UNIVERZA V LJUBLJANIpefprints.pef.uni-lj.si/6463/1/Stanonik_Magistrsko_Delo.pdf · UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Poučevanje, Predmetno poučevanje Alenka Stanonik POZNAVANJE

UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Poučevanje, Predmetno poučevanje

Alenka Stanonik

POZNAVANJE IN ODNOS UČENCEV DO SLOVENSKIH NARODNIH

JEDI

Magistrsko delo

Ljubljana, 2020

UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Poučevanje, Predmetno poučevanje

Alenka Stanonik

POZNAVANJE IN ODNOS UČENCEV DO SLOVENSKIH NARODNIH

JEDI

Knowledge and Attitudes of Elementary Students towards Slovene Traditional

Dishes

Magistrsko delo

Mentor: doc. dr. Stojan Kostanjevec

Ljubljana, 2020

ZAHVALA

Iskreno se zahvaljujem mentorju doc. dr. Stojanu Kostanjevcu za sprejem mentorstva in

usmerjanje pri pisanju tega magistrskega dela.

Zahvaljujem se vsem učencem, ki so sodelovali pri raziskavi.

Velika zahvala gre predvsem mojim staršem, ki so mi skozi vsa študijska leta stali ob strani,

verjeli vame in me podpirali na moji študijski poti.

Zahvala pa gre tudi mojim prijateljicam Nevi Ključevšek, Gaji Črnac, Lei Turk in Vesni

Hribar, ki so se izkazale za res prave prijateljice, tudi v manj lepih trenutkih in mi s tem

pomagale, da sem lažje napredovala do tukaj, kjer sem zdaj.

Zahvaljujem se tudi sodelavkam, Tini Osterman, Jani Ržen in Evi Pečelin, za vso pomoč pri

prvi pravi izkušnji s poučevanjem ter za vso pomoč in vzpodbudne besede pri pisanju

magistrskega dela ter Tatjani Ignatov Žlebnik za prevod in Sabini Leben za strokovni pregled.

Ko hodiš,

pojdi zmeraj do konca.

Spomladi do rožne cvetice,

poleti do zrele pšenice,

jeseni do polne police,

pozimi do snežne kraljice,

v knjigo do zadnje vrstice,

v življenju do prave resnice,

v sebi do rdečice čez eno in drugo lice.

A če ne prideš ne prvič,

ne drugič do krova in pravega kova

poskusi: vnovič in zopet in znova.

(Tone Pavček)

POVZETEK

Slovenija je majhna srednjeevropska država, ki je naravno in kulturno pestra. To je posledica

stičišča Alp, Mediterana, Panonske nižine in Dinarskega gorstva. Poleg naravnih enot je tu tudi

stičišče slovanske, romanske, germanske in ugrofinske jezikovne skupine. H kulturni pestrosti

prispeva tudi priseljevanje prebivalcev drugih držav, predvsem iz držav bivše Jugoslavije. Vse

to skupaj vpliva na prehrano, ki se je oblikovala skozi stoletja. Dandanes se vsakodnevna

prehrana Slovencev močno razlikuje od prehrane prebivalstva izpred petdesetih let. Ta je

temeljila na lokalnih in sezonskih živilih, ki so bila pripravljena na poseben, tradicionalen

način, razlikovala so se od regije do regije. Včasih je prebivalstvo v večini jedlo rastlinsko

hrano, saj je bilo meso na mizi samo ob posebnih priložnostih. V času globalizacije se v

Sloveniji narodne jedi izgublja, kar precej vpliva na mlajše rodove, na njihovo poznavanje

narodnih jedi in oblikovanje odnosa do njih. Učenci se s slovenskimi narodnimi jedmi srečajo

pri izbirnem predmetu načini prehranjevanja, v okviru rednega pouka gospodinjstva tega sklopa

ni zaslediti. Zato sem se odločila raziskati, kakšno je poznavanje in odnos učencev do

slovenskih narodnih jedi. S pomočjo vprašalnika, ki so ga učenci reševali preko spleta, smo

ugotavljali, kako dobro učenci poznajo slovenske narodne jedi in jedi svojega okolja.

Raziskovali smo, če obstaja razlika v poznavanju slovenskih narodnih jedi med učenci, ki so

obiskovali izbirni predmet načini prehranjevanja, in med tistimi, ki ga niso, ter kakšen odnos

imajo učenci do slovenskih narodnih jedi. V raziskavi je sodelovalo 219 učencev osmega in

devetega razreda iz celotne Slovenije. Rezultati raziskave so pokazali, da je poznavanje najbolj

značilnih slovenskih narodnih jedi dobro in da obiskovanje izbirnega predmeta načini

prehranjevanja bistveno ne vpliva na poznavanje jedi. Odnos učencev do slovenskih narodnih

jedi je pozitiven, saj jih radi jedo in so jim okusne. Tudi tukaj se je izkazalo, da obiskovanje

izbirnega predmeta ne vpliva na to, kakšen odnos imajo učenci do narodnih jedi. Smiselno bi

bilo, da bi vsebine o slovenskih narodnih jedeh vključili v program rednega predmeta

gospodinjstvo. Potrebno je, da učenci spoznavajo tudi manj poznane narodne jedi, zlasti tiste,

ki so značilne za okolje, v katerem živijo. Izobraževanje na tem področju lahko pomembno

prispeva k spodbujanju ohranjanja teh jedi.

Ključne besede: Slovenija, narodne jedi, tradicionalna živila, učenci, gospodinjstvo.

ABSTRACT

Slovenia is a small, central European country with rich cultural and natural diversity. It is

situated at the crossroads of the Alps, the Mediterranean, the Pannonian Plain and Dinarides.

Besides its natural features it is also at the crossroads of the Slavic, Germanic, Romanic and

Ugrofinnic language group. A great influence was also the migration from other countries,

mainly from the former Yugoslav republics. All of the above mentioned influenced the diet

through the centuries. Nowadays the everyday Slovenian diet is nothing like the diet 50 years

ago. The former one was based on local and seasonal products that were prepared differently

from region to region. People in the past mainly consumed vegetables, because meat was only

available on special occasions. Today, in the time of globalisation, the Slovenian national dishes

are fading away and that affects the younger generations and their knowledge and attitude to

them. The students get to know them at the optional subject The Ways of Nourishment, and

during the Home Economics lessons, the topic of national dishes is not mentioned. That led me

to start researching how much the students know the national dishes and what their attitude to

them is. The students completed an online questionnaire asking them how well they know the

national and local dishes and we wanted to know if there was any difference between the

students who attended the optional subjects and those who did not, and the general attitude

towards to the Slovenian national dishes. 219 students from the eighth and ninth grade form all

over Slovenia took part in the survey. The results show that they know the most common

national dishes well and that the optional subject does not make a big difference in their

knowledge. The students have a positive attitude to the dishes and find them tasty. Here it was

also obvious that attending the optional subject does not affect their attitude. It would be

sensible to include the topic of Slovene national dishes in the Home Economics curriculum. It

is necessary for students to recognise less known national dishes as well, especially local ones.

Educating them on the topic can lead to better preservation of tradition.

Keywords: Slovenia, national dishes, traditional food, elementary students, Home Economics

Kazalo

Uvod .........................................................................................................................................................1

1 Teoretični del ...................................................................................................................................3

1.1 Slovenija ...................................................................................................................................3

1.1.1 Zgodovina Slovenije ........................................................................................................3

1.1.2 Lega Slovenije ..................................................................................................................3

1.1.3 Prebivalstvo ......................................................................................................................4

1.2 Slovenska narodna kuhinja .......................................................................................................4

1.2.1 Narod in hrana ..................................................................................................................4

1.2.2 Razlaga temeljnih pojmov ................................................................................................5

1.2.3 Zgodovina narodnih jedi ..................................................................................................6

1.2.4 Slovenske narodne jedi .....................................................................................................7

1.2.5 Gastronomske regije .........................................................................................................7

1.2.6 Slovenske narodne jedi po pokrajinah ..............................................................................9

1.2.7 Označevanje narodnih živil ............................................................................................ 11

1.2.8 Slovenske narodne jedi in prazniki ................................................................................ 13

1.2.9 Zdrave slovenske narodne jedi ....................................................................................... 15

1.2.10 Kakovost slovenskih narodnih jedi ................................................................................ 16

1.2.11 Slovenske narodne jedi v predmetniku osnovne šole ..................................................... 17

1.2.12 Napačne predstave o slovenskih narodnih jedeh ............................................................ 17

1.2.13 Slovenske narodne jedi v knjigah ................................................................................... 18

2 Empirični del .................................................................................................................................. 21

2.1 Opredelitev raziskovalnega problema .................................................................................... 21

2.2 Raziskovalna vprašanja in cilji raziskave ............................................................................... 21

2.3 Metode in raziskovalni pristop ............................................................................................... 22

2.4 Opis vzorca ............................................................................................................................. 22

2.5 Opis postopka zbiranja podatkov ........................................................................................... 23

2.6 Postopki obdelave podatkov ................................................................................................... 23

2.7 Rezultati z razpravo ................................................................................................................ 24

2.7.1 Poznavanje slovenskih narodnih jedi učencev ............................................................... 24

2.7.2 Obiskovanje izbirnega predmeta načini prehranjevanja in znanje o slovenskih narodnih

jedeh 32

2.7.3 Odnos učencev do slovenskih narodnih jedi .................................................................. 34

2.7.4 Obiskovanje izbirnega predmeta načini prehranjevanja in odnos učencev do slovenskih

narodnih jedi ................................................................................................................................... 41

2.8 Sklep ....................................................................................................................................... 45

2.8.1 Poznavanje slovenskih narodnih jedi učencev ............................................................... 45

2.8.2 Obiskovanja izbirnega predmeta načini prehranjevanja in poznavanje slovenskih

narodnih jedi .................................................................................................................................. 45

2.8.3 Odnos učencev do slovenskih narodnih jedi ................................................................. 46

2.8.4 Obiskovanja izbirnega predmeta načini prehranjevanja in odnos učencev do slovenskih

narodnih jedi .................................................................................................................................. 46

3 Viri in literatura ............................................................................................................................. 47

4 Priloge ........................................................................................................................................... 51

Kazalo tabel

Tabela 1: V raziskavo vključeni jedilniki (Vulić, 2015). ....................................................................... 16

Tabela 2: Demografska struktura vzorca ‒ spol. .................................................................................... 22

Tabela 3: Demografska struktura vzorca ‒ razred. ................................................................................. 22

Tabela 4: Delež učencev glede na regijo bivanje. .................................................................................. 22

Tabela 5: Delež učencev glede na to, ali njihova šola ponuja izbirni predmet načini prehranjevanja. .. 23

Tabela 6: Delež učencev glede na udeležbo pri izbirnem predmetu načini prehranjevanja. .................. 23

Tabela 7: Mnenje učencev o poznavanju narodnih jedi, jedi njihove regije in njihovega kraja. ........... 26

Tabela 8: Poznavanje slovenskih narodnih jedi med anketiranimi učenci. ............................................ 28

Tabela 9: Poznavanje slovenskih narodnih jedi glede na regijo bivanja. ............................................... 29

Tabela 10: Pogostost pripravljanja slovenskih narodnih jedi doma. ...................................................... 31

Tabela 11: Obiskovanje izbirnega predmeta načini prehranjevanja in poznavanje slovenskih narodnih

jedi. ......................................................................................................................................................... 33

.Tabela 12: Odgovori učencev o pripravi in uživanju slovenskih narodnih jedi. ................................... 35

Tabela 13: Odgovori učencev o slovenskih narodnih jedeh glede na regijo bivanja. ............................ 36

Tabela 14: Odgovori učencev o tem, katero jed bi raje izbrali. ............................................................. 37

Tabela 15: Mnenje učencev o slovenskih narodnih jedeh. ..................................................................... 39

Tabela 16: Odnos učencev do slovenskih narodnih jedi glede na obiskovanje izbirnega predmeta

načini prehranjevanja. ............................................................................................................................ 41

Tabela 17: Delež učencev, ki bi izbral posamezno jed glede na obiskovanje izbirnega predmeta načini

prehranjevanja. ....................................................................................................................................... 43

Kazalo grafov

Graf 1: Delež učencev glede na to, kaj so se naučili z vsebinami izbirnega predmeta načini

prehranjevanja. ...................................................................................................................................... 25

Graf 2: Mnenje učencev o tem, kaj pomeni "narodna jed". ................................................................... 26

Graf 3: Odgovori učencev o tem, ob katerih priložnostih pripravljajo slovenske narodne jedi (N =

210). ....................................................................................................................................................... 32

Kazalo slik

Slika 1: Slovenija na stičišču štirih velikih naravnih enot (Lega Slovenije, b. d.). ................................. 3

Slika 2: Slovenija, razdeljena na 24 gastronomskih regij (Vulić, 2007). ................................................ 8

Slika 3: Uradni zaščitni znak za označevanje živil slovenskega porekla (Označevanje, 2018). ........... 12

Slika 4: Uradni zaščitni znak za živila slovenskega izvora (Označevanje, 2018). ................................ 13

Slika 5: Uradni zaščitni znak za živila slovenskega izvora (Označevanje, 2018). ................................ 13

Slika 6: Kuharske bukve (Kuharske knjige na Slovenskem, b. d.). ...........................................................

