UČNI CILJI

red. prof. dr. Eva JEREBTeoretične osnove izobraževanja

Modul Izobraževalni sistem

Lekcija Tehnološki podsistem

UČNI CILJI

• Poznavanje dejavnikov izobraževalnega procesa• Poznavanje ciljev izobraževalnega procesa

Pri odnosih med temeljnimi dejavniki izobraževalnega procesa bomo spoznali:• shemo prenosa informacij in povratnih zvez, • glede na način sporočanja informacij in• glede na komuniciranje med oddajnikom informacij in tistim, ki

se uči.

• Poznavanje učnih oblik in metod• Poznavanje učnih sredstev in pripomočkov

Izobraževalni sistem - Tehnološki podsistem - Dejavniki izobraževalnega procesa

DEJAVNIKI IZOBRAŽEVALNEGA PROCESA

Temeljni dejavniki izobraževalnega procesa:

• Izobraževanec• Učitelj• Vsebina izobraževanja


Dejavniki, pomembni za učinkovitost izobraževalnega procesa:

• Učna načela• Metode izobraževanja• Učna sredstva in pripomočki• Zunanja in notranja organizacija izobraževalnega sistema• Okolje izobraževanja


Cilji in vsebina izobraževalnega procesa

• Izobraževalni cilji, ki upoštevajo pedagoške, andragoške in psihološke zakonitosti, posebnosti in potrebe izobraževancev ter strukturo posameznih področij znanja in znanosti, so temeljni kamen in izhodišče celotnega izobraževalnega dela.


Tri skupine kategorij vzgojno izobraževalnih ciljev

• Pretežno kognitivno ali spoznavno-izobrazbeno področje (znanje, obvladanje pojmov, zakonitosti itd.).

• Pretežno motorično ali gibalno-spretnostno področje (delo z orodji, stroji, napravami itd.).

• Pretežno afektivno ali čustvena-motivacijsko področje.


SISTEMIZACIJA CILJEV NA IZOBRAZBENEM PODROČJU

1. ZNANJE 1.1. Znanje posameznosti 1.2. Poznavanje načinov ravnanja z dejstvi in

podatki 2. RAZUMEVANJE 2.1. Prevajanje 2.2. Interpretacija ali razlaga 2.3. Ekstrapolacija ali predvidevanje 3. UPORABA 3.1 Zmožnost prenosa naučenega v nove

situacije 4. ANALIZA 4.1. Analiza elementov 4.2. Analiza odnosov med elementi 4.3. Analiza strukture 5. SINTEZA 5.1. Izdelava originalnega sporočila 5.2. Izdelava načrta 5.3. Izpeljava sistema abstraktnih odnosov 6. EVALVACIJA 6.1.

6.2. Vrednotenje na osnovi notranjih kriterijev Vrednotenje na osnovi zunanjih kriterijev


SISTEMATIZACIJA CILJEV NA MOTORIČNEM PODROČJU

1. GROBI TELESNI GIBI 1.1.

1.2. Gibi rok Gibi nog

1.2. Gibi več delov telesa hkrati 2. DROBNI KOORDINIRANI GIBI 2.1. Gibi rok in prstov 2.2. Koordinacija oči in rok 2.3. Koordinacija ušes in rok 2.4.

2.5. Koordinacija rok, nog in oči Kombinacija koordiniranih gibov

3. NEBESEDNO SPOROČANJE 3.1. Mimika 3.2. Kretnje rok 3.3. Gibi vsega telesa 4. GOVORNE SPRETNOSTI 4.1. Oblikovanje glasov 4.2.

4.3. 4.4.

Govorno oblikovanje besed Govorno oblikovanje daljših besedil Koordinacija besed in kretenj


SISTEMIZACIJA CILJEV NA VZGOJNEM PODROČJU

1. SPREJEMANJE 1.1. Zavedanje dražljajev 1.2. Voljnost sprejemanja 1.3. Kontrolirana in usmerjena

pozornost 2. REAGIRANJE 2.1. Pasivno reagiranje 2.2. Voljno reagiranje 2.3. Reagiranje z zadovoljstvom 3. USTVARJANJE VREDNOT 3.1. Sprejemanje vrednot 3.2. Dejanje prednosti neki vrednosti 3.3. Zavzemanje za vrednote 4. ORGANIZIRANOST

