Upload
builien
View
225
Download
6
Embed Size (px)
Citation preview
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE
ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA S SRČNIM POPUŠČANJEM NA DOMU
(Diplomsko delo)
Maribor, 2010 Renata Žagar
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE
MENTOR: predav. Majda Šlajmer - Japelj, viš. med. ses., univ. dipl. soc. SOMENTOR: predav. Dubravka Sancin, viš. med. ses., prof. zdr. vzg.
Renata Žagar: Zdravstvena nega pacienta s srčnim popuščanjem na domu
i
POVZETEK
V teoretičnem delu diplomskega dela je predstavljeno srčno popuščanje, dejavniki tveganja
in zdravstvena nega. Srčno popuščanje je v razvitem svetu velik medicinski problem in je
med boleznimi srca in ožilja edino bolezensko stanje, ki narašča po pojavnosti in po
pogostosti. Srčno popuščanje je prisotno približno pri vsakem tretjem starostniku.
Empirični del naloge opredeljuje študijo primera, v katero smo vključili 78-letnega
moškega, ki je zbolel za srčno popuščanje, in njegove svojce, s katerimi smo izvedli
intervju. Uporabili smo teoretično podlago tipologije vzorcev funkcionalnega zdravja po
avtorici Marjory Gordon. Pridobljene podatke smo analizirali z uporabo problemskega
pristopa k reševanju negovalnih problemov. Ugotovljene negovalne diagnoze smo
razvrstili po posameznih vzorcih in izdelali načrt zdravstvene nege. Z raziskavo smo
ugotovili, da pacient lahko živi kakovostno v svojem domačem okolju ob ustrezni podpori
svojcev in rednem spremljanju njegovega zdravstvenega stanja v sodelovanju z zdravniki
in z drugimi zdravstvenimi delavci. V raziskavi smo poudarili pomen vloge medicinske
sestre glede zdravstveno-vzgojnih aktivnosti pri delu s pacientom in svojci. Pri tem je
pomembna podpora posameznika pri vzpostavljanju zdravega življenjskega sloga,
obvladovanje bolezni, samoopazovanje. Ob pomoči medicinske sestre pacient vse bolj
prevzame odgovornost za lastno zdravje, saj mu ta pomaga pri oblikovanju kritičnega
odnosa do bolezni in zdravja kot pomembne vrednote.
Ključne besede: pacient, zdravstvena nega, srčno popuščanje, zdravstvena vzgoja,
medicinska sestra.
Renata Žagar: Zdravstvena nega pacienta s srčnim popuščanjem na domu
ii
SUMMARY
In the theoretical part the diploma work deals with heart failure, risk factors and nursing
care. In the developed parts of the world heart failure presents a serious medical problem,
being today the only cardiovasculare disease that increases both in prevalence and
incidence. It is estimated that heart failure occurs in every third elderly person.
The empirical part defines the study of a case involving a 78 years old man with heart
failure and his relatives who have been interviewwd. We have used the theoretical
typology of functional health patterns defined by Marjory Gordon. The data have been
analysed with the use of the problematic approach to solving nursing problems. The gained
nursing diagnoses have been classified according to individual sampes and a nursing plan
has been made. The research has show that the patient can have a normal life home
environment with the proper support from the relatives and regular monitoring of the
patients health state with the cooperation with the physician and other healthcare workers.
The research has emphasized the meaning of the nurses role in the sense of healt and
education activities with the patient and relatives. The support with the healthy lifestyle of
the patient is very important as well as gaining control of the diseases, self – monitoring
and measuring of his/her own health because the nurse helps modelling a critical approach
to the disease and health as a vital commodity.
Key words: patient, nursing, heart failure, healthcare, nurse.
Renata Žagar: Zdravstvena nega pacienta s srčnim popuščanjem na domu
iii
KAZALO
POVZETEK ........................................................................................................................... i
SUMMARY ........................................................................................................................... ii
KAZALO .............................................................................................................................. iii
KAZALO TABEL ................................................................................................................ iv
KAZALO SLIK .................................................................................................................... iv
1 UVOD ................................................................................................................................. 1
1. 1 Srčno popuščanje v Sloveniji in po svetu ................................................................... 1
1. 2 Namen in cilji diplomskega dela ................................................................................ 3
1. 3 Metodologija dela ...................................................................................................... 4
2 ANATOMIJA IN FIZIOLOGIJA SRCA ............................................................................ 5
2. 1 Anatomija in fiziologija srca ...................................................................................... 5
3 SRČNO POPUŠČANJE ..................................................................................................... 9
3. 1 Potek srčnega popuščanja in prognoza ..................................................................... 10
3. 2 Znaki in simptomi srčnega popuščanja .................................................................... 11
3. 3 Vzroki srčnega popuščanja ....................................................................................... 11
3. 4 Zdravljenje ................................................................................................................ 12
3. 5 Preventivne aktivnosti pri pacientu s srčnim popuščanjem ...................................... 13
3. 6 Diagnostika srčnega popuščanja ............................................................................... 15
4 ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA S SRČNIM POPUŠČANJEM ............................. 16
4. 1 Zdravstvena nega ...................................................................................................... 16
4. 2 Proces zdravstvene nege .......................................................................................... 16
4. 3 Zdravstvena nega pacienta s srčnim popuščanjem na domu .................................... 18
5 ZDRAVSTVENA VZGOJA ............................................................................................. 20
5.1 Definicija zdravstvene vzgoje ................................................................................... 20
5. 2 Zdravstveno-vzgojno delo s pacientom s srčnim popuščanjem ............................... 22
5. 3 Vloga medicinske sestre pri preventivnih aktivnostih pacienta s srčnim popuščanjem
......................................................................................................................................... 22
6 ŠTUDIJA PRIMERA PACIENTA S SRČNIM POPUŠČANJEM ................................... 24
6. 1 Tipologija vzorcev funkcionalnega zdravja po Marjory Gordon ............................. 24
6. 2 Problemski pristop pri reševanju negovalnih problemov ......................................... 24
6. 3 Uporaba teoretičnega modela D. E. Orem – Samooskrba ........................................ 25
Renata Žagar: Zdravstvena nega pacienta s srčnim popuščanjem na domu
iv
6. 4 Predstavitev bolnika s srčnim popuščanjem in načrt zdravstvene nege ................... 26
6. 4. 1 Odnos do lastnega zdravja – vzorci zdravega obnašanja ................................. 26
6. 4. 2 Prehranjevalni in metabolični procesi .............................................................. 26
6. 4. 3 Izločanje/odvajanje ........................................................................................... 27
6. 4. 4 Fizična aktivnost ............................................................................................... 27
6. 4. 5 Spanje in počitek .............................................................................................. 27
6. 4. 6 Kognitivni procesi ............................................................................................ 27
6. 4. 7 Zaznavanje samega sebe ................................................................................... 27
6. 4. 8 Družbena vloga in medosebni odnosi ............................................................... 28
6. 4. 9 Spolno-reproduktivni sistem ............................................................................ 28
6. 4. 10 Obvladovanje stresnih situacij ........................................................................ 28
6. 4. 11 Vrednostni sistem ............................................................................................ 28
6. 5 Razvrščanje negovalnih diagnoz po posameznih vzorcih ........................................ 29
6. 5. 1 Aktualne negovalne diagnoze ........................................................................... 29
6. 5. 2 Potencialne negovalne diagnoze ....................................................................... 38
7 RAZPRAVA ...................................................................................................................... 40
8 ZAKLJUČEK ................................................................................................................... 41
9 ZAHVALA ....................................................................................................................... 42
10 LITERATURA ............................................................................................................... 43
PRILOGA .............................................................................................................................. 1
KAZALO TABEL
Tabela 1: NEGOVALNE DIAGNOZE ................................................................................ 30
Tabela 2: NAČRT ZDRAVSTVENE NEGE ....................................................................... 32
KAZALO SLIK
Slika 1: ZGRADBA SRČNE MIŠICE .................................................................................. 6
Renata Žagar: Zdravstvena nega pacienta s srčnim popuščanjem na domu
1
1 UVOD
1. 1 Srčno popuščanje v Sloveniji in po svetu
Srčno popuščanje je bolezen, ki v razvitem svetu predstavlja vse večji zdravstveni
problem, kar je predvsem posledica staranja prebivalstva in vedno večjega števila
kroničnih pacientov z boleznimi srca in ožilja. (Turk, 2001)
Srčno popuščanje se pojavi, ko srce ne zmore črpati krvi dovolj hitro in učinkovito in tako
zagotoviti telesu zadostnega dotoka kisika in hranljivih snovi. Posledica je splošna
utrujenost, ki je še posebej izrazita ob telesnem naporu. Ker srce ne črpa dovolj krvi, začne
ta zastajati za srcem, kar povzroči zalivanje pljuč s tekočino. To je vzrok težkega dihanja,
ki je navadno najbolj moteča in omejujoča težava. Zaradi slabšega pretoka krvi skozi
ledvice le-te zadržujejo tekočino v telesu, kar opisane težave še poslabša. Hkrati začno
zatekati noge in gležnji ter drugi organi v telesu. (Keber, 1994)
Srčno popuščanje je bolezensko stanje, ki ga povzroči oslabljeno delovanje srca in je
posledica različnih bolezni srca. Najpogostejši vzrok sta koronarna bolezen (miokardni
infarkt) in arterijska hipertenzija, redkejši vzroki pa so različne bolezni srčne mišice
(kardiomiopatije) in okvare srčnih zaklopk. Med presnovnimi boleznimi je vse
pomembnejši vzrok sladkorna bolezen. Te različne bolezni srca zmanjšajo črpalno moč
srca ali pa ovirajo pritok krvi vanj. Zaradi tega se zmanjša izgon krvi iz srca, to pa vodi do
slabše prekrvavitve vsega telesa. Telo poskuša popraviti preskrbo s krvjo in kisikom na več
načinov. Poveča se delovanje različnih hormonov in simpatičnega vegetativnega živčevja.
Srčni utrip se pospeši, srčne votline se razširijo, dolgotrajna preobremenitev srca povzroči
zadebelitev sten srca. V ledvicah se zmanjša izločanje vode in soli. Ti odgovori telesa na
zmanjšano delovanje srca so sprva koristni, ker izboljšajo izgon krvi iz srca, dolgoročno pa
so škodljivi, saj je delovanje srca še slabše in zato povečajo umrljivost. (Accetto, Bulc,
2005)
Srčno popuščanje je edino stanje med srčno-žilnimi boleznimi, ki narašča po pojavnosti in
pogostosti. To je predvsem zaradi staranja ljudi in boljšega zdravljenja koronarne bolezni,
zlasti srčnega infarkta, tako da preživi več bolnikov, ki imajo kronično okvaro srčne
mišice. Ocenjujejo, da je v Evropi več kot deset milijonov bolnikov s srčnim popuščanjem.
Raziskave, ki so jih naredili v različnih državah, so pokazale, da vsako leto na novo zboli
od enega do petih pacientov na 1000 ljudi, medtem ko je skupno število vseh bolnikov s
Renata Žagar: Zdravstvena nega pacienta s srčnim popuščanjem na domu
2
srčnim popuščanjem od tri do dvajset na 1000 ljudi.