Slika 7: Slovenska kuharica ali Navod okusno kuhati navadna in imenitna jedila (Kuharske knjige na

Slovenskem, b. d.). ....................................................................................................................................

Slika 8: s. Felicita Kališek (Felicita Kalinšek, 2016). ...............................................................................

Stanonik, A. (2020). Poznavanje in odnos učencev do slovenskih narodnih jedi (Magistrsko delo). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.

1

Uvod

Slovenija je kljub majhnosti kulinarično izredno bogata in pestra dežela. Na majhnem območju

lahko najdemo veliko lokalnih posebnosti in okusov. Jedi se med seboj razlikujejo zaradi

različnih kulinaričnih izročil. Skozi stoletja so na razvoj slovenskih narodnih jedi vplivali

dejavniki, kot so lega regij in njihovi podnebni vplivi, kulturna raznolikost in pestrost ljudskih

izročil, velika ločnica med kmečkim in mestnim življenjem, zgodovinska dejanja ter kulinarični

vplivi mejnih dežel. Zato je na zahodu Slovenije mogoče najti vplive italijanske kuhinje, na

severu avstrijske, na jugu in vzhodu hrvaške in na severozahodu madžarske kuhinje (Jeseničnik,

2017).

Slovenija je kulinarično razdeljena na 24 gastronomskih regij in vse imajo svoje posebne

značilnosti ter jedi (Bogataj, 2018). Godina Golija (2010) pa Slovenijo razdeli glede na tipe

kulture prehranjevanja na vzhodni – panonski tip, severni – alpski tip, centralni tip in na zahodni

– mediteranski tip.

Trend ponovnega odkrivanja narodnih jedi je po mnenju Costa in sod. (2013) reakcija na vplive

globalizacije in želja, da bi se zaščitila in ohranila raznolikost regionalne hrane in poljedelske

tradicije. Avtorji menijo, da so raziskave o sestavi hrane, posebej narodnih jedi, ključne za

razumevanje njihovega vpliva na zdravje ljudi in priporočil za izboljšanje prehranjevalnih

navad.

Böder (2012) ugotavlja, da se je trend vračanja k tradicionalnim navadam prehranjevanja

vzpostavil že leta 1970 z uporabo pojmov »zgodovinska hrana«, »tipična hrana«, »babičini

recepti«, kar je rezultat reakcije vpliva globalizacije na vsakdanje življenje. Ohranjanje lokalne

kulinarične dediščine predstavlja cilj socialnih gibanj.

Na oblikovanje prehranjevalnih navad posameznika vplivajo številni dejavniki, med katerimi

so pomembnejši starši, vrstniki in izobraževanje. Ustrezno prehransko izobraževanje ima tako

velik vpliv na oblikovanje dolgoročnih prehranjevalnih navad posameznika. Pomembno je, da

so prehranske vsebine vključene že v osnovnošolsko izobraževanje ter so del obveznega

izobraževanja. Z njim vplivamo na oblikovanje prehranjevalnih navad v nadaljnjem življenju

(Kostanjevec, 2013). Da bi se učitelji gospodinjstva v osnovnih šolah lahko uspešno soočili s

podajanjem znanja o slovenskih narodnih jedeh, moramo najprej ugotoviti predznanje učencev

in odnos do določene snovi, saj le na ta način lahko optimalno podamo snov, ki je za učence

koristna tudi v kasnejših življenjskih obdobjih. V ta namen se uporabljajo vizualna sredstva, s


2

pomočjo katerih lahko vplivamo na znanje in stališča učencev glede načina prehranjevanja

(Kostanjevec, Koch in Polak, 2007).

Namen magistrskega dela je bilo ugotoviti znanje učencev o slovenskih narodnih jedeh in

njihov odnos do njih. Na podlagi raziskave je mogoče oblikovati predloge, kako učencem

približati slovenske narodne jedi.

Magistrsko delo je sestavljeno iz dveh delov. Prvi del zajema teoretično izhodišče, v katerem

so predstavljeni podatki o Sloveniji, zgodovina narodnih jedi, gastronomske regije, označevanje

narodnih jedi, narodne jedi in prazniki, narodne jedi v učnem načrtu, kakovost in predstavitev

pomembnih kuharskih knjig, ki so ključne, da te jedi danes sploh poznamo, hkrati pa so

pripomogle k oblikovanju jedi. V drugem delu je predstavljena raziskava, s katero sem

ugotavljala, ali so učenci obiskovali izbirni predmet načini prehranjevanja, ali so se učili o

slovenskih narodnih jedeh, kako dobro jih poznajo, ali jih doma pripravljajo in kako, ali poznajo

njihove sestavine in kakšen je njihov odnos do narodnih jedi. Poleg tega sem raziskovala in

ugotavljala, ali obstajajo razlike v znanju o slovenskih narodnih jedeh med učenci, ki so

obiskovali izbirni predmet načini prehranjevanja, in med učenci, ki ga niso.


3

1 Teoretični del

1.1 Slovenija

1.1.1 Zgodovina Slovenije

Slovenija spada med najstarejša poselitvena območja v Srednji Evropi, saj je bilo ozemlje

poseljeno že v kameni dobi pred več kot 200000 leti. Naši predniki so naše današnje ozemlje

poselili v 6. stoletju. Ker je ozemlje današnje Slovenije ležalo na prometnem in kulturnem

stičišču, se je za ozemlje zanimalo veliko različnih držav. Preden je Slovenija postala

samostojna država, je bila vključena v mnoge evropske države. Do leta 1918 so na tem ozemlju

vladali Habsburžani. Med leti 1809 in 1813 so na kratko vladali Francozi in je bilo slovensko

ozemlje pod Ilirskimi provincami. Do konca druge svetovne vojne smo bili vključeni v

Kraljevino Jugoslavijo. Nato je Slovenija dobila svojo republiko pod okriljem Socialistične

federativne republike Jugoslavije (SFRJ). Leta 1991 je Jugoslavija razpadla na več neodvisnih

držav, med katerimi je bila tudi Slovenija. Obdržala je zunanjo mejo z Italijo, Madžarsko in

Avstrijo, na novo pa je dobila mejo s Hrvaško, ki poteka po nekdanji republiški meji

(Tommasini in Janžekovič, b. d.).

1.1.2 Lega Slovenije

Republika Slovenija leži v osrčju Evrope, na stičišču Alp, Panonske nižine, Dinarskega gorstva

in Sredozemlja. Na severu meji z Avstrijo, na zahodu z Italijo, na jugu in jugovzhodu s Hrvaško

in na severovzhodu z Madžarsko (O Sloveniji, b. d.). Z 20.273 km2 in 2 milijonoma prebivalcev

jo uvrščamo med manjše države (Tommasini in Janžekovič, b. d.)

Slika 1: Slovenija na stičišču štirih velikih naravnih enot (Lega Slovenije, b. d.).


4

Naravna in kulturna pestrost je posledica stika štirih velikih naravnih enot (Alpe, Panonska

nižina, Dinarsko gorstvo in Jadransko morje) in jezikovnih skupin (slovanska, germanska,

romanska in ugrofinska jezikovna skupina). Na slovenskem ozemlju so se zaradi tega

oblikovala različna narečja, tudi šege in navade ter arhitektura in gospodarska usmerjenost

(Tommasini in Janžekovič, b. d.).

1.1.3 Prebivalstvo

Po podatkih Statističnega urada RS (2020) je imela Slovenija 1. januarja 2020 2.095.861

prebivalcev, kar je za 15.000 več kot leta 2019. Število državljanov se je zmanjšalo za približno

3.200, število tujih državljanov pa se je povečalo za približno 18.200.

1.2 Slovenska narodna kuhinja

Z razvojem kuhinje, prostora in orodja za pripravo hrane se je začela razvijati kultura, saj prej

za to niso bili izpolnjeni pogoji. Kulinarična kultura je potemtakem krajši izraz za skupni okus

ljudi, ki spodbuja njihovo znanje o kuhanju. Trg, založen z različnimi živili, je bolj kot številne

restavracije spodbujal k pestri prehrani ljudi. Prav tu lahko iščemo začetek prehranske kulture

in gastronomije (Pokorn, 2001).

1.2.1 Narod in hrana

Narod je etnična skupina, ki ima skupno:

- Kulturo, kamor uvrščamo jezik, običaje, tradicijo, navade,

- zgodovinsko preteklost,

- zavest o skupnem poreklu,

- narodno oziroma etnično ozemlje,

- gospodarsko enotnost in skupne cilje ter

- religijo in njeno tradicijo.

Slovenci smo narod že stoletja, nacija pa smo postali leta 1991, ko smo dobili svojo lastno

državo. Nacija namreč pomeni narod, ki živi v samostojni in neodvisni politični tvorbi oziroma

državi (Narod in nacija, b. d.).

Hrana, natančneje kultura hrane, gradi in vzdržuje določen odnos med posameznikom in

narodom. S kulturo hrane ne mislimo zgolj na določeno prehrano, ampak na način in načine,

kako določena družba hrano pripravlja in uživa. Tukaj ne gre samo za hrano in identiteto na

splošno, ampak za to, kako določene skupine ljudi dojemajo svojo kulturo hrane in kako jim to

pomaga predstavljati sebe kot del naroda (Ichijo in Ranta, 2016).


5

Wiegelmann (2006), nemški etnolog in eden izmed pionirjev na področju sodobnega

raziskovanja kulture prehranjevanja, je zapisal, da so hrana, govor in obleka edini kulturni

elementi, ki so vsakodnevno realizirani.

Godina Golija (2012) ugotavlja, da je v evropski etnologiji hrana kot kulturni resurs del

življenja in kulture, ki zaostaja za drugimi materialnimi elementi, kot so kostumi, kultura,

ambient doma ipd. Hrana predstavlja pomemben segment ljudske kulture, saj je vsak

posameznik vpet v svoje socialno in kulturno okolje, ki vpliva na njegovo izbiro hrane, njeno

uporabo, priprave in uživanje. Hrana nosi sporočila o socializaciji in družbenih dogodkih,

odnosih, hierarhiji, vključevanju in izključevanju, postavljanju in kršenju meja.

1.2.2 Razlaga temeljnih pojmov

V literaturi sem zasledila kar nekaj pojmov, ki se nanašajo na slovensko narodno kulinariko.

Kateri pojem je najbolj ustrezen, so opredelili Lebe in sodelavci (2006):

Gastronomija je širši pojem od kulinarike. Pomeni vedo o prehranjevanju oziroma kulturah

prehranjevanja, ki vključuje tako hrano kot pijačo. Iz pojma gastronomija izvira tudi izraz

gastronom, ki ima dva pomena. Lahko pomeni strokovnjak za sestavo jedilnikov in pripravo

jedi ali pa pomeni sladokusca ali dobrojedca.

Kulinarika označuje znanje pripravljanja in ponujanja jedi ter kuharske sposobnosti.

Pojmovno je beseda kulinarika ožja od besede gastronomija. Pojem pokriva vse v zvezi s

kuhinjo in kuhanjem ter kuharskimi spretnostmi. Poleg tega se uporablja tudi za širša

označevanja (npr. slovenska kulinarika). Iz pojma izvira tudi izraz za kuharja – kulinarik. Danes

se bolj uporablja pojem oziroma besedna zveza kulinarična kultura.

Pojem narodne jedi pomeni časovno in družbeno spreminjajoče ter različno paleto jedi, ki

opredeljujejo vse družbene skupine nekega naroda v različnih obdobjih

družbenozgodovinskega razvoja. Iz pojma narodne jedi se oblikuje pojem narodna kuhinja.

Narodna kuhinja je pojem za dediščino in sodobnost kulinarične in gastronomske kulture vseh

družbenih skupin nekega naroda, z upoštevanjem regionalnih razlik in časovnih sprememb.

Pravilen izraz je slovenska narodna kuhinja, s katerim označimo svojo gastronomsko dediščino

in sedanjost.

Tradicionalna kuhinja je manj ustrezen pojem za kulinarično in gastronomsko dediščino.

Podobno je tudi s pojmom tradicionalne jedi. Primerneje je govoriti o prehranski dediščini,


6

dediščini prehranjevanja, dediščini določenih jedi itd. Pojem tradicija se lahko nanaša na

opisovanje tradicije in z njo povezanih jedi.

Pojem domača hrana oziroma domače jedi je neustrezen, a zelo razširjen. Pojem je uporaben

le takrat, kadar se nanaša na hrano, ki jo pripravljajo ljudje v privatnem okolju.

1.2.3 Zgodovina narodnih jedi

Slovenska ljudska kulinarika se je oblikovala predvsem na podlagi razlik med socialnimi sloji

in tudi med pokrajinami. Med nižjimi sloji je bilo v preteklosti pomembno nabiralništvo, saj so

si z nabrani sestavinami izboljšali vsakdanjo prehrano. Podeželska prehrana je bila preprosta in

sezonska, večinoma brez mesa. Redko so uživali kruh, ki je bil pretežno bel. Pili so mleko in

uživali mlečne izdelke, od sadja so jedli pretežno jabolka in hruške. Namesto sladkorja so

uporabljali domači med. 17. in 18. stoletje je bilo prelomno za ovsene kaše. Takrat so tudi začeli

gojiti krompir, poleg krompirja pa tudi buče, sončnice in ajdo. Zato so številne ljudske jedi iz

pire, prosa, boba in leče skoraj popolnoma izginile. Vendar pa se te jedi v zadnjem času vračajo

kot del zdrave in uravnotežene prehrane (Zalar, Vrandečič, Hrovatin, Suwa Stanojević, 2016).

