odpadkov zlorabili za

odlaganje večjih odpadkov, kljub temu da komunalna podjetja praviloma vsaj enkrat na leto pripravijo kosovni odvoz, vse leto pa take od-padke sprejemajo v zbirnih centrih. V pivški občini imajo vsa gospodinjstva za odvoz kosovnih odpadkov na voljo dva kupona na leto. Ko zberejo kosovne odpadke, pokličejo Komunalno podjetje Publicus, ki jih brezplačno odpelje.

»Izkoriščanje zbirnih mest pa je težko preprečiti, ker zbrani odpadki, žal, niso odpeljani isti dan,« pravi Kovačičeva. Zbirna mesta na Pivškem bodo zato na vidnih mestih, »tako da bo vseeno nekoliko

bolj nadzorovano kot pred dvema letoma«. Na Postojn-skem so se s to težavo ukvarjali predvsem po vaseh, zato so se letos odločili, da tam zbirnih mest ne bo in morajo krajevne skupnosti za odvoz odpadkov na deponijo poskrbeti same. »Da bi se letos temu izognili, bo na Cerkniškem na vsaki zbirni točki prostovoljec, ki bo zavračal »domači« kosovni odpad oziroma jih usmerjal v zbirne centre, ki so odprti vse leto,« pa je pojasnil župan Marko Rupar. •Petra Trček

Akcija bo letos še dražjaNotranjska – »Akcijo Očistimo Slovenijo 2012 bomo podprli, se pa z njo ne strinjam, saj menim, da bi morala država odločneje ukrepati, da uredi odlagališča odpadkov in inšpekcijski nadzor nad divjimi odlagališči,« pravi cerkniški župan in predsednik sveta notranjsko-kraške regije Marko Rupar. Notranjsko-kraške občine bodo tako podprle akcijo, kljub temu da bodo stroški precej višji kot pred dvema leto-ma, saj bodo zbrane odpadke tokrat morale voziti drugam in plačati njihovo odlaganje. V regiji namreč ne delujeta ne rakovška ne postojnska deponija, najbližja je tako v Logatcu.

»Upamo, da bosta odvoz in odlaganje odpadkov brezplačna, saj pri tem ne gre samo za interes posamezne občine pač pa celotne države,« pravi David Hiti iz Režijskega obrata Občine Bloke, ki je koordinator akcije na Blokah. Sicer bodo za akcijo namenili 600 evrov iz nakazila po zakonu o divjadi in lovstvu.

Najmanj težav z odlaganjem bodo imeli v Logatcu, saj tamkajšnja deponija še ni zaprta. A odlaganje tam za druge občine ne bo brezplačno, čeprav bodo za občine, ki odpadke vozijo v Logatec, tam za akcijo ceno odlaganja tone odpadkov znižali s 110 na 90 evrov. »Generalna direktorica direktorata za okolje na ministrstvu za kmetijstvo in okolje je za časnika Delo in Dnevnik izjavila, da na občine ne bodo naslovili poziva, naj za v akciji zbrane odpadke znižajo cene odlaganja,« je povedal direktor Komunalnega podjetja Logatec Marjan Gregorič. Po besedah Ruparja so to le naredili, a odlaganje kljub temu ne bo brezplačno. »Komunalno podjetje Logatec nima nikakršne pravne podlage za brezplačno prevzemanje odpadkov na odlagališču,« pravi Gregorič. »Z odlaganjem bo imelo dodatne stroške, tako so na primer znašali direktni stroški v prejšnji čistilni akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu 14.509 evrov, ki so šli v breme podjetja.«

V Cerknici, kjer so akciji pred dvema letoma iz proračuna namenili okoli 5.000 evrov, ocenjujejo, da jih bi ob brezplačnem odlaganju letos stala okoli 9.000 evrov. Občino Loška dolina bo stala med 4.000 in 5.000 evri, če jih bodo v Logatcu lahko odložili za ceno 90 evrov na tono. V Postojni za čistilno akcijo občina vsako leto nameni okoli 10 tisočakov, dodatnih 15.000 evrov namenijo še za interventna čiščenja divjih odlagališč. »Leta 2010 je občina za akcijo porabila 40.000 evrov; odloženih je bilo okoli 160 ton odpadkov, za katere je bilo plačano odlaganje oz. taksa za odlaganje,« so sporočili z občine. Na občini Pivka nam konkretnih številk niso dali, so pa pov-edali, da so leta 2010 za vse prostovoljce pripravili rokavice in vrečke za smeti, po čiščenju pa srečanje in toplo malico. Tudi letos bodo poleg vreč in rokavic poskrbeli za kak priboljšek. »Treba pa bo plačati prevoz in odlaganje ostanka odpadkov. Ker je deponija na Ptuju daleč, prostovoljce nagovarjamo, naj čim bolj dosledno ločujejo odpadke. Tako se lahko predela, kar se da, in le manjši del pristane na deponiji,« meni Erika Kovačič iz Občine Pivka. •Petra Trček

Občina 2010 (po akciji) 2011

Bloke 11 12

Cerknica 89 93

Logatec 37 45

Loška dolina 26 4

Pivka 72 73

Postojna 79 86

Črna odlagališča

Vir: register.ocistimo.si

NKN st.6 23.3.2012 Barva CMYK stran 5

www.nkr-novice.si

10let

5Aktualno v regiji

Enostransko razširili zapore letenja

Medtem ko na ministrstvu za obrambo zatrjujejo, da je bil namen nove ureditve »izključno v povečanju var-nosti letenja in usposabljanja ter tudi splošne varnosti na območju vadišča«, širitvi zaprtja zračnega pros-tora odločno nasprotujejo na Občini Postojna. Menijo, da ta nasprotuje dosedanjim dogovorom v zvezi z vojaškim vadiščem, saj izraža težnje po širitvi izvajanja vojaške dejavnosti. Protestirajo tudi v Aeroklubu Postojna, saj bo sprememba zanje pomenila gospodarsko škodo. Enako velja za Aerodrom Portorož. Občina, ki v spremembi vidi nepotrebno oviranje oziroma skoraj onemogočanje civilne-ga zračnega prometa v občini, je na Vlado RS in Kontrolo zračnega prometa že prejšnji mesec poslala zahtevo, da se spremembe ukinejo, a za zdaj še brez uspeha. Čeprav

Občina proti težnjam po širitvi vojaške dejavnosti – Mors pravi, da bo ovir v zračnem prostoru manj, aeroklub trdi nasprotnoPostojna – Slovenska vojska je enostransko in domnevno tudi protiza-konito, brez predhodnega posvetovanja z lokalno skupnostjo in zain-teresirano javnostjo, spremenila režim in območje občasnih zapor zračnega prostora nad širšim območjem vojaškega vadišča za civilne prelete. Poleg tega je vadišče Poček s koridorjem povezala z letališčem v Cerkljah.

je med deležniki ta teden potekal sestanek na minis-trstvu za infrastrukturo in promet, občina in civilni letalci preklica novega režima niso dosegli, pač pa Slovenska vojska od njih pričakuje, da svoje pripombe še dodatno argumentirajo. Za skupno mizo naj bi ponovno sedli čez mesec dni. Zaradi mednarodnih obveznostiV Kontroli zračnega pro-meta so nam povedali, da je sprememba ureditve zračnega prostora glede področij omejenega letenja »nastala na predlog oziroma na os-novi potreb Slovenske vojske v povezavi z mednarodnimi obveznostmi«.Na ministrstvu za obrambo jasnega odgovora, kakšne mednarodne obveznosti Slovenske vojske do Nata so razlog za spremembe,

nismo dobili. Izpostavili so zgolj, da Slovenska vojska nad vadiščem Poček ne širi območja, kjer se začasno izva-jajo zapore zračnega prostora, čeprav se to dejansko prostor-sko spreminja in razteza proti zahodu nad Nanos, del občine Vipava in občino Divača, kamor se prej ni. Prav tako naj se ne bi bistveno razširil obseg ur zaprtja. V preteklem letu je bil zračni prostor zaprt vsak drugi mesec v povprečju 20 ur. Na ministrstvu še izpostav-ljajo, da je bistvo nove ureditve v tem, da je bil zračni prostor na tem območju do nedavnega razdeljen na tri cone, po novem pa je na šest. »S takšno ureditvijo lahko zapiramo le posamezne dele zračnega prostora, s čimer smo lahko bolj prilagodljivi in s tem povzročamo manj ovir v zračnem prostoru,«

poudarjajo in dodajajo, da je v primeru nujnih letov skozi zaprti del zračnega prostora nad vadiščem že sedaj v veljavi procedura, po kateri se aktivnosti na vadišču začasno prekinejo, s čimer se omogočijo nujni leti.

Protest postojnskega aerokluba Miha Matevžič, predsednik Aerokluba Postojna, opo-zarja, da sprememba režima zapor letenja pomeni gosp-odarsko škodo za letališče Postojna oziroma klub in tu-rizem v občini. Izpostavlja, da se je klub v zadnjem obdobju z obnovo prostorov, šolo letenja, gostovanji letalcev iz tujine, panoramskimi leti spet postavil na noge, zdaj pa jih bodo nove omejitve zelo prizadele. Utemeljitve Morsa ga nikakor ne prepričajo, saj meni, da se bo dejavnost po vsebini nedvomno povečala. Matevžič še pravi, da so imeli doslej z ministrstvom za obrambo zelo slabe izkušnje, saj so se že večkrat bodisi dogovarjali eno, v praksi pa se je zgodilo drugo, bodisi naleteli na ignoranco. Tokrat pa v postopku sploh

niso sodelovali, pač pa so za spremembo izvedeli kar iz aeronavtične publikacije, in to kljub ustrezni evropski di-rektivI iz leta 2005, ki nalaga ustanovitev posebnega orga-na za usklajevanje interesov v zračnem prostoru, do česar pa v tem primeru ni prišlo. Matevžič še opozarja, da se

z letališča Postojna izvaja helikopterska nujna medicin-ska pomoč za celotno regijo, kar bi ob zaprtju zračnega prostora nad letališčem in administrativnim procesom za pridobitev dovoljenja prileta reševalnega helikop-terja, občutno povečalo čas reševanja ponesrečencev.•kv

Počistili okolico domaPostojna, 17. marec – Vse slovensko akcijo Očistimo Slovenijo so prehiteli v postojnskem domu upokojencev, saj so že minulo soboto očistili svoje parkirišče, vse zelene površine in nabrežine v okolici Doma ter okolico. Akcije, ki je nosila moto Več nas bo, hitrejši bomo, se je udeležilo 13 zaposlenih in sedem stanovalcev. Direktorica doma Alenka Curk je bila nad odzivom zadovoljna, saj so udeleženci akcijo vzeli čisto zares in nabrali za dve traktorski prikolici odpadkov, največ vej, odmrle trave in listja, vrečk, plas-tenk ... »V zadnjih dvajsetih letih nismo imeli takšne skupne očiščevalne akcije,« je povedala Curkova. Akcijo so organ-izirali zato, pravi direktorica, da bi stanovalci vsaj en dan preživeli drugače, torej v gibanju na svežem zraku, z metlo, grabljami in vrečami v roki, ter da bi se družili z zaposleni-mi, ki ta dan niso nosili uniforme. Varovanci doma se bodo tudi v prihodnje trudili, da bodo smeti odlagali v smetnjake in si tako olajšali delo za prihodnje leto, ko načrtujejo – tako napoveduje direktorica – podobno akcijo. •bč

Vir: register.ocistimo.si

Nasilni niso le možje, temveč tudi sinovi

Do začetka marca so v njej zabeležili 44 nočitev dveh žensk in treh otrok, varna hiša pa lahko sprejme sedem upo-rabnic in 13 otrok, ki v njej lahko ostanejo do enega leta. Strokovne delavke so opravile tudi večje število telefonskih pogovorov in uvodnih razgo-vorov z ženskami, žrtvami nasilja, ki so poiskale njihovo pomoč. Že pogovor o stiski je lahko prvi korak k pozi-tivni spremembi, poudarjajo strokovne delavke varne hiše.

Nasilje razvrednoti»Stiska je vedno zelo globoka, ne glede na to, ali se ženska odloči za umik v varno hišo ali ne, saj nasilje prizadene in razvrednoti njo kot človeka, kot osebo. Pogosto se ji zdi,

Ženske v varni hiši spreminjajo vzorce vedenja, ki so jih vodili v nasilne odnose

Poročali smo že, da je letos na tajni lokaciji začela delovati Varna hiša Kras, ki poleg območja Obalno-kraške regije pokriva tudi občine Postojna, Pivka in Cerknica. Regija do sedaj ni imela primernega programa varne hiše, ki bi zagotavljal dalj časa trajajočo varno namestitev in psihosocialno obravnavo žrtev, ki so se odločile za umik iz nasilja.

da nima več nobene moči, da ne more upravljati s svojim življenjem, ne prepozna več svojih želja in potreb ... Želi si le, da bi se stvari nekako spre-menile na bolje,« pojasnjujejo strokovne delavke Valen-tina Kovač, Nataša Prelesnik Korošic in Ida Rončel.

Dolgotrajno okrevanjeProces okrevanja v varni hiši je, kot nadaljujejo, dolgotra-jen, saj se mora ženska naučiti novih vzorcev vedenja, razmišljanja, čustvovanja, na novo mora ovrednotiti sebe, svoje cilje, svoje življenje.»Ob umiku v varno hišo neka-tere potrebujejo prve dni de-jansko najbolj počitek, nato pa jih čaka veliko organizacijskih stvari: prijava na policijo, ure-

janje prevoza do službe, če jo imajo, urejanje prevoza otrok v šolo ali vrtec oziroma ureditev prešolanja, vloga za denarno socialno pomoč ....« razložijo strokovne delavke. Temu sledi postopna poglobitev v lastne stiske in probleme ter začetek spreminjanja sebe, pri čemer je ključna strokovna pomoč zaposlenih in človeška pomoč drugih uporabnic s podobno izkušnjo. Če so ženske prej vso svojo energijo usmerjale v izogibanje nasilju, imajo zdaj možnost spoznavati svoje močne plati in začeti spreminjati vzorce vedenja, ki so jih med drugim vodili v odnose, v katerih je nastopalo nasilje.

Zopet otroški in igrivi»Tudi za otroke je pomembno, da se učijo živeti v skupnosti brez nasilja. Mnogi se lahko šele tukaj zares sprostijo in postanejo zopet otroški in igrivi, hkrati se učijo novih odgovornosti in pravil, ki so

nujna za usklajeno skupno življenje, spoznavajo česa so zmožni, kaj vse že znajo ...« povedo strokovne delavke.

Število obravnavanih primerov nasilja v družini, pri čemer gre največkrat za kombinacijo različnih oblik nasilja (fizičnega, psihičnega in ekonomskega) glede na

statistične podatke narašča, kar pa ne pomeni nujno, da je nasilja več, temveč da je v večji meri razkrito, saj se je povečala tudi senzibilnost javnosti, spremenilo se je delovanje policije in drugih inštitucij, žrtve nasilje pogoste-je prijavijo, čeprav do tega ko-raka pride po daljšem obdobju doživljanja nasilja … Umik

Ni nujno, da je nasilnež vedno mož oziroma oče mladoletnih otrok. Nasilni so lahko tudi že odrasli otroci, največkrat sinovi, ki psihično, fizično in/ali ekonomsko izsiljujejo matere.

ženski pogosto otežujejo slabe socialno- ekonomske razmere, čeprav se nasilje pojavlja tudi v odnosih, kjer denar ni največji problem. »Je pa res, da mora ženska, ki je bila do sedaj tudi finančno popolnoma odvisna od nasilneža, narediti še korak več in si poiskati delo,« še poudarjajo strokovne delavke varne hiše. •kv

NKN st.6 23.3.2012 Barva CMYK stran 6

Notranjsko-kraške novice petek, 23. marec 2012Aktualno v regiji6

Uporaba zmrzlinsko odpornih kamenih agregatov Ogrevanje agregatov v zimskem času Certificirana proizvodnja vseh vrst betonskih mešanic Organizacija prevozov in vgrajevanja betona Garancija za zaupanje več kot 111 letna tradicija od leta 1901

SVEŽI BETONI POMLAD

oblak commerce d.o.o., Tržaška 1a, LogatecDelovni čas: 7.00 - 17.00, sobota: 7:00 - 12:00

INFO: 051 313 280www.oblak.si

Zaupali so nam

Zaupajte nam tudi vi!

Najboljša športnika ista kot lani

Priznanja je skupaj z županom Markom Ruparjem podelil predsednik Športne zveze Cerknica Milan Gornik. Alen-ka Jakša iz Kegljaškega kluba Brest Cerknica si je priznanje športnica leta Občine Cerknica 2011 zaslužila s 3. mestom, ki ga je na lanskem svetovnem prvenstvu osvojila kot članica reprezentance, športnik leta Jan Hribar iz ŠD Panter Cerknica, ki tekmuje v francoskem boksu, savateju, pa je lani požel več odličnih uvrstitev. Med drugim je bil peti v disciplini combat polni kontakt, tretji v lahkem kontaktu na evropskem prvenstvu, doma pa je bil v lahkem kontaktu boljši od vseh nasprotnikov.