Bolezni srca in ožilja oziroma bolezni obtočil, kot jih tudi imenujemo, so zagotovo ena
največjih nevšečnosti za zdravje in življenje prebivalstva v razvitih deželah. V civiliziranih
državah Severne Amerike, zahodne in srednje Evrope predstavlja stopnja umrljivosti
zaradi bolezni srca in ožilja do 50 % vseh ostalih smrti, kar pomeni, da so te bolezni daleč
na prvem mestu kot vzrok smrti. Presenetljivo je, da večina laičnega prebivalstva, tudi
nadpovprečno razgledanega in izobraženega, doživlja rak kot mnogo bolj pogubno bolezen
od, denimo, ateroskleroze, miokardnega infarkta ali povišanega krvnega tlaka. Žal sodi
Slovenija glede koronarne ogroženosti zagotovo med razvite države. (Accetto, Bulc, 2005)
Potek bolezni je neugoden in je odvisen od napredovalnosti srčnega popuščanja. Pri
bolnikih z napredovanim srčnim popuščanjem je preživetje manjše kot pri bolnikih z
nekaterimi vrstami raka, npr. raka na prostati ali raka na dojki. Med najtežjimi bolniki s
srčnim popuščanjem jih kar 30 % do 50 % umre v prvem letu po postavitvi diagnoze,
srednje trajanje preživetja vseh bolnikov s srčnim popuščanjem pa je približno tri leta pri
moških in pet let pri ženskah. (Acceto, Bulc, 1999)
V razvitih državah je srčno popuščanje eden izmed poglavitnih razlogov za bolnišnično
zdravljenje, zaradi česar je obravnava teh bolnikov zelo draga. Zelo pogosto se bolnik vrne
na zdravljenje v bolnišnico, po nekaterih podatkih je v obdobju treh mesecev po odpustu
ponovno hospitaliziranih od 20 % do 50 % bolnikov. V Sloveniji obsežnejših raziskav o
obolevnosti bolnikov s srčnim popuščanjem nimamo, po raziskavi o stopnji hospitalizacije,
ki so jo pred leti opravili v Izoli, pa lahko sklepamo, da pri nas vsako leto v bolnišnice
sprejmejo približno 6000 takih bolnikov. (Keber, 1994)
V zadnjih petindvajsetih letih smo spoznali, da lahko z zdravim načinom življenja
preprečimo nekatera bolezenska dogajanja, ki povzročajo povečano in prezgodnjo
obolevnost in umrljivost ljudi. V mislih imamo predvsem srčno-mišični infarkt,
možgansko kap, odpoved ledvic in prizadetost žil drugje po telesu. V razvitem svetu zato
dobiva vse večji pomen preprečevanje bolezni (preventiva). V ZDA so to spoznali pred
nami in upravičeno so lahko ponosni na rezultate t. i. preventivnih ukrepov. Umrljivost in
obolevnost zaradi bolezni srca in žilja sta se tam v zadnjih petindvajsetih letih zmanjšali za
polovico in življenje se je podaljšalo. V Evropi se je v zadnjih desetih letih umrljivost do
64. leta starosti zaradi teh bolezni zmanjšala za celih petnajst odstotkov. Slovenci pa
Renata Žagar: Zdravstvena nega pacienta s srčnim popuščanjem na domu
3
zbolevamo in umiramo zaradi bolezni srca in žilja še vedno prepogosto prav zaradi
premajhnega upoštevanja načel zdravega življenja. (Acceto, Bulc, 1999)
Vloga medicinske sestre pri teh pacientih postaja vedno pomembnejša, saj ne nastopa samo
kot izvajalka zdravstvene nege, temveč ima tudi širšo nalogo pri zdravstveni vzgoji. To
zahtevno nalogo pa lahko opravlja le, če je seznanjena z vzroki, znaki in potekom bolezni.
Medicinska sestra lahko z zdravstveno-vzgojno dejavnostjo pomembno vpliva na kvaliteto
življenja pacientov, njihovih svojcev, kar posledično pomeni tudi bolj racionalno rabo
sredstev iz zdravstvene blagajne.
1. 2 Namen in cilji diplomskega dela
Namen
Namen diplomske naloge je ugotoviti pacientove specifične potrebe po zdravstveni negi in
oceniti potrebe pacienta po enajstih vzorcih funkcionalnega zdravja Marjory Gordon ter
prikazati kakovost življenja pacienta s srčnim popuščanjem.
Cilj diplomskega dela:
– Predlagati vključitev zdravstvene vzgoje pri zdravstveni negi pacientov s
srčnim popuščanjem kot pomembno in ekonomsko koristno negovalno
intervencijo s stališča obolelega, svojcev, delodajalcev ter zdravstvene
blagajne.
– Poudariti pomen interdisciplinarnega tima pri zdravstveni negi pacienta s
srčnim popuščanjem v domeni patronažne službe.
– Ugotoviti splošno stanje pacienta in ugotoviti, katere funkcije so pri
pacientu prizadete.
Raziskovalna vprašanja:
1. Ali pacient s srčnim popuščanjem kakovostno živi v svojem domačem okolju?
2. V kolikšni meri pacient s srčnim popuščanjem potrebuje podporo svojcev in
zdravstvenih služb?
3. Kakšna je stopnja samostojnosti pacienta s srčnim popuščanjem in njegove potrebe po
zdravstveni negi?
Renata Žagar: Zdravstvena nega pacienta s srčnim popuščanjem na domu
4
1. 3 Metodologija dela
Diplomska naloga bo izdelana na osnovi študije primera pacienta, ki ima srčno popuščanje.
Študijo bomo izvedli na domu pacienta v določenem terminu. Pri izdelavi diplomskega
dela bomo uporabili:
a) Deskriptivno metodo dela:
– opazovanje pacienta;
– opisovanje in prikazovanje pacientovih težav;
– pregled negovalne in medicinske dokumentacije.
b) Intervju s pacientom.
c) Pogovor s člani negovalnega in zdravstvenega tima, ki pacienta obravnavajo.
Renata Žagar: Zdravstvena nega pacienta s srčnim popuščanjem na domu
5
2 ANATOMIJA IN FIZIOLOGIJA SRCA
2. 1 Anatomija in fiziologija srca
Glavna naloga srca je preskrba telesa s kisikom in odstranitev odpadnih snovi iz telesa.
Organi in tkiva ne morejo preživeti brez zadostne preskrbe s kisikom in hranili, niti brez
odstranjevanja odpadnih snovi. Vse našteto zagotavljajo obtočila. Ta obsegajo srce, krvne
žile in kri, ki nenehno kroži. Večje žile se cepijo v manjše veje tja do najtanjših kapilar,
kjer poteka živahna izmenjava snovi med krvjo in tkivi. Žile, ki kri odvajajo iz srca,
imenujemo odvodnice ali arterije, tiste, po katerih se kri vrača vanj, pa dovodnice ali vene
(Vene - Klun, 1996, str. 17).
Pogled v preteklosti
Srce je organ, ki ga je že iz davnine obdajala tančica skrivnosti. O njem so zapisali različna
razmišljanja in modrovanja. Najstarejši zapisi izvirajo iz starega Egipta in navajajo, da je
srce središče duševnosti in mišljenja. Stari Grki so bili prepričani, da je srce središče
prirojene srčne toplote, kjer se kri ogreva in prečiščuje, povezovali pa so ga tudi z
mišljenjem, čustvovanjem in voljo. Anatomi iz Aleksandrije (4. do 3. stol. pred našim
štetjem) so ga prvi pojmovali kot črpalko: desna polovica naj bi poganjala kri v vene, v
levi polovici pa naj bi bil zrak (Zupanič - Slavec, 1996, str. 13).
Pogled v sedanjosti
Srce je votla mišica, velika približno kot pest, leži v prsnem košu, malo pomaknjena v
levo. Če deluje učinkovito, se mora krčiti ritmično. To imenujemo srčni utrip. Obdobje
krčenja imenujemo sistola, sledi premor približno 0,4 sekunde, ki ga imenujemo diastola
oziroma raztezanje srca. Srce je sestavljeno iz dveh polovic, vsaka od njiju je razdeljena še
na zgornji del ali preddvor in spodnji del ali prekat. Zgornji in spodnji del povezujejo
zaklopke, ki se med utripi zapirajo in odpirajo ter tako preprečujejo, da bi kri stekla nazaj.
Zaklopka med levim preddvorom in prekatom se imenuje mitralna zaklopka, ki ima dve
loputki, v desni polovici pa leži trikuspidalna zaklopka s tremi loputkami. Drugi par
zaklopk sestavljajo trije žepki, nameščeni pa sta na delu, kjer aorta in pljučna arterija
zapuščata prekat. Ko se prekata skrčita, se pljučna in aortna zaklopka odpreta, da kri lahko
steče naprej. Ko se ti zaklopki zapreta, se odpreta mitralna in trikuspidalna zaklopka ter
Renata Žagar: Zdravstvena nega pacienta s srčnim popuščanjem na domu
6
omogočita, da kri steče iz preddvorov v prekata. Zapiranje srčnih zaklopk oddaja srčne
tone, ki jih zdravnik posluša s stetoskopom. Za učinkovito delovanje srca se morajo
njegovi različni deli krčiti v natančno določenem zaporedju. Omogočajo ga električni
dražljaji, ki tečejo po srcu, izvirajo iz naravnega srčnega spodbujevalnika, ki ga sestavlja
skupina specializiranih celic v steni desnega preddvora in jo imenujemo sinusni vozel. Iz
njega se električni dražljaji širijo v oba preddvora, ki se sočasno skrčita. Po posebnih
prevodnih mišičnih vlaknih, nato z zakasnitvijo potujejo v stene prekatov, ki se skrčita
nekoliko kasneje kot preddvori. Pri odraslem človeku v mirovanju znaša število srčnih
utripov od 60 do 72 na minuto. Med telesno obremenitvijo, zaradi čustvene reakcije ali
zaradi strahu, pa se lahko utrip zviša celo na 160 do 180 utripov na minuto. Srce vsako
minuto požene skozi telesni obtok vsaj 5 litrov krvi in vsak dan požene po žilah približno
7000 litrov krvi. (Zupanič - Slavec, 1996, str. 2).
Slika 1: ZGRADBA SRČNE MIŠICE
Vir: Vene Klun, Nina. Vse o srcu in žilah. Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije,
Ljubljana 1996, str. 18.
OŽILJE
Ožilje sestavljata dva dela:
– telesni ali veliki krvni obtok in
– pljučni ali mali krvni obtok.
Renata Žagar: Zdravstvena nega pacienta s srčnim popuščanjem na domu
7
Telesni obtok se začenja v levi srčni polovici, ki sprejema s kisikom bogato kri in jo skozi
aorto črpa po vsem telesu. Velike arterije, ki izhajajo iz aorte, se razvejujejo do manjših
arterij, imenovanih arteriole. Te preidejo v mrežo tankih kapilar, kjer poteka izmenjava
hranil in odpadnih snovi. S kisikom revna kri teče po kapilarah v venule, odtod v vene in
po dveh velikih venah v desno srčno polovico, ki jo črpa v pljučni ali mali krvni obtok. V
kapilarah, ki potekajo v pljučnih mešičkih, kri odda ogljikov dioksid in sprejme kisik. Z
njim obogatena se vrača po pljučnih venah v levo srce. Med mirovanjem kroži kri skozi
pljučni in telesni krvni obtok približno eno minuto. Dolžina široko razpredenega
človeškega ožilja je tolikšna, da bi z njim zemljo obkrožili dva- in polkrat. Sestavlja ga
približno 54 milijonov arterij, približno 95 milijonov ven in 3,5 milijard razvejanih kapilar.
Arterije
Vse krvne žile, ki vodijo kri od srca, imenujemo odvodnice ali arterije. Njihovo steno
sestavljajo tri plasti:
– notranja plast (intima) je gladka, sestavlja jo sloj medsebojno tesno povezanih
celic,
– srednjo plast (medijo) sestavljajo gladke mišične celice in elastična vlakna,
– zunanja plast (adventicija) je iz nežnega veziva, ki žile povezuje z okolico. V
njej potekajo tudi živci in drobne žile, ki prehranjujejo žilno steno.
Stene velikih arterij, ki izhajajo iz aorte, imajo veliko elastičnih vlaken, zato vzdržijo visok
tlak, obenem pa elastičnost sten zmanjša razlike med najvišjim in najnižjim tlakom, ki
nastane v arterijah zaradi cikličnega delovanja srca. Stene malih arterij so pretežno iz
gladkega mišičja, ki ga oživčujejo vegetativni živci. Krčenje tega mišičja spreminja
svetlino arteriol, kar uravnava dotok krvi v različne organe glede na njihove potrebe.
Kapilare
Kapilare ali lastnice so zelo tanke. Človeško telo premore približno 3,5 milijard kapilar, ki
v telesnih organih in tkivih oblikujejo fino omrežje. Kapilarna stena je sestavljena iz ene
same plasti celic. Med celicami so majhne odprtine, skozi katere lahko prehajajo kisik,
ogljikov dioksid, voda in drugi majhni delci, ne pa plazemske beljakovine. Skozi te drobne
odprtine poteka izmenjava hranil in odpadnih snovi med krvjo in celicami.