Prehrana slovenskega podeželskega in mestnega prebivalstva je bila v 19. stoletju skromna in

enolična. Sestavljena je bila iz doma pridelanih ali pripravljenih živil. Malokrat se je zgodilo,

da so imeli kupljene sestavine, saj so bile v tistem času dostopne samo v določenem delu leta.

Posledično so se jedi na mizah ponavljale. Na to je vplivalo tudi slabo kuharsko znanje

gospodinj in pomanjkanje časa. Zapisano je, da so v Mengšu in okolici jedli pretežno mlečno

kašo, fižol, žgance in ajdov kruh. Na Štajerskem so jedli predvsem ajdove in koruzne žgance,

polite z juho ali kašo, zelje, kislo mlečno juho ter ržen in pirin kruh. Na Koroškem so bili na

vsakdanjem meniju ajdovi žganci, mlečne juhe, mlečne kaše, kislo mleko, kruh, kislo zelje,

ričet in krompir. V Prekmurju so jedli kumare s smetano in česnom, s slanino zabeljeno solato,

kislo zelje, repo, lečo, fižol, ajdo, koruzo, ječmen in proso (Godina Golija, 2014).

Na slovensko meščansko kuhinjo so močno vplivale srednjeevropske kuhinje, še posebej

dunajska kuhinja. Jedi, ki so izvirale iz Avstro-ogrske monarhije, so bile goveja juha z jetrnimi

cmoki, dunajski zrezek, pljučna pečenka, kuhana govedina iz juhe, golaž, kranjska klobasa in

krompirjeve jedi. Od sladic pa so še zdaj priljubljeni jabolčni zavitek, cesarski praženec,

marelični cmoki, palačinke in potica (Zalar, Vrandečič, Hrovatin, Suwa Stanojević, 2016).

Količinsko je hrane večini prebivalstva primanjkovalo, dovolj hrane so imeli le bogatejši

kmetje, premožno meščanstvo in plemstvo, pri katerih je bil meso na vsakdanjem jedilniku.


7

Manj premožni pa so skušali vsakdanje jedi izboljšati z ocvirki in kakšnim kosom suhega mesa

(Godina Golija, 2014).

V 19. stoletju se jedi niso kaj dosti spreminjale in razvijale. Edino, kar se je spreminjalo, so bila

količinska razmerja sestavin vsakdanje prehrane. Kmečko prebivalstvo je imelo v idealnem

dnevu pet obrokov, in sicer jutranjega, predpoldanskega, opoldanskega, popoldanskega in

večernega. Imeli so torej jutranji obrok (jutrka, kosilo, plitvo kosilce, zajtrnica, zajtrnja),

dopoldanski vmesni obrok (dojužnik, dopoldanja malica, mavžina, pokosilnik, predjužnica,

predjužnik, predpoldnica), opoldanski obrok (južina, južna, obed, v mestih tudi kosilo),

popoldanski vmesni obrok (južinica, kupšček, mala južina, mavžina, popoldanica, popoldanja

malica, predvečerek) in večerni obrok (večerja). Predvidevajo, da je bila norma treh obrokov

dnevno najbolj razširjena in najbolj pogosta (Makarovič, 1988‒1990).

V prvi polovici 20. stoletja je bilo podobno. Meso so večinoma pripravljali ob nedeljah, prav

tako pa je bilo pomembno tudi ob praznikih, ko na mizah ni smelo manjkati. Revno prebivalstvo

je imelo meso na mizah predvsem ob večjih praznikih, kot sta velika noč in božič, ter za pusta.

Kmetje so redili predvsem prašiče, da so si naredili zalogo mesa, masti in ocvirkov za celo leto.

Ko so imeli kmetje koline, so skromne jedi zamenjale jedi iz svežega mesa. Za revno

prebivalstvo pa je bil čas kolin zelo pomemben, saj so po dolgem času uživali sveže meso. V

drugi polovici 20. stoletja sta se zaradi izboljšanja ekonomskega položaja izboljšala kupna moč

in življenjski standard. Posledično se je začela spreminjati tudi prehrana, ki je bila posledica

urbanizacije podeželja in preseljevanju agrarnega prebivalstva v mesta. Začelo se je opuščati

samooskrbo z živili. Jedilniki so postali odvisni od kupljenih in industrijsko pripravljenih jedi

(Godina Golija, 2014).

1.2.4 Slovenske narodne jedi

Slovenija je Evropa v malem. Nanjo so vplivali geografski, klimatski, gospodarski in

kulturnozgodovinski dejavniki ter tri velike evropske kulture – alpska, sredozemska in

panonska. Tako je na Primorskem od nekdaj prevladovala sredozemska kuhinja, v Prekmurju

madžarska in na Dolenjskem balkanska (Zalar, Vrandečič, Hrovatin, Suwa Stanojević, 2016).

1.2.5 Gastronomske regije

Bogataj (2013 b) navaja, da je kulinarična in gastronomska podoba moderne Slovenije

zasnovana na kulturnem in zgodovinskem preseku evropskih alpskih, mediteranskih in

panonskih regij. Kombinacija različnih vplivov je izoblikovala edinstveno in originalno

kulinariko ter gastronomijo. Slovenija je kulinarično razdeljena na 24 gastronomskih regij:


8

Ljubljana in njena okolica, Dolenjska in Kočevska, Notranjska, Bela krajina, Kozjansko,

Haloze, svet pod Donačko goro in Bočem, Ptujsko polje, Posavje in Bizeljsko, Prlekija,

Prekmurje, Slovenske gorice, Maribor, Pohorje, Dravska dolina, Kozjak, Celje, Spodnja

Savinjska in Šaleška dolina, Laško, Koroška, Zgornja Savinjska dolina, Zasavje, Gorenjska,

Rovtarsko, Idrijsko, Cerkljansko regija, Dolina Soče, Goriška brda, Goriška, Vipavska dolina,

Kras, Slovenska Istra, Brkini in Kraški rob (Bogataj, 2018).

Slika 2: Slovenija, razdeljena na 24 gastronomskih regij (Vulić, 2007).

Godina Golija (2010) navaja, da po etnološki klasifikaciji obstajajo štirje glavni tipi kulture

prehranjevanja v Sloveniji:

- vzhodni – panonski tip,

- severni – alpski tip,

- centralni tip in

- zahodni – mediteranski tip.

V vzhodnem ‒ panonskem tipu kulture prehranjevanja prevladuje žito, predvsem pšenica in

ajda. Pogoste jedi so testenine, kruh, različne pite ipd. Velikokrat se v jedeh zasledi kislo

smetano, skuto, rdečo mleto papriko, mak in bučno olje.


9

V severnem – alpskem tipu kulture prehranjevanja prevladujejo jedi iz koruze in ajde ter mlečni

izdelki (npr. mleko, kislo mleko, sir, skuta). Meso divjačine je pogosto predelano v klobase in

druge mesne izdelke.

V centralnem tipu kulture prehranjevanja sta pomembna ajda in proso, prosena kaša, ki je

skuhana na vodi ali mleku, od zelenjave pa krompir in repa. Jedi pogosto vključujejo zelje in

repo. Na tem področju so prebivalci v 19. stoletju prvi začeli vključevati v dnevne obroke

krompir in ga pripravljali na različne načine, zato je hitro postal priljubljen.

Za zahodni ‒ mediteranski tip kulture prehranjevanja je značilno, da je na tem območju zemlja

slabo rodovitna. Primerna je za gojenje ovac, oljk in različnih vrst zelenjave in sadja (npr.

paradižnik, bučke, čičerika, fige, kaki, granatno jabolko, grozdje ipd.). Med najpogosteje

uživane jedi spadajo polenta, ki je nadomestek kruha, različne mineštre, zelenjavne in mesne

omake, ribe ter oljčno olje.

1.2.6 Slovenske narodne jedi po pokrajinah

Jedi lahko delimo na osnovno živilo, ki sestavlja jed, na rastlinske, mesne, mlečne in jajčne jedi

ali glede na namen in socialni status na:

- prvotne slovenske, ljudske, kmečke jedi (vsakdanje jedi, praznične jedi, jedi za posebne

priložnosti),

- spremenjene in izboljšane vsakdanje, praznične jedi in jedi za posebne priložnosti ter

- jedi slovenske, klasične, meščanske (mednarodne) kuhinje.

Ta stroga delitev na vsakdanje, praznične in gosposke ali meščanske jedi je v večji meri začela

izginjati šele po drugi svetovni vojni. Z višanjem standardov ljudi so začele izginjati iz

vsakdanjih jedilnikov preproste, cenene in zlasti neokusne jedi, ki so jih začeli nadomeščati

meso in mesni izdelki ter boljše močnate jedi iz žit, riža, krompirja, boljše zelenjave in sadja.

Prav tako se je povečala poraba maščob in slaščic iz mednarodne kuhinje (Pokorn, 2001).

Bogataj (2018) je razdelil Slovenijo na 24 gastronomskih regij s pripadajočimi jedmi:

- Ljubljana z okolico (štruklji, janška vezivka, všenat zelje, ljubljanska jajčna jed, ričet,

pražen krompir, ljubljanske skutne palačinke, žabji kraki, leteči žganci, ljubljanski

štrukelj),

- Notranjska regija (bloška kavla ali trojka, ščuka s fižolom, polšja obara),


10

- Dolenjsko Kočevska regija (poprtnik, matevž, ajdov potancelj, ribniška povanca,

fižolovi štruklji, kostelske hrge, kostelski želodec, repa s fižolom ribnčan, pečena gos

ali raca z mlinci in rdečim zeljem),

- Bela krajina (belokranjska pogača, belokranjska povitica, prosta povitica, žitna klobasa

jaglača ali mastenica in čmar, črnomaljski nadev ali fuline),

- Posavje in Bizeljsko (bizeljski ajdov kolač, bizeljska mlinčevka, pofalača, koruzna

prga ali pršjača in pleteno srce),

- Kozjansko (korejevec, kozjanska mlinčevka, sirova zafrk(n)jača, kozjanska kruhova

potica, kozjanski krapi ali ajdov parjek),

- Haloze, svet pod Donačko goro in Bočem, Ptujsko polje (erpica, jerpica ali oprešak,

haloška gabonca),

- Prlekija (prleška tünka, prleške murke, ajdov krapec, prleška gibanica),

- Prekmurje (prekmurska gibanica, bosman, vrtanek, ocvirkove pogačice, prekmurski

bograč, gibice, bujta repa, krumpluvi žganiki ali dödöli, prekmurske koline in

prekmurska šunka, repni retaš, makovi külinji, povitnica, hajdinska zlejvanka z bučnim

oljem in ocvirki),

- Slovenske gorice (sireki, slivova juha, oljov pocük, krompirjev krapec, kipjena gibanica

ali kvasenica),

- Dravska dolina, Kozjak, Pohorje, Maribor (štajerska kisla juha, pohorski lonec, olbič

ali pohorski žganci, pohorska bunka, bogeca ali bogajca, pohorska omleta, štajerski

kuhani štruklji),

- Celje, Šaleška dolina (mlečna forfulcova župa s češplji, češpljeva juha, hruškova

čežana s štrukeljci, zabeljeni hmeljevi vršički, jajčni štruklji, žemeljna potica,

Prešernove fige),

- Koroška (koroška skuta s čebulo in bučnim oljem, kvočevi nudelni, mežerli, koroški

kruhov hren, povitnek, trenta),

- Savinjska dolina (zgornjesavinjski želodec, pohla, mohovt, solčavski sirenk, ubrnjenik,

firuš, zdrkanka, ajdnek),

- Zasavje (trojanski krofi, grenadirmarš, funštrc ali knapovski sonce, krumpentoč,

zasavska jetrnica),

- Gorenjska (rateški kocovi krapi, govnač, loška smojka, loška medla ali midla, bohinjski

mohant, masovnik ali maslenik, gorenjska danka ali želodec s kašo, ajdova kaša z jurčki,

ajdovi in koruzni žganci, bohinjska zaseka, jurjeva kapa, sir trnič, budl ali gorenjska


11

prata, dražgoški kruhek, rateški špresovi krapi, kranjski štrukelj, mavžlji ali mavželjni,

tržiške bržole, ajdovi krapi, trjak ali terjak, blejska kremšnita ali kremna rezina, dovški

krapi, kranjska klobasa),

- Rovtarska, Idrijska, Cerkljanska regija (idrijski žlikrofi z bakalco, luštrkajca,

smukavc, šebreljski želodec, pajtičke, karaževc, želševka),

- dolina Soče (sir tolminc, čompe s skuto, bovški sir, trentarske kloce ali krafi, bulje,

frika, buški krafi, poštoklja, kobariški štruklji, soška postrv v ajdovi ali koruzni moki),

- Goriška Brda (briške češnje, bela ali rumena polenta, krodegini, šankanele,

markandele, kruh križnik, frtalje ali cvrče, pištunj, kuhnje, šfojada, fuje, štruklji

wljkava, toči, hubanca),

- Goriška regija (goriška gubanca, k'p'rouc, žvarcet, mulce, bleki, goriški radič, sope,

pinca, goriške pečenice v vinu, goriški golaž s polento),

- Vipavska dolina (nanoški sir, vipavski pršut, šelinka, skuha, fižolova mineštra,

vipavski štruklji, vipavska jota),

- Kras (šelinka, kraška jota, kraški pršut, kraška panceta, kraški zašinek),

- Brkini, Kraški rob (fuži),

- slovenska Istra (kruh z oljkami in figov kruh, fritaje ali frtalje, mineštre, istrska jota,

pašta, bakala na belo in rdeče, ribe v šavorju, kalamari, pedoči, nakelda, istrski štruklji,

figov hlebček).