VREDNOT 4.1. Konceptualizacija vrednot

4.2. Organiziranost vrednostnega sistema

5. RAZVOJ CELOVITEGA ZNAČAJA

5.1. Splošna usmerjenost

5.2. Oblikovanje svetovnega nazora


Definicija operativnega učnega cilja

• Operativno oblikovan vzgojno-izobraževalni cilj učitelju in izobraževancu pove, kaj naj bi izobraževanec znal in zmogel ob koncu pouka določene enote, in sicer čisto konkretno-s katero dejavnostjo, aktivnostjo bo dokazal, da je cilj res dosegel.


Izobraževanec v izobraževalnem procesu

Izobraževanec v izobraževalnem procesu

Druge osebnostne lastnosti

Psihofizičnesposobnosti

Predznanja in izkustva

Motivi, potrebein interesi

Odnos do izobraževanja

Socialne navade in vrednote

Učne in delovnenavade


Učitelj v izobraževalnem sistemu

UČITELJ V IZOBRAŽEVALNEM

SISTEMU

Psihofizičnesposobnosti

Strokovnost, znanjein izkušnje

Motiviranost zaizobraževalno delo

Usposobljenost zaizobraževalno deloDelovne navade

Socialne navade in vrednote

Druge osebnostnelastnosti


POVZETEK PODPOGLAVJA DEJAVNIKI IZOBRAŽEVALNEGA PROCESA

• Temeljni dejavniki izobraževalnega procesa so izobraževanec, učitelj in učna vsebina.

• Celotno področje vzgojno-izobraževalnih ciljev delimo v tri skupine kategorij, in sicer na kognitivno ali spoznavno – izobrazbeno, motorično ali gibalno – spretnostno in na afektivno ali čustveno – motivacijsko področje.

• Dejavniki, ki vplivajo na uspešnost učitelja, so njegove psihofizične sposobnosti, strokovnost, motiviranost, pedagoška in andragoška usposobljenost, delovne navade in socialne vrednote.

• Izobraževalni proces olajšujemo, izboljšujemo in skrajšujemo z uporabo ustreznih učnih načel, oblik in metod, pomemben delež pri tem pa imajo tudi učna sredstva in pripomočki.


Odnose med temeljnimi dejavniki izobraževalnega procesa

Preučujemo:

1. glede na shemo prenosa informacij in povratnih zvez

2. glede na način poročanja informacij

3. glede na komuniciranje med oddajnikom informacij in tistim, ki se uči

ODNOSI MED TEMELJNIMI DEJAVNIKI IZOBRAŽEVALNEGA PROCESA

Izobraževalni sistem - Tehnološki podsistem - Odnosi med temeljnimi dejavniki izobraževalnega procesa

Vloga učitelja in izobraževanca v prenosu informacij

UČITELJ

• poudarek: na oddajanju informacij

• funkcija: oddajnik

IZOBRAŽEVANEC

• poudarek: na sprejemanju informacij

• funkcija: sprejemnik


Sistem prenosa informacij

Vključuje več med seboj povezanih elementov.

izvor in cilji informacije

oddajnik in sprejemnik informacije

informacijski kanal


Shema prenosa informacij in povratnih zvez v izobraževalnem procesu, ki ga opravlja učitelj

UčiteljIzvajalec izobraževanja

Učna sredstva in pripomočki

Izobraževanec

Udeleženecizobraževanja

Prejemnik informacij

Oddajnikinformacij

Izvoriinformacij

Direktna zveza I

Povratna zveza

Direktna zveza II

Povratna zveza I

podkrepitev

Povratna zveza II

Učni cilji in učne vsebine


Shema multimedijskega prenosa informacij in povratnih zvez

Računalnik

Učni cilji in učne vsebine

Učitelj - izvajalec, organizatorprogramer

IzobraževanecUdeleženec

izobraževanja

Prejemnik informacij

Oddajnikinformacij

Izvoriinformacij

Učna sredstva in pripomočki


Načini sporočanja informacij v izobraževalnem procesu

Odnosi med dejavniki izobraževanja

Delovnotehnični načini

sporočanja

Informacije

Avdiovizualni načini sporočanjaGovor

Glasba

Zvok

Besedilo

Slika

Grafika

Avditivni načini sporočanja

Vizualni načini sporočanja


Učne metode

• verbalno-tekstualne (so avditivni načini sporočanja)