Renata Žagar: Zdravstvena nega pacienta s srčnim popuščanjem na domu
8
Vene
Žile, po katerih se kri vrača iz različnih organov v srce, imenujemo dovodnice ali vene. Po
večini ven teče deoksigenirana kri. Izjemi sta pljučni veni, po katerih teče oksigenirana kri
iz pljuč v levo stran srca. Venske stene so sestavljene podobno kot arterijske, le da so
tanjše, ker vsebujejo manj mišičnih in elastičnih vlaken. Če so prazne, se sesedejo, medtem
ko arterije ostanejo odprte. Notranja venska plast tvori žepkaste zavihke, ki delujejo kot
zaklopke. Vene potekajo v glavnem podobno kot arterije z izjemo obeh votlih ven. Poleg
ven, ki spremljajo arterije, imamo še podkožne vene, ki jih na rokah in nogah lahko
vidimo. Kri se skozi vene vrača pod nizkim tlakom. Potiskati jo pomaga krčenje in
sproščanje mišic med gibanjem. Žepkaste zaklopke v stenah ven pa zagotavljajo, da kri
teče v pravi smeri proti srcu in preprečujejo, da bi tekla nazaj (povzeto: Vene - Klun, 1996,
str. 21–24).
Renata Žagar: Zdravstvena nega pacienta s srčnim popuščanjem na domu
9
3 SRČNO POPUŠČANJE
Srčno popuščanje je stanje, v katerem je zaradi nepravilnosti srčnega delovanja srčni
minutni volumen premajhen za presnovne potrebe perifernih organov ali pa zadošča le za
ceno povečanega polnitvenega tlaka. Večino znakov srčnega popuščanja ugotovimo na
drugih organih, redki pa se kažejo na samem srcu. Simptomi in klinični znaki srčnega
popuščanja so enaki ne glede na vzroke, ki privedejo do srčnega popuščanja, pač pa je od
vzrokov odvisna hitrost in zaporedje pojavljanja simptomov in kliničnih znakov ter
njihovo izražanje (Horvat, 1998).
Srčno popuščanje je sindrom, ki se kaže s simptomi in kliničnimi znaki, ki so posledica
pljučne in venske kongestije (prenapolnjenosti žil oziroma organa s krvjo) ter hipoperfuzije
(slabše prekrvavitve) tkiv. Osnova je katerakoli bolezen srca, ki oslabi njegovo delovanje,
zaradi česar se zmanjša minutni volumen srca in vzpostavijo se kompenzatorji
(prilagoditveni mehanizmi, ki skušajo normalizirati pretok krvi skozi vitalne organe
(Valenčič, 2003).
Pri srčnem popuščanju najpogosteje opazimo:
– zadrževanje natrija in tekočine,
– zmanjšanje perifernega pretoka krvi in zmanjšanje metabolne funkcije različnih
organov,
– zmanjšanje minutnega volumna srca ali zvišanje polnitvenih tlakov prekatov
(ali povečanje prostornine srca) med mirovanjem ali obremenitvijo,
– preddvorne ali prekatne aritmije in
– skrajšanje življenjske dobe (Horvat, 1996).
Srčno popuščanje je kronična bolezen; gre za maligno stanje z veliko obolevnostjo in
umrljivostjo, ki predstavlja v razvitem svetu velik zdravstveni, socialni in ekonomski
problem. Srčno popuščanje je eden poglavitnih razlogov za hospitalizacijo v razvitem
svetu, pogosto so potrebne ponovne hospitalizacije, temu sledijo tudi veliki stroški
zdravljenja. Pacienti s srčnim popuščanjem pogosto potrebujejo hospitalno in ambulantno,
celostno, individualno in kontinuirano obravnavo, skupno sodelovanje zdravstvenih
negovalnih in če je potrebno tudi vključitev strokovnjakov z drugih področij
Renata Žagar: Zdravstvena nega pacienta s srčnim popuščanjem na domu
10
(multidisciplinarni timi) ter seveda tudi pacientov in njihovih svojcev (Valenčič, 2003).
Srčno popuščanje se lahko pojavi pri vsakem srčnem pacientu, vendar je pogostejše pri
starejših pacientih. V starostnem obdobju po šestdesetem letu srčno popuščanje prizadene
skoraj vsakega tretjega starostnika. Gre torej za zelo razširjeno bolezen, ki resno spremeni
kakovost življenja (Roche, 2006).
Srčno popuščanje delimo na akutno in kronično. Akutno srčno popuščanje je začaran krog
dogodkov. Zmanjšana krčljivost miokarda in zmanjšan minutni volumen povzročita
aktivacijo živčno-hormonskega sistema in prekomerno sproščanje kateholaminov.
Povečana žilna upornost, ki sledi, povečuje ishemijo srčne mišice, nadalje poslabša
funkcijo levega prekata in vodi v nov krog poslabšanja. Povečane napetosti v srčni mišici
povzročajo diastolno disfunkcijo s povečanimi tlaki v pljučni arteriji in pljučnih kapilarah.
K temu prispevajo štirje glavni pato-fiziološki mehanizmi:
– povečan kapilarni hidrostatski tlak,
– povečana kapilarna permeabilnost (popuščanje),
– zmanjšan plazmatski tlak, limfna obstrukcija (Bombek, Ujčič - Navotnik,
2002).
Kronično srčno popuščanje je resno in pogosto stanje, ki je povezano s slabo kakovostjo
življenja in prognozo. Pogosta bolnišnična zdravljenja predstavljajo največji del stroškov v
zvezi s srčnim popuščanjem. Srčno popuščanje predstavlja tudi naraščajoč in večplasten
problem. Paciente zdravijo s splošnimi ukrepi, kjer se izkaže njihova volja in želja po
resničnem sodelovanju, in z zdravili, ki na preizkušnjo postavijo tudi zdravnika (Bombek,
Lainščak, 2002).
3. 1 Potek srčnega popuščanja in prognoza
Srčno popuščanje je edino stanje med boleznimi srca in ožilja, ki narašča po pojavnosti in
pogostosti. To gre predvsem na račun staranja prebivalstva in boljšega zdravljenja
koronarne bolezni. Potek bolezni je neugoden in je odvisen od napredovanja srčnega
popuščanja. Pri pacientih z napredovalim srčnim popuščanjem je preživetje manjše kot pri
Renata Žagar: Zdravstvena nega pacienta s srčnim popuščanjem na domu
11
pacientih z nekaterimi vrstami raka. Med najtežjimi pacienti s srčnim popuščanjem jih kar
30 % do 50 % umre v prvem letu po postavitvi diagnoze, srednje trajanje preživetja vseh
pacientov s srčnim popuščanjem pa je približno tri leta pri moških in pet let pri ženskah. V
razvitih državah je srčno popuščanje eden poglavitnih vzrokov za bolnišnično zdravljenje
(Keber, 2006).
3. 2 Znaki in simptomi srčnega popuščanja
Pri pacientih s srčnim popuščanjem se pojavijo skoraj vedno enaki znaki, ne glede na
osnovno bolezen, ki povzroča srčno popuščanje. Zaradi specifičnih znakov pri srčnem
popuščanju zdravnik lahko brez preiskav ugotovi, da gre za srčno popuščanje (Antolič,
2003).
Med najpogostejše znake sodi oteženo dihanje ali dispnoa, ki se sprva pojavi ob večjem
naporu ob napredovanju bolezni, pa tudi v mirovanju, lahko se pojavi tudi nespečnost
zaradi oteženega dihanja ponoči, kar imenujemo otropneja, kar pacient lažje prenaša
pokonci. Pojavi se tudi hitra utrujenost in pacient postane šibkejši, zaradi zmanjšane
telesne dejavnosti se lahko pojavi zaprtost ali obstipacija in posledično pride tudi do
zmanjšanega apetita. Otekanje nog ali periferni edemi se pojavijo zaradi zastajanja
tekočine v telesu, temu sledi oligurija ali zmanjšano izločanje urina. Pojavlja se bolečina
za prsnico oziroma angina pektoris zaradi nezadostne oskrbe srčne mišice s krvjo. S tem so
močno povezane tudi motnje srčnega ritma ali aritmije. Zaradi navedenih znakov in
simptomov se bistveno spremeni tudi pacientovo psihično stanje, saj se s srčnim
popuščanjem bistveno spremeni kakovost pacientovega življenja. (Valenčič, 2003).
3. 3 Vzroki srčnega popuščanja
Srčno popuščanje je posledica številnih bolezni ali stanj, ki neposredno ali posredno
okvarijo srce. Okvirno lahko vzročne dejavnike delimo na ishemične in neishemične
vzroke. Pri ishemičnih dejavnikih gre za neravnovesje med oskrbo srčne mišice s kisikom
in hranilnimi snovmi in njeno potrebo po teh stvareh. Najpogostejši vzrok ishemične
okvare je koronarna bolezen. Poleg ishemije so vzroki okvare srčne mišice še številni
Renata Žagar: Zdravstvena nega pacienta s srčnim popuščanjem na domu
12
drugi, ki neposredno prizadenejo miokard ali pa ustvarijo pogoje, v katerih je delovanje
srca oteženo. Vzroki srčnega popuščanja:
– Pogosti vzroki srčnega popuščanje so koronarna bolezen (angina pektoris),
arterijska hipertenzija in bolezni srčnih zaklopk.
– Med redkejše vzroke pa spadajo razne okužbe, sladkorna bolezen, bolezni
perikarda, kardiotoksične snovi (zdravila, alkohol), bolezni vezivnega tkiva,
metabolne motnje, aritmije, idiopatska dilatativna kardiomiopatija in podobno.
– Dejavniki, ki povečujejo tveganje za nastanek in poslabšanje srčnega
popuščanja: kajenje, debelost, telesna nedejavnost, visoke vrednoti holesterola
v krvi (Accetto, Bulc, 1999).
3. 4 Zdravljenje
Cilj zdravljenja je odstranjevanje težav in izboljšanje kakovosti življenja bolnikov ter
zmanjšanje umrljivosti. Uporablja se več vrst zdravil: diuretike, zaviralce angiotenzinske
konvertaze (ACE-zaviralci), betaadrenergične zaviralce in glikozide digitalisa. Diuretiki
pospešujejo izločanje vode skozi ledvica in se uporabljajo, kadar se v pljučih in drugod v
telesu nabira voda. Zmanjšajo težave, ne vplivajo pa na preživetje. V to skupino sodijo
naslednja zdravila: Lasix, Edemid, Moduretic in Tertensif. Glikozidi digitalisa (Lanitop,
Lanicor) izboljšajo črpalno delovanje srca in zmanjšajo težave, na preživetje pa ne
vplivajo. ACE-zaviralci (npr. Olivin, Enap, Tritace, Prexanil, Gopten) in betaadrenergični
zaviralci (npr. Dilatrend, Bloxan, Concor) pa poleg izboljšanja težav pomembno podaljšajo
preživetje bolnikov s srčnim popuščanjem, ker zaščitijo srčno mišico pred nadaljnjo
okvaro. Do teh spoznanj so prišli šele v zadnjem desetletju z obsežnimi raziskavami.
Razen zdravil pa je za te bolnike izjemno pomemben tudi način življenja. O bolezni
morajo biti dobro poučeni, zdravnikove nasvete o prehrani, telesni dejavnosti in jemanju
zdravil pa naj res upoštevajo. Če so predebeli, morajo toliko shujšati, da se čim bolj
približajo normalni telesni teži. Pri napredovalem srčnem popuščanju je potrebno omejiti
sol in tekočino v hrani. Alkohol je prepovedan, ker poslabšuje delovanje srčne mišice.
Glede telesne dejavnosti se je pogled v zadnjem obdobju spremenil. Razen pri najbolj
napredovalih stanjih se priporoča redno telesno dejavnost. Ta prepreči slabljenje skeletnih
Renata Žagar: Zdravstvena nega pacienta s srčnim popuščanjem na domu
13
mišic in tako izboljšuje zmogljivost za telesni napor. Bolniki morajo biti zelo natančni pri
jemanju zdravil, sicer se jim zdravstveno stanje lahko hitro poslabša, prekomerni odmerki
pa so lahko nevarni. Pri nekaterih redkih bolnikih so potrebne kirurške oblike zdravljenja.
3. 5 Preventivne aktivnosti pri pacientu s srčnim popuščanjem
Vsak starejši kronični srčni bolnik ima dvakrat letno pravico do obiska patronažne sestre,
da skupaj razrešita marsikatero težavo, ki nastane pri izvajanju dnevnih aktivnosti bolnika.
Bolnika spoznamo, ko je na žalost mnogokrat že zelo oslabel, pogosto nepomičen in
potrebuje določen medicinsko tehnični poseg, za katerega nam nalog izstavi njegov lečeči
zdravnik. Pogosto je to odvzem krvi na domu, paranteralna terapija, oskrba stalnega
urinskega katetra, preveza kronične rane, običajno je to razjeda zaradi pritiska. Pripravimo
načrt zdravstvene nege glede na obstoječi bolnikov problem, ki je izstavljen z
zdravnikovim nalogom, po procesu zdravstvene nege in navodilu zdravnika.
