TEHNOLOŠKI LIST ČESEN 2013 Česen je bil do devetdesetih let prejšnjega stoletja pomembna vrtnina, ki je marsikateri manjši kmetiji prinesla pomemben dohodek. Po osamosvojitvi pa so predvsem naši mesarji odkrili posušen česen, trgovci pa hitro za njimi še poceni kitajski česen. Od takrat naprej v Sloveniji omembe vrednih površin s česnom ni bilo.

Sortni izbor V Skupnem katalogu sort zelenjadnic EU, ki ga lahko pregledate na spodnji povezavi: http://ec.europa.eu/food/plant/propagation/catalogues/database/public/index.cfm?event=VarietyQuerySubmit&page=0&page=0 je trenutno registriranih 113 kultivarjev česna, med njimi so tudi trije slovenski, to so Ptujski jesenski, Ptujski spomladanski in Jesenski Anka. Iste sorte so vpisane tudi na Slovenski sortni listi na dan 14.08.2012. Slovenska sortna lista za leto 2012 je dostopna na naslednji spletni strani: http://www.fu.gov.si/fileadmin/fu.gov.si/pageuploads/ZAKONODAJA_IN_DOKUMENTI/Objave_FURS/Sortna_lista/Sortna_lista_2012_1.pdf

Opis slovenskih sort česna Sorte česna delimo na ozimne (jesenske, zimski) in spomladanske (jari). Morfološko pa se med seboj razlikujejo česni še tako, da naredijo eni tudi cvetno steblo, drugi ga pa ne. Med našimi domačimi sortami imamo vse tri predstavnike. Razlika med jarim,i in ozimnimi sortami je v tem, da ozimne moramo saditi v jeseni, drugače ne delitirajo, se ne razdelijo v stroke, jare pa lahko sadimo tudi zgodaj spomladi, vendar v našem klimatu priporočam sajenje v jeseni.

Ptujski jesenski Je ozimna sorta česna, ki naredi velike, bele čebule z 8 – 10 velikimi stroki. Ima dokaj močno listno maso, vendar se lahko puli, listi se ne trgajo. Sorta dozori zadnji teden junija ali prvi teden julija. Od pravočasnega spravila je močno odvisna dolžina skladiščenja. Od takrat, ko je česen primeren za izkop do takrat, ko zaradi predolgega čakanja pričenjamo izgubljati kvaliteto je samo 7 dni. Njegova prednost je enakomerna, bela barva luskolistov, višji pridelek, slabost pa krajši čas skladiščenja. Ta je sicer odvisen tudi od ustreznih ukrepov agrotehnike, a vseeno velja, da se ta sorta uspešno skladišči samo do konca decembra.

Slika 1; sorta Ptujski jesenski

Ptujski spomladanski Je jara sorta česna. Naredi srednje velike čebule z večjim številom (12 – 18) manjših strokov. Odvisno od klime pri dozorevanju se sorta rahlo rdečkasto obarva, tako meso, kakor luskolisti. Sadimo ga lahko v jeseni in ne pomrzne. Jesensko sajenje je priporočljivo. Sorta Ptujski jesenski dozori v sredini julija. Največja odlika te sorte je izredno dobra skladiščna sposobnost. Ob primerni agrotehniki ga lahko skladiščimo do spravila naslednjega pridelka.

Slika 2: sorta Ptujski spomladanski

Jesenski Anka Je ozimna sorta česna, ki naredi cvetna stebla. Odlikuje ga zelo visok pridelek velikih čebul z debelimi stroki. In belimi, rahlo rdečkasto obarvanimi luskolisti. Sorta dozori konec julija ali v začetku avgusta. Za profesionalno pridelavo je v Sloveniji na razpolago kar nekaj tujih sort. Ponudniki semenskega materiala so:

- Semenarna Ljubljana d.o.o. - HP hibrid d.o.o - Agrosaat d.o.o - Amarant kooperativa d.o.o.., ki ponuja ekološko pridelan semenski material