Najboljša moška športna ekipa lanskega leta na Cerkniškem so člani Košarkarskega kluba Cerknica,

FOTO

: BLA

Ž ŽN

IDA

RŠIČ

Vsi letošnji prejemniki priznanj z županom Markom Ruparjem.

Podelili priznanja najboljšim cerkniškim športnikom – Naj športnica in športnik leta sta tako kot lani Alenka Jakša in Jan Hribar

Cerknica, 9. marec – V Cerknici so podelili občinska priznanja za tiste športnike in športne delavce, ki so se v lanskem letu najbolje izkazali. Naslov najboljših športnice in športnika leta je tako kot že leto prej pripadel kegljačici Alenki Jakša in Janu Hribarju, ki tekmuje v francoskem boksu, savateju.

Župan Rupar in Gornik sta podelila tudi priznanja mladim perspektivnim športnikom. Med njimi je bilo največ članov Ping pong kluba Rakek, in sicer Žiga Urbanc, Simona Soldat, Jaka Strohsack in Urban Zorman, poleg njih pa še Erik Kandare iz Strelskega društva Cerknica in kegljačica Petra Bašek.

ki so osvojili 5. mesto v skupini A 2 zahod v prvi ligi za mlajšemladince. Njihovi mladinci le-tos nastopajo v drugi ligi, člani pa v četrti. Rupar in Gornik sta podelila tudi priznanje za izjemen prispevek športu, pripadlo je nekdanjemu športniku in pedagoškemu delavcu Francu Popku iz Be-gunj, ki je že vse življenje tesno povezan s športom, najprej z nogometom in smučarskimi skoki, nato z nogometom in košarko, s katero se je v Cerknici začel ukvarjati med prvimi. Med prvimi v Sloven-iji pa je segel na področje deskanja in zmajarstva. Vse življenje se je posvečal atle-tiki in pedagoškemu delu na področju športa. Po mnenju podeljevalcev priznanja je prav s pedagoškim delom poskrbel za razvoj športa na Cerkniškem in za številne iz-

vrstne atlete. Za svoje 20-letno vzgojno-organizacijsko delo v telesni kulturi so ga leta 1979 nagradili s srebrno Bloudkovo značko.

V Cerknici so podelili tudi priznanja za uspešnega športnega delavca, ki so šla v roke Damijana Kandareta iz Strelskega društva Cerknica in Ignaca Farkaša iz Ping pong

kluba Rakek. V množično rekreativnem športu se je lani najbolj odlikoval kolesar Mitja Rok iz Telesno kulturnega društva Sovica, najboljša ženski in moški kolektiv lanskega leta pa sta ekipi Kegljaškega kluba Cerknica. Mladi nadebudni športniki so prejeli priznanja za najbolj per-spektivne športnike.

Podelili so še priznanja Ol-impijskega komiteja Slovenije: malo statuo so dobili kegljači Alenka Jakša, Mitja Gornik, Matej Lepej in Franci Velišček, priznanje pa Jan Hribar.

Na odru kulturnega doma so se v petek tako zvrstili najboljši cerkniški športniki. A preds-

ednik športne zveze Gornik je zadovoljen tudi s stanjem na področju rekreativnega športa. »Šport pri nas smo nar-edili množičen z Notranjskim tekaškim pokalom, s katerim smo začeli prav z namenom, da bi se rekreiralo čim več domačinov, in mislim, da smo na pravi poti,« pravi Gornik.

Tudi športniki se srečujejo s finančnimi težavami, a župan Rupar poudarja, da cerkniška občina kljub krizi še ni znižala sredstev, ki jih vsako leto na-meni športu. »Če bo res huda kriza, bomo morali zarezati tudi tu, a zaenkrat še ni nujno.« Z odnosom občine do športa je zadovoljen tudi Gornik, ki

je dodal, da se športniki pri iskanju sponzorskih in dona-torskih sredstev precej dobro znajdejo tudi sami.

Gornik, ki je poudaril, da ima Cerknica veliko odličnih športnikov, tudi takih, ki nastopajo za druge klube in žanjejo veliko uspehov. »Med drugimi izredno uspešnimi športniki so iz Cerknice tudi Bešić, ki je nogometaš Olimpije, Jan Urbas, ki je v slovenski hokejski reprezentanci, sicer pa igra na Švedskem, Klara Lekše teče na smučeh in nastopa za Logatec, in kegljač Mitja Gornik, ki igra za Konstruktor, je tudi reprezentant,« je še pov-edal Gornik. •Petra Trček

Begunje, 10. marec – 11-letno delovanje Turističnega društva Menišija zaznamujejo najrazličnejši projekti, med katerimi se je v lanskem letu znašel tudi predlog za muzej na prostem. Delno si ga lahko ogledate ob vstopu na Menišijo pred Begunjami. Razstavljene skale bodo sčasoma dobile tudi pisno obrazložitev, kje in zakaj so jih v preteklosti upora-bljali. Kot je bilo omenjeno na marčevskem občnem zboru društva, kjer je bila predstav-ljena realizacija plana za leto 2011, sta žagarstvo in mlinarstvo pomembno zaznamovala zgodovino meniševskih krajev. Ta del zgodovine iz teh krajev se zelo odmika, saj izumirajo še zadnje žage in mlini na Cerkniščici, in kot zadnji spomeniki ostajajo le kamni, ki si jih boste lahko ogledali na omenjeni lokaciji. Kljub skopim finančnim sredstvom, s katerimi je društvo razpolagalo v preteklem letu, so z realizacijo zadovoljni, opaziti pa je tudi vse večje vključevanje krajanov ter že kar tradicionalno sodelovanje z drugimi lokalnimi društvi in OŠ Maksima Gasparija iz Begunj. Načrti za letos so smeli; nadaljujejo že zastavljene projekte ter tradicionalne programe, kot so pohod na Špičko ob polni luni, pohodi po tematskih poteh, organiziranje društvenih aktivnosti, ogled turistične ponudbe v zamejstvu, predavanja in podobno. Kot vsako leto pa program tudi tokrat vsebuje elemente raziskovan-ja notranjske zgodovine, ki jo med drugim zaznamuje tudi potovanje najdaljšega jambora iz okolice Rakitne, preko Menišije vse tja do Trsta, čemur bo namenjen delček sicer obsežnega delovnega načrta društva. •dš

Tudi letos nič manj zagnano

NKN st.6 23.3.2012 Barva CMYK stran 7

www.nkr-novice.si

10let

7Aktualno v regiji

Podpis razvojnega partnerstvaMarkovec v Loški dolini, 16. marec – Predstavniki občin, zavodov in organizacij iz Slovenije, Italije in Hrvaške so v gostišču Mlakar podpisali dogovor o partnerskem sodelovanju na področju kulture, izobraževanja, turizma, sociale, zdravja, mladine, prostovoljstva, okolja, energije in arhitekture.

Do srečanja in podpisa part-nerstva na osi Oglej, Notran-jska, Gorski kotor, Plitvička jezera je prišlo na pobudo zavoda, ki podpira kulturo, in-valide, socialo in turizem ARS VIVA iz Loške doline, fun-dacije Valmi Puntin iz Italije, ustanovljene z namenom pod-pore projektom kulturnega sodelovanja med Italijo in Slovenijo, ter podjetja za turizem in gostinstvo Slovin Unique – Rastoke d.o.o. iz Hrvaške. Poleg njih so dogo-vor o sodelovanju podpisali tudi predstavniki občin Posto-jna, Loške doline, grada Čabar iz sosednje Hrvaške, Centra za uravnotežen razvoj Vitra iz Cerknica, Srednje gozdarske in lesarske šole iz Postojne, Centra za socialno delo Postojna, Mladinskega centra

FOTO

: ARH

IV Z

AVO

DA

ARS

VIV

A

Razvojno partnerstvo so podpisali zato, da bi sosednje kraje in narode še bolj povezali in poglobili medsebo-jno sodelovanje ter skladno reševali skupne težave.

Razpis za nagrado že sedmo leto zapored organizira Društvo za raziskovanje jam v Ljubljani (DZRJL), ki je bilo ustanov-ljeno leta 1910. Nagrado so poimenovali po enem od pobudnikov ustanovitve njihovega društva Viljemu Puticku, rojenem leta 1856 na Moravskem. Bil je eden od pionirjev sistematičnega raziskovanja in dokumentiranja kraškega podzemlja pri nas.

Postojna, BOREO, regijsko stičišče nevladnih organizacij notranjsko-kraške regije, Udruga građana »MOST« iz Hrvaške in Zavoda za turizem in kulturo Grad Snežnik iz Loške doline.Pobuda podpisnikov je na-menjena zbliževanju narodov sosednjih držav na področjih, ki jih združujejo in povezu-jejo v želji, da bi poglobili in razširili medsebojno sodelo-vanje in na ta način omogočili lažje reševanje posameznih in skupnih razvojnih prob-lemov in ciljev, ki so si jih zadali na področju kulture, izobraževanja, turizma, sociale, zdravja, mladine, prostovoljstva, okolja, energije in arhitekture. V iniciativnem odboru ugotavljajo, da oblikovanje

razvojnega partnerstva temelji na realnosti, ki jo sestavljajo geografski, kulturni, zgo-dovinski, družbeno ekonom-ski in drugi razlogi ter značaj ljudi. Poudarili so: »S tem, ko vstopamo v ustanovitev razvojnega partnerstva, s seboj prinašamo tudi naše vrednote in razvojno priložnost, ki naj našim deželam omogoča bolj kakovostno življenje.«Na srečanju so izvo-lili tričlanski odbor v sestavi: Nikola Holjevac iz Hrvaške, Lodovico Nevio Puntin iz Italije in Tatjana Hvala iz Slovenije, ki bo v bodoče koordiniral, povezoval in usklajeval strokovne predloge in razvojne želje v okviru ciljev, ki so jih opredelili v pismu o nameri. •Borut Kraševec

Najboljši jamarski dosežek Člani Društva ljubiteljev Križne jame (DLKJ) so leta 2009 v jugovzhodnem zaledju Cerkniškega polja na območju podzemnega toka Obrha med ponorom Golobina v Loški dolini in izvirom Cemun odkrili in izmerili del nove jame, ki so jo poimenovali Čolniči. Za delo, ki so ga v sušnem obdobju minulega leta na-daljevali pri odkrivanju, merjenju in dokumentiranju novih delov jame, so v začetku marca prejeli Puticko-vo nagrado za najboljši jamarski raziskovalni dosežek leta 2011. Na natečaju so med drugimi sodelovali tudi člani jamarskega društva Rakek s projektom Javorniška jama in domov odnesli tolažilno nagrado.

Člani DLKJ so po 600 metrih rovov, ki so jih odkrili prvotno, nadaljevali z raziskovalnim delom v letu 2011 ter tako prišli do rovov, katerih višina je od šest, ponekod pa tudi do 20 metrov, ki v širino merijo tudi do 30 metrov in tako predstavljajo prave podzemne dvorane. V novem delu jame so našli kapnike, med njimi tudi do 1,6 metra dolge špagete in ponvice, v treh delih pa tudi lepo ohranjene ostanke jamskih medvedov.O odkrivanju novega dela jame Čolniči je Matej Kržič, predsednik DLKJ, skupaj z Mitjem Perlovškom iz DZRJL imel pred časom predavanja, ki so jih spremljala besedila: »Izredna hidrološka suša je odprla večinoma stalno zalite rove, skozi jamo je zavejal prepih in nakazal smer nadaljevanja. S

prečko nad sifonom in dvema ozkima prehodoma se je odprlo še nekaj sto metrov ozkih rovov, za njimi pa široki rovi in dvorane podzemeljskega Cemuna. Dolžina doslej izmerjenih rovov znaša dobra dva kilometra, skupaj z znanimi, a še neizmerjenimi rovi, pa najverjetneje presega tri kilometre. Jama je zanimiva z vidika hidrologije (mešanje loškega Obrha in javorniških voda), paleontologije (in situ ostanki jamskih medvedov), speleo-biologije in geomorfologije, nič manj skopa pa ni tudi z več kot dvajsetimi sifonskimi jezeri kristalno čiste vode in čudovitimi kapniškimi oblikami. Nadaljevanje proti Golobini (Loško polje) in Javornikom je zaradi obsežnosti jamskega sistema še vedno odprto.« •Borut Kraševec

Društvo ljubiteljev Križne jame prejelo Putickovo nagrado

Dvorana s špageti

FOTO

: ARH

IV D

LKJ

V Pivki bi regijski parkPivka, 15. marec − Občina Pivka bo začela posto-pek ustanovitve regijskega parka za zavarovanje Pivških presihajočih jezer z njihovo širšo okolico in reko Pivko. Trenutno sta od sedemnajstih jezer kot naravni vrednoti državnega pomena že zaščiteni največji jezeri, Petelinjsko in Palško, medtem ko sta Veliko in Malo Drskovško jezero zaščitena kot naravni vrednoti lokalnega pomena. V Pivki se je namera, ki sta jo že pozdravila tako Zavod RS za varstvo narave kot tudi Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, med drugim rodila tudi zaradi nedavnega onesnaženja pitne vode iz vodnega zajetja Malni, ki je opozorilo na nujnost povečanja skrbi za zmanjšanje onesnaženja kraških površin. »Naš prostor potrebuje resno pozornost in intenzivno skrb, katero lahko z instrumentom parka okrepimo tudi s strani občine,« so prepričani na občini Pivka. Kot poudarjajo, bo park zato prvenstveno ustanovljen z namenom, da se zavaruje sistem Pivških presihajočih jezer oziroma naše naravne vrednote pred nadaljnjim onesnaževanjem ter da se ohrani raznovrstnost rastlinskih in živalskih vrst, hkrati pa lahko park nudi razvojno priložnost, ki jo lahko prinese blagovna znamka zaščitenega območja. Cilj je tako na zavarovanem območju vzpostaviti trajnostni razvoj, skozi katerega se usmerja razvoj na področju kmetijstva, gozdarst-va in turizma.Dodajmo, da lahko regijski park ustanovi Vlada RS ali pa pristojni organ ene ali več občin z ustreznim aktom o za-varovanju. V postopek sprejemanja je vključena tudi javnost, ki bo lahko podala svoje pomisleke in pripombe. •kv

Logatec, 10. marec – Po ljudskem izročilu se na Gregor-jevo ženijo ptički, po logaški tradiciji pa vsako leto ob tem času na osrednjih ulicah prikličejo pomlad organizatorji semnja, logaško Komunalno podjetje, Občina ter turistična in kulturna društva. Prireditve in predavanja, letos pretežno usmerjena k zdravju in zdravljenju z zdravilnimi rastlinami ter primerih dobre prakse v turizmu, so se sicer začele že prej, najbolj živahno in veselo pa je bilo v soboto. Na stojnicah so se predstavili: KTD Hotedršica, Društvo podeželskih žena iz Rovt, logaška izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti,

logaški skavti, Društvo mladinski center sv. Nikolaja, lovska družina Logatec, Društvo za zdravilne rastline Ognjič Logatec, Društvo upokojencev Logatec, logaško Društvo kmečkih in podeželskih žena, TD Lanski vrh Laze, TD Medvedje Brdo in Rovtarske Žibrše, TD Logatec, Društvo Aktiv, MŠKD Dlan na dlan, logaški ZD in Zdravstveno vzgojni center. Ponujali so naravne in eko pridelke, mesnate proizvode, suho robo, izdel-ke domače obrti, branjevke so prodajale cvetje, semena, sadike vrtnin …, upokojenci so pekli čevapčiče (na sliki) in proda-jali ročno izdelane šopke … Osrednji kulturni program pred

cerkvijo so oblikovali folklorna skupina KTD Hotedršica, Twirling klub logaških mažoret, skupina Nazaret Društva Mladinski center sv. Nikolaja, Golaž Godba Pihalnega orkestra, folklorna skupina Drevored, skupine Srne, Ježki in Medvedi iz vrtca Kurirček, tretješolci OŠ Ta-bor in ženski pevski zbor Društva upokojencev Rovte. Množico je pozdravil in nagovoril župan Berto Menard, program pa je pod streho spravil sejemski glasnik Aleš Brlan. Med ostalimi obiskovalci, ki so se vili po glavni ulici, so se pri naši »časopisni« stojnici in jurčku pomudili še Janez Komidar, župan Loške doline, Vladislav Puc, logaški podžupan, logaški svetnik Boris Čičmirko, nekdanji logaški župan Janez Nagode in v.d. ravnatelja ljubljanske Drame, Peter Sotošek Štular. •bč

Na Gregorjevo še bolj veselo

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

NKN st.6 23.3.2012 Barva CMYK stran 8

Notranjsko-kraške novice petek, 23. marec 2012Aktualno v regiji8

Brezplačni programi

Ljudska univerza Postojna je bila uspešna na Javnem razpisu za program splošnega neformalnega izobraževanja odraslih od leta 2012 do 2014, ki ga je v preteklem letu objavilo Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport in tako pridobila sredstva za šest izobraževalnih progra-mov, ki se bodo izvajali vse do leta 2014 in so za udeležence brezplačni.