Svetujemo počitek, da si bolnik prihrani energijo za življenjsko potrebne procese. Vendar
tudi v mirovanju svetujemo gibanje s spodnjimi okončinami, stiskanje in krčenje mišic, da
preprečimo strjevanje krvi v nogah in mali medenici. Bolnik naj se v postelji tudi čim več
obrača, da ne dobi razjede zaradi pritiska.
Prehrana srčnega bolnika naj bo lahka, revna z maščobami in čim manj slana, ker natrijev
klorid zadržuje vodo v telesu. Bolnika oz. svojca naučimo, kako se preveri prisotnost
edemov na nogah. (To pomeni, da se s tremi prsti pritisne na spodnji tretjini golenice in
opazuje ugrez kože in povratek na nivo okolice.) Svetujemo, da se vodi vsaj približna
bilanca zaužite in izločene tekočine, ki naj bi bila čim bolj v ravnovesju.
Kontroliramo tudi bolnikovo stolico. Stolica naj bi bila redna, da se bolnik preveč ne utruja
z odvajanjem trdega blata. Včasih ima tudi stalen urinski kateter, tak način izločanja pa
moramo še posebno skrbno nadzorovati.
Pri nemirnem bolniku poskrbimo za dodatna varovala v postelji, kot so ograjice ob straneh.
Včasih bolnik lahko samo sedi v postelji, zato mu priskrbimo primerno oporo.
Dokler je bolnik pomičen, pazimo, da ima lahka zračna oblačila, ki ga ne utesnjujejo in mu
dodatno ne črpajo energije. V kolikor pa je nepomičen, opozorimo na pravilno makro- in
mikroklimo. Bolnik s srčnim popuščanjem se običajno zelo poti, kaj hitro se lahko prehladi
Renata Žagar: Zdravstvena nega pacienta s srčnim popuščanjem na domu
14
in možen zaplet je seveda pljučnica, ker ima pogosto slabo predihana pljuča. Svojce tudi
naučimo pravilne osnovne nege bolnika v postelji.
Če bolnika govorjenje ne izčrpava preveč, svetujemo tudi obiske znancev, posebno če
pozitivno vplivajo nanj. Priporočamo tudi, da vernim pacientom omogočijo stik z njegovo
vero.
Včasih je bolnik, ki je že popolnoma vezan na posteljo, še sposoben lahkega ročnega dela.
Pri tem pazimo, da se preveč ne obremenjuje.
Patronažna sestra mora vedno opozarjati bolnika na redno in pravilno jemanje zdravil. Pri
zdravljenju bolnika s srčnim popuščanjem so patronažne sestre pripravljene sodelovati že v
zgodnejši fazi bolezni. S svojimi obiski, npr. enkrat mesečno, bi lahko preprečile tudi
kakšno poslabšanje, ki gre na račun neosveščenega ali malomarnega odnosa bolnika do
svoje bolezni. Vsekakor je priporočljivo več sodelovanja in izmenjave informacij med
patronažno sestro in zdravnikom.
Pri preventivi srčno-žilnih bolezni oziroma srčnega popuščanja je pomembna tudi
ambulanta rehabilitacije pacientov. Rehabilitacija je sicer vseživljenjski proces, ki se začne
takoj po akutnem dogodku (bolnišnična faza), srednjeročno poteka v strukturiranih
programih vodene rehabilitacije (ambulantna faza) in se nato doživljenjsko nadaljuje v
domačem okolju. Formalni programi rehabilitacije srčnih pacientov danes praviloma
ponujajo celostno rehabilitacijo, ki ne sloni več zgolj na telesni vadbi, pač pa vključuje tudi
oceno pacientove ogroženosti, izobraževanje in osveščanje pacientov, duševno in socialno
podporo ter kardiološko spremljanje s prilagajanjem sekundarno preventivnega
zdravljenja. Ambulantna rehabilitacija poteka na kliničnem oddelku za žilne bolezni v
Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. Vključujejo tudi vadbo, ki jo vodi
fizioterapevt. Vadba vključuje vaje za ogrevanje, vaje proti uporu, aerobni trening in vaje
za ohlajanje. Fizioterapevt skupaj z medicinsko sestro in zdravnikom izvaja tudi učenje o
bolezni, zdravljenju, zmanjšanju dejavnikov tveganja ter o primerni obliki in izvedbi
fizične aktivnosti glede na posameznikovo zdravstveno stanje in možnosti.
Pomembni so tudi koronarni klubi in društva, ki s svojim delom pacientom nudijo možnost
trajne lastne skrbi in prevzemanja odgovornosti za izboljšanje in vzdrževanje doseženega
zdravstvenega stanja s pomočjo medicinskih in farmakoloških ukrepov. Poglavitna
področja so zlasti skrb za ohranjanje telesnega zdravja in varovanje pred ponovitvijo ali
Renata Žagar: Zdravstvena nega pacienta s srčnim popuščanjem na domu
15
poslabšanjem bolezni, krepitev in ohranjanje telesne zmogljivosti in odpornosti ter aktivno
in kakovostno življenje (Utrip, 2009).
3. 6 Diagnostika srčnega popuščanja
Diagnoza srčnega popuščanja se ugotovi na osnovi anamneze, klinične slike in osnovnih
preiskav, kot so rentgenska slika pljuč in srca ter ehokardiografija srca (Bručan,1996).
Anamneza nakaže znake in simptome srčnih obolenj. Ti znaki so:
− angina pektoris,
− dispneja ali občutek težkega dihanja,
− palpitacije ali zavedanje lastnega bitja srca,
− periferni edemi,
− sinkopa (trenutna izguba zavesti),
− utrujenost in šibkost (nezadostna prekrvavitev tkiv in majhni minutni
volumen srca) (Barovič, 2004).
Fizikalni pregled (ocena funkcionalnega stanja krvnih obtočil pacienta) obsega:
− opazovanje pacienta,
− merjenje arterijskega tlaka in pulza,
− pulzni tlak (razlika med sistoličnim in diastoličnim tlakom). Normalna
vrednost je okoli 40 mm živega srebra. Spremembe pulznega tlaka
nakazujejo spremenjen upor proti toku krvi v žilah ali zmanjšan utripni
volumen,
− venski tlak in pulz (odraža delovanje desne strani srca) ob
specialističnih pregledih,
− srčni toni in šumi (nastanejo zaradi vrtinčenja krvi v srčnih votlinah in v
žilah) ob specialističnih pregledih (Barovič, 2004).
Glavna cilja diagnostičnega postopka sta:
− potrditev suma, da gre pri bolniku z utrujenostjo, dušenjem, oteklinami
res za srčno popuščanje in
Renata Žagar: Zdravstvena nega pacienta s srčnim popuščanjem na domu
16
− opredelitev vzročne bolezni. Za ustrezno izbiro zdravljenja je v
diagnostičnem postopku pomembna tudi opredelitev patofiziološkega
vzorca srčnega odpovedovanja, ocena kliničnega stanja (stopnje srčne
odpovedi) in ugotovitev kazalcev neugodnega poteka.
4 ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA S SRČNIM POPUŠČANJEM
4. 1 Zdravstvena nega
Definicija ZN Svetovne zdravstvene organizacije – SZO (povzeto po Virginii
Henderson, 1960)
ZN je celovita dejavnost, ki se ukvarja s posameznikom, družino in družbeno skupnostjo v
njihovih razvejanih funkcijah v času zdravja in bolezni oziroma se giblje iz ene sfere v
drugo. Enkratna naloga MS je torej, da ugotavlja potrebe in načrtuje ZN, ki bo pomagala
bolnemu ali zdravemu posamezniku opravljati vse, kar koristi njegovemu zdravju,
okrevanju ali mirni smrti. Cilj zdravstvene nege je omogočiti neodvisnost varovanca, če
ima zato potrebno moč, voljo in znanje. Svoje naloge mora opravljati tako, da bo
varovancu vrnila neodvisnost v najkrajšem možnem času (RSK – ZN in ZZN, 1996).
Definicija ZN po Virginii Henderson – 1975
MS pomaga zdravemu in bolnemu v tistih aktivnostih, ki pripomorejo k ohranitvi zdravja,
vrnitvi zdravja ali mirni smrti in bi jih le-ta opravil samostojno, če bi imel zato voljo, moč
in znanje. Na tem področju je MS ekspert in ima pravico do pobude in nadzora.
4. 2 Proces zdravstvene nege
Je metoda dela v zdravstveni negi, ki nam omogoča individualno, humano in strokovno
obravnavo posameznika, družine in lokalne skupnosti, in to iz:
− fizičnih , telesnih potreb,
− psihičnih, duševnih potreb in
− socialnih, družbenih potreb z obveznim dokumentiranjem našega dela.
Renata Žagar: Zdravstvena nega pacienta s srčnim popuščanjem na domu
17
Je sistematično opravljanje zdravstvene nege s štirimi fazami dela.
Faze procesa zdravstvene nege
I. faza PZN: ugotavljanje
Ugotavljanje človekovih potreb in virov, potrebnih za izvajanje zdravstvene nege:
− negovalna anamneza (poročilo – stanje),
− negovalna diagnoza (ugotovljena potreba – problem).
II. faza PZN: načrtovanje
− načrtovani cilji,
− načrtovane negovalne intervencije: postopki in posegi.
III. faza PZN: izvajanje
Izvajanje načrtovanih aktivnosti zdravstvene nege: izvršeni, opravljeni postopki in posegi.
IV. faza PZN: vrednotenje
Vrednotenje doseženega stanja in rezultatov zdravstvene nege s povratno informacijo:
evalvacija zdravstvene nege glede na postavljene cilje.
Prednosti uporabe metode procesa zdravstvene nege:
− zdravstvena nega je specifično načrtovana glede na ugotovljene potrebe
varovanca individualno,
− omogoča celovito obravnavo varovanca – fizične, psihične in socialne
potrebe in probleme,
− izboljšana je neprekinjenost zdravstvene nege – kontinuiteta,
− obvezuje nas k doslednemu dokumentiranju – lastni dokumentacijski
obrazci,
− omogoča demokratične odnose v timu – negovalni tim – zdravstveni
tim,
− zahteva veliko strokovnega znanja in strokovna izpopolnjevanja,
− proces zdravstvene nege našo stroko ponovno humanizira – določen
varovanec – problem – sposobnost.
Renata Žagar: Zdravstvena nega pacienta s srčnim popuščanjem na domu
18
4. 3 Zdravstvena nega pacienta s srčnim popuščanjem na domu
Patronažno zdravstveno varstvo je posebna oblika zdravstvenega varstva, ki opravlja
aktivno zdravstveno in socialno varovanje posameznika, družine in skupnosti. Ti so zaradi
bioloških lastnosti določenih obolenj ali nenavajenosti na novo okolje občutljivi za
škodljive vplive iz okolja. Področja dela v patronažnem varstvu so:
– zdravstveno-socialna obravnava posameznika, družine in skupnosti,
– zdravstvena nega otročnice in novorojenčka na domu in
– zdravstvena nega bolnika na domu (Šušteršič in sod., 2006).
Nosilka patronažne zdravstvene nege je medicinska sestra v patronažnem zdravstvenem
varstvu, ki ugotavlja potrebe po zdravstveni negi, načrtuje intervencije zdravstvene nege,
jih izvaja in vrednoti dosežene cilje. Svetuje o zdravem načinu življenja in obnašanje ter
opozarja na dejavnike tveganja, ki lahko ogrozijo zdravje. Posameznikom in družinam
pomaga na njihovih domovih, da se soočijo z boleznijo, kronično nezmožnostjo in stresom.
Ocenjuje kdo, kdaj in kaj sta sposobna posameznik in družina storiti zase in česa ne.
Medicinska sestra v patronažnem varstvu je koordinatorka vseh oblik pomoči na domu in
je vez med posameznikom in njegovim osebnim zdravnikom. Tako koordinira delo s
službami v zdravstvenem domu, s službami na sekundarnem in terciarni ravni zdravstvene
dejavnosti ter z drugimi službami in organizacijami izven zdravstvenega doma, ki lahko
kakorkoli pripomorejo k optimalni rešitvi stanj, razmer pri posamezniku in družini
(Šušteršič in sod., 2006).
