Embed Size (px)
Citation preview
UNIVERZA V MARIBORU
FILOZOFSKA FAKULTETA
Oddelek za geografijo
DIPLOMSKO DELO
Andreja Breznik
Maribor, 2016
UNIVERZA V MARIBORU
FILOZOFSKA FAKULTETA
Oddelek za geografijo
Diplomsko delo
TURIZEM NA PODEŽELJU V UPRAVNI ENOTI
GORNJA RADGONA
Graduation thesis
TOURISM IN RURAL AREAS OF THE
ADMINISTRATIVE DISTRICT GORNJA
RADGONA
Mentor:
doc. dr. Uroš Horvat
Kandidatka:
Andreja Breznik
Maribor, 2016
Lektorica:
Mojca Karnet, prof. slov.
Prevajalka:
Nanika Holz, univ. dipl. angl., prev., univ. dipl. slov.
ZAHVALA
Najlepša hvala mentorju doc. dr. Urošu Horvatu za strokovno pomoč, nasvete,
komentarje in potrpežljivost pri nastajanju diplomskega dela.
Zahvaljujem se tudi direktorju in direktorici, še posebej pa sodelavki Rebeki za
spodbude, pomoč in razumevanje na delovnem mestu.
Velika zahvala gre moji prijateljici in lektorici Mojci, ki je z mano prehodila velik
del mojega izobraževanja ter mi vedno stala ob strani, me vzpodbujala in mi še
kako pomagala pri uporabi pravil slovenskega pravopisa.
Največja zahvala je vsekakor namenjena moji družini, še posebej staršem, ki so
mi cel čas študija stali ob strani, me spodbujali in finančno podpirali ter naredili iz
mene osebo, kakršna sem danes.
Seveda vsega tega ne bi zmogla, če ne bi bilo ob meni tebe, dragi Marko. Hvala ti
za vso pomoč ob nastajanju naloge, vse spodbude in prijazne besede, ko sem te še
kako potrebovala.
Hvala tudi vsem predstavnikom turističnih udeležencev ter drugim predstavnikom
na območju UE Gornja Radgona za prijeten klepet in koristne informacije. Hvala
prevajalki, Valentini in vsem prijateljem.
Če ti preostane samo še en dih,
ga porabi za to, da rečeš hvala.
(Pam Brown)
IZJAVA
Podpisani-a Andreja Breznik, rojena 24. 2. 1981, študent-ka Filozofske fakultete
Univerze v Mariboru, študijski program geografija ‒ sociologija, izjavljam, da je
diplomsko delo, z naslovom Turizem na podeželju v Upravni enoti Gornja
Radgona, pri mentorju doc. dr. Urošu Horvatu, avtorsko delo.
V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso
prepisani brez navedbe avtorjev.
Maribor, 5. 9. 2016
_________________________________
(podpis študenta-ke)
POVZETEK
Skozi desetletja je turizem doživljal rast in razvoj ter je s svojo raznovrstnostjo in z
bogato ponudbo postal ena izmed najhitreje rastočih gospodarskih dejavnosti na
svetu. Obravnavano območje Upravne enote Gornja Radgona je podeželsko okolje
z ugodno obmejno lego, s čimer ima možnosti, da postane območje z razvitim
turizmom, ki bi bilo privlačno za širše množice, obenem pa bi ponujalo potencialna
delovna mesta, prispevalo k hitrejšemu gospodarskemu razvoju in hitrejšemu
razvoju tega območja. Zaradi tega smo preučili dosedanji razvoj turizma na
podeželju na območju Upravne enote Gornja Radgona in podali smernice razvoja
turizma na podeželju, in sicer v povezavi z zdraviliškim, vinskim in s sejemskim
turizmom. S pomočjo študija obstoječih virov in literature ter z obiskom različnih
turističnih ponudnikov, s pogovorom s predstavniki turističnih in vinogradniških
društev, z zaposlenimi v turističnih zavodih, v Radgonskih goricah in Zdravilišču
Radenci je moč sklepati, da je na območju UE Gornja Radgona turistična ponudba
relativno dobra, predvsem glede števila ponudnikov. Največ je turističnih kmetij s
hrano in pijačo ter vinotočev. Zagotovo primanjkuje turističnih kmetij z možnostjo
nastanitve, saj sta na preučevanem območju samo dve takšni kmetiji, in turističnih
kmetij z drugo ponudbo, ki bi poleg gostinskih storitev ponujale še negostinski del.
Tovrstnih turističnih kmetij, ki gostom poleg gostinskih in nastanitvenih možnosti
omogočajo še mnogo drugih dejavnosti in aktivnosti, se namreč v zadnjem času
pojavlja vedno več, saj želijo dlje časa zadržati goste na kmetiji in jim ponuditi
celovitejšo storitev.
KLJUČNE BESEDE: Območje Upravne enote Gornja Radgona, turizem na
podeželju, turistične kmetije, vinski turizem, zdraviliški turizem, sejemski turizem
ABSTRACT
Decades of growth and development, together with a diversified and rich offer,
made tourism one of the fastest growing industries in the world. The focus here is
on the area of the Gornja Radgona administrative unit, a rural environment
favourably located in the border region, providing it the opportunity to become an
area with developed tourist industry and thus making it attractive to wider
population. At the same time, this could be the potential for creating new jobs,
contribute to faster economic development and development in general in this area.
This induced us to study the development of rural tourism in the area of the Gornja
Radgona administrative unit to date, and to provide the guidelines for the
development of rural tourism, especially in connection with spa, wine and trade fair
tourism. As we studied the existing sources and literature and visited different
tourist service providers in tourism, interviewed representatives of tourist and wine
associations, employees in tourist institutions, Radgonske gorice wine cellar and
Radenci spa resort, we came to a conclusion that in the area of Gornja Radgona AU
tourist offer is relatively good, especially in terms of the number of tourist service
providers. Tourist farms offering food and beverages, and wine shops prevail.
Lacking are tourist farms offering accommodation – only two farms of this type can
be found in this area – and tourist farms offering activities other than canteen
services. The number of tourist farms providing their guests with not just canteen
and accommodation services, but also offering them a variety of other activities, is
constantly growing, as the providers want to keep their guests longer at their farms
and offer them a wholesome service.
KEY WORDS: Gornja Radgona administrative unit area, rural tourism, tourist
farms, wine tourism, spa tourism, trade show tourism
I
KAZALO VSEBINE
1 UVODNI DEL ................................................................................................ 1
1.1 Uvod ......................................................................................................... 1
1.2 Namen naloge ........................................................................................... 2
1.3 Metodologija ............................................................................................ 3
2 TEORETIČNE OSNOVE NALOGE ............................................................. 5
2.1 Podeželje kot prostor ................................................................................ 5
2.2 Opredelitev podeželja ............................................................................... 7
2.3 Turizem in rekreacija na podeželju .......................................................... 9
2.4 Trajnostni in sonaravni razvoj turizma ................................................... 11
2.5 Pogoji za razvoj turizma in rekreacije na podeželju ............................... 13
2.6 Pomen turizma za slovensko podeželje .................................................. 16
2.7 Razvojni programi v turizmu in rekreaciji na podeželju v Sloveniji in na
območju Prlekije ................................................................................................ 19
3 OBMOČJE UPRAVNE ENOTE GORNJA RADGONA ............................ 23
3.1 Geografska predstavitev območja .......................................................... 26
3.1.1 Fizično-geografske značilnosti območja ......................................... 27
3.1.2 Družbenogeografske značilnosti območja ...................................... 34
4 TURISTIČNA PONUDBA OBMOČJA ...................................................... 44
4.1 Turistični potencial ................................................................................. 44
4.1.1 Naravne in kulturne značilnosti ...................................................... 44
4.1.1.1 Naravne znamenitosti .............................................................. 44
4.1.1.2 Kulturne znamenitosti .............................................................. 54
4.1.2 Nastanitvene možnosti .................................................................... 67
4.1.3 Turistične organizacije in društva na obravnavanem območju ....... 69
4.1.4 Tematske poti .................................................................................. 80
5 MOŽNOSTI IN PRILOŽNOSTI RAZVOJA TURIZMA NA PODEŽELJU
94
5.1 Zdraviliški turizem ................................................................................. 96
5.2 Sejemski turizem .................................................................................. 103
5.3 Vinski turizem ...................................................................................... 108
II
6 TURIZEM NA KMETIJI ............................................................................ 121
6.1 Nastanitvene kmetije ............................................................................ 125
6.1.1 Vinogradniško-turistična kmetija Borko ....................................... 125
6.1.2 Kmečki turizem Pri Alenki ........................................................... 126
6.2 Vinotoči ................................................................................................ 127
6.2.1 Vinotoč Celec ................................................................................ 127
6.2.2 Hiša penin Frangež ........................................................................ 127
6.2.3 Vinotoč Belak................................................................................ 128
6.2.4 Kmetija Fleisinger ......................................................................... 130
6.3 Izletniške kmetije ................................................................................. 131
6.3.1 Turistična kmetija Benko Milena .................................................. 131
6.3.2 Turistična kmetija Hari ................................................................. 132
6.3.3 Izletniško-turistična kmetija Roškar ............................................. 133
6.3.4 Steyer vina ..................................................................................... 134
6.3.5 Turistična kmetija Marko .............................................................. 136
7 PREDLOG TURISTIČNE PONUDBE ...................................................... 138
7.1 Dvodnevni izlet .................................................................................... 138
7.2 Enodnevni izlet ..................................................................................... 142
8 SKLEP ........................................................................................................ 144
9 VIRI IN LITERATURA ............................................................................. 151
10 PRILOGE .................................................................................................... 156
KAZALO GRAFIKONOV
Grafikon 1: Število turističnih kmetij z nastanitvijo v Sloveniji od leta 2008 do
leta 2014. ............................................................................................................... 10
Grafikon 2: Starostna piramida prebivalstva v Upravni enoti Gornja Radgona po
1. 7. 2015. .............................................................................................................. 37
Grafikon 3: Starostna piramida prebivalstva v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici po 1.
7. 2015. .................................................................................................................. 39
Grafikon 4: Starostna piramida prebivalstva v Občini Apače po 1. 7. 2015. ....... 39
Grafikon 5: Starostna piramida prebivalstva v Občini Gornja Radgona po 1. 7.
2015. ...................................................................................................................... 40
Grafikon 6: Starostna piramida prebivalstva v Občini Radenci po 1. 7. 2015...... 40
III
KAZALO SLIK
Slika 1: Znamka Slovenije. ................................................................................... 18
Slika 2: Otoček na reki Muri. ................................................................................ 32
Slika 3: Stara struga reke Ščavnice pri Totovem mlinu. ....................................... 33
Slika 4: Sveti Jurij ob Ščavnici je primer naselja na robu pobočja. ...................... 36
Slika 5: Spust po reki Muri. .................................................................................. 46
Slika 6: Jezero Gosijak pod grajskim hribom v Negovi. ...................................... 47
Slika 7: Negovsko jezero. ..................................................................................... 47
Slika 8: Zapuščeni pedalin na Negovskem jezeru................................................. 49
Slika 9: Blaguško jezero....................................................................................... 49
Slika 10: Glamping nastanitve ob Blaguškem jezeru. ......................................... 50
Slika 11: Urejeni Ivanjševski izvir mineralne vode. ............................................. 52
Slika 12: Skorš, drevesna vrsta, podobna hruški. ................................................. 53
Slika 13: Slika 13: Grad Negova. .......................................................................... 57
Slika 14: Cerkev Svete Marije Magdalene na Kapeli. .......................................... 60
Slika 15: Mlin na veter na Stari gori. .................................................................... 63
Slika 16: Dajnkova domačija. ............................................................................... 64
Slika 17: Sedež Turističnega društva Klopotec Kapela ter Društva vinogradnikov
in ljubiteljev vina Kapela. ..................................................................................... 76
Slika 18: Prikaz žetve na stari način. .................................................................... 78
Slika 19: Kmečko-ekološka tržnica na meji. ........................................................ 79
Slika 20: Potek Trim steze in steze za Cooperjev test. ......................................... 80
Slika 21: Petanjska slatina, kjer je možno mineralno vodo poskusiti. .................. 81
Slika 22: Kip Apolonije. ....................................................................................... 90
Slika 23: 300 let star Niderlov hrast. ..................................................................... 90
Slika 24: Označevalni tabli. ................................................................................. 91
Slika 25: Zdravilni vrelec pred Zdraviliščem Radenci; mesto, kjer so nalili prvo
steklenico mineralne vode Radenska in kjer se je začel razvijati zdraviliški
turizem................................................................................................................... 97
Slika 26: Sejmi, ki jih organizira Pomurski sejem, d. d. .................................... 105
Slika 27: Sejem Agra. ......................................................................................... 106
Slika 28: Paradni konji Radgonskih goric. .......................................................... 111
Slika 29: Klet pod skalo. ..................................................................................... 112
Slika 30: Klet pod slapom. .................................................................................. 113
Slika 31: Klet pod rimskim kolesom. .................................................................. 114
Slika 32: Kapelska vinska klet. ........................................................................... 115
Slika 33: Vinski hram Kupljen. ........................................................................... 116
Slika 34: Nastop tamburaške skupine in razstava traminca na prireditvi. .......... 118
Slika 35: Klopotec. .............................................................................................. 119
IV
Slika 36: Vinogradniško-turistična kmetija Borko in njihova 500 let stara vinska
klet. ...................................................................................................................... 125
Slika 37: Kmečki turizem Pri Alenki. ................................................................. 126
Slika 38: Vinotoč Celec. ..................................................................................... 127
Slika 39 Hiša penin Frangež. .............................................................................. 128
Slika 40: Vinotoč Belak in obnovljena preša. ..................................................... 129
Slika 41: Kmetija Fleisinger. .............................................................................. 130
Slika 42: Turistična kmetija Benko Milena. ....................................................... 131
Slika 43: Turistična kmetija Hari in njihova prleška gibanica. ........................... 132
Slika 44: Izletniško-turistična kmetija Roškar. ................................................... 133
Slika 45: Posestvo Steyer in njihova vinska klet. ............................................... 134
Slika 46: Ampelografski vrt pri Steyerjevih. ...................................................... 135
Slika 47: Turistična kmetija Marko in njihova jedilnica. .................................... 136
KAZALO PREGLEDNIC
Tabela 1: Različni demografski kazalci po občinah na proučevanem območju. .. 41
Tabela 2: Število sob in ležišč v Upravni enoti Gornja Radgona leta 2014. ........ 68
Tabela 3: Prihodi in prenočitve turistov v Občini Radenci od leta 2008 do leta
2015. .................................................................................................................... 101
Tabela 4: Nočitve turistov v Občini Radenci od leta 2008 do leta 2015 po državah.
............................................................................................................................. 102
Tabela 5: Swot analiza. ....................................................................................... 144
KAZALO KART
Karta 1: Karta Upravne enote Gornja Radgona. ................................................... 25
Karta 2: Upravna razdelitev Slovenije pred 1. svetovno vojno. ........................... 26
Karta 3: Karta kulturnih in naravnih znamenitosti v Upravni enoti Gornja
Radgona................................................................................................................. 66
Karta 4: Karta poti med vrelci življenja in Atilova pot. ........................................ 83
Karta 5: Karta kolesarske poti 1 in 2 v Upravni enoti Gornja Radgona. .............. 86
Karta 6: Karta kolesarskih poti 3, 4 in 5 ter Pot traminca v Upravni enoti Gornja
Radgona................................................................................................................. 87
Karta 7: Karta kolesarske poti ob reki Muri.......................................................... 89
Karta 8: Karta Trstenjakove poti. .......................................................................... 92
Karta 9: Ponudniki turističnih storitev v Upravni enoti Gornja Radgona. ............ 95
Karta 10: Kmetije z gostinsko ponudbo v Upravni enoti Gornja Radgona. ....... 124
Karta 11: Potek poti dvodnevnega izleta s točkami postanka. ............................ 141
Karta 12: Potek poti enodnevnega izleta s točkami postanka. ............................ 143
1
1 UVODNI DEL
1.1 Uvod
Skozi desetletja je turizem doživljal rast in razvoj ter je s svojo raznovrstnostjo in z
bogato ponudbo postal ena izmed najhitreje rastočih gospodarskih dejavnosti na
svetu. Turizem v svetu velja za eno najperspektivnejših gospodarskih panog, ki ima
razvojni potencial tudi na območju Upravne enote Gornja Radgona. Strategija
razvoja slovenskega turizma v Sloveniji do leta 2016 temelji na trajnostnem
konceptu razvoja turizma na vseh področjih in ravneh.
Proučevano območje je ravno zaradi raznolikosti reliefa ter ohranjene naravne in
kulturne dediščine izredno zanimivo ne samo za razvoj zdraviliškega turizma,
ampak tudi za razvoj zelenega – naravnega turizma ter za aktivno in atraktivno
preživljanje prostega časa. Danes podeželje nima več le tradicionalne vloge
pridelave hrane, ampak vse bolj postaja prostor za bivanje, rekreacijo in preživljanje
prostega časa. Počitnice na podeželju niso takšne kot oddih na morju, temveč so
drugačne, in sicer v tesnem stiku z naravo in ljudmi, njihovo kulturo, s šegami in z
domačo kulinariko. Daleč stran od množic in vsakdanjega hitenja, v zelenju in
domačnosti je namreč mogoče najti kotiček miru in sprostitve; otroci imajo na
primer igrišče brez meja in pristen stik z živalmi. Turizem in rekreacija sta razvojni
priložnosti, ki predstavljata in spodbujata skladen in trajnostni regionalni razvoj
podeželskih območij; zaradi družbenogospodarskega in okoljskega razvoja, ki ga
prinašata, pa ugodno vplivata na celoten trajnostni razvoj območja. Dohodki iz
turizma so tako razvojna priložnost in zelo dragocen vir zasebnega in javnega
sektorja.
O izboru teme za diplomsko nalogo mi ni bilo potrebno dolgo razmišljati. Prihajam
namreč iz središča Kapelskih goric, in sicer s kmetije in iz vinogradniške družine;
prav tako sem aktivna članica več društev, povezanih s turizmom. Ko obiskujem
druge kraje in potujem po svetu, se vedno bolj zavedam, da smo prebivalci
Kapelskih goric in okoliških krajev obdani z izredno bogato naravno in kulturno
dediščino. Ravno bogata naravna in kulturna dediščina, bližina Radencev,
2
opredeljenih kot zdraviliška občina, številni termalni in mineralni izviri, tradicija
vinogradništva in sejmov, neposredna bližina Avstrije, kulinarika in gostoljubnost
domačinov so priložnosti, ki bi jih morali znati predstaviti in prodati turistom.
Zanimalo me je torej stanje turizma na podeželju in priložnosti za razvoj turizma
na podeželju, v povezavi z zdraviliškim, vinskim in s sejemskim turizmom. Mislim,
da imamo številne možnosti, ki pa jih žal ne znamo dovolj dobro izkoristiti in le-te
ponuditi številnim obiskovalcem, ki zaidejo v naše čudovite kraje.
1.2 Namen naloge
Namen diplomske naloge je na splošno predstaviti, kaj sploh je podeželje; kaj
pomenita turizem in rekreacija na podeželju; kaj pomeni, ko govorimo o
trajnostnem ali sonaravnem turizmu; kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da o
turizmu sploh lahko govorimo. Prav tako bomo predstavili programe, ki vključujejo
razvoj turizma na podeželju, in predvsem tiste programe, ki opredeljujejo razvoj na
obravnavanem območju. Proučili bomo dosedanji razvoj turizma na podeželju na
območju Upravne enote Gornja Radgona in podali smernice razvoja turizma na
podeželju v povezavi z zdraviliškim, vinskim in s sejemskim turizmom. Območje,
ki ga bomo obravnavali, ima namreč ugodno obmejno lego, prijazno okolje in
podeželje ter s tem možnosti, da postane območje z razvitim turizmom, ki bi bilo
privlačno za širše množice, obenem pa bi ponujalo potencialna delovna mesta,
prispevalo k hitrejšemu gospodarskemu razvoju in na splošno k hitrejšemu razvoju
tega območja, predvsem podeželja.
Cilji diplomske naloge so:
predstaviti fizičnogeografske in družbenogeografske značilnosti
obravnavanega območja;
analizirati dosedanji razvoj turizma in turistično ponudbo, kot so objekti
naravne in kulturno-zgodovinske dediščine na obravnavanem območju, ki
privabljajo številne turiste;
3
predstaviti ponudnike turizma na podeželju, in sicer vinotoče, turistične
kmetije in kmetije z nastanitvijo, ter analizirati, s čim se ukvarjajo, kaj
ponujajo in kakšna je njihova vizija v prihodnosti;
predstaviti možnosti in priložnosti za turizem na podeželju, in sicer v
povezavi z zdraviliškim, s sejemskim in z vinskim turizmom;
potrditi, da je obmejna lega obravnavanega območja še kako prispevala k
razvoju zdraviliškega turizma, pa sejemskega in v zadnjem času tudi
vinskega turizma, ter da ima pomembno vlogo tudi pri razvoju turizma na
podeželju;
potrditi, da ima območje zelo raznoliko in prav tako kakovostno turistično
ponudbo, kar bi v prihodnosti lahko bistveno bolj prispevalo k razvoju
turizma podeželja in podeželja nasploh;
potrditi, da ima območje Upravne enote Gornja Radgona možnosti za
potencialno nova delovna mesta v turizmu, še posebej v turizmu na
podeželju, saj gre za območje z razvitim turizmom, ki privablja številne
turiste in tako prispeva k hitrejšemu gospodarskemu razvoju območja.
1.3 Metodologija
Še preden je začela nastajati diplomska naloga, nam je bilo popolnoma jasno, kaj
bo njena osrednja tematika. Pri tem je bila najtežja prostorska omejitev, saj smo
želeli vključiti zdraviliški turizem, pomen sejmov, vinogradniško tradicijo in vedno
bolj naraščajoči vinski turizem, v povezavi s turizmom podeželja, ter tako prišli do
sklepa, da je smiselno, da se omejimo na območje Upravne enote Gornja Radgona.
Preučevano območje je precej obsežno, kar nam je občasno povzročalo težave, saj
je bilo zelo težko izbrati najpomembnejše tvorce turizma.
Prvi del naloge, tj. teoretični del, je nastajal s pomočjo študija obstoječe literature.
Tako smo v diplomski nalogi uporabili metodo deskripcije, in sicer pri opisovanju
dejstev iz različne domače in znanstvene literature na temo turizma. V prvem delu
diplomske naloge je uporabljena tudi metoda kompilacije. Prav tako smo s
komparativno metodo primerjali različna dejstva ter odkrivali podobnosti in razlike,
4
predvsem pri obravnavi statističnih podatkov. Poleg osnovnih virov smo uporabili
tudi internetne vire in lokalni časopis.
Sledilo je delo na terenu: obisk različnih turističnih ponudnikov in pogovor z njimi
ter fotografiranje in pridobivanje podatkov od lokalnega prebivalstva. Turizem na
podeželju na obravnavanem območju smo proučili s pomočjo podatkov in
informacij, zbranih na terenu, statističnih podatkov, podatkov lokalnih skupnosti
ter podjetij in ustanov, ki se ukvarjajo s turizmom. To sta nam omogočili metoda
terenskega dela in tako imenovana statistična metoda.
V nalogi je bila uporabljena tudi metoda kartiranja, s pomočjo katere so prikazani
obravnavani turistični ponudniki, naravne in kulturne znamenitosti, kolesarske poti,
pohodne poti. S tabelami in z grafikoni smo prikazali naravne in
družbenogeografske značilnosti.
S pomočjo sinteze smo posamezne ponudnike turističnih storitev skušali združiti
ter predstaviti prednosti in pomanjkljivosti za razvoj turizma na podeželju.
5
2 TEORETIČNE OSNOVE NALOGE
2.1 Podeželje kot prostor
Leta 2007 se je prvič v zgodovini človeštva zgodilo, da na Zemlji živi več
prebivalcev v mestih kot na podeželju. Organizacija Združenih narodov dolgoročno
predvideva upad podeželskega prebivalstva v svetovnem merilu: leta 2005 so
evidentirali 3,3 milijarde podeželskega prebivalstva, leta 2030 pa naj bi na Zemlji
živelo 3,2 milijardi podeželskega prebivalstva. Relativno zmanjševanje števila
podeželskega prebivalstva je značilno predvsem za gospodarsko bolj razvita
območja, kjer predvidevajo, da bo na podeželju živel le vsak 20. prebivalec
(Potočnik Slavič, 2010).
V Evropski uniji podeželje v začetku 21. stoletja zavzema 92 % celotnega ozemlja,
po opredelitvah Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) pa živi
na podeželju 56 % prebivalcev (Community strategic guidelines for rural
development, 2006) (Potočnik Slavič, 2010).
V Sloveniji večji del površja zajemajo podeželska območja, saj le-ta pokrivajo 98
% površja, na njih pa živi 61 % prebivalcev (The EU Rural Development Policy,
2008; povz. po Mavri 2011).
V Sloveniji je bilo podeželje zlasti po 2. svetovni vojni razvojno potisnjeno v drugi
plan. To je bilo območje izseljevanja, manjše rasti in stagnacije prebivalstva, s
slabšo infrastrukturo in z manj pomembnim gospodarskim razvojem, s preprostejšo
socialno strukturo ter prevlado kmetijske in gozdarske dejavnosti. Podeželskemu
prostoru se je pripisovala obrobnost in manjvrednost. To je bil prostor, kamor so se
širile neagrarne dejavnosti in mesta, torej prostor, kamor se širijo tiste dejavnosti,
za katere v mestu ni bilo prostora. Zaradi močne industrializacije v tem času se je
podeželje preobrazilo družbenogospodarsko in prostorsko (zgostitev prebivalcev v
mestih, odseljevanje s podeželja, dnevne selitve). Kljub vsemu je slovensko
podeželje predvsem v primestnih in podeželskih območjih vzdrževalo dokaj
ugodno ravnovesje z mesti. Razlogi za to se skrivajo v drugačni politični usmeritvi,
6
zapozneli in razpršeni industrializaciji in motorizaciji, ki se je odražala v relativno
visokem deležu na podeželju živečega prebivalstva, ki je tam zadovoljevalo
precejšen del življenjskih potreb. Podeželje je še vedno pomenilo prostor pridelave
hrane, osnovne oskrbe in številnih zaposlitev (Klemenčič, 2006).
Za območja vzhodne, južne in zahodne Slovenije, ki so malo bolj oddaljena od
mest, to le deloma drži. To so predvsem območja praznjenja, saj so prometno bolj
odmaknjena in imajo slabe naravne pogoje za kmetovanje. Povojni razvojni trendi
so osiromašili gospodarski in demografski napredek teh območij in večina le-teh ni
zmožna lastnega razvoja. Le redkim lokalnim skupnostim uspeva odgovarjati na
izzive sodobnega razvoja (Klemenčič, 2010; povz. po Mavri, 2011).
Splošne poteze razvoja podeželja so se v Sloveniji začele spreminjati po
osamosvojitvi, in sicer z načrtnim posegom državnih oblasti v celovit razvoj
podeželja. Eden prvih pristopov je bil program Celostnega razvoja podeželja in
obnove vasi (CRPOV), kjer se lokalno prebivalstvo začne vključevati v razvojne
aktivnosti. Osnovni namen takšnega zasuka v razvoju podeželja je zanimanje
mestnega prebivalstva za kakovosti, ki jih nudi podeželje, predvsem na področju
bivanja, rekreacije in družbenih odnosov. Danes namreč postaja podeželje vse
privlačnejše za mestno prebivalstvo, ki v podeželskem okolju uresničuje svoje
interese: ljudje iz mesta tako doživljajo stik z naravo in domačini, uživajo v športnih
in drugih rekreacijskih aktivnostih, estetski kakovosti in podeželski kulinariki.
Podeželje pridobiva na vrednosti tudi zaradi območij neokrnjene narave, s
številnimi rastlinskimi in z živalskimi vrstami ter z izjemnimi rekreacijskimi in
doživljajskimi potenciali (Klemenčič, 2006).
Če želimo razvijati turizem na podeželju in s tem pozitivno vplivati na splošen
razvoj podeželja, je treba ohranjati neokrnjeno naravo, snovno in nesnovno
dediščino podeželja, poseljenost podeželja in tradicionalne vrednote slovenskega
podeželja. Razvoj turizma na podeželju pripomore k temu, da se pokrajina urejeno
razvija, kmečkemu prebivalstvu pa omogoča dodaten dohodek in s tem večjo
socialno varnost. Prav tako vpliva na to, da ljudje ostajajo na podeželju, kmetujejo
in s tem negujejo kulturno pokrajino. Torej se tako ohranja kmetijstvo kot
gospodarska veja, kar omogoča regionalno širjenje pridobivanja prihodka na
7
območju, kjer se nahajajo turistične kmetije, turistične točke in centri (Perko, 1996;
povz. po Senica, 2011).
2.2 Opredelitev podeželja
Podeželje je zelo težko definirati, saj ima več vsebin, ki so med sabo enakovredne.
Definiranje le-tega je odvisno predvsem od zornega kota gledanja, saj včasih
izstopa ena vsebina, včasih druga.
»Podeželje je območje, kjer sta kmetijstvo in gozdarstvo prevladujoči in
najpomembnejši gospodarski dejavnosti (v smislu rabe prostora in pejsaža
pokrajine), katerima je prilagojena razmestitev človekovih bivališč in namembnost
prostora, s specifično socioekonomsko strukturo prebivalcev« (Drozg, 2001).
Sprva je podeželje predstavljalo izrazito agrarno pokrajino, ki se je po svoji funkciji
in videzu jasno ločila od mestne pokrajine. V starejših virih avtorji omenjajo, da je
bilo podeželje sinonim za agrarno pokrajino, za kmečko območje; v ljudski rabi
pogosto zasledimo slikovito poimenovanje »dežela«, »na deželi«, »na kmetih«
(Ilešič, 1982; povz. po Mavri, 2011).
Pojem podeželje je nastal šele v 19. stoletju, ko je naraščajoča urbanizacija začela
večati razlike med agrarno pokrajino in mesti – urbanizirano pokrajino (Vrišer,
1982; povz. po Mavri 2011).
Obsežno opredelitev slovenskega podeželja poda Kladnik. Podeželje opredeljuje
kot »območje zunaj mest, katerega značilne poteze so manjša gostota prebivalstva,
prevlada kmetijske in gozdarske dejavnosti v pokrajinski podobi (čeprav to še ne
pomeni prevlade kmečkega prebivalstva ali njegove prevlade v gospodarskem
ustroju), navezanost precejšnjega dela nekmetijske dejavnosti na kmetijsko
pridelavo in kmečko prebivalstvo, počasnejša prebivalstvena rast in/ali zaradi
poudarjenega izseljevanja marsikje celo nazadovanje števila prebivalstva,
preprostejša socialna slojevitost, tesnejše zveze med ljudmi, večja tradicionalnost
in praviloma manjša naselja z nižjimi stopnjami centralnosti. Kmetijska in
gozdarska dejavnost sta tudi najpomembnejša dejavnika oblikovanja kulturne
8
pokrajine. Obenem je podeželje čedalje dragocenejši prostor za bivanje, delo in
rekreacijo, ki je okoljsko in socialno bolj zdrav kot mestni. Podeželje je tudi
območje bolj ali manj neokrnjene narave, v kateri ima življenjski prostor glavnina
živih bitij. V obdobju fevdalizma sta bila mesto in podeželje pravno ostro ločena,
zato je bila njuna razmejitev preprosta. Zdaj pa za razmejitev med njima ni na voljo
nobenega preprostega kriterija, pač pa se navadno uporablja skupek kazalcev. S
širjenjem industrializacije in urbanizacije so zunanje meje mest začele izginjati in
sčasoma se je marsikje izoblikoval t. i. ruralno-urbani kontinuum« (Kladnik, 2008).
Evropska komisija je dne 13. 2. 2015 uradno potrdila Program razvoja podeželja
2014–2020 (PRP 2014–2020) za Slovenijo. To je skupni programski dokument
Slovenije in Evropske komisije, ki predstavlja programsko osnovo za črpanje
finančnih sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Na
podlagi tega programa je Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj
(OECD) opredelila podeželje.
PRP 2014–2020 pokriva celotno območje Republike Slovenije (RS). Glede na
OECD definicijo podeželskih območij se Slovenija kot celota uvršča med
podeželska območja, slovenske statistične regije pa so nadalje razvrščene v:
pretežno podeželske regije, ki pokrivajo 11.889,2 km² oziroma 58,65 %
ozemlja (to so pomurska, podravska, koroška, spodnje posavska,
notranjsko-kraška, goriška, jugovzhodna regija);
zmerno podeželske regije, ki pokrivajo 8.383,8 km² oziroma 41,63 %
ozemlja (to so zasavska, gorenjska, obalno-kraška, osrednjeslovenska,
savinjska regija). Za doseganje cilja uravnoteženega teritorialnega razvoja
podeželskih gospodarstev in skupnosti, vključno z ustvarjanjem in
ohranjanjem delovnih mest, so opredeljeni ukrepi oziroma podukrepi, kjer
se kot podeželska območja štejejo naselja z manj kot 5.000 oziroma manj
kot 10.000 prebivalci (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
2014).
9
2.3 Turizem in rekreacija na podeželju
Leta 1942 sta Walter Hunziker in Kurt Krapf podala prvo znanstveno definicijo
turizma, ki se glasi takole: «Turizem je splet odnosov in pojavov, ki nastanejo
zaradi potovanja in bivanja tujcev v nekem kraju, v kolikor to bivanje ne povzroči
stalne naselitve in ni povezano s pridobitno dejavnostjo« (Hunziker in Krapf, 1942;
cit. po Cvikl in Alič, 2009, st. 11).
Zveza turističnih strokovnjakov je kasneje zaradi razvoja poslovnih potovanj in
kongresnega turizma definicijo nekoliko spremenila: «Turizem je celota odnosov
in pojavov, ki nastanejo zaradi potovanja in bivanja tujcev v nekem kraju, v kolikor
to bivanje ne povzroči stalne naselitve« (Kaspar, 1996, 15-16; cit. po Cvikl in Alič,
2009).
Sodobna, tako imenovana sanktgallenska definicija turizem opredeljuje kot čedalje
bolj pomembno gospodarsko dejavnost, za katero je značilna celota odnosov in
pojavov, ki nastanejo ob potovanju ali začasnem bivanju oseb, za katere kraj
bivanja ni niti kraj stalnega bivališča niti kraj zaposlitve. Med turiste pa ne spadajo
dnevni migranti, ki zaradi zaposlitve v kraju, ki ni kraj njihovega bivanja, vsak dan
potujejo na delo in nazaj. Problemi se pojavijo pri tedenskih migrantih, ki v kraju
dela bivajo med tednom in se v kraj stalnega bivanja vrnejo čez konec tedna. Zaradi
tega so se začele spodbude, naj se v geografskih vejah, ki se ukvarjajo s turističnimi
procesi in pojavi, začne uporaba termina geografija prostega časa (Kladnik, 2008).
Definicije turizma so se skozi čas spreminjale in so odvisne predvsem od
prevladujočih motivov, ki v določenem času prevladujejo; lahko so namreč bolj v
ospredju poslovni, zabavni ali kongresni motivi.
Pojem rekreacija pomeni različne oblike dejavnosti na nekem območju, ki je zaradi
naravnih danosti in opremljenosti namenjen sprostitvi in obnovi tako fizičnih kot
duševnih zmogljivosti. Rekreacija ljudem omogoča sprostitev, oddih in razvedrilo.
Pojem podeželskega turizma se tesno povezuje s pojmom podeželja. Turizem, ki
nastaja na podeželju, zajema vse oblike turizma na podeželskem območju, vendar
ne vključuje le podeželskega okolja, ampak rabo celotnega podeželskega prostora
10
(naravo, lokalno prebivalstvo in njihovo kulturo). Med glavna razloga za obisk
turističnih kmetij spadata dobra domača hrana in pijača ter želja po mirnem in
podeželskem okolju. Podeželski turizem še nima popolnoma oblikovane podobe,
zato se v literaturi uporablja veliko terminov, kot npr. »kmečki turizem«, »turizem
na podeželju«, »turizem na kmetiji«, »turizem na vasi«. Termini lahko imajo
drugačen pomen v različnih okoliščinah. Zaradi širine koncepta podeželskega
turizma Cigale in Gosar predlagata najbolj tipično in značilno obliko, to je »turizem
na kmetiji« (Cigale idr., 2014).