• ilustrativno-demonstrativne (so vizualni načini sporočanja)

• laboratorijsko-eksperimentalne (so delovno-tehnični načini sporočanja)


Načini sprejemanja informacij in pomnenje

Odstotek pomnenja informacijglede na način sprejemanja

20%poslušanje

30%gledanje

40%poslušanjein gledanje

50%samogovor

90%lastna

dejavnostin

aktivnost


Situacije v izobraževalnem procesu

1. Izobraževanec sprejema informacije učitelja pasivno.

2. Učitelj sporoča informacije, vendar mora izobraževanec priti tudi sam do določenih informacij.

3. Izobraževanec samostojno pridobi informacije.4. Večino informacij izobraževanec pridobi ob

minimalni pomoči učitelja ali mentorja.


23

Načini komuniciranja med učiteljem in izobraževancem

Cilji izobraževanja

Učitelj aktivenizobraževanec pasiven

Sodelovanje:učitelj - izobraževanec

Sodelovanje:izobraževanec - učitelj

Izobraževanec aktivenučitelj pasiven

Učne oblikein metode

izobraževanja


Splošna učna načelaNačelo primernosti

Načelo zavestne aktivnosti

Načelo nazornosti

Načelo postopnosti in sistematičnosti

Načelo povezovanjateorije s prakso

Načelo trajnosti znanja

Didaktična načela


Demokratičnost Prostovoljnost Integrativnost

Uveljavljanje demokratičnosti omogočajo: zrelostna osebnost, njihove izkušnje, odnos do dela in učenja

Odrasli se izobražujejo prostovoljno ( vedo, da jim bo znanje pomagalo pri poklicnem delu )

Zunanja nujnost se spremeni v njihovo lastno potrebo.

Skupino in posameznika moramo jemati kot sodelavce

Odločitev izhaja iz spoznane nujnosti

Imeti morajo pravico in možnost, da razpravljajo o organizaciji, vsebini in metodah dela.

Zunanji pritiski so ekonomske posledice in vpliv organizacije

Demokratične metode dela

Načela pri izobraževanju odraslih


POVZETEK PODPOGLAVJA ODNOSI MED TEMELJNIMI DEJAVNIKI IZOBRAŽEVALNEGA PROCESA

Vzgojno izobraževalne cilje, ki so opredeljeni v učnih programih in učnih načrtih,

uresničimo v izobraževalnem procesu s pomočjo ustreznih učnih vsebin.

Za klasično organizacijo izobraževalnega procesa je iz stališča prenosa informacij

značilna večkratna povezanost učitelja in izobraževanca, pri čemer je težišče

izvajalčeve vloge na oddajanju, izobraževančeve pa na sprejemanju

informacij.

Glavni cilj vsakega izobraževalnega procesa je sprejemanje, obdelovanje,

shranjevanje pa tudi oddajanje ustreznih informacij s strani izobraževanca,

ki mu jih z namenov, da bi dosegli postavljene izobraževalne cilje, sporočajo

različni, v izobraževalni proces vključeni oddajniki informacij.


UČNE OBLIKE IN METODE

Temeljna oblika izobraževalnega dela je opredeljena z razmerjem med dejavniki pouka in številom izobraževalcev (množične, skupinske, individualne oblike izobraževanja)

Izobraževalna metoda je del izobraževalnega procesa, ki se kaže v ravnanju učitelja in/ali izobraževalcev v tem procesu.

Izobraževalni sistem - Tehnološki podsistem - Učne oblike in metode

Učne oblike


Aktivnost učitelja in izobraževalcev pri različnih oblikah in metodah izobraževanja

Aktivnost učitelja

Aktivnostizobraževalca

Aktivnost Oblike in metode izobraževanja

Množična oblika

Predavanje, opisovanjeporočanje, kazanjerazgovor, diskusija

druge metode

Skupinska oblika

Vaje, preučevanje primerov,igranje vlog, preučevanja prigodkov,

delo s teksti, urjenje v skupiniPosamična oblika

Delo s teksti, programirano gradivo,učenje z računalnikom,

samostojno urjenje


VPLIVI IZOBRAŽEVALNIH METOD

METODE IZOBRAŽEVANJA

NAČINKOMUNICIRANJA

SODELOVANJEIZOBRAŽEVANCEV

MOTIVACIJOIZOBRAŽEVANCEV

SOCIALNE ODNOSE V

IZOBRAŽEVALNEMPROCESU

VPLIVAJO NA


Pretežno pasivne izobraževalne metode

• metoda predavanja• metoda pripovedovanja• metoda opisovanja • metoda pojasnjevanja• metoda poročanja• metoda kazanja• metoda razlage