Medicinska sestra v patronažnem zdravstvenem varstvu mora dobro poznati svoje terensko
območje in vedeti, katere podporne dejavnosti so na njem organizirane, da lahko načrtuje
zdravstveno nego in oskrbo ter usmerja ljudi oziroma jim pomaga urejati pomoč na domu,
tako imenovano servisno dejavnost. Tako se zagotavljajo pogoji, da posameznik lahko
ostane v domačem okolju, čim dlje kljub starosti, bolezni ali onemoglosti. Cilj njenih
prizadevanj je samostojen in neodvisen varovanec v svojem okolju. Kadar pa gre že za
obolelega ali kronično bolnega varovanca, njeno delovanje temelji na ohranjevanju
sposobnosti, ki jih že ima, in čim prejšnji povrnitvi že izgubljenih sposobnosti. Za cilj si
postavi samooskrbo varovanca in družine.
Renata Žagar: Zdravstvena nega pacienta s srčnim popuščanjem na domu
19
V celotnem procesu patronažne zdravstvene nege so posameznik, njegova družina in
skupnost subjekti obravnave, kar omogoča individualno, humano in strokovno obravnavo
posameznika, družine in lokalne skupnosti ter sistematično spremljanje in reševanje
pacientovih potreb v okviru pristojnosti zdravstvene nege kot samostojne profesije
(Šušteršič in sod., 2002).
Ko patronažna medicinska sestra izve, da se je varovancu na njenem terenskem območju
poslabšalo zdravstveno stanje ali da je po obravnavi v bolnišnici odpuščen v domačo
oskrbo, mora poskrbeti, da bodo zadovoljene vse njegove potrebe in potrebe družine, ki
bodo omogočale varno bivanje v domačem okolju. Pred prihodom bolnika v domače
okolje mora patronažna služba:
− vzpostaviti ustrezno komunikacijo s službo zdravstvene nege v
bolnišnici;
− zagotoviti (če je to potrebno) dodatno edukacijo patronažne medicinske
sestre, ki bo izvajala neposredno zdravstveno nego pri pacientu;
− spoznati pacienta (v kolikor ga ne pozna že od prej);
− opraviti razgovor s svojci oziroma pomembnimi drugimi, ki se bodo
poleg patronažnih medicinskih sester vključevali v skrb za pacienta;
− spoznati okolje, v katero prihaja pacient, in ga prilagoditi potrebam
pacienta;
− navezati stike s strokovnimi in drugimi podpornimi službami, ki jih bo
pacient potreboval za nemoteno in kakovostno bivanje v domačem
okolju;
− se povezati s pacientovim osebnim izbranim zdravnikom;
− zagotoviti medicinsko tehnične pripomočke, material, zdravila za
nemoteno izvajanje tudi najzahtevnejše zdravstvene nege.
Za paciente s srčnim popuščanjem je poleg kakovostne zdravstvene nege pomembno tudi
njihovo informiranje, učenje in vzgajanje o bolezni in pomenu sprememb v načinu
njihovega življenja. Proces mora potekati kontinuirano od sprejema pacienta v bolnišnico
do odpusta v domačo oskrbo. Pred odpustom je velikokrat pomembno, da se medicinska
Renata Žagar: Zdravstvena nega pacienta s srčnim popuščanjem na domu
20
sestra iz bolnišnice poveže s patronažno medicinsko sestro, ki nadaljuje z učenjem in
vzgajanjem pacienta in njihovih svojcev v domačem okolju, lahko pa pacienta napoti na
društvo za zdravje srca in ožilja ali koronarni klub.
Zdravstveni delavci se morajo zavedati, da delo s pacientom ni samo strokovno izvajanje
postopkov in posegov zdravstvene nege, temveč tudi celostno poznavanje človeka v vseh
njegovih razsežnostih in relacijah, pri razumevanju sebe v sedanji situaciji, sprejemanju
spremenjenega zdravstvenega stanja in razvijanju spretnosti, ki so potrebne za
vzpostavljanje ali ohranjanje zdravja ter izboljšanje kakovosti življenja. Medicinske sestre
se morajo približati pacientom v psihosocialnem smislu in ne samo kot dobre izvajalke
diagnostično-terapevtskih posegov. Pacienti si želijo pogovor, konzultacijo, izražanje
svojih izkušenj, kar krepi njihovo moč za boj z boleznijo. Pomembna je tudi zdravstvena
vzgoja na sekundarni ravni, kar pomeni, da zdravstveni delavci orišemo bolezenske znake,
bolezen in zdravljenje. Udeležence želimo usposabljati za samoopazovanje, samopomoč,
pa tudi za pomoč sočloveku v obliki nasveta ali kako drugače.
5 ZDRAVSTVENA VZGOJA
5.1 Definicija zdravstvene vzgoje
Zdravstvena vzgoja je del splošne vzgoje in pomemben dejavnik napredka posameznika in
skupnosti. Lahko bi rekli, da je zdravstvena vzgoja tudi odraz splošne izobrazbe
posameznika ter celotnega naroda. Zdravstvena vzgoja si prizadeva, da bi vsak
posameznik, pa tudi, družba sprejeli zdravje za največjo vrednoto, izoblikovali pozitivna
stališča do zdravja in jih v življenju tudi uresničila. Posameznik mora poznati dejavnike, ki
pozitivno vplivajo na zdravje, to so pravilna prehrana, telesna dejavnost, duševno
ravnovesje in ravnotežje med delom, sprostitvijo ter počitkom (Hoyer, 2005).
Z zdravstveno vzgojo lahko preprečimo ali pa vsaj odložimo nastanek kroničnih
nenalezljivih bolezni. Gre za vzgojo, za zdrav način življenja, pri katerem ohranjamo
zdravje in preprečimo nastanek dejavnikov tveganja (Hoyer, 2005).
Definicij zdravstvene vzgoje je več, vendar je vsem skupno poudarjanje procesa učenja z
Renata Žagar: Zdravstvena nega pacienta s srčnim popuščanjem na domu
21
oblikovanjem pozitivnih stališč, navad, oblik obnašanja in ne le znanja o zdravem načinu
življenja. Zdravstvena vzgoja je proces, s pomočjo katerega se posamezniki in skupine
učijo krepiti, ohranjati in uveljaviti zdravje, je torej kombinacija učenja in vzgoje. To
osvešča ljudi o potrebi, da so zdravi, ostanejo zdravi, da vedo, kako doseči zdravje, kaj
storiti, da postanejo zdravi in kako iskati pomoč, kadar je potrebna (Hoyer, 2005).
Cilj zdravstvene vzgoje je spodbujati ljudi k doseganju zdravja, boriti se proti boleznim s
pomočjo lastnih akcij in naporov, izvajati samopomoč, domačo oskrbo ter poiskati
zdravniško pomoč, kadar je to potrebno (Hoyer, 2005).
Zdravstveno-vzgojna dejavnost se izvaja na primarni, sekundarni in terciarni ravni
zdravstvene dejavnosti. Hoyerjeva navaja, da je zdravstvena vzgoja na primarni ravni
namenjena zdravemu prebivalstvu. Njena naloga je obveščati ljudi o dejavnikih, ki
ogrožajo zdravje in so značilni za določen prostor in čas.
Zdravstvena vzgoja na sekundarni ravni zajema rizične skupine prebivalstva, vendar še
zmeraj zdrave ljudi. Njena naloga je opozarjati na nevarnosti za zdravje, ki izhajajo iz
delovnega ali življenjskega okolja ali iz značilnosti življenjskega obdobja. Ljudi
opozarjamo tudi na prve znake obolenja in jih tako pripravimo na pravočasno ter pravilno
ukrepanje, da ne pride do ogrožanja zdravja.
Zdravstvena vzgoja na terciarni ravni pomeni skrb za ljudi, pri katerih je že prišlo do
določene spremembe oziroma je zdravje že prizadeto. Ljudi želi usposobiti, da bodo znali
preprečevati povrnitev bolezni oziroma kakovostno živeti z nastalo spremembo, kar
pomeni, da je namenjena pacientom, invalidom in njihovim svojcem (Hoyer, 2005).
Zdravstvena vzgoja je lahko formalna in neformalna. Formalna je vnaprej načrtovana s
strani strokovnjakov z namenom, da ti vplivajo na vedenjski vzorec posameznikov, družine
ali skupnosti. Neformalna je nenačrtovana, velikokrat naključni proces, kjer gre za
posredovanje znanj in izkušenj znotraj družine oziroma skupnosti. To znanje pogosto
posredujejo prijatelji, znanci, sorodniki, vrstniki, sodelavci (Hoyer, 2005).
Zdravstvena vzgoja je dolgotrajen proces. Samo enkratno srečanje in pogovor s pacientom
ne bosta prinesla bistvenih sprememb, prav tako ne eno samo predavanje. Potrebno je
Renata Žagar: Zdravstvena nega pacienta s srčnim popuščanjem na domu
22
skupno načrtovanje in prepoznavanje potrebe po učenju, ki je primerno za vsakega
posameznika in usmerjata v zdravstveno vzgojno vsebino, pri čemer se prepozna deficit
znanja.
Motivacija v zdravstveni vzgoji je pomemben dejavnik za začetno delo in nadaljevanje
procesa učenja.
5. 2 Zdravstveno-vzgojno delo s pacientom s srčnim popuščanjem
Srčno popuščanje povzroča na organizmu kronične spremembe, ki postopoma napredujejo,
a se jih lahko s spremembo življenjskega sloga upočasni ali celo zmanjša. Pri pacientu s
srčnim popuščanjem je že prišlo do določene škode na organizmu, zato je zdravstveno-
vzgojna dejavnost na terciarni ravni usmerjena v poučevanje za preprečevanje poslabšanja
srčnega popuščanja in izboljšanje kakovosti življenja. Pacient, ki je seznanjen z boleznijo,
znaki in vzroki srčnega popuščanja ter z ukrepi ob poslabšanju, se bo lažje znašel in
reagiral ob pojavu poslabšanja. Z zgodnjim prepoznavanjem in ukrepanjem se je možno
izogniti marsikateri ponovni hospitalizaciji.
Z metodo pogovora bomo pacienta poučili o simptomih in znakih srčnega popuščanja ter o
bilanci tekočin. Pacient ima možnost postaviti vprašanje za poglobitev razlage določenega
simptoma, ki je bolj obremenjujoč zanj, ali pa o nerazumevanju določene vsebine. Metoda
pogovora je primerna tudi za spoznavanje in dajanje navodil pacientu. Individualen pristop
bomo uporabili pri dajanju navodil o pravilnem jemanju zdravil in vodenju dnevnika.
5. 3 Vloga medicinske sestre pri preventivnih aktivnostih pacienta s srčnim
popuščanjem
Ko se znaki in simptomi srčnega popuščanja pojavijo, se oseba odpravi po pomoč. Sreča se
z medicinsko sestro in zdravnikom. Medicinska sestra je s pacientom največ časa. Zato
mora zelo dobro poznati potek bolezni, dejavnike tveganja, diagnostiko in zdravljenje
pacientov s srčnim popuščanjem. Predvsem pa so pomembna znanja in veščine za
izvajanje kakovostne zdravstvene nege teh pacientov. Medicinske sestre najpogosteje
izvajajo zdravstveno nego skladno s teoretičnim modelom Virginie Henderson in Dorothee
Renata Žagar: Zdravstvena nega pacienta s srčnim popuščanjem na domu
23
E. Orem. Model V. Henderson je uporaben, ker pacienta obravnava celostno in ga
sistematično spremlja skozi probleme pri izvajanju temeljnih življenjskih aktivnosti.
Opozarja na vsa področja, kjer pacient potrebuje pomoč. Model D. Orem pa medicinsko
sestro usmerja, da vzpodbuja pacienta, da sam zase naredi čim več; toliko, kolikor mu
dopuščajo moči. Medicinska sestra naj mu pomaga le na področjih, kjer resnično potrebuje
pomoč. Na ta način mu dviguje samozavest in mu daje občutek koristnosti (Trobec, 2004).
Renata Žagar: Zdravstvena nega pacienta s srčnim popuščanjem na domu
24
6 ŠTUDIJA PRIMERA PACIENTA S SRČNIM POPUŠČANJEM
6. 1 Tipologija vzorcev funkcionalnega zdravja po Marjory Gordon
Za zdravstveno nego pacienta P. V. s srčnim popuščanjem smo uporabili tipologijo vzorcev
funkcionalnega zdravja in njihove definicije ob negovalni anamnezi in za razvrščanje
negovalnih diagnoz. Ti funkcionalni vzorci odražajo pacientove interakcije z okoljem
(Gordon, 2003, str. 2).
