Upload
romana
View
278
Download
4
Embed Size (px)
DESCRIPTION
Avtor: Jože Prah
Citation preview
STRANSKI PROIZVODI GOZDA –
POMEN ZA ČLOVEŠTVOMarija Imperl KTRC Radeče
Jože Prah, Zavod za gozdove RS, Turistična zveza Slovenije
Ekosistemi so osnova za vse
človekovo življenje in dejavnosti.
Dobrine in storitve,
ki jih ekosistemi zagotavljajo, so
bistvene za ohranitev blaginje
ter za prihodnji gospodarski in
družbeni razvoj.
Kaj je ekosistem
Ekosistem je po tisočletni oceni ekosistema (Millennium
Ecosystem Assessment) opredeljen kot dinamičen kompleks
združb rastlin, živali ter mikroorganizmov in prav tako
njihovega neživega okolja, ki vzajemno delujejo kot
funkcionalna enota, pri čemer pa so tudi ljudje njegov
sestavni del.
Sestavni del so tudi upravljani ekosistemi, kot so kmetijske
površine in celo urbana območja.
Ekosistemi zagotavljajo najrazličnejše uporabne storitve, ki
povečujejo blaginjo, brez katerih bi bili v mnogih pogledih
na slabšem.
Kaj so ekosistemske storitve
Ekosistemske storitve so postopki, s pomočjo katerih naravno
okolje ustvarja vire, ki so koristni za ljudi, vključno z
dobrinami kot sta les in ribe ter storitvami kot so čiščenje
vode, opraševanje pridelkov in zagotavljanje naravne zaščite
pred poplavami. Na osnovni ravni, naravni ekosistemi
predstavljajo nujne življenjsko potrebne storitve, od katerih
smo odvisni.
Razvrščanje ekosistemskih storitev
Tisočletna ocena ekosistema razvršča ekosistemske storitve v
štiri kategorije:
oskrbovalne storitve, kot so hrana in voda;
uravnalne storitve, kot so urejanje voda in nadzor
bolezni;
kulturne storitve, kot so duhovne, rekreativne in
kulturne, in
podporne storitve, kot so kroženje hranil, ki ohranjajo
razmere za življenje na zemlji.
Te kategorije ponazarjajo različne načine prispevanja
ekosistemov k blaginji ljudi.
Dobrine, ki jih proizvajajo ali preskrbujejo ekosistemi
PRESKRBOVALNE STORITVE
HRANA VLAKNA
OKRASNI
VIRI
FARMACEVTSKI
IZDELKI
NARAVNA
ZDRAVILA
SLADKA,
PITNA VODA
BIOKEMIČNI
VIRIGENETSKI
VIRI
- poljščine - živina
- ribe
- akvakultura
- divja hrana
- gradbeni
les - les za gorivo
- bombaž
svila
konoplja
Koristi, ki izvirajo iz regulacijskih sposobnosti ekosistemov
REGULACIJA PODNEBJA
REGULACIJA REGULACIJA REGULACIJA
VODE ŠKODLJIVCEV NARAVNIH
NEVARNOSTI
KULTURNE STORITVE
Nematerialne koristi, ki izvirajo iz ekosistemov skozi duhovno obogatitev, kognitivni razvoj,
razmišljanja, rekreacija in estetske izkušnje- upoštevajoč krajinsko vrednost.
DUHOVNE NAVDIH REKREACIJA IN
VERSKE IN
VREDNOTE EKOTURIZEM
SISTEMI IZOBRAŽEVALNE ESTETSKE ZNANJA VREDNOTE
VREDNOTE
Nematerialne koristi, ki izvirajo iz ekosistemov skozi duhovno obogatitev, kognitivni razvoj,
razmišljanja, rekreacija in estetske izkušnje- upoštevajoč krajinsko vrednost.
DUHOVNE NAVDIH REKREACIJA
VERSKE IN VREDNOTE
SISTEMI IZOBRAŽEVALNE ESTETSKE
ZNANJA VREDNOSTE VREDNOTE
Ekosistemske storitve so
ključna okoljska dobrina,
zagotavljanje njihove
odpornosti, prožnosti ali
ravnovesja pa pomemben cilj
trajnostnega razvoja in
zelenega gospodarstva, oz.
paradigme krožnega
gospodarstva.