Turizem na kmetiji ima v Sloveniji precej dolgo tradicijo. Korenine sodobnega
turizma na kmetiji segajo v 60. in 70. leta 20. stoletja, vendar je ta oblika turizma
glede na število ležišč in turistični obisk ves čas predstavljala zelo majhen delež
celotnega turizma. V zadnjih letih je mogoče opaziti naraščanje tako ponudbe kot
povpraševanja. Po podatkih SURS je število turističnih kmetij, v obdobju 2008–
2013, zraslo za 41,9 % (Cigale idr., 2014).
Grafikon 1: Število turističnih kmetij z nastanitvijo v Sloveniji od leta 2008 do leta 2014.
Vir: (SURS, 2016).
11
Iz grafikona Statističnega urada je lepo razvidno, da je bilo leta 2013 v Sloveniji
335 turističnih kmetij z nastanitvijo, medtem ko drugi podatkovni vir, tj. Register
dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, o turističnih kmetijah z nastanitvijo navaja, da je
bilo le-teh 454. Kot navajajo Cigale, Lampič in Potočnik Slavič, bi naj do takšnih
razlik prihajalo zaradi pomanjkljivega zajetja podatkov na SURSU.
Statistični podatki tudi kažejo, da je obisk turističnih kmetij izrazito sezonske
narave. Večina vseh prenočitev je zabeležena v obeh glavnih počitniških mesecih,
to je v juliju in avgustu. Razlog za to je zelo skromen obisk v hladni polovici leta,
ko ponudba turizma na kmetijah za večino turistov izgubi privlačnost, saj je turizem
na kmetiji tesno povezan s sezonsko pogojenimi značilnostmi (Cigale idr., 2014).
2.4 Trajnostni in sonaravni razvoj turizma
Trajnostni in sonaravni razvoj turizma je premišljena razvojna usmeritev, ki naj bi
omogočila zadovoljevanje potreb zdajšnjih generacij ljudi na način, ki ne bi ogrozil
možnosti prihodnjih generacij za zadovoljevanje njihovih potreb. Zagotavljanje
tovrstnega razvoja pomeni nujnost sočasnega usklajevanja razvojnih in okoljskih
zahtev, torej tudi družbenih, kulturnih in političnih prvin, hkrati pa terja
organizirano povezovanje preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Poleg usklajevanja
gospodarskih interesov z zahtevami varstva okolja se trajnostni razvoj osredotoča
še na skrb za vse življenjske združbe, na zmanjševanje izčrpavanja neobnovljivih
virov, odpravo revščine, izboljšanje kakovosti življenja ljudi, s čimer je pomemben
člen razvojnih strategij. Navedena načela in vidiki se uporabljajo na področjih
prostorskega načrtovanja, regionalnega razvoja, razvoja naselij, razvoja kmetijstva,
gozdarstva, prometa in turizma (Kladnik, 2008).
Leta 1992 se je z Deklaracijo iz Ria (Rio Declaration on Environment and
Development 1992) in Agendo 21 (Agenda 21: Programme of Action for
Sustainable Development 1992) začel udejanjati trajnostni razvoj. Temelje za
procese v Riu so postavili leta 1972 na svetovni konferenci o človekovem okolju v
Stockholmu. Leta 1983 so v okviru Združenih narodov ustanovili Svetovno
komisijo za okolje in razvoj (Brundtlandovo komisijo), ki je opredelila definicijo
12
trajnostnega razvoja: »Trajnostni razvoj je razvoj, ki zadovoljuje potrebe sedanje
generacije, ne da pri tem ogrozil zmožnost prihodnjih generacij, da bi
zadovoljevale svoje potrebe« (Polak 2006). Človeštvo ne sme z naravo početi tega,
kar počne danes, če noče izzvati hudih in nerešljivih ekoloških, socialnih in
političnih problemov in celo ogroziti svojega obstoja (Vovk Korže, 2008).
»Razvoj trajnostnega turizma zadovoljuje potrebe turistov in destinacij gostiteljic
ter varuje in izboljšuje priložnost prihodnjega razvoja. Gre za management vseh
virov na način, da se zadovoljujejo gospodarske, družbene in kulturne potrebe,
medtem ko se ohranjajo kulturna integriteta, nujni okoljski procesi in biološka
diverziteta« (United Nations Environmental programme, UNEP) (Slovenska
turistična organizacija, 2016).
Trajnostni turizem danes močno pridobiva na pomenu, kar se kaže predvsem v vse
večjem povpraševanju potrošnikov; ponudniki razvijajo nove zelene programe,
vlade oblikujejo nove politike, ki bi naj spodbujale razvoj trajnostnega turizma.
Principi in prakse trajnostnega razvoja turizma se lahko prenesejo v vse oblike
turizma in vse vrste destinacij, v nišne produkte in v masovni turizem (Slovenska
turistična organizacija, 2016).
Na Slovenski turistični organizaciji opredeljujejo tri principe trajnostnega razvoja
turizma, ki so jim v zadnjem obdobju pod okriljem UNWTO morali dodati še vidik
podnebnih sprememb.
Trije stebri trajnostnega razvoja turizma, ki jih opredeljujejo na Slovenski
turistični organizaciji, so:
gospodarski,
družbeni,
okoljski (emisije CO2, upravljanje z odpadki, oskrba z vodo, ohranitev
biodiverzitete),
podnebne spremembe (dodatni vidik).
13
Trajnostni turizem mora:
1. optimizirati uporabo okoljskih virov;
2. spoštovati družbenokulturno avtentičnost lokalne destinacije;
3. zagotavljati dolgoročno gospodarjenje in družbenoekonomske koristi.
Za razvoj trajnostnega turizma sta potrebna udeležba vseh ključnih udeležencev in
močno politično vodenje. Prav tako mora trajnostni turizem ohraniti visoko stopnjo
zadovoljstva turistov.
Trajnostni turizem z vključenimi vsemi tremi stebri razvoja je prioritetna razvojna
usmeritev tako evropskega turizma kot mednarodne skupnosti in vseh organizacij,
ki se jim navsezadnje priključuje tudi Slovenija.
UNWTO je opredelil 12 ciljev trajnostnega razvoja (UNWTO, 2005: Making
Tourism More Sustainable: A Guide for Policy Makers): sposobnost ekonomskega
preživetja, lokalna blaginja, kakovost zaposlitve, socialna pravičnost, zadovoljstvo
obiskovalcev, lokalni nadzor, blagostanje skupnosti, kulturno bogastvo, fizična
integriteta, biotska raznovrstnost, učinkovitost virov, okoljska čistost (Slovenska
turistična organizacija, 2016).
2.5 Pogoji za razvoj turizma in rekreacije na podeželju
Za razvoj turizma nasploh morajo biti izpolnjeni določeni pogoji in tako je tudi pri
razvoju turizma na podeželju. Območje mora ponujati raznolike naravne danosti,
kulturno krajino, kulturno in etnološko dediščino, primernost za rekreacijo, ugodne
podnebne razmere, regionalno gastronomsko ponudbo in tudi ustrezno
opremljenost kraja, s prometno infrastrukturo, komunalno oskrbo, z energijo …
Turistično gospodarstvo je izrazito tržno gospodarstvo, kjer delujejo sile ponudbe
in povpraševanja. Posebnost v turizmu je, da je gonilna sila v razvoju turizma
povpraševanje. Ponudba se ravna po povpraševanju in tako časovno zaostaja za
njim, zato pravimo, da je povpraševanje dominanten dejavnik (Prodnik in David,
2009).
14
Turistični trg tako sestavljata turistično povpraševanje in turistična ponudba. Na
turističnem trgu se srečujejo povpraševalci po turističnih storitvah in ponudniki
turističnih storitev. Kadar se pojavi turistična potreba in sta izpolnjena tudi pogoja
prosti čas in denar, govorimo o turističnem povpraševanju; če se pojavi kompleks
vseh dobrin, ki jih proizvaja turistično gospodarstvo, pa govorimo o turistični
ponudbi (Prodnik in David, 2009).
Omenili smo, da morajo biti izpolnjeni osnovni pogoji za razvoj turizma; z
gotovostjo lahko trdimo, da ima Slovenija zaradi različnih pokrajinskih tipov na
relativno majhnem ozemlju odlične možnosti za razvoj turizma na splošno in razvoj
turizma na podeželju.
Naravnogeografsko raznolikost so stopnjevali še človekovi vplivi, predvsem zaradi
prilagoditve agrarni rabi. In ravno ta pokrajinska pestrost povečuje turistično
privlačnost posameznih pokrajin in ponuja številne možnosti za ukvarjanje z
rekreacijskimi dejavnostmi (Cigale idr., 2014).
Na preučevanem območju se je turistična ponudba osredotočala predvsem na izvire
termomineralnih vod, na gričevnatem območju pa se je razvijala turistična ponudba,
ki je temeljila na vinogradniški usmeritvi.
Rezultati ankete med tujimi turisti, ki so jo izvedli na SURSU leta 2012, kažejo, da
so naravne znamenitosti v Sloveniji za turiste bolj zanimive kot kulturna dediščina.
To dokazuje, da turistična privlačnost Slovenije temelji na slikoviti in dobro
ohranjeni naravi. Prav tako je ta anketa pokazala, da se veliko turistov, tako
domačih kot tujih, odloči za obisk Slovenije zaradi nešteto možnosti ukvarjanja z
različnimi športnorekreacijskimi dejavnostmi. Tako športnorekreacijsko
infrastrukturo in objekte množično uporabljajo tudi slovenski turisti in lokalno
prebivalstvo. Raziskava je pokazala, kateri so najpomembnejši motivi za obisk
Slovenije, in sicer so to:
naravne lepote,
podnebne razmere,
možnosti za počitek in sprostitev,
osebna varnost med bivanjem (Slovenska turistična organizacija, 2014).
15
Z vidika razvoja turizma velja kot pomemben turistični potencial omeniti tudi
zavarovana območja. Na obravnavanem območju sta to Krajinski park Negova in
Negovsko jezero; kar nekaj območja pa je vključenega tudi v Naturo 2000, in sicer
12,19 % površja Občine Radenci, 18,76 % površja Občine Gornja Radgona ter
18,04 % površja Občine Apače (Zavod RS za varstvo narave, 2013).
Kljub vsemu ne smemo kar tako zanemariti slovenske kulturne dediščine, ki je prav
tako zelo pomembna za razvoj podeželja. Slovensko podeželje je namreč s
kulturnimi spomeniki posejano precej na gosto. Pri nas kulturna dediščina ne
prevladuje v mestih, kot je to značilno za večino evropskih mest, ampak na
podeželju. Vzrok za to je pomanjkanje plemstva slovenskega rodu v mestih, zato se
je bolj ali manj ves kulturni razvoj do začetka razsvetljenstva odvijal na podeželju.
Slovenske pokrajine so nekaj posebnega tako po pokrajini, kot tudi po narečjih,
šegah, navadah in jedeh. Na podeželju je potrebno poznati jedi tradicionalne
kuhinje in jih vključiti v ponudbo. V ponudbo gostinskih lokalov na podeželju je
potrebno vključiti jedi naših babic, ki so značilne predvsem za naše kraje.
Ključnega pomena za razvoj turizma je zagotovo tudi prometna mreža. Kljub
majhnosti ima Slovenija v prometnem položaju izredno pomembno lego. Skozi
Slovenijo potekata dva pomembna prometna koridorja, to sta panevropska
koridorja E-5 in E-10, ki pomenita prednost z vidika turistične dostopnosti,
mobilnosti in vpliva na prisotnost tranzitnega turizma.
Do turističnega razmaha na določeni turistični destinaciji lahko pride le takrat, ko
so zagotovljeni pogoji, ki omogočajo določeno aktivnost, razvedrilo in doživetje,
zato tvorci turistične ponudbe načrtno usmerjajo in posredujejo informacije o tem,
da prav pri njih zagotavljajo uresničevanje njihovega osebnega motiva. Kot
navajata Cigale in Gosar: »Promocija in marketing sta pomembni zaveznici
turističnega gospodarstva in garant turističnega uspeha« (Cigale idr., 2014).
16
2.6 Pomen turizma za slovensko podeželje
Slovenski turizem kaže v zadnjih desetih letih izrazito pozitivna gibanja rasti, tako
po rasti števila turistov in prenočitev kot po rasti prilivov od turizma. Stanje v
turističnem prometu se po gospodarski recesiji leta 2010 izboljšuje. Po podatkih
Statističnega urada RS je slovenski turizem v letu 2015 zabeležil za 11 odstotkov
več turistov in 7 odstotkov več prenočitev kot v letu 2014 ter prvič od samostojnosti
naše države presegel mejo 10 milijonov prenočitev. V letu 2015 je bilo 12
odstotkov več tujih turistov in 8 odstotkov več tujih prenočitev, zaradi česar se
slovenski turizem uvršča nad evropsko in globalno povprečje. Podatki o uspešnosti
slovenskega turizma za leto 2015 ponovno dokazujejo, da je turizem vse
pomembnejša gospodarska panoga naše dežele, ki hkrati izkazuje še velik potencial
za nadaljnjo rast. V Sloveniji turizem v bruto družbeni produkt prispeva več kot
12,7 odstotkov, predstavlja 8 odstotkov celotnega izvoza in ca. 40 odstotkov izvoza
storitev. Hkrati je turizem panoga, ki ključno prispeva k prepoznavnosti Slovenije
in jo umešča kot trajnostno usmerjeno zeleno, aktivno in zdravo deželo. Dokaz za
to je objavljen indeks desetih najbolj zelenih oziroma trajnostnih držav (10 greenest
countries on the planet), kjer se je Slovenija med 180-imi državami uvrstila na
visoko peto mesto (Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, 2016).
Podeželje danes izgublja tradicionalno vlogo območja za pridelavo hrane, ki jo je
imelo še ne dolgo nazaj. Razlog za to je v vedno močnejšem prepletanju ruralnega
in urbanega prostora oziroma dejavnosti, ki se prepletajo znotraj njiju. Podeželje v
funkcijskem smislu vedno bolj postaja prostor za bivanje in rekreacijo. Ohranjenost
naravne in kulturne vrednosti prostora na podeželju sta temelj za razvoj turizma na
podeželju. Velik naravni potencial za razvoj turizma se še posebej kaže na:
demografsko ogroženih območjih (Tu je zaradi počasnega gospodarskega
razvoja zelo velika naravna ohranjenost, vendar se hkrati kaže tudi
pomanjkljivost v šibki ekonomski moči in neustrezni starostni strukturi.),
območjih s pomembnejšimi objekti kulturne dediščine (Le-ti omogočajo
velike možnosti za razvoj turizma oziroma za vključitev le-teh v turistično
ponudbo.),
17
posebnih območjih, ki so v smislu naravne in kulturne dediščine v Sloveniji
izredno visoko vrednotena (Tu imamo v mislih krajinske vzorce, ki se
povezujejo s kulturno krajino, in v njej posamezne kmetije, ki omogočajo
uspešen razvoj turizma na podeželju. Stranski učinek tega pa je ohranjanje
tradicije in nacionalne identitete.) (Uršič, 2000).
Podeželje ima velike možnosti za turistični razvoj, s pomočjo katerega se razvijata
samozavest in sprememba mišljenja podeželskih ljudi. Potrebne bodo namreč
spremembe v smeri izboljšanja ekonomike poslovanja, da je perspektiva podeželja
v višji stopnji predelave in neposredne ponudbe v obliki zadovoljevanja potreb
turistov. Želje turistov se spreminjajo; le-ti se vse bolj vračajo k naravi, iščejo
možnosti za rekreacijo in doživetja ter si želijo zdravo, ekološko neoporečno,
ponudbo hrane in pijače. Med drugim imajo danes tudi svoj moto – »Od kulture k
naturi«. Podeželje je, kot mu pravijo nekateri, vrt prihodnosti za prosti čas,
dopustovanje, za stara leta, za okrevanje po zdravstvenih težavah, za izobraževanje
v podeželskem miru itd. (Šauperl, 2000).
K promociji turizma na podeželju zagotovo veliko doprinesejo tudi razvojne
agencije, ki s svojimi programi lahko motivirajo in spodbujajo lokalno prebivalstvo
in delujejo kot nek povezovalni člen med državnimi institucijami in lokalnim
prebivalstvom. O njihovih programih bo govora že v naslednjem poglavju. Zelo
pomembna pa so tudi različna društva, še posebej turistična društva, ki morajo
prepoznati utrip podeželja ter morajo biti sposobna vse organizirati, povezati in
znati tržiti tako lokalnemu prebivalstvu kot turistom iz Slovenije in tujine. O
pomenu društev bo govora še v nadaljevanju.
Turizem na podeželju je zagotovo ena izmed pomembnejših dejavnosti, ki
pripomore k razvoju. Postalo je jasno, da samo kmetijski sektor ne more več biti
edini dejavnik razvoja podeželja, zato se je začel dopolnjevati z alternativnimi
dejavnostmi. Zagotovo pa razvoj podeželskega turizma ni edina dejavnost, ki bi
pripomogla h gospodarnejši izrabi prostora, vendar ima relativno velik vpliv na
razvoj podeželja, tako z ekonomskega kot okoljskega vidika.
18
Na tem mestu se mi zdi omembe vredna tudi znamka »I feel Slovenia«, ki jo imamo
od leta 2007. V zvezi s to znamko so želeli na sodoben način doseči vsa področja
in ne samo področja turizma. Znamka je vsebinsko jedro strategije razvoja
slovenskega turizma. Strategija razvoja 2012–2016 bolj poudarja organski razvoj,
okoljsko odgovornost in povezanost z naravo.
Razlaga pomena znamke Slovenije:
»V Sloveniji je zelena več kot le barva; je »slovenska zelena«, ki izraža ravnotežje
med umirjenostjo narave in prizadevnostjo Slovencev. Govori o neokrnjeni naravi
in naši osredotočenosti, da jo tako tudi ohranimo. Simbolizira ravnotežje
življenjskega sloga, ki združuje prijetno vznemirjenost, s katero izpolnjujemo
osebne želje, s skupno vizijo, da gremo naprej, z naravo. Slovenska zelena opisuje
tudi našo usmerjenost v elementarno, v to, kar čutimo pod svojimi rokami. In ne
nazadnje, slovenska zelena govori o skladnosti vseh čutov, s katerimi Slovenijo
doživljamo. Spomin na Slovenijo združuje vonj gozda, žuborenje potoka,
presenetljiv okus vode in mehkobo lesa. Slovenijo čutimo« (Vlada Republike
Slovenije, 2012).
Slika 1: Znamka Slovenije.
Vir: http://www.casnik.si/index.php/2012/12/22/kdo-cuti-slovenijo/i-feel-ovenia.
19
2.7 Razvojni programi v turizmu in rekreaciji na podeželju v
Sloveniji in na območju Prlekije
Razvojnih programov na področju turizma in razvoja podeželja je veliko.
Osredotočili se bomo na nekaj večjih, ki so temelj vsem manjšim, na katerih
praktično delujejo vse razvojne agencije in na podlagi katerih imajo tudi občine
narejene svoje razvojne programe oziroma strateške načrte.
Strategija razvoja slovenskega turizma 2012–2016
Direktorat za turizem in internacionalizacijo ter Slovenska turistična organizacija
s svojimi partnerji so na Slovenskem turističnem forumu leta 2009 v Radencih
dosegli izjemno soglasje o tem, da mora postati ves turistični razvoj trajnosten.
Trajnostni razvoj v turizmu pomeni okolju prijazen turizem, zaščitniški do narodne
in lokalne kulture ter usmerjen v ohranjanje družbenega ravnotežja, in sicer v smislu
blaginje za vsakega posameznika, družino, družbo in s tem našo državo.
Glavni cilji trajnostnega razvoja turizma, ki jih je opredelila Slovenska turistična
organizacija v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo, s
Slovensko turistično organizacijo ter z udeleženci iz zasebnega in
civilnodružbenega sektorja, so:
»konkurenčnost (inovativnost, kakovost, uspešnost, znanje, varnost,
dodana vrednost, promet, prilivi, zadovoljstvo turistov, destinacijski
menedžment, potrošnja na obiskovalca itd.),
kakovost življenja in blaginja (blaginja lokalnega prebivalstva,
uravnotežen regionalni razvoj, sodelovanje pri turističnem razvoju,
zadovoljstvo zaposlenih, kakovost življenja itd.),
ugled in razvoj slovenskega turizma (dajanje prednosti turizmu,
partnerstvo za razvoj, javno-zasebno partnerstvo, podoba turizma v očeh
drugih dejavnosti itd.),
prepoznavnost in ugled Slovenije v svetu (prepoznavnost na tujih trgih,
tržna znamka, podoba Slovenije, internacionalizacija itd.« (Vlada
Republike Slovenije, 2012).
20
Program razvoja podeželja
V Sloveniji imamo skupni programski dokument Slovenije in Evropske komisije,
ki predstavlja programsko osnovo za črpanje finančnih sredstev iz Evropskega
kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), in sicer tako imenovani Program
razvoja podeželja Republike Slovenije 2014–2020 (PRP). Namen PRP je povečati
konkurenčnost evropskega kmetijskega sektorja, predvsem skrbeti za podeželje in
okolje ter okrepiti gospodarske in socialne temelje na podeželskih skupnostih.
Finančno to za razvoj slovenskega kmetijstva in podeželja pomeni 1,1 milijarde
evrov; od tega Slovenija iz proračuna Evropske unije dobi 837,8 milijonov evrov.
PRP v letih 2014–2020 temelji na treh glavnih področjih pri razvoju slovenskega
kmetijstva in podeželja, in sicer so to:
izboljšanje biodiverzitete, stanje voda in tal;
konkurenčnost kmetijskega sektorja, kjer bo 3,4 % kmetijskih gospodarstev
prejelo podpore za naložbe;
socialna vključenost in lokalni razvoj podeželskih območij (Kar 66 %
prebivalstva bo vključenega v lokalne razvojne strategije in vzpostavljenih
bo skoraj 600 novih delovnih mest) (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo
in prehrano, 2014).
Društvo za razvoj slovenskega podeželja
Leta 2002 je bilo ustanovljeno tudi Društvo za razvoj slovenskega podeželja. Le-to
so ustanovili z namenom izmenjave znanj, izkušenj in zastopanja interesov
slovenskega podeželja. V društvu so ljudje najrazličnejših profilov, in sicer od
kmetov, podjetnikov, predstavnikov svetovalnih in razvojnih ustanov ter nevladnih
organizacij, do lokalnih oblasti in številnih drugih. Skupaj skušajo vplivati na čim
bolj učinkovito vključevanje države v razvoj podeželja. Njihova glavna naloga je
informiranje ter usposabljanje članov in zainteresirane javnosti. Težnje so
usmerjene predvsem k izboljšanju življenja prebivalcev slovenskega podeželja.
Cilji društva so predvsem učinkovito sodelovanje in vzajemna pomoč med
posamezniki in organizacijami na podeželju ter s tem učinkovito zastopanje
21
interesov podeželja in pretok informacij med vladnimi službami in nevladnimi
organizacijami, kakor tudi od lokalnih in regionalnih, do državnih in mednarodnih
organov (Društvo za razvoj slovenskega podeželja, 2016).
LAS Prlekija
Na območju Prlekije je razvoj podeželja dobil večje možnosti z uvedbo programa
LEADER v slovenski prostor. Ta program je pri nas zaživel šele v obdobju 2007–
2013. V okviru Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) deluje
program LEADER, z namenom krepitve lokalnih razvojnih pobud po partnerskem
načelu »od spodaj navzgor«. Tako je po prizadevanju Prleške razvojne agencije
nastalo javno-zasebno partnerstvo z imenom LAS Prlekija (Prleška razvojna
agencija, 2016).
V LAS Prlekija so mnenja, da celotno območje Prlekije zaznamujejo izjemno
bogata kulturnozgodovinska dediščina, pestra in dobro ohranjena naravna in
kulturna krajina ter šibko gospodarstvo, slaba ekonomska moč prebivalstva ter
neugodni demografski trendi. Zaskrbljujoči so tudi trendi zmanjševanja in staranja
prebivalstva, ki so posledica predvsem sodobno usmerjenega človeka in dolgoletne
politike preseljevanja ljudi iz podeželja v mesta. Prav tako Prlekija nima večjega
gravitacijskega središča, ki bi ponujalo zadostno število delovnih mest in s tem
prispevalo k ustavitvi depopulacije podeželja.
Tako je strateška usmeritev Prlekije usmerjena v spodbujanje inovativnih
programov v malem gospodarstvu na celovito turistično ponudbo in razvoj
podeželja ter na prestrukturiranje kmetijske pridelave in predelave v smeri
zagotavljanja kvalitetne in zdrave hrane. Prav tako so usmerjeni k izboljšanju
infrastrukturnih pogojev, zagotavljanju kvalitetnih delovnih mest, s čimer
prispevajo k dvigu življenjskega standarda in tako zagotavljajo osnovo za
izboljšanje neugodnega socialno-ekonomskega položaja prebivalcev.
Tako je LAS Prlekija do sedaj pripravila oz. še pripravlja dva programa: Lokalna
razvojna strategija LAS Prlekija 2007–2013 in Lokalna razvojna strategija LAS
Prlekija 2014–2020, ki je še v pripravi.
22
Območni razvojni program Prlekija 2014–2020
V Območni razvojni program Prlekija 2014–2020 (ORP) je vključenih 11 občin
Prlekije, prav tako so med njimi vse štiri občine našega obravnavanega območja.
Izvajalci programa so: JARA – Javna razvojna agencija občine Ormož, PORA –
razvojna agencija Gornja Radgona in PRA – Prleška razvojna agencija.
Z le-tem programom se želi na inovativen način pospešiti razvoj podeželskega
območja. To je namreč področje, kjer je slabo urejena komunalna infrastruktura,
pomanjkanje kadrov, znanja in ni sposobnosti oz. je le-ta omejena pri črpanju
nepovratnih sredstev. Tako se ključ za rešitve nahaja v povezovanju v učinkovitejše
strukture in združevanje sredstev. Vključevanje mladih izobraženih ljudi, dodatna
izobraževanja in usposabljanja lokalnega prebivalstva bodo pomagala premostiti
trende depopulacije, ki so vse bolj značilni za slabo razvita podeželska območja
(Prleška razvojna agencija, 2016).
Svoje programe in načrte za razvoj območja ali za razvoj turizma na podeželju
pripravljajo tudi občine. Tako imajo v UE Gornja Radgona naslednje programe:1
Občina Sveti Jurij ob Ščavnici je leta 2012 izdelala Program razvoja turizma
Občine Sveti Jurij ob Ščavnici;
Občina Radenci ima Strateški razvojni dokument 2014–2020;
Občina Apače je leta 2007 izdelala Razvojni program turizma za območje
Občine Apače;
Občina Gornja Radgona je leta 2008 izdelala Razvojni program Občine
Gornja Radgona za obdobje 2009–2013.
1 Podatki pridobljeni na spletnih straneh občin.
23
3 OBMOČJE UPRAVNE ENOTE GORNJA RADGONA
Območje Upravne enote Gornja Radgona meri 213,5 km². Celotna upravna enota s
svojim delovanjem posega v 4 občine: Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti
Jurij ob Ščavnici, v katerih skupaj živi 20.135 prebivalcev (SURS, 2016).
Teritorialno se nahaja v severovzhodnem delu Republike Slovenije in je mejna
upravna enota, saj na severu meji na sosednjo državo Republiko Avstrijo. Sosednje
upravne enote so: Murska Sobota, Ljutomer, Ptuj, Lenart in Pesnica.
Na območju Upravne enote Gornja Radgona je 100 naselij.2 Med njimi so večja
središča Gornja Radgona, Apače, Sveti Jurij ob Ščavnici in Radenci, kjer so tudi
sedeži občin.
Občina Gornja Radgona obsega 30 naselij: Aženski Vrh, Črešnjevci, Gornja
Radgona, Gornji Ivanjci, Hercegovščak, Ivanjski Vrh, Ivanjševci ob Ščavnici,
Ivanjševski Vrh, Kunova, Lastomerci, Lokavci, Lomanoše, Mele, Negova, Norički
Vrh, Očeslavci, Orehovci, Orehovski Vrh, Plitvički Vrh, Podgrad, Police, Ptujska
cesta, Radvenci, Rodmošci, Spodnja Ščavnica, Spodnji Ivanjci, Stavešinci,
Stavešinski Vrh, Zagajski Vrh in Zbigovci.
Občina Apače obsega 21 naselij: Apače, Črnci, Drobtinci, Grabe, Janhova,
Lešane, Lutverci, Mahovci, Nasova, Novi Vrh, Plitvica, Podgorje, Pogled, Segovci,
Spodnje Konjišče, Stogovci, Vratja vas, Vratji Vrh, Zgornje Konjišče, Žepovci in
Žiberci.
Občina Sveti Jurij ob Ščavnici obsega 27 naselij: Biserjane, Blaguš, Bolehnečici,
Brezje, Čakova, Dragotinci, Gabrc, Galušak, Grabonoš, Grabšinci, Jamna, Kočki
Vrh, Kokolajnščak, Kraljevci, Kupetinci, Kutinci, Mali Moravščak, Rožički Vrh,
Selišči, Slaptinci, Sovjak, Stanetinci, Stara Gora, Terbegovci, Sveti Jurij ob
Ščavnici, Ženik in Žihlava.
Občina Radenci obsega 22 naselij: Boračeva, Hrastje Mota, Hrašenski Vrh,
Janžev Vrh, Kapelski Vrh, Kobilščak, Kocjan, Melanjski Vrh, Murščak, Murski
2 Podatki pridobljeni na spletni strani Upravne enote Gornja Radgona.
24
Vrh, Okoslavci, Paričjak, Rački Vrh, Radenci, Radenski Vrh, Rihtarovci, Spodnji
Kocjan, Šratovci, Turjanci, Turjanski Vrh, Zgornji Kocjan in Žrnova.
25
Karta 1: Karta Upravne enote Gornja Radgona.
26
3.1 Geografska predstavitev območja
Ker se pri turistih vedno pojavlja vprašanje, kam oz. v katero deželo oz. regijo
sodimo, bo na kratko predstavljena še zgodovina razdelitve Slovenije na dežele oz.
sama regionalizacija obravnavanega območja.
Zanimivo je, da je med ljudmi najbolj poznana delitev Slovenije na dežele, kot
ostanek administrativne delitve Avstro-Ogrske, čeprav je od takratne delitve
cesarstva minilo že skoraj 100 let (Perko idr., 1998).
Karta št. 2 kaže upravno razdelitev na ozemlju današnje Slovenije, kakršna je bila
le-ta v začetku stoletja pred 1. svetovno vojno. Meja med Prekmurjem in Štajersko
je bila dokaj naravna, saj je potekala po reki Muri ( Perko idr., 1998). Iz tega
zemljevida se jasno vidi, da obravnavano območje pripada deželi Štajerski.
Karta 2: Upravna razdelitev Slovenije pred 1. svetovno vojno.
Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%A0tajerska#/media/File:Pokrajine_spodnja_stajerska.png.
27
Prvo natančnejšo delitev s Slovenci poseljenega ozemlja je izdelal Anton Melik
med letoma 1954 in 1960. Njegova členitev ni povsem naravnogeografska. Prepleta
se namreč z družbenimi in predvsem z gospodarskimi in s prebivalstvenimi kriteriji.
Celotno obravnavano območje je uvrstil v Spodnje Podravje in Pomurje, v podenoti
Slovenske gorice in Murska ravan, slednjo še v enoto Mursko polje, ki obsega naše
obravnavano območje (Perko idr., 1998).
Prvo celovito naravnogeografsko regionalizacijo je izdelal Svetozar Ilešič in jo
objavil leta 1958. Obravnavano območje spada v subpanonske pokrajine, kot
submakroregija v prave subpanonske pokrajine, kot mezoregija pa v Pomursko
ravnino, drugi del pa v Slovenske gorice (Perko idr., 1998)
Leta 1983 je bila objavljena Gamsova regionalizacija. Območje Upravne enote
Gornja Radgona je uvrstil v subpanonsko Slovenijo, v regiji Slovenske gorice in
Pomurska ravnina (Perko idr., 1998).
Po novi regionalizaciji, ki so jo med letoma 1993 in 1995 pripravili Gabrovec,
Orožen Adamič, Pavšek, Perko in Topole, obravnavano območje spada v Panonski
svet in mu pripadata Murska ravan z Apaškim poljem in Slovenske gorice (Perko
idr., 1998).
3.1.1 Fizično-geografske značilnosti območja
Območje Upravne enote Gornja Radgona sestavljata dve mezoregiji: Murska ravan
in Slovenske gorice. Za to območje je značilna izrazita pokrajinska dvojnost. Na
eni strani je ravnina, ki jo je nasula reka Mura, na drugi strani ravnin, ob reki
Ščavnici, pa se vzpenja gričevje Radgonsko-Kapelskih goric.
Murska ravan
Murska ravan je ravninska obmejna pokrajina, ki jo obdajajo vinorodna gričevja:
na severu Goričko, na zahodu in jugu Slovenske gorice in na vzhodu Lendavske
gorice. Na severozahodu meji z Avstrijo, na vzhodu z Madžarsko in na jugu s
Hrvaško. Po pokrajini teče reka Mura in jo deli na dva dela: na levi strani ležita
pokrajini Ravensko in Dolinsko, na desni strani pa Apaško in Mursko polje. Murska
28
ravan je najbolj ravna pokrajina v Sloveniji, saj prevladujejo nadmorske višine med
100 in 200 m, kar 95 % površine ima naklon pod 2° (Perko idr., 1998).
V zadnji ledeni dobi, ko naj bi zaradi ugrezanja nastalo madžarsko Blatno jezero,
se naj bi ugreznila tudi Murska ravan. Zaradi tega so danes trdne kamninske plasti
na zahodu nekaj deset metrov, drugod več sto metrov, ponekod tudi več kot 1000
m globoko. Mura je v ledeni dobi z večinoma karbonatnim prodom in s peskom z
alpskega povirja zasula Mursko ravan. Potoki z okoliškega gričevja pa so nanašali
drobnejše, bolj ilovnato, večinoma silikatno gradivo. Kasneje je Mura vrezala v
naplavino in jo v veliki meri odstranila, nato pa zopet začela zasipavati. Mura in
njeni pritoki niso vrezali globljih strug, vendar so menjavali struge; Mura se je ob
tem še cepila na rokave (Perko idr., 1998).
Obravnavano območje pripada Apaškemu in Murskemu polju. Apaško polje leži
med avstrijskim Cmurekom na zahodu in Gornjo Radgono na vzhodu. Na severu
meji na Muro, na jugu pa sega vse do vznožja Slovenski goric. Znižuje se vzporedno
s tokom Mure od zahoda (237 m) proti vzhodu (208 m) (Perko idr., 1998).
Apaško polje ob Plitvičkem potoku pokriva pleistocenska ilovica, večji del polja pa
gradita holocenski prod in pesek. Med Muro in staro strugo Mure, po kateri danes
teče Mlinski potok, so mrtva rečna korita, ki so zapolnjena z meljem, ilovico in
organsko glino (Perko idr., 1998).
Razliko med Murskim poljem in Ravenskim na drugi strani Mure lahko pripišemo
družbenim značilnostim, ki so posledica politične meje na Muri pred 1. svetovno
vojno. Mursko polje se deli na Zgornje Mursko polje, ki leži med Gornjo Radgono
in naseljem Hrastje Mota, ter Spodnje Mursko polje, kjer se holocenski svet ob Muri
razširi v okoli 5 km široko in 18 km dolgo ravnico. Zgornje Mursko polje leži na
ozki mladopleistocenski ilovnati terasi ob robu Kapelskih goric, ki se razprostira
okoli 1 km v širino in je debela v povprečju med 8 in 10 m. Mladopleistocenska
ilovnata terasa se pri Križevcih pri Ljutomeru zniža in potone pod holocensko
peščenoilovnato nasutino ob spodnji Ščavnici (Perko idr., 1998).