Uporabili smo naslednje vzorce zdravega obnašanja:
1. odnos do lastnega zdravja,
2. prehranjevalne in metabolične procese,
3. izločanja/odvajanja,
4. fizične aktivnosti,
5. spanje in počitek,
6. zaznavanje,
7. zaznavanje samega sebe,
8. družbena vloga in medosebni odnosi,
9. spolno-reproduktivni sistem,
10. obvladovanje stresnih situacij,
11. vrednostni sistem.
Vsak vzorec obnašanja smo vrednotili v odnosu do ostalih in smo ocenili njihov delež v
optimalnem funkcioniranju.
6. 2 Problemski pristop pri reševanju negovalnih problemov
Zbrali smo:
S: SUBJEKTIVNE PODATKE – diagnostične kazalce, ki nam jih je verbalno posredoval
pacient in njihovi bližnji.
O: OBJEKTIVNE PODATKE – srčno popuščanje, diagnostične kazalce, ki smo jih
spoznali na osnovi neposrednega opazovanja posameznika in družine, okolja in uporabili
Renata Žagar: Zdravstvena nega pacienta s srčnim popuščanjem na domu
25
tudi rezultate opazovanja drugih zdravstvenih delavcev. Preverili smo, če so nastopile
možne razlike v rezultatih opazovanja in kolikšna je uglašenost s subjektivnimi podatki.
A: ANAMNEZA – ugotovili smo, kateri so etiološki in z njimi povezani dejavniki, ki so
povzročili obolenje.
N: NAČRT – na osnovi pridobljenih podatkov smo pripravili načrt zdravstvene nege. Za
načrt zdravstvene nege pacienta P. V. smo uporabili teoretični model D. E. Orem –
Samooskrbo, ki pojasnjuje zdravstveno nego s stališča deficita v samooskrbi.
6. 3 Uporaba teoretičnega modela D. E. Orem – Samooskrba
D. E. Orem v teoretičnem modelu samooskrbe navaja popolno samooskrbo in nepopolno
samooskrbo, ki ju definira šest dejavnikov:
− vzdrževanje zadovoljive oskrbe z zrakom, vodo in hrano;
− skrb za proces izločanja in izločke;
− vzdrževanje ravnovesja med aktivnostjo in počitkom;
− vzdrževanje ravnovesja med samoto in družbenim življenjem;
− preprečevanje nevarnosti, ki ogrožajo človekovo življenje, njegovo delovanje in
dobro počutje (blaginja);
− promocija človekovega delovanja in razvoja v družbenih skupinah glede na njegove
zmožnosti, znane omejitve in željo biti normalen (Marriner in Raile, 2001).
D. E. Orem deli zdravstveno nego v:
− kompenzatorno ali popolno zdravstveno nego, ki je potrebna, ko varovanec ni
sposoben izvajati samooskrbe pri temeljnih življenjskih aktivnostih;
− delno kompenzatorno zdravstveno nego, ko varovanec in medicinska sestra
sodelujeta v procesu zdravstvene nege;
− razvojno kompenzatorno zdravstveno nego, ki poudarja pomen učenja, vodenja in
podpore varovancu pri razvijanju samooskrbe in pri preprečevanju bolezni.
Renata Žagar: Zdravstvena nega pacienta s srčnim popuščanjem na domu
26
6. 4 Predstavitev bolnika s srčnim popuščanjem in načrt zdravstvene nege
NEGOVALNA ANAMNEZA
78-letni upokojeni avtomehanik P. V. je zbolel za bolezen srčno popuščanje pred enim
letom. Vsa ta leta ni imel nobenih težav s srcem. Le deset let se bojuje s sladkorno
boleznijo tipa 2. Doma živi sam, na domačiji, nikoli ni bil poročen ali pa imel dolgoletne
zveze. Dve hiši naprej živita njegov nečak z ženo, ki za njega tudi skrbita. Vzrok
obravnave pa je bilo urgentno sprejetje pacienta v ambulanto pod napotno diagnozo srčno
popuščanje in prevelike količine tekočine v telesu.
6. 4. 1 Odnos do lastnega zdravja – vzorci zdravega obnašanja
Pacient je povedal, da je bilo njegovo zdravje do enega leta nazaj dokaj dobro, razen da je
imel težave z vrtoglavico. Meni da sta na njegovo bolezen vplivali predvsem neprimerna
prehrana in pijača. Ko sem ga vprašala, kako je seznanjen s svojo boleznijo, mi je povedal,
da dobro, prebiral je literaturo ali pogledal kakšno zdravstveno vzgojno oddajo po
televiziji. Pravi, da je dobil največ informacij o svoji bolezni pri izbranem osebnem
zdravniku in pri patronažni sestri. Opazila sem, da je upošteval navodila in nasvete
zdravstvenih delavcev.
6. 4. 2 Prehranjevalni in metabolični procesi
Pacient pove, da se ni pravilno prehranjeval, kar se mogoče tudi sedaj še ne v celoti, saj je
užival predvsem mastno hrano (špeh, klobase) in jedel pozno zvečer ob 22 h in pil
alkoholne pijače od 2 do 4 dcl na dan. Zavedal pa se je, da mora upoštevati omejitve v
prehrani. Hrano mu je pripravljala nečakova žena. Na dan je imel 4 do 5 obrokov,
večinoma vedno ob istem času. Zajtrk je imel ob 8. uri zjutraj, popil je čaj in pojedel kruh,
namazan z margarino in marmelado.
Malico je imel ob 11. uri in to ponavadi kakšno sadje (banana). Kosilo je bilo ob 14. uri, in
sicer različne juhe, že od nekdaj je imel rad goveje, puranje, piščančje meso s kuhano
zelenjavo in različno solato.
Popoldansko malico je imel ob 16. uri: sadni jogurt ali sladico oziroma priboljšek.
Sledila je mlečna večerja, ki jo je zaužil med 19. in 20. uro zvečer.
Renata Žagar: Zdravstvena nega pacienta s srčnim popuščanjem na domu
27
Sedaj dnevno popije do 1,5 litra tekočine oziroma čaja, vendar pravi, da še vedno spije tudi
1 dcl rdečega vina na dan za zdravje.
Ima dober apetit, kar tudi kaže njegova teža, ki pa je 129 kg. Visok je 180 cm. Še vedno pa
je pretežak. Pravi, da ne more shujšati, ker se tudi veliko ne giblje. Včasih je delal na
kmetiji, sedaj pa je bolezen tako napredovala, da ne more več.
Nosil je totalno snemljivo zobno protezo obeh čeljustnih lokov. Hrano je dobro prežvečil in
prebavil.
6. 4. 3 Izločanje/odvajanje
Bilo je izločanje večjih količin seča ponoči (nikturija), včasih s pekočim občutkom. Čez
dan mu je občasno uhajalo.
Blato je odvajal na 1–3 dni, normalne barve (rjavo) in konzistence (mehko).
6. 4. 4 Fizična aktivnost
Gibanje je bilo omejeno, saj je hodil s pomočjo palice. Šel je samo do nečakove hiše in
nazaj. Tudi ležal je v polsedečem položaju, ker je težje dihal. Prav tako ga je to oviralo tudi
pri hoji.
6. 4. 5 Spanje in počitek
Običajno se je odpravljal spat ob 23. uri. Ponoči ni mogel spati, ker ga je oviralo
otežkočeno dihanje. Pomagal si je s privzdignjenim vzglavnikom. Ponavadi si je privoščil
tudi počitek čez dan do 1 ure.
6. 4. 6 Kognitivni procesi
Za branje in gledanje televizije je uporabljal očala. Navaja tudi, da je slabše slišal, da mu je
pešal spomin, saj se ne more spomniti vseh dogodkov. Večkrat je pozabil prižgano luč,
odprto pipo.
6. 4. 7 Zaznavanje samega sebe
Opisal se je kot preprostega, tihega človeka. Priznal je, da je bil bolj zaprt vase, saj ni imel
nikoli stikov s prijatelji. Pravil je, da je bilo vedno potrebno samo delati. Sedaj pa mu sploh
Renata Žagar: Zdravstvena nega pacienta s srčnim popuščanjem na domu
28
ni do kakršne koli komunikacije, pač pa samo do tiste, ki je bila potrebna zaradi bolezni.
Priznal pa je, da je zelo hvaležen nečaku in njegovi ženi, ki sta mu tako pomagala, saj
pravi, da brez njih ne bi zmogel tako živeti.
6. 4. 8 Družbena vloga in medosebni odnosi
Živel je sam, zato se je počutil večkrat osamljenega. Svojci so bili dobro seznanjeni z
njegovo boleznijo, so jo sprejeli in ga podprli. Čeprav se ni družil veliko s sosedi je imel z
njimi dobre odnose, prav tako s prijatelji in znanci. Vključen je bil v društvo upokojencev,
vendar se ni udeleževal družabnih prireditev, niti ni hodil na izlete ali srečanja. Bil je
vsebinsko, krajevno in časovno orientiran.
6. 4. 9 Spolno-reproduktivni sistem
O spolnem življenju pa ni hotel govoriti. Vidi se, da se mu je o tem nerodno pogovarjati.
Samo navaja, da je bilo to v njegovih časih čisto drugače. O tem se sploh niso smeli
pogovarjati.
6. 4. 10 Obvladovanje stresnih situacij
Pacient se je obremenjeval s svojo boleznijo in tudi s tem, da je sam oziroma počutil se je
osamljenega. Strah ga je bilo, da bo bolezen napredovala, da ne bo mogel še toliko skrbeti
za sebe, da bo res čisto odvisen od drugih. Povedal je tudi, da bi se rad družil s sosedi,
ampak vsi so imeli delo, vsi so še aktivni, on pa jih ni hotel motiti in se je zato raje
umaknil.
6. 4. 11 Vrednostni sistem
Pacient je evangeličanske veroizpovedi. Verskim obredom ni posvečal posebne pozornosti,
maše je obiskoval le ob večjih praznikih. Izmed vrednot je po pomenu izpostavil dobre
medosebne odnose in zdravje. Želi si miru in ustaljenega življenja, pri čemer je opaziti
strah pred napredovanjem bolezni in nezmožnostjo samooskrbe v starosti.
Renata Žagar: Zdravstvena nega pacienta s srčnim popuščanjem na domu
29
6. 5 Razvrščanje negovalnih diagnoz po posameznih vzorcih
Pri pacientu P. V. smo ugotovili sledeče negovalne diagnoze, ki smo jih razvrstili po
funkcionalnih vzorcih zdravega obnašanja in jih nato razdelili še v aktualne in potencialne
probleme. Za reševanje aktualnih problemov smo naredili celoten načrt zdravstvene nege.
Aktualne negovalne probleme smo ugotovili po pogovoru s pacientom in njegovimi svojci
ter z ostalimi člani pacientove družine; potencialne negovalne probleme pa smo predvideli
glede na zdravstveno stanje pacienta.
6. 5. 1 Aktualne negovalne diagnoze
Na osnovi opazovanja in ugotovljenih funkcionalnih vzorcev zdravega obnašanja smo pri
pacientu izpostavili naslednje aktualne negovalne diagnoze:
1. funkcija srca zmanjšana;
2. tekočine - previsok volumen tekočin;
3. neuravnovešena prehrana, tveganje za uživanje več hrane, kot telo potrebuje
ali debelost;
4. spanje, motnje v ritmu spanja;
5. neučinkovito dihanje.
Renata Žagar: Zdravstvena nega pacienta s srčnim popuščanjem na domu
30
Tabela 1: NEGOVALNE DIAGNOZE
PROBLEM, POTREBA VZROKI SIMPTOMI
1. FUNKCIJA SRCA ZMANJŠANA
Definicija: srčna funkcija ni dovolj močna,
da bi krila metabolične potrebe telesa
(Gordon, 2003, str.172).
− opešanje delovanje srca.
− spremembe v EKG (zdravstvena
dokumentacija),
− utrujenost,
− edemi,
− pridobivanje teže,
− dispneja.
2. TEKOČINE – PREVISOK
VOLUMEN TEKOČIN
Definicija: zvišana izotonična retencija
tekočin (Gordon, 2003, str.100).
− preveč uživanja alkohola in tekočine na
sploh,
− srčno popuščanje.
− hitro pridobivanje teže,
− več zaužite tekočine kot izločene,
− edemi,
− sprememba psihičnega stanja (zaprt vase,
osamljenj).