Dejavnosti se namreč financirajo s strani zgoraj omenjenega ministrstva in Evrop-skega socialnega sklada. Pri nekaterih programih se je povezala tudi z Regionalno razvojno agencijo Notranjsko-kraške regije in Društvom Vita iz Pivke, saj jim je skupaj uspelo pripraviti vsebinsko bolj pestro ponudbo. Dejavnosti smo tudi pros-torsko razpršili, tako da se bodo izvajale v Postojni, Pivki in Cerknici. Prva izvedba programa Začetega tečaja italijanščine je pričela konec februarja in se tokrat odvija v Pivki. Prednostno je namenjen upokojencem. Cilj programa je spoznavanje osnov italijanskega jezika s poudarkom na učinkoviti komunikaciji, ob tem pa se udeleženci seznanjajo tudi z itali-jansko kulturo, načinom življenja, mišljenja …Program Skupaj za boljši jutri, katerega prva izvedba od sredine marca tudi že poteka, temelji na vsebinskih sklopih, kot so: sprejemanje drugačnosti, boljši med-sebojni odnosi, ozaveščenost na področju cestno-prometne, požarne in splošne varnosti, ekološka ozaveščenost – varovanje narave, primeren odnos do živali, osnove prve pomoči in improvizacije v prvi pomoči za »domačo uporabo«.Program Dejavnost predelave živil, ki je teoretično in praktično usmerjen, je v prvi vrsti namenjen prebivalcem na podeželju, ki želijo začeti opravljati dejavnost proizvodnje in predelave živil. Lahko gre za samoza-poslitev ali za razširitev obstoječe dejavnosti z namenom zagotavljanja dohodka, socialne

varnosti ali izboljšanja kakovosti življenja. Poudarek je na ženskah in mladih, ki so zaključili šolanje in iščejo zaposlitev. Tudi program Podjetništvo na podeželju se bo vsebinsko razdelil na teoretični in zelo konkreten, praktični del. Njegov namen je povečati samoiniciativnost odraslih za uresničevanje idej ter spodbuditi odrasle, da pričnejo razmišljati o podjetništvu, uresničijo svojo poslovno idejo in se samozaposlijo. Primeren je za prebivalce podeželja v aktivni dobi, ki razmišljajo o samozaposlitvi oziroma dodatni zaposlitvi, ki bi jim nudila večjo socialno varnost. Poseben poudarek je na ženskah in mladih, ki imajo določene delovne izkušnje in želijo odpreti lastno dejavnost.Programa Udomačimo slovenščino in Meje jezika so meje sveta sta namenjena migran-tom, ki se želijo hitreje vključiti v slovensko kulturno okolje, v katerem so se znašli. Prvi obsega spoznavanje slovenskega jezika in osnovnega komuniciranja v slovenskem jeziku, drugi, ki je bolj kreativno in umetniško naravnan, pa se zbliževanja s slovenščino loteva preko spoznavanja slovenske kulture, zlasti poezije.Programi so zelo uporabno zasnovani in koristni, njihovi izvajalci pa vešči dela na področju izobraževanja odraslih, zato upamo, da se bo na ponujeno priložnost odzvalo čim več oseb, ki želijo svoj čas učinkovito in kakovostno preživeti ter se ob tem naučiti novih veščin za ustvarjanje boljšega jutri.

Erika Švara

Pivka, 3. marec – V soboto, med 10. in 14. uro, se je v Pivki odvijal pravi plesni spektakel, paša za oči in ušesa. Pivška dvorana skala, Pike in Mojca Korent so namreč gostili prireditev polfinala plesnega in navijaškega dela Šolske košarkarske lige (ŠKL). Na dogodku se je pomerilo okrog 450 energije in elana polnih učencev iz 19 osnovnih in srednjih šol. Tekmovanje je potekalo pod budnim očesom strogih sodnikov. Plesne in navijaške skupine so ocenjevali trije sodniki, ki so bili pozorni na to, kako so skupine izvajale obvezne elemente, težavnost koreo-grafije, obrazno mimiko, pravilno dolžino koreografije, usklajenost gibov in celotni vtis. »Hip hop cheer« kategorijo je ocenjeval samo eden sodnik, akrobatske skupine pa so ocenjevali trije.Pivške Pike so tokrat tekmovale s starejšo plesno skupino Pike v kategoriji »Hip hop cheer« in z mlajšimi Pikicami v pom pon kategoriji. Obe skupini sta se uspešno uvrstili v plesno-navijaški del finala Šolske košarkarske lige, ki bo 24. in 25. aprila v Kopru, skupaj s finalom odbojke in košarke. Na vprašanje, koliko truda so dekleta vložila v sobotno tekmovanje, Mojca Korent odgovarja: »Na polfinale smo se začele pripravljati po naši novoletni predstavi. Še posebej z mlajšo skupino smo veliko trenirale, ker imamo v tej kategoriji veliko konkurenco.« •pš

V Pivki so plesali

FOTO

: PET

RA Š

AJN

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

svoje delo zelo dobro opravili.Začeli so s slovensko himno, nadaljevali pa s prizoroma iz Prešernovega življenja, kjer so zablesteli tretje- in četrtošolci. Sledili sta drama-tizaciji in petje Prešernovih pesmi, med katerimi se da odlično zaplesati. Tukaj so se poleg pevcev OPZ in pevs-kega dueta izkazali predvsem »osmarčki in devetarčki, šestarji in sedmarji« pa so zaigrali sodobni pri-

zor, (napisala ga je njihova mentorica Mojca Klemen), kjer bi se skoraj skregali, a so zmagali zdrava kmečka pamet, ljubezen in dobrohot-nost, kar je bilo tudi sporočilo prireditve: biti dober do sebe in soseda. Smeh in veselje nastopajočih ter zadovoljno občinstvo, ki se zna tudi nasmejati, sta najlepša nagrada vsem, ki smo prireditev pripravili, je zapisala Ljudmila Treven.

Ne vrag, le sosed bo mejakV uredništvu še od minulega meseca na objavo čaka prispevek s pomenljivim naslovom. Na predvečer kulturnega praznika, 7. feb-ruarja, so namreč učenci OŠ Rovte in KD Žarek s svojimi mentorji pripravili enourno prireditev Ne vrag, le sosed bo mejak ali Sosed sosedu sosed. Dvorana je bila polno zasedena, kar je nastopajočim pomenilo veliko odgovor-nost. Zelo so se potrudili in

Prejeli smo

FOTO

: NAT

AŠA

VID

MA

R

Kdo so junaki našega časa?Postojna, 13. marec − Na regijskem zasedanju otroškega parlamenta, ki je potekalo v Os-novni šoli Antona Globočnika, so otroci petih osnovnih šol iz regije razpravljali o tem, kdo so junaki našega časa in zakaj. Kot nam je povedala pedagoginja Petra Košnik z OŠ Antona Globočnika, so želeli s temo poudariti na pomen lastnih vrednot in medosebnih odnosov, ki pripeljejo do junakov. Vsem je skupen pogum, pri čemer pa pogumen ni tisti, ki se ne boji, temveč tisti, ki zna premagati strah. »Tako so učenci ugotavljali, da so junaki bodisi starši, učiteljice ali dobrotniki iz domačega okolja kot prostovoljci, gasilci in reševalci, ki ob vsakem trenutku nesebično in pogumno priskočijo na pomoč. Pa tudi sami zase smo velikokrat junaki, ko nekaj dosežemo ali premagamo,« je o razmišljanju mladih še povedala Košnikova. •kv

V počastitev Antona GlobočnikaPostojna, 2. marec − Ob 100-letnici smrti častnega občana Postojne in predsednika jam-ske komisije, narodnega buditelja, pravnika in pisatelja Antona Globočnika, pl. Sorodol-skega je Filatelistično numizmatično društvo Postojnska jama (v ustanavljanju) predstavilo priložnostno pisemsko ovojnico in poštni žig ter filatelistično razstavo. V času, ko je bil postojnski okrajni gla var (1863–1885) in predsednik jamske komisije, je Postojnski jami pridobil mednarodni sloves. Uredil je poti v jami, glavni vhod, trojezične napise, predstavil jamo na razstavi v Parizu in Dunaju, kjer je Prirodoslovnemu muzeju podaril kapnik, ki je na ogled še danes. 1872 je zgradil prvo turistično jamsko železnico na svetu, uredil drevored do mesta, postavil temelje razisko-vanja krasa. Ustanovil je tudi Turistično olepševalno društvo Postojna s prvim statutom v slovenščini, 1884 pa postavil električno razsvetljavo v jami. •kv

Prom

ocijs

ko s

poro

čilo

, nar

očni

k: Z

avod

Zna

nje

Post

ojna

, OE

Ljud

ska

univ

erza

Pos

tojn

a, L

jubl

jans

ka c

esta

2, 6

230

Post

ojna

NKN st.6 23.3.2012 Barva CMYK stran 9

www.nkr-novice.si

10let

Regijske kulturne diagonale 9

Preko dvoma do kritičnega umaPredavanje Bogdana Žorža povsem zapolnilo dvorano – Zdrava kritičnost in dvom sta gonilo rasti, novih odkritij in raziskovanj

Logatec, 1. marec – Večnamenska dvorana sv. Jožefa v medgeneracijskem centru župnije Dolnji Lo-gatec počasi dobiva vsebino. Člani Župnijskega pasto-ralnega sveta so pripravili program predavanj priz-nanih slovenskih strokovn-jakov z različnih področij, tokrat so v goste povabili dr. Bogdana Žorža, psihologa in psihoterapevta ter avtorja mnogih knjig in priročnikov o vzgoji.

Ena njegovih najodmevnejših del je knjiga »Razvajenost; rak sodobne vzgoje«, ki je mnogim bralcem omogočila nov pogled na vzgojo in odnose med generacijami. Predavanje Vzgoja za kritični um je poslušalcem v polni

FOTO

: MA

RJA

N V

ERČ

Okoli 16 albanskih otrok je na logaški Osnovni šoli Tabor marca zaključilo 60-urni pouk maternega jezika, ki ga je organizirala ravnateljica te šole Miša Stržinar ob pomoči Občine Logatec, ki je v celoti financirala ure pouka učiteljice albanščine in njene stroške prevoza na delo. Stržinarjeva je namreč ugotovila, da se je v šolo lani vpisalo več otrok priseljencev albanske narod-nosti, večinoma s Kosova, ki jim je z omenjeno dejavnostjo zagotovo bivanje v Sloveniji

Logatec – Moda zbledi, stil ostane, je bilo glavno vodilo predavanja Renate Rudolf, magistrice umetnosti s področja modnega obliko-vanja in osebnega svetovanja, ki ga je organizirala Knjižnica Logatec. Priložnost sama narekuje izbor oblačila, meni pre-davateljica, ki je na prim-erih potrdila dejstvo, kako pomembno je, da se glede na okoliščino − naj bo to

dvorani ponujalo mnogo gradiva za razmislek o tre-nutnem stanju duha v družbi in medsebojnih odnosih nasploh. Skozi kratek oris razvijanja liberalne misli, v kateri je vse dovoljeno, se je bolj podrobno dotaknil dveh pojmov, ki jih v sodobnem času ne znamo več razliko-vali, kritičnosti in kritizerstva. Človek z razvitim kritizer-stvom neprenehoma izraža potrebo po moči, oblasti, uveljavljanju samega sebe, se s svojim načinom delovanja postavlja nad druge ljudi in jih s te pozicije omalovažuje in podcenjuje. S tem si prizadeva uveljaviti svojo voljo nad voljo drugih. V ocenjevanju različnih pojavov v družbi se ne osredotoča na kritiko dejanj, ampak na ljudi

in v tem išče svojo popolno resnico. Človek pa v svoji majhnosti in nepopolnosti nikoli ne more posedovati popolne resnice, zato je pravi odnos do nje dvom, ki je temelj zdrave kritičnosti. Vzgoja za kritični um poteka vse življenje in zdravi kritični ljudje znajo razlikovati zrna od plev.

Otrok mora razvijati lastno identitetoV drugem delu predavanja se je gost dotaknil pomem-bne teme, kako vzgajati otroke za kritični um. Prvi in najpomembnejši del vzgoje je, da otroku dopustimo razvijati lastno identiteto in mu dovolimo izražati svoje potrebe. Posebej je poudaril, da so zapovedi in prepovedi

sredstva, s katerimi otroku »zlomimo hrbtenico« in s tem onemogočimo raz-voj kritičnega uma. Enaka zgodba se ponovi pri vzgoji, kjer je otroku vse dovoljeno, saj je prepričan, da je središče vesolja. Vzgoja nikoli ne poteka po črno-belih sce-narijih, zato je potrebno iskati ravnotežje, kjer v

jasno postavljenih zapovedih dopuščamo, da otrok izraža svoje potrebe in ga ob njih soočamo s pravili, ki jih postavlja okolje. V takem vzdušju se pri otroku razvijata zdrava kritičnost in dvom, ki sta gonilo rasti, novih odkritij in raziskovanj. Meje, ki jih odrasli postavljajo otroku, ne smejo biti nikoli dokončne. S

tem omogočimo, da zapovedi in prepovedi, ki ponujajo izkustvo, rojevajo vrednote. Umetnost vzgoje se po bese-dah Žorža skriva v delnih in začasnih, nepopolnih odgo-vorih. Otrok dobi občutek, da ni zavrnjen, dvom pa, ki se ob takih odgovorih poraja, razvija zdravo kritičnost.•Saša Musec

Materni jezik za albanske otroke Moda v logaškem Narodnem domunaredila prijetnejše. Zadnji dan pouka, ki je sicer potekal enkrat tedensko, ob četrtkih popoldne, so učenci ob pomoči ene od mam in v prisotnosti učiteljice Hajrije Ajazaj, obiskala pa jih je tudi ravnateljica, spekli tradi-cionalno albansko pito. Učiteljica je učence pohval-ila, da znajo lepo izgovarjati albanske besede, sami pa so povedali, da pri pouku niso imeli večjih težav, saj jih je večina že prej govorila albansko.

Ravnateljica Stržinarjeva napoveduje tudi tečaj sloven-skega jezika za njihove starše.Prihodnji teden bodo Os-novno šolo Tabor v okviru mednarodne raziskave obiskali japonski raziskovalci, ki bodo preučili delež ustnega sporočanja učitelja pri pouku matematike in maternega jezi-ka. Ravnateljica Stržinarjeva je namreč leta 2010 ob obisku na Japonskem spoznala Slovenko, ki živi in podiplomsko študira v Osaki, logaška osnovna šola pa je bila za sodelo-vanje v raziskavi naprošena po odpovedi neke druge šole.V maju pa bodo na šoli gostili učence in učiteljici iz pobra-tene občine Repentabor. »Z našimi petošolci bodo preživeli tri dni. V tem času jim bodo predstavili Logatec, imeli bodo ustvarjalni dan in skupaj preživeli tudi nekaj ur pouka,« pojasnjuje Stržinarjeva, ki napoveduje živahno dogajanje vse do konca šolskega leta. •bmk

razgovor za službo, sestanek, družinsko praznovanje ali vsakodnevni opravki − primerno oblečemo. Rek, da obleka naredi človeka, namreč še nikoli ni bil tako močno izpostavljen kot v sodobnem svetu. Z nekaj »triki« in pravili, ki nam jih je predavateljica predstavila, se lahko lepo, priložnosti in postavi primerno in ne preveč drago oblečemo. Po besedah Renate Rudolf

lahko s pravim načrtovanjem prihranimo tako denar kot živce, obenem pa odkrijemo številne male trgovinice, ki ponujajo marsikaj zan-imivega. Strokovnjakinja za modo in stil poudarja: »Da ustvarimo svoj stil, moramo najprej spoznati samega sebe.«Predavanje v Narodnem domu je bilo deležno ve-like pozornosti žensk vseh generacij, moških pa med občinstvom ni bilo. •bmk

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

FOTO

: BLA

NKA

MA

RKO

VIČ

KOCE

N

NKN st.6 23.3.2012 Barva CMYK stran 10

Notranjsko-kraške novice petek, 23. marec 2012Intervju10

Slovenci imamo Ameriko doma

Dr. Žigona, ki je na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu med drugim zadolžen za sodelovanje s slovenskimi podjetniki v tujini, sem obiskala na delovnem mestu v Ljubljani in v enournem pogovoru spoznala vso širino njegovega ukvarjanja z izseljensko problematiko, pa tudi veselje ob vrnitvi domov.

Na katerega izmed številnih izpeljanih projektov iz vašega »clevelandskega ob-dobja« ste najbolj ponosni?Pravzaprav na vsakega po svoje. Bistvo je očem skrito, pravijo, in ni nujno, da je tisto, kar je najbolj vidno, tudi najboljše. Vseeno pa se mi zdi, da je bila najpomembnejša pobuda in največ vloženega časa, tkanja vezi in spodbu-janja skupnosti za ustanovitev slovenskega muzeja in arhiva v Clevelandu. Res je, da sem dal pobudo za ustanovitev omenjenih institucij, se udeleževal številnih sestankov in odborov, potem pa sem se postopoma umikal, saj sem želel, da bi stvar živela tudi po mojem odhodu. Zelo ponosen sem tudi na lektorat sloven-skega jezika na clevelandski državni univerzi, čeprav je bil Center za slovenske študije, v okviru katere-ga deluje lek-torat, poskus, ki sicer ni popolnoma uspel. V njem smo namreč nameravali zaposliti vsaj še eno osebo, a se to zaradi težav s finan-ciranjem s slovenske strani ni zgodilo. Lektorat pa kljub temu odlično deluje. Tu so še nekateri drugi projekti, od spletne strani ClevelandSlove-nian.com do ponovne oživitve slovenskega smučarskega kluba, pa v zgodovini ameriškega slovenstva prvega Slo-united bowling turnirja. Med pomembnimi dosežki ne smem pozabiti na ustanovitev

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

Pred tremi leti se je iz Clevelanda, kjer je opravljal naloge generalnega konzula, v rodno Postojno vrnil dr. Zvone Žigon, ki je med Slovenci po svetu pustil močan pečat in izpeljal številne projekte

Kluba slovenskih poslovnežev, ki ga je moj naslednik Jurček Žmauc nadgradil v Ameriško-slovenski poslovni klub. To je bilo sicer bolj neformalno združenje, a dobra osnova za naprej.