29
Slovenske gorice
Slovenske gorice so največje gričevje v Sloveniji. Ležijo med Dravo na jugo in
zahodu, Muro na severu in vzhodu, reko Gomilico na severozahodu in na
jugovzhodu mejijo na Hrvaško. Sestavljajo jih nizka slemena in griči; le na zahodu
nekateri vrhovi presegajo 500 m, drugače pa so najštevilnejše ploske uravnave v
višinah okoli 400 m. Razvodna slemena potekajo od severozahoda proti
jugovzhodu in v tej smeri si je utrla strugo tudi glavna vodna žila Slovenskih goric,
reka Pesnica. Slovenske gorice so zgrajene iz neogenskih usedlin, ki so slabo
sprijete in zato slabo odporne proti delovanju zunanjih sil. Prevladujejo lapor, pesek
in glina, manj pa je peščenjak in apnenec, zato se na njih pogosto sprožajo usadi
(Perko idr., 1998).
Radgonsko-Kapelske gorice, ki ležijo med reko Ščavnico na jugu in zahodu ter
Muro na severu in vzhodu, imajo glede na naravne danosti svojevrsten značaj. To
so že povsem pomurske gorice, ki jih dolina Ščavnice ločuje od vzhodnega in
osrednjega dela Slovenskih goric. Za območje ob reki Ščavnici so rečne terase
izjema. Najlepše ohranjena je nizka terasa, kjer so ugodne kmetijske površine, na
njenem robu pa so številna naselja: Spodnji Ivanjci, Gornji Ivanjci, Čakova, Sveti
Jurij ob Ščavnici in Slaptinci. Na murski strani Radgonsko-Kapelskih goric je
radgonsko-križevska terasa, ki pa je že del Murskega polja. Slovenske gorice imajo
precej gosto vodno mrežo, vendar so kljub temu namočene zelo neenakomerno.
Reke po dolinah večkrat poplavljajo, po vzpetinah pa zaradi neprepustnosti tal
dežnica in snežnica odtekajo površinsko v grape, ki so pa zaradi tega mokrotne.
Najbolj pomembna reka Slovenskih goric v proučevanem območju je reka Ščavnica
ter ob njej 2 zajezitveni jezeri, in sicer Negovsko jezero in Blaguško jezero (Perko
idr., 1998).
Podnebje
Murska ravan ima zmerno celinsko podnebje. Povprečne temperature v
najhladnejšem mesecu so med 0 in –3 °C, najtoplejšega pa med 15 in 20 °C. Letna
količina je med najnižjimi v Sloveniji in se zmanjšuje od zahoda proti vzhodu. Na
Apaškem polju tako pade največ padavin, okrog 900 mm. Največ padavin je poleti
30
z viškom julija, najmanj pa pozimi z nižkom januarja. Zaradi nestalnosti padavin je
območje pogosto izpostavljeno hudim sušam (Perko idr., 1998).
Slovenske gorice imajo prehodno panonsko celinsko podnebje, kjer se
temperaturne razlike večajo od zahoda proti vzhodu, zmanjšuje pa se količina
padavin. Zaradi majhnega strmca in zaprtosti se v dolinah ponoči kopiči hladen
zrak, podnevi pa je zaradi megle zmanjšan učinek sončnega obsevanja. Zaradi tega
imajo dolinska dna nižje temperature kot sosednja pobočja. Že neznatna višinska
razlika nad dolinskim dnom omogoča nastanek toplotnega obrata. Ker je v toplem
pasu daljše obdobje brez pozeb, je tam razširjena vinska trta (Perko idr., 1998).
Posebej bomo izpostavili podnebje v Radencih, saj so preučili mikroklimo in
ugotovili ugoden učinek na človeka pri zdravljenju in rekreaciji. Radenci imajo
povprečno 850 mm padavin na leto, samo 12 meglenih dni in redko močnejši veter
od 4 boforov. Povprečno število ur sončnega obsevanja na leto je od 25 do 45
odstotkov večje kot v kotlinah osrednje Slovenije. Optimalne bioklimatske razmere
so od začetka maja do srede oktobra, razen poletnih vročih in soparnih dni, ki jih
ublažijo pogosti hitri prehodi nevihtnih front. Radenska mikroklima deluje
pomirjevalno, ugodno vpliva na zdravljenje, rehabilitacijo in rekreacijo bolnikov.
Prav tako pa je pomembna za zdrave ljudi, saj s klimoterapijo povečujejo telesno
odpornost (Turistično društvo Radenci, 2016).
Vode
Najpomembnejši reki v preučevanem območju sta reka Ščavnica in reka Mura.
Poleg svojih naravnogeografskih značilnosti, pomembnih za kmetijstvo, imata le-ti
velik pomen tudi v turizmu. Izrednega pomena sta tudi jezeri v Ščavniški dolini, pa
čeprav sta umetni zajezitveni jezeri. To sta Blaguško jezero in Negovsko jezero, ki
sta nekoč služili za kopanje lokalnemu prebivalstvu, vožnjo s pedalini, ribičem,
danes pa le še ribičem in sprehajalcem. Negovsko jezero spada tudi v krajinski park.
Poleg rek in jezer so na obravnavnem območju pomembno naravno bogastvo izviri
mineralne vode oziroma slatine v Radencih, Petanjcih, Ivanjševcih, Stavešincih …
31
Mura
Že od nekdaj je imela zelo močan vpliv na gospodarsko podobo Gornje Radgone.
Na rimskih zemljevidih je omenjena kot reka »Murus«. Ime lahko razložimo s
pomočjo latinske besede »murus«, kar pomeni zid, okop, prezidje, obramba,
zaščita. Tak pomen pa je reka za rimsko državo vsekakor imela, saj je predstavljala
naravno oviro in tako močno obrambno točko (Just, 2007).
Pokrajina na levem bregu Mure v severovzhodni Sloveniji se imenuje Prekmurje,
ki skupaj s Prlekijo na desnem bregu tvori Pomurje.
Reka Mura je danes mejna reka med Republiko Avstrijo in Republiko Slovenijo.
Izvira v Radstadtskih Turah v Avstriji na 1898 m nadmorske višine in se do
Prekmurja spusti za kakih 1700 m. Od izvira do sotočja z Dravo je dolga 465 km in
od tega se 98 km rečne struge nahaja v Sloveniji. Povodje Mure obsega 14.304 km²,
od tega 70 % povodja sodi k Avstriji, 15 % k Sloveniji in Hrvaški in 15 % k
Madžarski (Kikec, 2009).
Največja leva pritoka reke sta Murica in Ledava, največja desna pa Ščavnica in
Trnava, ki so jo Hrvati z regulacijo preusmerili iz Drave v Muro.
Na pretok reke Mure ima največji vpliv taljenje snega in ledu v Alpah.
Najpogostejši vodni pojavi na reki Muri so brzice, vrtinci, mrtvice in otoki. Mrtvice
ali mrtvi rokavi so značilni za nižinske dele, kjer reka teče počasi. Struga tukaj
postane vijugasta, začne meandrirati. Ob veliki količine vode se zgodi, da reka
zaradi večje količine vode, ki se pretaka po strugi, najde novo pot, preseka meander
in tako nastane mrtev rokav. Mrtev rokav reka najprej zasuje na zgornji, nato pa še
na spodnji strani. Sveža rečna voda mrtvico doseže šele ob naslednji povodnji.
Zaradi naplavin, ki jih prinese reka, in zaradi zaraščanja rokavov sčasoma izgubi
stik z matično reko. Tam, kjer so mrtvice od reke bolj oddaljene in jih matična reka
iz različnih razlogov ne doseže več, se mrtvice pričnejo zaraščati, z leti pa tam
nastane gozd. V bližini kraja Spodnje Konjišče je ohranjena ena izmed redkih
murskih mrtvic na Apaškem polju. Mura tam danes ne poplavlja več, tako da je vir
vode v mrtvici podtalnica. Mrtvice predstavljajo izreden življenjski prostor za
mnoga živa bitja in prav v mrtvicah lahko najdemo nekatere najbolj zanimive in
32
značilne vrste, ki naseljujejo območje ob reki Muri. Opazujemo lahko lokvanj,
rumeni blatnik, navadno mešinko, strelušo, žabjega šejka in plavajočo praprot
Plavček. V mrtvicah reke Mure živi okrog 30 različnih vrst kačjih pastirjev. Ob
Muri je bilo registriranih okrog 30 vrst sesalcev, 200 vrst ptičev, 8 vrst plazilcev,
15 vrst dvoživk, več kot 40 ribjih vrst, 100 vrst polžev in školjk, več kot 1000 vrst
hroščev in metuljev ter več kot 6000 različnih vrst rastlin (TIC Gornja Radgona,
2016).
Ker je Mura danes skoraj v celoti ujeta v umetno korito, je zaradi tega njena bočna
erozijska moč majhna. Na nekaj mestih, kjer robovi korita niso obloženi z umetnimi
betonskimi in s kamnitimi bloki, še pokaže svoj rečni značaj. Na področju
Lisjakove struge naredi Mura zaradi bočne erozije manjši meander, ki spremeni
značaj rečnega
toka, tako da reka
na zunanji strani
meandra material
odnaša oziroma
erodira, na notranji
strani meandra pa
ta material
naplavlja v prodni
sipini, ki je danes
vidna v obliki
majhnega otočka. Prodniki, ki jih Mura odnaša in naplavlja, izvirajo iz Vzhodnih
Alp, kjer na površini prevladujejo metamorfne in magmatske kamnine. Največ
prodnikov pripada gnajsu, granitu, žilnemu kremenu in amfibolitu, izmed
sedimentnih kamnin pa je moč zaslediti kremenov peščenjak in konglomerat. Te
kamnine so odporne proti eroziji, druge, manj odporne, pa so zaradi transporta
razpadle v glinaste in peščene delce (TIC Gornja Radgona, 2016).
Reka Mura je edina večja slovenska reka, pri kateri je, čeprav utesnjena med nasipe,
še delno ohranjena njena naravna dinamika. Meandri, mrtvice, prodišča in poplavni
gozdovi sestavljajo naš najbogatejši ekosistem – loko. Na območju Mure so bile v
Slika 2: Otoček na reki Muri.
Vir: A. Breznik
33
zadnjih letih opravljene številne raziskave rastlinskega in živalskega sveta. Zaradi
biotske raznovrstnosti je območje vključeno v omrežje Natura 2000 (TIC Gornja
Radgona, 2016).
Ščavnica
Reka Ščavnica
izvira pod vasjo
Zgornja Velka in
sprva teče proti
severu, a se kmalu
obrne proti
jugovzhodu in
nato proti vzhodu.
V Ščavnico se v
srednjem toku
stekajo potoki iz Slovenskih goric in potoki hudourniškega značaja iz Radgonsko-
Kapelskih goric. Pri Spodnji Ščavnici zavije reka proti jugu in od tu naprej teče po
več kot kilometer široki, nekoč mokrotni Ščavniški dolini. Od tu pa vse do izliva
teče po umetno regulirani strugi, le pri Očeslavcih in Žihlavi sta ostanka nekdanje
vijugaste struge. Ves ta del doline je bil v preteklosti mokroten in zato neposeljen,
saj je reka pred regulacijo redno poplavljala. Zaradi tega so razložene vasi na
obrobju doline na neizrazitih rečnih terasah. Po značilnem letnem nihanju pretokov
jo prištevamo k rekam z dežno-snežnim režimom. Zanj je značilen pomladni in
jesenski višek. Spomladansko visoko vodo povzročata snežnica in dež, ki zaradi
prepojenih tal ne moreta pronicati v globino. Že maja začne voda v strugah upadati
in doseže najnižje vodno stanje avgusta in septembra. Nekoč poplavljene površine
odmakajo z melioracijskimi jarki. Izredno velike poplavne vode naj bi sprejela
umetna zajezitvena jezera; v dolini Ščavnice so tri takšna jezera, in sicer Negovsko,
Blaguško in Gajševsko jezero (Perko idr., 1998).
Ker ima Ščavnica še posebej poleti majhen pretok, je reka zelo onesnažena, saj po
večini njive segajo vse do struge reke in tako se s polj v neposredni bližini reke
Slika 3: Stara struga reke Ščavnice pri Totovem mlinu.
Vir: A. Breznik
34
vanjo stekajo ostanki herbicidov in pesticidov. V zadnjem času se stanje nekoliko
izboljšuje in po uradnih podatkih ARSO iz leta 2012 in 2013 je Ščavnica v večjem
delu toka v dobrem kemijskem in ekološkem stanju (ARSO, 2015).
3.1.2 Družbenogeografske značilnosti območja
Prebivalstvo in naselja
Začetki prvotne naselitve v tem prostoru segajo že v prazgodovinski čas. V železni
dobi so ga naseljevali Iliri in Kelti. O njih pričajo najdišča pri Negovi v Slovenskih
goricah, kjer naj bi že v predrimskih časih gojili vinsko trto. Kelti naj bi nam
zapustili nekatera rečna in ledinska imena, med njimi ime reke Mure. Mimo
območja današnje Gornje Radgone je v tistem času od Ptuja čez Slovenske gorice
vodila proti Muri in čez njo na sever proti Baltiku tudi t. i. jantarska pot. V rimskih
časih sta na območju Štajerske zacveteli mesti Celeia in Poetovio, še danes pa je
ponekod moč zaslediti ostanke rimskih cest, ki so bile zgrajene za potrebe vojske
in trgovine. Iz azijskih prostranstev so na zahod prodirali številnejši barbarski
narodi, med njimi Atila s Huni, imenovan bič božji, ki se je zapisal v naš spomin,
saj bi naj po ljudski veri imel tudi svoj grad v Kocijanu pri Kapeli (Kovič, 2001).
V šestem stoletju so se na našem ozemlju začeli naseljevati Slovani, o čemer pričajo
različne najdbe, kot je staroslovansko grobišče, najdeno pri Veržeju. Poseljenost v
teh časih je bila redka in šele v osmem stoletju se naseljenost nekoliko poveča. V
tistem času sta se na tem ozemlju ustavila tudi brata Konstantin in Metod, ki sta
širila krščanstvo v slovanskem jeziku. Do 12. stoletja pomembnih vojnih dogodkov
na tem območju ni zaslediti. V 12. in 13. stoletju pa so Gornjo Radgono in sosednjo
Radgono napadli Madžari, ki so se jim v 15. in 16. stoletju pridružili Turki in v
začetku 18. stol. kruci, ki so z ropi predstavljali največjo nevarnost (Kovič, 2001).
Prvič se na tem območju omenja kraj Boračeva z imenom Boratsowe, ki ga štejemo
za najstarejše naselje na Murskem polju in sega v leto 1106. Med najstarejše
omenjeno naselje v Slovenskih goricah pa sodi Negova, ki se prvič pisno omenja
prav tako leta 1106 kot Negoinzelo. V letih 1265 in 1267 otokarski deželni urbar
omenja še Hrastje z 12-imi kmetijami, Orehovce in Brezje z 10-imi kmetijami ter
Žihlavo. Tudi Radgona se v Otokarjevem urbarju omenja že v tem času, vendar ko
35
govorimo o Radgoni, imamo pred očmi sosednjo Radgono – Bad Radkersburg.
Samo ozemlje današnje Gornje Radgone je bilo verjetno nekdanji Petersdorf z nekaj
kmetijami, ko je bila sosednja Radgona ustanovljena kot trg pod kraljem Otokarjem
II Přemyslom. Seveda je bil kraj, tako kot bližnja okolica, odvisen od Radgone in
kar je zadevalo mesto, je vplivalo tudi na to področje. Ime »gornja« je dobila, ker
leži pod grajskim hribom, kjer je bila edina povezava s sosednjo Radgono ulica
Spodnji Gris, ki je z Gornjim Grisom sestavljala tedanje mestno jedro. Zgodovina
Gornje Radgone je močno povezana tudi z gradom. V zapisih se grad prvič omenja
v 12. stoletju, saj bi ga naj sezidal plemič Radigoj, ki je bil slovenskega rodu (TIC
Gornja Radgona, 2016).
V srednjem veku in kasneje je bila rodovitna kmetijska dežela vedno bolj privlačna
za naselitev. Razvoj prebivalstva je bil odvisen od trenutnih političnih razmer, ki so
se zaradi prehodnosti hitro spreminjale. Gospodarski in prebivalstveni razvoj so
zavirali že zgoraj omenjeni turški vpadi ter divjanja in ropanja krucev in ogrskih
upornikov. Vzhodne Slovenske gorice so bile dotlej pogosta žrtev madžarskih
vpadov. Šele po letu 1200 se je izoblikovala ogrsko-štajerska meja in začela se je
kolonizacija vzhodnega dela Slovenskih goric. O smereh kolonizacije govori razvoj
cerkvene organizacije in ena izmed pražupnij je tudi Gornja Radgona. Med starejše
župnije štejemo še župnijo Sveti Jurij ob Ščavnici. Glavni ustanovitelji cerkva so
bili v zahodnem delu admontski in šentpavelski benediktinci, v vzhodnem delu
goric pa nemški viteški red in križniki. Cerkvena posest se je množila zlasti v
vinorodnih območjih (Perko idr., 1998).
Murska ravan je danes ena najgosteje naseljenih slovenskih pokrajin. Leta 1991 je
tu živelo 146 ljudi na km2, vendar so razmere na desnem bregu Mure drugačne kot
na levem. Apaško polje je najredkeje poseljeni del pokrajine. Le-to je bilo nekdaj
narodnostno mešano ozemlje. Ko so se po letu 1945 Nemci odselili, so prišli
doseljenci iz drugih delov Murske ravni. Po letu 1961 se je začelo močno
izseljevanje, predvsem v Radence, Gornjo Radgono, Mursko Soboto in Maribor.
Zardi tega je gostota prebivalstva s 115 ljudi na km2 leta 1961 upadla na 97 ljudi
na km2 leta 1991. Nekoliko gosteje je naseljeno Mursko polje na desnem bregu
Mure, vendar še vedno redkeje kot Murska ravan na levem bregu. Zaradi ugodne
36
socialnoposestne sestave ni bilo večjih selitev v mestna središča. Šele kasneje se je
nekoliko okrepilo odseljevanje, predvsem pa so se povečale dnevne migracije,
predvsem v Ljutomer, Radence, Gornjo Radgono in Mursko Soboto (Perko idr.,
1998).
Na proučevanem območju se pojavlja več tipov poselitve. Slovenske gorice so
območje razložene poselitve. Najstarejša strnjena naselja so v dolinah, kjer so
naselja postavljena na pleistocenske terase in robove pobočij, to pa zato, ker so
ravnice bile mokrotne. Lep primerek naselja na robu pobočja je Sveti Jurij ob
Ščavnici s
cerkvijo, ki ni na
vrhu hriba, kjer so
nastajale cerkve
kasneje, v
obdobju, ko se je
začelo razvijati
vinogradništvo.
Takrat so nastala
značilna cerkvena
naselja, saj so
poleg cerkve in župnišča še trgovina, šola, gostilna, gasilski in kulturni dom ter
pošta (Perko idr., 1998).
Razložena naselja so nastala na slemenih; gre za značilna slemenska razložena
naselja v vinorodnih goricah. Domovi so razporejeni po slemenih in naselja so
lahko zelo obsežna in dolga tudi več kilometrov. Takšen primer je Kapelski Vrh, ki
se razprostira v treh slemenih. Tipična slemenska naselja so se razvila v 17. in 18.
stoletju, ko so se predvsem kajžarji in viničarji naseljevali v hramih in zidanicah.
Danes se te tipične zidanice spreminjajo v počitniške hiše (Gams in Vrišer, 1998,
Perko idr., 1998).
Za panonski tip naselja so značilne obcestne vasi. Hiše so po navadi nanizane na
obeh straneh ceste in si sledijo v vrsti. Zanje je značilno razvejano prometno
omrežje s krožnimi potmi in križišči. Lep primer so Mele, Šratovci in Hrastje Mota.
Domovi so po večini postavljeni na vogal, v obliki črke L (Rebernik, 2011).
Slika 4: Sveti Jurij ob Ščavnici je primer naselja na robu pobočja.
Vir:ohttp://www.europeana.eu/portal/record/08520/MK_Foto_d02408_003_b_jpg.html.
37
Za Slovenske gorice je značilen počasnejši gospodarski in prebivalstveni razvoj. V
letu 1991 je bila petina prebivalstva še vedno kmečkega, kljub znatni urbanizaciji
in industrializaciji sosednjih območij. Prebivalstvo je zmerno naraščalo pred letom
1945, predvsem zaradi slabo razvitih okoliških industrijskih in mestnih središč.
Največ prebivalcev je v Slovenskih goricah živelo 1953, ko je bila gostota 95 ljudi
na km2. Med letoma 1953 in 1961 je bil prvi val depopulacije, ki je nastal zaradi
hitre industrializacije v mestih. Drugi val se pojavi okrog leta 1981, ko je bilo
število prebivalcev najnižje od vseh povojnih popisov. V celotni regiji Slovenskih
goric se je število prebivalcev najmanj zmanjšalo v Ščavniški dolini in v
Radgonsko-Kapelskih goricah (Perko idr., 1998).
Grafikon 2: Starostna piramida prebivalstva v Upravni enoti Gornja Radgona po 1. 7. 2015.
Vir: Statistični urad, 2016.
Upravna enota Gornja Radgona je sestavljena iz 100-ih naselij in v obdobju po 1.
7. 2015 v njej živi 20135 ljudi. Od tega je 9978 moških in 10157 žensk. Glede na
spol prevladujejo ženske, vendar ta razlika ni tako velika. Veliko večja razlika se
kaže v starosti, saj ženske živijo dlje od moških. Moški prevladujejo do 60 leta
starosti, po tem letu se pa poveča število žensk. V upravni enoti živi 332 žensk
starejših od 85 let, moških pa le 88. Prav tako kot v večini slovenskih občin je tudi
tukaj število najstarejših večje kot število najmlajših. Mladih, starih 0–14 let, je
38
2687, kar predstavlja 13 % prebivalstva, oseb, starih več kot 65 let, pa je 3813, kar
predstavlja 19 % prebivalstva. Tako smo izračunali, da je indeks staranja v UE
Gornja Radgona skoraj 142 in je visoko nad vrednostjo za Slovenijo, ki znaša skoraj
123.
Po natančnejšem pregledu in analizi različnih podatkov, pridobljenih na
Statističnem uradu Republike Slovenije, smo ugotovili, da se Občina Sveti Jurij ob
Ščavnici razlikuje od drugih treh občin, še posebej od Občine Radenci in Občine
Gornja Radgona. Občina Sveti Jurij ob Ščavnici je občina z najmanjšim številom
gospodinjstev, vendar z največjim številom oseb na gospodinjstvo in z največjim
številom otrok. Prav tako je imela le-ta občina v letu 2014 pozitiven naravni
prirastek, ostale tri pa negativnega. Iz starostnih piramid za posamezno občino je
moč razbrati, da ima Sveti Jurij ob Ščavnici porast prebivalcev v starosti 0–9 let,
povsem nasprotno pa je v Občini Radenci, ki ima najvišji negativni naravni
prirastek.
V Občini Sveti Jurij ob Ščavnici se torej delež prebivalstva, mlajšega od 15 let,
povečuje, delež prebivalcev, starih 65 let in več, pa ostaja enak, kar je nasprotno
kot v Občini Radenci, kjer se delež prebivalstva, starega do 15 let, zmanjšuje,
krepko pa se povečuje delež prebivalstva, starega 65 in več let. Indeks staranja v
Svetem Juriju ob Ščavnici znaša 111 in je pod vrednostjo za celotno Slovenijo
(123).
Prav tako se iz Občine Svetega Jurija ob Ščavnici zmanjšuje odseljevanje v tujino,
v primerjavi predvsem z Radenci in Gornjo Radgono, kjer se odseljevanje od leta
1995 povečuje, razen nekaterih izjem, in sicer leta 2005 in 2011, ko je odseljevanje
nekoliko manjše. Po letu 2005 in 2011 pa se je izseljevanje močno povečalo. Prvi
val je bil zaradi vstopa Slovenije v Evropsko unijo, kar je omogočilo lažjo
spremembo stalnega bivališča. Veliko ljudi je namreč že dlje časa delalo v tujini,
vendar so imeli naslov stalnega bivališča še vedno v Sloveniji. Z vstopom Slovenije
v EU so si tako lažje spremenili naslov stalnega prebivališča. Drugi val se pojavi
po letu 2011, predvsem zaradi delavskih migrantov in razlik v obdavčevanju v
Sloveniji, zato cele družine, predvsem mladi z majhnimi otroki, se dnevno
odseljujejo v sosednjo Avstrijo (Upravna enota Gornja Radgona, 2016).
39
Grafikon 3: Starostna piramida prebivalstva v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici po 1. 7. 2015.
Vir: Statistični urad, 2016.
Grafikon 4: Starostna piramida prebivalstva v Občini Apače po 1. 7. 2015.
Vir: Statistični urad, 2016.
40
Grafikon 5: Starostna piramida prebivalstva v Občini Gornja Radgona po 1. 7. 2015.
Vir: Statistični urad, 2016.
Grafikon 6: Starostna piramida prebivalstva v Občini Radenci po 1. 7. 2015.
Vir: Statistični urad, 2016.
41
Tabela 1: Različni demografski kazalci po občinah na proučevanem območju.
Gornja Radgona
Radenci Apače Sveti Jurij ob Ščavnici
Število prebivalcev 2015 8473 5196 3580 2886
Indeks staranja 148 171 118 111
Število gospodinjstev 2015 3358 1989 1376 1059
Povprečno število otrok 2015 1,08 1,05 1,05 1,19
Povprečna velikost gospodinjstva 2015
2,5 2,5 2,6 2,7
Naravni prirast 2014 -26 -28 -20 10
Odseljeni v tujino 2014 54 25 16 4
Priseljeni iz tujine 2014 34 17 12 10
Aktivno prebivalstvo 2015 3962 2288 1644 1375
Brezposelni 2015 661 367 276 198
Vir: Statistični urad, 2016.
Gospodarstvo
Slovenske gorice so tradicionalna kmetijska pokrajina. Pomanjkanje naravnih virov
in slaba prometna prehodnost sta ovirali razmah sekundarnih in terciarnih
dejavnosti. Tudi kmetijstvo ni razpolagalo s prav kakovostnimi zemljišči, razen na
območju Ščavniške doline, kjer so že zelo zgodaj prišle do izraza možnosti za
obdelavo. Zelo zgodaj so se pojavile tudi možnosti za vinogradništvo, saj je na
njihovo razširjenost vplival kapital cerkvenih ustanov in meščanstva. Leta 1961 je
bila Ščavniška dolina najbolj agrarna pokrajina v Sloveniji, saj je bil delež skoraj
80 %. Še danes se v Ščavniški dolini precej ljudi ukvarja s kmetijstvom, saj je od
548 delovno aktivnih, 231 samozaposlenih kmetov. Najvažnejši pridelki so koruza
in pšenica; pšenica je namenjena prodaji, koruza pa večinoma živinoreji. Zelo
pomembni so tudi travniki, ki jih je v dolini Ščavnice kar nekaj. Travne površine so
pomembna osnova za živinorejo, saj to območje prispeva pomemben delež k
proizvodnji mleka in pridelavi mesa (Perko idr., 1998).
Slovenske gorice veljajo za najizrazitejšo vinorodno pokrajino, čeprav vinogradi
obsegajo le 4 % površja, imajo Radgonsko-Kapelske gorice 10 % površja, poraslega
z vinogradi. Gornja Radgona z razvojem turizma, obrti in podjetništva daje
42
krajanom možnost za nadaljnji razvoj in blagostanje v občini, vendar je
vinogradništvo tisto, po katerem je občina poleg sejmov najbolj prepoznavna.
Gornja Radgona je mesto sejmov in penine. Ugodnejši pogoji za rast gospodarstva
glede na 90. leta 20. stoletja so omogočili hitrejši napredek. Nastala je nova
industrijska cona Mele, kjer z novo nastalimi inovativnimi podjetji pada
brezposelnost in se opazi vpliv na višji bruto domači proizvod v občini. Zaradi
odlične obmejne lege se območje uveljavlja tudi mednarodno. Ima namreč odlične
pogoje za razvoj turizma kot gospodarske panoge. V turizmu se uspešno razvija
ponudba tako naravnih kot kulturnih danosti (Občina Gornja Radgona, 2009).
Tako kot Slovenske gorice je tudi Murska ravan tradicionalna kmetijska pokrajina.
Skoraj polovico vseh površin pokrajine pokrivajo njive, kar je največ v Sloveniji,
eno petino travniki in prav toliko gozd. Na mojem obravnavanem območju so
največja sklenjena polja na osrednjem delu Apaškega polja, kjer pridelajo največ
pšenice, malo manj koruze in v zadnjih letih je porasla pridelava krmnih rastlin.
Najbolj pomembno podjetje na Apaškem polju, tj. TMK Črnci, d. d., se je dolgo
ukvarjalo s finančnimi težavami, vendar so lani le našli novega lastnika. Družba, ki
je odkupila podjetje, ima dolgoročne načrte, saj gre za edino proizvodnjo krmnih in
vitaminsko mineralnih mešanic za domače živali v Sloveniji (TMK Črnci, 2016).
Na drugi strani Murske ravnine se nahaja prav tako zelo pomembno podjetje, še
posebej za lokalno prebivalstvo, to je Radenska, d. d., polnilnica mineralne vode v
Boračevi. Prav zaradi izvirov mineralne vode se je na območju Radencev začel
razvijati turizem, ki temelji predvsem na odkritju naravnih virov mineralne in
termalne vode (Perko idr., 1998).
Obravnavano območje ima tudi pomembno prometno lego, ki pa se je začela
razvijati razmeroma pozno. Leta 1890 je bila zgrajena železnica med Gornjo
Radgono in Ljutomerom. Do druge svetovne vojne je bilo mesto s tračnicami
povezano tudi s sosednjo Avstrijo, z mestom Bad Radkesburg, vendar je bila
povezava z Avstrijo zaradi porušitve mostu v drugi svetovni vojni prekinjena. Od
takrat naprej so vlaki vozili samo od Gornje Radgone do Ljutomera, danes pa se
proga le redko uporablja za prevoz tovora. Čez Muro je bil tudi lesen most, ki je
povezoval sosednji državi in imel pomembno prometno funkcijo. Predvsem zaradi
43
ugodne geografske lege in medsebojnih gospodarskih stikov so 1969 zgradili nov
most čez reko Muro ‒ most prijateljstva (Občina Gornja Radgona, 2009).
Skozi Gornjo Radgono poteka tudi pomembna cesta Gornja Radgona–Radenci–
Ljutomer. Prav tako so Radenci pomembno križišče do Ljutomera do Murske
Sobote; še pred časom je namreč po tej cesti potekal ves promet do meje z
Madžarsko. Danes se je promet umiril, saj je skozi Občino Sveti Jurij ob Ščavnici
speljana avtocesta in je ves tovorni promet usmerjen na avtocesto. Imamo dva
izvoza z avtoceste, in sicer Grabonoš in Vučjo vas.
44
4 TURISTIČNA PONUDBA OBMOČJA
4.1 Turistični potencial
4.1.1 Naravne in kulturne značilnosti
4.1.1.1 Naravne znamenitosti
Površje obravnavanega območja je, kot je že bilo opisano, raznoliko in razgibano.
Naravne danosti zato ponujajo številne možnosti za aktivne počitnice in športna
doživetja v vseh letnih časih.
Na severovzhodni strani območje omejuje reka Mura, ki omogoča raftanje,
splavarjenje in ribolov. Prav tako so pravi raj za ribiče Negovsko in Blaguško
jezero, reka Ščavnica, gramoznice v Zgornjem Konjišču in številne druge (Hrastje
Mota, Plitvica, Podgrad …).
Po najlepših pobočjih in slemenih Slovenskih goric so zasajeni vinogradi, ki
pokrajini Radgonsko-Kapelskih goric dajejo nepozaben videz, še posebej jeseni.
Obiskovalci lahko obiščejo številne vinske kleti in v njih poskušajo izvrstne penine
in vina. V zadnjem času številne urejene kolesarske, pohodne, rekreacijske in
jahalne poti pričarajo posebna doživetja, ki jih s svojo naravnostjo poudarijo še
številni izviri mineralne vode, ujeti v edinstveno floro in favno Slovenskih goric in
Pomurske ravni.
Mura
Med ljubitelji narave Mura velja za nekaj posebnega, mističnega in skoraj
eksotičnega. Pravijo, da je Mura taka reka, da se najprej hodi k njej, potlej pa se jo
nosi s sabo (ZTK Beltinci, 2010).
Mura je idealna za spuste z raftom ali s kanujem, na urejenih predelih pa je primerna
tudi za ribolov. Ob Muri so urejene sprehajalne in kolesarske poti, ki obiskovalca
zagotovo očarajo. To so poti, ki so obdane z zeleno pokrajino, neskončnimi
travniki, gozdovi, s polji, z vinogradi in mineralnimi vrelci. Turisti se ob poti
45
srečujejo s prijaznimi domačini, izpod rok gospodinj, pa se lahko okrepčajo s pravo
domačo malico. Tako je najbolj znana in zagotovo ena najlepših kolesarskih poti v
tej pokrajini Murska kolesarska pot. Pot ob Muri je speljana od izvira do izliva reke.
Ravno zaradi sprehajalcev in kolesarjev so leta 2006 odprli najnovejši most med
avstrijsko vasjo Donnersdorf in našimi Črnci na Apaškem polju. Most je dolg 83 m
in visi na jeklenih vrveh ter je brez opornikov v rečni strugi. Zgrajen je bil večinoma
z evropskimi sredstvi (Društvo čolnarjev Dokležovje, 2016).
V preteklosti je bila Mura edini vir energije za gosto poseljeno okolico, ki so jo
izkoriščali številni plavajoči mlini. Ker se gladina reke močno spreminja, so
mlinsko kolo postavili med dva lesena čolna in zraven namestili mlin, ki se je tako
dvigal in spuščal skupaj z vodno gladino. Takšnih mlinov niso poznali nikjer drugje
v Sloveniji, na Muri pa jih je bilo v preteklosti na desetine. Po drugi svetovni vojni
in tudi že prej, so drug za drugim propadali in danes o številnih mlin pripovedujejo
le še dedki in babice. Na našem obravnavanem območju je samo eden in še tega so
na novo zgradili na avstrijski strani, to je mlin pri Cmureku (Mureck).
Razgibano rečno obrežje Mure dela reko posebej privlačno, predvsem za spuste po
njej. Doživetje reke, njena hitrost, opazovanje življenja v pravcati naravni divjini je
namreč najbolj pristno z njenih voda. Reka Mura je namreč edina večja slovenska
reka, čeprav utesnjena med nasipe, ki ima delno ohranjeno njeno naravno dinamiko.
Meandri, mrtvice in poplavni gozdovi sestavljajo naš najbogatejši ekosistem – loko
(TIC Gornja Radgona, 2016).
46
Ljubitelji ribolova pa v Muri lahko lovijo predvsem ciprinidne vrste rib: podust,
klen, bolen, ščuka ...
Reka Ščavnica
Reka po večini teče po umetno regulirani strugi, le pri Očeslavcih in Žihlavi sta
kratka odseka nekdanje vijugaste struge. Ravno zato, ker je reka skoraj v celoti
regulirana, ni preveč zanimiva in atraktivna za ribiče, čeprav je bogata z ribami.
Najbolj priljubljena točka za ribolov je v Žihlavi, na otoku ljubezni, kot mu pravijo
domačini.
Lisjakova struga
Gozdni park Lisjakova struga je namenjen rekreaciji, sprostitvi in spoznavanju
narave. V njej se nahaja nekaj zaščitenih drevesnih vrst, kot na primer črni topol in
bela vrba. V Lisjakovo strugo prihajajo otroci, kjer spoznavajo, proučujejo in
raziskujejo živali in rastline našega kraja.
Prostor pa je zelo primeren tudi za organiziranje večjih in manjših družabnih
prireditev, saj imajo urejen pokrit prostor za okrog 150 ljudi. Za rekreacijo je
poskrbljeno z igriščem za odbojko na mivki, baliniščem in s košem za igranje
košarke. Lisjakova struga je odličen prostor za piknik, zabavo, razne športe in
ribolov. V Lisjakovi strugi se lovi na zajezenem potoku Hercegovščak, v katerem
se nahajajo predvsem krap, srebrni koreselj, ščuka, amur in ribji drobiž.
Slika 5: Spust po reki Muri.