Temperatura

Česen ni toplotno zahtevna rastlina, slabo pa prenaša visoke temperature. Česen je zahtevna rastlina, ki pa je zelo odporen na mraz, prenaša tudi krajše zastajanje vode. Dobro ukoreninjen česen prenese tudi do – 25oC v suhem mrazu in več, če je pokrit s snegom. Spomladi prične z rastjo pri 3 oC, optimalne temperature so okoli 15 – 20 oC, ko pa zori, pa do 25 oC. Pri temperaturah nad 30 oC za daljši čas postanejo stroki oziroma meso rumenkasto, luskolisti pa lahko rjavkasti. Zato je potrebno čim bolj zgodnje spomladansko sajenje, še bolje pa je, da ves semenski material posadimo jeseni. Za optimalen razvoj koreninskega sistema mora biti zemlja hladna 10 – 15 oC, temperature nad 20 oC ustavijo razvoj koreninskega sistema, zato morajo biti sajenje dovolj zgodnje, da ima koreninski sistem možnost razviti se v popolnosti. Rast korenin je odvisna tudi od razlike med temperaturo tal in zraka, dokler so tla toplejše, korenine rastejo. Zato so tako pomembne čim zgodnejše setve in sajenja, saj so take razmere pri nas samo zgodaj spomladi. Strok se prične razvijati šele v dolgem dnevu, če sadimo prepozno, pomlad pa je topla (kar pri nas ni redkost), se razvije premalo listov in korenin, zato je pridelek nižji. Prepozna sajenja ali sajenje ozimnih sort spomladi povzroči, da česen ne delitira, ne naredi strokov. nad 35 oC (tal) pa ustavijo razvoj in pospešijo dozorevanje. Zato je potrebno česen redno namakati, da se hladi tudi zemljišče, namakati prenehamo 14 dni pred spravilom v vročem poletju pustiti zapleveljena tla, saj edino plevel zastira tla tako, da ostajajo hladnejša, čebula sama ne senči dovolj.

Vlaga Čeprav velja med slovenskimi pridelovalci česna prepričanje, da česen ne potrebuje namakanja, temu še zdaleč ni tako. Že v jeseni potrebuje za dober, hiter in enakomeren vznik in za hiter za razvoj korenin vlažna tla, po potrebi tudi namakanje. Kasneje, spomladi, potrebuje redno vlažna tla tudi do dveh tretjin razvoja, to je v naših razmerah nekje do sredine junija zimske sorte, konca junija pomladanske sorte in začetka julija sorte s izoblikovanim steblom. Dodaten razlog za namakanje so tudi visoke temperature, ki tla segrevajo nad 30 oC. V času dozorevanja pa so zaželjena suha tla. Česen ima dokaj globok koreninski sistem, kljub temu pa namakamo na tak način, da se zemlja ne zbija. V zbiti zemlji je otežkočen sprejem hranil, kar zniža pridelek in poslabša skladiščenje. Vsako kratkotrajno pomanjkanje vlage pomeni nižji pridelek, saj česen kasneje zastoja rasti ne odpravi povsem. Pri česnu vzdržujemo tla vlažna nad 70 % PK. Namakamo vse do sredine (ozimne sorte) oziroma konca (jare sorte) junija povsem redno. Česen lahko za razliko od čebule namakamo redkeje z višjimi odmerki vode, saj je koreninski sistem sposoben poiskati vodo tudi v globljih plasteh tal, kar čebula ni sposobna. Z namakanjem prenehamo najkasneje dva tedne pred nameravanim spravilom.

Osvetlitev Česen ima velike potrebe po osvetlitvi, zlasti spomladi, v času razvoja listov. Zato ga ne saditi preveč na gosto. Pri setvi vmesnih posevkov, (postaja vedno bolj zanimivo) je potrebno upoštevati, da lahko med česen spomladi sejemo samo nizke zelenjadnice, šele od konca maja naprej pa tudi bujnejše oz. do konca maja morajo biti vmesni posevki nižji ali enako visoki kakor listje česna (korenček na primer). Česen oblikuje čebulo in stročke v dolgem dnevu. Če ga torej sadimo prepozno, se do takrat ne razvoje dovolj listja in korenin, bo pridelek nižji. Kritična dolžina dneva, ko se prične oblikovanje čebule, je 12 pri nekaterih sortah tudi 14 ur. Ponovno nastanejo težave tudi, če se prične dan krajšati, česna pa še niste pospravili, saj prične ponovno poganjati listje in korenine in s tem se zmanjšuje količina suhe snovi v česnu (slabše skladiščenje) in nižja je seveda količina koristnih snovi. Nevarno je tudi obdobje po suši, česen pa je še v zemlji. Tudi takrat je po prvem dežju velika možnost za ponovno poganjanje listov in korenin.

Kakovost zemljišča, primerno zemljišče

Zemlja: za razliko od čebule česen bolje uspeva v globljih, glinasto peščenih tleh, tudi težjih tleh, da so le dobro založenih s humusom. V plitkejših tleh je nujno zagotoviti redno namakanje, saj so pri nas lahko že pomladi presuhe. Za uspešno rast in kvaliteten pridelek mora biti urejen vodno zračni režim njive, predvsem pa tudi pH tal. Česen je zelo občutljiv na nizek pH in pH okoli 5 lahko povzročijo že, da česen sploh ne bo vzniknil, da bo slabo prezimil in predvsem , da bo pridelek nižji. Idealen pH je 6,5 - 7. Priporoča se sajenje na gredice, kjer lažje zagotovimo dobro odcednost, posebej v težjih tleh.