Ali želimo
ohraniti naravni kapital in hkrati
zagotoviti trajnostni tok
ekosistemskih storitev
Vpliv podnebnih sprememb na
ekosisteme in blaginjo
Potrebno je
izboljšati učinkovitost rabe naravnih virov
spremeniti vzorce potrošnje in proizvodnje
upoštevati prostorske sestavine, saj lahko
le te bistveno prispevajo k uravnoteženju
vpliva gospodarskih dejavnikov na okolje,
zlasti v primeru prometa, energetike,
kmetijstva in druge proizvodnje.
Kaj nas učijo gozdovi?
Gozd in sonaravno
gospodarjenje z
gozdovi je vir načel
trajnostnega
razvoja družbe
.”
“Trajnostni razvoj je razvoj,
ki omogoča zadovoljitev
trenutnih potreb družbe, ne
da bi bilo pri tem ogroženo
zadovoljevanje potreb
bodočih generacij.”
Shema uravnoteženosti socialnega,
gospodarskega in okoljskega razvoja
Funkcije oz. vloge gozda
- PROIZVODNE
- EKOLOŠKE
- SOCIALNE
Ekološke (okoljske)
- varovalna
- vodna
- pestrostna (biotopska)
- klimatska
- zaščitna
- zdravstvena
Kakšni bo prihodnja razmestitev drevesnih vrst? - BUKEV
Kakšni bo prihodnja razmestitev drevesnih vrst? - SMREKA
Kakšni bo prihodnja razmestitev drevesnih vrst? - HRAST
Vodna vloga gozda, gozd in voda
Voda je vir življenja in kot
taka omogoča vznik, obstoj in
preživetje gozda.
KROŽENJE VODE
VODA V NARAVI STALNO KROŽI
Ali ste vedeli,
da vedno
znova
porabljamo isto
vodo?
VODA VENOMER
POTUJE IN SE
SPREMINJA IZ
TEKOČEGA
AGREGATNEGA
STANJA V
PLINASTO ALI
TRDNO IN NAZAJ
V TEKOČE.
KROŽENJE VODE SE ŠE NIKOLI NI USTAVILO.
GOZD JE NARAVNI FILTER
Gozd s svojimi gostimi krošnjami prestreže
velik delež padavin. Del jih izhlapi, del
odkaplja z listov in vej, del pa jih steče po
deblu do tal. Posamezen delež je odvisen
od vrste in intenzivnosti padavin kot tudi
od zgradbe gozda, drevesnih vrst, oblike
dreves in njihove prostorske razporeditve.
Zakaj v gozdu boljša voda
Večjo kakovost pitne vode v gozdnatih vodozbirnih območjih v primerjavi z drugimi rabami tal pripisujemo hitrejšemu kroženju hranil in ionov, manjšemu odtoku plavin in sedimentov, počasnejšemu razkroju organske snovi, večji mikrobiološki aktivnosti, nižjim temperaturam in manjšim antropogenim posegom v gozdni prostor . Hkrati gozd pomembno prispeva k zmanjševanju erozijskih pojavov, ki neposredno ogrožajo zemljišča in naselja ali zaradi sproščanja sedimentov ogrožajo vire pitne vode.
Gozd je naravni filter, rezervoar in nenazadnje
kot dejavnik, ki v veliki meri vpliva na gibanje
vodnega odtoka. Naj ponazorimo: pri kroženju
vode v naravi ta prehaja skozi različne
vegetacijske in zemeljske plasti in se pri tem
čisti, rastline in gozdna tla pa obenem
akumulirajo ogromne količine vode, ki bi sicer
prosto odtekala po površju in imela še bolj
razdiralne učinke, kot jih ima sedaj. Povedano
drugače, če gozda ne bi bilo, bi bilo poplav,
plazov, zemeljskih usadov in hudourniških
pojavov še veliko več, kot jih je sedaj, zelo
verjetno pa bi bila precej drugačna tudi
lokalna klima.
GOZD NARAVNI REZERVAR
Iz krošenj izpari (15 – 35 % padavin)
Odtok po deblu (do 5%)
Pritalna vegetacija in opadvežejo (5 – 20 %)
(talna voda, transpiracija, hranila,)
listopadni
gozdovi
transpirira
jo 500 –
800 mm,
Iglasti
gozdovi
300 – 600
mm
ALI VEŠ
Bukev v starosti okrog 100 let lahko dnevno izloči do
600 l vode
Vsako uro porabi
1 kg vode
Ali veš ?
Gozdnate razvodnice in mokrišča predstavljajo
75 odstotkov dostopne sveže vode.
Približno tretjina največjih svetovnih mest velik
delež pitne vode pridobiva neposredno iz
zaščitenih gozdnatih območij.
Gozdovi delujejo kot naravni vodni filtri.
Klimatske spremembe vplivajo na
razpoložljivost vodnih virov.