Tako kot slovenska narodna kuhinja so tudi narodne kuhinje različnih držav iz Azije, Bližnjega

Vzhoda, Zahodne Indije, Latinske Amerike, Afrike in Evrope posebne oblike kuhinj, ki

vključujejo različne navade pri pripravi in izbiri živil ter ponudbi hrane. Vsaka kuhinja ima

svoje značilnosti, ki so posledica zgodovinskih, geografskih in klimatskih dejavnikov ter

razpoložljivosti hrane. Nekatere jedi, ki so značilne za določene narode, npr. kebab, curry,

hamburger, pica, so znane in priljubljene po vsem svetu, toda avtentične verzije posameznih

jedi so vezane izključno na posamezno državo (Pokorn, 2001).

1.2.7 Označevanje narodnih živil

V Evropi so se z zaščito lokalnih oziroma narodnih živil začeli ukvarjati že v 50. letih prejšnjega

stoletja. Potem se je v Evropi začel vzpostavljati sistem zaščit lokalnih oziroma narodnih

proizvodov, ki je bil v državah najprej določen z nacionalno zakonodajo, šele kasneje tudi z

mednarodnimi sporazumi. Leta 1992 je Evropska unija vzpostavila enoten sistem zaščite

kmetijskih pridelkov in živil za članice EU, ki potrošniku zagotavlja pristnost narodnih lokalnih

proizvodov, ki so zaščiteni (Grašek in Kos Skubic, 2010).


12

Splošno označevanje živil je obvezno in enotno za vse države, ki so članice EU. Oznaka živila

mora zajemati informacije o identiteti in sestavi, o lastnostih ali drugih značilnostih živila,

informacije o lastnostih sestavin, ki lahko škodijo zdravju nekaterih skupin potrošnikov,

informacije o roku uporabnosti, shranjevanju in varni uporabi, informacije o vplivu na zdravje

ter informacije o hranilni vrednosti živila (Kakovost in označevanje kmetijskih pridelkov in

živil, 2019).

Slovenija je nekatere kmetijske pridelke in živila zaščitila, in sicer z oznakami:

Zaščitena označba porekla,

Zaščitena geografska označba in

Zajamčena tradicionalna posebnost

(Grašek in Cencič, 2015).

1.2.7.1 Zaščitena označba porekla

Ta shema kakovosti v Sloveniji zajema živila, ki so pridelana, predelana in pripravljena na

določenem geografskem območju, njihove lastnosti pa so posledica značilnosti tega področja.

Taka živila so zaščitena z zaščitnim znakom Zaščitena označba porekla (Slika 3). Prav tako je

zaščiteno tudi ime in se ne sme uporabljati za noben drug izdelek (Peterman, 2008). Tako

označbo imajo na primer tolminc, bovški sir, mohant, istrski pršut, ekstra deviško oljčno olje

slovenske Istre (Grašek in Cencič, 2015).

Slika 3: Uradni zaščitni znak za označevanje živil slovenskega porekla (Označevanje, 2018).

1.2.7.2 Zaščitena geografska označba

Ta shema kakovosti v Sloveniji zajema živila, ki morajo biti izdelana, predelana ali pripravljena

na določenem geografskem območju. Imeti morajo sloves, lastnosti in kakovost, ki so odraz

značilnosti tega geografskega območja – na primer podnebja, vetra, tradicionalnega načina

pridelave (Peterman, 2008). Tako označbo imajo kranjska klobasa, kraški pršut, prekmurska

šunka, štajersko bučno olje (Grašek in Cencič, 2015).


13

Slika 4: Uradni zaščitni znak za živila slovenskega izvora (Označevanje, 2018).

1.2.7.3 Zajamčena tradicionalna posebnost

Ta shema kakovosti zajema živila, ki so splošno sprejeta med ljudmi. Od podobnih izdelkov se

ločijo po tradicionalnem načinu priprave, uporabljenih sestavinah in načinu postrežbe. Ti

izdelki so del slovenske kulinarične tradicije, proizvaja jih lahko kdorkoli, če se le dosledno

drži receptov in ima certifikat ustrezne akreditirane agencije (Peterman, 2008). Taki izdelki so

belokranjska pogača, prekmurska gibanica, slovenska potica in idrijski žlikrofi (Grašek in

Cencič, 2015).

Slika 5: Uradni zaščitni znak za živila slovenskega izvora (Označevanje, 2018).

1.2.8 Slovenske narodne jedi in prazniki

V Slovarju slovenskega knjižnega jezika (2015) je praznik definiran kot dan, ko se navadno ne

dela in je posvečen kakemu pomembnemu dogodku ali spominu nanj, ali kot dan, ki je posvečen

spominu na kak pomemben dogodek ali osebo iz cerkvene zgodovine. Večina tradicionalnih

praznikov izvira iz religije. Zgodnja verovanja so častila naravne pojave, kasneje pa so začeli

častiti še božanstva. Praznik je povezan z obredi, ki jih lahko razdelimo na dve skupini. V prvi

skupini obredov so tisti, ki predstavljajo postenje, očiščevanje, zmernost, strogost v vedenju,

abstinenco, objokovanje in žalovanje. V drugi skupini so tisti, ki predstavljajo praznovanje,

pojedine, darovanje in žrtvovanje ter veselje (Ovsec, 1993). S prazniki in praznovanjem pa je

povezana tudi hrana. V Evropi je bilo meso zaradi pomanjkanja več stoletij pomemben

oznanjevalec praznikov. Tudi drugače so bili obroki in priprava obrokov na dan praznikov

bogatejši in drugačni od vsakdanjih obrokov (Godina Golija, 2014).

Hrana oziroma priprava jedi je pomemben del življenja, zato ni presenetljivo, da so verski

prazniki in družinska praznovanja povezana z uživanjem hrane in pijače že več stoletij. V

Sloveniji je veliko praznikov povezanih z narodnimi jedmi, ki se jih pripravlja ob teh

priložnostih (Bogataj, 2013 a).


14

1.2.8.1 Velika noč

Velika noč je največji in najstarejši krščanski praznik (Ovsec, 1993). Sledi 40-dnevnem postu.

Praznuje se vsako leto prvo nedeljo po prvi pomladanski luni. To je nekje med 22. marcem in

25. aprilom. Velikonočno obdobje zajema čas med pepelnično sredo in velikonočno nedeljo. V

tem obdobju se zvrsti veliko šeg in navad, pri katerih je izvor zelo star in poganski (Bogataj,

2011).

Z veliko nočjo povezujemo tudi velikonočne jedi. Te imajo v krščanstvu svojo simboliko. Na

Slovenskem so to hren, potica, kruh, šunka ali drugo meso in jajca. Hren ima simboliko žebljev,

s katerimi so Kristusa pribili na križ. Potica predstavlja trnovo krono. Kruh pomeni življenje in

božjo dobroto. Šunka ali drugo meso predstavljajo Jezusovo telo. Največjo simboliko pa imajo

jajca, ki jim rečemo pirhi. Rdeče obarvana jajca so simbol krvi, ki jo je Jezus prelil za vse ljudi,

predstavlja pa tudi njegovo vstajenje (Bogataj, 2011).

1.2.8.2 Božič

Božič je med ljudmi najbolj priljubljen praznik. Je praznik, ki ga praznuje tudi veliko

neverujočih. Z zakonom je božič v Sloveniji dela prost dan. S tem praznikom povezujemo tudi

različne tradicije, šege in navade, ki so velikokrat predkrščanskega izvora. Čeprav je veliko

hipotez o času Kristusovega rojstva, se na praznik, 25. decembra, spominjamo prav tega (Ovsec,

1993).

Od božičnih jedi je na Slovenskem najbolj tradicionalna jed praznični božični kruh., ki izvira

iz poganskega obdobja. Oblike kruha se razlikujejo od hiše do hiše, prevladuje pa potica, ki je

pogosto orehova ali lešnikova. Temeljna posebnost božičnega kruha je v tem, da mora biti na

mizi tako za božič kot tudi za silvestrovo in za svete tri kralje. Poznamo pa še nekaj božičnih

jedi, ki pa se razlikujejo od vasi do mesta ter od regije do regije. Pogosto na božični mizi

najdemo koline (pečenko ali žolco), kraški pršut, polenovko s krompirjem in zeljem, priljubljen

je tudi krap. Danes pa so prehranske navade spremenjene in so naravnane predvsem po

sodobnih načelih prehranjevanja (Bogataj, 2011).

1.2.8.3 Martinovo

Martinovo je najbolj razširjeno praznovanje v Sloveniji, ki je povezano z vinom in vinsko

kulturo. Praznujemo ga 11. novembra in še ves teden ali celo dva. Poleg praznovanja nove letine

z martinovanjem povezujemo tudi nekatere jedi. Tako na mizi za martinovo ne sme manjkati

pečena gos ali raca z mlinci in dušenim rdečim zeljem. Med nepogrešljivi jedmi pa so tudi potic

in pogače ter druge sladke jedi (Martinovanje, veselje ob novi letini vina, b. d.).


15

1.2.8.4 Praznik kolin

Kljub temu da koline nimajo nič opraviti s kakšnim posebnim datumskim dnem na letnem

koledarju, pravimo, da je praznik kolin še vedno eden največjih praznikov slovenskega človeka.

Že od davnih časov predstavlja praznik kolin prve zimske dneve (Ovsec, 1993).

Na praznik kolin se je vedno bogato jedlo. Na mizi so bile potice, kruh, zaseka, krompirjeva

juha, ajdovi žganci, kislo zelje, kisla juha, pečenke, jetrca, klobase in krvavice (Gabrovec,

2017).

1.2.9 Zdrave slovenske narodne jedi

Prehrana in zdravje sta tesno povezana. S prehranjevanjem lahko zdravje varujemo in hkrati

preprečujemo zvišan krvni tlak, holesterol in sladkor v krvi ter debelost, ki so dejavniki tveganja

za nastanek kroničnih bolezni, predvsem srčno-žilne bolezni, rak, sladkorne bolezni tipa II in

druge (Lukman, 2009).

Ne smemo prezreti še enega vidika narodne kuhinje. Za večino starih slovenskih jedi z vseh

koncev naše države velja, da so bile v svojem času kolikor mogoče uglašene ne le z možnostmi,

temveč tudi s potrebami predvsem kmečkega prebivalstva. Bile so bolj zdrave, vsebovale so

manj mesa in slaščic, značilnih za današnjo t. i. mednarodno kuhinjo, ter več škrobnatih jedi,

zelenjave, sadja z množico dragocenih zaščitnih snovi. To še posebej velja za zelje, repo in

korenje, tudi ohrovt, česen in čebulo ter ajdovo, ovseno in proseno kašo, ješprenj in koruzo

(Ilich, 1997).

Kot model zdrave slovenske prehrane bi tako lahko imeli prvotno slovensko kuhinjo s

preprostimi kmečkimi jedmi iz 19. stoletja. Izbrati moramo le tiste jedi, ki vsebujejo malo ali

nič dodanih maščob, vključno z vsemi žitnimi jedmi in zelenjavo ter domačim sadjem. Vse

praznične jedi ali jedi za posebne priložnosti pa v jedilnike vključimo le občasno ali pa v zelo

majhnih količinah. Lahko zaključimo, da so domače jedi posebnost vsakega naroda in zato tudi

del turistične ponudbe. Tako kot jedi iz visoke klasične kuhinje morajo tudi slovenske domače

jedi z veliko mesa, jajc in maščob priti le občasno ali v manjši količini na mizo zdrave prehrane.

Slovenske jedi so večinoma nizkohidratne jedi z malo maščob in zato zdrave (Pokorn, 2001).

Lorenzini in sod (2011) menijo, da so narodne jedi postale priljubljene in promovirane kot

turistična atrakcija in regionalna posebnost, ki je skladna z načeli zdrave prehrane. Guerero in

sod. (2010) ugotavljajo, da evropski potrošniki doživljajo narodne jedi kot jedi, ki so zdrave in

dosegljive brez pretirano obdelanih živil.


16

1.2.10 Kakovost slovenskih narodnih jedi

Vulić (2015) je raziskovala gastronomsko kakovost slovenskih narodnih jedi. Narejena je bila

senzorična in kemijska analiza ter izračun hranilne in energijske vrednosti jedi. Preučili so

splošno sprejemljivost, senzorično kakovost in hranilno vrednost dvajsetih narodnih jedi,

združenih v štiri jedilnike različnih slovenskih regij (alpske, primorske, panonske in centralne

regije).