Metode razlage

Metode razlage

PredavanjePripovedovanjeOpisovanjePojasnjevanjePoročanje

MimikaKretnjeGibi rokGibi telesa

Kreda in tablaSlike, grafikoniProsojniceDia filmiModeliDrugi pripomočki

Vizualizacija

Besednosporočanje

Nebesednosporočanje


Pasivno-aktivne izobraževalne metode

• metodo pogovora

• metodo diskusije

• metodo različnih vaj

• metodo preučevanja primerov

• metodo igranja vlog

• metodo urjenja


POGOVORNA METODA

• Pogovor teče med izobraževalci in učiteljem.

• Primerna je pri razširjanju in poglabljanju znanja ter tudi za

kontrolo znanja in izkušenj.


DISKUSIJSKA METODA

• aktivira izobraževalce, da osvojijo novo znanje

• potrebna je predpriprava, ki jasno predstavi problem

• na osnovi priprave učitelj organizira diskusijo

• priprava zaključka

• diskusija je časovno omejena


STOPNJE DELA PRI METODI VAJ

METODA VAJ

kontrolarezultatov vaje

priprava navodil in potrebnih

sredstev

razdelitevnalog

izobraževalcem

razlaga inkazanje poteka

vaje

izvajanje vajin nadzor

opredelitevvsebine in načrta za

vajo


Stopnje dela pri metodi preučevanja primera

Metoda preučevanja

primera

soočenje s problemomspoznavanje problema

analiza problema

izbira ali izdelavapredloga rešitve

kontrola izbrane rešitve


učenec

učitelj

utrjevanje

izvajanje dela

prikazovanje dela

priprava na poučevanjedela

aktivnost stopnja urjenja

Stopnje dela pri metodi urjenja in aktivnosti učitelja ter izobraževancev v posameznih stopnjah


Pretežno aktivne izobraževalne metode

• metoda dela s teksti,

• metoda prigodka,

• metoda programiranega izobraževanja,

• metode izobraževanja z računalnikom.


METODA DELA S TEKSTI

Metoda dela s teksti

Branje z razlago

Branje s pripravo povzetka

Branje s pripravo pisnega izdelka


STOPNJE DELA PRI METODI PRIGODKA

Metoda prigodka

Nedoločena situacija opisana v prigodku

Zaznavanje in spoznavanje problema

Zbiranje in vrednotenje informacij

Izdelava alternativnih rešitev problema

Vrednotenje alternativnih rešitev

Izbira najboljše možne rešitve


PROJEKTNA METODA

Stopnje dela projektnih skupin• spoznavanje naloge ali problema (zbiranje podatkov in

informacij),• analiza in presoja (ocena) podatkov in informacij,• načrtovanje poteka projekta (opredelitev potrebnih

postopkov in aktivnosti) in priprava na izvedbo projekta,• izvedba projekta,• kontrola (cilja oz. rezultata projektnega dela).


POTEK DELA PRI PROJEKTNI METODI

Uvajanje v delo

Izbira ali opredelitev projektne naloge

Delo učitelja z izobraževanci

Spoznavanje naloge ali problema

Načrtovanje poteka projekta

Kontrola ciljev oz. rezultatov

Analiza in presoja informacij

Izvajanje

projekta

Delo projektne skupine


METODA PROGRAMIRANEGA UČENJA

Funkcijo poučevanja pri tej obliki prevzema programirano učno gradivo.

Izobraževanci si z njim učno vsebino pridobivajo samostojno, sami ali pod vodstvom učitelja, kateri si sam lahko pripravlja programirano gradivo.

Glede na obliko programov ločimo:

• linearne programe (členi so razvrščeni v linearnem zaporedju),

• razvejane programe (upoštevajo individualne razlike med izobraževanci).