Gozdovi lahko zmanjšajo
možnost pojava visokih
voda ob krajših in manj
intenzivnih padavinah, a
ne morejo preprečiti
pojava poplav ob večjih
padavinah na velikem
območju.
ZADRŽEVANJE VODE
En hektar bukovega gozda zadržuje 2
milijona litrov deževnice in jo oddaja kot
pitno vodo v okolje. Gozdna tla vpijejo
28-krat več vode kot peščena. Raziskave
so pokazale, da je spiranje tal na
travniku do 7-krat večje kot v gozdu, goli
površini pa kar 470-krat večje kot v
gozdu.
GOSPODARJENJE Z GOZDOM
Za gospodarjenje z gozdom za vodo so
pomembne predvsem tri funkcije. To so funkcija
varovanja gozdnih zemljišč in sestojev
(varovalna funkcija), hidrološka in zaščitna
funkcija. Od teh je prva vezana predvsem na
varstvo tal, rastja in na preprečevanje erozije
gozdnih tal ne glede na lego, torej tudi ob
vodotokih, hudourniških strugah, pla-zovitih
območjih ipd. Namen druge, hidrološke funkcije
gozda je neposredna zaščita vseh vrst vodnih
virov (izvir, površinska voda, vodotok) v gozdu s
ciljem ohranjanja in izboljšanja kakovosti vode.
GOSPODARJENJE Z GOZDOM
Močnejša sečnja dviguje nivo podtalnice, goloseki pa tudi poslabšajo kakovost vode. Poruši se grudičasta struktura tal in poveča talna erozija. Paziti moramo zlasti na to, da ne bi povzročili onesnaženja vodotokov ali jih zajezili. Sneg najbolj obremenjuje mlad gozd, žled najbolj prizadene enodobne gozdove.
Količino presežne vode lahko povečamo samo z močnim redčenjem gozdnega sestoja ali sečnjo na golo. Torej manjša proizvodnja lesa pri večji količini presežne vode lahko povzroči slabšo kakovost vode zaradi spiranja tal. Kljub nasprotjem pa omenjene cilje gospodarjenja lahko dosežemo.
Proizvodne vloge oz. funkcije
lesnoproizvodna
nabiralniška
lovnogospodarska
OGLARSTVO
Oglarstvo
lahko danes
ponovno
zadovoljuje
in aktivira
več vlog
gozda,
predvsem pa
proizvodne
in socialne.
PROIZVODNJA OGLJA
Danes v
Sloveniji
pridelamo
okoli 500 ton
oglja
KJE OGLARIMO
Oglarska dežela
Dole pri Litiji
Selca pod sv.
Mohorjem v Selški
dolini
In še več kot na 20
mestih po Sloveniji
SLOVENSKI OGLARJI
Klub oglarjev
Slovenije
VSESLOVENSKI PRIŽIG KOP
KULTURNA IDENTITETA IN
PREPOZNAVNOST KRAJA ??
POMEN PRIDOBIVANJA OGLJANa okolje
• Velik delež gozdov je v mlajših razvojnih fazah. Mnogo več kot kažejo naše „slike“. Z ustreznimi ukrepi, predvsem s sečnjo v letvenjakih in drogovnjakih, lahko v razmeroma kratkem času pospešimo prehod mlajših gozdov v starejše razvojne faze. Velika količina drobnejšega in manj kvalitetnega lesa, ki ga lahko uporabimo za kope (dodana vrednost), je že količina, ki pomaga pri reševanju problema redčenj v mlajših sestojih in trženja na tržišču manj vrednih lesnih sortimentov.
• Za oglarjenje lahko s pridom uporabimo tudi les s travnatih površin v zaraščanju. Tako upočasnimo zaraščanje kmetijskih površin in pripomoremo k ohranjanju značilnosti kulturne krajine.
Za lastnika
Za oglarja ima lahko pridobivanje oglja večplasten pomen, ki bi ga lahko razdružili na sociološki in denarno pridobitveni del.Naš oglar ni več samo tisti, ki ohranja kulturno krajino, zmanjšuje zaraščenost travniških površin in opravlja nego v mladem gozdu, temveč postaja učitelj, raziskovalec in vodič. Lahko začuti, da zna delati nekaj posebnega in vrednega.Poleg oglja lahko prodaja še naravno in kulturno krajino, oglarsko kolibo, lastne pridelke od jabolčnika do kruha. Z druženjem dviga sam sebe in okolico.