3. NEURAVNOVEŠANA
PREHRANA, TVEGANJE ZA UŽIVANJE
VEČ HRANE, KOT TELO POTREBUJE,
ALI DEBELOST
Definicija: prisotnost dejavnikov tveganja za
− pacient P. V. je užival prevelike obroke,
tudi po 17. uri,
− telesna aktivnost pacienta P. V. je
zmanjšana na minimum,
− višja teža pacienta P. V. je višja glede na
višino in konstitucijo,
− njegove prehranjevalne navade so
neprimerne.
Renata Žagar: Zdravstvena nega pacienta s srčnim popuščanjem na domu
31
pretirano uživanje kalorične prehrane v
odnosu do metaboličnih potreb (Gordon,
2003, str. 83).
− dednost (prisotnost debelosti pri očetu).
4. SPANJE, MOTNJE V RITMU SPANJA
Definicija: prekinjeno trajanje in kvaliteta
spanja, kar povzroča neugodje in motnje v
dnevnih aktivnostih (Gordon, 2003, str.
186).
– pacient P. V. se obremenjuje s svojimi
problemi,
– bremeni ga spremenjen stil življenja,
– strah ga je in boji se, da se mu bo
zdravstveno stanje poslabšalo,
– ima nikturijo (pogosto vstajanje ponoči
zaradi potrebe po uriniranju),
– muči ga dispnea (oteženo dihanje).
– ves dan toži nad utrujenostjo,
– zgodaj se prebuja,
– pogosto zeha,
– pripoveduje, da ni naspan.
5. NEUČINKOVITO DIHANJE
Definicija: vdih in/ali izdih ne zagotavljata
primerne ventilacije (Gordon 2003, str.169).
– pacient P. V. ima težave zaradi osnovne
diagnoze - srčno popuščanje in zaradi
debelosti.
– zelo hitro je zadihan,
– lovi sapo,
– diha skozi odprta usta,
– toži o utrujenost,
– med hojo se večkrat ustavi in usede.
Renata Žagar: Zdravstvena nega pacienta s srčnim popuščanjem na domu
32
Tabela 2: NAČRT ZDRAVSTVENE NEGE
NEGOVALNA DIAGNOZA
CILJI
ZDRAVSTVENE
NEGE
NAČRTOVANE
NEGOVALNE
INTERVENCIJE
IZVRŠENE
NEGOVALNE
INTERVENCIJE VREDNOTENJE
1. FUNKCIJA SRCA
ZMANJŠANA
– težave z delovanjem
srca bodo omiljene;
– pacient P. V. ne bo
pridobival teže,
– s pravilnim vnosom
tekočine bodo edemi
izginili,
– dihanje bo lažje.
Zdravstvena vzgoja:
– pacienta P. V. in
svojce bomo poučili
o poteku bolezni
(osebno in s
ponudbo primerne
literature),
– pacienta P. V. in
svojce bomo poučili
o pravilni prehrani
in uživanju tekočin;
– pacienta P. V. in
svojce bomo poučili
o gibanju,
– poučili, kako si pri
oteženem dihanju
– s pacientom P. V. in
s svojci smo se
pogovorili o
bolezni, o pravilni
prehrani, o tekočini
in gibanju,
– pacienta P. V. in
svojce smo naučili,
kako si uredi
vzglavje za lažje
dihanje.
Pacient P. V. in svojci
so razumeli naše
zdravstveno-vzgojno
delo in navodila.
Pacient P. V. si večkrat
sam dvigne vzglavje
oziroma tako tudi spi
ponoči.
Renata Žagar: Zdravstvena nega pacienta s srčnim popuščanjem na domu
33
pomaga s primernim
položajem v postelji
in s počitkom, kadar
mu ni na razpolago
primerna oprema na
domu, si pomaga z
improviziranimi
pripomočki
(Priročnik za nego
bolnika na domu).
2. TEKOČINE – PREVISOK
VOLUMEN TEKOČIN
– ne bo pridobival
telesne teže,
– volumen tekočine
bo zmanjšan.
– pacient P. V. se bo
vsak dan tehtal,
– vitalne funkcije smo
merili ob rednih
obiskih, sicer so to
opravljali poučeni
svojci,
– s pacientom P. V.
smo se pogovorili o
zmanjševanju
dnevne tekočine in
– redno smo merili
vitalne funkcije ob
obiskih, sicer so to
opravljali svojci ter
rezultate beležili,
– s pacientom P. V.
smo se pogovarjali
o uspehu oziroma
neuspehu telesne
teže,
– redno smo beležili
Volumen tekočine se je
zmanjšal, ker je telesna
teža padla iz 129 kg na
126 kg, vendar nam je
še vedno cilj zmanjšati
telesno težo.
Renata Žagar: Zdravstvena nega pacienta s srčnim popuščanjem na domu
34
soli,
– beležiti, opazovati,
– zdravnika bomo
redno obveščali o
spremembah.
vse spremembe in
se pogovorili o
morebitnih nujnih
spremembah o
dnevnem režimu
življenja.
3. NEURAVNOVEŠEN
A PREHRANA, TVEGANJE
ZA UŽIVANJE VEČ
HRANE, KOT TELO
POTREBUJE, ALI
DEBELOST
– prehranjevanje
pacienta P. V. bo
prilagojeno
njegovemu
bioritmu, ki je
potrebno za
celodnevne
energijske potrebe,
– užival bo primerno
količino hrane,
– telesna teža se bo
postopoma
zmanjšala in pacient
P. V. se bo boljše
– zdravstveno-
vzgojno poučiti in
vzgajati pacienta P.
V. in svojce,
– pacienta P. V.
poučiti, da se mora
redno tehtati ter
kontrolirati svojo
telesno težo,
– pripraviti mu
moramo načrt
uživanja dnevnih
obrokov,
– zadnji obrok naj bo
– na osnovi
zdravstveno-
vzgojnih pogovorov
in rednega
spremljanja smo
dosegli, da pacient
P. V. uživa primerno
količino hrane v
dogovorjenem času.
Izgublja telesno težo in
se počuti bolje.
Renata Žagar: Zdravstvena nega pacienta s srčnim popuščanjem na domu
35
počutil.
lahek in prebavljiv,
skladno s
predpisano dieto,
– užival bo jedi z
nizko energijsko
vrednostjo in omejil
vnos soli, sladkorja
in maščob v telo.
4. SPANJE, MOTNJE V
RITMU SPANJA
– spanec bo miren,
dovolj dolg in
kvaliteten, brez
večkratnih prebujanj
ponoči,
– pacientov bioritem
spanja bo urejen,
– spanje bo globlje,
– faze zbujanja bodo
krajša.
Pacienta P. V. bomo
poučili:
– da naj pred spanjem
prezrači sobo, da
zagotoviti ustrezno
mikroklimo,
– da uporablja
prilagojen
vzglavnik,
– da popije kozarec
toplega mleka,
– da se oprha pred
– pacient P. V. redno
zrači sobo,
– nima urejene sobe
in postelje,
– zvečer popije
kozarec toplega
mleka,
– zvečer se ne oprha;
– v sobi je
zagotovljen mir,
– zdravila
disciplinirano
Kljub načrtovanim in
izvršenim negovalnim
intervencijam se bolnik
še vedno prebuja in še
vedno ni dovolj spočit.
Renata Žagar: Zdravstvena nega pacienta s srčnim popuščanjem na domu
36
spanjem,
– da odstrani moteče
dejavnike,
– da mora redno
uživati predpisano
terapijo,
– da naj se preko
dneva zaposli z
dovoljenimi
aktivnostmi,
– ter da tik pred
spanjem opravi
malo potrebo.
jemlje,
– preko dneva
opravlja drobna
hišna opravila,
– ponoči večkrat
vstaja zaradi
uriniranja.
5. NEUČINKOVITO
DIHANJE
– dihanje bo
izboljšano.
– redno bomo
nadzorovali dihanje
(hitrosti, globine
vdihov ter izdihov,
spremljajoče zvoke),
– poskrbeli bomo, da
bo bivališče redno
– ob vsakem obisku
kontroliramo
dihanje,
– preverimo
prezračenost
prostora,
– ga opazujemo v
Cilja še nismo dosegli,
še vedno težko diha,
vendar upošteva
navodila, da ne sme
pretiravati v telesnih
naporih (mora paziti na
stopnice, brez nadzora
Renata Žagar: Zdravstvena nega pacienta s srčnim popuščanjem na domu
37
prezračeno,
– uredili bomo ležišče
s primernim
vzglavjem,
– naučili ga bomo
pravilno dihati
(počasi, skozi nos),
– opozarjali ga bomo,
da ne sme
pretiravati v telesni
aktivnosti,
– o vsaki spremembi
bomo obvestili
lečečega zdravnika.
mirujočem stanjem
in med pogovorom,
– pogovorimo se s
svojci.
ne sme predaleč in ne
sme se naprezati).
Renata Žagar: Zdravstvena nega pacienta s srčnim popuščanjem na domu
38
6. 5. 2 Potencialne negovalne diagnoze
Pri pacientu P. V. moramo predvidevati potencialne negovalne probleme:
1. možnost poškodbe,
2. možnost padcev,
3. pešanje spomina,
4. naraščajoč strah.
1. NEVARNOST POŠKODBE
Definicija: prisotnost dejavnikov tveganja za poškodbe telesa (Gordon 2003, str. 72).
Dejavniki tveganja: zmanjšana sposobnost mobilnosti (slabost mišic, motnje ravnotežja),
vrtoglavice, slabša sposobnost presojanja (bolezen).
2. NEVARNOST PADCEV
Definicija: zvišano tveganje za padce, ki bi lahko povzročili poškodbo (Gordon 2003, str.
74).
Dejavniki tveganja: starost nad 65 let, težave z vidom, slabša fizična mobilnost, utrujenost,
motnje v ravnotežju, stopnice, preproge, slabo osvetljeni prostori, živi sam.
3. SPOMIN, NEPOPOLN
Definicija: nesposobnost zapolnitve ali priklicanja v spomin določenih informacij ali oblik
vedenja (nepopoln spomin je lahko posledica patofizičnih ali situacijskuh dejavnikov, ki so
lahko začesni ali stalni) (Gordon, 2003, str. 209).
Vzročni ali z njimi povezani dejavniki:
– oslabljena srčna funkcija,
– starost nad 60 let,
– neuravnovešeno ravnotežje tekočin in elektrolitov.
Simptomi:
– opaženo pozabljanje,
Renata Žagar: Zdravstvena nega pacienta s srčnim popuščanjem na domu
39
– nesposobnost, da bi priklical v spomin pretekle dogodke.
4. STRAH
Definicija: občutek ogroženosti zaradi znanega vzroka z identificiranim virom nevarnosti
(strah pred prognozo, izidom kirurškega posega, strah pred smrtjo ali invalidnostjo)
(Gordon, 2003, str. 214).
Vzročni ali z njimi povezani dejavniki:
– pomanjkanje primernih strokovnih informacij,
– občutek nesposobnosti, da bi obvladal določene zadeve,
– pomanjkanje podpore pri svojcih.
Simptomi:
– pacient P. V. izraža strah in nervozo,
– je nemiren,
– vedno več sprašuje in išče informacije,
– je zelo previden in sumničav,
– v dnevnih aktivnostih je vedno manj učinkovit.
Renata Žagar: Zdravstvena nega pacienta s srčnim popuščanjem na domu
40
7 RAZPRAVA
Ob iskanju odgovora na raziskovalna vprašanja, ali pacient s srčnim popuščanjem
kakovostno živi v svojem domačem okolju, v kolikšni meri pacient s srčnim popuščanjem
potrebuje podporo svojcev in zdravstvenih služb in kakšna je stopnja samostojnosti
pacienta s srčnim popuščanjem, smo ugotovili, da je gospod P. V. pretežno samostojen in
da v veliki meri potrebuje podporo svojcev in zdravstvenih služb. Njegove potrebe po
zdravstveni negi pa so predvsem glede zdravstvene vzgoje in svetovanja. Največ
informacij pacient potrebuje na področju preprečevanja nastanka oziroma trajanja za
nastanek padcev, svetovanja pri prehrani in zdravem življenjskem slogu, spodbujanju za
zadostno mero fizične aktivnosti in preprečevanju v motnjah ritma spanja. Z
zagotavljanjem kakovosti življenja pacienta s srčnim popuščanjem je pomembno tudi, da
ga naučimo obvladovati stresne situacije in mu pomagati razrešiti morebitne konflikte.