Slika 3: Priporoča se sajenje na gredice, da se zagotovi odcednost

Gnojenje Gnojenje vrtnin mora biti vedno prilagojeno pričakovanemu pridelku. Za pridelovanje zgodnjih sort česna z nižjimi pridelki, pridelovanje mladega česna seveda ne smemo gnojiti toliko, kot gnojimo poznim sortam z visokim pridelkom. Trenutno lahko v Sloveniji pri najpogosteje uporabljeni tehnologiji pričakujemo predelek okoli 6 t/ha, seveda pa bi bil ta lahko tudi do 12 t/ha suhega česna. Zato moramo količino posameznih hranil vedno odmerjati glede na pričakovan pridelek. Česen nikakor ne prenaša gnojenja z organskimi gnojili, predvsem pa ne gnojenja s hlevskim gnojem ali gnojevko, gnojnico. Samo v primeru zelo nizke količine humusa v peščenih tleh se priporoča gnojenje s kompostom (20 – 30m3/ha). Za razliko od čebule pa dobro prenaša gnojenje s kupljenimi organskimi gnojili. Odvzem hranil česna, posajenega konec marca s pridelkom 4,5 t/ha je: 125 kg/ha N, 90 kg/ha P2O5, 150 kg/ha K20, 15 kg/ha MgO in 25 kg/ha CaO. (Vir: Tehnološka navodila za integrirano pridelavo zelenjave 2013). Pri tem pa je potrebno upoštevati še omejitve, ki jih prinaša Uredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (Ur.l. RS, št. 113/2009), ki omejuje skupni vnos dušika za čebulnice v konvencionalni pridelavi na 120 kg/ha, za vse površine, ki so v ukrepih Slovenskega okoljskega programa (KOP) pa samo na 80 kg/ha. Ostale vire dušika je potrebno najti v predhodnem posevku, kjer pa žal metuljnice pri pridelavi čebulnic niso zaželene, organski snovi v tleh, (količino rastlinam dostopnega dušika v tleh iz tega vira lahko povečamo z večkratnim okopavanjem, rahljanjem medvrstnega prostora) in listnem gnojenju. Potrebno je upoštevati še to, da česen dušika v začetku rastne dobe praktično ne potrebuje. Zato zadelamo predsetveno v tla največ 1/3 dušika, v jesenskem sajenju tega ne priporočam, ostalo dodamo v dveh ali treh dognojevanjih, pri tem pa priporočam tudi merjenje rastlinam dostopnega dušika v tleh (Nmin ali hitre talne teste).

1. dognojimo, ko imajo rastline 2 – 4 dobro razvite liste) ciljna vrednost Nmin 80 kgN/ha) 2. dognojimo 2- 3 tedne po prvem dognojevanju, ciljna vrednost Nmin je je 75 kg N/ha 3. Z dušikom gnojimo najkasneje do konca maja, kasnejše gnojenje lahko zakasni pravilno

dozorevanje.

Slika 4: gnojenje česna z dušikom V ekološki pridelavi pa naj sledi česen vrtninam ali poljščinam, ki smo jih gnojili z gnojem, gnojenje potem ni potrebno. Svetujem pa redno okopavanje, prvič takoj, ko se sneg stali in opazimo začetek vegetacije. Zelo priporočljivo je tudi dognojevanje s kalijem, polovico odmerka damo predsetveno, drugo polovico pa v drugi polovici debeljenja čebule (konec maja, začetek junija). Pri gnojenju s kalijem moramo upoštevati še, da česen, tako kakor ostale čebulnice ne prenaša dobro gnojen ja s kalijem v kloridni obliki (kalijeva sol). Pri gnojenju s kalijem bodite pozorni na kemijsko obliko kalija, saj česen ne prenaša dobro gnojenja s kloridi (kalijeva sol). Ob enem pa ima tudi velike potrebe po žveplu, ki ga zdaj zaradi vse čistejšega zraka, velikokrat primanjkuje. Zato je zelo priporočljivo gnojenje s kalijevim sulfatom, na lažjih tleh in tam, kjer je založenost tal s kalijem nizka, obvezno gnojimo v dveh, enakovrednih obrokih. Ves potreben fosfor dodamo predsetveno. Tudi v ekološki pridelavi so dovoljena nekatera gnojila, kjer je kalij v sulfatni obliki. Po potrebi, če je to razvidno iz rezultatov analize tal, predvsem pa v peščenih tleh, svetujem uporabo, dognojevanje s temi gnojili. Kot je rečeno, ima česen velike potrebe po žveplu. Priporoča se dva do trikratno listno dognojevanje in sicer v času debeljenja česna. Pred spravilom se priporoča tudi dva ali trikratno listno gnojenje s kalijevimi listnimi gnojili. S tem povečamo skladiščno sposobnost. Če pretiravamo z gnojenjem z dušikom, pri tem pa je v tleh če pomanjkanje kalija se razvije preveč listov, česen se slabo razvija, pozneje oblikuje in prepozno dozoreva, bolj je dovzeten tudi za glivične bolezni. Če dodamo kalij prehitro, ustavimo razvoj listov in s tem znižamo pridelek. Pomanjkanje kalija pomeni slabšo odpornost, nižjo težo pridelka. Česen potrebuje tudi mikrohranila: bor, mangan, cink, baker in magnezij. Najbolj pozorni pa moramo biti na žveplo, ki daje višjo kakovost pridelku. Pomanjkanje mangana se pozna v kislih tleh, kar povzroča rumenjenje, zvijanje in lomljenje listov. Pomanjkanje bora pomeni krhkost in lomljenje listov. Pri pomanjkanju cinka se razvijejo rumeni listi. Pri pomanjkanju bakra se razvijejo tanki in slabo obarvani listi, pridelek pa ima slabe skladiščne sposobnosti. Pomanjkanje magnezja se pojavi samo pri previsokem pHju ali premočnem apnenju tal.