Kako bi lahko strnili spomine na svoje življenje v Clevelandu?Tam sem ogromno delal, mogoče največ v svojem življenju, a sem tudi zelo veliko naredil. Ljudje so me dobro sprejeli, ustvaril sem si širok krog prijateljev, s katerimi sem še danes v stiku … Moji spomini na to obdobje so zelo pozitivni.

Kakšen je tempo življenja v Clevelandu v primerjavi s tukajšnjim?Tempo življenja je tak, kakršnega si ljudje ustvarijo. Mislim, da je precej podobno kot pri nas. Presenetilo pa me

je, na primer, da je vožnja po cestah v Clevelandu bist-veno bolj umir-jena, vljudna in disciplinirana kot v Sloveniji. Kot slovenski voznik

sem bil včasih kar malo nervozen. So pa tudi ljudje, ki delajo od jutra do večera, in drugi, ki si mirne duše med delom privoščijo odmore.

Kam si trenutno želite?Z ženo in nekaj prijatelji se s kombijem odpravljamo na Škotsko, potem pa imam seveda neomejen spisek želja, a te trenutno niso bistvene. Na skoraj vsakem potovanju se mi »zgodi« kakšno srečanje s Slovenci, pa naj bodo turisti

ali tam živeči rojaki, in prav zaradi tega sem bil deležen številnih »odštekanih« doživljajev. Eno zadnjih takih srečanj sem doživel lansko leto kot odpravnik poslov v Avstraliji. Z ženo, ki me je prišla obiskat, sva se namreč odpravila do Uluruja, svete gore v Avs-traliji, sredi puščave. Ogledati sva si jo želela zvečer, ko je bila svetloba boljša, se tudi fotografirati, a nikjer ni bilo nikogar, ki bi ga za to lahko poprosila. Potem pa sva na parkirišču vendarle opazila avtomobil. Kljub temu da so nama nadležne mušice ustvar-jale prave pajčolane okoli glav, sva pristopila k možema, ki sta goro snemala s kamero. V angleščini sem ju prosil za fotografiranje in na moje ve-liko presenečenje zaslišal, da se pogovarjata v slovenščini. Prepoznal sem novinarja RTV Slovenije Marjana Šrimfa, ki bi pred nekaj dnevi moral imeti intervju z mano v Sydneyu, a se nisva našla. Lahko si predstavljate, da presenečenju ni bilo konca … A to je bilo samo eno iz vrste podobnih srečanj z rojaki.

Iz vroče Sahare ste se, denimo, odpravili tudi na skrajni sever poloble in dva tedna prebili z misijonarko sestro Dorico Sever med Eskimi v Kanadi. Zakaj ste se odločili za ta izziv in kakšno izkušnjo vam je prinesel?Hotel sem preizkusiti kul-turni šok tudi na sebi, v kontekstu pisanja knjige o slovenskih misijonarjih. Na-men te knjige je bil opisati,

kako kultura, v katero pride misijonar, slednjega spremeni − in ne nasprotno. Vsakega izseljenca, še bolj pa misijon-arja, ki odhaja v popolnoma drugačne kulture, doleti kul-turni šok, v mojem primeru pa tudi temperaturni. Ker sem že bil med misijonarji v Afriki in tudi Južni Ameriki, sem se pač odločil, da bi šel nekam, kjer še nisem bil in kar bo tudi name naredilo nek poseben vtis. Imel sem dve možnosti: pridružiti se Franciju Pavliču, misijonarju v Boliviji, ali Dorici Sever med Eskimi v Kanadi. In ker sem v Južni Ameriki že bil in govorim špansko, se mi je to zdelo manjši izziv. Težavni logis-tiki navkljub sem se odločil za Sever-jevo. Bilo je res nekaj enkrat-nega, ogromno sem se naučil o kulturi Eskimov, jo bolje doumel in spoznal tudi težave, s katerimi se srečujejo misijonarji. Kako nekemu Eskimu, denimo, razložiti, kaj pomeni molitev »…daj nam danes naš vsak-danji kruh …«, če ne poznajo kruha; kaj pomeni cvetna nedelja (»Palm Sunday«), če ne vedo, kaj je drevo, kaj šele palma.

Kaj pa ste v tujini pogrešali?Potice in klobase prav gotovo ne, ker sem ju bil deležen na številnih slovenskih dogodkih, polke in valčkov sem preplesal toliko, kolikor jih nisem nikoli

prej v življenju. Pogrešal sem predvsem slovenski ali bolje, moj osebni način življenja. Kot diplomat si namreč vedno na očeh javnosti, slovenske in domače, kar je omejitev, s katero moraš živeti. Včasih pa sem si vendarle zaželel nekega vzorca življenja, ki sem ga poznal od prej. To je niz drob-nih trenutkov, skritih nekje v podzavesti. Ko si v tujini, to pogrešaš.

Ali ste v svetu srečali tudi ljudi iz rojstne Postojne ali vsaj iz regije?Seveda, največ jih je bilo v Avstraliji, kamor so se ljudje z notranjsko-primorsko-kraške

regije v 50-ih letih izseljevali prav s postojnskega, ilirskobistriškega, pivškega območja. Srečal sem dosti rojakov. Primorci, ki so spadali pod Italijo, vključno s Postojno, so se zaradi sla-bih socialnih

razmer in tudi zaradi fašizma med obema svetovnima vojnama izseljevali v Argen-tino, še posebno potem, ko je Amerika uvedla kvote, v Slovenijo pa je prišel fašizem. Tok izseljevanja se je tedaj preusmeril iz Severne v Južno Ameriko.

Ali so se Slovenci tudi vračali v domovino?Po letu 1945 so se nekateri slovenski izseljenci iz Južne Amerike odločili za vrnitev v Slovenijo, kjer naj bi bilo življenje boljše. Vračali so se tudi iz ZDA, a v obeh prim-erih je šlo za manjše skupine

ali celo posameznike, ne moremo pa govoriti o kakem množičnem vračanju.

Petje je ena od vaših ljubezni. Kje in kako jo izpolnjujete? Ob kakšnih priložnostih radi zapojete?Nekoliko v šali se lahko pohvalim, da sem v sloven-sko diplomacijo uvedel nov standard, namreč, da morajo diplomati znati tudi peti. Dejansko sem se udeleževal vseh prireditev in srečanj ter bil med pevci oziroma pobudniki družabnega petja, kar je imelo izjemen učinek na ljudi. Neverjetno, kako so me potem laže sprejeli za svojega! Sem pa tudi sicer pel v postojnskih zborih, pri APZ Tone Tomšič, zdaj pa pri Ko-mornem zboru Ave … Petje je del mojega življenja in je bilo tudi neke vrste »orodje« za moje približevanje Slovencem po svetu.

So vam kot diplomatu kdaj naprtili sodelovanje s tako imenovano Udbo?Ne, kvečjemu me je kdo označil, da sem podaljšana roka bivšega režima. V Clevelandu mi je nek starejši gospod to očital po radiu, zaradi česar jih je menda slišal iz lastnih vrst.

Bi se želeli spet izseliti?Ne, vendar vem, da se zarečenega kruha največ poje, zato nikoli ne rečem, da nikoli več ne bom šel v tujino kot diplomat ali kako drugače. Zaenkrat pa neizmerno uživam v Sloveniji, čeprav bo to za mnoge slišati protis-lovno, ker smo navajeni samo jokati in stokati. Rekel bi, da Slovenci kljub krizi še vedno živimo razmeroma dobro. Če bi bilo možno, bi vsakega državljana Slovenije peljal v tujino, v razvite države, da bi mu pokazal, kakšno življenje je tam. Ob vrnitvi bi zagotovo rekli, da imamo konec kon-cev Ameriko doma. Vnovič poudarjam: vsej krizi navkljub še vedno vidim, da je kakov-ost našega življenja popol-noma primerljiva ali celo boljša kot v razvitih državah. •Blanka Markovič Kocen

»Petje je del mo-jega življenja in je bilo neke vrste »orodje« za moje približevanje Slovencem po svetu.«

»Slovenci kljub krizi še vedno živimo razmero-ma dobro.«

Dr. Zvone Žigon, nekdanji generalni konzul v Clevelandu

in odpravnik poslov v Canberri: »Vsej krizi navkljub še vedno vidim, da je kakovost našega življenja popolnoma primer-

ljiva ali celo boljša kot v razvitih državah.«

NKN st.6 23.3.2012 Barva CMYK stran 11

www.nkr-novice.si

10let

Regijske kulturne diagonale 11

Podjetniški pristop v kulturiLogatec, 12. in 13. marec – V galeriji Hiša sonca je minuli teden potekal seminar Podjetniški pristop v kulturi, ki ga je organizator, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Logatec, namenil vsem tistim, ki se ljubiteljsko ukvarjajo z organi-zacijo različnih kulturnih prireditev. Dvodnevni seminar je vodila Ana Vatovec, podjet-nica z dolgoletnimi novinarskimi izkušnjami.

»Seminar smo razpisali, ker smo na podlagi lastnih izkušenj začutili potrebo po tem, da ljubiteljskim društvom olajšamo delo, ki ga imajo pri organizaciji lastnih dogod-kov, pa tudi pri pridobivanju sredstev za svoje delovanje,« je o dvodnevnem druženju, ki se ga je udeležilo 10 pred-stavnikov različnih društev in posameznikov iz Osrednje

FOTO

: ARH

IV JS

KD, O

I LO

GAT

EC

Izpeljali seminar, namenjen organizatorjem in ustvarjalcem na kulturnem področju – Uspeh kulturne prireditve je odvisen tudi od njenega trženja Da narediš nekaj brez denarne nagrade in da pomagaš

drugim ljudem, je resna in pomembna dejavnost, se zavedajo tudi dijakinje 4. letnika ekonomske šole Šolskega centra Postojna, Andreja Korpar, Tamara Debeljak in Kristina Cerovac. »Ker se ljudje iz dneva v dan srečujemo z denarnimi in drugimi težavami, smo se odločile izvesti dobrodelno akcijo, ki se je začela že konec decembra in poteka v okviru predmeta poslovni projekti pod vodstvom mentorice profesorice Tadeje Pecman Penko ter ob pomoči profesorice Aleksandre Simikič,« so povedale dijakinje. Pri dobrodelni akciji zbiranja zamaškov jim pomagajo tudi ostali dijaki in profesorji postojnskega šolskega centra in gimnazije Il. Bistrica, na pomoč pa so priskočili tudi lastniki različnih gostinskih lokalov. Članice dobrodelne skupine zamaške tedensko prevzemajo in jih shranjujejo v šoli.Akcija je namenjena 28-letnemu jadralnemu padalcu Simonu Vogrincu, ki je v nesreči oktobra lani pri eksploziji mine na Jahorini v Bosni izgubil obe nogi. »Z zbiranjem zamaškov mu bomo pomagali pri nakupu obeh protez in mu s tem omogočili kvalitetnejše življenje,« so optimistične dijakinje, ki dodajajo: »Naša velika želja in cilj je zbrati čim več zamaškov, hkrati pa vzbuditi zanimanje za humanitarne akcije tudi med mladimi.« •bč

Zbirajo zamaške za Simona

Koncert dobrih misli in dejanjLoška dolina, 11. marec – Društvo Pihalni orkester Kovinoplastika Lož je v telovadnici Osnovne šole heroja Janeza Hribarja pripravilo dobrodelni koncert in se tako priključilo akciji zbiranja sredstev za pomoč pri zdravljenju in nakupu pripomočkov za sedemletne-ga Lenarta Skuka iz Topola pri Begunjah, ki se je rodil z Duchennovo mišično distrofijo. Gost koncerta je bil ženski pevski zbor Kr’snice iz Loške doline. Na samem koncertu, ki ga je povezovala Barbara Lah, so zbrali skoraj 1500 evrov, kar pa ni končna številka, saj je orkester k prispevanju sredstev povabil tudi različna podjetja.

Pihalni orkester z več kot 130-letno tradicijo je z željo pomagati privabil na do-brodelni koncert številne, ki so prisluhnili klasični, operni, jazzovski, filmski in zabavni glasbi, ki jo je izvajal 47-članski orkester pod taktirko dirigenta Tadeja Jermana. Z orkestrom so nastopili mag. Tadej Podobnik na klavirju ter vokalna solista, Anemarija Štefančič in Matjaž Žnidaršič. Gostje večera so bile pevke ženskega pevskega zbora Kr’snice, ki jih vodi Anemarija Štefančič, in so se javnosti prvič predstavile na prireditvi ob letošnjem kulturnem prazniku.Poleg glasbe je bilo izrečenih veliko dobrih in vzpodbudnih misli, saj je bila rdeča nit ce-lotnega koncerta želja poma-gati Lenartu in njegovi družini ter jim z zbranimi sredstvi omogočiti lažje življenje ter jim podaljšati skupen čas. Za koncert, dobre želje in zbra-na sredstva sta se vsem zahvalili mag. Anita Ivančič, ravnateljica Osnovne šole Jožeta Krajca Rakek, kjer Lenart obiskuje prvi razred, in Lenartova mama, Katarina Skuk. FO

TO: A

RHIV

PIH

ALN

EGA

ORK

ESTR

A K

OVI

NO

PLA

STIK

A L

OŽ

Pravne osebe:ŽUPNIJSKA KARITAS – Sv. Vid, Sveti Vid 8, 1380 Cerknicadavčna številka 66914388, ki jo zastopa Brane Zadnik TRR številka SI56 0311 5100 0247 263, odprt pri SKB BANKI, d. d., poslovalnica Cerknicakoda CHAR, namen humanitarni prispeveksklic 00 11042005

Fizične osebe lahko manjše zneske nakažejo na osebni račun, ki je odprt v humanitarne namene, in sicer:Lenart Skuk, Topol pri Begunjah 10, 1382 Begunje pri CerkniciTTR številka (IBAN) SI56 0202 9365 3103 328, odprt pri NLB, d. d., poslovalnica Cerknica koda namena CHAR, namen humanitarni prispevekreferenca/sklic SI00 11042005

Slovenije, povedala Tanja-Pina Škufca, vodja izpostave. V prvem delu so se udeleženci seznanili s samim ustrojem prireditve, od začetnih kora-kov do končnega vrednotenja po zaključku, izpostavljeno pa je bilo dejstvo, da je z vsako prireditvijo, manjšo ali pa večjo, tako kot s podjetjem; njen uspeh je odvisen predvs-em od menedžerja »podjetja«

oziroma od organi-zatorja dogodka, pri čemer imata zelo pomembno vlogo trženje in promocija. Če je slednja obsežna in zajema čim širšo javnost, tudi v geo-grafskem smislu, bo prireditev privlačna tudi za morebitne sponzorje. Poman-jkanje sredstev je namreč danes eden od večjih težav, s

katerimi se spopadajo društva in posamezniki, ki delujejo na področju kulture, zato je po besedah predavateljice še toliko bolj pomembno, da svojo prireditev predstavijo kot zanimivo in privlačno za širši krog ljudi, ne samo za majhen odstotek tistih, ki so kulturi zaradi svoje življenjske naravnanosti že tako ali tako naklonjeni. Del seminarja

Vsi nastopajoči in obiskovalci, ki so prispevali svoja sredstva, so tako potrdili na koncertu izrečeno misel, »da znamo ljud-

je bil zato posvečen kulturi kot tržnemu blagu in njeni pridobitniški dejavnosti.