Tabela 1: V raziskavo vključeni jedilniki (Vulić, 2015).

Vzorci Hod Jed

Jedilnik 1

Alpska regija

Hladna predjed Koroška skuta s čebulo in

bučnim oljem

Juha Govnač z zeljem in krompirjem

Topla predjed Loška smojka

Glavna jed Tržiška bržola, igličevi nudelni

Sladica Ljubljanska torta

Jedilnik 2

Primorska regija

Hladna predjed Ribe v švorju

Juha Mineštra

Topla predjed Toč s pršutom ob beli polenti

Glavna jed Bakalca z idrijskimi žlikrofi,

kprouc

Sladica Trentarske kloce

Jedilnik 3

Panonska regija

Hladna predjed Prekmurska tünka

Juha Štajerska kisla juha

Topla predjed Svinjska ribica, ajdova kaša z

jurčki in jabolčnimi krhlji

Glavna jed Pohorski pisker

Sladica Haloška gibanica

Jedilnik 4

Centralna regija

Hladna predjed Belokranjska pogača

Juha Knapovski golaž

Topla predjed Kozjanski krapi z ocvirki

Glavna jed Zasavska jetrnica, kozjanska

kruhova potica in dušeno rdeče

zelje

Sladica Mlinčevka


17

Senzorično analizo so izvedli z osemčlansko komisijo, ki je pokazala, da je najbolje ocenjen

jedilnik primorske regije. Kemijska analiza je pokazala razlike tako hranilni sestavi, energijski

vrednosti in energijskim deležem hranljivih snovi posameznih jedi kot tudi v hranilni in

energijski vrednosti celotnih jedilnikov. Ugotovljeno je bilo, da močno prevladujejo močnate

jedi. Mesnih jedi je bilo za polovico manj. Sladic je bilo dovolj, ampak so bile podobne

močnatim jedem, le da so imele bolj sladek okus.

1.2.11 Slovenske narodne jedi v predmetniku osnovne šole

Prehranske vsebine predstavljajo pomemben vsebinski del izobraževanja tako pri nas kot v

svetu. Strokovnjaki se strinjajo, da je potrebno gospodinjstvu nameniti več pozornosti

(Lichtenstein in Ludwig, 2010). Prehranske vsebine pomembno prispevajo k izboljšanju

prehranskega znanja otrok. Redno izobraževanje lahko vpliva na oblikovanje stališč, ta pa na

izvajanje določenega vedenja (Kostanjevec, 2013).

Učenci slovenske narodne jedi obravnavajo v sklopu izbirnega predmeta načini prehranjevanja,

ki se predvidoma izvaja v 9. razredu osnovne šole, lahko pa tudi v 7. in 8. razredu. Pri tem

predmetu učenci:

- poznajo nacionalne in drugačne načine prehranjevanja in

- analizirajo nacionalne jedi na podlagi poznavanja posamezne dežele

(Program osnovna šola, Načini prehranjevanja, učni načrt, 2009).

1.2.12 Napačne predstave o slovenskih narodnih jedeh

Tako kot na vsakem področju se tudi na področju gospodinjstva, natančneje na področju

poznavanja jedi, lahko pojavijo napačne predstave. Napačne predstave so posameznikove ideje,

ki se razlikujejo od znanstveno sprejetih dejstev (Ayas in sod., 2002). Nastanejo zaradi

raznovrstnih osebnih izkušenj posameznika, ki so lahko posledica sovrstnikov, medijev, kulture

in tudi razlage učitelja (Wandersee, Mintzes in Novak, 1994 v Bahar, 2003). Več avtorjev je

opisalo razvoj napačnih predstav kot proces pridobivanja izkušenj, ki je odvisen od jezikovnih

in kulturnih faktorjev (Goswami, 2008; Madole in Oakes, 1999).

Zaradi vseh emigracij, ki so potekale v preteklosti in še potekajo, je k nam prišlo kar nekaj jedi,

ki jih mlajše generacije lahko smatrajo za slovensko narodno jed. Primer take jedi je burek.

Burek je pita iz vlečenega testa z različnimi nadevi (sirov, mesni burek), ki je dobro znan po

celotnem Balkanu in pod drugimi imeni tudi na Bližnjem vzhodu. K nam je prišel skupaj s

priseljenci iz nekdanjih republik Jugoslavije. Najprej je bil burek predvsem hrana priseljencev,

v drugi polovici osemdesetih let so ga začnele peči slovenske pekarne, ponujali so ga v


18

prodajalnah bureka in vključil se je v šolsko prehrano (Mlekuž, 2010), zato ga lahko nekateri

razumejo kot slovensko narodno jed. Tudi dr. Jernej Mlekuž je pred leti izjavil, da lahko samo

čakamo, kdaj bomo Slovenci burek patentirali kot svojo značilno jed (Pihlar, 2017).

1.2.13 Slovenske narodne jedi v knjigah

Prve kuharske knjige, ki so bile znane Slovencem, so bile predvsem tuje kuharske knjige in

prevodi nemških kuharskih knjige, med katere so tedaj spadale tudi Kuharske bukve Valentina

Vodnika (Kalinšek, 2019). Etnolog Janez Bogataj pravi da Vodnik v svojem delu ni pisal

receptov, temveč je samo podajal smernice, kako naj bi jedli (Ponovni ponatis Kuharske bukve

Valentina Vodnika, 2012). Vodnikove kuharske bukve so bile veliko bolj namenjene

uveljavljanju slovenskega jezika kot pa praktični pripomoček gospodinjam v kuhinji (Kalinšek,

2019).

1.2.13.1 Slovenska kuharica ali Navod okusno kuhati navadna in imenitna jedila

Slovenska kuharica ali Navod okusno kuhati navadna in imenitna jela je prva izvirna slovenska

kuharska knjiga. Leta 1868 jo je izdala Magdalena Pleiweis. Knjigo je narekovala prijateljici in

tako vsem Slovenkam in Slovencem omogočila uporabno in praktično kuharsko knjigo,

napisano v domačem slovenskem jeziku. Ta knjiga je bila v tistem času postavljena ob bok

drugim kuharskim knjigam. Vendar pa je po nekaterih sestavinah, ki so bile takrat drage in težje

dostopne, namenjena pretežno bogatašem in meščanom oziroma njihovim gospodinjam

(Kalinšek, 2019).

Slika 6: Kuharske bukve (Kuharske knjige na Slovenskem, b. d.).


19

1.2.13.2 Slovenska kuharica

Slovenska kuharica je zapuščina s. Felicite Kalinšek, priznane učiteljice kuhanja. Leta 1912 je

knjigo za njeno šesto izdajo temeljito dopolnila in prilagodila za potrebe takrat pretežno

podeželskega prebivalstva. Podvojila je število receptov, pojasnila kuharske izraze, dodala

številne priročne nasvete in knjigo obogatila z različnimi ilustracijami sestavin, jedi in

kuhinjskih pripomočkov. Zaradi pečata, ki ga je s. Felicita Kalinšek pri tej knjigi pustila, je ta

kuharska knjiga znana tudi ko »kalinškova« Po smrti Kalinškove je postala kulturna dediščina

reda šolskih sester. Iz tega reda so izšle tudi vse naslednice s. Felicite, ki so še naprej preurejale

knjigo. Leta 1952 je urejanje z deseto izdajo knjige prevzela s. Izabela Gosak, ki je ponovno

razširila nabor receptov, pri tem pa upoštevala dostopnost sestavin, saj je ta prenova potekala v

povojnem socialističnem času. Razširila je tudi vegetarijansko prehrano. Z 18. izdajo leta 1980

je urejanje knjige prevzela s. Vendelina Ilc. Knjigo je ponovno prilagodila tedanjemu načinu

življenja in prehranjevalnim navadam ljudi, izključila pa je zastarele recepte in dodala nove

(Kalinšek, 2019).

Slika 7: Slovenska kuharica ali Navod okusno kuhati navadna in imenitna jedila (Kuharske knjige na Slovenskem, b. d.).

Slika 8: s. Felicita Kališek (Felicita Kalinšek, 2016).

Slika 9: Slovenska kuharica (Trost, 2019).


20

1.2.13.3 Velika slovenska kuharica

24. izdajo Slovenske kuharice so preimenovali v Veliko slovensko kuharico, ki velja za pravo

enciklopedijo slovenske kuhinje na prelomu tisočletja. Takrat se je življenjski standard

Slovencev še bolj moderniziral, dostop do živil se je povečal. Tudi pri tej izdaji je svoj pečat

pustila s. Vendelina Ilc. Kasneje je pri preurejanju knjige sodelovala tudi s. Bernarda Gostečnik,

ki je voditeljica zelo priljubljenih kuharskih tečajev in ki je pripravila tudi zadnjo, 30. izdajo

Velike slovenske kuharice (Kalinšek, 2019).

1.2.13.4 Okusiti Slovenijo

V knjigi priznanega slovenskega etnologa prof. dr. Janeza Bogataja je Slovenija razdeljena na

24 gastronomskih regij. Na stičišču Alp, Panonske nižine in Mediterana je skozi stoletja

nastajala kulinarična podoba Slovenije, ki je strnjena v teh gastronomskih regijah in v 170

receptih. Predstavljene jedi pa ne zajemajo celovite različnosti jedi v posamezni regiji (Bogataj,

2007).

Slika 10: Marija Ilc - s. Vendelina Ilc (Vloga žensk v preteklosti, 2011).


21

2 Empirični del

2.1 Opredelitev raziskovalnega problema

Zanimanje za gastronomsko identiteto posameznih držav Evropske unije pa tudi bolj oddaljenih

dežel po svetu je v sodobni družbi precejšnje. Vse bolj se poudarja pomen nacionalne, narodne,

lokalne, regionalne, tradicionalne in tudi etnične kuhinje.

Slovenske tradicionalne jedi se obravnava pri izbirnem predmetu načini prehranjevanja. V

učnem načrtu predmeta so opredeljeni cilji:

- poznajo nacionalne in drugačne načine prehranjevanja,

- analizirajo nacionalne jedi na podlagi poznavanja posamezne dežele.

Učenci naj usvojijo osnovno znanje o tem, kaj sploh so slovenske narodne jedi. Po pregledani

literaturi sem ugotovila, da v Sloveniji še ni bila opravljena raziskava, ki bi ugotavljala

poznavanje in odnos učencev do slovenskih narodnih jedi, zato sem se odločila, da to

podrobneje raziščem.

2.2 Raziskovalna vprašanja in cilji raziskave

Raziskovalna vprašanja so:

Kako dobro učenci poznajo slovenske narodne jedi in narodne jedi iz svojega okolja,

kjer živijo?

Ali obstaja razlika v poznavanju slovenskih narodnih jedi med učenci, ki so obiskovali

izbirni predmet načini prehranjevanja, in učenci, ki ga niso?

Kakšen odnos imajo učenci do slovenskih narodnih jedi?

Ali imajo učenci, ki so obiskovali izbirni predmet načini prehranjevanja boljši odnos do

slovenskih narodnih jedi od učencev, ki ga niso?

Cilji raziskave:

Ugotoviti, kako dobro učenci poznajo slovenske narodne jedi.

Ugotoviti razlike v znanju o slovenskih narodnih jedeh med učenci, ki so obiskovali

izbirni predmet načini prehranjevanja, in učenci, ki ga niso.

Ugotoviti, kakšen odnos imajo učenci do slovenskih narodnih jedi.


22

2.3 Metode in raziskovalni pristop

V raziskavi sem uporabila deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo raziskovanja.

Kot raziskovalni pristop je bila uporabljena kvantitativna metoda. Uporabljeni so podatki, ki

sem jih pridobila z anketiranjem učencev.

2.4 Opis vzorca

Uporabila sem neslučajnostni vzorec. V raziskavo je bilo vključenih 219 učencev 8. in 9.

razreda iz celotne Slovenije (Tabela 3). Od tega je bilo 83 učencev (37,9 %) in 136 učenk (62,1

%). Iz 8.razreda je bilo 122 učencev (56 %), iz 9. razreda pa 96 učencev (44 %). 37 %

anketiranih učencev prihaja iz severne – alpske regije, 12,2 % učencev prihaja iz zahodne –

mediteranske regije, 28,8 % učencev prihaja iz vzhodne – panonske regije in 22,0 % učencev

prihaja iz centralne regije (Tabela 4). Učenci so v 30,3 % odgovorili, da njihova šola ne ponuja

izbirnega predmeta načini prehranjevanja, 69,7 % je odgovorilo, da njihova šola ponuja ta

izbirni predmet (Tabela 5). Izbirni predmet načini prehranjevanja obiskuje ali je obiskovalo 49

učencev (22,4 %), 170 učencev (77,6 %) ga ni obiskovalo (Tabela 6).

Tabela 2: Demografska struktura vzorca ‒ spol.

Spol Število učencev

Moški 83

Ženski 136

Tabela 3: Demografska struktura vzorca ‒ razred.

Razred Število učencev (%)

8. 122 56,0

9. 96 44,0

.