Poudariti moramo, da je medicinska sestra ključna oseba v sistemu obravnave, ki mora biti
naravnan tako, da pospešuje zdravstveno-vzgojno delo in druge aktivnosti, ki preko
učinkovitega multidisciplinarnega pristopa in interaktivnega dela zagotavlja kakovostno,
učinkovito in varno obravnavo. V procesu obravnave lahko le na ta način pacient izgrajuje
pozitivno samopodobo, spremeni svoje vrednote in spremeni odnos do lastnega zdravja.
Kvalitetna zdravstvena nega kroničnega bolnika na domu je odvisna od strokovnega
znanja, primerne organiziranosti in od pravilnih standardov in normativov z obravnav
pacientov v domačem okolju. Selitev pacienta oziroma obravnava takega pacienta na domu
ne sme vplivati na kvalitetno zdravstveno nego, praviloma mora celo pozitivno vplivati na
njegov stil življenja.
Obravnava in zdravljenje gospoda P. V. potrjuje, da je število patronažnih medicinskih
sester glede na naraščajočo populacijo kroničnih bolnikov na domu premalo ali pa da ni
spoštovano dejstvo, da obravnava takega bolnika na sekundarni ravni potrebuje kompletni
negovalni tim, kar pomeni primerno strokovno delitev dela in racionalizacijo.
Renata Žagar: Zdravstvena nega pacienta s srčnim popuščanjem na domu
41
8 ZAKLJUČEK
Srčno popuščanje je kronična bolezen, za katero oboleva vedno več prebivalcev v svetu in
tudi v Sloveniji. Potek bolezni je neugoden in povzroča težave, ki slabšajo kakovost
življenja. Pacienti s srčnim popuščanjem se ob akutnih poslabšanjih vračajo v bolnišnico,
zato ker zdravstveno varstvo in obravnava na domu ob sedanji organizaciji in financiranju
tega področja primarnega zdravstvenega varstva ne moreta zagotavljati primernega obsega
in ravni obravnave.
Za izboljšanje kakovosti življenja pacientov s srčnim popuščanjem je pomemben boljši
nadzor in poučnost. Paciente je potrebno poučiti o srčnem popuščanju, kako živeti in
ukrepati ob poslabšanju bolezni, saj je prognoza poučenih pacientov veliko boljša. To bo
pripomoglo k zmanjšanju števila ponovnih, dolgotrajnih in dragih hospitalizacij.
Pri obravnavi pacienta s srčnim popuščanjem je pomemben celosten in individualen
pristop, zagotavljanje primerne zdravstvene vzgoje ter kakovostne zdravstvene nege. S
študijo primera, pacienta, smo uporabili model Marjory Gordon. Aktivnosti zdravstvene
nege smo razvijali skozi procesno metodo dela in ugotovili, da je glavni vzrok srčnega
popuščanja nezdravo življenje, neprimerno prehranjevanje in nezadovoljiva fizična
aktivnost.
Renata Žagar: Zdravstvena nega pacienta s srčnim popuščanjem na domu
42
9 ZAHVALA
V prvi vrsti se zahvaljujem mentorici, predavateljici Majdi Šlajmer - Japelj, viš. med. ses.,
univ. dipl. soc., in somentorici, predavateljici Dubravki Sancin, viš. med. ses., prof. zdr.
vzg., za vodenje in koristne nasvete ob pisanju diplomskega dela.
Prav posebno zahvalo pa bi rada namenila moji družini in mojemu možu, ki so mi resnično
ves čas študija stali ob strani, me vzpodbujali in mi pomagali. Še enkrat Hvala!
Renata Žagar: Zdravstvena nega pacienta s srčnim popuščanjem na domu
43
10 LITERATURA
Accetto, R, Bulc, M. Nevarnosti za srce in ožilje. Ljubljana: Slovensko zdravniško društvo,
sekcija za arterijsko hipertenzijo, združenja zdravnikov splošne/družinske medicine, 1999.
Acceto, R, Bulc, M. Visok krvni tlak-arterijska hipertenzija. Strokovne brošure Društev za
bolnike z obolenji srca, Novo mesto, 2005.
Bombek, M. Koliko smo naredili za preprečevanje bolezni srca in ožilja? Za srce. Društvo
za zdravje srca in ožilja Slovenija, 2002.
Bručan, A, Bunta, S, Cibic, B, Dobovišek, J, Dolenc, P. Vse o srcu in žilah. V: Lajovic J
(ur.), Cibic B (ur.), Turk J (ur.). Ljubljana: Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije,
1996.
Čustovič, F, Goldner, V, Čikeš . Klinična kardiologija. V: Raič A (ur.). Zagreb: Medicinska
naklada, 1995.
Dahmane, R. Obtočila – angiologija. Anatomija. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije,
1998.
Gordon, M. Negovalne diagnoze: priročnik. Radizel, 2003.
Horvat, M., Zdravstvena nega srčno-žilnega bolnika z napredovalo boleznijo na domu. V:
Kvas, A., Bobnar, A., (ur.). Zdravstvena oskrba srčno-žilnega bolnika z napredovalo
boleznijo. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih
društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih
sester in zdravstvenih tehnikov v kardiologiji in angiologiji, 2008: 45–55.
Jerše, M. Najpogostejša bolezenska znamenja pri boleznih srca. Vse o srcu in žilah. V:
Lajovic J (ur.). Ljubljana: Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, 1996: 142–7.
Keber, D. Oteklina. Razpoznavanje notranjih bolezni. V: Keber D (ur.). Ljubljana:Univerza
v Ljubljani, Medicinska fakulteta, katedra za interno medicino, 1994.
Kobbert, E. Pflege von Patienten mit Erkrankungen des Herz-Kreislauf-System. V:
Kellnhauser E (ur.), Juchli L (ur.). Thimes Pflege:entdecken-erleben-verstehen-
Renata Žagar: Zdravstvena nega pacienta s srčnim popuščanjem na domu
44
professionell handeln. Stuttgart, New York: G. Thieme, 2000.
Kocjančič, A, Mravlje, F. Interna medicina. Ljubljana: EWO: DZS, 1998.
Kocijančič, A. Srce in ožilje. Klinična preiskava. Ljubljana: Littera Picta, 2000.
Kvas, A., Strokovno srečanje »Kakovostna vseživljenjska rehabilitacija srčno-žilnih
bolnikov« (2009). Utrip 2009; 17 (2): 16–17.
Lajovic, J, Zupan, I, Rakovec, P. Bradikardne motnje srčnega ritma. Interna medicina. V:
Kocjančič A (ur.), Mrevlje F (ur.). Ljubljana: EWO: Državna založba Slovenija, 1993: 90–
1
Marriner A. Raile M. Nursing Theorists and Their Work. Missouri: Mosby St. Louis,
2001:11.
Mlačak, B. Nevarnostni dejavniki. Angiologija za prakso. Ljubljana: Slovensko zdravniško
društvo,Sekcija za splošno medicino, 1995: 31–9 .
Pajnkihar, M. Osnovna življenjska aktivnost - dihanje. Teoretične osnove zdravstvene
nege. Maribor: Visoka zdravstvena šola, 1999: 53–0.
Poredoš, P. Arterijske bolezni. V: Lajovic, Jaro (ur.): Živimo s srcem. Društvo za zdravje
srca in ožilja Slovenije, Ljubljana, 2001.
Turk, J. Srčni infarkt. V: Lajovic, Jaro (ur.): Vse o srcu in žilah. Društvo za zdravje srca in
ožilja Slovenije, Ljubljana, 1996.
Turk, J. (ur.): Lepota gibanja. Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, Ljubljana, 2001.
Zorko, T. Družinsko pojavljanje bolezni srca in ožilja. V: Lajovic, Jaro (ur.): Živimo s
srcem. Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, Ljubljana, 2001.
Zorko, T. Dejavniki tveganja. V: Lajovic, Jaro (ur.): Vse o srcu in žilah. Društvo za zdravje
srca in ožilja Slovenije, Ljubljana, 1996.
Zidar, R. Vloga medicinske sestre ob bolniku z življenjsko nevarnimi motnjami srčnega
ritma. Sodobna obravnava motenj srčnega ritma. V: Kenda M F (ur.), Rakovec P (ur.).
Renata Žagar: Zdravstvena nega pacienta s srčnim popuščanjem na domu
45
Ljubljana: Združenje kardiologov Slovenije, 2000: 65–7.
Železnik, D. Ivanuša A. Standardi aktivnosti zdravstvene nege. Maribor: Univerza v
Mariboru,Visoka zdravstvena šola, 2002.
Renata Žagar: Zdravstvena nega pacienta s srčnim popuščanjem na domu
1
PRILOGA
VPRAŠANJA ZA INTERVJU PO MODELU OCENJEVANJA BOLNIKOVIH POTREB PO AVTORICI MARJORY GORDON
1. ODNOS DO LASTNEGA ZDRAVJA – VZORCI ZDRAVEGA OBNAŠANJA a) Kaj je po vašem mnenju vplivalo na razlike v vašem zdravju? b) Kdaj ste začeli obolevati za srčno popuščanje? c) Kaj mislite, da je povzročilo vašo bolezen? č) Kaj ste storili, ko ste opazili prve simptome? d) Kakšne ovire in omejitve imate v vsakdanjem življenju zaradi vaše bolezni? e) Koliko poznate srčno popuščanje in koliko ste seznanjeni o njem? f) Ali lahko sledite navodilom, ki vam jih dajejo medicinske sestre in zdravniki?
2. PREHRAMBENI IN METABOLIČNI PROCES a) Ali ste imeli pred boleznijo predpisane diete? b) Ali so se vam prehranjevalne navade, ko ste izvedeli za bolezen, spremenile in kako? c) Ali pride do zaletavanja hrane, pokašljevanja in dušenja med hranjenjem? č) Kakšna je vaša tipična prehrana in zaužita količina tekočine, ko jo zaužijete v enem dnevu? d) Kakšen je vaš apetit? Ali pridobivate telesno težo ali jo izgubljate? e) Imate kakšne težave s kožo?
3. IZLOČANJE a) Ali imate težave z odvajanjem blata? b) Kako pogosto odvajate blato? Ali so prisotni neugodni občutki ob odvajanju? c) Ali imate težave z izločanjem urina? č) Se pretirano potite?
4. FIZIČNA AKTIVNOST a) Kakšna oblika telesne dejavnosti je za vas najbolj pomembna? b) Imate dovolj energije za potrebne in želene aktivnosti? c) Imate kakšne težave pri: – prehranjevanju, – kopanju, – osebni negi, – gibljivosti v postelji, – oblačenju, – česanju, – splošni gibljivosti, – kuhanju, – gospodinjstvu, – nakupovanju?
5. POČITEK, SPANJE a) Ali se zbudite spočiti in naspani? b) Ali imate težave s spanjem? Se pogosto zbujate? Težko zaspite? c) Ali počivate podnevi in koliko časa? č) Ali potrebujete uspavala, preden greste spat?
Renata Žagar: Zdravstvena nega pacienta s srčnim popuščanjem na domu
2
6. KOGNITIVNI PROCESI a) Ali slabo slišite? b) Ali slabo vidite? c) Imate težave s tipom in vohom? č) Imate kakšne spremembe s spominom? d) Ali težko sprejemate odločitve?
7. ZAZNAVANJE SAMEGA SEBE a) Kako bi opisali samega sebe? b) Ali zadnje čase doživljate kakšne spremembe v svojem telesu ali v sposobnosti funkcioniranja? c) Ali vas pogosto kaj razjezi, ste nejevoljni, prestrašeni, zaskrbljeni? č) Je za vas to problematično? Kaj in kdo vam pri tem pomaga?
8. DRUŽBENA VLOGA IN MEDOSEBNI ODNOSI a) Kako vaša družina doživlja vašo bolezen? b) Kako vas sprejemajo sorodniki, prijatelji, sosedje? c) Se vključujete v kakšno socialno skupnost? č) Kako je z vašim delom na kmetiji (doma)?
9. SPOLNI-REPRODUKTIVNI SISTEM a) So se na področju spolnih odnosov pojavile kakšne spremembe?
10. OBVLADOVANJE STRESNIH SITUACIJ a) Ali ste v zadnjem letu doživeli kakšne velike spremembe (krizo, stres)? b) S kom najlažje govorite o težavah?
11. VREDNOSTNI SISTEM a) Ali je duhovno življenje za vas pomembno?