Predvideti vse korakeV sklopu seminarja so pripravili tudi novinarsko konferenco, pred tem pa je beseda tekla o tem, kako pripraviti uspešno novinarsko konferenco, ki bo pritegnila čim več medijev, in kako jo izpeljati. V praktičnem delu so se udeleženci ukvarjali še s konkretnim projektom, dogodkom, ki ga namer-avajo izpeljati, pri čemer so morali biti pozorni na prav vse korake. Načrtovati so morali podroben plan ak-tivnosti s časovnimi termini, saj je to dober način, da se pri organizaciji izognemo nepredvidljivim situacijam. V zaključnem delu seminarja so se posvetili še zakonodaji na področju organizacije dogodkov, razvila pa se je tudi debata in izmenjava mnenj, ki je bila za nadaljnje delo vseh udeleženih na področju kul-ture prav tako zelo koristna.•Saša Musec

Seminarja so se udeležili posamezniki in člani različnih društev, ki bi želeli svoje kulturne do-

godke izpeljati čim bolje ter z njimi na svojo stran pridobiti še kakšnega sponzorja.

je še vedno biti dobrodelni in da znamo dati delček sebe drugim, ki so potrebni naše pomoči.«•Borut Kraševec

V namen zbiranja finančnih sredstev za pomoč Lenartu Skuku sta odprta sledeča tekoča računa:

NKN st.6 23.3.2012 Barva CMYK stran 12

Notranjsko-kraške novice petek, 23. marec 2012Regijske kulturne diagonale12

Gostimo: Andreja Kraljevski

Čeprav je mnogo ljudi prepričanih, da to ni mogoče, znanost nenehno napreduje, in kar je bila še včeraj znanstvena fantastika, je danes del realnosti, pa naj si gre za katerokoli panogo. Naj se zdi še tako nemogoče, prihaja z univerze Cornell manj kot leto stara novica: rezultati znanstvenih poskusov, ki jih je vodil profesor Daryl J. Bem in so bili objavljeni v znanstveni publikaciji Journal of Personality and Social Psychology, dokazujejo vplivanje na daljavo. Cilj tovrstnih poskusov je, da bi znanost pomagala razumsko dojeti, kako smo energetsko prepleteni, in razložiti, kako je mogoče, da se žena, ki je čustveno vezana na svojega moža, odzove, ko njen mož v sosed-nji sobi dene noge v škaf mrzle vode, čeprav ona tega ne ve (poskusi univerze v Montani). Poskus profesorja Bem-a je videti tako: osebo priključijo na napravo, podobno poligrafu, ki meri prevodnost kože; ta se poveča, če je os-eba vznemirjena. Osebo posedejo pred zaslon, ki je priključen na računalnik; ta naključno izbira slike, ki se bodo pokazale (so iz dveh množic: prva predstavlja običajne, druga pa erotične, torej čustveno močne). Računalnik sliko, tik preden jo pokaže, naključno izbere. A kar je zanimivo, je to, da preden računalnik sploh izbere, iz katere množice bo prikazana slika, telo že ve in se nanjo primerno odzove. Članek je bil objavljen 31. januarja letos. Tematiko, ki jo obravnava, uvrščamo pod okrilje parapsihologije. Ta označuje nena-vadne procese informacijskega ali energet-skega prenosa, ki so trenutno še nepojasnjeni v okviru znanih telesnih in bioloških meha-nizmov. Gre za retroaktivni vpliv dogodka v prihodnosti na posameznikov trenutni odziv. Izvedli so devet eksperimentov, ki so vključevali več kot tisoč udeležencev. Odzivi so bili pridobljeni, še preden so se vzročni

dražljaji, ki naj bi te odzive povzročili, sploh pojavili. Od devetih preizkusov so vsi ra-zen enega pokazali statistično pomembne rezultate v smeri potrditve parapsiholoških pojavov, zato na tem mestu premislimo o skepticizmu glede teh pojavov. Parapsihološki fenomeni vključujejo: telepatijo – prenos informacije od ene osebe na drugo brez me-diacije kateregakoli znanega kanala senzorne komunikacije; jasnovidnost – zaznavanje objektov ali dogodkov, ki ne predstavljajo dražljaja preko znanega čutila; psihokinezo – vpliv misli ali namer na fizične ali biološke procese; in zaznavanje prihodnosti – zaz-navanje dogodka v prihodnosti, ki drugače ne bi mogel biti pričakovan preko nobenega znanega inferenčnega procesa, o čemer govori predstavljena raziskava. Parapsihologija je med akademskimi psihologi še vedno sporna tema, saj jih 34 odstotkov ne verjame, da so takšni pojavi mogoči. Kljub temu je bilo v letu 2009 izvedenih 24 študij na temo slutnje, od katerih jih je 19 pokazalo, da se fiziološki odziv na dražljaj pojavlja nekaj sekund pred pojavom dražljaja, ki naj bi ta odziv izzval. Re-zultati opisanega eksperimenta nam odpirajo nove možnosti za razumevanje človeškega uma, ob enem pa porajajo tudi veliko vprašanj. Prava mera zdravega skepticizma je vselej dobrodošla, vendar pa vdajanje dvo-mom raziskovalcev ne bi nikoli privedlo do tako zanimivih ugotovitev. Ne pozabimo, da je včasih veljalo, da so ptice selivke jasnovidne, ker najdejo pot skozi nepoznan teren, dokler niso ugotovili, da zaznavajo zemljino mag-netno polje. Težko si predstavljamo morebitne mehanske reakcije pri zaznavanju prihodnos-ti, kar je razlog za zbegana vprašanja: »Kako je to sploh možno?«, vendar pa ravno taka vprašanja povzročijo napredek v znanosti.

Eksperimentalni dokaz za občutenje prihodnosti?

Ko ljubezen izgineŽalostno je, koliko parov se dandanes razide. Razhod pusti pri obeh partnerjih za sabo obup, ranjenost in žalost. Poleg tega trpijo tudi otroci ločenih staršev. Otroci si želijo odraščati z obema staršema, saj imajo radi oba, tako mamo kot očeta. Žalostni so, ko se starša prepirata in ločita. Tudi če so otroci že odrasli in so že odleteli iz »domačega gnezda«, radi vidijo, da se starša dobro razumeta in skrbita drug za drugega. Če vedo, da starša lepo skrbita drug za drugega, se

lažje posvetijo svojemu življenju in izzivom, ki jih čakajo v življenju. Ko pa se starša ne razumeta, je del otrokove energije vedno pri njiju, strah ga je, kako je doma, pogosto se znajde v neljubi vlogi, da mora poslušati starša, kako se pritožujeta eden čez drugega in v njem iščeta potrditev za svoj prav.

Danes se ljubezen številnih parov izgubi nekje v času, nesrečni so, prizadeti, žalostni. Misli so polne obtoževanj partnerja, naštevanja njegovih napak, slabosti, grehov. Prizadeta sta oba partnerja, le da tega ve-likokrat ne prepoznata in pri-zadetost skrijeta v odmik ali napad. Sčasoma otopita in se odmakneta drug od drugega zaradi številnih razočaranj, ki so posledica nedržanja obljub, čustvene odsotnosti, zanemarjanja potreb drug drugega, prevar … Čustvena odtujenost prinese s sabo tudi odtujenost v spolnosti. Marsikateri partner v takem primeru ubere bližnjico in se zaplete z drugo osebo, namesto da bi se za odnos začel truditi in raziskovati svoje odpore, zakaj ne more partnerju naproti. Ob tem pa

Terapevtska pomoč posameznikom, parom in družinam pri razreševanju različnih težav, npr. partnerski konflikti, prevare,

ločitev, slaba samopodoba ...

Terapevtski inštitut – odnos, PE Postojna, www.odnos.org,

tel.: 031 371 143

se ne zaveda iluzije, da sam pred sabo ne more ubežati – da v kateri koli odnos bo šel, bo s sabo nesel sebe in vse svoje slabe lastnosti, svoja neznanja, kar bo na dolgi rok prav tako uničilo novi odnos, kot je uničilo prejšnjega. Za dober odnos moramo v lastno spremembo vlagati ve-liko zavestnega truda, prema-govati lastne odpore, ki nam preprečujejo dati partnerju to, kar si želi od nas. Namen odnosa je, da drug drugemu pomagamo celiti rane iz otroštva, prek tega pa celimo tudi svoje rane. Kaj to pomeni v praksi? Na primer: mož se pritožuje, da je žena pretirano občutljiva na kakršnokoli njegovo opozorilo, kritiko. Če kaj pokritizira, se žena začne takoj braniti in ga obtoževati za vse njegove napake. Tako namesto da bi problem

rešila, se še bolj zapletata in odtujujeta. Oba partnerja izhajata iz družin, kjer so ju kot otroka veliko kritizirali, opozarjali na slabosti, zato sta oba postala hiperobčutljiva na negativna sporočila in razvila močan občutek nevrednosti. Najprej se morata naučiti, da se začneta zahvaljevati drug drugemu za številne stvari, ki so dobre v njunem odnosu. Morata se naučiti usmerjati pozornost na to, kar je dobro, to prepoznati in tudi sprego-voriti o tem. Žena se mora naučiti slišati tudi dobro, dati težo tudi pozitivnim sporočilom in se hkrati naučiti umiriti, če mož pove kakšno kritiko na njen račun. Zavedati se mora, da mož ni odgovoren za njen občutek nevrednosti. Naučiti se mora umiriti ta občutek nevred-nosti, si dovoliti, da razmisli o moževi pripombi in se z njim pogovori o težavi. Podobno velja tudi za moža. Večkrat, kot se bosta sposobna v miru

pogovoriti o »težkih temah« in iti drug drugemu naproti, več zaupanja bosta imela drug v drugega in v njun odnos.Več, kot je v odnosu pros-tora za pozitivno, pohvale in spodbude, več je miru in

prijetnega vzdušja. Če vam je mar za odnos, se boste zanj tudi potrudili. Ena izmed možnih načinov za izboljšanje odnosa je tudi obisk zakonskega in družinskega terapevta, ki

paru pomaga pri razreševanju njunih odnosnih težav.

Nada Trtnik, specialistka zakonske in družinske terapije, Terapevtski inštitut – odnos

NKN st.6 23.3.2012 Barva CMYK stran 13

www.nkr-novice.si

10let

Šport 13

Obetata si visokih uvrstitevAlen Vidmar in Boštjan Uljančič iz ekipe Vidmar racing kljub pomanjkanju denarnih sredstev ne mečeta puške v koruzo in upata na najboljše rezultate

Kljub svoji mladosti in krajšemu premoru zaradi reprogramiranja finančne konstrukcije, kot sta povedala

FOTO

: OSE

BNI A

RHIV

VID

MA

R RA

CIN

G T

EAM

A

Vrtojba, 18. marec – Z dirko pokalnega tekmovanja v Vrtojbi se je pričela domača motokros sezona. Na tekmo-vanju je nastopilo 217 voznikov v devetih različnih katego-rijah. Staša Braniselj je bila edina izmed notranjskih tek-movalcev, ki se je uspela uvrstiti na zmagovalne stopničke, bila je tretja v mladinskem razredu do 65 kubikov, kjer je nastopilo 17 motokrosistov. Četrto mesto sta osvojila Grega Švelc v razredu Open R2 in Rok Krajc v razredu 125 R2. V tem razredu je prvič nastopil tudi Anej Braniselj, a po odstopu v prvi vožnji in desetem mestu v drugi, osvojil končno 16. mesto. Tik pred njim je bil uvrščen njegov klubski sotekmovalec Robert Klančar. Najhitrejši vozniki so nastopili v razredu open R1, v katerem je Theo Urbas prvo vožnjo zaključil na petem, drugo pa na šestem mestu, kar je pomenilo končno 5. mesto. Med veterani, starimi od 40 do 50 let, je bil Boštjan Braniselj 12., Zlatko Vaupotič 20. in Stane Intihar 21. V razredu R3 pa je bil Martin Debevc 16., Uroš Stanojevič 27. in Rok Vovk 33. Vsi navedeni, z izjemo Thea Urbasa, ki nastopa za AMD Slovenske Konjice, so člani Motosport kluba Notranjska. •el

Branisljeva tretja

V Cerknici lep uvod v novo sezono

Cerknica, 17. marec – Avto klub Modri dirkač je v Cerknici pripravil uvodno letošnjo avtošportno pri-reditev, ki je pomenila lep uvod v novo sezono. Prvič so imeli tekmovalci, na štartu se jih je zbralo 36, možnost nas-topa na sprint reliju, sestav-ljenem le iz štirih preizkušenj, katerih skupna dolžina je znašala 24 kilometrov. Čeprav je bila razdalja kratka, sta si Boštjan Logar in Miha Zupan (peugeot 206) uspela privoziti 37 sekund prednosti pred Borutom Bratino in Boštjanom Gomizeljem (cit-roën C2). Za tretje mesto pa sta se »udarila« dva novinca v reliju, oba domačina te dirke. Za 5.8 sekunde je bil uspešnejši član AK Elek-trodekleva Jan Blažič (mit-

subishi lancer IX), kateremu je zapiske bral Andrej Prelc, na nehvaležno četrto mesto pa sta se uvrstila Andraž Hribar in Zmago Logar (AK Hribar, subaru impreza). Izreden nastop je uspel Logatčanu Matjažu Mihevcu, ki je s sovoznico Anjo Verbič in za volanom škode fabie osvojil peto mesto, ter bil neulovljiv za vse konkurente v najšibkejšem razredu, diviziji 1. Med deseterico sta se uvrs-tila tudi Martin in Miran Mli-nar (AMD Buhc), zmagovalca yugo pokala. Druga v tej razvrstitvi in skupno 14. sta bila Matej Ozebek in Matej Dolenc (Dirkalno društvo R), kot tretja v yugo pokalu pa sta preizkušnjo zaključila Rok Nartnik in Martina Lazar (AMD Buhc). Slednja sta se

uvrstila tik pred Roka Turka in Eneja Ložnarja, ki sta tokrat nastopila s citroenom DS3. Čeprav sta spadala v najožji krog favoritov za zmago, pa jima je sneta cev turbinskega polnilnika na prvi preizkušnji onemogočila boj za sam vrh. 17. skupno in deveta v diviziji 1 sta bila člana MGM Postojna Grega Premrl in Tadej Simčič (MG 105), na 23. mesto sta se uvrstila Marko in Jurij Trpin (zastava yugo), 25. sta bila Andrej Mihevc in Matej Bajc (AK Modri dirkač, vw polo), 29. pa Marko Verbič in Maja Čuk (Autosport Jazon, zastava yugo). Na kratkem reliju so odstopile štiri posadke. Prvi reli, ki se bo točkoval tudi za državno prvenstvo, bo sredi aprila v Avstriji. •el

FOTO

: ŽIG

A Š

PARA

MBL

EK

navdušenca, v reliju vztrajata že nekaj sezon, od leta 2007. »Brez pravega orodja opraviš delo le na pol,« je prepričan

voznik Alen Vidmar, ko pogleda svoj odlično priprav-ljen yugo, za katerega so in bodo tudi v prihodnje skrbeli tehnični mački, Anže Primožič, Marino Vidmar in Matej Konestabo. »Rada bi se jim posebej zahvalila za odlično izpeljano delo v mi-nulem letu,« zadovoljno pove sovoznik Boštjan Uljančič in doda, da vrhunski material in

dobri materialni pogoji niso dovolj, če nimaš odgovorne ekipe, na katero se lahko zaneseš in ji popolnoma zaupaš.Veliko pa šteje tudi podpora najbližjih, ko doma ali na tekmi stiskajo pesti, trepetajo in upajo na dober konec, tudi najboljšo uvrstitev. »Kakršnakoli podpora, naj si bo finančna, delovna, moralna, predvsem pa »časovna«, je dobrodošla,« pravita in se ob tej priložnosti zahvalita domačim. Zahvalila pa bi se še komu, če bi primaknil kaj denarja tudi na njun račun, saj je dirkanje drag šport, ki ne zahteva samo dobre pripravljenosti in natančnosti, marveč tudi zajetnejši kup denarja za dobre materiale in rezervne dele. »Sponzorji v teh časih ne trkajo na vrata,« se nasmeh-neta, a z dvignjeno glavo upata na kakšen evro več. Ekipa zanesenjakov Vidmar racing si letos želi poseči po najvišjih rezultatih. Radi bi se uvrstili med prve tri v Yugo pokalu in zlezli čim više na državnem prvenstvu. Po končani sezoni pri nas načrtujejo obisk še kakšne

Blažič na svojem prvem reliju do tretjega mesta.

od dirk na Hrvaškem, zelo pa si želijo nastopati tudi na legendarnem YU re-liju v Srbiji – kultni dirki na območju nekdanje Jugoslavi-je. »Med dirkači namreč kroži nenapisano pravilo, da šele ko

uspešno prestaneš ta izjemno naporen in selektiven reli, postaneš pravi šofer oziroma dirkač iz pravega testa,« se še pošalita voznik Alen in sovoznik Boštjan.•Barbara Čepirlo

Pivka – Vidmar racing je ime ekipe, ki jo poleg mla-dih mehanikov sestavljata še dva mlada pivška fanta, voznik Alen Vidmar in sovoznik Boštjan Uljančič. S svojim yugom se fanta podajata na pot osvajanja zmag in najvišjih naslovov v reliju, v Yugo pokalu in državnem prvenstvu divizije I si želita povzpeti čim više in pokazati svojim privržencem, da sta iz pravega testa.

Ekipa Vidmar racing je yuga Alena Vidmarja in Boštjana Uljančiča opremila najbolje, kot zna.