Vir: http://siol.net/novice/slovenija/na-spustu-murskih-ladij-blizu-300-udelezencev-2003.
47
Negovsko jezero3
Negovsko jezero je zajezitveno jezero v osrčju Slovenskih goric. Nastalo je v dolini
Kunovskega potoka z zajezitvijo več grajskih ribnikov. Teh je bilo nekoč 14 in v
času Turkov so
imeli velik
obrambni pomen.
Danes so ostali le
še trije: Gosijak,
Klokečov ribnik in
Negovsko jezero.
Na Sliki 6 je
Gosijak, tik pod
grajskim hribom,
ki privablja več ali
manj le lokalne
ribiče.
Negovsko jezero je
skupaj z domačijo
Ivana
Krambergerja
nekoč predstavljajo
središče dogajanja
v Negovi, kamor so
ob koncih tedna
prišli številni turisti
z avtobusi. Na
ogled je bila
njegova domačija z
mini živalskim
3 Podatki o Negovskem jezeru so bili pridobljeni na spletni strani Pora – Razvojna agencija Gornja
Radgona.
Slika 6: Jezero Gosijak pod grajskim hribom v Negovi.
Vir: A. Breznik.
Slika 7: Negovsko jezero. Vir: A. Breznik.
48
parkom; jezero je številnim služilo za ohladitev v vročih poletnih dneh, vožnjo s
pedolini … Danes ob jezeru srečamo le sprehajalce, ljubitelje narave in ribiče.
Jezero obsega okoli 11,3 ha in je globoko od 1,5 do 3 metre; ob nasipu je najgloblje,
saj je globoko tudi do pet metrov. Jezero je zavarovano kot krajinski park že od leta
1967. Za krajinski park je bilo razglašeno zaradi geoloških posebnosti, flore in
favne, kulturnovarstvenih in turističnih razlogov ter izjemne krajinske lepote.
Celoten park se nahaja na 176,52 ha. Negovsko jezero je priljubljen prostor za
sprehajanje, saj je na jezeru moč videti beli lokvanj in redki vodni orešek, mnoge
vodne ptice in številne race. V gozdu ob jezeru pa prebivajo kuna, lisica, v krošnjah
dreves kanje, kragulji ter šoja in lesna sova. Jezero je tudi pravi raj za ljubitelje
ribolova, saj v njem živijo amurji, krapi, ščuke, smuči, koreslji, žabe, raki in vidre,
ki se je v jezero vrnila po letu 2005. Jezero so nekdaj čistili na vsaka štiri leta,
vendar so to zdaj opustili, zato je dno jezera poraslo z muljem in je onesnaženo.
Prav tako je vedno manj primerno za ribolov, predvsem zaradi zaraščenosti z
blatnikom in vedno manjšega števila rib.
V neposredni bližini, pod jezerom, stoji Sitarjev mlin, nad jezerom pa nekdaj zelo
obiskana hiša pokojnega Ivana Krambergerja, zraven katere stoji spomenik z
napisom »V spomin dobrotniku iz Negove«. V bližini jezera je tudi zelo znan
Žigrtov hrast.
Leta 2013 je potekal projekt Revitalizacija naravnega in turističnega bisera
Ščavniške doline, tj. Negovskega jezera, ki je potekal pod okriljem Pore. Na
agenciji so mnenja, da bi sonaravna in turistična oživitev Negovskega jezera
prispevala k ohranjanju in povečanju biotske raznovrstnosti zaščitnega območja
Krajinski park Negova in Negovsko jezero, k spodbujanju trajnostnega upravljanja
s podeželskimi viri in k izobraževanju in ozaveščanju prebivalstva o pomenu
območja ter bi ponujala nove možnosti razvoja turizma. Zaradi tega se pričakuje
povečanje zanimanja za zavarovano območje s strani lokalnega prebivalstva in
spoznavanje omejitev zaradi varovalnega režima območja.
49
Blaguško jezero
Blaguško jezero je tako kot Negovsko nastalo v šestdesetih letih z zajezitvijo
Blaguškega potoka, ki izvira pod Cerkvenjakom in se v Biserjanah izliva v reko
Ščavnico. Potok
so zajezili z
namenom, da bi
v času poletnih
suš namakali
bližnja polja, v
času jesenskih in
spomladanskih
poplav pa zbrali
odvečno vodo. Danes je jezero priljubljena izletniška točka, saj je lepo urejeno,
primerno za rekreacijske dejavnosti, sprehode in sproščanje. Ob Blaguškem jezeru
se ponuja tudi možnost okrepčila in prenočitve oziroma glamuroznega kampiranja
v edinstvenih lesenih hiškah, tako imenovanih »glamping« nastanitvah, kar v
Slika 8: Zapuščeni pedalin na Negovskem jezeru.
Vir: A. Breznik.
Slika 9: Blaguško jezero.
Vir: A. Breznik.
50
zadnjem času postaja
vse bolj razširjen
svetovni fenomen, ki
kampiranje po udobju
približa bivanju v
hotelu. Neokrnjena in
lepa narava je pravi
raj za opazovanje
narave, saj je naravni
ekosistem ob jezeru
izredno pester. Jezero je polno rib; predvsem tu žive krapi, ribe roparice, potočne
postrvi in številne druge. Poleg rib so v jezeru potočni raki, vidre, piškurji ... Tu je
tudi pravi raj za ptice, prosto živečo divjad, žuželke in rastlinstvo (Tic Stara gora,
2010).
TRC Zgornje Konjišče
Turistično-rekreacijski center Zgornje Konjišče se je v zadnjih nekaj letih razvil v
zaokroženo turistično destinacijo. V Turistično-rekreacijskem centru se v
neokrnjeni naravi ponuja možnost ribolova, odbojke na mivki in ogled ostankov
ogromnega hrasta, poimenovanega »Oče panonskih hrastov«. Pred 1350-imi leti je
ob bregovih reke Mure v vodo zgrmel mogočen hrast dob. Mura, ki se ob povečanih
pretokih v času, ko se v Alpah topi sneg, spremeni v pravi hudournik, zelo hitro
menjava svoj tok. Rokav, v katerega je takrat padel hrast, je zasula s prodom in z
mivko. Leta 1999 so ob sanaciji opuščenih gramoznic naleteli na debelo deblo
drevesa in v letu 2005 je bil hrast v celoti izkopan. Podatki kažejo, da je šlo za nekoč
zelo mogočno drevo, saj naj bi bilo drevo ob zrušitvi v vodo staro okrog 200 let; še
danes je na prvem prerezu nad panjem število letnic blizu 160. Ugotovljeno je bilo,
da je bil hrast ob zrušitvi v vodo res mogočno drevo z debelino okrog 150 cm, v
višino je meril okrog 30 metrov in z volumnom okrog 28,7 m3. To uvršča ta hrast
med drevesa, ki jih v Sloveniji ne raste mnogo in jih le redko najdemo (Rovšnik
idr., 2005).
Slika 10: Glamping nastanitve ob Blaguškem jezeru.
Vir: A. Breznik.
51
Izviri mineralne in termalne vode
Malo je dežel, ki bi se lahko ponašale s toliko izviri kot območje ob Muri in
območje Slovenskih goric. Naravne mineralne vode ali slatine vrejo na območju
Ščavnice in Radencev tudi same na plan. V bližini Radencev je veliko vrtin, z
namenom izkoriščanja vodnega bogastva, medtem ko so zaradi velike vsebnosti
železa in mangana vode v dolini Ščavnice manj primerne za uživanje (Povše idr.,
2005).
Izvir mineralne vode je leta 1833 prvi odkril takratni študent medicine, kasneje
zdravnik dr. Karl Henn. Razburljiv dogodek, prvo srečanje s čudežno vodo, je
opisal v spisu »der Sauerbrunnen zu Radein« (Slatinski vrelec v Radencih). Ko se
je s kočijo peljal skozi vas »Radinci«, takrat po nemško imenovano »Radein«, se je
voznik ozrl in takole nagovoril redkobesednega potnika: »Ali slišite, kako »bublja«
danes ropoče in žvižga? Coprnice se »štimajo« za ples!« »Tukaj je vrelec«, je
povedal voznik, »in pod njim velik kotel, v katerem coprnice kuhajo cmoke, s
katerimi potolčejo naše njive. Ko tu rogovili in piska, se zbirata grom in toča. Tako
kot nocoj pa že dolgo ni piskalo« (Kovič, 2001).
Opravil je prve analize in ugotovil, da je voda bogata z minerali, šumenje pa je
pričalo o veliki zalogi ogljikove kisline. Po 32-ih letih se je Henn vrnil na to
območje in videl, da so izviri še vedno v prvotnem stanju, zato je sklenil, da mora
sam nekaj narediti. Tako je po velikih naporih leta 1869 po cevi pritekla slatina, ki
je bila še veliko boljša od tiste pred 36-imi leti. Že brošura iz leta 1871 je opozarjala
na zdravilno moč vode. Priporočali so jo širšemu krogu prebivalstva, in sicer kot
zdravilo za bolezni ledvic, mehurja, za črevesna in želodčna vnetja, za putiko,
hemeroide, prehlad, tudi kot preventivno sredstvo zoper kolero in mrzlico (Kovič,
2001).
Henn je z uspešnim tržnim uveljavljanjem začel snovati zdraviliško prihodnost
kraja. Žal mu je bolezen onemogočila uresničitev sanj o zdravilišču, saj je pri 67-ih
letih zbolel in umrl. Po Hennovi smrti je delo nadaljeval njegov najmlajši sin
Roman, ki se je zelo zavzel za razvoj zdraviliške dejavnosti v Radencih in tako so
že leta 1882 Radence obiskali prvi zdraviliški gostje. Kraj se je začel razvijati in
52
širiti, prihajalo je vedno več turistov in napolnili so vedno več steklenic mineralne
vode (Kovič, 2001).
Danes se turisti lahko sprehodijo po poti Med vrelci življenja ali obiščejo
posamezne vrelce. Številni so zelo lepo urejeni, nekateri med njimi omogočajo, da
naravno mineralno vodo tudi poskusimo ali jo celo odnesemo domov. Tega se še
vedno poslužuje kar precej domačinov, predvsem v poletnem času, ko jim je slatina
odlična osvežitev. Radensko lahko pomešamo s sadnim sokom ali vinom; ker
močno šumi, jo imenujejo »slatinski šampanjec«. Kot prvobitna pijača pa se je pri
nas uveljavil »špricar«; to je vino, pomešano z mineralno vodo. Najpogosteje
obiskani in turistično najbolj zanimivi vrelci so: Zdravilni, Petanjski, Železni,
Šratovski vrelec ter Stavešinska, Ivanjševska in Očeslavska slatina.
Slika 11: Urejeni Ivanjševski izvir mineralne vode. Vir: A. Breznik
53
Flora in favna4
Flora in favna obravnavanega območja sta zaradi pestrosti naravnega ekosistema
izredno raznoliki, zato bomo tu predstavili tiste najbolj izjemne in najstarejše,
najmogočnejše in za turiste najbolj zanimive primere flore in favne tega območja.
Naravna znamenitost kraja
Murščak je »skorš«, drevesna
vrsta, podobna hruški; le-ta je
star okrog 150 let in je po obsegu
debla drugi največji v Sloveniji.
Plodovi po obliki spominjajo na
hruško, le da so nekoliko bolj
grenki, vendar bi naj imeli
zdravilno moč.
V Kobilščaku stoji že več kot 100
let stara »lerha«. V njo je že
večkrat udarila strela, a še vedno
stoji.
Na Kapeli raste potomka žlahtne
Stare trte z Lenta, ki je leta 2004
dobila svoje mesto v Guinessovi
knjigi rekordov kot najstarejša
vinska trta na svetu.
V Konjišču si lahko ogledamo ostanke ogromnega hrasta, ki je pred davnimi
1350 leti zgrmel v reko Muro in so ga našli leta 1999, ob sanaciji opuščenih
gramoznic. Zaradi mogočnosti je bil poimenovan kot »Oče panonskih
hrastov«.
Na Spodnji Ščavnici raste drugi najstarejši hrast v Sloveniji, tj. »Niderlov
hrast«. Po ocenah gozdarjev bi naj bil star več kot 400 let, o čemer priča
njegova velikost. Obseg debla je 706 cm, lesna masa pa se ocenjuje na 60
kubičnih metrov.
4 Podatki pridobljeni s spletnih strani turističnih informativnih pisarn.
Slika 12: Skorš, drevesna vrsta, podobna
hruški. Vir: T. Klajnščak.
54
V poplavljenih gozdovih in močvirjih živi zelo redka žaba v Sloveniji,
katere samčki se spomladi zaradi hormonov obarvajo modro in se zato tudi
imenujejo barska žaba ali »plavček«.
4.1.1.2 Kulturne znamenitosti5
Območje Gornje Radgone je bilo v preteklosti posejano z gradovi, dvori in dvorci.
Večja gradova in gradova častitljive starosti se nahajata v Gornji Radgoni in
Negovi, dvorci pa v Gornji Radgoni in Črešnjevcih (Roternturm, Kunejev dvorec,
Šahenturn in Koratov dvorec) ter Črncih (dvorec Freudenau). Koratov dvorec so
pred leti že porušili, drugi pa po večini samevajo in propadajo. Dva dvorca oziroma
strelska dvora bi se naj nahajala še v Ivanjševcih in na Spodnji Ščavnici, vendar o
njiju ni več sledi.
Upravna enota ima 5 cerkva, od tiste najstarejše, ki se omenja že leta 1200, pa vse
do sodobne cerkve iz 20. stoletja. Prav tako ima cerkev, od katere je najlepši razgled
v Slovenskih goricah, in cerkev, katere zvonik je bil uničen v vojni za samostojno
Slovenijo leta 1991.
Na proučevanem območju najdemo številna znamenja, kapelice in spomenike ter
številne lesene križe. Kapelice so majhne bogoslužne zgradbe, ki po navadi stojijo
ob cesti, najdemo pa jih tudi v gozdu ali sredi polja. Kapelice se od znamenj in
spomenikov razlikujejo po tem, da se vanje lahko vstopi in vsaka je posvečena
nekemu svetniku. Po navadi so bile postavljene iz zaobljube v stiski ali nesreči in
tako ima skoraj vsaka vas kapelico, večje vasi tudi dve kapelici.
Najdemo tudi številna kužna znamenja. Kužna znamenja pričajo o tem, da je tudi
tukaj morila kuga. Najstarejša znamenja so iz 15. stoletja, večino le-teh pa so
postavili v 17. stoletju.
5 Podatki pridobljeni s spletne strani TIC Gornja Radgona.
55
Med arhitekturnimi posebnostmi so tudi mlini na reki Muri in mlin na veter na Stari
gori. Danes le še ostanke nekdanjih mlinov na Muri pričujeta mlina v Črncih in
Segovcih.
Za gričevnat svet Radgonsko-Kapelskih goric so značilne gradnje, ki se navezujejo
na tradicijo vinogradniške kulture. Le-to najlepše predstavljajo historične vile, ki
so jih v preteklosti premožnejši gospodarji postavljali ob svojih vinogradih,
predvsem v bližini Gornje Radgone (Rezačeva, Kodeličeva, Koroščeva in Holtova
vila). Te vile imajo v večini primerov bogate kleti in zanimivo arhitekturno
nadgradnjo.
Kmečko prebivalstvo teh krajev pa si je postavljalo preproste, večinoma iz
masivnega lesa narejene hiše, tako imenovane »cimprane« hiše. Te hiše so iz
hlodov (cimper), ki so na debelo obdani z ilovico, pomešano s slamo, in so ometane
z apnom ter krite s slamo.
To območje je zaradi svoje ugodne lege ob reki Muri in ob vznožju vinogradov ter
zaradi strateškega položaja postalo srečevališče mnogih pomembnih ljudi, pa tudi
rojstni kraj številnih posameznikov, pomembnih za slovenski narod.
V Gornji Radgoni je aleja velikih, kjer stojijo kipi pomembnih ljudi, kot so:
dr. Anton Trstenjak, akademik, psiholog in teolog;
Peter Dajnko, jezikoslovec, čebelar in pisec;
Anton Krempl, narodni buditelj, zgodovinar in pisec;
Jože Veršič, izdelovalec ročnih in nožnih protez;
Manko Golar, pesnik, ravnatelj in zborovodja;
dr. Franc Simonič, bibliograf in bibliotekar;
dr. Janko Šlebinger, bibliograf in literarni zgodovinar;
France Veber, filozof;
Janez Akvila, slikar.
56
Prav tako iz Svetega Jurija ob Ščavnici izvira veliko ljudi, ki so bili pomembni na
svojih področjih. Naj izpostavimo samo nekatere:6
Edvard Kocbek, pesnik, pisatelj in politik;
Bratko Kreft, pripovednik, dramatik, režiser, gledališki in slovstveni
zgodovinar, esejist in publicist;
Ivan Kreft, družbenopolitični delavec in publicist;
Vekoslav Grmič, naslovni škof v Mariboru, rektor mariborskega bogoslovja
in pisec številnih del;
Viktor Vrbnjak, zgodovinar, arhivist in avtor številnih del z zgodovinsko
tematiko;
Fran Ilešič, literarni zgodovinar, urednik in zagovornik slovensko-
hrvaškega jezikovnega zbližanja, t. i. novoilirec;
Karol Grossmann, odvetnik, fotograf in avtor prvega filmskega zapisa na
Slovenskem.
Grad Gornja Radgona
Radgonski grad stoji na 265 metrov visokem griču z lepim razgledom na širšo
okolico. V zapisih se prvič omenja v 12. stoletju, ko ga je dal sezidati plemič
Radigoj, ki je bil slovenskega rodu in po katerem so grad ter kasneje trg in mesto
dobili tudi svoje ime. Pred 2. svetovno vojno je bila v njem meščanska šola, po
vojni pa sta bili v gradu nižja gimnazija in osnovna šola vse do leta 1974. Potem je
grad skoraj 20 let propadal, dokler ga ni s posebno pogodbo leta 1992 za 99 let
prevzel poslovnež Milan Hercog. Sedaj je grad v privatnem najemu in na svojo
pravo priložnost še čaka (Just, 2007).
Grad Negova
Grad bi se naj razvil iz lesenega strelskega dvorca, ki naj bi tu stal že v 11. oziroma
12. stoletju. Grad se prvič omenja leta 1425 kot grad vest »Negaw«; takratni lastniki
so bili Windenski.
6 Podatki pridobljeni iz spletne strani TIC Stara gora.
57
Na gradu je delovalo najstarejše sodišče v okolišu, saj so v srednjem veku gospodje
na tem območju imeli pravico do sodne oblasti, kar nam dokazujejo najdbe gorskih
pravdarskih obravnav in del ohranjenega sramotilnega stebra ali »prangerja« iz leta
1656 (TIC Gornja Radgona, 2016).
Grajski kompleks ima danes status kulturnega spomenika. Je arhitekturna, turistična
in poslovna celota. Primeren je tako za poslovna srečanja, kot za prireditve,
izobraževalne dejavnosti in organizacije porok. V sklopu grajskega kompleksa je
urejen tudi bogat zeliščni park, na grajskem dvorišču pa lahko obiskovalci posedijo
ob izbrani domači kulinariki in pijači.
Dvorec Freudenau (Meinlov grad)
Območje Apaškega polja je bilo poseljeno že v času neolitika in nato vedno gosteje
do konca antike. Vasi Črnci, Apače in Plitvica se v pisnih virih omenjajo že v 12.
in v začetku 13. stoletja. Baročni dvorec v Črncih se nahaja sredi manjšega parka,
kjer bi naj že v 13. stoletju stal strelski dvorec, ki se omenja v Otokarjevem
deželnem knežjem urbarju, vendar sedanji dvorec kaže baročno podobo iz začetka
17. stoletja. Dvorec je skozi stoletja menjal več lastnikov. V začetku 20. stoletja je
njegov lastnik postal dunajski veletrgovec s kavo Julius Meinl, ki je na embalažo
kave postavil znamenitega zamorčka, ki ima izvor v krajevnem imenu Črnci. Po
Slika 13: Slika 13: Grad Negova. Vir: A. Breznik.
58
koncu druge svetovne vojne je dvorec postal last države Jugoslavije; kasneje je bil
v njem kmetijski kombinat, danes pa je dvorec v privatnem najemu (Flander, 2007).
Dvorec Šahenturn
Dvorec je iz leta 1466, ko je bil Štefan Schak oskrbnik deželnega knežjega urada,
po katerem je dvorec tudi dobil ime Schachenamt in šele pozneje Schachenturm.
Bil je strelski dvorec in sedež velike deželnoknežje gospoščine. Kasneje se je
menjalo veliko oskrbnikov in lastnikov. Za časa cesarske Avstrije so možje
slovenskega Primorja in Istre tu služili vojaški rok, ko pa je po koncu druge
svetovne vojne postal državna last, se je uporabljal kot kasarna za nastanitev
graničarjev. Po letu 1991 dvorec propada (TIC Gornja Radgona, 2016).
Admontski dvorec
Dvorec je iz 18. stoletja in je ostanek posestev nekdanjega benediktanskega
samostana Admont pri Gradcu.
Špital
Zgradba se prvič omenja 1614, ko je Ferdinand II. z listino prenesel »špital« iz
mesta v predmestje, k cerkvi sv. Petra. Stavba ima dve dvorani, katerih oboki
počivajo na štirih toskanskih stebrih. Pritlična dvorana, kjer je bila kapela, se
polkrožno odpira v apsido za oltar in izstopa iz tlorisnega pravokotnika stavbe.
Stavba je zaradi svoje oblike edinstvena v Sloveniji. Leta 2013 je bila prenovljena
in ji je bila povrnjena njena renesančna in baročna podoba. V špitalu so na ogled
zbirke: Radgonski mostovi, Zgodba radgonskega Špitala in stalna likovna razstava.
Od leta 2015 je v njem tudi nov prostor za sklepanje zakonskih zvez (TIC Gornja
Radgona, 2016).
Cerkev Svetega Petra v Gornji Radgoni
Leta 1545 je bila cerkev na grajskem hribu porušena in šele leta 1811 se je začela
gradita sedanja župnijska cerkev sv. Petra, ki je psevdobaročno podobo dobila šele
leta 1890. Poznosrednjeveške začetke te cerkve pa potrjuje že vir iz 1446 leta. Edini
59
umetnostno izjemen ohranjeni preostanek iz starejšega obdobja je poznogotsko
Križanje iz začetka 16. stoletja, ki danes simbolično razmejuje ladijski prostor od
prezbiterija. V vojni leta 1991 je bil uničen zvonik, ki je bil na novo postavljen; leta
1993 pa je bila obnovljena celotna zgradba (Just, 2007).
Cerkev Marijinega vnebovzetja v Apačah
Prva cerkev na tem območju bi naj stala že leta 1200. Sledovi romanskih in mlajših
gotskih oken so bili odkriti v južni ladijski steni. Potem je bila prva cerkev že v 14.
stoletju prezidana in na začetku 16. stoletja povečana. Umetnostno pomembno delo
predstavlja, v stranski oltar postavljena, okoli 1470 leta klesana kamnita plastika
Marije z detetom (Just, 2007).
Evangeličanska cerkvena občina Apače
Evangeličanska cerkvena občina v Apačah deluje že od leta 1929. Več ali manj
organizirano življenje evangeličanov na tem območju pa sega že v zgodnje 16.
stoletje. Radgonski evangeličani so se že v 16. stol. zbirali v tamkajšnji župnijski
cerkvi. Ko so bili iz slednje pregnani, so si zunaj mesta postavili svojo molilnico na
lokaciji sedanje Lackove ulice št.17 v Radgoni. Življenje in delovanje
evangeličanov na področju Apaške kotline, je bilo v zgodovini izmenično
povezano z senioratom Maribor, senioratom Graz in senioratom Murska Sobota,
vse skupaj pa pod okriljem oz. višjo pristojnostjo Evangeličanske škofije Zagreb.
Ker so bili evangeličanski verniki v teh krajih številčno šibki, njihovo registrirano
število je bilo 380, so se pojavljali razni pritiski, čemur so se evangeličani odločno
uprli in zahtevali pomoč od Evangeličanske cerkve v Prekmurju, seniorata v
Mariboru in škofije v Zagrebu. Še največ težav pa so predstavljala pokopališča. V
takratnem času namreč ni bilo dovoljeno pokopavati evangeličane na katoliška
pokopališča. Pokop je bil dovoljen ob pokopališču, ali pa so bili prisiljeni svoje
pokojne odpeljati na najbližja pokopališča, kjer je bilo bodisi, pokopanih več
evangeličanskih vernikov, ali pa npr. v Gornjo Radgono, kjer je bilo večje
evangeličansko pokopališče.
1.11.1929 je v Apače prišel Mariborski senior Johan Baron in ustanovljena je bila
samostojna cerkvena občina Apače. Leta 1931 se je želja vernikov izpolnila in
60
dobili so tudi potreben bogoslužni prostor za opravljanje svojih verskih dejavnosti
(Ćosić, 2009).
Cerkev sv. Marije Magdalene na Kapeli
Na tem mestu, kjer danes stoji
cerkev, je nekoč stala
kapelica, po kateri je kraj tudi
dobil ime. Prve omembe kraja
Kapela segajo v leto 1290,
cerkev na tem območju pa se
omenja od leta 1617.
Današnjo župnijsko cerkev so
zgradili v letih 1823–1824.
Župnijska cerkev sv. Marije
Magdalene stoji na vrhu
Kapelskega hriba na
nadmorski višini 309 m. Z
vrha hriba je eden najlepših
razgledov v Slovenskih
goricah, saj je moč videti 45
drugih cerkva. Zaradi bogate
cerkvene opreme in sakralnega posodja ter enkratne lege na vrhu hriba zavzema
cerkev pomembno mesto v arhitekturi 19. stoletja (Slovenska turistična
organizacija, 2016).
Cerkev svetega Jurija v Svetem Juriju ob Ščavnici
Cerkev sv. Jurija v Svetem Juriju ob Ščavnici je gotska cerkev iz 13. stoletja, ki je
bila večkrat dograjena. V njej so vidni tudi sledovi arhitekta Jožeta Plečnika s
križem, z obhajilno mizo in delom prižnice. V bližini cerkve so doprsni kipi
zaslužnih rojakov, postavljeni pesniku, pisatelju in politiku Edvardu Kocbeku,
politiku in teologu dr. Antonu Korošcu ter duhovniku, škofu in teologu dr.
Vekoslavu Grmiču (Tic Stara gora, 2010).
Slika 14: Cerkev Svete Marije Magdalene na Kapeli. Vir: A. Breznik.
61
Ne daleč od Svetega Jurija ob Ščavnici se nahaja Stara gora. Stara Gora je poseben
cilj popotnikov, nekoč pa tudi romarjev. Že na daleč se vidi 45 m visok zvonik
cerkve Svetega Duha, ki so jo začeli graditi leta 1673 in jo dokončali šele čez 23
let. Zaradi bogate opreme je obisk cerkve prava paša za oči (Tic Stara gora, 2010).
Cerkev svetega Cirila in Metoda v Radencih
Duhovniki, ki so vodili župnijo na Kapeli, so si že v šestdesetih letih 20. stoletja, in
sicer več let prizadevali za bogoslužni prostor v Radencih, kjer bi lahko poučevali
verouk. Takratna oblast namreč ni dovolila gradnje cerkve in šele leta 1980 je
Krajevna skupnost sporočila, da ne nasprotuje gradnji nove cerkve. Tako začetki
gradnje cerkve v Radencih segajo v leto 1984. Dokončno pa je bila cerkev v sodobni
arhitekturi zgrajena leta 1987. Sodobna cerkev pritegne mimoidoče in številne
turiste iz bližnjega zdravilišča (Slovenska turistična organizacija, 2015).
Kapelice, znamenja in spomeniki7
Na preučevanem območju je moč najti številne gomile ali grobišča še iz rimskega
ali še starejšega obdobja. Tako se v Boračevi nahajata dve nepoškodovani gomili iz
rimskega obdobja. Višini gomil sta 0,6 in 0,7 m, premera pa 11 in 14,5 m. V Hrastju
Moti bi naj bilo danes že izravnano gomilno grobišče Gomilice. Številna gomilna
grobišča je moč zaslediti še na Stari gori, v Slaptincih, Grabonošu in na Blagušu ter
rimsko gomilo v Stanetincih in Grabonošu. Na območju Svetega Jurija ob Ščavnici
najdemo v Terbegovcih, Dragotincih in Biserjanah sledove prazgodovinske
naselbine.
Velika škoda je pa to, da nič od zgoraj naštetega ni označeno in turistom poznano,
prav tako kot je turistom, je žal nepoznano tudi številnim domačinom.
Številna znamenja so v Dragotincih, Grabonošu, na Rožičkem Vrhu, v Slaptincih,
Sovjaku in Terbegovcih; na Murskem Vrhu pa lahko vidimo stebričasto Marijino
znamenje iz 1671. leta.
7 Podatki pridobljeni iz spletne strani Ministrstva za kulturo.
62
Najstarejši znamenji najdemo v Gornji Radgoni in na Meleh. To sta kamniti
poznogotski znamenji.
Na preučevanem območju najdemo številne kapelice:
V Črešnjevcih se sredi polja nahaja novogotska kapelica, v vasi pa večja kapelica
srca Jezusovega in kapela svete Družine. Na Ivanjševskem Vrhu stoji kapelica
Marije, v Ivanjševcih ob Ščavnici najdemo kapelo Sv. Družine iz 19. stoletja. V
Negovi najdemo številne kapele, ki so bile postavljene za opravljanje procesij, na
primer Plojeva kapela. Kapelice se nahajajo še na Meleh, Poličkem Vrhu,
Orehovskem Vrhu, v Lomanošah, na Policah, v Spodnjih Ivanjcih, na Zagajskem
Vrhu in v Stavešincih. Na območju Radencev je največja neogotska kapelica Svete
Ane v parku v Radencih, ki je bila zgrajena leta 1895. Tako kot na območju Gornje
Radgone so tudi tukaj številne kapelice: v Turjancih, Šratovcih, Boračevi in dve v
Hrastju Moti. V Dragotincih je kapelica, ki je primer novega ovrednotenja sakralne
umetnosti 20. stoletja, saj je akademski kipar Vidic poleg sakralnih motivov dodal
še prašička, sonce in luno. Šipkova kapelica v Grabonošu, vaška kapelica v
Grabšincih, Jirinova kapela na Jamni … Največja kapelica v apaški župniji je
kapelica Marije pomočnice v Žepovcih. V registru nepremične kulturne dediščine
je datirana v drugo polovico 19. stoletja. Ob vstopu v naselje Nasova iz vzhodne
strani stoji nenavadna odprta kapelica. Največja zanimivost kapele je zvon. Ta je
namreč narejen iz 250 kg bombe, ki so jo našli pri Petovarjevem mlinu v Lenartu.
Kupil jo je strokovnjak za opremljanje bomb v nemški vojski; ker v bombi ni bilo
vžigalnika, jo je lahko razžagal in kovač Alojz Kampuš je iz nje izdelal zvon. Tudi
v središču naselja Črnci stoji kapelica, prav tako stoji kapelica tudi v vasi Drobtinci;
v Lutvercih najdemo kapelico iz začetka 20. stoletja, neogotsko kapelico z
zvonikom najdemo tudi v kraju Plitvica.
Ob cerkvi sv. Petra v Gornji Radgoni je Spominski park »Nikoli več«. V tem parku
stoji spomenik – svetilnik v spomin padlim žrtvam in Maistrovim borcem iz 1.
svetovne vojne. Simbolična zamisel spomenika je bil »Svetilnik miru«, ki so ga
odkrili 2. 6. 1940 in je nosil napis »Svetilnik – spomenik padlim žrtvam in
Maistrovim borcem v Gornji Radgoni«. Leta 2001 so v tem parku postavili novo
63
obeležje v spomin na 10. obletnico vojne za samostojno Slovenijo. Na podstavku
stoji plošča z napisom »Nikoli več«, v treh jezikih (TIC Gornja Radgona, 2016).
Kužna znamenja
Številna kužna znamenja pričajo o tem, da je nekoč tudi tukaj morila kuga.
Najstarejša znamenja so iz 15. stoletja, večino pa so jih postavili v 17. stoletju. V
Gornji Radgoni se na parkirišču pred avtobusno postajo nahaja najstarejše kužno
znamenje iz leta 1525. Prav tako je v Ivanjševcih ob Ščavnici eno najstarejših
kužnih znamenj iz konca 15. stoletja. Na Meleh je moč videti kužno znamenje iz
16. stoletja; na Ptujski cesti je kužno znamenje iz 17. stoletja; ko se vzpenjamo po
cesti iz Radencev proti Kapeli, v Paričjaku vidimo kužno znamenje, ki je bilo
postavljeno okoli leta 1680. Na območju Občine Apače so štiri kužna znamenja, ki
so v registru nepremične kulturne dediščine datirana v 17. stoletje. Na območju
Svetega Jurija ob Ščavnici (tako kot v Občini Radenci) najdemo samo eno
ohranjeno kužno znamenje, in sicer je v Sovjaku kužno znamenje iz leta 1627
(Ministrstvo za kulturo, 2012).
Mlin na Stari Gori
Mlin na veter ima v svoji notranjosti mlinsko
napravo z mlinskima kamnoma, ki ju poganja
vetrnica. Pogonski del mlina z vetrnico je
vrtljiv, saj se mora vetrnica usmerjati v smer
pihanja vetra. Nekoč je bilo na Slovenskem
ogromno mlinov na veter, vendar danes stoji
le še obnovljeni mlin na Stari gori. Mlin na
Stari gori še vedno melje moko predvsem za
turistične namene (Tic Stara gora, 2010).
Slika 15: Mlin na veter na Stari gori. Vir: http://www.tdsvetijurij.si/stara-gora/mlin-na-
veter/.
64
Dajnkova domačija
Dajnkova rojstna hiša je ena redkih
še ohranjenih in tipičnih panonskih
hiš, z imenom »cimprana hiša«.
Hiša je stara okrog 350 let. V njej
je razstava ohranjene etnološke
zbirke starega orodja; hiša ima
originalni kot – mizo in klop; v njej
sta tudi ohranjeni lončena peč in
črna kuhinja. Ohranjenih je tudi
nekaj originalnih dokumentov lastnikov ter jezikoslovca, slovničarja, pisca in
pesnika Petra Dajnka. Dajnko je namreč želel uveljaviti vzhodnoštajersko narečje
in pisavo dajnčico, vendar se le-ta ni uveljavila. Njegov najpomembnejši dosežek
je knjiga o čebelarstvu (TIC Gornja Radgona, 2016).
Druga znamenja in spomeniki v obravnavani upravni enoti so prav tako del
kulturnih znamenitosti, vendar so manjša oziroma manj pomembna od zgoraj
navedenih.
Med vsemi zgoraj omenjenimi kulturnimi znamenitostmi je najbolje izkoriščen in
obiskan grad Negova. Grad v Radgoni je veliko slabše obiskan, predvidevamo da
zato, ker je v privatni lasti in jim je zaradi visokih stroškov obnove začelo
primanjkovati finančnih sredstev za organizacijo dogodkov in promocijo gradu.
Dobro obiskane so tudi cerkve, še posebej cerkev na Kapeli, saj je v tem okolišu
edina baročna cerkev, pa tudi razgled od nje je osupljiv. Kar precej zanimanja je
še za Mlin na veter na Stari Gori, ki še vedno melje moko, vendar samo v turistične
namene. Za omenjenimi kulturnimi znamenitosti po obisku zaostajajo, a vendar so
še dokaj poznani »Špital«, kjer je stalna muzejska zbirka Radgonski mostovi, Aleja
velikih, Spominski park »Nikoli več« ter Dajnkova domačija. Na preučevanem
območju je precej dvorcev, vendar tudi večji in pomembnejši, kot so Admontski
dvorec, dvorec Šahenturn in dvorec Freudenau (Meinlov grad), žal propadajo. Po
celotni upravni enoti je sicer obnovljena večina kapelic, kužnih znamenj in križev,
vendar razen lokalnega pomena nimajo pomembnejšega turističnega pomena na
Slika 16: Dajnkova domačija. Vir: A. Breznik.