Kolobar Česen sodi v skupino čebulnic, v katero uvrščamo tudi čebulo, šalotko, por, drobnjak, stoletno čebulo in druge. Zahteva širok kolobar, presledek med pridelovanjem posameznih čebulnic na istem mestu bi moral biti petleten. Najkrajši presledek pa je trileten. Odličen predposevek za česen so žita. Dober predposevek so tudi kumare, rdeča pesa, paradižnik, korenčke in jagode. Primeren predposevek so tudi sladki komarček, endivija, motovilec, krompir, kolerabica, solata, koruza, blitva, bučke, radič, špinača, zelena in peteršilj. Veliko avtorjev odsvetuje metuljnice kot predposevek. Neprimerne so tudi kapusnice. Po česnu ostane zemljišče dobre strukture, vendar običajno zapleveljeno. Po česnu dobro uspevajo praktično vse vrtnine, mogoče z izjemo stročnic. Priporočljive rastline za združene setve so korenček, pastinak, rdeča pesa, jagode in solata.

Tehnologija pridelave

Česen komercialno pridelujemo vegetativno – iz stročkov. Le v manjših količinah za direktno pridelavo se prideluje česen tudi iz zračnih čebulic, ki jih naredijo nekatere sorte česna na cvetnih steblih. Za vrtičkarje so v zadnjih letih v zelo omejenih količinah na razpolago tudi sadike česna. Izbira semena

Slika: 5: Znaki viroze na česnu V zadnjih letih, ko se je pridelava česna zelo razširila, se je pokazalo, da je izbira ustreznega semena zelo pomembna. Ker je razmnoževanje vegetativno, se s stroki prenašajo tudi vse pomembne bolezni. Največje znižanje pridelka pa prinaša zagotovo okužba z virusi. Na razpolago v EU je tudi brezvirusen semenski material, ki pa se seveda na polju hitro ponovno okuži, njegova cena pa je zelo visoka. V Sloveniji smo imeli posajen brezvirusni česen že dobrih dvajset let nazaj, a je bila takrat odločitev nekaterih, da se takšno razmnoževanje »ne splača«. Ponudnikov semena česna v Sloveniji je več. Pomembno je le, da se resnično odločite za nabavo semenskega materiala. Res

je, da je investicija visoka, jedilni česen je lahko veliko cenejši. Vendar v tem primeru nimate nobene informacije o sorti, o dozorevanju. Česen je tudi zelo občutljiv na dolžino dneva in vse sorte ne bodo dobro uspevale v naših klimatskih pogojih. Tudi seme je lahko vprašljive kvalitete, zato svetujem previdnost in naj ne bo cena osnovno vodilo pri nabavi semena. Pred sajenjem moramo česen raztročkati (razdeliti čebule). Pomembno je, da ne stročkamo prehitro, saj lahko prehitro stročkanje, kasneje pa hranjenje takega semena v nekoliko vlažnejšem prostoru, ali pa samo nekoliko višja vlaga v zraku, povzročijo poganjanje listov, ne korenin. V tem primeru je pridelek že nekoliko nižji. Med pridelovalci kroži, da se sadijo samo zunanji stroki v čebuli. To je res ali pa tudi ne. resnica je, da dajo večji stroki višji pridelek. Ker pa so hkrati zunanji stroki veliko večji, to seveda velja, zato je odbira smiselna. Če sadimo strojno, z natančnejšimi stroji, je smiselno tudi kalibriranje semena, ločevanje semenskega materiala po debelini. Le tako boste lahko sadilce tako natančno nastavili, da bodo sadili enakomerno in bo sklop rastlin kasneje strnjen. Vendar drobnejših strokov ne zavržemo. V Sloveniji se zelo dobro prodaja tudi mlad, nedozorel česen. Zato drobne stroke posadimo ločeno, na gosto in pridelek poberemo še nedozorel, mlad in ga prodamo tako. Če se boste potrudili,. Boste zagotovo tudi zanj našli kupca. Tako boste kot mladi česen prodali tistega, ki kot dozorel česen nima možnosti za visok pridelek. (Mladi česen lahko pridelate tudi iz zračnih čebulic). Poraba semenskega materiala je odvisna od debeline strokov, zato je količina lahko zelo različna od 800 – 1200 kg/ha semenskega materiala je potrebno.