DOPOLNILNA DEJAVNOST
OGLARSTVO – domače izdelovanje oglja v
oglarskih kopah v gozdovih kot ohranjanje
domače obrti spada v okvir domače in
umetnostne obrti.
Potrebno je pridobiti poseben certifikat
Obrtne zbornice Slovenije
ORGANIZIRANA USPEŠNA
PRODAJA OGLJA
ODKUPNA CENA
OGLJA
PRIDOBLJENEGA NA
TRADICIONALEN
NAČIN,
POKRIVA LE 59 %
PROIZVODNIH
STROŠKOV.
OGLARJENJE V SLOVENIJI NEKOČ IN DANES
OGLARSKI DNEVI, POHOD PO OGLARSKI POTI
(OGLARSKE POTI)
PREDSTAVITVE NA SEJMIH IN DRUGIH VEČJIH
PRIREDITVAH
ZAVOD ZA GOZDOVE
SLOVENIJE
OGLARSKA NOČ
SLIKARSKE KOLONIJE, FOTO DRUŽENJA,
BRALNI VEČERI, KOPA IN ZVEZDE
EKSKURZIJE OGLARJEV, DRUŽENJA
BITI PA ŽELIMO ČUDOVITI IN ENKRATNI
PREDVSEM PA SE IMETI LEPO
SLOVENSKI
OGLARJI TO
ZNAMO
ZAVOD ZA GOZDOVE
SLOVENIJE
Socialne funkcije oz. vloge gozda
• rekreacijska
• - turistična
• - vzgojna (poučna)
• - raziskovalna
• - dediščinskovarstvena
• - obrambna
• - estetska
Kvaliteta bivalnega okolja!
oddih in sprostitev
blažitev mestne klime
nasprotje nenaravnemu
življenjska pestrost
Urbani gozdovi
Prost dostop pomeni
prosto hojo oseb po gozdu.
Dopustiti v svojem gozdu
prost dostop, razen za
primere pridobitne
turistične oziroma
pridobitne rekreativne
dejavnost.
Dovoliti v svojem gozdu
čebelarjenje ter lov in
rekreativno nabiranje
plodov, zelnatih rastlin,
gob in prosto živečih živali
v skladu s predpisi.
OD VZNIKA DO EVRA
OD VZNIKA DO EVRA
Gozdni sadeži
Prav zagotovo ste se vsaj kdaj v
poletnem času odpravili v gozd po
gozdne sadeže, kot
so robide, maline, borovnice,ipd.
Marsikdo pravi, da je najbolši sadež
tisti, ki je utrgan in zaužit na licu
mesta in tako je verjetno tudi z
gozdnimi sadeži.
GRABLICE SO
NOVE ZELO
UČINKOVITE
ZA NABIRANJE
10 EVROV
OD VZNIKA DO EVRA
OD VZNIKA DO EVRA
OD VZNIKA DO EVRA
OD VZNIKA DO EVRA
KAJ SMEM ?
Posamezni obiskovalec gozda lahko v smislu
rekreativnega nabiranja za lastne potrebe
nabere dnevno največ 2 kg gob, razen gob, ki
jih je prepovedano nabirati na podlagi
predpisa, ki ureja varstvo samoniklih gliv,
plodov, mahov in kostanja ter 1 kg zelnatih
rastlin, razen rastlin, ki jih je prepovedano
nabirati na podlagi predpisa, ki ureja varstvo
zavarovanih rastlinskih vrst.
Zavarovane rastline imajo več režimov
varovanja.
Za nekatere velja strožji, za druge blažji
režim.
Konkretno za arniko velja, da je dovoljeno odvzeti iz narave ali zbirati
nadzemne dele rastline, razen semen oz. plodov, za osebne namene. To
pomeni, da je za osebne namene dovoljena količina odvzema v enem dnevu
šopek (število rastlin, ki jih lahko oseba drži med palcem in kazalcem). Za to
ne potrebuješ posebnega dovoljenja.
Če pa želiš večje količine in za druge namene (npr. znanstveno raziskovanje,
izobraževanje, obnovitev populacij… ter izkoriščanje za prodajo,
zamenjavo…), potrebuješ posebno dovoljenje. Vloga za izdajo dovoljenja, ki
mora vsebovati predpisane elemente, se pošlje na MOP. Dovoljenje se izda, če
to ne ogroža ugodnega stanja vrste.