Tabela 4: Delež učencev glede na regijo bivanje.

f %

Severna – alpska regija 81 37,0

Zahodna – mediteranska

regija

27 12,2

Vzhodna – panonska regija 63 28,8

Centralna regija 48 22,0


23

Tabela 5: Delež učencev glede na to, ali njihova šola ponuja izbirni predmet načini prehranjevanja.

Ponudba izbirnega predmeta načini

prehranjevanja

Delež

f %

Šola ponuja izbirni predmet načini

prehranjevanja.

152 69,7

Šola ne ponuja izbirnega predmeta načini

prehranjevanja.

66 30,3

Tabela 6: Delež učencev glede na udeležbo pri izbirnem predmetu načini prehranjevanja.

Izbirni predmet Načini prehranjevanja: Delež

f %

Sem obiskoval/-a. 49 22,4

Nisem obiskoval/-a. 170 77,6

2.5 Opis postopka zbiranja podatkov

Instrument zbiranja podatkov je bil vprašalnik, ki sem ga sestavila sama. Na začetku sem zbrala

demografske podatke o učencih, ki so izpolnjevali vprašalnik: spol, regija, kateri razred

obiskujejo ter če so obiskovali izbirni predmet načini prehranjevanja. Sledil je sklop vprašanj,

s katerimi sem pridobila podatke glede poznavanja slovenskih tradicionalnih jedi. V naslednjem

sklopu vprašanj sem dobila podatke o odnosu učencev do slovenskih narodnih jedi. Vprašalnik

je bil anonimen in je bil oblikovan v programu 1KA. Povezava do spletne ankete v programu

1KA je bila poslana preko elektronske pošte pomočnikom ravnatelja sedemdesetih osnovnih

šol, ki so jih posredovali naprej učencem. Podatke sem zbirala 21 dni. Opisan način anketiranja

sem izbrala glede na epidemiološko stanje v Sloveniji, ker je pouk zaradi epidemije potekal na

daljavo.

2.6 Postopki obdelave podatkov

Pridobljeni podatki so bili vneseni v program Microsoft Excel, kjer sem jih ustrezno uredila.

Urejene podatke sem nato vnesla v program SPSS (Statistical Package for the Social Sciences),

kjer je bila opravljena statistična analiza. Z metodami interferenčne statistike sem računala

statistično pomembne razlike v poznavanju in odnosu do slovenskih narodnih jedi med učenci.

Rezultate pri vprašanjih odprtega tipa sem analizirala z vsebinsko analizo. Vse dobljene

rezultate sem prikazala v tabelah in grafih.


24

Pomen oznak:

M – aritmetična sredina,

SD – standardni odklon,

p – statistična pomembnost.

2.7 Rezultati z razpravo

V nadaljevanju je predstavljena analiza pridobljenih rezultatov. Predstavljeni rezultati tematsko

pokrivajo naslednja vsebinska področja:

- poznavanje slovenskih narodnih jedi pri učencih,

- obiskovanje izbirnega predmeta načina prehranjevanja in poznavanje slovenskih

narodnih jedi

- odnos učencev do slovenskih narodnih jedi ter

- obiskovanje izbirnega predmeta načini prehranjevanja in odnos učencev do slovenskih

narodnih jedi.

2.7.1 Poznavanje slovenskih narodnih jedi učencev

Poznavanje slovenskih narodnih jedi je eden izmed temeljev, na katerem gradimo odnos do

njih. Bolj jih poznamo, bolj pozitiven odnos oblikujemo. Zato me je v prvem delu zanimalo,

kako dobro učenci poznajo slovenske narodne jedi in če obstajajo statistično pomembne razlike

v poznavanju jedi med učenci, ki so obiskovali izbirni predmet načini prehranjevanja, in tistimi,

ki ga niso.

Najprej sem v vprašalniku učence, ki so obiskovali izbirni predmet načini prehranjevanja,

vprašala, kaj so se naučili z vsebinami izbirnega predmeta načini prehranjevanja. V Grafu 1 so

predstavljeni rezultati.


25

Graf 1: Delež učencev glede na to, kaj so se naučili z vsebinami izbirnega predmeta načini prehranjevanja.

Učenci omenjajo, da se najbolj spominjajo kuhanja (52,1 %). Omenili so tudi različne jedi in

recepte zanje (16,7 %) in da so pri tem predmetu obravnavali vsebine, ki jim bodo v prihodnje

prišle zelo prav (10,4 %). Dobrih 21 % učencev pa je podalo zelo različne odgovore, ki so

zbrani pod odgovorom »ostalo«. Med drugim so ti učenci napisali, da jim je bila pri urah

izbirnega predmeta načini prehranjevanja najbolj všeč sproščenost in so zato zelo radi

obiskovali izbirni predmet.

Z odprtim vprašanjem sem učence spraševala, kaj menijo, da pomeni pojem »narodna jed«.

Rezultati so prikazani v Grafu 2.

52,10%

16,70%

10,40%

20,80%

0,00%

10,00%

20,00%

30,00%

40,00%

50,00%

60,00%

Kuhanje Jedi Uporabne vsebine Ostalo


26

Graf 2: Mnenje učencev o tem, kaj pomeni "narodna jed".

Največji delež učencev (45,0 %) je odgovoril, da to pomeni jed, ki je značilna za določen narod.

Drugi najpogostejši odgovor (20,80 %) je bil, da je to jed, ki je značilna za določeno območje.

Podobno zastopanost (20,30 %) je imel tudi odgovor, da je to jed, ki prihaja iz neke države.

Skoraj 14 % učencev je podalo odgovore, ki sem jih uvrstila pod kategorijo »ostalo«.

Najpogostejši primer odgovora v tej kategoriji je bil, da je to tradicionalna jed. Lebe in sod.

(2006) so ta pojem opredelili pod pojmom »narodna kuhinja«, ki je značilnost nekega naroda.

To pomeni, da manj kot polovica učencev pozna ta pojem. Sklepam lahko, da ta pojem med

učenci splošno ni poznan.

Učence sem v vprašalniku spraševala, kako dobro po lastnem mnenju poznajo slovenske

narodne jedi. Rezultati so prikazani v Tabeli 7.

Tabela 7: Mnenje učencev o poznavanju narodnih jedi, jedi njihove regije in njihovega kraja.

Zelo slabo Slabo Niti dobro niti

slabo

Dobro Zelo dobro M

f % f % f % f % f %

Slovenske

narodne jedi

4 1,8 17 7,8 87 39,7 99 45,2 12 5,5 3,45

Narodne jedi

moje regije

3 1,4 14 6,4 85 38,8 101 46,1 16 7,3 3,52

Narodne jedi

mojega kraja

1 0,5 12 5,5 77 35,2 110 50,2 19 8,6 3,61

Legenda: *M – povprečna vrednost (1 –zelo slabo, 2 – slabo, 3 – niti dobro niti slabo, 4 – dobro, 5 – zelo dobro)

45%

20,30% 20,80%

13,90%

0%

5%

10%

15%

20%

25%

30%

35%

40%

45%

50%

Jed, ki je značilnazadoločen narod

Jed, ki prihaja izdoločene države

Jed, ki je značilna zadoločeno območje

Ostalo


27

Največ učencev (45,2 %) je odgovorilo in ocenilo, da slovenske narodne jedi pozna dobro.

Malo manj učencev (39,7 %) meni, da narodnih jedi ne poznajo niti dobro niti slabo. 7,8 %

učencev je mnenja, da slovenske narodne jedi slabo poznajo. Samo 5,5 % učencev je

odgovorilo, da slovenske narodne jedi poznajo dobro. Štirje učenci pa menijo, da jedi poznajo

zelo slabo. Vrednosti M se bistveno ne razlikujejo.

V poznavanju jedi svoje regije so učenci malo bolj prepričani kot pri splošnem poznavanju

slovenskih narodnih jedi. 46,1 % učencev meni, da jedi svoje regije dobro poznajo. 38,8 %

učencev meni, da jedi svoje regije srednje poznajo (niti dobro, niti slabo). 7,8 % učencev je

mnenja, da jih slabo oziroma zelo slabo poznajo. Samo 7,3 % učencev meni, da jedi svoje regije

zelo dobro poznajo. Naslednja kategorija je bila poznavaje jedi svojega kraja. Dobra polovica

učencev (50,2 %) je mnenja, da jedi svojega kraja dobro poznajo. Tretjina učencev (35,2 %)

meni, da jedi svojega kraja ne poznajo niti slabo niti dobro. 5,5 % učencev meni, da jih slabo

poznajo, samo en učenec (0,5 %) pa meni, da jih pozna zelo slabo. Mnenja, da jedi svojega

kraja zelo dobro poznajo, je 8,6 % učencev. Ocenjujejo, da najbolje poznajo jedi svojega kraja

(M= 3,61), ni pa zaznati bistvenih razlik s poznavanje jedi svoje regije (M= 3,52) in slovenskih

narodnih jedi (M= 3,45).

Sklepam lahko, da učenci slovenskih narodnih jedi ne poznajo niti dobro niti slabo, medtem ko

jedi svoje regije in kraja poznajo dobro. Tukaj je potrebno poudariti, da gre samo za mnenje

učencev.

Učencem sem naštela nekaj jedi in jih vprašala, katere od naštetih jedi poznajo. Pri tem

vprašanju je bilo možnih več odgovorov. Rezultati so prikazani v Tabeli 8.


28

Tabela 8: Poznavanje slovenskih narodnih jedi med anketiranimi učenci.

Jed f % učencev

Prekmurska gibanica 217 99,1

Štruklji 216 98,6

Kranjska klobasa 216 98,6

Trojanski krofi 213 97,3

Blejska kremšnita 210 95,9

Jota 197 90,0

Kalamari 191 87,2

Pohorska omleta 119 54,3

Matevž 116 52,5

Bujta repa 112 51,1

Belokranjska pogača 71 32,4

Krumpluvi žganiki (dödoli) 59 26,9

Dražgoški kruhek 55 25,1

Leteči žganci 54 24,7

Loška smojka 22 10,0

Grenadirmarš 7 3,2

Iz Tabele 8 je razvidno, da so med najbolj poznanimi slovenskimi narodnimi jedmi prekmurska

gibanica (99,1 %), štruklji (98,6 %), kranjska klobasa (98,6 %), trojanski krofi (97,3 %), blejska

kremšnita (95,9 %) in jota (90,0 %). Med najmanj poznanimi slovenskimi narodnimi jedmi pa

so grendirmarš (3,2 %), ki je značilna zasavska jed in tudi bolj lokalno poznana. Iz rezultatov

lahko sklepam, da bolje poznajo bolj znane slovenske jedi (prekmursko gibanico, štruklje,

kranjsko klobaso, trojanske krofe in blejsko kremšnito), slabše pa poznajo manj znane lokalne

slovenske narodne jedi (grenadirmarš in loško smojko).

V Tabeli 9 so prikazani rezultati primerjave poznavanja določene jedi in regije bivanja

učencev.


29

Tabela 9: Poznavanje slovenskih narodnih jedi glede na regijo bivanja.

Slovenske narodne

jedi

Poznajo/ne poznajo jedi Regija Hi2 preizkus

Severna – alpska

regija

Zahodna – mediteranska

regija

Vzhodna – panonska

regija

Centralna regija Hi2 df p

f(%) f(%) f(%) f(%) Štruklji DA 100 96,3 97 100 7,586 6 0,270

NE 0 3,7 3 0

Belokranjska

pogača

DA 21,9 37 40,3 40,4 12,696 6 0,048

NE 78,1 63 59,7 59,6

Matevž DA 35,3 63 55,2 89,4 63,442 6 0,000

NE 65,7 37 44,8 10,6

Bujta repa DA 41,5 33,3 95,5 55,3 30,710 6 0,000

NE 58,5 66,7 4,5 44,7

Jota DA 95,1 96,3 80,6 91,5 23,885 6 0,001

NE 4,9 3,7 19,4 8,5

Leteči žganci DA 30,5 18,5 16,4 27,7 11,638 6 0,071

NE 69,5 81,5 83,6 78,3

Prekmurska

gibanica

DA 100 96,3 98,5 100 5,035 6 0,539

NE 0 3,7 1,5 0

Loška smojka DA 17,1 7,4 1,5 10,6 13,346 6 0,038

NE 82,9 92,6 98,5 89,4

Grenadirmarš DA 2,4 3,7 1,5 6,4 3,314 6 0,769

NE 97,6 96,6 98,5 93,6

Krumpluvi žganiki

(dödoli)