Sajenje česna

Slika 5; strojno sajenje česna Zaradi pogosto slabega zdravstvenega stanja semena, saj predpisi EU, ki trenutno veljajo, dopuščajo prodajo zelo vprašljive kvalitete semena, bi bilo smiselno razkuževanje semena. V Sloveniji je 18.08.2013 registrirano sredstvo Rovral Aquaflo, ki ga lahko uporabimo za zatiranje bele gnilobe (Sclerotinia sclerotiorum) za razkuževanje semena s potapljanjem, uporaba 300 ml/100 kg semena. Žal pa seveda da glivica ni edina, ki povzroča težave pri pridelovanju, že pri samem vzniku in tudi kasneje pri skladiščenju

pridelka. Kljub temu v konvencionalni in integrirani pridelavi priporočam vsaj uporabo tega pripravka. Ekološke alternative so različni rastlinski pripravki, čaji, kot je kamilični, žajbljev čaj, a učinek delovanja ni dokazan. V Rusiji uporabljajo za razkuževanje žveplene pripravke, ki se jih uporablja tudi v vinarstvu. V literaturi se zasledi tudi možnost razkuževanja s toplo vodo 40 – 50 oC za 90 min, nato ohladiti v hladni vodi in sušenje po potrebi, vendar to ni znanstveno preizkušeno. Vsekakor pa je tako v konvencionalni, kakor tudi ekološki pridelavi česna priporočljivo namakanje semenskega materiala v pripravke, ki vsebujejo izvlečke morskih alg. Le ti vplivajo na hitrejše in močnejše ukoreninjanje česna. Namakanje v kemičnih pripravkih naj traja vsaj 10 minut, v čajih pa vsaj pol ure. Semenski material je potrebno po namakanju takoj posušiti, še bolje pa je, da česen takoj posadimo. Površine za jesensko sajenje česna pripravljamo od sredine septembra naprej, za spomladansko sajenje pa popolnoma pripravimo že v jeseni in jih spomladi pred sajenjem samo še enkrat prebranamo, prerahljamo. Tako dosežemo dobro odcedna tla in zmanjšamo količino plevelov v tleh, saj z večkratno mehansko obdelavo veliko vzniklih enoletnih plevelov uničimo. To pa ne velja, če imamo na površinah težave z večletnimi, koreninskimi pleveli. v tem primeru se večkratni mehanski obdelavi izogibamo. Pred sajenjem ni potrebe po gnojenju z dušikom, predvsem pa ne pri jesenskemu sajenju. Datum sajenja je odvisen od tipa česna. Poznamo ozimne, jesenske sorte česna in jare ali letne sorte česna. Ozimne sorte moramo saditi v jeseni, Jare sorte pa lahko sadimo tako v jeseni kakor spomladi. Ker je v naših klimatskih razmerah zgodnje spomladansko sajenje pogosto otežkočeno, posebej v nekoliko težjih tleh, je zelo priporočljivo sajenje jarih sort v jeseni. V primeru tujih, v Sloveniji nepreizkušenih sort je potrebno to možnost pri dobavitelju semena preveriti. Jesensko sajenje se prične v tretjem tednu oktobra, vendar je čas sajenja odvisen tudi pod vremenskih razmer. Česen za dobro ukoreninjanje pred zimo potrebuje 30 dni temperature zemlje nad ničlo. Korenine rastejo še pri -1 oC. Zato v primeru napovedi daljšega obdobja mraza s sajenjem pohitimo. Ravno obratno pa, v primeru podaljšane, tople jeseni sadimo nekoliko kasneje. Bolje je, da česen pred zimo sploh ne požene nadzemnega dela, ali pa so listi komaj na planem. Če pa sadimo prepozno, se pozna na višini pridelku. Spomladansko sajenje izvedemo čim bolj zgodaj. Vsako sajenje po koncu marca lahko pomeni nižji pridelek. Česen razvija korenine samo v hladni zemlji in kratkem dnevu. Ko se zemlja ogreje, najprej preneha rast korenin, kasneje tudi listov, prične se delitacija in debeljenje čebule. Če je listov manj, je tudi pridelek nižji. Pri zelo poznem sajenju (konec aprila) se lahko zgodi, da česen ne bo delitiral, naredil stročkov, ali pa bo le teh zelo malo. Enako se lahko zgodi, če sadimo česen, ki ne sodi v naše klimatske razmere. Globina sajenja: jesensko sajenje naj bo 8 do 10 cm globoko, spomladansko le nekoliko plitveje(5 – 7cm). Pri plitvem sajenju se lahko stroki obarvajo zeleno (zelo nizke temperature še pri delitaciji) ali rumeno/rjavo (vročina pri izkopu). Semenski material za spomladansko sajenje hranimo pri temperaturah okoli 10 oC vsaj 30 dni, tako pospešimo spomladanski razvoj. Vendar mora biti zračna vlaga 50 – 60%.