NKN st.6 23.3.2012 Barva CMYK stran 14

Notranjsko-kraške novice petek, 23. marec 2012Avtomobilistično14Klikni na:

Večji za izjeme, manjši za urbano mladino Audi Q5 hybrid quattro, ki se je pri nas predstavil sku-paj z a1 sportback, združuje vozne lastnosti šestvaljnika s porabo štirivaljnika. S prilagodljivo notranjostjo nudi dovolj prostora za družino in prosti čas. Poganjata ga bencinski motor 2.0 TFSI s 155 kW (211 KM) in elektromotor s 40 kW (54 KM), kar zagotavlja 245 KM. Povprečna poraba je 6,9 litra na 100 km. Preverjeni stalni štirikolesni pogon quattro in odzivno podvozje predstavljata neprekosljiv tehnični tandem, zagotavljajo pri Audiju. Pozornost Audijevih razvojnih inženirjev je bila usmerjena k čim večjemu deležu vožnje na električni pogon. V Sloveniji jih je zelo malo, ki bodo pripravljeni zanj odšteti 59.900 evrov. Pri Audiju jih

bodo letos težko prešteli na prste obeh rok.Poleg Q5 je Audi na slovenski trg pripeljal že nekaj mesecev napovedovani a1 sportback, daljšo, petvratno izvedbo najmanjšega Audija a1, namenjenega mlajši, urbani publiki. Z dolžino 3,95 metra in za nekaj milimetrov več v višino ima pet vrat in prtljažnik s prostornino 270 litrov, ki ga je moč povečati na 920 litrov. Vstopni motor v paleti sportbacka je 1.2 TFSI 86 KM); TFSI-ja z 1,4-li-trsko gibno prostornino razvijeta 122 KM in 185 KM. V dizelski ponudbi so trije agregati, od 1,6 TDI 90 KM naprej. Začetna cena za a1 sportback 1,2 TFSI kW je 15.400 evrov, začetna dizelskega sportbacka 1,6 TDI pa 16.810 evrov.•bl

FOTO

: ARH

IV R

ENAU

LTA

Pripeljal še limuzino z oznako i40Po karavanski različici, ki je prišla med slovenske kupce septembra lani, je zdaj tu še limuzinska različica i40, zasnovana v slogu nove oblikovalske filozofije v Hyun-daievem razvojno raziskovalnem centru v nemškem Rüs-selsheimu. Hyundai se predstavlja tudi z najpopolnejšo jamstveno shemo, in sicer pet let garancije brez omejitve prevoženih kilometrov, pet let asistence na cesti in pet let brezplačnih preventivnih pregledov. Limuzina z dolžino 4,74 metra je logična dopolnitev družine i40. Navzven in navznoter se predstavlja v izvirnem obliko-valskem jeziku »Fluidic sculpture« (tekočega klesanja). Notranjost limuzine je oblikovana v enakem slogu kot pri karavanu, z designom armaturne plošče, značilno

pozdravno melodijo vozniku in enako serijsko opremo. Dizelska motorja s prostornino 1,7-litra naj bi po dose-danjih tržnih izkušnjah imela največji delež v prodaji. Izhodiščna različica razvije 116 KM, zmogljivejša ima 136 KM. Bencinska GDI motorja združujeta neposredni vbrizg goriva in dvojni sistem spremenljivega krmiljenja ventilov CVVT. 1,6-litrska različica zmore 135 KM, dvolitrski bencinski motor 177 KM. Ob serijskem, ročnem šeststopenjskem menjalniku je na voljo tudi šest-stopenjski samodejni menjalnik. Začetna različica 1,6 GDI Comfort je dosegljiva že za 18.990 evrov. Začetna dizelska stane 19.990 evrov in za tisoč evrov so dražje tudi primerljive karavanske različice. •bl

Peugeot je z različico 3008 Hybrid4 pripeljal tudi k nam prvi hibrid z dizelskim motor-jem. Radi poudarjajo, da so bili prvi, ki jim je uspelo združiti električni motor z dizel-skim, vsi ostali so kombinirali z bencinskim motorjem.

Peugeotov oziroma PSA-jev hibrid, ki bo že konec marca na voljo tudi v novem Citroenu DS5, omogoča z vrtljivim gumbom na osrednji konzoli med prednjima sedežema svobodno izbiro med štirimi načini za vožnjo: ZEV (nični izpusti), 4WD (štirikolesni pogon), Sport (športna vožnja), Auto (samodejno delovanje). Poleg tega, da je Peugeot znižal izpuste CO2 na 99g/km je s hibridom pridobil še štirikolesni pogon. Gre za posebnost, saj je električni

motor vgrajen nad zadnjo osjo in ni fizično povezan z dizelskim motorjem spredaj. Povezan je pre-ko osrednje računalniške enote, ki ga »vključi v igro« v trenutku, ko zazna, da se katero od koles v blatu, na spolzki ali zasneženi cesti vrti v prazno. Hybrid4 pomeni hibridno združitev motorja z notranjim zgorevanjem 2,0 litra 163 KM in elektromotorja/genera-torja s 37 KM ter STOP & START nove generacije. Torej 200 KM in povprečna poraba 3,8 l/100 km ter izpusti 99 g CO2/km.•bl

Prvi hibrid z dizelskim motorjem

Renault v okviru Kolekcije 2012, kot imenuje posodabljanje svoje palete modelov, pred-stavlja prenovljeni megane, hišno prodajno uspešnico tudi na evropski ravni. Mégane Kolekcija 2012 s posodobljenim videzom še vedno ohranja v osnovi svojo izvirno obliko. Prednji del z novimi dnevnimi lučmi s svetlobnimi diodami, črno lakiranimi in kro-mastimi dodatki bolje opremljenim različicam prispeva željeno svežino in sodobnejši videz. V notranjosti so zdaj na izbiro tri nove vrste prevlek, vključno z usnjem. V novi kolekciji 2012 so zdaj trije novi motorji energy z dovršeno tehnologijo, ki prihaja iz Formule 1. Gre za popolnoma novi 1,2-litrski bencinski štirivaljni motor Energy Tce 115 z neposrednim vbrizgom goriva in turbinskim polnilnikom, dizelski 1,6-litrski motor Energy dCi 130, ki menjuje sedanji 1,9 dCi 130, je bil lansko leto prvič vgrajen v scénic. Še boljši rezultat z vidika zmanjševanja izpustov dosega prav tako novi 1,5-litrski energy dCI 110. V Kolekciji 2012 megane sta med novimi varnostnimi pripomočki visio System® in pomoč pri spelje-vanju navkreber. Novost je tudi obsežna ponudba novih zvočnih pripomočkov. Novosti prihajajo tudi iz oddelka Renault sport z različicama GT in R.S. z značajnejšim videzom in 15 KM več, to je 265 KM. Mégane Kolekcija 2012 prihaja na evropski trg in hkrati k nam v Slovenijo te dni. Cene se začenjajo z vstopnim megane berline 1,6 16V authentique za 15.390 evrov, ostale izvedbe so približno za 1.000 evrov dražje. •bl

V kolekciji tudi prenovljeni megane

FOTO

: BRA

NKO

LAG

INJA

FOTO

: BRA

NKO

LAG

INJA

FOTO

: ARH

IV P

EUG

EOTA

NKN st.6 23.3.2012 Barva CMYK stran 15

Iz občinske hiše 15

Očistimo občino Cerknica

Začenja se ElgoNOVA Notranjski tekaški pokal 2012. Pokal tako kot v zadnjih treh letih odpira 4. Maistrov tek na Uncu, ki bo v soboto, 31. marca.Organizator teka je PGD Unec v soorganizaciji z drugimi društvi, ki na Uncu že več let pripravljajo tradicionalni Maistrov pohod. Pohod in tek se imenujeta po slovenskem generalu Rudolfu Maistru, ki je na Uncu preživel zadnje dni svojega življenja in tu preminil.

Vabimo vas, da se nam jutri v akciji pridružite vsi, ki si želite čiste okolice, predvsem brez praznih pločevink in plastenk, ki ležijo ob poteh. Zbrali se bomo na zbirnih mestih v Cerknici. Odločite se lahko med tremi zbirnimi mesti, in sicer:- parkirišče na Cerkniškem jezeru- parkirišče pred Osnovno šolo Notranjski odred Cerknica in- Gasilni dom PGD Cerknica

Seveda pa se bo čistilo tudi po vaseh in drugih lokacijah. Za ostale lokacije so se med seboj uskladile večje in manjše skupine pod vodstvom raznih društev, ki delujejo v občini Cerknica.

Na tem mestu bi želela kot koordinatorja akcije v občini Cerknica opozoriti na dejstvo, da je akcija namenjena čiščenju odpadkov v naravi in ne praznjenju kleti in podstrešij. Vse občane naprošava, da se tega držijo, saj je brezplačen odvoz komunalnih odpadkov v zbirni center na JP Komunala Cerknica mogoč vsak dan, razen ob nedeljah in ponedeljkih. Poudariti želiva tudi, da je akcija v občini Cerknica namenjena predvsem čiščenju razpršenih odpadkov in registraciji ter popisu večjih divjih odlagališč. Če naletite na taka odlagališča, to prosim sporočite enemu od občinskih koordinatorjev, saj bo občina v sodelovanju z JP Komunala Cerknica poskrbela za čiščenje večjih odlagališč, ki potrebujejo strokoven pristop in so lahko za prostovoljce tudi nevarna.

Prav tako letošnja akcija poudarja ločevanje odpadkov. Na zbirnih mestih boste lahko prevzeli vreče različnih barv in tudi navodila za ločevanje odpadkov. Cilj akcije je namreč kar čim več odpadkov zbrati ločeno, saj se odpadki le na tak način lahko predelajo in tako ne onesnažujejo okolice deponij, na katerih so odloženi.

Divja odlagališča v občini pričajo o tem, da se kljub visoki stopnji osveščenosti o pomenu ravnanja z naravo med nami še vedno najdejo tudi posamezniki, ki se tega ne zavedajo in s svojim ravnanjem vsem nam onesnažujejo domači kraj. Zato upava, da se bomo zbrali vsi tisti, ki si prizadevamo za čisto in urejeno okolico, in s skupnimi močmi pokazali, da je čistejša prihodnost možna!

ZBIRNE TOČKE ZA ODPADKE V OBČINI CERKNICA PO NASELJIH SO OBJAVLJENE NA SPLETNI STRANI OBČINE: http://www.cerknica.si/akcija-ocistimo-slovenijo-v-enem-dnevu-2012

Občinska koordinatorja v občini Cerknica,Maja Vidrih in Primož Knap

Občinski praznik 12. junij

Vabilo za sodelovanjeObčina Cerknica bo ob občinskem prazniku – 12. juniju izdala zgibanko s programom prireditev, ki bodo potekale v sklopu občinskega praznika v mesecu juniju.

Z namenom izoblikovanja skupnega programa spremljajočih prireditev ob občinskem prazniku vabimo društva in druge organizacije, ki želijo pri tem sodelovati, da do 3. maja posredujete informacije o prireditvah, ki bodo potekale v mesecu juniju, na Občino Cerknica, Cesta 4. maja 53, 1380 Cerknica, tel: 01-70-90-610, fax: 01-70-90-633, elektronski naslov: andreja.rupar@cerknica.si.

OBČINA CERKNICAŽUPAN

Marko RUPAR

Glasbena šola Frana Gerbiča Cerknica vas vljudno vabi, da se udeležite naslednjih kulturnih dogodkov, ki se bodo odvijali v mesecu aprilu: Podelitev Nagrad in priznanj Frana Gerbiča 4. aprila, ob 16. uri v dvorani Kulturnega doma Cerknica Koncert učencev glasbene šole ob Dnevu šole 12. aprila, ob 19. uri v dvorani Glasbene šole Frana Gerbiča Cerknica in Glasbena matineja za predšolske otroke, 19. aprila, ob 10. uri v dvorani Kulturnega doma Cerknica Vljudno vabljeni!

Na Maistrov tek!

TRASAŠtart teka bo na koncu zaselka Hribce, ki leži na tistem koncu vasi Unec, gledano proti Postojni, kjer se konča asfalt, ob Klančarjevi ogradi. Tam bodo izvedeni vsi štarti, torej trije otroški in članski, in tam je tudi cilj za vse nastopajoče. Trasi teka in pohoda se prekrivata le v poldrugem kilometru, sicer pa sta ločeni.Trasa teka poteka po široki makadamski cesti. Na začetku se trasa nekoliko vzpne, nato pa se kmalu zravna. Nadaljevanje je valovito in trasa se spušča do obrata. Tam bo tudi okrepčevalnica. Po obratu je potrebno nekaj pozornosti, saj v cilj tečemo po enaki poti, zato moramo biti pozorni na tekače, ki nam tečejo nasproti, da ne pride do nepredvidenih trkov. Izkušnje kažejo, da tekači s tem nimajo težav. Sama trasa vodi mimo nekaterih znamenitosti, kot so Unška koliševka in preko nekdanje ra-palske meje, na kar opozarja kamen oz. beton, ki nas spomni na tiste stare čase.Proge za osnovnošolce so speljane v krogu po travnikih ob koncu vasi in so skoraj v celoti vidne s štartne pozicije. Gre za mehke kros proge, zato ne pozabite na primerno obutev. V primeru razmočenega terena bodo na makadamu.

DOLŽINE osnovnošolskih tekov:- 700 m za P1/F1- 1100 m za P2/F2- 1500 m za P3/F3

DOLŽINA članskega teka je 8 km.

ČASOVNICA TEKMOVANJAPrijave bodo zbirali pri gasilnem domu od 8.30 do 10.15 za otroke in od 8.30 do 10.45 za odrasle. Prosimo, upoštevajte vsa navodila in napotke prijavne ekipe in organizatorjev! Po prijavi se odpravimo proti štartno ciljni ravnici, ki je na koncu vasi (približno 800 m iz centra). Za parkirna mesta je poskrbljeno

na parkiriščih v centru in ob poti na štart. Tečemo na lastno odgovornost, prireditev bo ob vsakem vremenu. Tek poteka po PRAVILIH ElgoNOVA NTP 2012, torej štartnine za osnovnošolce ni, za člane pa je 10 evrov.

ŠTART tekov za osnovnošolce je ob 10:30 na travniku Klančarjeve ograde, kjer je tudi cilj.

Časovnica osnovnošolskih tekov:- P1/F1: 10.30- P2/F2: 10.35- P3/F3: 10.45

ŠTART tekov za člane na 8 km je ob 11. uri ob koncu asfaltne poti, kjer bo tudi cilj.

POGOSTITEV in razglasitev rezultatov ter podelitev priznanj bo na igrišču za gasilnim domom Unec v centru vasi, takoj po teku članov, predvidoma ob 12.30. Glavno nagrado, lastno zadovoljstvo in veselje, prejmeš takoj po prihodu v cilj.

Omeniti velja še, da ste vabljeni tudi pohod-niki, ki boste na pot krenili ob 10. uri. Po vrnitvi pa boste deležni brezplačne malice. Štartnine za pohod ni.Tudi letos bomo po lanskem vzoru za tekače, ki se bodo udeležili vseh tekov v pokalu, pripravili na slavnostni prireditvi po koncu sezone v Kulturnem domu v Cerknici posebna priznanja. Torej še dodaten razlog več, da se udeležite vseh osmih tekov in se s tem zapišete med najbolj vztrajne tekače na Notranjskem. Izvedbo programa je omogočilo sofinanciranje Fundacije za šport in Občine Cerknica.Športna zveza Cerknica je nosilec Notranjske-ga tekaškega pokala 2012.

Generalni sponzor pokala je podjetje Elgo Nova .

www. cerknica.si Prispevkov na straneh Iz občinske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.

NKN st.6 23.3.2012 Barva CMYK stran 16

Notranjsko-kraške novice petek, 23. marec 2012 Gradimo, Obnavljamo,Rubrika nastaja v sodelovanju s podjetjema GRADBENIŠTVO in BETONI Treven iz Logatca ter centrom VITRA iz Cerknice. Pripravljali jo bomo vsako drugo številko v mesecu.

Svetujemo: ENSVET

16

Tudi okna Mizarstva Šemrl iz Planine, enega med ponudniki lesenega stavbnega pohištva v naši regiji, gredo v to smer, je prepričan direktor Franci Šemrl. »Prav gotovo je energetsko varčna gradnja gradnja današnjih dni in prihodnosti. Smernice gredo k varčevanju z energijo, k čim manjši porabi energentov tudi za samo proizvodnjo izdelkov.« Prihranek pri energiji je namreč ključni vidik pri nakupu in montaži oken, ki še najbolj

Številni razstavljavci so na minulem sejmu Dom v Ljubljani izpostavili, da je energetsko varčna grad-nja stanovanjskih objektov odgovor na krizo v gradbeništvu, ki je močno najedla tudi ponudnike stavbnega pohištva. A kljub temu so ponudniki lesenih oken in vrat, tudi v naši regiji, optimistični in povsem prepričani, da velik prihranek denarja pred-stavlja tudi energetsko varčno stavbno pohištvo.

➢ les je naraven material in leseno okno je v prostoru del pohištva, ki izžareva toplino in domačnost➢ transparentni barvni toni dajejo oknom lep naravni videz ➢ ima dolgo življenjsko dobo in najmanjše vzdrževanje (barvanje na 15 let)➢ les je odličen izolator z dobro sposobnostjo prenašanja temperaturnih razlik➢ v primeru poškodbe, denimo vloma, ga popravimo in saniramo➢ zdravju prijazno, saj je iz naravnega materiala➢ les je okolju prijazen, ekološko razgradljiv in nima negativnega vpliva na okolje➢ uporaba lesenih oken je skladna z nacionalno politiko rabe lesa➢ uveljavljanje nepovratne finančne spodbude EKO sklada

zanima stranke oziroma kupce. Poleg energetskega prihranka jih zanima tudi delno povračilo stroškov nakupa in vgradnje takega okna. Zahteve in pravilno izpolnjene obrazce preveri Eko sklad, ki finančni vložek povrne do 25 odstotkov celotne vred-nosti nakupa. Ta namreč sub-vencionira le lesena okna, zaradi izdelave iz naravnega materiala, s trislojnim steklom, okna bodisi v celoti lesena bodisi z alumini-jasto oblogo na zunanji strani.