DA 15,9 14,8 44,8 25,5 32,919 6 0,000

NE 84,1 85,2 55,2 74,5

Pohorska omleta DA 47,6 51,9 62,7 57,4 24,031 6 0,001

NE 52,4 48,1 37,3 44,6

Kalamari DA 86,6 96,3 80,6 93,6 7,865 6 0,248

NE 13,4 3,7 19,4 6,4

Trojanski krofi DA 100 92,6 95,5 97,9 8,409 6 0,210

NE 0 7,4 4,5 2,1

Dražgoški kruhek DA 57,3 7,4 3 10,6 76,868 6 0,000

NE 42,7 92,6 97 89,4

Blejska kremšnita DA 98,8 92,6 92,5 97,9 8,457 6 0,207

NE 1,2 7,4 7,5 2,1

Kranjska klobasa DA 100 100 97 97,9 6,461 6 0,374

NE 0 0 3 2,1


30

Statistično pomembne razlike (Tabela 9) so se pokazale pri poznavanju belokranjske pogače,

matevža, bujte repe, jote, loške smojke, krumplovih žganikov (dödolov), pohorske omlete in

dražgoških kruhkov. Belokranjsko pogačo, jed iz Bele krajine, najbolje poznajo v vzhodni –

panonski regiji (40,3 %), kar je pričakovano. Presenetljivo je, da približno enak odstotek

učencev iz centralne regije prav tako pozna belokranjsko pogačo (40,4 %). Matevža, značilno

dolenjsko jed, najbolje poznajo učenci iz centralne (89,4 %) in mediteranske regije (63,0 %),

kar je presenetljivo. Pričakovala sem, da bodo jed matevž najbolje poznali učenci iz vzhodne –

panonske regije. Bujto repo, značilno jed za Prekmurje, najbolje poznajo učenci vzhodne –

panonske regije (95,5 %), kar je pričakovano. Pričakovano je bilo, da joto, ki je značilna za

Primorsko, najmanj poznajo učenci iz panonske regije (80,6 %). Loško smojko, gorenjsko jed,

značilno za škofjeloško okolje, v povprečju vsi učenci zelo slabo poznajo, vendar pa jo

pričakovano najbolje poznajo učenci, ki prihajajo iz alpske regije (17,1 %). Krumplovi žganiki

ali dödoli so prekmurska jed, za katero se je izkazalo, da jo tudi najbolje poznajo tamkajšnji

učenci (44,8 %), a delež je še vedno nizek. Pohorska omleta je sladica, značilna za okolico

Pohorskega hribovja, in jo pričakovano najbolje poznajo učenci iz panonske regije. Dražgoški

kruhek, gorenjski kruhek, pričakovano najbolje poznajo učenci, ki prihajajo iz alpske regije

(57,3 %). Pri poznavanju ostalih jedi statistično pomembnih razlik ni.

Iz pridobljenih rezultatov lahko sklepam, da večina učencev pozna bolj znane slovenske

narodne jedi (prekmurska gibanica, kalamari, trojanski krofi, blejska kremšnita in kranjska

klobasa). Ostale slovenske jedi, ki niso tako znane po vsej Sloveniji in so znane predvsem v

svojih regija oziroma okoljih, pa v večini prepoznajo učenci, ki prihajajo iz tiste regije, za katero

je ta jed značilna.


Naslednje vprašanje je od učencev zahtevalo, da naštejejo tri slovenske narodne jedi, ki jih

poznajo, in njihove sestavine. Najpogosteje so učenci omenili:

- štruklje, za katere so navedli moko, vodo, skuto, sol, sladkor, vaniljev sladkor, rozine,

- kranjsko klobaso, ki po njihovem vsebuje meso, sol, začimbe, črevo,

- matevža, pripravljenega iz krompirja, fižola, z dodatkom soli,

- ajdove žgance z ajdovo moko, vodo in soljo,

- joto s kislim zeljem, slanino ali ocvirki, soljo, vodo, krompirjem in fižolom,

- potico, ki jo pripravimo z naslednjimi sestavinami: moka, maslo, kvas, mleko, sladkor,

rumenjaki, vaniljev sladkor, nastrgana limonina lupinica; nadev: mleti orehi,

mleko/sladka smetana, sladkor, jajca, rum,

- prekmursko gibanico vsebuje testo in 4 nadeve (skutin, jabolčni, makov in orehov

nadev).

Prav tako sem učencem podala odprto vprašanje o tem, kako pogosto doma sami, njihovi straši

ali stari starši pripravljajo in uživajo slovenske narodne jedi. Za opis pogostosti so si lahko

pomagali z opisom pogostosti: enkrat tedensko, večkrat tedensko, enkrat na mesec, nekajkrat

na mesec in nekajkrat na leto. Odgovori so zbrani in prikazani v Tabeli 10.

Tabela 10: Pogostost pripravljanja slovenskih narodnih jedi doma.

Enkrat

tedensko

Večkrat

tedensko

Enkrat na

mesec

Nekajkrat na

mesec

Nekajkrat na

leto

ajdovi žganci,

jota, kranjska

klobasa

žganci, štruklji žganci, štruklji,

krumplovi

žganiki, idrijski

žlikrofi,

belokranjska

pogača,

kranjska

klobasa, jota

potica, bujta

repa, pehtranova

potica, pohorska

omleta, žganci,

jota, štruklji

matevž, blejska

kremšnita,

trojanski krofi,

krvavice, bujta

repa, kranjska

klobasa,

kalamari, potica,

prekmurska

gibanica

Iz odgovorov sklepam, da v domačem gospodinjstvu najpogosteje pripravljajo ajdove žgance,

joto, štruklje in kuhajo kranjsko klobaso. Manj pogosto pa pripravljajo potico, bujto repo,

belokranjsko pogačo, idrijske žlikrofe, prekmursko gibanico, blejsko kremšnito, trojanske krofe


32

in krvavice. Ocenjujem, da bi za natančnejšo oceno potrebovala spremljanje priprave

posameznih jedi daljše časovno obdobje.

Z odprtim vprašanjem sem učence spraševala, ob katerih priložnostih pripravljajo narodne jedi

in katere. Graf 3 prikazuje odgovore, ki so jih podali učenci.

Graf 3: Odgovori učencev o tem, ob katerih priložnostih pripravljajo slovenske narodne jedi (N = 210).

Najpogostejši odgovor je bil, da jih pripravljajo splošno ob praznikih, 15 jih je omenilo, da jih

pripravljajo za božič, 20 za veliko noč. Prav tako jih je 20 omenilo, da jih ne pripravljajo ob

posebnih priložnostih, ampak kdaj za kosilo ali večerjo. 13 jih je omenilo, da pripravljajo

slovenske narodne jedi ob rojstnodnevnih praznovanjih. Ostali anketirani učenci so omenili tudi

piknike, na katere prinesejo belokranjsko pogačo, pripravljajo jih, kadar imajo doma sestavine

za te jedi, omenili so tudi novo leto, če gredo v hribe, v slaščičarno. V povezavi s prazniki,

veliko nočjo in božičem so omenjali potico. Za rojstne dneve so večinoma omenili blejsko

kremšnito, trojanske krofe in prekmursko gibanico. Za kosilo ali večerje največkrat pripravljajo

štruklje, žgance, joto, kalamare, za sladico tudi kakšno pohorsko omleto. Če gredo v hribe,

vzamejo s sabo kranjsko klobaso, za novo leto pa se posladkajo s potico, ki so jo spekli za božič.

Trikrat se je pojavil tudi odgovor burek in da ga pripravljajo za kosilo ali večerjo. Sklepam

lahko, da so ti učenci potomci priseljencev iz držav bivše Jugoslavije ali pa burek dojemajo kot

slovensko narodno jed, ker je vključen tudi v šolsko prehrano.

2.7.2 Obiskovanje izbirnega predmeta načini prehranjevanja in znanje o slovenskih

narodnih jedeh

Tu me je zanimalo, ali obstajajo statistično pomembne razlike v poznavanju slovenskih

narodnih jedi med učenci, ki so obiskovali izbirni predmet načini prehranjevanja, in učenci, ki

20

15

38

13

20

7

22

0 5 10 15 20 25 30 35 40

velika noč

božič

prazniki

rojstni dan

ni posebnih priložnosti

jih ne pripravljamo

ostalo

Število odgovorov

Naj

po

gost

ejši

od

govo

ri u

čen

cev


33

izbirnega predmeta niso obiskovali oziroma ga ne obiskujejo. Rezultati so prikazani v Tabeli

11.

Tabela 11: Obiskovanje izbirnega predmeta načini prehranjevanja in poznavanje slovenskih narodnih jedi.

Je obiskoval/-a izbirni predmet. Ni obiskoval/-a izbirnega

predmeta.

p

f(%) f(%)

Štruklji Pozna jed. 95,5 99,4 0,064

Ne pozna jedi. 4,5 0,6

Belokranjska

pogača

Pozna jed. 35,4 31,8 0,634


Matevž Pozna jed. 44,9 54,7 0,226


Bujta repa Pozna jed. 38,8 54,7 0,049


Jota Pozna jed. 89,8 90,0 0,967


Leteči žganci Pozna jed. 30,6 22,9 0,272


Prekmurska

gibanica

Pozna jed. 98,0 99,4 0,348


Loška smojka Pozna jed. 8,2 10,6 0,619


Grenadirmarš Pozna jed. 4,1 2,9 0,689


Krumplovi žganiki

(dödoli)

Pozna jed. 20,4 28,8 0,242


Pohorska omleta Pozna jed. 57,1 46,5 0,655


Kalamari Pozna jed. 91,8 85,9 0,271


Trojanski krofi Pozna jed. 100,0 96,5 0,182


Dražgoški kruhek Pozna jed. 28,6 24,1 0,526


Blejska kremšnita Pozna jed. 91,8 97,1 0,105


Kranjska klobasa Pozna jed. 100,0 98,2 0,349



34

Iz Tabele 11 je razvidno, da med učenci, ki so obiskovali izbirni predmet načini prehranjevanja,

in učenci, ki ga niso, ni statistično pomembnih razlik v poznavanju slovenskih narodnih jedi, in

sicer štrukljev, belokranjske pogače, matevža, jote, letečih žgancev, prekmurske gibanice, loške

smojke, grenadirmarša, krumplovih žganikov, pohorske omlete, kalamarov, trojanskih krofov,

dražgoških kruhkov, blejske kremšnite in kranjske klobase. Statistično pomembne razlike pa so

se pojavile v poznavanju bujte repe (p = 0,049). Večina učencev (61,2 %), ki so ali obiskujejo

izbirni predmet načini prehranjevanja, ne pozna bujte repe, medtem ko pa večina učencev (54.7

%), ki niso obiskovali izbirnega predmeta, pozna slovensko narodno jed bujta repa..

Večina učencev, ki so obiskovali izbirni predmet načini prehranjevanja, kot tudi večina

učencev, ki ga niso, pozna štruklje, joto, prekmursko gibanico, kalamare, trojanske krofe,

blejsko kremšnito in kranjsko klobaso. Prav tako obe skupini učencev ne poznata loške smojke

in grenadirmarša.

Iz pridobljenih rezultatov lahko sklepam, da obiskovanje izbirnega predmeta načini

prehranjevanja ne vpliva na poznavanje slovenskih jedi. Bujte repe, ki so jo v večini

prepoznavali učenci iz vzhodne – panonske regije, verjetno drugod po Sloveniji pri pouku ne

obravnavajo. Za natančnejše rezultate bi morali podrobneje raziskati, kaj obravnavajo, da bi

lahko trdili, da je v tem primeru ključen vpliv obiskovanja izbirnega predmeta načini

prehranjevanja.

2.7.3 Odnos učencev do slovenskih narodnih jedi

Odnos učencev do slovenskih narodnih jedi je tema, ki še ni bila raziskana. Otroci si svoj odnos

do različnih jedi in na splošno do hrane začnejo oblikovati že v najzgodnejših letih svojega

življenja. Velik vpliv pri tem imajo kultura, religija in tudi starši, saj otroci posnemajo njihov

odnos do hrane. Zato me je v magistrskem delu zanimal odnos učencev do slovenskih narodnih

jedi. .

Učencem sem navedla šest naključno izbranih jedi: prekmursko gibanico, kranjsko klobaso,

belokranjsko pogačo, pohorsko omleto, štruklje in ajdove žgance. Zanimalo me je, ali v

domačem gospodinjstvu sami, skupaj s starši ali starimi starši pripravljajo to jed, so jo že jedli

in ali bi jo poskusili, če je še niso. V Tabeli 12 so prikazani rezultati.


35

.Tabela 12: Odgovori učencev o pripravi in uživanju slovenskih narodnih jedi.

Jed Ali pripravljate doma to jed? Si jo že jedel/-a? Bi jo poskusil/-a?

DA NE DA NE DA NE

f % f % f % f % f % f %

Prekmurska

gibanica

55 25,1 164 74,9 161 73,9 57 26,1 183 87,1 27 12,9

Kranjska

klobasa

142 65,1 76 34,9 191 87,6 27 12,4 174 84,1 33 15,9

Belokranjska

pogača

20 9,1 199 90,9 51 23,6 165 76,4 171 79,5 44 20,5

Pohorska

omleta

54 24,7 165 75,3 91 41,6 127 58,0 184 85,2 32 14,8

Štruklji 176 80,4 43 19,5 206 94,1 13 5,9 193 92,3 16 7,7

Ajdovi

žganci

142 64,8 77 35,2 185 84,5 34 15,5 150 71,8 59 28,2

Najbolj pogosto doma pripravljajo štruklje, ajdove žgance in kuhajo kranjsko klobaso. Manj pogosto pa doma pripravljajo prekmursko gibanico,

belokranjsko pogačo in pohorsko omleto. Velika večina je že jedla prekmursko gibanico, kranjsko klobaso, štruklje in ajdove žgance, medtem ko

veliko učencev še ni jedlo belokranjske pogače in pohorske omlete. Velika večina učencev bi poskusila vse naštete jedi, kar kaže na to, da bi lahko

te jedi ponujali tudi v šoli za malico ali kosilo.