65
tem območju. Kar pa je škoda, saj so mnogi izmed njih zelo lepi in imajo še kako
pomembno zgodbo. Glede promocije kulturnih znamenitosti bi bilo potrebno še
marsikaj naredili, da bi trenutno še neizkoriščene in tudi tiste manj poznane
znamenitosti znali na zanimiv način predstaviti turistom in jih tako privabiti še več.
66
Karta 3: Karta kulturnih in naravnih znamenitosti v Upravni enoti Gornja Radgona.
67
4.1.2 Nastanitvene možnosti
Na preučevanem območju imajo največ ležišč na razpolago v zdraviliškem
kompleksu Sava hotels & resorts v Radencih. Poleg hotelskega kompleksa pa je
tudi največ drugih ponudnikov, in sicer iz območja Radencev. Nekaj nastanitvenih
objektov najdemo še v Gornji Radgoni, dva v Apačah in žal nobenega
prenočitvenega objekta v Svetem Juriju ob Ščavnici, čeprav skozi kraj poteka
avtocesta.
Hotel Radin je »sredi kraljestva treh src« osrednji hotel z 291-imi sobami.
Nahaja se ob izvirih mineralne vode; obdan je z žitnimi polji ob reki Muri
in je le streljaj oddaljen od čudovitih Radgonsko-Kapelskih goric. Hotel
privablja tudi številne kongresne turiste, ki si lahko zaradi možnosti
aktivnega preživljanja prostega časa in sproščanja v termalni vodi naberejo
novih moči.
Hotel Izvir izberejo tisti gostje, ki bi med počitnicami radi izboljšali svoje
počutje. Izvir je udoben hotel s 128-imi sobami, ki ponuja različne
aktivnosti in programe za dobro počutje in je primeren za tiste, ki želijo
občutiti blagodejni dar mineralne vode v centru zdravja Corrium, welness
centru in Ayurveda centru.
Vila Ana v prijetnem in urejenem okolju ponuja 6 apartmajev, ki se
imenujejo po ljudeh, ki so zaslužni, da se je v Radencih zdraviliški turizem
sploh začel razvijati, in ljudeh, ki so pripomogli ime zdravilišča ponesti v
svet, da je danes nastal tu sodoben zdraviliški kompleks.
Tik ob parku, le 200 m oddaljena od zdravilišča, najdemo Prenočišča
Kuplen.
V Radencih se v neposredni bližini avtobusne postaje nahaja tudi Youth
hostel Radenci, ki razpolaga s 60-imi dvoposteljnimi sobami.
Na križišču Radenci–Boračeva se nahajajo prenočišča Mohor, ki ponujajo
štiri sobe z 12-imi ležišči.
68
Prav tako je v Radencih še Apartma izpolnjenih želja, ki ponuja dva
apartmaja s šestimi posteljami in eno sobo.
Nekoliko iz Radencev se v naselju Kobilščak nahaja še en manjši apartma
za preživljanje prostega časa v mirni in neokrnjeni naravi sredi Kapelskih
goric (ZTŠ Radenci, 2007).
Na območju Gornje Radgone prenočišča ponujajo:
Ignac Kralj na Spodnji Ščavnici;
na poti na Radgonski grad prenočišča ponuja Marta Rožman;
streljaj iz centra Gornje Radgone so prenočišča Sonček.
V Gornji Radgoni in Spodnjih Ivanjcih najdemo edine možnosti za nastanitev na
kmetijah, in sicer na:
Turistični kmetiji Pri Alenki,
Vinogradniško-turistični kmetiji Borko.
Na območju Apač najdemo samo dva ponudnika prenočiš:
Gostilna in prenočišča Kozel,
Aktivna fitness prenočišča Vrtnica.
Tabela 2: Število sob in ležišč v Upravni enoti Gornja Radgona leta 2014.
Število sob Ležišča skupaj
Občina Gornja Radgona 28 67
Občina Radenci 499 864
Občina Apače 9 16
Občina Sveti Jurij ob Ščavnici / /
Vir: (SURS, 2016).
69
4.1.3 Turistične organizacije in društva na obravnavanem območju
Na obravnavanem območju delujejo naslednje turistične organizacije:
Zavod za turizem in šport Radenci, skrajšano ZTŠ Radenci
Javni zavod za turizem in šport Radenci, v nadaljevanju bo uporabljena krajšava
ZTŠ Radenci, je bil ustanovljen leta 2004. Ustanovila ga je občina kot »javni zavod
za izvajanje občinskega programa turizma in športa, ki je usklajen z nacionalnima
programoma za turizem in šport, za upravljanje, urejanje in vzdrževanje turističnih
in športnih objektov v Občini Radenci ter za opravljanje administrativnih,
strokovnih, organizacijskih, tehničnih in drugih del na področju turizma in športa
na območju Občine Radenci« (ZTŠ Radenci, 2007).
Vizija zavoda je sooblikovanje turistične ponudbe, ki bo temeljila na tradiciji,
strokovnosti in bo sledila potrebam turističnega trga. Ponudba bi naj bila
kakovostna in privlačna za vse, ki želijo svoj prosti čas izkoristiti za počitniška
potepanja, športne aktivnosti, zdraviliške dejavnosti ali jih kakršni koli drugi motivi
privabijo v ta kraj. Cilji zavoda so aktivno vključevanje in sooblikovanje turistične
ponudbe z vsemi segmenti domače javnosti, tudi tistimi, ki neposredno niso
vključeni v turistično dejavnost. Na zavodu pravijo, da je turizem dejavnost, ki
poleg ekonomskih koristi prinaša tudi prepoznavnost in vpliva na kvaliteto življenja
lokalnega prebivalstva. Na področju športa pa jih vodi skrb za razvoj športnih
aktivnosti in urejanje športne infrastrukture (ZTŠ Radenci, 2007).
ZTŠ Radenci v občini skrbi za oblikovanje celovite turistične podobe na območju
Občine Radenci; prav tako skrbi za informiranje obiskovalcev v okviru turistične
pisarne, promovira turistično ponudbo na območju Občine Radenci, vključuje
turistična in druga društva v aktivnosti na področju turizma ter ureja in vzdržuje
športne in turistične objekte, ki so v upravljanju ZTŠ Radenci.
Zavod zaradi medsebojnega povezovanja in promocije sodeluje tudi s sosednjimi
občinami, z organizacijami in s sosednjimi državami. Omembe vreden je zagotovo
mednarodni projekt »5 poštnih kočij«, ki je potekal v sodelovanju s tremi
slovenskimi in štirimi madžarskimi partnerji. Projekt se je izvajal med 1. oktobrom
70
2011 in 30. septembrom 2014. Pomemben pa je predvsem zaradi trajnostnega
razvoja čezmejnega turizma na podeželju. Hkrati je njegov namen povečati
konkurenčnost čezmejne destinacije na turističnem trgu ter povečati vrednost
naravnih in kulturnih atrakcij podeželja v obmejnem prostoru.
Zavod za kulturo, turizem in promocijo Gornja Radgona, skrajšano
(Kultprotur)
Kulprotur je bil ustanovljen leta 2007 in je v stoodstotni lasti ustanoviteljice Občine
Gornja Radgona; pod njegovo okrilje spadajo TIC Gornja Radgona, TIC Negova,
Dom kulture in Mladinski center Gornja Radgona. Namen ustanovitve zavoda in
njegovo poslanstvo so učinkovitejša organizacija, razvoj in spodbujanje dejavnosti
na področju kulture, prireditev, turizma in promocije. Zavod letno so/organizira več
kot 150 kulturnih in turističnih prireditev, pri čemer sodelujejo s ponudniki storitev
iz Avstrije in z drugimi turističnimi in s kulturnimi organizacijami v severovzhodni
regiji (TIC Gornja Radgona, 2016).
Cilji zavoda na področju turizma in promocije le tega so:« organiziran, stalen in
profesionalen pristop k razvoju novih prodajnih turističnih programov, povezanost
vseh turističnih ponudnikov v občini v skupno tržno ponudbo, promocija in trženje
skupne turistične ponudbe na domačih in tujih trgih, ustvarjanje prihodka iz naslova
trženja turistične ponudbe, ki bo namenjen razvoju dejavnosti Zavoda« (TIC Gornja
Radgona, 2016).
Kultprotur je zelo dejaven tako na področju turizma kot na področju kulture, zato
imajo skupaj s TIC Gornja Radgona in TIC Negova, z Domom kulture in
Mladinskim centrom načrtovane številne dejavnosti. Omenili bomo samo nekatere,
najpomembnejše za razvoj turizma.
trajno in nemoteno izvajanje programov in projektov na področju kulture,
turizma in promocije;
organizacija in izvajanje prireditev, v okviru katerih se posreduje kulturne
in druge dobrine občanom in drugim obiskovalcem ter se oblikuje in
promovira celovita ponudbe občine in regije,;
71
promocija občine skozi kulturne, tradicionalne in druge dogodke in
prireditve;
organiziranje in izvajanje promocijske in informativne dejavnosti, z
namenom oblikovanja celovite ponudbe in promocije občine in regije;
informiranje obiskovalcev in občanov o dogodkih v občini in regiji;
organizacija in izvajanje kongresnih, protokolarnih, izobraževalnih,
družabnih, sejemskih in drugih prireditev;
organizacija in izvajanje raznih oblik izobraževanja (tečaji, seminarji,
delavnice ipd.) s področja dejavnosti kulture in turizma ter drugih področij
(TIC Gornja Radgona, 2016).
Turistično-informacijski center Apače, skrajšano TIC Apače
TIC Apače je bil ustanovljen leta 2010. Sedež apaškega TIC-a se nahaja na
Turistično-rekreacijskem centru Zgornje Konjišče, ki je osrednja turistična točka v
občini. Ena izmed poglavitnih nalog TIC-a je nudenje pomoči pri povezovanju
društev in pri organizaciji pomembnejših občinskih prireditev. Območje Apač krasi
mirna in lepa pokrajina, ki je idealna za preživljanje prostega časa ali za aktivni
oddih. Prizadevajo si povečati prepoznavnost celotnega območja, privabiti veliko
turistov in jih s svojo ponudbo prepričati, da kraj ob Muri ponovno obiščejo (TIC
Apače, 2016).
Turistično-informacijski center Sveti Jurij ob Ščavnici, skrajšano TIC
Sveti Jurij ob Ščavnici
TIC Sveti Jurij ob Ščavnici je bil ustanovljen leta 2013. Deluje v prostorih
Kulturnega in upravnega središča Sveti Jurij ob Ščavnici, Kulturno promocijskega
centra in je združen s prostorom Krajevne čitalnice. Osnovna naloga TIC-a je
izdelava turistične ponudbe, ki predstavlja nove produkte kraja, tako v smislu
turizma kot same lokalne skupnosti, ter povezuje turistične kraje v regiji in izven
nje (KPC Sveti Jurij ob Ščavnici, 2016).
72
Društva, ki prispevajo k promociji turizma na podeželju
Na obravnavanem območju delujejo številna društva, ki s svojim delom in
prireditvami prispevajo k promociji turizma na podeželju. Z gotovostjo lahko
trdimo, da največ prispevajo k promociji podeželja turistična društva, društva
vinogradnikov ter aktivi kmečkih žena in deklet. V društva se vključujejo predvsem
aktivni krajani, ki so v svojem kraju pripravljeni aktivno sodelovati, delati in
prispevati k razvoju in aktivni promociji domačega kraja. Ljudje se v društva
vključujejo tudi zaradi osebnih interesov in potrebe po druženju. V društvu se
srečujejo ljudje, ki so podobnega mišljenja in jih družijo podobne aktivnosti, ki jim
nudijo možnosti sklepanja novih poznanstev, možnosti za izobraževanje, in sicer
preko različnih tečajev in ekskurzij, ki jih organizirajo društva.
Lahko trdimo, da se v naših krajih ljudje zelo radi vključujejo v različna društva,
saj v UE Gornja Radgona deluje 272 društev. Od tega so za nas najpomembnejša
turistična društva, od katerih je registriranih kar 10. Poleg turističnih društev sta še
2 društvi vinogradnikov ter 4 društva podeželskih žena in deklet oziroma kmečkih
žena (Upravna enota Gornja Radgona, 2016).
Franjo Šauperl pravi, da so turistična društva stvarni pospeševalec razvoja turizma
na podeželju, še posebej na tistih območjih, kjer večjih turističnih ponudnikov ni.
Delovanje in aktivnost turističnih društev sta zelo odvisna od dejavnosti in
aktivnosti vodstva, vendar se od kraja do kraja pojavljajo tudi razlike. Tako je
večina društev dejavnih in deluje v odvisnosti od možnosti in danosti, ki so jim na
razpolago (Šauperl, Položaj in vloga turističnih društev pri razvoju turizma na
podeželju, 2000).
Turistična društva na podeželju imajo več nalog in vlog:
predstavljajo mesta druženja ljubiteljev turizma;
delujejo kot pospeševalec in usklajevalec turizma na podeželju;
ozaveščajo prebivalce za turizem na podeželju;
vključujejo mlade na področje turizma;
povezujejo turistične ponudnike na podeželju;
organizirajo turistične prireditve na podeželju;
73
ohranjajo znamenitosti naravne, kulturne in etnološke dediščine;
sodelujejo pri oblikovanju turističnih proizvodov (Šauperl, 2000).
Turistična društva, ki delujejo v UE Gornja Radgona, so:
Turistično društvo »Čemaž« Apaške doline,
Turistično društvo Gornja Radgona,
Turistično društvo Klopotec Kapela,
Turistično društvo Majolka,
Turistično društvo Negova – Spodnji Ivanjci;
Turistično društvo Radenci,
Turistično društvo Sveti Jurij ob Ščavnici,
Turistično-rekreacijsko društvo počitniška skupnost Gornja Radgona,
Turistično športno društvo Biser,
Turistično, kulturno, glasbeno in ekološko društvo kopriva Gornja
Radgona.
Turistična društva skrbijo za organizacije prireditev, ohranitev ali obuditev starih
običajev in navad, za naravno in kulturno dediščino, čiščenje in urejanje krajev,
nameščanje turističnih tabel in oznak, za propagandni material domačega kraja ter
izobraževanje svojih članov in za turistični podmladek.
Večina turističnih društev še nima uradnega statusa društva, ki deluje v javnem
interesu na področju pospeševanja turizma, čeprav delujejo v javnem interesu. Tako
si večina le-teh finančna sredstva za svoje delovanje pridobiva preko javnih
občinskih razpisov, Turistične zveze Slovenije ter drugih razpisov in lastnega dela.
Omenili bomo samo najbolj aktivna društva in večje prireditve, ki s svojim
značajem učinkovito prispevajo k promociji kraja.
74
Turistično društvo Klopotec Kapela (TD Klopotec)8
Turistično društvo Klopotec Kapela je bilo ustanovljeno v letu 1996 in vključuje 90
članov. V letu 2016 bo praznovalo 20-letnico svojega delovanja. Delovanje društva
je usmerjeno na več področij turistične ponudbe, zlasti k ohranjanju naravne
kulturne dediščine in običajev iz preteklosti. TD Klopotec Kapela na letni ravni
organizira večje število prireditev in drugih dogodkov. Izvedba prireditev je
odvisna od finančnih sredstev, pridobljenih skozi leto na javnih razpisih občine,
Turistične zveze Slovenije in morebitnih drugih razpisih.
Izmed prireditev so predvsem tri večjega pomena, saj so številčno obiskane in tudi
sicer izredno priljubljene tako med domačini kot stalnimi obiskovalci Zdravilišča
Radenci in Občine Radenci na splošno. To so:
Atilova tržnica;
Praznik traminca in dvig klopotca, ki se odvija vsako leto, in sicer
tradicionalno na dan državnega praznika, tj. 15. avgusta;
Martinovanje na Kapeli, ki se odvija prvo oz. drugo soboto v mesecu
novembru.
Atilova tržnica se organizira vsako leto v maju, ko v Radencih poteka največja
prireditev v Občini Radenci, tj. Maraton treh src. Turistično društvo priložnost
množičnega obiska na dan prireditve izkoristi in na sedežu društva pripravi vaško
tržnico Atila. S tržnico želijo zbližati vsa društva, ustanove, zavode, podjetja,
posameznike ter hkrati obiskovalcem iz širne Slovenije ponuditi možnost spoznati
aktivnosti le-teh in utrip domačega kraja.
Drugi dve prireditvi TD Klopotec Kapela organizira v sodelovanju z Društvom
vinogradnikov in ljubiteljev vina Kapela, ki je lokalno društvo, ki prav tako kot TD
deluje na območju turistične točke »Pri preši«. Turistična točka »Pri preši«
predstavlja prireditveni prostor v lasti Občine Radenci, ki sta ga TD Klopotec
8 Podatki pridobljeni s pogovorom s predsednico društva Jasno Divjak.
75
Kapela in Društvo vinogradnikov in ljubiteljev vina Kapela vzela v najem, z
namenom ohranitve kulturne dediščine te vinorodne pokrajine.
Tako Praznik traminca in dvig klopotca kot Martinovanje na Kapeli predstavljata
prireditev z bogatim kulturnim programom, s pestro ponudbo domačih izdelkov in
lokalne kulinarike.
Drugi partnerji, s katerimi TD sodeluje pri organizaciji, so ZTIŠ Radenci, Občina
Radenci, Zdravilišče Radenci, Radenska, d. d., TD Majolka in TD Bratonci.
Veliko napredka so dosegli z domačimi gospodarskimi, s turističnimi in z drugimi
subjekti v času, ko so gradili na skupnem sodelovanju, kar pa še zdaleč ne pomeni
realizacije vseh zastavljenih ciljev in udejstvovanja vseh tistih, ki bi bili pri izvedbi
same prireditve zaželeni v bolj tržno naravnani zgodbi. Izredno pomemben je
namreč podatek, da člani, ki so gonilna sila društva, delujejo na prostovoljni bazi
in da so njihove zmogljivosti, kot tudi znanja, neprimerljiva z organizacijami, ki se
s slednjim ukvarjajo profesionalno, predvsem pa za svoje delo dobijo tudi plačilo.
Nenazadnje so v preteklosti, predvsem v času delovanja pomembnega
gospodarskega subjekta Kapela, d. d., ustvarili dobre temelje in, kar je najbolj
pomembno, povezali akterje s področja turizma. Direktorica takratnega podjetja je
veliko pripomogla k uspešnosti in prepoznavnosti lokalnih prireditev, ki bi, v
kolikor se zgodba domačega podjetja ne bi končala po istem vzoru vseh uspešnih
slovenskih podjetij, prerasla v prepoznavno prireditev na mednarodnem nivoju. Ker
se vsaka dobra promocija začne in konča pri finančni zgodbi, se tudi njihova zaradi
pomanjkanja finančnih sredstev ni mogla razviti v zgodbo, o kateri so sanjali
ljubitelji domačega kraja.
Pri sami organizaciji najbolj pogrešajo roko stroke. Zavod za turizem in šport
Radenci (v nadaljevanju: ZTIŠ Radenci) je krovna organizacija na področju turizma
v Občini Radenci in kot taka bi morala biti povezovalni organ vseh turističnih in s
turizmom povezanih akterjev. Tako kot TD verjetno tudi preostala društva in
organizacije od njih pričakujemo vzpodbude za sodelovanje pri konkretnih
projektih, predvsem pa konkretne predloge sprememb in aktivno udeležbo na
76
turističnih dogodkih. »Reklamno geslo »Turizem smo ljudje« pomeni namreč
predvsem veliko »dela« na osebni ravni; če želimo turistično zavest spodbuditi pri
najmlajših, pa slednje seveda pomeni tesno sodelovanje TD in osnovne šole ter v
nadaljevanju seveda tudi srednje šole. Šolski sistem je tog in deluje zgolj v okviru
letno zastavljenega plana; interes po integriranju v turizem lokalnega okolja je daleč
od pričakovanega. Turizem je v mladih ljudeh, ki vidijo priložnosti. Slednjim
moramo zaupati in jim dati priložnost, da pokažejo svoj potencial. Pravzaprav mora
sodelovati celotna veriga: Občina si želi le najboljše za domači kraj; to lahko
realizira zgolj skupaj z lastniki večjih podjetij kraja, s katerimi je potrebna tesna in
pogosta komunikacija (Zdravilišče, Radenska); svojo vlogo pa mora odigrati tudi
lokalni turistični zavod, ki vse navedeno lahko zapakira v privlačno turistično
ponudbo, s tržno naravnano vsebino«, meni predsednica društva Jasna Divjak.
Slika 17: Sedež Turističnega društva Klopotec
Kapela ter Društva vinogradnikov in ljubiteljev
vina Kapela.
Vir: http://articija.blogspot.si.
77
Turistično društvo Vrelec Radenci9
Turistično društvo Radenci je bilo ustanovljeno leta 1956, na pobudo gospoda
Kemerja, takratnega direktorja Slatine Radenci, ki je bil tudi prvi predsednik
društva. Društvo je bilo ustanovljeno, z namenom pomagati Slatini Radenci, da bi
tedaj že zdraviliško razvit kraj postal še lepši in prijetnejši za domačine in turiste.
TD Radenci skrbi za razvoj turistične infrastrukture v kraju Radenci in njegovi
okolici, za obnavljanje in ohranjevanje kulturnih spomenikov ter za urejanje in
vzdrževanje posameznih delov javnih površin. Velik del svojih aktivnosti društvo
usmerja v nadaljnji celovit razvoj turizma v Občini Radenci.
Društvo je v dosedanjem skoraj 60-letnem delovanju izvedlo številne projekte in v
svojem dolgoletnem delovanju prejelo številne plakete in priznanja. Med
pomembnejše izvedene projekte sodijo postavitev vlečnice na Kapeli, ki žal danes
ne deluje več; sofinancirali so obnove kapelic v občini; postavili so klopi in koše
ob sprehajalnih poteh; uredili so Trim stezo in proge za preverjanje aerobnih
sposobnosti s Cooperjevim testom … Društvo je za svoje delo kot za
najatraktivnejše društvo v Sloveniji dobilo turistični nagelj, štiri zlate plakete in
številna druga priznanja, kar jih še dodatno motivira in spodbuja k aktivnejšemu
delovanju.
TD Radenci prav tako kot TD Kapela organizira številne prireditve v sodelovanju
s sosednjimi društvi, z občino, zdraviliščem in zavodom ZTIŠ Radenci. Ena izmed
najpomembnejših prireditev glede promocije turizma na podeželju je zagotovo
»Pomurska »salamiada«. Letos je društvo organiziralo že 20. »Pomursko
salamiado«, katere zaključna prireditev je potekala v hotelu Radin Zdravilišča
Radenci. Udeležujejo se je ljubitelji salam iz celotne Slovenije, prav tako tudi iz
sosednjih držav. Letos so na ocenjevanje svoje salame prinesli tudi Avstrijci. Na
»salamiadi« je sodelovalo 44 izdelovalcev salam s 56-imi vzorci.
9 Podatki pridobljeni s spletne strani Turističnega društva Radenci.
78
Turistično društvo Sveti Jurij ob Ščavnici10
Turistično društvo je bilo ustanovljeno leta 1964 in je v letu 2014 praznovalo svojo
že 50-letnico delovanja. Društvo ima svoj sedež, svojo informativno pisarno
»Štiblc« na Stari Gori. Ker je turizem v njihovo občini v zadnjih letih temeljil
predvsem na obisku in promociji Stare Gore, si društvo prizadeva svoje dejavnosti
razširiti na celotno območje.
Turistično društvo v občini ponuja dva ogleda. Turisti lahko izberejo med ogledom
Stare Gore, kjer se nahajajo mlin na veter, etnološka zbirka kmečkega orodja ter
baročna cerkev, ali pa se odločijo za malo bolj poučen ogled Svetega Jurija ob
Ščavnici, kjer pripravijo predstavitev občine, predstavijo pa tudi za slovenski narod
pomembne ljudi, na katere so še kako ponosni.
Eno izmed večjih prireditev, s katero skrbijo za ohranjanje običajev in prikažejo
opravila prleške pokrajine v preteklosti, organizirajo Prostovoljno gasilsko društvo
Stara Gora, Društvo podeželskih žena Sv. Jurij ob Ščavnici in Kmetijsko svetovalna
služba Gornja Radgona, ob pokroviteljstvu Občine Sv. Jurij ob Ščavnici. Tako je
lani potekala že
21. žetev zlatega
klasa. Sestavijo
ekipe, ki tekmujejo
v žetvi s srpi in
vezanju snopov, na
koncu pa na njivo
pride še
»lokomobila« –
stara mlatilnica.
Tako
obiskovalcem
prikažejo
starodaven način
10 Podatki pridobljeni na spletni strani TIC Stara gora.
Slika 18: Prikaz žetve na stari način.
Vir: http://www.td-svetijurij.si/dogodki/.
79
spravila žita s polja, ki ga danes obvlada le redkokdo, ob tem pa kmečka dekleta in
žene poskrbijo za lokalne kulinarične dobrote.
Vsako leto organizirajo tudi tradicionalno prireditev »Kučenje« jabolk. Prikažejo
»kučenje« jabolk s »pehi« in mletje z mlinom za sadje. Temu sledita postavitev
koša in stiskanje jabolk na stari način na veliki stari preši.
Turistično, kulturno, glasbeno in ekološko društvo Kopriva Gornja Radgona
Zagotovo je potrebno omeniti tudi kmečko ekološko tržnico na meji, ki jo od aprila
do novembra vsako soboto organizira društvo Kopriva. Na tržnici svoje pridelke in
izdelke ponujajo lokalne kmetije, predvsem pridelovalci sadja in zelenjave, medu,
različnih vrst olja, mleka in mlečnih izdelkov, domačih pekovskih izdelkov iz
krušne peči … Tržnico obišče tudi veliko kupcev iz Avstrije, saj je pomembna
predvsem zaradi svoje lokacije. Le-ta se namreč nahaja v neposredni bližini mostu
prijateljstva, ki povezuje prebivalce na levem in desnem bregu Mure.
Slika 19: Kmečko-ekološka tržnica na meji.
Vir: A. Breznik.
80
4.1.4 Tematske poti11
Območje je zaradi raznolikosti reliefa in ohranjene naravne dediščine izredno
zanimivo za razvoj kolesarstva, pohodništva in drugih oblik aktivnega preživljanja
prostega časa. V ta namen je na območju UE Gornja Radgona pestra ponudba
tematskih poti, kot so vinske ceste, rekreacijske poti, pešpoti, učne poti, kolesarske
in jahalne poti. Glede na število tematskih poti, ki potekajo po celotnem
obravnavanem območju, lahko trdimo, da je le-teh dovolj, vendar bi jih bilo
potrebno smiselno povezati, posodobiti ter nekatere tudi bolj urediti, označiti in jih
predvsem znati tržiti kot skupno turistično ponudbo.
Trim steza
Trim steza v Radencih je rekreacijska pot, ki večinoma poteka po obronkih
bližnjega gozda. Pot ima dva starta in dva cilja. Dolžina daljše proge je okrog 3 km,
dolžina krajše pa 2,2 km. Na stezi je potrebno opraviti 15 razgibalnih vaj različne
težavnosti, pot pa je označena z označbo »trimček«
11 Podatki pridobljeni s spletne strani ZTŠ Radenci.
Slika 20: Potek Trim steze in steze za Cooperjev test.
Vir:http://www.slovenia.info/pictures%5Cprogram%5Catachments_1%5C2014%5CTrim_steza_in_Cooperjev_test_1
8701.pdf.
81
Cooperjev test
To je rekreacijska proga, ki je dolga 2400 m in je namenjena vsem ljubiteljem športa
in rekreacije. Proga je namenjena preizkušanju lastne vzdržljivosti in krepitve le-te,
saj se s tem načinom vadbe krepijo srce, ožilje, dihala in drugi organi.
Pot ob Muri
Pot ob Muri je pot, ki je speljana neposredno ob strugi reke Mure. Pot poteka v
neokrnjeni naravi, med čudovito floro in favno, kjer šum vode, ptičje petje, tišina
in svež zrak blagodejno vplivajo na še tako utrujeno telo.
Med vrelci življenja
Malo je dežel, ki bi se lahko ponašale s toliko
naravnimi izviri, kot se lahko ponaša
območje med Muro in Ščavnico.
Radenski del poti se prične pred Zdravilnim
vrelcem, ki se nahaja tik ob Zdravilišču
Radenci. Na poti se obišče 8 vrelcev
(Zdravilni vrelec, Petanjska slatina,
Petanjski vrelec, Železni vrelec, Šratovski
vrelec, Ožekov vrelec, Zemljičev vrelec,
Vrelec pri cerkvi) in med njimi je iz dveh
možno poskusiti radensko, saj je speljana
cev, po kateri na površje priteče mineralna
voda. Pot pelje tudi mimo polnilnice, kamor
so speljane cevi iz številnih vrelcev, kjer
najprej odvzamejo CO2, prečistijo vodo,
nazaj dodajo ustrezno količino CO2 in jo
nato napolnijo v steklenice ali plastenke. Radenski del poti se pri vrelcu pri cerkvi
konča, lahko pa se pot nadaljuje proti Melanjskemu Vrhu do Negovskega vrelca
(Bagar Povše idr., 2005).
Slika 21: Petanjska slatina, kjer je
možno mineralno vodo poskusiti. (Vir: A. Breznik.).
82
Atilova pot
Atilova pot se začne pri turistični pisarni na avtobusni postaji v Radencih. Po želji
se lahko pot tudi skrajša in se začne na turistični točki »Pri preši« na Kapeli. Pot
vodi na najvišji vrh, imenovan Kapelski vrh, kjer stoji Cerkev sv. Marije
Magdalene, in nudi prelep razgled na okoliške kraje in pokrajino ob reki Muri. Pot
nato pelje v dolino z Atilovim gozdom in vzpetino, imenovano »Atilov grad«.
Samotna pot, oddaljena od hrupa in civilizacije, pelje naprej do Vinotoča Belak, ki
očara s 400 let staro zidanico in navduši s pristno domačo kulinariko. Od Vinotoča
Belak se lahko vrnemo na izhodiščno točko na Kapeli ali v Radence.
83
Karta 4: Karta poti med vrelci življenja in Atilova pot.
84
Kolesarske poti
Območje s svojo pokrajinsko raznolikostjo ponuja številne možnosti za
kolesarjenje. Na preučevanem območju je označenih pet kolesarskih poti različnih
dolžin in različnih zahtevnosti. Le-te potekajo po ravninskem delu območja ali se
vzpenjajo med griče Radgonsko-Kapelskih goric, od koder je s številnih vrhov
čudovit razgled. Večinoma gre za cestno kolesarstvo.
Kolesarska pot 1 je razdeljena na:
dolgo pot, ki meri 15,5 km in poteka skozi kraje: Radenci‒Paričjak–Janžev
Vrh–Orehovci–Gornja Radgona‒Radenci;
srednjo pot s 12,1 km, ki poteka skozi kraje: Radenci–Paričjak–Janžev Vrh–
Orehovci–Boračeva‒Radenci;
ter kratko pot z 8,8 km, ki poteka skozi kraje: Radenci‒Paričjak–Janžev
Vrh–Boračeva–Radenci.
Kolesarska pot 2 je razdeljena na:
dolgo pot, ki meri 20,8 km in poteka skozi kraje: Radenci–Hrastje Mota–
Vučja vas–Bučečovci–Hrašenski Vrh–Paričjak–Radenci;
kratko pot, ki meri 10,4 km in poteka skozi kraje: Radenci–Hrastje Mota–
Paričjak–Radenci.
Kolesarska pot 3 meri 30,8 km in poteka skozi kraje: Radenci–Hrastje Mota–
Vučja vas–Kupetinci–Slaptinci–Sveti Jurij–Grabonoš–Paričjak–Radenci.
Kolesarska pot 4 meri 33,1 km in poteka skozi kraje: Radenci–Paričjak–
Okoslavci–Gornji Ivanjci–Radvenci–Plitvički Vrh–Lomanoše–Gornja
Radgona–Šratovci–Radenci.
Kolesarska pot 5 je razdeljena na dve poti:
Kolesarsko pot 1, ki meri 28 km in poteka skozi kraje: Radenci–Hrastje
Mota–Dragotinci–Sveti Jurij–Grabonoš–Janžev Vrh–Ptujska cesta–
Boračeva–Radenci;
Kolesarsko pot 2, ki meri 28,3 km in poteka skozi kraje: Radenci–Paričjak–
Grabonoš–Cogetinci–Komarnica–Kunova–Spodnji Ivanjci–Ptujska cesta–
Radenci .
85
Pot traminca, s svojim sloganom »Popeljite se po poti dobre kapljice – tiste iz
slatinskega izvira z zdravilnimi učinki in tiste iz grozdja, od sonca razvajenega«,
je dolga 24 km in poteka skozi kraje: Radenci–Hrastje Mota–Bučečovci‒
Turjanski Vrh–Kapelski Vrh‒Boračeva–Radenci (ZTŠ Radenci, 2007).
86
Karta 5: Karta kolesarske poti 1 in 2 v Upravni enoti Gornja Radgona.
87
Karta 6: Karta kolesarskih poti 3, 4 in 5 ter Pot traminca v Upravni enoti Gornja Radgona.
88
Zelo znana kolesarska pot je Murska kolesarska pot, ki poteka vse od
mejnega prehoda Cmurek, do kraja Legrad na Hrvaškem, kjer se Mura izliva
v Dravo. To je pot, ki velja za eno najlepših v tem prostoru. Kolesarji v
Cmureku prečkajo Muro in prispejo v Slovenijo, kjer pot nadaljujejo ob
desni strani Mure do Apač, naprej do Gornje Radgone. Tu se lahko odločijo,
ali bodo pot nadaljevali med griči Radgonsko-Kapelskih goric ali ob Muri
do Hrastja Mote. Pot je speljana tako, da v kolikor kolesarji sledijo označeni
poti, le-ta vodi mimo številnih kulturnih in naravnih znamenitosti. Ob poti
prijazni domačini postrežejo s pravimi domačimi dobrotami, seveda ob
dobri kapljici (Mura-Drava bike, 2011).
89
Karta 7: Karta kolesarske poti ob reki Muri.
90
Apolonijina pot
Ob obisku Gornje Radgone Turistično-informacijski center
ponuja ogled s turističnim vlakom po Apolonijini poti.
Apolonija je rdečelasa ženska, ki so jo še v 18. stol. v Gornji
Radgoni obsodili čarovništva, ker je z zelišči zdravila ljudi in
živali in iz enake količine mleka pridelala več masla kot druge
ženske. Apolonijina pot vodi do vinske kleti pod slapom,
»špitala« z začetka 17. stoletja, Parka spominov »Nikoli več« in
Aleje velikih, nato pa se pot nadaljuje do Ivanjševske slatine,
Negove in obnovljenega gradu iz 14. stoletja, Doživljajskega in
zeliščnega parka, nazaj proti Črešnjevcem do tipične panonske
hiše, kjer se je rodil Peter Dajnko, in do Lisjakove struge. Pot
se konča na eni izmed turističnih kmetij, kjer se je lahko
okrepčamo z domačimi jedmi (TIC Gornja Radgona, 2016).
Obmejna panoramska pot
Obmejna panoramska pot poteka od Trat do Apaške doline.
Pot poteka med rodovitnimi polji Apaškega polja do
Zgornjega Konjišča, kjer se nahaja rekreacijsko in ribiško
središče Turistično-rekreacijski center Konjišče. Iz Konjišča
vodi pot do Črncev, do dvorca; možen je tudi ogled treh kužnih
znamenj. Sledi obisk Turistične kmetije Marko v Nasovi, po
okrepčilu pa nadaljevanje poti v Lešane in naprej do Spodnje
Ščavnice, kjer si je moč ogledati 300 let star Niderlov hrast.
Niderlov hrast velja za najstarejši in največji hrast v Pomurju.
Pot se nadaljuje med z vinsko trto posejanimi griči proti
Policam in Hercegovščaku. Po ogledu botaničnega vrta v
Hercegovščaku se pot zaključi v Gornji Radgoni (TIC Gornja
Radgona, 2016).
Slika 22: Kip Apolonije. Vir: http://www.tic-
radgona.si/turizem/apolonijina-pot/
Slika 23: 300 let star Niderlov
hrast. Vir: A. Breznik.