PROGRAMIRANO IZOBRAŽEVANJE

PREDNOSTI (za izobraževance):• izbira lasten tempo učenja, deloma tudi

način učenja in pot pridobivanja učnih vsebin,

• zastavljene naloge v programu jih takoj po posredovanju aktivirajo in motivirajo,

• seznanjen je s takojšnjimi povratnimi informacijami, katere predstavljajo dodatno motivacijo (ali je določen člen osvojen ali ne).

PROGRAMIRANO GRADIVO:• je sistematično in logično strukturirano, kar

je pri drugih učnih metodah pogosto preveč odvisno od kvalitete posameznega učitelja,

• ima običajno izkustveno preverjeno učinkovitost.

SLABOSTI:• izdelava dobrega programa je

izredno zahtevna naloga, zato so programi dragi,

• gotovi programi so na tržišču razmeroma redki,

• programi so za določene specifične učne vsebine strokovnega izobraževanja tudi neustrezni.


METODE IZOBRAŽEVANJA Z RAČUNALNIKOM

Temeljijo na različnih strategijah:• Vaje in utrjevanje,• Poučevanje,• Eksperimentiranje.

Z VAJAMI IN UTRJEVANJEM posameznik utrdi pojme in spretnosti, pridobljene pri “klasičnem” pouku. Cilji te strategije so:

• individualiziranje vaj in utrjevanje, kjer izobraževancu postopno posredujemo naloge, ki so prilagojene nivoju njegovih zmožnosti in predhodnih dosežkov,

• posredovanje takojšnje povratne informacije o pravilnosti rešitve,• sprostitev učitelja rutinskih, zamudnih, neprijetnih opravil v zvezi s popravljanjem

naštetih nalog, izdelkov in zagotovitev učiteljevega časa za ustvarjalnejše delo z izobraževanci.



STRATEGIJA POUČEVANJA je namenjena obvladovanju novih učnih vsebin. Ti programi zasledujejo logiko programiranega pouka in posredujejo izobraževancu kratko informacijo ter mu v zvezi z njo zastavi vprašanja ali nalogo. Izobraževanec vnese svoj odgovor v računalnik, ki ga sprejme, ovrednoti in mu posreduje ustrezno povratno informacijo.

• nekateri programi za poučevanje temeljijo na strategiji dialoga in iskanja informacij,

• pomemben cilj strategije dialoga in iskanja informacij je usposabljanje izobraževancev za obvladanje vedno novih informacij,

• pogoj za uveljavljanje te strategije so seveda ustrezne datoteke oz. informacijski sistemi.


Struktura programov za poučevanje

START

UVODNI NAPOTKI

UČNI KORAK - INFORMACIJA

VAJA / UTRJEVANJE

UČNI KORAK

VAJA / UTRJEVANJE

Število učnih korakov in vaj je poljubno

SINTEZA UČNE SNOVI

PONAVLJANJE

KONEC

Po vsakem učnem koraku lahko vključimo poljubno število vprašanj oz. nalog



STRATEGIJA EKSPERIMENTIRANJA ima težišče predvsem na spoznavanju funkcionalnih povezav in potekov v raznih kompleksnih pojavih. Možnost v okviru te strategije je uporaba simulacijskih učnih programov, katerega glavni del tvori cela vrsta posameznih učnih enot, ki so med seboj povezane.

STRATEGIJI REŠEVANJA PROBLEMOV mnogi pripisujejo največjo didaktično vrednost med vsemi doslej opisanimi, ker izobraževanec uporablja računalnik kot sredstvo ali orodje za reševanje problemov podobno kot drugi uporabniki. Sam se odloča o vsakem nadaljnjem koraku (izobraževanec).


Metode preverjanja in ocenjevanja

Stopnja preverjanja

Izpiti

Predmetni ZaključniDopolnilni StrokovniKomisijski DrugiPopravni

Vzgojni cilji Izobrazbeni cilji Motorični cilji

Posredno Neposredno Ustno Pisno Kombinirano Posredno Neposredno

Vprašalnik Opazovanje

Pogovor

Pogovor Naloge

Testi

Druge oblike

Izdelek

Storitev

Krivulja urjenja

Opazovanje

Primerjanje

Končno preverjanjeSprotno preverjanje


METODE IN TEHNIKE PREVERJANJA

• So določene glede na cilje izobraževalnega procesa, ki so lahko izobrazbeni, motorični in vzgojni,

• Pri vseh treh uporabljamo poznane metode.