»Pri nas so vsa certificirana, zanje imamo izdelane toplotne izračune, ateste,« poudari Šemrl. Še večja toplotna izolativnost se doseže pri oknih z zračnimi kanali ali sredico iz purena.

Pri Šemrlovih so adut modeli oken, ki so jih razvili za pasivne objekte in energet-sko varčne hiše. »Prevladovale bodo prenove, za novogradnje pa moramo strankam ponuditi nova okna s še boljšim koefi-cientom toplotne izolativnosti. Poleg tega želimo utrditi položaj kakovostnega proizvajalca stavb-nega pohištva tako v Sloveniji kot na zunanjem trgu.« »Sicer je naše vodilo ponujati strankam čim boljša okna za ugodno ceno,« še dodajajo v podjetju Mizarstvo Šemrl, ki bo svoj trg širilo tudi na ostale evrop-ske države. •bč

Na kakovost vgrajenega okna vpliva veliko elementov. Opišimo najpomembnejše, ki nam bodo – če jih ne bomo domislili pri naročilu ter kontrolirali pri vgradnji – grenili življenje nasled-njih 30 let: ➢ Pri okvirjih prevladujejo les, PVC, aluminij in kombinacije. Prenos toplote skozi okvir omejuje pri lesenih debelina, pri PVC in kovinskih pa število komor. Proizvajalci debelijo okvirje zaradi boljše toplotne izolativnosti in nosilnosti. Vgra-jeno okno je potrebno razumeti kot 100-odstotno tesno, saj noben material (tudi les) ne »diha«. ➢ Tesnjenje preprečuje toplotne izgube na dveh mestih. Tovarniško je med okvirjem in krilom, drugo – med okvirjem in zidom – naredimo pri vgradnji, kjer se uveljavlja RAL standard (na sliki). Dobro tesnjenje zahteva redno prezračevanje. ➢ Rokovanje z oknom omogoča okovje. Pri nizkem objektu priporočamo fiksno zasteklitev, če seveda ne potrebujemo zračenja in lahko čistimo. Za ljudi, ki »morajo« spati ob odprtem oknu, zelo priporočamo dvo- stopenjsko zvračanje (kipanje) ali paralelni odmik krila. ➢ Bistvo okna je steklo, pri katerem smo pozorni na toplotno in zvočno zaščito. Pri toplotni mora biti koeficient toplotne izolativnosti U za subvencijo ali kredit Eko sklada največ 1,1 W/m2K. Najboljša troslojna stekla že dosegajo U = 0.4 W/m2K. V primeru, da med stekli opazimo roso (kondenčno vlago), ga moramo zamenjati, saj ni več izolativno. Pri zvočni smo pozorni na oznako »Rw« višja pomeni boljšo zvočno izolacijo. Stand-ardna izolacija dvoslojnoga stekla znaša 32 dB, max okrog 46 dB. ➢ Senčilo je vedno na zunanji strani, da prepreči soncu dostop na steklo in s tem pregrevanje prostorov. Notranja žaluzija ni senčilo, temveč zavesa. Izbira zunanjih senčil je pestra: rolete, zu-nanje žaluzije, brisoleji, tende, polkna ... Najboljše, trajno in brezplačno senčilo, je napušč, ki zadrži visoko poletno sonce, spušča pa nizko zimsko. Zelo priporočamo komarnike za prezračevanje in poletna odprta okna. ➢ Okenska odprtina je na spodnji strani zaključena s poličko. Notranje so iz različnih materialov, pri zunanjih so energetsko optimalne PVC ali pločevinaste, saj kamnite podhlajujejo okenski okvir. Ne glede na material se montirajo na toplotno izolacijo. ➢ Montažo brez toplotnih mostov in ostale detajle moramo pred nakupom uskladiti z izvajal-cem. Nenatančna izvedba povzroči toplotne mostove, ti pa plesen. Optimalno mesto za vgradnjo oken je ravno z zunanjo linijo zidu. Tako na špaleti – ta je v celoti narejena iz izolacije – ni toplot-nega mostu. Če so okna zamaknjena v zid, moramo izolirati tudi špalete z isto debelino kot ostalo fasado (20 cm). ➢ Ukrep, ki je popolnoma brezplačen in nujen – ne glede na kakovost vgrajenih oken –, je prezračevanje, saj nova okna izjemno dobro tesnijo. Zato je NUJNO prezračevanje na prepih vsaj 3-krat na dan po 2–4 minute, optimalno je na 3 ure. Ostali čas je okno zaprto, ne pa »kipano« Če ne zračimo, se pri nepopolno izolirani stavbi v enem tednu pojavi plesen na toplotnih mostovih (vogali ter preklade in špalete pri oknih). Popolnoma drugačen pristop je pri prisilnem prezračevanju z rekuperacijo, kjer oken ni potrebno odpirati, ni pa prepovedano.

Vso kompleksnost izbire, nakupa, vgradnje in vzdrževanja oken prepustimo profesionalcem, saj je v Sloveniji dovolj znanja za izdelavo in montažo oken. Na http://nep.vitra.si si oglejte rubriki »Črna točka« in »Energetski kiksi«, kjer so prikazane in opisane prav te napake. Sicer pa je vse dileme najlažje razjasniti v ESP Cerknica pred izdelavo načrta ali prenove. Privoščite si razkošje dobrih, praktičnih in koristnih informacij ter vzemite brezplačno sijalko. Bojan Žnidaršič, energetski svetovalec

Pravilna in energetsko učinkovita vgradnja okna je še vedno šibek člen. Na fotografiji je razvidna montaža

okna na zunanjo linijo zidu. Zato zunanja Alu polička leži na toplotni izolaciji, iz katere so v celoti narejene tudi vse štiri špalete. Na detajlu so jasno razvidne vse

tri plasti enega od možnih načinov RAL montaže. Sredica pod okvirjem je toplotna izolacija, zunanja in notranja zrakotesna folija pa preprečujeta nenadzoro-

vane »prepihe« med zidom in okvirjem okna.

Z lesenimi okni do prihranka energije

Ener

gets

ki

svetovalec, Bojan Žnidaršič, u.d.i.k.a

Energetsko svetovanje ENSVET, ESP Ljubljana, izpostava Cerknica, Cesta 4. maja 51, 1380 CerknicaTel.: 70 96 020 ali 041 830 867

Kaj moramo vedeti pred nakupom okna?

Zakaj leseno okno?

NKN st.6 23.3.2012 Barva CMYK stran 17

Gradimo

Obnavljamo

Prenavljamo

Prenavljamo ... 17

FOTO

: ARH

IV JU

RETA

PO

ŽARJ

A

PODJETNI VRTILJAK

»S slamo so opravili vrsto preizkusov in ugotovili, da je slama zelo dober izolator, tako zvočni kot toplotni, in pri dovolj veliki gostoti je prestala tudi 90-minutni test ognjevarnosti (F90), ki ga je opravila Tehnična Univerza na Dunaju (slamnate bale morajo imeti primerno gostoto in morajo biti ustrezno zaščitene z naravnimi ometi – ilovica/apno),« izpostavi najprej varstveni vidik Jure Požar, ki bo o tem pripravil tudi obširno predavanje, v katerem bo med

Gradnja stanovanjskih objektov iz slamnatih bal je pri nas nekaj neobičajnega in novega, v svetu pa zaradi nižje cene gradnje, pozitivnih fizioloških značilnostih slame in ekološkega vidika – gre za naravni in po večini odvečni material – nekaj pov-sem normalnega in sprejetega. Jure Požar, svetova-lec za naravno gradnjo, v petek, 30. marca, ob 18. uri v prostorih agencije Ideja nepremičnine v Postojni pripravlja predavanje o slamnati gradnji.

Predstavljamo: Slamnata gradnja objektov

drugim povzel še ostale pred-nosti takšne gradnje.

Po ZDA največ objektov v FrancijiSlamnata gradnja se je v drugi polovici 19. stoletja začela v Združenih državah Amerike, natančneje v Nebraski, po izumu balirnega stroja. Najstarejši še stoječi objekti iz slame so danes stari čez 150 let. V Evropo se je takšen način gradnje razširil v drugi polovici prejšnjega stoletja. »Najbolj

napredni so Avstrijci, Nizozem-ci, Angleži, Danci, Nemci, Bel-gijci, Francozi in Švicarji, tudi vzhodni blok se prebuja in vsako leto zraste veliko novih slam-natih objektov,« pove Požar. Največ, čez 50 tisoč, slamnatih objektov stoji v Franciji, nič manj pa se za to ne zanimajo Angleži, Avstrijci in Nemci, saj ti iz slame gradijo javne ob-jekte, kot so šole, vrtci, upravne zgradbe ... Pri nas se s slamnato gradnjo šele seznanjamo, meni Požar, saj so doslej po neurad-nih podatkih zgradili približno 15 slamnatih objektov. »Se pa v zadnjem času odpirajo vsak dan novi projekti, predvsem v Prek-murju, ki ima največje presežke slame,« zatrjuje sogovornik. »Največkrat gre za samogra-ditelje, se pa že ustanavljajo podjetja, ki vam slamnato hišo zgradijo »na ključ«. Za sled-njo je, tako kot pri montažnih

hišah, kljub nepoznavanju in dvomov glede varnosti, največ zanimanja. Iz slame gradijo, tako Požar prvenstveno dobro izobraženi in podkovani na področju naravne gradnje, in taki, ki radi gradijo ekološko, saj s slamnato gradnjo v okolje izpustimo najmanjše količine emisij CO2. »Ravno v tem imajo slamnate bale največjo prednost pred betonsko in opečnato grad-njo, ne smemo pa pozabiti, da je bivanje v slamnati hiši zdravo in izredno ugodno, saj slama v kombinaciji z glino in apnom diha in ustvarja blagodejno klimo, ki je umetno predelani materiali enostavno ne morejo,« razlaga.

Več o slamnati gradnji, njenih metodah in primerih na predavanju 30. marca, ob 18. uri, na Tržaški 34 v Posto-

jni, v prostorih agencije Ideja nepremičnine. Vstopnine ni, obvezna prijava na jure@id-eja.si.

Nižja cena, zdrava klima in več udobjaV primerjavi z drugimi grad-benimi materiali je cena slam-natih bal bistveno nižja, vendar to ni edini razlog, ki odloča, kajti izgradnja objekta do tretje gradbene faze predstavlja manjši delež finančnega vložka kot celotne gradnje. »Bist-veno je, da s slamo dobimo za enako ceno veliko več udobja,« poudarja. Največ primerov do-bre prakse si lahko ogledamo v

Prekmurju in sosednji Avstriji. Združenje za slamnato gradnjo Slovenije namreč načrtuje or-ganizirane izlete, kjer zaintere-sirani pobliže spoznajo tako zg-rajene objekte in se prepričajo o njihovi uporabnosti. »Lastniki niso najbolj zadovoljni, če se ljudje nenapovedano prikažejo pri njihovih hišah, zato je prav, da greste na ogled organizira-no,« še opozarja in priporoča sogovornik. •Barbara Čepirlo

Hiša, zgrajena iz slamnatih bal, nudi predvsem zdravo

klimo in več udobja. Na sliki pasivna hiša v Nemčiji.

Nekaj hiš iz slamnatih bal stoji v Prekmurju, kjer razpolagajo

z viškom slame. Na sliki je primer takšne gradnje.

FOTO

: ARH

IV JU

RETA

PO

ŽARJ

A

Komunikacija s strankami v delovnem okolju

Zaposleni, s katerimi pridejo stranke najprej v stik, so zelo pomembni za podobo, ki si jo stranke ustvarijo o podjetju. Ravno zato je koristno ponuditi nekaj uporabnih nasvetov o komunikaciji s strankami. Nekatere stvari, kot sta na primer ohranjanje očesnega stika s strankami in razločen, dovolj glasen govor, se zdijo tako samoumevne, da jih je nemogoče pozabiti, kljub temu je že v vsakdanji komunikaciji možno pogosto opaziti, da imajo številni posamezniki, na primer težave z ohranjan-jem očesnega stika zaradi treme ali nelagodja, ki ga čutijo v pogovoru z neznanci. Ob tem pa je pomembno povedati, da umikanje očesnega stika pri sogovorniku spodbudi občutek nelagodja, zavračanja in ocene, da s komunikacijo nekaj ni v redu. Različna dela zahtevajo točno določene veščine, če želimo delo dobro opraviti. Kadar koli imamo pri delu opravka z drugimi ljudmi, naj bodo to sodelavci ali zunanji odjemalci, so to, med drugim, komunikacijske veščine. Pomembno je, na kakšen način komuniciramo in sodelujemo z drugimi, saj bo od tega nemalokrat odvisno, ali bomo dobili želene podatke takoj ali bomo morali čakati, ali se bodo stranke vračale ali bodo raje poiskale drugo možnost.

Odprite si vrata že na začetkuKratek, a bistven del komunikacije s stranko je vaše vedenje ob prihodu stranke oziroma ob vašem prihodu k stranki. Gre za pozdrav in prvo informacijo stranki o vas in organi-zaciji, ki jo predstavljate. Če vas bo stranka v prvih nekaj trenutkih ocenila kot nekomunikativnega ali neprijaznega, se bo nerada vračala k vam in, verjemite, tudi z drugimi bo rada delila svojo (negativno) izkušnjo. Kaj je torej priporočljivo in čemu se je dobro izogniti? Bistven je samozavesten nastop. Številne pomanjkljivosti

v komunikaciji, ki si jih drugi razlagajo kot neprijaznost, nedostopnost, nekompetentnost in podobno, izhajajo zgolj iz treme in nelagodja, ki ga posameznik čuti v komunikaciji z drugimi. Izognite se torej praskanju, igranju s prstanom in podobnim blažilcem napetosti.Pomembno je, da imate ob pozdravu na obrazu pozitiven izraz in po možnosti tudi nasmeh. Zelo pomemben je tudi očesni stik. Umik očesnega stika že pri pozdravu lahko zelo negativno vpliva na prvi vtis, ki ga boste pri stranki ust-varili.Že ob prihodu in pozdravu se s telesom usmerite proti stranki. Če kontakt s stranko predvideva rokovanje, naj bo stisk roke dovolj čvrst. Raziskave so namreč pokazale, da ljudje pričakujejo od sogovornika čvrst in odločen stisk roke, saj tak način rokovanja izraža odločnost, samozavest in deluje prepričljivo.

Kaj pa glas in način govora?Vtis, ki ga želite narediti, mora stranki govoriti o vaši odgovornosti, samozavesti, strokovnosti in profesional-nosti. Da bi naredili na stranko pozitiven vtis, je potrebno povedati dovolj, ne preveč in ne premalo. Pomembna sta primerna glasnost in hitrost govora. Sogovornik se ne sme mučiti, da bi slišal, kaj govorite, ravno tako ni potrebno, da govorite preveč glasno. Podobna ugotovitev velja za hitrost govora. Prepočasen govor zveni dolgočasno, prehitremu pa je težko slediti. Če se le da, je dobro govoriti brez zatikanja in odvečnih premorov, saj v nasprotnem primeru dajete vtis, da ne obvladate tega, o čemer govorite.

Bodite urejeniUrejenost je eden izmed dejavnikov našega neverbalnega komuniciranja, na katerega lahko v mnogih vidikih precej

vplivamo, poleg tega pa se nanj drugi močno odzivajo. S pravilno izbrano obleko, nakitom in ličili lahko bistveno prispevate k boljši podobi oziroma vtisu, ki ga boste naredili, ne glede na to, da to, kako ste urejeni, nima nikakršne povezave s tem, kakšne so dejansko vaše sposobnosti in znanja. Pri uporabi nakita, ličil in dišav je pomembna zmernost. Na mnogih delovnih mestih so ravno komunikacijske sposob-nosti zaposlenega ključne za uspešno delo. Slednje pa je pomembno tako za posameznika – zaposlenega kot za podjetje kot celoto. Komunikacija s strankami je eno tistih področij, ki bi jih morali obvladati tako zaposleni kot delodajalci, še posebej v panogah, kjer delovne naloge predvidevajo stalno delo z ljudmi. Pravila uspešnega komuniciranja, ki jih ni mogoče vseh zajeti v zgolj en članek, ni dobro uporabljati naučeno in vedno enako, saj to deluje umetno, narejeno in ne spontano. Pomembno je, da znamo vedenje, urejenost, govor in drugo prilagoditi konkretni situaciji in sogovorniku. mag. Marija Paladin

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

NKN st.6 23.3.2012 Barva CMYK stran 18

Notranjsko-kraške novice petek, 23. marec 201218 Obvestila in horoskop

Pogoji objave: Male oglase lahko pošljete po pošti na naslov: Notranjsko-kraške novice, Mali oglasi, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali po e-pošti: urednistvo@nkr-novice.si. Pripisati morate ime in priimek (naziv), naslov in telefonsko številko. Zago-tavljamo objavo malih oglasov, ki prispejo do štiri dni pred izidom časopisa. Cenik malih oglasov: mali oglas (osnovni: do 110 znakov s presledki) je 6,96 eur, vsakih nadaljnjih 28 znakov je 1,92 eur. Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur, okvirčka 6 eur (DDV je vključen v ceno). Za fizične osebe je objava enega osnovnega malega oglasa na številko brezplačna, dodatni oglas se zaračuna po ceniku. Oglasi pravnih oseb morajo biti v skladu z zakonodajo podpisani s polnim nazivom podjetja in naslovom. Naročnik malega oglasa odgovarja za vsebino oglasa. Uredništvo si pridržuje pravico do urejanja in lektoriranja besedila v skladu z jezikovno politiko časopisa. Zagotavljamo tudi objavo zahval in voščil, ki prispejo v pisni obliki do štiri dni pred izidom časopisa. Tekst lahko oddate po faksu: 01 750 92 12, pošti: Notranjsko-kraške novice, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali e-pošti: tajnistvo@nkr-novice.si. Uredništvo besedilo objavi v velikosti 83 x 98,5 mm ali 126 x 47,5 mm na željo naročnika. Cenik zahval, voščil in čestitk je 50,40 eur (DDV je vključen v ceno). Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur.