91
Trstenjakova pot
Pot se začne pri mednarodnem mejnem prehodu v Gornji Radgoni, kjer je v bližini
tudi Trstenjakov dom. Pot vodi preko Hercegovščaka, kjer je botanični vrt, in Polic
do Aženskega Vrha, naprej skozi Lastomerce, vse do Ščavniške doline na drugi
strani hriba. Tu si je možno žejo potešiti ob številnih izvirih mineralne vode. Od
Ivanjševcev se pot nadaljuje do znanega naselja Negova, kjer si velja ogledati grad
iz 15. stoletja in se osvežiti v slikovitem in botanično bogatem Negovskem jezeru,
ob katerem stoji dom znanega »dobrega človeka» Ivana Krambergerja. V
nadaljevanju pot pelje po Ščavniški dolini, mimo slikovitih Sp. Ivanjcev in
Očeslavcev z znanim Očeslavskim slatinskim vrelcem. Sledi vzpon na območje
Radgonsko-Kapelskih goric. Med vinogradi in zidanicami pot pripelje na Janžev
Vrh, kjer je čudovit razgled na Panonsko nižino. V tej deželi, v eni izmed vasi, v
Rodmošcih, je bil rojen dr. Anton Trstenjak. Pri Policah se Trstenjakova pot
priključi Obmejni panoramski poti v smeri Gornje Radgone (TIC Gornja Radgona,
2016).
Slika 24: Označevalni tabli. Vir: A. Breznik.
92
Karta 8: Karta Trstenjakove poti.
93
Vinske ceste
Turistična pot, ki je speljana po vinorodnem območju ter med sabo povezuje
vinotoče, turistične kmetije in naravne in kulturne znamenitosti, se imenuje vinska
cesta. Merila, ki jih območje mora imeti, da lahko poteka vinska cesta, so:
krajinska kakovost območja;
razmestitev gostinske ponudbe;
prireditve v naseljih, povezane s kulturo vina;
razmestitev naravnih in kulturnih spomenikov;
obstoječe omrežje cest;
prometna dostopnost in prehodnost;
dopolnilne dejavnosti ob vinski cesti (Jerman, 2000).
Na obravnavanem območju potekata dve vinski cesti.12
Radgonsko-Kapelska vinska cest, ki je dolga 38 kilometrov, se začenja v mestu
Gornja Radgona in pelje po gričevnati pokrajini skozi naselja Hercegovščak,
Police, Zbigovci, Ivanjševski Vrh, Ivanjševci, Lokavci, Negova, Ivanjski Vrh,
Spodnji Ivanjci, Stavešinci, Stavešinski Vrh, Ptujska cesta, Orehovci, Orehovski
Vrh in Črešnjevci.
Na obravnavano območje z južne strani poteka še Srednjeslovensko-goriška vinska
cesta, ki vodi od Podgorcev čez Juršince, Sušak, Sovjak, Ivanjski Vrh, Kapelski
Vrh do Janževega Vrha.
V naših krajih bogata naravna in kulturna dediščina prepriča z vso svojo
zanimivostjo in s pestrostjo še tako zahtevnega turista. Na pot med vinograde se je
moč odpraviti peš, s kolesom, z avtomobilom ali celo s turističnim vlakcem.
12 Podatki pridobljeni iz zloženke Vinske poti-Gornja Radgona.
94
5 MOŽNOSTI IN PRILOŽNOSTI RAZVOJA TURIZMA NA
PODEŽELJU
Kot smo že opisali, obravnavano območje leži v severovzhodni Sloveniji.
Pokrajinsko je relief zelo razgiban, saj del pripada Pomurski ravnini, del pa
Slovenskim goricam. Lega ob Muri v tem delu Slovenije pomeni tudi to, da je regija
obmejna; meji namreč na sosednjo Avstrijo, zato se središče Gornja Radgona
ponaša s sloganom »obmejno mesto Gornja Radgona – mesto sejmov in
penine«.
Proizvoda, ki praktično predstavljata območje in sta znana tako v Sloveniji kot tudi
širše po svetu, sta Zlata radgonska penina in Radenska, ki se ponašata s svojo
vrhunsko kakovostjo. Prav tako izstopata dve prireditvi: Sejem Agra in Maraton
treh src, ki veliko pripomoreta k prepoznavnosti območja in v kraje ob Muri vsako
leto privabita številne goste.
Številne kulturne znamenitosti, odlična lega in edinstveni naravni pojavi, izviri
mineralne vode, reka Mura in lokalni jezeri z naravnimi habitati in s sprehajalnimi
potmi dobivajo po dolgih letih popolne neizkoriščenosti ponovno veljavo in
privabljajo turiste, ki si želijo svoj prosti čas preživeti izven betonske »džungle« na
podeželju. Z vsem naštetim in še drugim zgoraj podrobneje opisanim ima območje
odlične pogoje za razvoj turizma kot gospodarske panoge.
V nadaljevanju predstavljamo vrste turizma, ki na naše območje privabijo veliko
turistov, ki imajo močan gospodarski vpliv in so predvsem v tesni povezavi s
podeželjem oz. bi se z le-tem lahko še bolj povezale.
95
Karta 9: Ponudniki turističnih storitev v Upravni enoti Gornja Radgona.
96
5.1 Zdraviliški turizem
Zdraviliški turizem je ena izmed najstarejših oblik turizma. V večini primerov je
vezan na uporabo naravnih zdravilnih sredstev, kot so mineralna in termalna voda,
z minerali bogato blato, ugodna klima … Že v prazgodovini so ljudje potovali k
izvirom termalne vode, največji razcvet pa so zdravilišča doživela v času
Rimljanov, zatem so v obdobju srednjega veka precej zamrla in potem so se spet
začela razvijati v 18. in 19. stoletju (Horvat, 2013).
Naravno zdravilišče v Radencih se je začelo razvijati v 19. stoletju, ko je Karl Henn
leta 1833 odkril radenske vrelce. Čez 32 let so napolnili prvo steklenico z mineralno
vodo in čez 50 let so opravili prvo kopel. Po začetnih težavah se je začelo
zdravilišče zelo hitro razvijati, tako da danes mineralno vodo s tremi srci poznajo
po celi Evropi. Radenska, d. d., spada med največje polnilnice v Evropi, zdravilišče
v Radencih pa med uveljavljene zavode za rehabilitacijo bolnikov po srčno-žilnih
boleznih in njihovo preventivo. Razvoj obeh dejavnosti so omogočile posebne
lastnosti mineralne vode. Voda je bogata z minerali, magnezijem in s kalijem, ki jih
naš organizem pogosto pogreša, obenem pa je zaradi obilne vsebnosti CO2
učinkovito zdravilno sredstvo pri zdravljenju žilnih in srčnih obolenj. Nekateri
vrelci vsebujejo preko 4,5 g raztopljenega prostega plina CO2 v litru in spadajo po
vsebnosti CO2 med najbogatejše vrelce v Evropi. Mineralna voda se uporablja za
pitne in kopalne kure. Spodnji opisi naravnih zdravilnih sredstev so povzeti po
zborniku predavanj z naslovom Osnove zdraviliškega zdravljenja – balneologija in
balneoterapija, Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč, ki je potekalo v
Zdravilišču Radenci leta 2000.
Mineralna voda za kopalne kure. CO2 v kopeli prehaja skozi nepoškodovano
kožo in poveča število odprtih kapilar v koži, poveča pretok krvi ter s tem zmanjša
krvni tlak in razbremeni srce. Mineralna kopel CO2 deprimira receptorje za mraz v
koži in stimulira receptorje za toploto ter s tem omogoča za 2–2,5 C° hladnejšo
kopel z enakimi učinki. Tako pride do rahle hipotermije, kar povzroči manjšo
potrebo po kisiku in s tem razbremenitve srca.
97
Mineralna voda za pitne kure. Pitne kure CO2 mineralne vode ugodno delujejo
pri kroničnih vnetjih ledvic, vnetjih sečnih poti in po operacijah ledvičnih kamnov.
Raziskave so potrdile bakteriostatične učinke s tem, da se bakterije, prelite z
mineralno CO2, manj razmnožujejo, kot prelite z navadno vodo.
Drugo naravno zdravilno sredstvo v zdravilišču je termalna voda z 41 C° pri
izviru. Uporablja se za zdravljenje degenerativnih obolenj hrbtenice in sklepov,
revmatičnih obolenj in po poškodbah.
Še tretje zdravilno sredstvo je zdravilni sediment ali »peloid«, ki ga uporabljajo
za »fango« obloge. To je sladkovodno blato, ki je zorelo, prelito z mineralno vodo.
Je pa to usedlina, mulj z jezerskega dna bližnjega Negovskega jezera, kjer je zemlja
pomešana z razpadlimi organskimi materiali. Po določeni predpripravi se uporablja
kot toplotna obloga za obolenja sklepov, hrbtenice in okončin.
Vse zgoraj opisane postopke pa v Zdravilišču Radenci kombinirajo z aktivnostmi
na prostem ob ugodnih klimatskih razmerah. Zdravilišče Radenci je kot prvo v
Sloveniji dobilo verifikacijo za bioklimatsko zdravilišče. Po meteoroloških študijah
imamo v Radencih veliko sončnih dni. V zimskem času je od 25 do 42 % več
sončnega obsevanja kot v urbaniziranih kotlinskih območjih Slovenije. Posebno
Slika 25: Zdravilni vrelec pred Zdraviliščem Radenci; mesto, kjer so nalili prvo
steklenico mineralne vode Radenska in kjer se je začel razvijati zdraviliški turizem.
Vir: A. Breznik.
98
ugodne so klimatske razmere spomladi, jeseni in v jutranjih poletnih urah. Ugodne
klimatske pogoje izrabljajo predvsem za usmerjeno rekreacijo na prostem, v
zdraviliški terapiji pa kot klimo terapijo ali v povezavi z zdravilnimi dejavniki
mineralne in termalne vode.
Narava nam podarja naravna zdravilna sredstva – mineralno vodo, termalno vodo
in sladkovodno blato, ki jih že zelo dolgo izkoriščajo v Zdravilišču Radenci in ki
ob ugodnih klimatskih pogojih in odlični legi pomagajo k prizadevanju za
uspešnejše zdravljenje ljudi in njihovo boljše počutje.
V Zdravilišču Radenci se v zadnjem času vse bolj zavedajo, da gosti niso zadovoljni
samo s storitvami, ki jim jih ponujajo v samem hotelu, ampak želijo nekaj več.
Želijo v naravo, želijo spoznati okolico, poskusiti domačo kulinariko, spiti kozarec
dobrega vina ali s sabo domov odnesti steklenico bučnega olja ali domačega medu
ipd., zato se animacijska služba zdravilišča še kako trudi, da zadovoljijo tovrstne
potrebe svojih gostov. Za goste pripravljajo različne programe oz. določene
izvedejo ob zadostni prijavi.13
Zdravilišče vsak dan organizira mini etno sejem v avli hotela, kar pomeni, da
pridelovalci iz bližnje okolice predstavljajo najrazličnejše proizvode in izdelke. Z
mini degustacijami skušajo izdelke gostom predstaviti in jih navdušiti. Večinoma
se predstavljajo pridelovalci medu in medenih izdelkov ter pridelovalci vina,
bučnega in sončničnega olja. Polega tega je pestra ponudba še ročno narejenih
izdelkov iz lesa, doma narejenim nakitom, denarnicami, torbicami …
Vsak teden organizirajo izlet v Jeruzalem in na koncu izleta obiščejo še vinarja v
Kapelskih goricah. Zaustavijo se na Vinarstvu Kupljen, kjer jim ob ogledu kleti
pripravijo še degustacijo njihovih vin.
Nikakor pa ne pozabljajo na dnevne goste, ki jim ponujajo t. i. »Doživetje Radencev
v zrelih letih«, ki vključuje karto za kopanje s kosilom, po kosilu pa se odpravijo v
le nekaj kilometrov oddaljeni Radenski vrh, na Vinotoč Belak, kjer si ogledajo staro
13 Podatki o animacijski dejavnosti v Zdravilišču Radenci pridobljeni s pogovorom z Janjo
Kiselak.
99
»prešo« in klet. Pripravijo jim degustacijo vin, ob dobrem kozarcu pa se prileže še
kos domače »kvasenice« ali »ocvirkovice«. Te ponudbe se poslužujejo predvsem
upokojenci iz bližnjih upokojenskih društev.
Vsak ponedeljek organizirajo oglede Radgonske kleti, kjer jim pokažejo tri kleti,
razložijo postopke pridelave penin, ob degustaciji pa se lahko sami prepričajo o
vrhunskosti penin na tem območju.
V svoji tedenski ponudbi imajo tudi ogled Oljarne Kocbek pri Svetem Juriju ob
Ščavnici. Gostje se seznanijo s postopki pridelave bučnega olja, ki ga lahko tudi
poskusijo, in kupijo številne izdelke, ki jih ponujajo v Oljarni Kocbek.
V Zdravilišču Radenci se še vedno srečujejo z nekaterimi organizacijskimi
problemi iz preteklosti, ki pa se danes, po besedah direktorja marketinga Gorazda
Gidera, vedno bolj uspešno rešujejo. V zdravilišču je namreč pred leti vladala
organizacijska politika, ki je narekovala, da je potrebno vse goste zadržati znotraj
hotela in onemogočiti, da bi gostje na kakršen koli način trošili denar zunaj
hotelskih vrat. Vse, kar rabijo in želijo, jim je ponujeno v samem hotelu. Zaradi
tega se druge oblike turizma v okolici niso razvijale oziroma so se začele razvijati
zelo pozno. Danes so usmerjeni navzven in iščejo lokalne dobavitelje hrane,
kupujejo lokalno pridelano hrano in svojo ponudbo želijo popestriti s ponudbo
lokalnih vinotočev, turističnih kmetij, z obiskom kleti … Zelo dobro in uspešno
sodelujejo z nekaterimi turističnimi kmetijami, oljarnami ipd., in sicer zunaj
preučevanega območja; znotraj preučevanega območja pa se srečujejo z določenim
problemi:
ni dovolj kakovostnih ponudnikov;
delovni čas;
nezainteresiranost lokalnih ponudnikov.
Na obravnavanem območju ne sodelujejo z nobeno od turističnih kmetij. Vzrok je
kakovost ponudbe; tiste, ki bi bile primerne, pa tudi same nič ne naredijo v smislu
sodelovanja z njimi. Sodelujejo le z Vinotočem Belak, z Vinotočem Kupljen in z
Radgonskimi goricami. Velike težave imajo tudi zaradi delovnega časa pri
100
ponudnikih. V zdravilišču je največ gostov ob vikendih in čez praznike, ko imajo
drugi ponudniki zapolnjene kapacitete. Nezainteresiranost lokalnih ponudnikov se
kaže predvsem v udeležbi na etno sejmu, kjer se pridejo predstavljat bolj ali manj
isti ponudniki, ki so v tem prepoznali svojo priložnost.
Struktura hotelski gostov in njihove želje so drugačne od tistih, ki želijo počitnice
preživeti v naravi ali na turističnih kmetijah. So manj aktivni in iščejo manj
atrakcije, a kljub temu tudi ti vedno bolj iščejo dodatno ponudbo. Prav tako niso
več zadovoljni samo z bazenom, wellnesom, s terapijami, ampak jih vedno bolj
zanima okolica hotela, zato v Zdravilišču Radenci sledijo novim trendom in želijo
gostom čim bolj prisluhniti.
Po besedah direktorja Gorazda Gidera zdravilišče odlično sodeluje tudi s
Pomurskim sejmom. Drug drugemu skušajo pomagati in privabiti čim večje število
obiskovalcev. Po dolgih letih ima zdravilišče spet stojnice in gostinsko ponudbo na
sejmih.14
V Radence najraje prihajajo Slovenci, kar je jasno razvidno tudi iz spodnje tabele,
da prevladujejo domači gosti. Do spremembe pride leta 2012 in 2013, ko se močno
poveča število tujih gostov. Vzrok nenadnemu povečanju je povečan obisk ruskih
gostov. Predvsem je to šlo za goste, katere je Rusija, oz. njihova zdravstvena
zavarovalnica pošiljala v Radence na zdravljenje. Tako se je leta 2012 in 2013
močno povečalo število gostov iz Rusije, vendar je kmalu, konec leta 2014,
vrednost rublja v primerjavi z evrom močno upadla in ruska zdravstvena
zavarovalnica je nehala pošiljati goste k nam, ker je bilo zdravljenje predrago. Tako
se je leta 2014 spet povečalo število domačih gostov, ki še po besedah gospoda
Gidera vedno raste. Ko govorimo o številu nočitev v Radencih, vedno govorimo o
nočitvah v zdraviliškem kompleksu, ker vsi drugi ponudniki sob v Radencih
predstavljajo samo nekje okrog 2 % vseh nočitev.
14 Podatki pridobljeni s pogovorom z Gorazdom Giderjem.
101
Tabela 3: Prihodi in prenočitve turistov v Občini Radenci od leta 2008 do leta 2015.
Prihodi in prenočitve turistov po: OBČINE, SKUPINE NASTANITVENIH OBJEKTOV, DRŽAVE,
MERITVE , LETO
Prenočitve turistov ‒ SKUPAJ
2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015
Radenci
Skupine nastanitvenih objektov - SKUPAJ
DRŽAVE - SKUPAJ 115086 121999 118171 126359 137371 128630 132705 138239
DOMAČI 60054 68325 67615 67707 65645 61600 67629 76703
TUJI 55032 53674 50556 58652 71726 67030 65076 61536
Hoteli in podobni nastanitveni objekti
DRŽAVE - SKUPAJ 109964 117071 116387 123762 135166 125407 130296 135125
DOMAČI 57167 65598 66523 66560 64192 59527 66572 75236
TUJI 52797 51473 49864 57202 70974 65880 63724 59889
Drugi nastanitveni objekti
DRŽAVE - SKUPAJ 5122 4928 1784 2597 2205 3223 2409 3114
DOMAČI 2887 2727 1092 1147 1453 2073 1057 1467
TUJI 2235 2201 692 1450 752 1150 1352 1647
Vir:http://pxweb.stat.si/pxweb/Database/Ekonomsko/21_gostinstvo_turizem/02_21645_nastanitev_letno/02_21645_nastani
tev_letno.asp.
102
Tabela 4: Nočitve turistov v Občini Radenci od leta 2008 do leta 2015 po državah.
Prihodi in prenočitve turistov po: OBČINE, SKUPINE NASTANITVENIH OBJEKTOV, DRŽAVE, MERITVE, LETO
Prenočitve turistov ‒ SKUPAJ
2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015
Radenci
Hoteli in podobni nastanitveni objekti
DOMAČI 57167 65598 66523 66560 64192 59527 66572 75236
Avstrija 31397 31448 29217 29128 28013 29438 32966 34006
Belgija 95 134 50 19 66 241 44 32
Bolgarija 36 63 61 44 23 118 123 226
Bosna in Hercegovina 442 394 374 543 491 1169 404 593
Ciper 6 4 1 4 8 7 2 18
Češka republika 316 818 1078 2557 1354 904 1392 1572
Črna gora 15 1 44 64 107 134 67 204
Danska 75 34 56 178 242 251 136 7
Estonija - - - 10 147 4 4 220
Finska 18 181 11 3 6 13 32 43
Francija 320 306 297 159 177 88 124 125
Grčija 13 3 9 18 23 4 40 20
Hrvaška 3202 2572 2343 2214 2385 2194 2694 3084
Irska 33 18 4 3 3 15 69 230
Islandija - - - - 200 - 15 5
Italija 3225 4092 3646 2961 3156 2686 2678 2752
Latvija 3 - 14 - - 1 44 90
Litva 10 25 33 4 160 206 6 8
Luksemburg 2 5 9 1 - 4 - 3
Madžarska 418 255 315 309 300 245 514 205
Makedonija 78 71 95 86 113 105 66 33
Malta - - - - - - - 3
Nemčija 9071 6641 8235 9895 10470 11936 9131 9517
Nizozemska 163 143 203 75 128 37 299 89
Norveška 104 50 4 47 16 43 31 9
Poljska 190 354 485 436 493 790 276 187
Portugalska 7 12 16 4 9 37 25 15
Romunija 182 94 38 81 169 135 96 740
Ruska federacija 701 671 496 4937 16266 8635 7270 1635
Slovaška 391 539 529 349 440 290 649 427
Srbija 557 635 771 905 929 869 800 1295
Španija 18 9 31 122 6 32 22 55
Švedska 95 97 64 106 42 100 79 88
103
Švica 902 926 600 595 621 598 629 823
Turčija 18 13 17 26 191 32 41 66
Ukrajina 50 336 159 394 1069 1683 472 242
Združeno kraljestvo 156 129 146 74 77 55 51 39
Druge evropske države 112 101 226 376 628 1407 829 301
Južna Afrika - 1 - - - - - -
Druge afriške države - 3 - 17 - - - 5
Avstralija 66 45 41 23 100 29 50 101
Nova Zelandija - 3 - 1 1 - - -
Druge države in ozemlja Oceanije - 4 - - - - - -
Izrael 16 32 3 316 2165 1209 968 218
Japonska 18 - 4 3 3 3 3 1
Kitajska (Ljudska republika) - - - - - - 52 7
Koreja (Republika) - - - - - - 350 421
Druge azijske države - 11 - - - 26 60 13
Brazilija - 17 - - - - - 30
Druge države Južne in Srednje Amerike 1 2 - - - - - 2
Kanada 57 43 75 70 51 66 62 40
Združene države (ZDA) 218 138 64 45 126 41 59 44
Druge države in ozemlja Severne Amerika - - - - - - - -
Vir:
http://pxweb.stat.si/pxweb/Database/Ekonomsko/21_gostinstvo_turizem/02_21645_nastanitev_letno/02_21645_nastanitev
_letno.asp.
5.2 Sejemski turizem
Ne preseneča nas, da Gornja Radgona za predstavitev in promocijo turizma
uporablja slogan »Gornja Radgona – mesto sejmov in penine«, saj prva pisna
omemba Radgone kot sejemskega mesta sega že v leto 1401. Leta 1962 pa je bila
organizirana prva sodobna sejemska prireditev, z imenom Pomurski sejem, ki si jo
je ogledalo 35.000 obiskovalcev. V 50-ih letih se je sejem večal, izpopolnjeval in
širil svojo dejavnost. S področja kmetijstva, ki je rdeča nit celotne sejemske
dejavnosti, se je razširil še v druge dejavnosti. Načrtno so začeli spodbujati
kakovost in organizirali prvo uradno strokovno ocenjevanje vin, kakovosti mesa in
104
mesnih izdelkov ter ocenjevanje kmetijske mehanizacije, mleka in mlečnih
izdelkov. Leta 1982 se je začel 1. bienalni mednarodni sejem embalaže, tehnike
pakiranja, skladiščenja in transporta, ki nadaljuje tradicijo Jugoslovanskega sejma
gradbeništva. leta 2003 je bil 1. sejem lovstva in ribištva ter 1. mednarodni sejem
znanja, tehnike in sredstev za obrambo … Leta 1974 so organizirali prvo strokovno
ocenjevanje vin. Na Pomurskem sejmu so mnenja, da so slovenska vina v samem
vrhu svetovne kakovosti, zato je še kako pomembno, da ima slovensko
vinogradništvo strokovno ocenjevanje z 42-letno tradicijo, na katerem se naša vina
nedvomno postavljajo ob bok vse močnejši mednarodni konkurenci. Najbolje
ocenjena vina posebej izpostavijo in promovirajo po številnih tržnih kanalih, kot
npr. na Mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu, različnih tematskih dogodkih,
dobro obiskanih spletnih straneh, tiskanih medijih … Pravijo, da je ocenjevanje
Vino Slovenija ‒ Gornja Radgona odlično tržno orodje za prepoznavnost in večjo
prodajo. Od leta 1996 Pomurski sejem še dodatno širi vinsko kulturo in
prepoznavnost slovenskih vin s projektom Vinska kraljica Slovenije. Vsako leto
eminentna žirija opravi izbor in okrona novo vinsko kraljico. Le-ta se na več kot
sto dogodkih doma in po svetu predstavlja kot ambasadorka slovenskega
vinogradništva, vinarstva in vinske kulture (Pomurski sejem, d. d., 2016).
Danes sejem organizira šest mednarodnih sejmov in sedem mednarodnih
ocenjevanj kakovosti izdelkov. Nudi 90.000 m2 pokritih zunanjih in razstavnih
površin, hleve za razstavo živali, zemljišča za vzorčne nasade ter dvorane za
strokovna in poslovna srečanja. Na sejmih vsako leto nastopa preko 2100
razstavljavcev iz skoraj 30-ih držav, obišče pa jih več kot 140.000 obiskovalcev
(Pomurski sejem, d. d., 2016).
105
Slika 26: Sejmi, ki jih organizira Pomurski sejem, d. d.
Vir: http://www.pomurski-sejem.si/index.php/sl/sejmi/agra-3.
Pomladni sejem združuje gradbeništvo, komunalo, energetiko in obrt.
Vzporedno s Pomladnim sejmom poteka tudi Sejem Green, katerega
osnovno vodilo je predstavitev trajnostne tehnologije in zelenega
življenjskega sloga.
Sejem Medical se osredotoča na predstavitev novosti in vrhunskih izdelkov
priznanih domačih in tujih proizvajalcev na področju medicinske opreme,
farmacije in alternativnega zdravljenja. Predstavljen bo tudi pomen zdrave
prehrane in zdravega življenjskega sloga.
Sejem Post viva je edini takšen sejem v Sloveniji in širši regiji. Gre za
mednarodni sejem pogrebnih in pokopaliških dejavnosti, ki pa je
organiziran na vsaka 4 leta.
Mednarodni sejem lovstva in ribištva – Lov se je razvil v največji praznik
druženja z naravo v sosedski regiji Slovenije, Avstrije, Hrvaške in
Madžarske. Sejem se organizira vsaki dve leti. Ob lovstvu in ribištvu se
106
predstavljajo številni projekti in naravovarstvene skupine, ki skrbijo za
ohranjanje narave in kulturne dediščine ter biotske raznovrstnosti.
Vzporedno s sejmom Lov poteka tudi mednarodni sejem aktivnosti in
oddiha v naravi – Sejem Naturo. Skupaj vzpodbujata sodelovanje in
uživanje v naravi in hkrati varovanje le-te.
Agra je sejem z najdaljšo tradicijo, največ razstavljavci in največ
obiskovalci. Letos bo potekal že 54. mednarodni kmetijsko-živilski sejem.
Že vrsto let gre za največji
gospodarski, strokovni in
politični dogodek v Sloveniji in
širši regiji. Gospodarski je
zaradi tega, ker na njem
sodeluje preko 1.800
razstavljavcev iz 30-ih držav,
strokovni pa, ker se na njem
predstavijo vse strokovne
institucije, in politični, ker se na
sejmu predstavi kmetijska
politika Slovenije in EU. Letos bodo posebno pozornost namenili
mednarodnemu letu stročnic, ekološkemu kmetijstvu, lokalni prehranski
oskrbi, gozdu in lesu ter najnovejši kmetijski tehnologiji. Vzporedno s
sejmom Agra poteka tudi Sejem Inpak. To je sejem, ki ponuja različne vrste
embalaže, materiale in tehnologijo za izdelavo, pakiranje in označevanje.
Prav tako je na sejmu moč najti opremo za skladišča, logistiko in
informacije glede ravnanja z odpadno embalažo. Strokovni poudarki bodo
na trajnostni in inovativni embalaži.
Sobra je sejem obrambe, varnosti, zaščite in reševanja. Na sejmu se
predstavljajo dobavitelji opreme, ki jo potrebujejo vojska, civilna zaščita,
gasilci, policija in druge institucije za zaščito in reševanje ljudi ter
premoženja.
Slika 27: Sejem Agra.
Vir:
https://www.facebook.com/kmetijskozivilskisejemeagra/
photos?ref=page_internal.
107
Ocenjevanja kakovosti, ki jih opravijo na Pomurskem sejmu, so:
odprti natečaj Slovenski oskar za embalažo (je natečaj, pri katerem vabijo k
sodelovanju oblikovalce, izumitelje, konstruktorje, proizvajalce in
uporabnike embalaže; zelo pomembna je namreč skrb za zaščito vsebine,
potrošnika in narave);
mednarodno ocenjevanje mesa in mesnih izdelkov;
mednarodno ocenjevanje mleka in mlečnih izdelkov;
mednarodno ocenjevanje sadnih sokov, brezalkoholnih pijač in embaliranih
vod;
odprto državno ocenjevanje vin – Vino Slovenija Gornja Radgona;
ocenjevanje medu z mednarodno udeležbo;
mednarodno ocenjevanje kmetijske mehanizacije in opreme.
Pomurski sejem v Gornji Radgoni s svojo lego na stičišču držav ter s svojo
poslovno naravnanostjo sejmov in ocenjevanj združuje ponudbo in povpraševanje
širšega evropskega prostora. Sejmi so nepogrešljiv del vzpostavljanja in ohranjanja
partnerstev, tako na lokalnem kot mednarodnem območju.
Zaradi sejemske dejavnosti pride v naše kraje ogromno ljudi, z namenom
razstavljanja, torej promoviranja svoje dejavnosti, in še več tistih, ki si pridejo
sejme ogledat, torej obiskovalcev. Na največji sejem, sejem Agra, vsako leto pride
okrog 130.000 obiskovalcev (leta 2015 129.000 obiskovalcev). V letu 2015 je bilo
na sejmih: Medical 6.000 obiskovalcev, Inpak 120.000, na Pomladnem sejmu
9.000, Sobri 20.000, na sejmu Lov 13.000 obiskovalcev. Tako ima tukaj lokalno
prebivalstvo številne možnosti za predstavitev svoje dejavnosti oz. promocije le-te.
S predstavitvijo svoje ponudbe na sejmu ali izven njega se ponuja nešteto možnosti.
Tako razstavljavci kot obiskovalci iščejo možnosti za prenočitev ter hrano in pijačo.
108
V kolikor bodo ti ljudje zadovoljni s ponujeno ponudbo, se jih bo kar nekaj izmed
njih zagotovo vrnilo, ne samo v času sejmov, ampak bodo svoje zadovoljstvo širili
tudi v krog svojih prijateljev. Še vedno namreč velja, da je reklama »od ust do ust«
najučinkovitejša.15
5.3 Vinski turizem
Vinski turizem se s kulinaričnim turizmom uvršča v kontekst kulturnega turizma.
Slovenija je del mediteranskega geografskega in kulturnega prostora z dolgo in
bogato vinogradniško tradicijo ter razvitimi turističnimi atrakcijami. Razvoj
vinskega turizma že dvajset let temelji na vinskih turističnih cestah, ki naj bi
predstavljale hrbtenico razvoja turizma na podeželju (Kerma, 2012, povz. po
Cigale, et al., 2014).
Kaj sploh je vinski turizem? Najbolj pogosto uporabljena definicija pravi, da je
vinski turizem kot: «… obisk vinogradov, vinarjev, vinskih festivalov in drugih
tovrstnih prireditev, pri čemer kot glavni motiv obiskovalcev nastopa degustacija
vina in/ali doživljanje posebne vinske regije« (Hall in sod., 2000, povz. po Cigale
idr., 2014).
Vinski turizem je kompleksen produkt. Bistvenega pomena so geografsko okolje,
vinska regija oziroma vinsko turistična destinacija ali njena, s tradicijo povezana,
identiteta. Le-ta zahteva razvito lokalno infrastrukturo, ponudnike vinskih kleti,
turistične in gostinske spretnosti ter željo in zagnanost vinarjev, da postanejo del
vinskega turizma. V sodobnem trendu je pomemben predvsem inovativen in
agresiven marketinški pristop in ne toliko sama količina pridelanega vina (Cigale
idr., 2014).
Na območju Radgonsko-Kapelskih goric, ki zavzemajo velik del proučevanega
območja, zagotovo lahko govorimo o vinskem turizmu, ki v teh krajih še kako
močno prispeva k razvoju turizma na podeželju, kljub nekaterim pomanjkljivostim.
15 Podatki o sejmih pridobljeni s spletne strani Pomurskega sejma.
109
Največji promotor vinskega turizma v Radgonsko-Kapelskih goricah je zagotovo
podjetje Radgonske gorice, ki je podjetje številnih presežkov. S svojo 160-letno
tradicijo proizvaja vrhunska in kakovostna vina. Kraljica med njimi je Radgonska
penina. So najstarejši in največji proizvajalec penine v Sloveniji, ponašajo pa se
tudi z mirnimi vini, kjer je »Traminec s črno etiketo« postal prava slovenska vinska
legenda. Turistom ponujajo oglede treh kleti ter degustacije njihovih odličnih penin
in vin; če le-ti želijo, kot pravijo strastni vinogradniki, »slišati vinograde«, jim
ponujajo vožnjo s turističnim vlakom po vinski cesti Radgonsko-Kapelskega
vinorodnega okoliša. V Domu penine je moč kupiti vse njihove proizvode; prav
tako ponujajo vina in penine iz njihove zakladnice arhivskih vin vse od leta 1977.
Čez dve leti bo mogoče pri njih kupiti tudi prvo ekološko pridelano vino,
Radgonsko ranino.
Vsako leto, letos že sedmo leto zapored, organizirajo eno večjih in bolj obiskanih
prireditev v Gornji Radgoni, tj. Dan odprtih kleti. To je prireditev, ki poteka cel dan
in je primerna za vse starostne skupine.
Velik delež k promociji vinskega turizma prida tudi Vinarstvo Kupljen v središču
Kapelskih goric. Le-ti so znani po pridelavi kakovostnih, vrhunskih, predikatnih in
arhivskih vinih. Ukvarjajo se predvsem z vinogradništvom in vinarstvom, kot z
dodatno dejavnostjo pa se ukvarjajo še s turizmom v Vinskem hramu Franca
Kupljena.
K promociji vinskega turizma velik delež doprineseta tudi društvi: Društvo
vinogradnikov in ljubiteljev vina Kapela ter Društvo vinogradnikov Radgonsko-
Kapelskih goric s svojimi vsakoletnimi prireditvami.
Kljub številnim možnostim, ki jih ponuja narava med vinorodnimi griči, pa so na
preučevanem območju registrirani samo štirje vinotoči. Veliko več pa je tistih, ki
kot dopolnilno dejavnost na kmetiji prodajajo svoje vino.
110
Radgonske gorice
Na razgibanem področju med reko Muro in Ščavnico vinsko trto že od nekdaj
častimo in ji znamo ustreči. Že v kroniki benediktinskega samostana Admont v
Gornji Radgoni najdemo, da so že benediktinci po letu 1630 zanesli k nam vinsko
trto. V zgodovino vinogradništva na gornjeradgonskem območju sta se zapisali dve
družini, in sicer Klajnošek in Bouvier. Leta 1849 je bilo ustanovljeno podjetje
»Bratje Kleinošeg«, kot veletrgovina z vinom in šampanjska klet. Leto 1852 pa je
bilo prelomno leto, saj je bila na trg prodana prva količina domače radgonske
penine, pridelane po klasični metodi s sekundarnim vrenjem v steklenici. O tem je
takrat pisal celo eden pomembnejših slovenskih časopisov, Bleiweisove novice.
Kasneje je Kleinoškovo podjetje odkupila družina, ki je v naše kraje prišla iz
francosko govorečega dela Švice. Do konca stoletja je podjetje prejelo na številnih
razstavah mnoga priznanja. Tudi po veliki katastrofi med leti 1896 in 1909, ko je
trsna uš uničila številne vinograde, je tej družini kljub velikim vlaganjem uspelo
obnoviti vinograde. Družina Bouvier je skozi leta proizvodnjo močno razširila in
zgradila še danes uporabne kleti. Takoj po drugi svetovni vojni je bilo celotno
njihovo premoženje, tako nepremičnine kot premičnine, zaplenjeno in z odločbami
okrajnega sodišča v Gornji Radgoni konec leta 1946 preneseno v last splošnega
ljudskega premoženja. Uradni naziv novonastalega posestva se je glasil:
Ministrstvo za kmetijstvo, Uprava Državnega posestva Gornja Radgona. Leta 1955
se je ustanovilo Vinogradniško gospodarstvo Gornja Radgona, ki je upravljalo
vinograde in kleti. Leta 1963 se je ime podjetja skrajšalo in nastal je Kombinat
Radgona, ki je z nekaj spremembami imena podjetja deloval do leta 1997, ko je bila
ustanovljena današnja delniška družba Radgonske gorice, d. d. Družba je danes
največji pridelovalec penin v Sloveniji, ponaša pa se tudi s številnimi vini.