Šteje se, da obiskovalec gozda pri
rekreativnem nabiranju plodov, zelnatih
rastlin ali gob ogroža funkcije gozda (41. in
43. člen PVG), če pri tem: nabira drevesne plodove, semena, cvetje ali vejevje tako, da se
površina krošnje drevesa zmanjša za več kot 30 % in če je morebitno
obvejevanje drevesa opravljeno na način, da rez ni gladek;
pri izkoriščanju grmovnic v grmu pusti manj kot 30 % živih poganjkov
razen v primerih, ko je z gojitvenim načrtom določeno drugače;
nabira zelnate rastline tako, da se odstrani več kot 30 % rastlin oziroma
več kot vsaka tretja rastlina;
nabirajo mahovi tako, da se odstranijo z več kot 20 % površine, ki jo
mahovi poraščajo.
V skladu z 41. členom PVG se šteje, da se
gozd opustoši oziroma se v njem ogrožajo
njegove funkcije tudi, če se: iz gozda odnaša organski del tal, mineralni del tal oziroma pesek ali gozd osušuje z
jarki;
steljari oziroma grabi listje v gozdu, v katerem se ta dejavnost tradicionalno ni
izvajala ali se grabi v drugem gozdu pogosteje kot dvakrat v desetih letih;
steljari na zlivnih območjih hudournikov ali na erodibilnih območjih;
ne pridobiva semen gozdnih dreves v skladu s predpisi, ki urejajo gozdni
reprodukcijski material;
nabirajo drevesni plodovi, storži in semena tako, da je otežena naravna obnova v
sestojih, kjer je ta načrtovana;
vrta v drevo za pridobivanje sokov ali smolari na drevesu, ki ni bilo izbrano za posek,
ali v nasprotju z usmeritvami in pogoji, določenimi z odločbo Zavoda za gozdove;
nabirajo plodovi z uporabo pripomočkov za učinkovitejše nabiranje, ki povzročajo
poškodbe na rastlinah, tleh ali njihovi okolici.
SANKCIONIRANJE
Izvajajo ga inšpektorji, pristojni za
ohranjanje narave, za gozdove in
naravovarstveni nadzorniki. Lahko tudi
tržni inšpektorji, če arniko prodajaš na
tržnici brez ustreznega dovoljenja.
Izkoriščanje ekosistemskega blaga
in storitev na prehodu v 21. stoletje
presega zmožnosti
ekosistemov v več delih sveta.
Izginjanje življenjsko
pomembnih storitev določenih
ekosistemov je resna grožnja za
družbo in lahko povzroči
revščino, bolezni in spore med
državami.
Nov pojem, ki se uveljavlja kot nov obetajoč
okoljski inštrument, so plačila za ekosistemske
storitve ali payments for ecosystem
services' - PES.
Ocenjuje se, da se je
vrednost
ekosistemskih
storitev zaradi
spremembe rabe
zemljišč v obdobju
med leti 1997 in 2011
na letni ravni
zmanjševala za od
4,3 do 20,2 bilijonov
ameriških
dolarjev.
Največji izzivi, ki čakajo gozd in gozdarstvo v
zelo bližnji prihodnosti:
Les bo skupaj s pitno vodo postal pomembna strateška surovina
Povpraševanje po lesu bo preseglo ponudbo (E, novi proizvodi, …).
Klimatske spremembe: odhod nekaterih drevesnih vrst, prihod novih,
novi škodljivci ipd..
Kako ohraniti proizvodno sposobnost gozda, njegovo ekološko, socialno
in kulturno vrednost?
Kako ob mnogih spremenljivkah načrtovati za 100 let vnaprej, ko
sodobna družba mnogokrat misli le še za največ mandat vnaprej?
Garancije za preživetje gozda: sonaravnost, načrtno in strokovno delo,
razpršitev tveganj, učinkovita gozdarska administracija, itd..
Gozdarstvo in družba sta glede gozda pred mnogo večjimi izzivi,
kot pa morda sploh slutimo.
Do sedaj smo izzive obvladali – bo tudi tokrat tako?
Gospodarjenje z gozdom zato postaja kompleksno gospodarjenje z naravnimi bogastvi. Gospodarski ukrepi v gozdu niso več samo cilj: dosegati trajno in čim večjo proizvodnjo lesa.
V novejšem času se uveljavlja nova naprednejša misel, da moramo gozd negovati in oblikovati tako, da bo trajno varoval vse dobrine gozdnega okolja. Poleg svežega zraka, rekreacije, socialne varnosti in drugih dobrin, naj gozd ob istočasni čim večji proizvodnji lesa zagotavlja tudi čim več dobre čiste vode. Tako postavljenih ciljev gospodarjenja z gozdom pa ni lahko doseči, ker so si posamezni delni cilji lahko v medsebojnem nasprotju.
Arhiv: seznam pri avtorju