Uredništvo zagotavlja tudi objavo zahval, voščil in čestitk, ki prispejo v pisni obliki do štiri dni pred izidom časopisa.

Tekst lahko oddate po faksu: 01 750 92 12, pošti: Notranjsko-kraške novice, Obrtna cona Logatec 22,

1370 Logatec ali e-pošti: urednistvo@nkr-novice.si.

Anine zvezde

Prodam

Nepremičnine

Oddam

Prodam

Drugo

OVENApril bo eden vaših najugodnejših mesecev, a že po prvem tednu vas bo oplazila amorjeva puščica. Pomlad boste doživeli na najboljši možen način. Tudi na ostalih življenjskih

področjih bo prihajalo do izboljšanj in zelo boste morali popaziti na svojo težo in tudi na zdravje. Hedonizem ni najbolj zdrav, pretirano uživanje hrane in alkohola je lahko zelo škodljivo. Konec meseca bi se lahko sodelavci jezili na vas.

BIKLjubezenske težave se bodo pričele razpletati po 10. aprilu in če dobro premislite, boste lažje razumeli svoja in tuja čustva. Če vas bo prevzelo nelagodje, se lahko določenim osebam

opravičite. Lažje vam bo. Povečana napetost v delovni sredini konec meseca vas bo delala nervozne. Čeprav boste vedeli, da zdaj ni čas za zapravljanje, boste vseeno kupovali neka drobna zadovoljstva, ki pa vas lahko drago stanejo.

DVOJČKARazpoloženje se bo popravilo, začutili boste, da imate več optimizma in več moči. Veliko vaših idej se bo realiziralo. Nekatere družinske težave bodo še ostajale, a boste zdaj

vsaj sposobni pogledati vase in v druge. Čaka vas veliko lepih dogodkov, druženj in sprejemov. Če boste dobro opazovali, boste videli, da si neka stara ljubezen spet želi vaše družbe. Če si tega ne želite, to jasno pokažite, da kasneje ne bo večjih težav.

RAKVse stvari se bodo počasi, a zanesljivo odvijale v željeni smeri, sploh če ste pričeli z novimi projekti, novo ljubeznijo ali načrtovali potovanje. Imeli boste dovolj energije, ki pa je

žal ne boste vedno pozitivno izkoristili. Poskusite se družiti s podjetnimi in aktivnimi ljudmi, ki bodo svojo energijo prenašali na vas, in zapustite tiste, ki bi se z vami samo zabavali, čvekali in obremenjevali. Zelo pogosto boste menjali razpoloženje. Čakajo vas neki spori v sredini aprila.

LEVS svojimi poslovnimi odločitvami boste zelo zadovoljni, saj se bo vse odvijalo tako, kot ste si želeli. Napetosti in spori iz preteklih mesecev bodo počasi minevali, vse bo izgledalo

boljše in pozitivnejše. Potreba po družbi in prijateljih bo velika. Možno je, da vam bo všeč nekdo od prijateljev, v vasprotnem primeru vas čaka nekaj zapletov v prijateljski družbi.

DEVICAV vaših mislih bo prisotna oseba, ki jo ljubite, a vaša vnema bo počasi popuščala. Dogodki v začetku meseca vas bodo spustili na trdna tla. Potrebno bo definirati vašo ljubezensko

zvezo. Razgovor s partnerjem vam lahko prinese kako razočaranje. Bo pa šlo počasi na bolje pri vseh stvareh, več energije boste imeli v drugi polovici meseca.

TEHTNICAŽe v prvem tednu se vam bo zgodilo nekaj, zaradi česar boste zardevali in boste dobre volje. Občasno vas bodo še mučile finančne težave, a boste našli način za rešitev. Z vami

bo nekdo, ki vas ima rad, to vam bo dalo nove moči. Pripravljeni boste na nove poslovne izzive, potovanja in za urejanje doma. Z dobrimi prijatelji in sodelavci vam nič ne bo pretežko.

ŠKORPIJONNašli boste nov način, kako od svojih bližnjih dobiti točno tisto, kar želite. Zanimiva družba in pozornost, ki vam jo bo izkazovala neka oseba, vas bosta spravljali v dobro voljo.

Ljubezensko življenje bo postalo strastnejše in bolj aktivno. Težje se boste izognili napetostim v službi, a boste po nekem dogodku v sredini meseca vsaj vedeli, na čigavo pomoč lahko računate. Možna je nova ljubezenska zveza.

STRELECObremenjeni boste s številnimi težavami, pogosto se boste sprli s partnerjem ali poslovnimi sodelavci. Tudi zdravstveno stanje ne bo najboljše. Kar nekaj planetov vam bo grenilo

življenje, zato vam svetujem, da uporabite vso svojo diplomacijo. Odnosi s partnerjem bodo viseli na nitki, njegovo prijateljstvo z nekom lahko preraste v nekaj več. Razmislite o svojih prijateljstvih.

KOZOROGEnergija in strast bosta vrela v vas, a ju boste uspešno prikrili in shranili za nek boljši čas. V dolgoročnem smislu vam bodo okoliščine naklonjene. Vse, kar boste naredili v tem mesecu,

se bo kasneje izkazalo za modro in uspešno. Kljub vsemu se boste morali precej truditi za vse, partnerja in družino pa ne jemljite preveč resno. Po 17.aprilu bodo nervozni tisti, ki se ukvarjajo s stanovanjskim vprašanjem.

VODNARV aprilu boste postali samozavestnejši in prepričljivejši, s partnerjem pa bosta lažje reševala vse nastale težave. Obljube, ki ste jih nekoč dobili, se bodo pričele uresničevati.

Dobra priporočila vam lahko pomagajo pri napredovanju ali pri iskanju nove službe. Pazljivo načrtujte spremembe v vašem domu, a zaenkrat še ne naredite ničesar.

RIBIPomladno sonce bo v vas prebudilo melanholijo, tako da prave energije sploh ne boste občutili. Imunski sistem bo malce oslabljen, še vedno lahko zbolite za kakšno virozo. Na

vse pripombe drugih boste burno reagirali, še celo takrat, ko bi se lahko samo nasmejali. Sumili boste v partnerja, negotovi boste. Simpatija do osebe, ki ni prosta, bi lahko prerastla v skrivno zvezo. V zadnjem tednu bo šlo na bolje.

Strokovna rez sadnega drevja, svetovanje, sajenje. Ne čakajte, da vas pomlad prehiti. Tel.: 031 652 133.Nudim inštrukcije iz kemije za OŠ in srednje šole. Tel.: 041 578 839.

MALI OGLASISprejemamo jih po pošti na naslov: Notranjsko-kraške novice,

Mali oglasi, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali po e-pošti: urednistvo@nkr-novice.si. Pripisati morate ime in priimek (naziv),

naslov in telefonsko številko. Zagotavljamo objavo malih oglasov, ki prispejo do štiri dni pred izidom časopisa.

Ni te več na vrtu, ne v hiši,nič več glas se tvoj ne sliši,če lučko na grobu upihnil bo vihar,v naših srcih je ne bo nikdar.

Ob slovesu našega dragega moža, očeta in dedija Jožefa Mekinde (1951–2012) iz Cerknice

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovane sveče, cvetje, denarno pomoč, namenjeno

ustanovi za pomoč otroku z rakom, in izrečeno sožalje. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in to potrdili s tem, da ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala podjetju Pietas Zrimšek & Co. za lepo opravljen obred, ge. Cveti Levec za lep govor ob slovesu in pevcem za zapete žalostinke.

Še enkrat iskrena hvala vsem.Vsi, ki smo ga imeli radi

Zahvala

Notranjsko-kraške noviceISSN 1854-572005

Izdajatelj: Notranjske novice, d.o.o.,Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec

Direktor: Robert Treven.Odgovorna urednica: Barbara Čepirlo.Tehnična urednica: Brigita Kavčič.Časopis izhaja vsak drugi petek. Ponatis celote ali posameznih delov in njihova uporaba v drugih medijih je dovoljena le s pisnim dovoljenjem uredništva. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Nenaročenih prispevkov ne honoriramo. Notranjsko-kraške novice so vpisane v razvid medijev na Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno št. 33.Oblikovanje in prelom: Brigita Kavčič. Tisk: Tiskarna SET, Vevče. Naklada: 17.910 izvodov.Kontakt: Uredništvo 01 750 96 17 (urednistvo@nkr-novice.si),Komerciala 040 922 949 (komerciala@nkr-novice.si),Tajništvo 01 750 92 11 (tajnistvo@nkr-novice.si), Faks 01 750 92 12.Spletna stran: www.nkr-novice.si.Časopis je brezplačen. Prejemajo ga vsa gospodinjstva v občinah Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka in Postojna.

Suhe deske, jelovina, debeline 25 in 50 mm, cca 7 m3. Tel.: 051 668 826.Suha bukova drva, metrska, z razrezom in dostavo na Notranjskem. Posebno ugodno v marcu razrezana okrogla bukova drva do debeline 12 cm. Cena: 50 evrov. Tel.: 031 333 407.Konjski gnoj, BIO naraven, brez umetnih gnojil, letošnji. Tel.: 040 413 474.

2-sobno stanovanje v Postojni na Kremenci, novo, opremljeno, 65 m2, balkon, shramba in podzemna garaža, krasen razgled na Nanos, sončna lega, majhni vzdrževalni stroški, ogrevanje lesna biomasa, KT. Tel.: 040 634 283.Stanovanje v Cerknici, 75 m2, za daljše obdobje. Tel.: 031 229 115.

3-sobno stanovanje na Rakeku. Cena: ugodno. Tel.: 041 888 788.Staro hišo v okolici Postojne, 88 m2 na parceli 1264 m2, z dokumentacijo za obnovo, zelo lepa lokacija. Tel.: 070 898 215.

090 44 28 PRIZNANA, ISKANA, USPEŠNA!

VEDEŽEVALKA PIKA VAM SVETUJE, POGLEDA V PRIHODNOST, SLUŽBO, ZDRAVJE, LJUBEZEN …

CENA: 1,49 eur/min (ddv je vštet v ceno) Naročnik: Britti d.o.o.

NKN st.6 23.3.2012 Barva CMYK stran 19

www.nkr-novice.si

10let

19Napovednik in razvedrilo

6 Nagradna križanka / kupon

Pravilno rešeno geslo prejšnje križanke: Nov val energije. 1. nagrada: komplet za zaščito pred virusi in bakterijami PATIENTPAK: Olga Ladislava Sernel, Smelijevo naselje 10, Stari trg pri Ložu; 2.–5. nagrada: antibakterijski set za potovanje FLUPAK: Aleš Arzenšek, Planina 173, Planina; Štefka Hrovatin, Matenja vas 18, Prestranek; Ivanka Cetina, Kajuhova 8, Postojna; Jurka Pušnik, Prekomorskih brigad 8, Postojna. Obvestila o nagradah, ki jih podarja Novval d.o.o., Kosovelova 2, 1290 Grosuplje, bodo nagrajenci prejeli po pošti.

Tokratne nagrade podarja: MTM – Montaža, Sonja Marciuš s. p., Orehovica 7, 1411 Izlake. 1. nagrada: keramična posoda; 2. nagrada: 8-odstotni popust ob nakupu kuhinje v vrednosti nad 5000 evrov; 3. nagrada: 5-odstotni popust ob nakupu kuhinje v vrednosti nad 3000 evrov. Pri žrebanju bomo upoštevali kupone, ki bodo na naslov Notranjsko-kraške novice, Rešitev križanke, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec prispeli do petka, 30. marca 2012.

V prihodnji številki Notranjsko-kraških novic bomo objavili brezplačen

napovednik dogodkov in prireditev, ki bodo od 6. do 19. aprila. Če želite

spomniti in povabiti prebivalce na dogodke, nam informacije pošljite

do ponedeljka, 2. aprila, na e-naslov urednistvo@nkr-novice.si. Za spre-membe programa uredništvo ne

odgovarja.

Napovednik dogodkov in prireditev

Razstave

23. 3. Odprtje razstave akvarelov Tee Širce in Ljubice Krivec, ob 19. uri v Stekleni galeriji večnamenske športne dvorane v Logatcu.25. 3. Odprtje razstave Soba naših prababic, ob 16. uri v podružnični osnovni šoli v Babnem Polju. 27.3. Odprtje razstave članov Kulturno umetniškega društva PA - LETA, dela so nastala pod mentorstvom akademske slikarke Stanislave Sluga Pudobske, ob 18. uri v Slovenskem domu KPD »Bazovica« v Podpinjolu 43 na Hrvaškem. Razstava bo na ogled dva tedna.Gostujoča geološka razstava »Najstarejši fosilni morski konjički na zemlji«, do 12. 5. v Notranjskem muzeju v Postojni. Razstava unikatnega nakita, vaz in slik Barbke Kraševec, do 25. 3. v prostorih knjižnice v Starem trgu.

Kultura

Prireditve, predavanja

Kino

Ime:Priimek:Naslov:Geslo:

23. 3. Komedija Čistilka in predsednik uprave v izvedbi Mojce Partljič, ob 19. uri v Kulturnem domu v Starem trgu pri Ložu. Vstopnice po 8 evrov bodo na voljo uro pred začetkom predstave.25. 3. Proslava ob materinskem dnevu, ob 18. uri v kulturnem domu na Juriščah. 27. 3. Območno srečanje otroških gledaliških skupin, KUD Planina, skupina Ščukice, Ali je zima gospa ali gospodična?, ob 9. uri v kulturnem domu v Postojni.27. 3. Gledališka skupina OŠ Miroslava Vilharja Postojna s predstavo Kralj Matjaž, ob 11. uri v dvorani OŠ Miroslava Vilharja v Postojni.28. 3. Predstavitev knjige Zdravnik zdravi, narava ozdravi avtorja Jožeta Majsa, ob 19. uri v knjižnici v Cerknici. 29. 3. Dobrodelni koncert Željam naproti 2. del, ob 19. uri v kulturnem domu v Cerknici. 30. 3. Komedija Nežka se moži v izvedbi SNG Drama Ljubljana, ob 20. uri v veliki dvorani Narodnega doma v Logatcu. 1. 4. Koncert ob predstavitvi drugega albuma Ansambla Akordi, ob 19. uri v Športni dvorani Skala v Pivki. Nastopajo še: Modrijani, Ansambel Braneta Klavžarja, Vihar, Iskrice, Erazem, Tamburaška skupina Vremščica in Postojnska godba.1. 4. Primorska poje, ob 17. uri v kulturnem domu v Postojni.

23. 3. Dobrodelni koncert za Lenarta Skuka Pozdrav pomladi, ob 19. uri v gasilskem domu v Begunjah.23. 3. Predavanje Babno Polje, vas črnih rut, ob 18. uri na Rihtarjevi domačiji.23. 3. 2. regijsko ocenjevanje suhomesnatih izdelkov v okviru Kmetijsko svetovalne službe KGZS - Zavoda Ljubljana, ocenjevanje v dopoldanskih urah in ob 17. uri razglasitev rezultatov v gostilni Herblan v Gorenjem jezeru pri Cerknici.25. 3. Dobrodelni koncert za Lenarta Skuka, ob 14.30 v župnijski cerkvi sv. Nikolaja v Babnem Polju.29. 3. Predavanje z naslovom Slovenija, moja domovina, ob 19. uri v dvorani doma Marije in Marte v Dolnjem Logatcu. Predavala bo novinarka in voditeljica na TV Slovenija Rosvita Pesek. Beseda bo tekla o naši domovini, osamosvojitvenih procesih in našem odnosu do Slovenije. Z lastnim pričevanjem nas bo skušala spodbuditi, da bi ohranjali spomine na rojstvo Slovenije, cenili slovenski jezik in prenašali svoje znanje in izkušnje na mlajše rodove.5. 4. Velikonočni sejem domačih dobrot ter izdelkov domače in umet-nostne obrti, od 8. do 16. ure na parkirišču pred Trgovino KGZ v Starem trgu pri Ložu.5. 4. Odprto državno prvenstvo reševalnih psov v organizaciji Kluba vodnikov reševalnih psov Postojna, od 10. do 21. ure na trening stadionu v Pivki

23. 3. Obuti maček, ob 18. uri v Kinu Pivka.

NKN st.6 23.3.2012 Barva CMYK stran 20