Zagotovo so, poleg že omenjenega traminca, najbolj znana še Radgonska ranina in
številna druga vina. Zagotovo so Radgonske gorice zelo znane tudi po najbolj
priljubljenem namiznem vinu »Janževec, to je ime blagovne znamke za belo zvrst
vina. Zvrst pomeni, da je mešanih več sort različnih tipov okusa, ki se med seboj
dopolnjujejo (Just, 2007).
111
Radgonske gorice, d. d., danes obdelujejo 480 ha vinogradov. 380 ha imajo svojih
vinogradov in 100 ha v najemu od VV Kapela, ki je v stečaju. Vsako leto precej
grozdja tudi odkupijo od privatnih pridelovalcev; tako letno skupaj pridelajo 3.8
milijonov litrov vina (Kovačič, 2016). Radgonske gorice se danes ponašajo s tremi
vinskimi kletmi, to so:
Klet pod skalo,
Klet pod slapom,
Klet pod rimskim kolesom.
Slika 28: Paradni konji Radgonskih goric.
Vir: A. Breznik.
112
Klet pod skalo je klet, v kateri dozoreva Zlata radgonska penina. Metodo
pridobivanja šampanjca je iznašel menih Dom Perignon v 17. stoletju. Bistvo
klasične metode je dolgotrajno vrenje in dozorevanje penečega se vina v
steklenicah. V peninski kleti pod skalo traja priprava po klasični metodi najmanj
dve leti in izgleda tako: Pot Zlate radgonske penine se prične v vinogradu. Najprej
je potrebno izbrati pravo sorto, tradicionalno je to chardonnay. Zaradi potrebne
svežine jo trgajo malo prej. Mošt napolnijo v vrelne posode, kjer poteka
fermentacija. Osnovno vino za proizvodnjo penin ima nekoliko nižjo vsebnost
alkohola.
Naslednje leto spomladi to vino pripravijo za polnitev v šampanjske steklenice. V
vsako steklenico dodajo k osnovni vrsti vina vrelno kvasovko, ki ima sposobnost
prevreti ves sladkor v alkohol. Po polnitvi se steklenice zaprejo z nerjavečim
kronskim zamaškom in položijo v vodoravni položaj, kjer v miru poteče sekundarna
fermentacija. Ravno v tem procesu se spremeni normalno vino v dragoceno penino,
ki ima 4–5 barov pritiska v obliki CO2. Vino v steklenicah v vodoravnem položaju
zori na kvasovkah od 2 do 3 let. Po določenem času zorenja se te steklenice
Slika 29: Klet pod skalo.
Vir: ://www.radgonske-gorice.si/wp-content/gallery/sampanjska-klet/pos20111209_srd7042.jpg.
113
postavijo na posebna šampanjska stojala. Značilnost teh stojal je, da so iz
kakovostnega lesa, steklenice na njih pa so postavljene pod določenim kotom. Na
stojalih se steklenice vsak dan ročno tresejo, tako da se vsaka steklenica posebej
pretrese in obrne za četrt obrata. Namen tega postopka je, da šampanjsko kvasovko,
ki se nabere na steni steklenice, s tresenjem počasi usmerjajo v vrat steklenice. Po
končanem tresenju se steklenice poberejo iz šampanjskih stojal in se položijo
navpično v posebne palete. Sledi postopek degoržiranja ali odstranjevanja droži iz
steklenice. S posebno napravo najprej zamrznejo vrat steklenice, potem pa
odstranijo kronski zamašek. Pritisk, ki je nastal v steklenici, izvrže nakopičeno
zamrzlino. Nato dodajo sladilni liker, s katerim napravijo okuse: »ekstra« suho,
suho in polsuho. Sledi zapiranje steklenic s plutovinastim zamaškom, na katerega
namestijo še varnostno košarico. Po etiketiranju je penina primerna za prodajo. Z
originalno klasično šampanjsko metodo dosegajo izjemno kvaliteto. To potrjujejo
mnoge zlate medalje in šampionski naslovi, pridobljeni v času dolgoletne, več kot
160-letne tradicije peničarstva v Gornji Radgoni (Rihtarič; Rogan, 2002).
Klet pod slapom je klet, ki so jo obnovili zaradi nenavadne atrakcije v njej. V kleti
iz skale grajskega hriba
teče slap, ki je posebnost
te kleti in ki ob
degustacijah različnih vin
vzbuja posebne občutke.
V tej kleti oz. dveh, ki sta
med sabo povezani s
hodnikom, hranijo več
kot 120.000 steklenic
različnih vrhunskih vin
(Radgonske gorice, d. d.,
2014).
Slika 30: Klet pod slapom.
Vir: http://www.radio1.si/21437.
114
Klet pod rimskim kolesom imenujejo tako zaradi tega, ker so v spomin na rimske
čase in v zahvalo generacijam vinogradnikov v klet vgradili rimsko kolo. Kolo
skupaj s sončno svetlobo, ki prihaja skozenj, simbolizira razvoj vinogradništva in
vinarstva v Radgonskih goricah (Radgonske gorice, d. d., 2014).
Na tem mestu naj omenimo čudovito klet na Kapelskem vrhu, ki je bila zgrajena
leta 1921 in jo je upravljala družba Vinogradništvo in vinarstvo Kapela, d. d., ki je
tako pred časom praznovala že svoj 90. jubilej, a je kmalu za tem, leta 2014,
žalostno končala v stečaju. Klet je bila zgrajena v letu 1959 kot prva okrogla klet v
slovenskem prostoru in je bila v letu 1974 dograjena na skupno kapaciteto 1,3 mil.
litrov. Takrat je veljala za najsodobnejšo klet v bivšem jugoslovanskem prostoru in
pomemben učni center. Celotna klet je pod zemljo; temperatura v njej je vedno
okrog 10 C°, zato so v njej dozorevala odlična vina. Po gričih kapelskih goric raste
najstarejši nasad traminca v slovenskem prostoru, star 60 let, kar velja za
nacionalno bogastvo slovenskega vinogradništva. Traminec je ena najstarejših sort
vinske trte v Evropi in daje vrhunska bela vina. Je zelo zahteven glede tal in lege,
Slika 31: Klet pod rimskim kolesom.
Vir: : http://www.radgonske-gorice.si/wp-content/gallery/buteljcna-klet-pod-rimskim-
kolesom/pos20111209_srd7085.jpg.
115
saj mu ustrezajo višje lege ter bolj topla, globoka in ne presuha tla. V Sloveniji je
zasajenih 256 ha le-tega, od tega 240 ha na vinorodnem področju Štajerske. V
zborniku Traminec – zlato v vinogradu, ki ga je izdala družba VV Kapela, je dr.
Slavica Šikovec zapisala: «Tako veliko vrhunskih sortnih vin na enem mestu, vse
prodano in rezervirano za izvoz, nisem nikoli več našla v mojem dolgem življenju,
ne doma ne v tujini. Imam jih v spominu kot nek maksimum, kar lahko da narava
in človek s svojim delom, za človeka ...«.
Vse to naravno bogastvo in delo številnih rok je šlo leta 2014 v stečaj. Leta 2015 je
vinograde prevzela družba Radgonskih goric, d. d., za klet pa ne najdejo lastnika in
še naprej propada.
Slika 32: Kapelska vinska klet.
Vir: http://www.delo.si/assets/media/picture/20160114/Kapela%20klet% 2012jan16%20004.jpg?rev=1.
116
Slika 33: Vinski hram Kupljen.
Vir: http://www.kupljen.si/predstavitev.htm.
Prireditev Dan odprtih kleti
Prireditev se vedno odvija tretjo nedeljo v juniju in letos bo že sedma po vrsti.
Prireditev je namenjena vsem generacijam. Začne se z otroško predstavo,
najmlajšim pa so cel dan na voljo številna igrala in zabava ob njih. Za športne
navdušence ponujajo rekreacijski kolesarski podvig skozi vinograde Radgonskih
goric. Ob 12. uri sledi na mostu prijateljstva svečani dvig stotih steklenic Zlate
radgonske penine, ki so leto dni zorele na dnu reke Mure, kajti vsako leto na dno
Mure potopijo novih 100 steklenic. Čez cel dan so odprte tudi vse kleti Radgonskih
goric, d. d., kjer organizirajo vodene oglede s pokušino penine in oglede
proizvodnje njihovih vin in penine. Popoldan sledi zabavni del programa s
pohodom skozi Radgonske gorice ali krožnimi panoramskimi vožnjami s
turističnim vlakcem. Na ta dan je vsem obiskovalcem omogočen tudi nakup
njihovih proizvodov po promocijskih cenah.
Vinar Kupljen, d. o. o.
Vinarja Kupljena najdemo le dva kilometra vstran od izvoza z avtoceste za Sveti
Jurij ob Ščavnici. Skozi vas Okoslavci pelje cesta med vinogradi in tik ob glavni
cesti se nahaja njihova kmetija.
117
Podjetje Vinar Kupljen, d. o. o., imata dva brata vinarja, to sta Franc in Vladimir
Kupljen. To podjetje je bilo ustanovljeno leta 1992, toda tradicija vinogradništva
na njihovi kmetiji sega daleč nazaj, saj so se že dedje in pradedje ukvarjali z
vinogradništvom in vinarstvom, vendar v manjšem obsegu. Danes obdelujejo 30 ha
vinogradov, polnijo buteljke ter se ukvarjajo s turizmom v vinskem hramu Franca
Kupljena (Vinar Kupljen, d. o. o., 2016).
Ponujajo ogled vinske kleti z degustacijo, ki ima kapaciteto do 200 tisoč litrov vina.
Leta 1985 so napolnili prvo buteljko in danes napolnijo že 30–40 tisoč buteljk na
leto.
Potrebe so narekovale in spoznali so, da jim zmanjkuje prostora v turistične
namene. Tako so leta 2005 dogradili prostor za turizem in tako sedaj sprejmejo do
60 gostov. Gostom ponujajo kakovostna in vrhunska vina: traminec, renski rizling,
rumeni muškat, laški rizling, chardonay, šipon … Poleg odličnih vin ponujajo tudi
pristne prleške dobrote: meso iz »tünke«, domačo klobaso in salame, suho šunko,
dobrote iz krušne peči: domači kruh, prleško gibanico, »kvasenico«, »ocvirkovo
pogačo« ... (Vinar Kupljen, d. o. o., 2016).
Vinogradniški društvi
Društvo vinogradnikov in ljubiteljev vin Kapela v turističnem smislu organizira
skupaj s Turističnim društvom Klopotec Kapela dve prireditvi:
1. Praznik traminca in dvig klopotca (na Marijin praznik, na dan velike maše,
tj. 15. avgusta),
2. Martinovanje in spust klopotca (kar je vezano na dan sv. Martina, datum pa
se določa po dogovoru s prireditelji iz Gornje Radgone).
Na obe prireditvi vabijo tudi vinogradnike iz okoliških krajev. Tako jim dajo
možnost za promocijo, predstavitev in hkrati pripomorejo k njihovi boljši prodaji
in prepoznavnosti. Obenem jih ob tem skušajo ozavestiti, da je potrebno premagati
strah pred konkurenco v neposredni bližini in da se le-ta mora čim prej sprevreči v
118
sodelovanje. Le v skupnem sodelovanju je namreč moč iztržiti še več, saj bomo le
tako privabili še več gostov v naše kraje.
Kot posebnost severovzhodne Slovenije oziroma kot simbol vinogradniških krajev
in zato tudi Radgonsko-Kapelskih goric moramo omeniti klopotec, ki je tudi
središče obeh zgoraj omenjenih prireditev.
Klopotec je lesena naprava, ki se v celoti uporablja za plašenje ptičev v vinogradu,
po ljudskem izročilu pa izganja tudi kače iz vinograda. Klopotec bi se naj pri nas
pojavil sredi 18. stoletja in velja za izviren slovenski izdelek, o katerem vemo bolj
malo.
Klopotci se v vinogradih oglasijo takoj, ko začne zoreti grozdje, zatem pa naj bi
veljala prepoved gibanja po vinogradu. Klopotci se postavljajo od 10. pa do
najkasneje 24. avgusta, večinoma na dan velike maše, tj. 15. avgusta. Če kaže, da
bo letina dobra, poje veliko klopotcev, ki mehčajo jagode; če pa pridelek uniči toča,
jih predčasno snamejo; nekdaj je veljalo, da je tišina v vinogradu naznanjala lakoto.
Klopotec se natakne na nekje 4–6 m visok lesen drog. Sestavljen je iz lesenega
jarma, skozi katerega je prečno vsajen gredelj. Na eni strani so pritrjena vetrnice
oziroma »letance«, na drugi strani pa je rep ali metla, navadno iz brezovih vej.
Klopotec se ravno zaradi metle lahko obrača po vetru. Bistven del klopotca je os,
na katero so pritrjeni »macleki«, ki ob vrtenju osi, ki jo poganjajo »letance«,
udarjajo ob desko, ki je posebne oblike in obešena. S tem klopotec ustvarja značilen
zvok, po katerem je tudi dobil ime.
Slika 34: Nastop tamburaške skupine in razstava traminca na prireditvi.
Vir: http://articija.blogspot.si/2015/08/praznik-traminca-in-dvig-klopotca-na.html.
119
Ločimo več tipov klopotcev. Velikost je pomembna od lastnika in od vetrovnosti
lege, število kril pa od kraja nastanka. Pri nas se postavljajo prleški štirikrilni
klopotci. Oglašanje klopotca je v marsikom prebudilo tudi domišljijo, ki se je prelila
v verze. Tako so na račun klopotca nastali številni verzi in številne pesmi (Perko
idr., 1998).
Novakov klopotec
Tam na griču
vrh goric
dan na dan klepeče
čudno eden stric.
In se krega
in klopoče
da v dolino se razlega.
Dan na dan in vse noči
jezik neprestano
svoj vrti.
Tale čuden stric,
ki stoji na vrh goric
in klepeče prav do mraka,
je klopotec vinogradnika
Novaka.
Manko Golar
Slika 35: Klopotec. Vir:
http://articija.blogspot.si/2015/08/praznik-traminca-in-dvig-klopotca-na.html.
120
Na območju UE Gornja Radgona ne deluje samo kapelsko društvo, ampak še
Društvo vinogradnikov Radgonsko-Kapelskih goric, s sedežem v Gornji Radgoni.
Društvo vsako leto v maju vabi na Dan odprtih kleti v Sovjaku. To je pohod, na
katerem se zbere precej pohodnikov, ki se po kratkem kulturnem programu podajo
na obhod po vinogradih in vinskih kleteh sovjaških vinogradnikov. Pohodnikom v
vsaki kleti postrežejo s kapljico svojega najboljšega vina, za krepčilo pa poskrbijo
gospodinje z obloženimi kruhki, s »pogačami«, z »ocvirkovicami« in s še čem.
121
6 TURIZEM NA KMETIJI
Temeljni okvir podeželskega turizma predstavljajo turistične kmetije. Leta 2014 je
bilo v Sloveniji skupaj 454 kmetij, ki so nudile nastanitev skupaj z gostinsko
ponudbo. Sem se uvrščajo:
kmetija z nastanitvijo,
kmetije z nastanitvijo in s prostorom za kampiranje.
Kar 633 kmetij je obiskovalcem nudilo hrano in pijačo. To so:
vinotoči,
izletniške kmetije,
osmice,
planšarije.
339 kmetij je obiskovalcem nudilo zgolj različne storitve, ki jih uvrščamo v turizem
na kmetiji z drugo ponudbo:
oddajanje površin za piknike;
ježa domačih živali;
prikaz del iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti;
ogled kmetije in njenih značilnosti ter ogled okolice kmetije;
oddajanje športnih rekvizitov;
žičnice, vlečnice in sedežnice;
turistični prevoz potnikov z vprežnimi vozili;
prikaz vseh del iz drugih vrst dopolnilne dejavnosti na kmetiji (Cigale idr.,
2014, Register dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, 2014).
Turizem na kmetiji lahko obravnavamo kot pomembno dopolnitev kmetijskega
sektorja, ki kmetom omogoča lažjo prodajo lastnih pridelkov in izdelkov. Članom
kmečkega gospodinjstva tako omogoča dodaten vir zaslužka ali celo polno ali le
delno zaposlitev. Omogoča racionalnejšo rabo razpoložljivih virov kmetije oziroma
je pomemben stabilizator podeželskega prebivalstva. Vztrajna rast števila kmetij in
razvoj dodatne ponudbe na kmetijah in aktivnosti, ki so povezane s turizmom na
kmetiji, kažejo, da so kmetje prepoznali priložnost za unovčenje proizvodov in
122
storitev na kmetiji. Dopolnilna dejavnost turizem na kmetiji v Sloveniji postopoma
in počasi prerašča v vse pomembnejšo obliko turistične ponudbe, kar se odraža
predvsem na lokalni in regionalni ravni. Razvoj je očiten, ne samo kar se tiče števila
ponudnikov, ampak tudi same kvalitete. Kakovost storitev je vedno višja, ponudba
je vedno bolj pestra in prilagojena povpraševanju (Cigale idr., 2014).
Več avtorjev poudarja, da je ponudba turističnih kmetij razmeroma slabo poznana,
deloma pa so o njej prisotne tudi napačne stereotipne predstave. To je posledica več
dejavnikov. Številni posamezniki si ustvarjajo predstavo o turizmu na kmetiji na
podlagi obiskov izletniških turističnih kmetij, ki predstavljajo le del ponudbe
turizma na kmetiji, ki pa ni nujno blizu ponudbi turističnih kmetij z nastanitvijo.
Glede na to, da se precejšen del turističnega povpraševanja vedno bolj usmerja k
težnji po zelenem in mirnem okolju, imajo kmetije, ki se odločajo za turizem na
kmetiji vedno večje razvojne možnosti. Hkrati se soočajo z vedno večjo konkurenco
drugih oblik turizma in s hitrimi spremembami na turističnem tržišču. Turizem na
kmetiji je še vedno tako imenovani nišni turizem, kar bo zaradi svojega značaja
ostal tudi v prihodnosti (Cigale idr., 2014).
V skrbi za okolje, dobro počutje živali in svoje zdravje so začele nastajati ekološke
kmetije. Prve kontrolirane ekološke kmetije so začele nastajati po letu 1998. Beseda
ekološki ima enak pomen kot biološki. Ekološko kmetijstvo je kmetovanje s
poudarkom na sožitju z naravo in ohranjanju rodovitnosti tal z uporabo organskih
gnojil. Kmetija mora ravnati v skladu s trajnostnim načelom, kjer se skrbi za
ravnovesje med vsemi vključenimi elementi na področju tal, rastlin, živali in
človeka. Njihovo osnovno vodilo je: Boljša kot so tla, manj je škodljivcev in bolezni
(Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano, 2016).
Na območju Upravne enote Gornja Radgona je po podatkih UE Gornja Radgona
registriranih:
40 kmetij z dopolnilno dejavnostjo;
za nastanitev je registrirana ena kmetija;
gostinsko storitev nudijo 9 kmetij, 4 vinotoči in 4 izletniške kmetije.
123
Za nastanitev je registrirana:
1. Vinogradniško-turistična kmetija Borko, Danijela BORKO, Črešnjevci 9,
Gornja Radgona.
Kmetije, ki nudijo gostinsko storitev, so naslednje:
1. Turistična kmetija Benko Milena, Benko Milena, Spodnja Ščavnica 10,
Gornja Radgona;
2. Vinogradniško-turistična kmetija Borko, Borko Danijela, Črešnjevci 9,
Gornja Radgona;
3. Turistična kmetija Hari, Božič Nada, Sp. Ščavnica 42, Gornja Radgona;
4. Vinotoč Celec, Celec Erih, Stogovci 58, Apače;
5. Hiša penin Frangež, Frangež Jernej, Hercegovščak 41 A, Gornja Radgona;
6. Roškar izletniško turistična kmetija, Roškar Anton, Lastomerci 25, Gornja
Radgona;
7. Vinotoč Belak, Smodiš Belak Barbara, Radenski Vrh 31, Radenci;
8. Steyer vina, Steyer Danilo, Plitvica 10, Apače;
9. Kmetija Fleisinger, Fleisinger Zvonko, Sp. Ivanjci 31, Gornja Radgona.
Registrirani so štirje vinotoči, in sicer:
1. Vinotoč Celec, Celec Erih, Stogovci 58, Apače;
2. Hiša penin Frangež, Frangež Jernej, Hercegovščak 41 a, Gornja Radgona;
3. Vinotoč Belak, Smodiš Belak Barbara, Radenski Vrh 31, Radenci;
4. Kmetija Fleisinger, Fleisinger Zvonko, Sp. Ivanjci 31, Gornja Radgona.
Registrirane so štiri izletniške kmetije, to so:
1. Turistična kmetija Benko Milena, Benko Milena, Spodnja Ščavnica 10,
Gornja Radgona;
2. Turistična kmetija Hari, Božič Nada, Sp. Ščavnica 42, Gornja Radgona;
3. Roškar izletniško turistična kmetija, Roškar Anton, Lastomerci 25, Gornja
Radgona;
4. Steyer vina, Steyer Danilo, Plitvica 10, Apače (Upravna enota Gornja
Radgona, 2016).
124
Karta 10: Kmetije z gostinsko ponudbo v Upravni enoti Gornja Radgona.
125
6.1 Nastanitvene kmetije
6.1.1 Vinogradniško-turistična kmetija Borko
Kmetija Borko je nastanitvena kmetija na obravnavanem območju in se nahaja blizu
mesta Gornja Radgona. Kmetija ima 12,5 ha zemlje, od tega je 7,5 ha pokritih z
vinogradi. Tako v več kot 500 let stari vinski kleti zorijo v hrastovih sodih vrhunska
vina: renski rizling, traminec, beli pinot, sivi pinot, chardonnay, sauvignon,
radgonska ranina, laški rizling in šipon. Poleg izbranih vin pa gostom ponudijo tudi
kulinarične posebnosti iz domače kuhinje. To je vsekakor orehova »kvasenica«,
poleg nje pa ponujajo še kislo juho, dušeno zelje, meso iz »tünke«, kmečko malico
s klobaso in domači kruh iz kmečke peči.
Na kmetiji prodajajo tudi vino, domači kruh in zaseko. Pripravljajo degustacije
svoje žlahtne kapljice, v jeseni pa se gostje lahko udeležijo trgatve v njihovih
vinogradih in tako spoznajo začetke proizvodnje vina.
Gostom je na razpolago 14 postelj v 4-ih sobah in apartmaju najvišje kategorije.
Slika 36: Vinogradniško-turistična kmetija Borko in njihova 500 let stara vinska klet.
Vir: A. Breznik.
126
6.1.2 Kmečki turizem Pri Alenki16
Kmečkega turizma Pri Alenki ne najdemo med turističnimi kmetijami, saj so
registrirani kot M. M. Kaučič, podjetje za proizvodnjo, trgovino in storitve, d. o. o.
Kmetija se nahaja v neposredni bližini Negove v Slovenskih goricah in spada med
večje kmetije, saj redijo do 80 glav živine, 20 prašičev, 10.000 kokoši nesnic in
nekaj piščancev. Obdelujejo 40 ha zemlje, kjer pridelujejo predvsem koruzo,
pšenico in travo. Vso krmo izključno porabijo za prehrano svojih živali.
Na kmečkem turizmu ponujajo različne jedi iz domače kuhinje. To so predvsem
domače kmečke jedi – ajdovi in koruzni žganci z ocvirki, kmečke narezke in druge
jedi po naročilu. Poleg pestre kulinarične ponudbe ponujajo še domače izdelke,
domači med, vse vrste domačih testenin in sveža kokošja jajca. Sprejmejo lahko
skupine do 200 ljudi, ponujajo pa tudi možnost prenočitve, saj imajo deset dvo- ali
triposteljnih sob.
Pestrost narave, v kateri se nahaja kmetija, nudi obilico možnosti za aktiven dopust
na kmetiji.
16 Podatki pridobljeni s pogovorom z Alenko Kavčič.
Slika 37: Kmečki turizem Pri Alenki.
Vir: A. Breznik.
127
6.2 Vinotoči
6.2.1 Vinotoč Celec17
Vinotoč Celec se nahaja v Občini Apače. Vinotoč ponuja domače suhomesnate
dobrote in odlična domača vina.
6.2.2 Hiša penin Frangež18
Na Hišo penin Frangež opozarjajo velike usmerjevalne lesene table na vseh vpadnih
cestah tik pred prihodom v kraj Gornja Radgona.
Pridelujejo šampanjec po tradiciji dedov, po stari klasični metodi. To pomeni, da
vino prvič vre v hrastovih sodih, drugič pa v steklenicah. Svojo paleto penin so
razširili in ponujajo:
Radgona Cuvee – pridelava po Charmat postopku,
FP Fruit JAGODA – damska penina z okusom jagode,
FP Fruit BRESKEV – damska penina z okusom breskve,
FP Light – penina z manj alkohola – 4,5 %.
17 Podatki pridobljeni na spletni strani Pannon pleasure. 18 Podatki pridobljeni na spletni strani Frangež.
Slika 38: Vinotoč Celec.
Vir: http://www.pannon-pleasure.eu/si/uzitek-v-gibanju-12/vinotoc-celec-stogovci.html.
128
Frangeževa hiša penin je dobila številna priznanja na specializiranih vinskih sejmih
tako doma kot v tujini.
V svoji ponudbi imajo ogled šampanjske kleti z degustacijo penin, ob tem gostom
ponujajo tudi domače dobrote. Njihovih penin ni mogoče kupiti v prosti prodaji, so
pa na voljo v boljših restavracijah, hotelih in pri njih doma.
6.2.3 Vinotoč Belak19
Vinotoč se nahaja na obronkih Radgonsko-Kapelskih goric v Občini Radenci. Od
Radencev je oddaljen 3 km. Družina Belak se že vrsto let ukvarja z gojitvijo vinske
trte. Že davni predniki so bili znani vinogradniki, pa tudi sedanja generacija se z
vinogradništvom ukvarja že vse življenje. Trenutno obdelujejo 3 ha vinogradov.
Vinotoč so uredili v eni izmed številnih zidanic na tem območju. Obnovili so 400
let staro zidanico, ki so jo večinoma ohranili v prvotnem stanju. V starem delu je
kmečka soba s 25-imi sedeži in z veliko krušno pečjo, v osrednjem prostoru pa je
ena večjih lesenih vinskih »preš« v Sloveniji z 12-metrskim »prešnim« tramom, s
katero je bilo možno naenkrat »prešati« 10 ton grozdja. Na« prešnem« kamnu je
19 Podatki pridobljeni s pogovorom z Gregorjem Belakom.
Slika 39 Hiša penin Frangež.
Vir: http://www.f-p.si/o_nas.asp.
129
vklesana letnica 1711, na sami »preši« pa je letnica 1839. Na samem vhodu v vinsko
klet je kamnit portal z letnico 1611, kar priča o starosti same zidanice.
V kleti s starimi lesenimi sodi organizirajo degustacije njihovih specializiranih
hišnih vin (radenčan, kerner, renski rizling, rumeni muškat, sauvignon, chardonay
...), k temu pa ponudijo domače meso in klobase iz »tünke« in zaseko. V novem
delu zidanice je zimski vrt s 35-imi sedeži in čudovitim pogledom na njihove
vinograde. Zidanica se nahaja na čudovitem hribu, s katerega je prekrasen razgled
na dolge prekmurske ravnice, vse do Lendave na vzhodu in Slovenskih goric in
Mariborskega Pohorja na zahoda. Lep pogled je tudi na farno Cerkev sv. Marije
Magdalene na Kapelskem Vrhu.
Na vinotoču poleg domačih vin ponujajo še hišni narezek, prleško gibanico,
»kvasenico« in »ocvirkovico«.
Na vinotoču imajo namen, v kolikor bodo razmere in denarna sredstva dopuščala,
v roku petih let urediti še sobe za goste in tako obstoječo ponudbo še povečati.
Slika 40: Vinotoč Belak in obnovljena preša.
Vir: A. Breznik.
130
6.2.4 Kmetija Fleisinger20
Kmetija Fleisinger se nahaja v Ščavniški dolini le dva kilometra od izvoza z
avtoceste Sveti Jurij ob Ščavnici.
Na kmetiji so se prvotno ukvarjali z govedorejo in s poljedelstvom, leta 1997 pa je
kmetijo prevzel mlajši naslednik in jo usmeril v poljedelstvo, vinogradništvo in
turizem na kmetiji. Na kmetiji obdelujejo 36 ha zemlje, od tega je 23 ha njiv in 13
ha vinogradov. Pridelujejo različne zvrsti vina, kot so sivi pinot, renski rizling,
sauvignon, rumeni muškat, kerner, laški rizling, šipon, traminec, modri pinot,
modro frankinjo in zweigeld.
Leta 2007 je kmetija dobila naziv »Naj domačija 2007«, kar jim je dalo dodatno
motivacijo za gradnjo in tako so leta 2010 odprli vrata Vinskega hrama; leta 2011
pa so na kmetiji uredili še prostor za piknike.
Kmetija je za svoja vina prejela številna priznanja, poleg odličnih vin pa na kmetiji
postrežejo tudi z gobovo juho, mesom iz »tünke«, domačimi klobasami in domačim
kruhom ter gibanico iz krušne peči. Poleg domačega vina in buteljčnih vin kmetija
prodaja še suhomesnate izdelke, domači jabolčni kis in bučno olje.
20 Podatki pridobljeni na spletni strani Kmetije Fleisinger.
Slika 41: Kmetija Fleisinger.
Vir: http//www.kmetija-fleisinger.si/.
131
6.3 Izletniške kmetije
6.3.1 Turistična kmetija Benko Milena
Turistična kmetija se nahaja le dobra dva kilometra od magistralne ceste Lenart–
Gornja Radgona v naselju Spodnja Ščavnica.
Na kmetiji se je s turizmom ukvarjalo že več generacij. Trenutno so še vedno
aktivne tri generacije, ki tako z veseljem skrbijo za to, da bi se gostje še vračali k
njim. Kot dokaz stalnega izpopolnjevanja in predaje dejavnosti mlajšim na kmetiji
je trenutna nosilka dejavnosti na kmetiji Milena Benko postala zmagovalka
vseslovenske akcije izbora za Naj kmetico leta 2012.
Na kmetiji ponujajo domači kruh, meso, mlečne izdelke, zelenjavo, žganje in
domače vino. Njihove specialitete so domače juhe in domača raca s prilogo.
Slika 42: Turistična kmetija Benko Milena.
Vir: http://www.pannon-pleasure.eu/si/dedi-ina-in-zgodovina-10/turisticna-kmetija-benko- spodnja-
scavnica.html.
132
Kmetija ima urejen prostor za družabne igre, otroško igrišče; ponujajo izposojo
koles; njihovi obiskovalci pa imajo na kmetiji možnost videti tudi živali. Imajo
prašiče, krave, konje, kokoši …
6.3.2 Turistična kmetija Hari21
Turistična kmetija Hari se tako kot Turistična kmetija Benko nahaja v Spodnji
Ščavnici, le streljaj od magistralne ceste Lenart–Gornja Radgona, vendar na drugi
strani ceste. Kmetija leži na hribu, na eni strani poraslem z vinsko trto, na drugi pa
z gozdom. Od kmetije se ponuja lep razgled na Mariborsko Pohorje, Negovo in čez
mejo v Avstrijo.
Na kmetiji pravijo, da so postali znani po mesu iz »tünke«, domačih klobasah in
salamah. Gostom postrežejo z domačimi kolinami, s pečenicami, z gobovo juho z
ajdovimi žganci in na koncu za sladico ponudijo prleško gibanico iz krušne peči.
Ob dobri hrani ponujajo tudi dobro kapljico iz svojega vinograda, za konec pa
ponudijo še šilce domačega žganja. Pri njih lahko gostje kupijo poleg mesnih
izdelkov in vina še domači med.
21 Podatki pridobljeni na spletni strani www.slovenia.info.
Slika 43: Turistična kmetija Hari in njihova prleška gibanica.
Vir: https://www.facebook.com/TuristicnaKmetijaHari/photos/pb.409185819152393.-2207520000.1461777263./409229015814740/?type=3&theater.
133
6.3.3 Izletniško-turistična kmetija Roškar22
Izletniško-turistična kmetija Roškar se nahaja na hribu, obdana z lastnimi petimi
ha vinogradov v osrčju Radgonskih goric, natančneje v Lastomercih.
Ponašajo se z bogato tradicijo vse od leta 1971, saj gre za enega izmed prvih
kmečkih turizmov v Pomurju. S kmečkim turizmom se danes ukvarja že tretja
generacija Roškarjevih ali, kot jim pravimo domačini, »Cafoukovih«.
Gostom ponujajo široko paleto domačih toplih jedi: različne juhe, mesne jedi,
številne priloge hladnih jedi: domače narezke, obložen kruh, sladice, predvsem
»pogače« (štajersko gibanico, »kvasenico«, »postržjačo«, »ocvirkovico« in
štruklje). Poleg odlične hrane ponujajo tudi svojo odlično kapljico. Pridelujejo
namizno vino, sortno vino, predvsem cchardonnay, rumeni muškat, sauvignon,
laški rizling in posebne predikate, tako imenovano Antonovo vino pozne trgatve.
Na kmetiji se poleg pridelave grozdja ukvarjajo še s pridelavo jagod in jabolk. Imajo
tudi lastno »farmo« jelenov in srnjadi. Na kmetiji lahko gostje poleg vina kupijo še
domače suhomesnate izdelke, bučno olje, domači kis in domači med.
Ob petkih svoje izdelke, predvsem domači kruh in »pogače«, prodajajo na tržnici,
v soboto pa v Trgovskem centru Tuš v Gornji Radgoni.
22 Podatki pridobljeni s pogovorom s Simono Roškar.
Slika 44: Izletniško-turistična kmetija Roškar.
Vir: http://turisticna-kmetija.si/.
134
Zaenkrat svoje ponudbe ne mislijo širiti, ker so bili prisiljeni zaradi zdravstvenih
razlogov svoje delo nekoliko omejiti. Če bo želja nadaljevanja tradicije katerega
izmed otrok, pa je dolgoročni cilj ureditev sob za goste.
6.3.4 Steyer vina
Posestvo Šteyer se nahaja v Občini Apače in je iz Gornje Radgone oddaljeno cca 4
km. Celotno posestvo je veliko 28 hektarjev, od tega je 16 hektarjev vinogradov, v
katerih raste 80.000 trsov. Letno pridelajo okoli 80 tisoč litrov vina, največ njihove
hišne sorte, tj. dišečega traminca. V vinski kleti je prostora za 110 tisoč litrov vina
v nerjavečih sodih in 20 tisoč litrov vina v lesenih sodih (Pomurec.com, 2015).
Leta 2015 so namenu predali obnovljeno in povečano vinogradniško-turistično
posestvo. Ureditev tega posestva je bila ena večjih investicij v tovrstni dejavnosti
na območju Gornje Radgone.
Novi prostori se raztezajo na kar 1550 m2. Le-ti obsegajo turistično kmetijo, vinsko
klet, arhivsko klet z vinsko banko, sušilnico za grozdje, prostor za žganjekuho,
prostor za predelavo oljnic in skladišče, s čimer so obogatili turistično ponudbo na
območju Občine Apač. Uredili so tudi degustacijske prostore s sodobno opremljeno
Slika 45: Posestvo Steyer in njihova vinska klet.
Vir: http://www.nina-potuje.com/kam-za-krompirjeve-pocitnice-ideja-za-izlet-pomurje/.
135
kuhinjo, ki so primerni za skupine do 48 ljudi. V okviru tega projekta so odprli tudi
manjši družinski kovaški muzej, saj je leta 1934 Jožef Steyer, dedek sedanjega
lastnika, postavil temelje domačije in kovaške delavnice ter je svoje življenje
posvetil delu v tej delavnici (Pomurec.com, 2015).