Razdalja v vrsti naj bo od 8 – 12 cm, med vrstami pa prilagojena strojni opremi, da se bo lahko posevek večkrat strojno okopal.

Pridelava česna iz sadik V tem trenutku je seveda ta možnost namenjena samo vrtičkarjem. V letu 2013 se je namreč zima zelo zavlekla. V tem primeru lahko stročke posadite v multiplošče z 240 in več luknjami, vendar mora vzgoja sadik potekati v neogrevanem rastlinjaku, ki ga je podnevi tudi potrebno zračiti, da bodo sadike na hladnem, drugače česen ne bo delitiral. Ko korenine povsem prerasejo zemeljsko grudo, sadike presadimo na vrt in pridelujemo tako, kakor če bi sadili stročke.

Pridelava česna iz zračnih čebulic Nekatere sorte zimskega česna poženejo cvetno steblo, namesto semena pa naredijo prav posebne, drobne zračne čebulice. Zelo enostavno jih očistimo, potrgamo cvetove, vse skupaj posušimo, potem bodo čebulice kar same izpadle iz ležišča. Te čebulice v jeseni, istočasno s stroki česna posadimo. Sadimo jih na gosto – 5 cm med posamezno čebulico, saj iz njih ne bodo zrasle delitirane čebule ampak samo, ena debelejša čebula, mogoče se bo razdelila na dva stroka ali tri. Te čebule lahko prodamo, pojemo kot mladi česen, lahko jih zasušimo in v jeseni posadimo, iz njih bo potem zrasel klasičen česen.

Namakanje Česen potrebuje ves čas debeljenje in polnjenja čebule enakomerno preskrbo z vodo. Zato je namakanje nujen in potreben ukrep. Namakati moramo včasih že v jeseni, po sajenju, če je suho v tem času, da se pred zimo dobro ukorenini. Od aprila naprej pa bodite ves čas pozorni na to, da česnu ne zmanjka vlage. Namakamo vse do sredine junija, česne s cvetnim steblom do sredine julija. Le tako bo pridelek visok.

Česen s cvetnim steblom Če je prioriteta pridelek suhih čebulic, cvetno steblo 5 – 7 dni po pojavu odstranimo. Svetno steblo je lahko specialiteta v kuhinji. Odstranjevanje cvetnega stebla poveča pridelek tudi do 25%. Odstranjevanje stebla naj poteka v suhem vremenu in tudi ne zjutraj, naj bodo rastline popolnoma suhe. Mnogi pa uporabijo tudi zračne čebulice, lahko jih vlagamo kar v olje, lahko jih v jeseni posejemo za pridelek mladega česna spomladi.

Spravilo Čas za spravilo je seveda odvisen od sorte. Najzgodnejše, med njimi je tudi slovenska sorta Ptujski jesenski, so primerne za spravilo že v zadnjem tednu junija, vsekakor pa v prvem tednu julija. Jare sorte pospravljamo 10 – 14 dni kasneje. Sorte, ki naredijo cvetno steblo pa so primerne za izkop v začetku avgusta. Vendar ni vodilo koledar. Tudi ni vodilo rumenenje listov oziroma barva listov. V deževnem poletju listi pogosto ne spremenijo barve, pa je česen že dozorel. Edino vodilo je glavice čebule. Ko opazite, da glavica ni več enakomerno okrogla, da stroki izstopajo od površine, so izbočeni, je česen primeren za izkop. Sorte brez stebla dobijo tudi mehak vrat. S palcem in kazalcem rahlo stisnemo področje tik nad čebulo, če ni odpora, je mehko, potem je česen primeren za izkop. Pri sortah s steblom tega žal ne občutimo. Česen je potrebno pobrati 5 – 7 dni po dozorevanju, drugače je njegova kvaliteta že slabša. Zelo previden je potrebno biti v sušnem in vročem poletju. Če se s spravilom čaka predolgo in vmes pade večja količina padavin, se prične česen pokati, spremeni barvo, postane rjavkasto rumenkast. V tem primeru je kvaliteta veliko slabša, predvsem pa se poslabšajo skladiščne lastnosti. Če je ob spravilo vroče, česen pulimo samo zjutraj, ko je še hladno in ga takoj pospravimo s sonca. Drugače bo kožica porumenela, rumeno pa lahko postane tudi meso.