Preverjanje doseganja izobrazbenih ciljev:• ustno preverjanje,• pisno preverjanje,• kombinirano,• naloge objektivnega tipa ali testi znanja (razlikujemo dve

skupini nalog: pri prvi mora izobraževanec napisati ustrezen odgovor, pri drugi pa mora izbrati pravilen odgovor).



Preverjanje doseganja motoričnih ciljev:• opazovanje (vpisujemo opombe, npr. dobro, zadovoljivo, nezadovoljivo),

• primerjanje (v shemo beležimo vrstni red opravil, kot jih opravlja izobraževanec, morebitne napake in opombe o težavah izobraževanca pri posameznih stopnjah dela),

•posredno opazovanje, na podlagi izdelka ali opravljene storitve (uporabljamo kriterije, npr. porabljen čas, natančnost, kakovost izdelka),

• krivulja urjenja prikazuje odvisnost storilnosti izobraževanca pri določenem opravilu od časa urjenja oz. od števila ponovitev opravila (kažejo nihanja in celo stopničke).



Preverjanje doseganja vzgojnih ciljev • zahtevnejše kot na področju izobrazbe in motorike,• vprašalnik stališč (težko je razlikovati, kdaj daje izobraževanec

določene odgovore, katere od njega pričakuje učitelj in kdaj izhaja iz resničnega globljega prepričanja),

• opazovanje in pogovor sta primerni tehniki za preverjanje vzgojnih rezultatov; instrument pa lestvica stališč.


POVZETEK PODOGLAVJA UČNE OBLIKE IN METODE

• Temeljna oblika izobraževalnega dela je običajno opredeljena z medsebojnimi odnosi med temeljnimi dejavniki pouka in s številom izobraževancev, vključenih v nek izobraževalni proces. S tega vidika lahko govorimo o množični, skupinski in individualni obliki izobraževanja.

• Izobraževalna metoda je del izobraževalnega procesa, ki se kaže v določenem načinu ravnanja učitelja in/ali izobraževancev v tem procesu. Z uporabo ustreznih izobraževalnih metod skušamo v izobraževalnem procesu na čim bolj učinkovit način doseči zastavljene vzgojnoizobraževalne cilje.

• Glede na komunikacije med učiteljem, izobraževanci in izvori znanja razlikujemo pretežno pasivne, pasivno-aktivne in pretežno aktivne metode izobraževanja.

• Glede na cilje izobraževalnega procesa, ki so lahko izobrazbeni, mo torični in vzgojni, ločimo različne metode in tehnike preverjanja.


UČNA SREDSTVA IN PRIPOMOČKI

Izobraževalni proces olajšujemo, izboljšujemo in skrajšujemo z

uporabo ustreznih izobraževalni oblik in metod.

Rezultati didaktičnih raziskav dokazujejo, da imajo pri tem

pomemben delež tudi učna sredstva in pripomočki.

Izobraževalni sistem - Tehnološki podsistem - Učna sredstva in pripomočki


• Temeljni in najstarejši učni pripomočki:(učbeniki, testi znanja, priročniki, leksikoni, slovarji, idr.)

• Klasični učni pripomočki: (tabla, kreda, slike, diagrami, grafikoni, tabele, diapozitivi, idr.)

• Prosojnice: - klasične- elektronske



Zvočni pripomočki: magnetofonski posnetki, gramofonske plošče in radijske oddaje (poudarjena zvočna komponenta)

Avdiovizualni pripomočki: (ozvočeni diafilmi, zvočni filmi, video posnetki)

Interna TV: (za zapletene demonstracije)

Računalnik: - ustrezna izobraževalna programska oprema - povezava v internet omrežje

Model oziroma simulator: (na njem predhodno usposabljamo in urimo izobraževance)


POVZETEK PODPOGLAVJA UČNA SREDSTVA IN PRIPOMOČKI

Izobraževalni proces olajšujemo, izboljšujemo in skrajšujemo z uporabo ustreznih učnih načel, oblik in metod, pomemben delež pri tem pa imajo tudi učna sredstva in pripomočki.


Documents

UČNI CILJI