Pri njih si je možno ogledati tudi ampelografski vrt, kjer imajo svoje trte posajene
tudi številni znani Slovenci, večinoma kulturniki, glasbeniki, politiki, novinarji,
gostinci, vinarji, zdravniki, direktorji ... V ampelografskem vrtu je posajenih 156
različnih vrst (sort in selekcij) vinskih trt iz Slovenije in evropskih držav (z
grozdjem za vino, jedilnim grozdjem in zelo stare vrste, ki jih je težko sploh še kje
najti). Vrt so zasadili z namenom, da bi lahko v lastnem vinogradu opazovali več
sort vinske trte. Oberejo ga povsem ob koncu sezone, ob navzočnosti mnogih
lastnikov. Iz grozdja pripravijo posebno »vino prijateljstva«, ki ga napolnijo v
posebne steklenice kot belo in rdeče vino, ki ga ni v prodaji. Veselijo se ga številni
prijatelji in zbiralci, ki cenijo tako posebno darilo (Miklavc , 2011).
Slika 46: Ampelografski vrt pri Steyerjevih.
Vir: http://www.slovenskenovice.si/lifestyle/vrt-dom/trgatev-v-ampelografskem-
vrtu.
136
Slika 47: Turistična kmetija Marko in njihova jedilnica.
Vir: http://www.turizemmarko.si/.
Po besedah Magde Steyer pri njih skrbijo za promocijo predvsem z organizacijo
dveh ali treh večjih dogodkov na leto in tako poskrbijo, da postanejo prepoznavni
v lokalnem okolju in v širši regiji. Drugače se udeležujejo različnih sejmov, vinskih
festivalov in drugih prireditev po Sloveniji. Precej se predstavljajo in promovirajo
tudi izven meja; tako je njihova vina moč najti v Avstriji, Nemčiji, na Hrvaškem in
v Bosni in Hercegovini. Uspelo jim je prodreti tudi na Japonsko in Kitajsko, kamor
so pred kratkim izvozili prvo pošiljko svojih vin. Zelo dobro skrbijo tudi za
promocijo v časopisih in na spletnih straneh, predvsem z dogodki, o katerih
novinarji zelo radi pišejo. Tako v kratkem nameravajo sodelovati na prvem
dobrodelnem potopu vina v Blejsko jezero.
Drugače pa svoja vina najraje prodajajo sami doma, zraven ob dobri kapljici pa
gostom ponudijo še domač narezek. Gospa Magda je mnenja, da se najboljše stvari
prodajajo doma. Sodelujejo tudi z Zdraviliščem Radenci, v kratkem pa se bo začelo
sodelovanje tudi s termami Bad Radkersburg.
Svojo ponudbo so lansko leto razširili in trenutno je njihov cilj utrjevanje le-te in
ohranitev visokih standardov zdajšnje ponudbe. Trenutno o nadaljnji širitvi ne
razmišljajo, imajo po odprte možnosti za širitev. 23
6.3.5 Turistična kmetija Marko24
23 Podatki pridobljeni s pogovorom z Magdo Steyer. 24 Podatki pridobljeni s pogovorom z Vladimirjem Markom.
137
Turistične Kmetije Marko prav tako ne najdemo na seznamu turističnih kmetij v
UE Gornja Radgona, ker so registrirani kot Marko Vladimir, s. p. – kmečki turizem.
Kmetija se nahaja na območju Občine Apače, natančneje v Nasovi.
S turizmom se ukvarjajo že 25 let, polega le-tega pa še z vzrejo svinj in piščancev,
v veliki večini za potrebe v domači kuhinji, preostanek pa prodajo.
Turistom ponujajo domače jedi; tako je z njihovega jedilnika vedno mogoče dobiti
kislo juho, bograč, narezek, pečenega odojka, domačega piščanca in gibanico. Ob
dobri hrani postrežejo tudi z dobro domačo kapljico.
Na kmetiji je prostora za 140 oseb, v poletnih mesecih pa je možno posedeti tudi v
senci na terasi.
O širitvi ponudbe trenutno ne razmišljajo; v kolikor se bodo mladi odločili za
prevzem in nadaljevanje tradicije, pa že imajo ideje za širitev svoje ponudbe.
138
7 PREDLOG TURISTIČNE PONUDBE
7.1 Dvodnevni izlet
Po poteh žlahtne kapljice in mineralne vode
V svojo sredo vabi pokrajina žitnih polj in vinorodnih gričev ob desnem bregu reke
Mure. Tukajšnja legenda pravi, da pridni palčki pod zemljo utirajo pot mineralni
vodi, ki vsake toliko časa privre na plan. Po številnih gričih se v soncu bohoti vinska
trta, ki jo pridni domačini celo leto obdelujejo, v jeseni pa zlate jagode stisnejo v
mošt, ki se ob martinovem spremeni v žlahtno kapljico od sonca razvajenega
Janževca in Zlato radgonsko penino.
Obiščite pokrajino ob Muri, poskusite naravno mineralno vodo, kozarec Zlate
radgonske penine ter se okrepčajte s pravo domačo hrano! Povrhu pa še kos domače
»pogače« iz krušne peči!
1. DAN:
Z glavne ceste Maribor‒Gornja Radgona, v kraju Podgrad zavijemo z glavne ceste
proti Apačam. Pot nas bo vodila po ravninski, pretežno kmetijski pokrajini med
Muro na severu ter obronkih Slovenskih goric na jugu in zahodu. Prvi postanek bo
v središču apaške doline v Apačah, kjer si bomo ogledali Cerkev Marijinega
vnebovzetja, katere prve omembe segajo v 13. stoletje. V neposredni bližini stoji
tudi edina evangeličanska cerkev na tej strani reke Mure, ki je tudi središče
evangeličanske cerkvene občine.
Sledila bo vožnja do Turistično-rekreacijskega centra v Konjišču, kjer se bomo
sprehodili med urejenimi gramoznicami do Očeta panonskih hrastov, ki ga je pred
davnimi 1350-imi leti na bregovih reke s prodom zakopala reka Mura. Ob izkopu
139
gramoza, leta 2005, je ponovno ugledal luč sveta in od takrat je kot zanimivost
predstavljen tudi vsem nam.
Polni vtisov preteklosti se bomo po Apaški dolini zapeljali do Gornje Radgone.
Širne ravnice Apaškega polja bo zamenjal gričevnat svet, ki si ga bomo ogledali s
turističnim vlakcem podjetja Radgonske gorice, d. d., ki nas bo popeljal po vinski
cesti med vinograde Radgonsko-Kapelskih goric. Po približno 45-ih minutah
vožnje bomo prispeli na Turistično kmetijo Roškar, kjer bo sledilo tradicionalno
domače kosilo, ob pristni domači kapljici v prijetnem razpoloženju. Posladkali se
bomo še s prleško gibanico iz krušne peči. Na kmetiji imajo preizkušeno dobre
domače suhomesnate izdelke, bučno olje, domači kis, vino in med, ki vam jih bodo
tudi ponudili v svoji trgovini.
Po kosilu bo sledila vožnja z vlakom do največje kleti Radgonsko-Kapelskih goric,
kleti Radgonskih goric, d. d. Ogledali si bomo vse tri njihove kleti, a verjemite, da
ne bo ostalo le pri ogledih, saj bomo deležni tudi degustacije vrhunskih penečih in
mirnih vin.
Polni vtisov in okusov žlahtne kapljice se bomo podali do radgonskega Špitala, kjer
si bomo ogledali muzejsko zbirko Radgonski mostovi in se na kratko spoznali še z
zgodovino »mesta sejmov in penine«. Ob poti si bomo ogledali tudi Alejo velikih,
Spominski park » Nikoli več« in Cerkev sv. Petra.
Dan se bo počasi prevešal v noč in odpeljali se bomo v Ščavniško dolino do
Kmečkega turizma pri Alenki, kjer bosta sledila večerja in nočitev.
2. DAN:
Po zajtrku se bomo podali na pot po Ščavniški dolini, kjer si bomo ogledali naravno
zanimivost Stavešinske mofete, tj. naravno izhajanje ogljikovega dioksida iz
zemlje, in se zapeljali do enega najlepše urejenih izvirov mineralne vode v dolini,
Ivanjševske slatine, kjer bomo poskusili popolnoma naravno mineralno vodo.
Preko Janževega Vrha se bomo odpravili do turistične točke Pri preši« na Kapeli,
od koder se bomo povzpeli na 314 metrov visok hrib in si ogledali čudovito
baročno Cerkev sv. Marije Magdalene. Verjamemo, da se nam bo ponudil eden
140
najlepših razgledov v Slovenskih goricah na sosednje pokrajine. Če bomo gledali s
srcem, bomo morda videli tudi 49 zvonikov cerkva na bližnjih gričih in vrhovih.
Sledilo bo kosilo v Vinskem hramu Kupljen. Brata Kupljen pridelujeta odlično
vino, ki ga boste lahko preizkusili; kakšno buteljko, ki vam bo posebej všeč, pa
boste imeli možnost tudi kupiti.
Po kosilu z lokalnimi dobrotami se bomo podali v kraj in na mesto, kjer se je
napolnila prva steklenica mineralne vode Radenska. Danes na tem mestu stoji
Zdravilni vrelec, kjer bo začetek malce daljšega sprehoda »Med vrelci življenja«.
Del poti poteka po makadamski cesti, v miru in tišini po obronkih gozda, druga
polovica pa po asfaltni poti, vendar tudi ta ni preveč prometna. Po dveh urah se
bomo vrnili na izhodiščno točko in sledila bo sprostitev v termalnih bazenih
Zdravilišča Radenci.
141
Karta 11: Potek poti dvodnevnega izleta s točkami postanka.
142
7.2 Enodnevni izlet
V «mesto sejmov in penine«
Spoznajte obmejno mesto Gornja Radgona, mesto ob Muri, med žitnimi polji in
vinogradi. Poskusite žlahtno kapljico iz, od sonca razvajenih, vinogradov, domač
kruh in »kvasenico« iz krušne peči. Obiščite pa tudi sejem Agra, kjer vsako leto
razstavlja okrog 1700 razstavljavcev iz 30-ih držav.
Ob 9. uri bomo prispeli v »mesto sejmov in penine« in se povzpeli na grajski hrib,
kjer stoji grad iz 12. stol., ki ga je dal sezidati plemič Radigoj, po katerem so grad
ter kasneje trg in mesto tudi dobili svoje ime. Leta 1992 je bil grad obnovljen in
odprt za javnost.
Sledila bo panoramska vožnja z vlakom po Gornji Radgoni. Vlak nas bo pripeljal
pred vrata kleti Radgonskih goric in sledil bo ogled treh kleti (Pod skalo, Pod
rimskim kolesom in Pod slapom), kjer ima vsaka klet svojo dušo in bo predstavljena
skozi svojo zgodovino. Kot pravi Radgončani vas iz kleti ne bodo izpustili brez
pokušine Zlate radgonske penine in katerega izmed njihovih vrhunskih mirnih vin.
Vznemirjeni od lepot kleti in prefinjenega okusa penine nas bo iz Radgonskih goric
pot popeljala proti Turistični kmetiji Borko, kjer nam bodo postregli s pristno,
doma pridelano, hrano. Posladkali se bomo z domačo »orehovo kvasenico« iz
krušne peči. K dobri hrani sodi tudi dobra kapljica in prav to vzgajajo na kmetiji
Borko v svoji 400 let stari kleti, ki nam jo bodo z veseljem tudi razkazali, obenem
pa si boste lahko izbrali katero izmed vrhunskih vin, da se boste na »srčno« kmetijo
spomnili tudi ob kateri drugi priložnosti.
Sledil bo ogled Mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma Agra.
143
Karta 12: Potek poti enodnevnega izleta s točkami postanka.
144
8 SKLEP
Po pogovorih z večino ponudnikov storitev in domačih izdelkov na podeželju, s
predstavniki turističnih in vinogradniških društev, z zaposlenimi v turističnih
zavodih, v Radgonskih goricah in Zdravilišču Radenci smo prišli do sklepa, da je
na območju UE Gornja Radgona turistična ponudba relativno dobra, predvsem
glede števila ponudnikov. Največ je turističnih kmetij s hrano in pijačo ter
vinotočev. Zagotovo primanjkuje turističnih kmetij z možnostjo nastanitve, saj sta
na preučevanem območju samo dve takšni kmetiji, ter turističnih kmetij z drugo
ponudbo, ki bi poleg gostinskih storitev ponujale še negostinski del. Tovrstnih
turističnih kmetij, ki gostom poleg gostinskih in nastanitvenih možnosti omogočajo
še mnogo drugih dejavnosti in aktivnosti, se namreč v zadnjem času pojavlja vedno
več, saj želijo dlje časa zadržati goste na kmetiji in jim ponuditi celovitejšo storitev.
Počitnice na takšni kmetiji so drugačne, saj potekajo daleč stran od množic in
vsakdanjega hitenja, v naravi, kjer je mogoče najti kotiček za sprostitev in mirno
preživljanje prostega časa, predvsem pa imajo otroci igrišče brez meja in stik z
domačimi živalmi. Takšna ponudba kmetij na obravnavanem območju zagotovo
manjka.
Tabela 5: Swot analiza.
Prednosti:
bogata in ohranjena naravna in
kulturna dediščina;
možnosti razvoja naravnega in
aktivnega preživljanja prostega
časa;
možnosti za razvoj zelenega,
t. i. eko turizma;
obmejna lega;
ugodna klima;
odlični pogoji za razvoj
vinogradništva;
Slabosti:
slabo poznavanje lokalne
kulture in naravnih
znamenitosti pri domačinih;
slabo ali premalo označene
naravne znamenitosti;
slabo izkoriščen prostor ob
Muri in na njej za aktivno
preživljanje prostega časa;
slabo izkoriščeno in zaraščeno
Negovsko jezero;
145
vinske ceste;
številne vinske kleti;
Zdravilišče Radenci;
Pomurski sejem;
veliko število tematskih poti in
kolesarskih poti.
premalo izkoriščeno Blaguško
jezero;
v strategiji razvoja kmetijstva
ni bilo pogojev za ekološko
kmetijstvo;
nobenega ponudnika vin na
lokalnih tržnicah;
turistična društva pogrešajo
pomoč in strokovne nasvete
turističnih udeležencev v
upravni enoti;
pomanjkanje dovolj kvalitetnih
ponudnikov za hotelske goste,
oz. neprilagojenost le teh
hotelskim gostom.
Priložnosti:
usmeritve v ekološko
vinogradništvo;
predstavitev in prodaja na
lokalnih tržnicah;
boljša medsebojna povezanost
med strokovnjaki za turizem v
upravni enoti in turističnimi
društvi;
izboljšanje kvalitete ponudbe
ponudnikov na podeželju;
odprtje zdravilišča lokalnim
ponudnikom ter možnost
prodaje in promocije njih
samih;
Nevarnosti:
pomanjkanje znanja in preslaba
udeležba na strokovnih
izobraževanjih;
propadanje nekaterih kulturnih
znamenitosti (Meinlov grad,
Admontski dvorec, dvorec
Šahenturn);
pomanjkanje finančnih
sredstev;
izseljevanje mladih.
146
organizacija večje prireditve in
povezava vseh tvorcev turizma
v upravni enoti.
Ker je proučevano območje bogato z naravno in s kulturno dediščino, ponuja velike
priložnosti za razvoj kakovostne turistične ponudbe, ki sicer služi kot atraktivna in
dopolnilna ponudba hotelskim gostom na tem območju, vendar ne v takšni meri,
kot bi bilo potrebno. Ugotavljamo, da domačini slabo poznajo lokalne kulturne in
naravne znamenitosti. Če jih že poznajo, jih redko obiščejo, saj je zavedanje
pomena le-teh nizko. Prav tako so določene naravne znamenitosti slabo označene
ali so jih ne dolgo nazaj označili s premajhnimi tablami. Omenimo samo primer
mofet, ki so relativno redek naravni pojav v Sloveniji, a zelo malo domačinov pozna
njihov obstoj, še posebej njihov izvor in delovanje.
Zaradi raznolikosti reliefa in ohranjene naravne dediščine je območje izredno
zanimivo tudi za razvoj zelenega – naravnega turizma in aktivnega preživljanja
prostega časa. Razvoj turizma namreč kaže, da si vedno več ljudi želi počitnice
preživeti aktivno in atraktivno. Ocenjujemo, da je Upravna enota Gornja Radgona
območje s številnimi možnostmi, a razen nekaterih svetlih izjem so le-te slabo
izkoriščene. Prostor ob Muri in sama reka so zagotovo premalo izkoriščeni za
aktivni oddih v naravi. Ugotavljamo, da je turistična ponudba zelo skromna;
ponudba, ki je na voljo, pa je zelo slabo označena in še slabše promovirana. Prav
tako bi številna jezera, predvsem Blaguško jezero in Negovsko jezero, lahko
ponujala veliko več kot le sprehode in možnosti za ribolov, kajti še ta je omejen
zaradi zaraščenosti, predvsem Negovskega jezera. Moramo priznati, da so se tudi
tukaj v zadnjem času stvari začele izboljševati, vendar z gotovostjo lahko trdimo,
da manjka promocija. Sama postavitev »glampingov« še namreč ni dovolj za
turizem.
Prav tako v strategiji razvoja kmetijstva v tem obdobju ni bilo ustvarjenih pogojev
za razvoj alternativnih oblik, predvsem ekološko usmerjenih kmetij. Ko taka je
147
trenutno evidentirana le ena kmetija, ki kmetuje po ekoloških smernicah in
standardih.
Zagotovo pa lahko trdimo, da je vinogradništvo panoga, po kateri je to območje
poleg sejmov, mineralne vode in zdravilišča najbolj prepoznavno. Vinogradništvo
slovi po izredno kvalitetni kleti podjetja Radgonske gorice, d. d., kjer negujejo
vrhunska vina in penine. Poleg tega podjetja so tu še številni vinogradniki, ki
proizvajajo in gojijo kakovostna bela vina, s katerimi so dokaj prepoznavni tako na
območju Slovenije kot tudi preko naših meja. Med bolj poznana zagotovo sodijo
vina Steyer, Kupljenova vina in Frangeževe penine.
Še posebej v Radgonskih goricah se zavedajo, da je potrebno slediti novim trendom,
zato so njihove usmeritve usmerjene h globalnim trendom. Z manjšim delom
vinograda so v postopku usmeritve v ekološko vinogradništvo in vinarstvo, prav
tako sledijo sodobnim zahtevam kupcev, zato je njihova vizija usmerjena predvsem
v pridelavo svežih in lahkih vin. Vinski turizem gre zagotovo z roko v roki z vsemi
drugimi oblikami turizma na podeželju. Nekateri vinogradniki se ukvarjajo samo s
prodajo vina, tako buteljk kot odprtega vina, spet drugi so svojo dejavnost dopolnili
še s kulinarično ponudbo in z možnostjo nastanitve.
Ob tem se nam poraja vprašanje, zakaj so nekateri bolj uspešni kot drugi. Odgovor
se skriva v besedah gospoda Kovačiča iz Radgonskih goric: «Tradicija je
pomembna in je ne smemo opustiti, vendar je potrebno slediti novim trendom in
željam potrošnikov«. Ugotovili smo, da to še kako drži. Tisti, ki gredo v korak s
časom, postajajo vedno boljši in vedno bolj prepoznavni, zato se gostje k njim radi
vračajo. Da pa lahko slediš novim smernicam v razvoju, pa je potrebno veliko
znanja in udeleževanja strokovnih predavanj, česar pa po našem mnenju kar precej
primanjkuje, tako pri zdajšnjih ponudnikih, kot pri lokalnem prebivalstvu. Še kako
pomembno je, da ob točno določeni domači hrani znamo ponuditi dobro izbrano
vino in da znamo to vino gostu tudi predstaviti. Tako bo zadovoljen gost zagotovo
kupil kakšno steklenico vina in se še vrnil v naše kraje. Kot pravi star pregovor
»Dober glas seže v deveto vas«, je reklama od ust do ust najboljša in najbolj
učinkovita.
148
Ugotavljamo, da na nobeni tržnici niti enkrat ni bilo nobenega domačega ponudnika
vin, čeprav so le-te velika priložnost in potencial za domače ponudnike, saj so
tržnice kar dobro obiskane. Tržnice obišče veliko kupcev iz sosednje Avstrije; tudi
ponudniki so pritrdili, da so Avstrijci redni obiskovalci naših tržnic.
Del atraktivne turistične ponudbe predstavljajo tudi večje prireditve, saj se na le-
teh vedno najde prostor za predstavitev lokalnih vin in kulinarike. Društva kot
nosilci večine prireditev in promotorji turizma na podeželju se trudijo povezati
turistične ponudnike na podeželju. Opažamo, da se ob tem prav tako srečujejo s
problemi. Pri sami organizaciji najbolj pogrešajo roko stroke. Turistični udeleženci
v UE Gornja Radgona bi morali biti povezovalni organ vseh turističnih in s
turizmom povezanih akterjev. Tako turistična društva kot tudi preostala društva od
njih pričakujejo vzpodbude za sodelovanje pri konkretnih projektih, zlasti
konkretne predloge sprememb. Nezanemarljiv je namreč podatek, da člani, ki so
gonilna sila društva, delujejo na prostovoljni bazi in da so njihove zmogljivosti, kot
tudi znanje, neprimerljivi z organizacijami, ki se s slednjim ukvarjajo
profesionalno.
V Zdravilišču Radenci organizacija ne deluje več tako zaprto, kot je še pred časom.
Zelo se trudijo in vedno bolj iščejo lokalne ponudnike in pridelovalce hrane kot
dobavitelje. Prav tako svojo ponudbo skušajo popestriti z bogatim animacijskim
programom, ki vključuje različne izlete, degustacije, oglede pridelave bučnega olja
idr. po celotnem Pomurju. Ob tem je zaznati težave, saj v neposredni bližini
zdravilišča, torej na našem preučevanem območju, ni dovolj kvalitetnih ponudnikov
oziroma se le-ti niso pripravljeni prilagajati zahtevam hotelskih gostov. Po
pogovoru s predstavniki zdravilišča ocenjujemo, da je s strani gostov največje
zanimanje za naslednje ponudnike z našega proučevanega območja:
– Radgonske gorice (ogled kleti, degustacije in nakup njihovih vin);
– Steyer vina (ogled kleti ter degustacije in nakup njihovih vin);
– Vinar Kupljen (ogled kleti, degustacije in nakup njihovih vin, pokušina
domačih narezkov in pogač iz krušne peči);
– Vinotoč Belak (ogled stare »preše«, degustacije in nakup vin ter pokušina
domačih »kvasenic«, prleške gibanice in »ocvirkovice«);
149
– gostje so še posebej navdušeni nad mini etno sejmom, saj ga z veseljem obiščejo
in po ocenah razstavljavcev z veseljem kupujejo tamkajšnje izdelke.
V zdravilišču se zelo trudijo v svojo ponudbo vključiti čim več lokalnih zanimivosti
in turističnih ponudb, saj se zavedajo, da je to še kako pomembno za zadovoljstvo
njihovih gostov.
Ugotavljamo, da ponudniki turističnih storitev sodelujejo, vendar ostaja odprtih še
veliko možnosti za še večje sodelovanje in dopolnjevanje ponudbe pri vseh akterjih.
Zdravilišče daje lokalnim ponudnikom možnost promocije in prodaje v svojih
prostorih; svojim gostom ponujajo dodatne možnosti za aktivno preživljanje
prostega časa na podeželju; hkrati sodelujejo tudi s Pomurskim sejmom, d. d.,
promovirajo sejme in prodajajo karte, oni pa jim ponujajo prostor za promocijo.
Pomurski sejem prav tako vsem preostalim domačim ponudnikom ponuja svoje
prostore na sejmu idr., goste iz vinotočev in s turističnih kmetij pa prav tako
pošiljajo k domačim ponudnikom ter obiskovalcem sejmov predstavljajo še druge
aktivnosti in zanimivosti v kraju.
Sejemski turizem, zdraviliški turizem, vinski turizem in turizem na podeželju
zagotovo gredo z roko v roki, vendar bo v prihodnosti potrebno še precej storiti na
boljši povezanosti in na skupnih promocijskih aktivnostih.
Kot dolgoročni cilj predlagamo, da turistični zavodi na območju Upravne enote
Gornja Radgona začnejo razmišljati v smeri organizacije ene večje prireditve, kjer
bi se na čim bolj zanimiv način predstavili vsi lokalni pridelovalci, ponudniki
domačih pridelkov in izdelkov, turistična in vsa druga društva, zdravilišče idr. in
tako privabili številne goste v naše kraje. Vsekakor bi bila zelo dobra naveza tudi s
sosednjim Bad Radkesburgom in z njihovim zdraviliščem. Obenem bi tudi
lokalnemu prebivalstvu pokazali, da se v kraju nekaj dogaja, da imamo kaj za
ponuditi, vendar tega ne vemo izkoristiti. Mogoče bi s tem počasi začeli vplivati
tudi na miselnost lokalnega prebivalstva, ki še je vedno mnenja, da se pri nas nič ne
dogaja in da nimamo kaj za pokazati.
Predvsem v Radencih kot turistični občini je potrebno zaustaviti izseljevanje
mladih, zadržati le-te doma in jih vzpodbuditi k razvoju naravnega, trajnostnega
turizma, ki je v porastu. Da bi lahko vizijo usmerjali v to smer, pa je potrebno
150
spodbuditi turistično zavest pri najmlajših. Le-te bi bilo treba vključiti v turistične
krožke v šolah in jim na lokalnih prireditvah omogočiti predstavitev njihovega dela.
151
9 VIRI IN LITERATURA
ARSO. (2015). Ocena stanja rek v Sloveniji v Letih 2012 in 2013. Pridobljeno 2.
februar 2016, iz http://www.arso.gov.si/
Bagar Povše, M., Dešnik, S., Kramberger, L., Turk, V., & Zemljič, A. (2005).
Med vrelci življenja. Radenci.
Cigale, D., Lampič, B., Potočnik Salvič, I., & Repe, B. (2014). Geografsko
raziskovanje turizma in rekreacije v Sloveniji. Ljubljana: Znanstvena
založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Ćosić, J. (2009). Trden grad je naš gospod Bog! Pridobljeno 31. julij 2016, iz
http://www.tvsrk-11.si/ri_news_det.ASP?zs=4230
Drozg, V. (2001). Geografija podeželja. Maribor: Univerza v Mariboru
Pedagoška fakulteta, oddelek za geografijo.
Društvo čolnarjev Dokležeovje. (2016). Murski čolnar. Pridobljeno 29. april
2016, iz http://www.murski-colnar.si/o-reki-muri
Društvo za razvoj slovenskega podeželja. (2016). Društvo za razvoj slovenskega
podeželja. Pridobljeno 29. april 2016, iz http://www.drustvo-podezelje.si/
Flander, B. (2007). Kraji - Slovenija. Pridobljeno 7. marec 2016, iz http://kraji.eu
Gams, I., & Vrišer, I. (1998). Geografija Slovenije. Ljubljana: Slovenska matica.
Horvat, U. (2013). Zgodovina toplic in zdraviliškega turizma. Gea, 14-23.
Jerman, J. (2000). Vinsko turistične ceste vloga in naloge turističnih društev.
Pridobljeno 30. april 2016, iz Turistična zveza Slovenije:
http://www.turisticna-zveza.si/
Just, F. (2007). Gornja Radgona. Murska Sobota: Podjetje za promocijo kulture
Franc-Franc d.o.o.
Kikec, T. (2009). Pomurje: geografski pogledi na pokrajino ob Muri. Ljubljana:
Zveza geografov Slovenije in Društvo geografov Pomurja.
Kladnik, D. (2008). Gografija. Tržič: Učila International, založba, d.o.o.
Klemenčič, M. (2006). Teoretski pogled na razvojne strukture slovenskega
podeželja. Dela, 25, 159-171.
Kovič, K. (2001). Zgodba o Radenski. Radenci: Radenska.
152
KPC Sveti Jurij ob Ščavnici. (2016). Kulturo promocijski center. Pridobljeno 22.
marec 2016, iz http://www.kpc-svetijurij.si
Mavri, R. (2011). Turizem in rekreacija na podeželju (Konzorcij višjih strokovnih
šol za izvedbo projekta IMPLETUM izd.). Ljubljana: Zavod IRC,
Ljubljana.
Miklavc , J. (2011). Trgatev v ampelografskem vrtu. Pridobljeno 15. april 2016, iz
http://www.slovenskenovice.si/lifestyle/vrt-dom/trgatev-v-
ampelografskem-vrtu
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. (2016). Odlično leto 2015 in
dobri obeti za leto 2016 v slovenskem turizmu. Pridobljeno 25. april 2016,
iz
http://www.mgrt.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/article/11987/1070
1/
Ministrstvo za gospodarstvo. (2002). Strategija slovenskega turizma 2002-2006.
Pridobljeno 11. februar 2016, iz www.ursm.gov.si
Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano. (2016). Ekološke kemtije.
Pridobljeno 20. april 2016, iz http://www.ekološke-kmetije.si/#tabs-1
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. (2014). Program razvoja
podeželja RS za obdobje 2014 - 2020. Pridobljeno 18. januar 2016, iz
http://program-podezelja.si/sl/infoteka/sporocila-za-javnost/izpostavljena-
sporocila-za-javnost/280-program-razvoja-podezelja-2014-2020
Ministrstvo za kulturo. (2012). Register enot nepremične kulturne dediščine v
Slovenije. Pridobljeno 25. marec 2016, iz https://sl.wikipedia.org
Mura-Drava bike. (2011). Murska kolesarska pot. Pridobljeno 29. april 2016, iz
http://www.mura-
drava.eu/upload/brosure/dokumenti/Murska_kolesarska_pot.pdf
Občina Gornja Radgona. (2005). Vinske poti. Gornja Radgona.
Občina Gornja Radgona. (2009). Občina Gornja Radgona. Pridobljeno 14.
februar 2016, iz http://www.gor-radgona.si/o_obcini/predstavitev/
Perko, D., & Orožen Adamič, M. (1998). Slovenija pokrajine in ljudje. Ljubljana:
Založba Mladinska Knjiga.
Pomurec.com. (2015). Otvoritev obnovljenega posestva Steyer. Pridobljeno 15.
april 2016, iz
153
http://www.pomurec.com/vsebina/29990/FOTO__Otvoritev_obnovljenega
_posestva_Steyer#21
Pomurski sejem, d. d. (2016). Pomurski sejem. Pridobljeno 20. marec 2016, iz
http://www.pomurski-sejem.si
Pora, razvojna agencija Gornja radgona. (2014). Pora. Pridobljeno 16. marec
2016, iz http://pora-gr.si/
Potočnik Slavič, I. (2010). Endogeni razvojni potenciali slovenskega podeželja.
Ljubljana: Znanstvena založba Filozoske fakultete Univerze v Ljubljani.
Prleška razvojna agencija. (2016). Prleška razvojna agencija. Pridobljeno 5.
februar 2016, iz http://www.prlekija.com/index.php/programi/lokalna-
razvojna-strategija-las-prlekija
Prodnik, J., & David, K. (2009). Poslovanje v turizmu. Ljubljana: Zavod IRC.
Radgonske gorice, d. d. (2014). Radgonske gorice. Pridobljeno 22. marec 2016, iz
http://www.radgonske-gorice.si/160-let-radgonskih-goric-3/
Rebernik, D. (2011). Geografija naselij. Ljubljana: Znanstvena založba
Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Rihtarič; Rogan, I. (2002). 150 let Zlate radgonske penine. Gornja Radgona:
Zgodovinsko društvo Gornja radgona.
Rovšnik, V., Rojko, S., Dešnik, S., Verbič, T., & Horvat, A. (2005).
http://www.gor-radgona.si/hrast/. Pridobljeno 29. julij 2016
Senica, M. (2011). Turizem in rekreacija na podeželju (Konzorcij višjih
strokovnih šol za izvedbo projekta IMPLETUM izd.). Ljubljana: Zavod
IRC.
Slovenska turistična organizacija. (2014). Anketa o tujih turistih. Pridobljeno 10.
marec 2016 iz
http://www.slovenia.info/pictures/TB_board/atachments_1/2014/Povzetek
_Anketa_o_tujih_turistih_17823.pdf
Slovenska turistična organizacija. (2016). Cerkev Svete Marije Magdalene na
Kapeli. Pridobljeno 15. april 2016, iz http://www.slovenia.info/si/sakralna-
dediscina/Cerkev-Sv-Marije-Magdalene-
na.htm?sakralna_dediscina=10622&lng=1
Slovenska turistična organizacija. (2016). Cerkev SvetegaCirila in Metoda
Pridobljeno 15. april 2016, iz http://www.slovenia.info/si/sakralna-
dediscina/Cerkev-sv-Cirila-in-Metoda.htm?sakralna_dediscina=11102&lng=1
154
Slovenska turistična organizacija. (2016). Trajnostni turizem, Sonaravni turizem
(Sustainable Tourism). Pridobljeno 20. februar 2016, iz
http://www.slovenia.info/si/ps-zelene-definicije/TRAJNOSTNI-
TURIZEM,-SONARAVNI-.htm?ps_zelene_definicije=2551&lng=1
SURS. (2016). SURS. Pridobljeno 3. marec 2016, iz
http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/Saveshow.asp
Šauperl, F. (2000). Položaj in vloga turističnih društev pri razvoju turizma na
podeželju. Pridobljeno 29. april 2016, iz www.turisticna-zveza.si
Šoster, G. (2006). Vinske ceste in dediščina Prlekije (dopolnjena izd.). Ljutomer:
Prleška razvojna agencija giz.
TIC Apače. (2016). TIC Apače. Pridobljeno 22. marec 2016, iz http://www.tic-
apace.si/
TIC Gornja Radgona. (2016). Turistično informacijski center. Pridobljeno 15.
februar 2016, iz www.tic-radgona.si
Tic Stara gora. (2010). Turistično društvo Sveti Jurij ob Ščavnici. Pridobljeno 18.
marec 2016, iz www.td-svetijurij.si
TMK Črnci. (2016). TMK Črnci. Pridobljeno 25. april 2016, iz http://tmk-
crnci.si/index.php?option=com_content&task=view&id=1&Itemid=80
Turistično društvo Radenci. (2016). TD Radenci. Pridobljeno 24. marec 2016, iz
http://www.turisticnodrustvo-radenci.si
Upravna enota Gornja Radgona. (2016). Dopolnile dejavnosti na območju UE
Gornja Radgona, informacija javnega značaja. Gornja Radgona
Upravna enota Gornja Radgona. (2016). Odseljevanje v tujino. Gornja Radgona.
Upravna enota Gornja Radgona. (2016). Upravna enota Gornja Radgona.
Pridobljeno 23. marec 2016, iz
http://www.upravneenote.gov.si/gornja_radgona/splosno/novice/novica/art
icle/4557/11673/4349a660db99b04cf5989bf3abfbad41/
Uršič, S. (2000). Turizem- razvojna možnost podeželja: zbornik refratov, razprav,
s sklepnimi ugotovitvami in zaključki. Ljubljana: Državni svet Republike
Slovenije.
Vinar Kupljen, d. o. o. (2016). Vinar Kupljen d.o.o. Pridobljeno 22. april 2016, iz
http://www.kupljen.si/index.html
155
Vlada Republike Slovenije. (2012). Strategaija razvoja slovenskega turizma 2012
- 2016. Pridobljeno 25. januar 2016, iz
http://www.mgrt.gov.si/fileadmin/mgrt.gov.si/pageuploads/turizem/Turize
m-strategije_politike/Strategija_turizem_sprejeto_7.6.2012.pdf
Vlada Republike Slovenije. (2012). Strategaija razvoja slovenskega turizma
2012-2016. Pridobljeno 11. februar 2016, iz
http://www.mgrt.gov.si/fileadmin/mgrt.gov.si/pageuploads/turizem/Turize
m-strategije_politike/Strategija_turizem_sprejeto_7.6.2012.pdf
Vovk Korže, A. (2008). Pogled na indikatorje-kazalce za merjenje trajnostnega
razvoja. Dela, 29, 103-118.
Zavod RS za varstvo narave. (2013). Delež območij Natura 2000 po občinah.
Pridobljeno 8. april 2016, iz
http://www.natura2000.si/fileadmin/user_upload/novice/Delez_obmocij_N
atura_2000_po_obcinah_2013_abc.pdf
ZTK Beltinci. (2010). Zavod za turizem in kulturo Beltinci. Pridobljeno 18. marec
2016, iz http://www.beltinci.net/turizem,261,0.html
ZTŠ Radenci. (2007). Zavod za turizem in šport. Pridobljeno 22. februar 2016, iz
http://www.ztsradenci.si/
156
10 PRILOGE
157
158
159