Slika 7: posledice prepoznega izkopa česna: pokanje Slika 8: dozorevanje česna: samo prva čebulica je kožice in porjavitev luskolistov dozorela, jasno vidimo izbočene stroke, takšen česen ima še 7 – 10 dni do izkopa Česen pulimo z listi vred. Sortna značilnost je, ali lahko česen pulimo, da se listi ne trgajo, ali je potrebo pri tem orodje. Ne uporabljajte motike, veliko manj poškodb je, če se uporabljajo vile za prekopavanje. Vsekakor obstajajo tudi v Sloveniji že stroji za izkop, tudi kombajn, ki ga izpuli, poveže v šopke, je že v Sloveniji. Kvaliteta in dolžina skladiščenja je boljša, če česen pulimo in kasneje tudi sušimo z listi vred. Vendar je zato potreben ustrezen prostor. Če nimate možnosti sušenja z listi, potem liste porežete, pustite do 10 cm dolgi pecelj. Priporočljivo je tudi, da se takoj po izkopu porežejo tudi koreninice, saj so kasneje zelo trde in jih je težko rezati. Po spravilu lahko v primeru lepega, ne pretirano vročega vremena izpuljen česen sušimo na soncu 2 – 3 dni. Potem ga sušimo v senčnem, zračnem prostoru, lahko je to samo nadstrešek. Sprva ga sušimo v tanki plasti. Česen se suši dalj časa kakor čebula. Pri sušenju izgubi 2 – 8% teže. V primeru vlažnega vremena sušimo takoj pod streho v zračnem in suhem prostoru v tankih plasteh ali plitvih zabojčkih, platojih. Najprimernejši so samo nadstreški, ne zaprti prostori. Česen lahko sušimo tudi v sušilnici z vpihavanjem mrzlega ali po potrebi toplega zraka. V tem primeru so boks palete povsem zaprte, brez presledkov med letvami. Presledke za sušenje imajo spodaj. Pri spravilu je potrebno previdno ravnanje, vsaka poškodba skrajša čas skladiščenja. Že padec z višine 20 cm lahko povzroči poškodbe, ki vplivajo na skladiščno sposobnost.

Skladiščenje Obstojnost in dolžina skladiščenja je odvisna v veliki meri od ustreznih kultivarjev, vendar nanjo močno vplivajo tudi čas sajenja, gnojenje predvsem s dušikom in kalijem, ustrezna vlaga v rastni dobi, zdravstvenega stanja posevka in seveda ustreznega ravnanja ob spravilu. Prezimne, jesenske sorte se skladiščijo krajši čas. Svetujem, da jih prodate do novega leta ali do konca januarja. Jare, spomladanske sorte se lahko skladiščijo tudi do spravila naslednjega posevka. Pred skladiščenje ga očistimo, odstranimo, porežemo liste in korenine, če tega še nismo naredili prej. Česen skladiščimo samo povsem suho. Hranimo ga lahko v mrežastih vrečah, lesenih zabojčkih na manjših kmetijah, ali v boks paletah z presledki med letvicami v primeru večje pridelave. Prostori za skladiščenje morajo biti suhi, zračna vlaga naj bo med 60. Temperatura skladiščenja naj bo med 0 in 3 oC. Česen med skladiščenjem lahko pomrzne, vendar večkratno zmrzovanje in odtajanje v neprimernih prostorih povzroči hitro poganjanje novih poganjkov. Ko je zamrznjen, ga ne smemo premikati. Tradicionalni način skladiščenja česna je pletenje v kite.

Slika 9: boks palete za skladiščenje čebule na kmetiji v Avstriji, enako lahko skladiščimo tudi česen Slika 10: boks palete za sušenje čebule, letvico so sklenjene, presledki so na dnu boks palet, enako sušimo tudi česen.

Slika 11: sušenje česna z listi vred

Herbicid:

V Sloveniji registrirani pripravki na dan 19.08.2013 V ekološki pridelavi česen lahko gojimo tudi na foliji, lahko ga obdamo tudi naravnimi zastirkami, kot sta slama in seno. Zastirke so priporočljive predvsem pri dozorevanje posevka pri zelo visokih temperaturah.

Slika 12: pridelava česna na foliji na ekološki kmetiji Slika 13: zelo uporabno orodje za odstranjevanje plevela v ekološki pridelavi česna

Herbicid Odmerek Opombe

aktivna snov (a.s.)

za zatiranje enoletnega ozkolistnega in nekaterih vrst širokolistnega plevela

STOMP 400 SC PAZI 4 l/ha: ob porabi vode 200 – 400 l vode / ha KARENCA: 75 dni

Pripravek uporabimo TAKOJ po sajenju česna. pendimetalin 40 %

za zatiranje enoletnega in nekaterih vrst večletnega ozkolistnega plevela

AGIL 100 EC propakvizafop 10 %

1 l/ha - zatiranje enoletnih trav od stadija 3 listov do sredine kolenčenja, 1 l/ha - zatiranje divjega sirka, ko doseže višino 30-40 cm, 1,5 – 2 l/ha – zatiranje pirnice, ko je visoka 15-25 cm. KARENCA: 56 dni

Herbicide za zatiranje širokolistnega plevela se sme uporabiti šele 3 dni po uporabi tega FFS.

ARAMO 50 tepraloksidim 5 %

1 – 1,5 l/ha - zatiranje enoletnega ozkolistnega plevela od stadija 3 listov do konca razraščanja, 1 – 1,5 l/ha - zatiranje samoniklega žita, 2,0 l/ha – zatiranje večletnih trav (plazeča pirnica, divji sirek), ko so le te visoke 10-20 cm. KARENCA: 28 dni

Sredstvo se lahko uporabi samo enkrat v eni rastni sezoni ob maksimalnem odmerku 2 l/ha, ali pa se uporabijo deljeni odmerki, ki skupaj ne smejo presegati maksimalnega odmerka. Ne priporoča se tretiranje v sušnih razmerah, pri nizkih ali visokih temperaturah. Ne priporoča se dodajanje močil ali drugih dodatkov za boljše oprijemanje.

fungicidi: (Fito info 19.08.2013)

Insekticidi (Fito info 19.08.2013)

fungicid Odmerek Opombe

aktivna snov (a.s.)

Ortiva 1 L/ha oz. 10 ml na 100m2 KARENCA 14 dni

za zatiranje čebulne plesni (Peronospora destructor), česnove rje (Puccinia porri), čebulne črnobe (Cladosporium allii-cepae) in bele gnilobe čebulnic (Stromatinia cepivora)

azoksistrobin

QUADRIS 1 l/ha ali 10 ml na 100 m2 KARENCA 14 dni

za zatiranje čebulne plesni (Peronospora destructor)

azoksistrobin

RIDOMIL GOLD MZ PEPITE

2,5-3 kg/ha ali 25-30 g/100 m2 pri porabi vode 200-400 L/ha ali 2-4 L/100 m2 odvisno od razvojne faze tretiranih rastlin. KARENCA: 21 dni

za zatiranje čebulne plesni (Peronospora destructor) Prvo tretiranje se opravi po napovedi opazovalno napovedovalne službe oziroma ko nastopijo ugodne razmere za razvoj bolezni, to je od fenološke faze naprej, ko je peti pravi list popolnoma viden (BBCH 15). Vsa nadaljnja tretiranja se opravi v presledkih 10- 14 dni. V primeru neprekinjenega obdobja dežja in velike nevarnosti za razvoj bolezni naj bodo nadaljnja tretiranja v presledkih 7-10 dni.

mankozeb metalaksil-M

ROVRAL AQUAFLO Uporaba: - 300 ml/100 kg semena - za foliarno tretiranje v

odmerku 0,5 do 1,5 L/ha ob uporabi do 400 L vode (12,5 do 37,5 ml v 10 L vode),

za zatiranje bele gnilobe (Sclerotinia sclerotiorum) za razkuževanje semena s potapljanjem, tretira se ob pojavu prvih znakov bolezni, dovoljeno je eno tretiranje;

Iprodion KARENCA: 21 dni

insekticid Odmerek Opombe

aktivna snov (a.s.)

PERFEKTHION v odmerku 0,6 L/ha oz. 6 ml na 100 m2 KARENCA 14 dni

na prostem za zatiranje tripsov (Trips tabaci) Dovoljeni sta dve tretiranji v rastni dobi, v časovnem interval od 7 do 14 dni, tretira se ob pojavu škodljivca. Pripravek deluje tudi na česnovo muho, čebulno muho, žal pa zelo slabo deluje pri temperaturah pod 5 oC (podatki iz revije Gemüse) in nad 30 oC.

dimetoat

Slika: ličinka česnove muhe (15.03.2012) Slika: posledice poškodb česnove muhe

Slika: siva plesen na stroku česna

Slika: rja na česnu

Slika: Penicillium hirsutum Dierckx Slika: posledice previsokih temperatur (syn. P.corymbiferum Westling)

Viri: Bedarfsgerechte düngung im garten und feldgemüse Teil 2. Bundesministerium für land land – und forstwirtschaft Compedium of Onion and Garlic Diseases and Pests, Second Edition. 2008. The American Phytopathological Society: Černe M. 1992. Čebulnice, čebula, česen, por, zimski luk, drobnjak, šalotka. Ljubljana. ČZP Kmečki glas: str. 28 – 37 Osvald J. in sod. Integrirano pridelovanje zelenjave. 2003. Ljubljana. Kmečki glas: str. 249 – 250 Spletna stran Fito info (http://spletni2.furs.gov.si/FFS/REGSR/index.htm) Miša PUŠENJAK