V Tabeli 13 so predstavljeni rezultati o slovenskih narodnih jedeh glede na regijo bivanja.


36

Tabela 13: Odgovori učencev o slovenskih narodnih jedeh glede na regijo bivanja.

JED REGIJA ALI PRIPRAVLJATE

DOMA TO JED?

SI JO ŽE JEDEL/-A? BI JO POSKUSIL/-A?

DA NE DA NE DA NE

f (%) f (%) f (%) f (%) f (%) f (%)

PREKMURSKA

GIBANICA

Severna ‒alpska regija

26,2 73,8 78,8 21,2 85,0 15,0

Centralna

regija

12,8 87,2 61,7 38,3 83,0 17,0

Zahodna ‒mediteranska

regija

18,5 81,5 59,3 40,7 74,1 25,9

Vzhodna –

panonska

regija

49,3 50,7 83,9 16,1 91,9 8,9

KRANJSKA

KLOBASA

Severna ‒

alpska regija

71,3 28,7 90,0 10,0 91,3 8,7

Centralna

regija

61,7 38,2 87,2 12,8 70,2 29,8

Zahodna –

mediteranska

regija

51,9 48,1 74,1 25,9 57,7 42,3

Vzhodna –

panonska

regija

46,4 53,6 91,8 8,2 90,0 10,0

BELOKRANJSKA

POGAČA


6,3 93,7 15,0 85,0 73,8 26,2

Centralna

regija

8,5 91,5 23,4 76,6 80,9 19,1

Zahodna –

mediteranska

regija

3,7 96,3 11,1 88,9 77,8 22,2

Vzhodna –

panonska

regija

17,9 82,1 57,2 42,8 88,2 11,8

POHORSKA

OMLETA


20,0 80,0 38,8 61,2 86,3 13,7

Centralna

regija

25,5 74,5 36,2 63,8 85,1 14,9

Zahodna ‒

mediteranska

regija

22,2 77,8 37,0 63,0 92,6 7,4

Vzhodna –

panonska

regija

15,7 84,3 29,3 70,7 57,2 42,8

ŠTRUKLJI Severna ‒

alpska regija

83,8 16,2 96,3 3,7 91,3 8,7

Centralna

regija

83,0 17,0 93,6 6,4 87,2 12,8

Zahodna –

mediteranska

regija

66,7 33,3 96,3 3,7 81,5 18,5

Vzhodna –

panonska

regija

84,3 15,7 93,6 6,4 94,0 6,0

AJDOVI ŽGANCI Severna ‒

alpska regija

76,3 23,7 95,0 5,0 76,3 23,7

Centralna

regija

72,3 27,7 91,5 8,5 71,7 28,3

Zahodna –

mediteranska

regija

18,5 81,5 40,7 59,3 44,4 55,6

Vzhodna –

panonska

regija

71,8 28,2 69,3 30,7 76,6 23,4

Iz Tabele 13 je razvidno, da je prekmursko gibanico pripravljal večji delež učencev iz vzhodne

– panonske regije (49,3 %) v primerjavi z učenci iz severne – alpske, zahodne ‒mediteranske


37

in centralne regije. Večinski delež (f (%) > 50 %) učencev vseh regij je to jed že jedlo in bi jo

tudi rado poskusilo. Kranjsko klobaso je doma že skuhal večji delež učencev iz severne ‒ alpske

regije (71,3 %), centralne regije (61,7 %) in zahodne – mediteranske regije (51,9 %) v

primerjavi z učenci vzhodne – panonske regije (46,4 %). Jedla jo je že večina učencev iz vseh

regij, prav tako bi jo tudi poskusila večina. Belokranjske pogače večina učencev ne pripravlja

doma, jo je pa jedel večji delež učencev iz vzhodne – panonske regije (57,2 %) v primerjavi z

učenci iz ostalih treh regij, katerih delež učencev, ki so belokranjsko pogačo že jedli, je manjši

od 25 %. Poskusila pa bi jo večina učencev vseh štirih regij. Pohorske omlete pri večini učencev

vseh regij ne pripravljajo doma, prav tako je večina tudi še ni jedla. Bi jo pa večina učencev

vseh regij rada poskusila. Štruklji so jed, ki jo doma pripravlja večina učencev vseh štirih regij.

Prav tako je večina učencev štruklje že jedla in bi jih tudi poskusila. Ajdovi žganci so jed, ki jo

v primerjavi z učenci iz severne – alpske, centralne in vzhodne – panonske regije ne pripravlja

večina učencev iz zahodne – mediteranske regije (81,5 %). Prav tako večina učencev iz zahodne

‒ mediteranske regije še ni jedlo ajdovih žgancev (40,7 %) in jih tudi ne bi poskusilo (44,4 %)

v primerjavi z učenci iz ostalih treh regij.

Učencem sem nanizala nekaj dvojic jedi in jih vprašala, katero jed v dvojici bi izbrali, če bi jo

imeli na izbiro.

Tabela 14: Odgovori učencev o tem, katero jed bi raje izbrali.

Dvojica jedi

f % f %

1. Pire

krompir

188 85,7 Matevž 31 14,3

2. Kranjska

klobasa

139 65,6 Hrenovka 73 34,4

3. Burek 87 39,7 Štruklji 132 60,3

4. Pehtranova

potica

56 25,7 Čokoladni

biskvit

162 74,3

5. Orehova

potica

157 73,0 Potratna

potica

58 27,0

6. Polnozrnat

kruh

126 58,1 Belokranjska

pogača

91 41,9

7. Pražen

krompir

93 42,9 Pomfri 124 57,1

8. Jota 63 28,9 Goveja juha 155 71,1

9. Žganci 67 30,9 Testenine 150 69,1

V Tabeli 14 je razvidno, da bi učenci raje izbrali jedi, ki jih doma pogosteje pripravljajo ali so

jim bolj poznane. Večina učencev (85,7 %) bi izbrala pire krompir raje kot matevža (14,3 %).


38

Prav tako bi raje izbrali čokoladni biskvit (74,3 %) kot pehtranovo potico (25,7 %) in orehovo

potico (73,0 %) kot potratno potico (27,0 %). Učenci bi raje izbrali polnozrnat kruh (58,1 %)

kot belokranjsko pogačo, pomfri (57,1 %) kot pražen krompir (42,9 %), govejo juho (71,1 %)

raje kot joto (28,9 %) in raje testenine (69,1 %) kot žgance (30,9 %). Presenetljivo bi 60,3 %

učencev raje izbralo štruklje kot burek (39,7 %). Sklepam lahko, da bi učenci pogosteje izbrali

jedi, ki so jim bolj poznane (pomfri, čokoladni biskvit, testenine itd.). Matevž je jed, ki bi jo

izbralo najmanj učencev. Je tudi jed, ki med učenci ni najbolj poznana, zato tudi sklepam, da je

to razlog, da je niso izbrali. Kot navaja Pokorn (2001), se pri uživanju hrane socialni, psihološki

in tudi drugi dejavniki okolja zelo razlikujejo med populacijami ljudi oziroma med različnimi

kulturami. Kljub temu pa imajo ljudje enake fiziološke reakcije ob uživanju hrane. Režim

prehrane in izbira hrane sta odvisna od fizioloških, kulturnih in socialno-ekonomskih

dejavnikov v določenem okolju, ki vključujejo tudi pravila kuhanja in znanje o pravilni

prehrani. Na izbiro hrane vplivajo senzorične lastnosti hrane, izkušnje o dobri in slabi hrani,

informacije o hrani, cena, prestiž, navade, zdravstvena vrednost hrane ipd. Tradicija ima tudi

močan vpliv pri izbiri vrste in količine hrane. Pomembno je samo, ali imajo ljudje na razpolago

dovolj hrane ali ne. V različnih kulturah ima hrana različen pomen. Pri nekaterih narodih je

dobra hrana bistvo užitka. Tako je npr. pri Francozih. Pri Američanih je zlasti pomembno,

kakšno prehransko vrednost ima hrana. Pri Hindujcih, v Indiji pa ni pomembna prehranska

vrednost hrane, ampak kdo jo je pripravil.

Učencem sem na koncu navedla še splošne trditve o slovenskih narodnih jedeh. Svojo stopnjo

strinjanja so anketiranci ocenili s pomočjo 5-stopenjske Likertove lestvice. Rezultati so

prikazani v Tabeli 15.


39

Tabela 15: Mnenje učencev o slovenskih narodnih jedeh.

Trditev o

slovenskih

narodnih jedeh

Sploh se ne

strinjam.

Se ne

strinjam.

Niti se

strinjam niti

se ne

strinjam.

Se strinjam. Popolnoma se

strinjam.

M*

f % f % f % f % f %

Rad/-a jem slovenske

narodne jedi.

4 1.8 7 3,2 69 31,7 100 45,9 38 17,4 3,739

V šoli bi rad/-a

pripravljal/-a

slovenske narodne

jedi.

18 8,3 44 20,3 99 45,6 35 16,1 21 9,7 2,986

Všeč mi je, da se v

šoli učimo o

slovenskih narodnih

jedeh.

13 6,0 30 13,9 85 39,4 75 34,7 13 6,0 3,208

Želel/-a bi si, da je v

šoli večkrat na

jedilniku slovenska

narodna hrana.

16 7,3 48 22,0 84 38,5 48 22,0 22 10,1 3,055

Slovenske narodne

jedi so okusne.

3 1,4 9 4,1 65 29,7 94 42,9 48 21,9 3,799

Slovenske narodne

jedi so zdrave.

7 3,2 9 4,1 97 44,5 78 34,9 29 13,3 3,509

Slovenske narodne

jedi so manj okusne

od drugih.

40 18,3 78 35,8 71 32,6 22 10,1 7 3,2 2,440

V slovenskih

restavracijah bi

morali ponujati več

narodnih jedi.

7 3,2 28 12,8 70 32,1 67 30,7 46 21,1 3,537

Legenda: Povprečna vrednost (*M) je izračunana na osnovi Likertove 5-stopenjske lestvice (1 – sploh se ne

strinjam, 2 ‒ se ne strinjam, 3 – niti se ne strinjam niti se strinjam, 4 – se strinjam, 5 – popolnoma se strinjam).

Narodne jedi imajo po Evropi pozitivno podobo, navajajo Almli in sod. (2001), saj so narodne

jedi po Evropi vse bolj iskane, kot ugotavljajo Vanhonacker in sod. (2010). Dickson Spillmann

in sod. (2011) menijo, da je to zato, ker si potrošniki želijo manj industrijsko pripravljenih jedi

Učenci se strinjajo (M > 3,5), da radi jedo slovenske narodne jedi, da so slovenske narodne jedi

okusne in da bi v slovenskih restavracijah morali ponujati več narodnih jedi. Nestrinjanje (M >

1,5) so izrazili s trditvijo, da so slovenske narodne jedi manj okusne od drugih. Ne izražajo

posebne naklonjenosti (M > 2,5), da bi v šoli radi pripravljali slovenske narodne jedi, da jim je

všeč, da se v šoli učijo o slovenskih narodnih jedeh, da si želijo, da je v šoli večkrat na jedilniku

slovenska narodna hrana in da so slovenske narodne jedi okusne. Ocenjujem, da se učenci v


40

večini primerov strinjajo, da je ponudba slovenskih narodnih jedi v restavracijah premajhna, saj

so te jedi okusne in jih radi jedo. Zaključki kažejo na to, da bi bila potrebna primerna spodbuda

v šolskih kuhinjah, da na jedilnik večkrat uvrstijo slovenske narodne jedi. Pomembna je namreč

kakovostna priprava in promocija narodnih jedi. Poleg tega pa bi tudi učenci potrebovali

primerno spodbudo pri pripravljanju in uživanju teh jedi doma.


41

2.7.4 Obiskovanje izbirnega predmeta načini prehranjevanja in odnos učencev do slovenskih narodnih jedi

Zanimalo me je, ali ali se pojavljajo statistično pomembne razlike v odnosu do slovenskih narodnih jedi glede na obiskovanje izbirnega predmeta

načini prehranjevanja. V Tabelah 16 in 17 so zbrani in prikazani rezultati.

Tabela 16: Odnos učencev do slovenskih narodnih jedi glede na obiskovanje izbirnega predmeta načini prehranjevanja.

Trditev o

slovenskih

narodnih

jedeh

Skupina* Sploh se

ne

strinjam.

Se ne

strinjam. Niti se

strinjam

niti se ne

strinjam.

Se

strinjam. Popolnoma

se strinjam. M** SD t p

f (%) f (%) f (%) f (%) f (%) Rad/-a jem

slovenske

narodne

jedi.

1 0,0 2,0 49,0 34,7 14,3 3,612 0,759 ‒1, 185 0,237

2 2,4 3,6 26,6 49,1 18,3 3,775 0,871

V šoli bi

rad/-a

pripravljal/-

a slovenske

narodne

jedi.

1 6,1 22,4 46,9 18,4 6,1 2,959 0,957 ‒0,205 0,837

2 8,9 19,6 45,2 15,5 10,7 2,994 1,069

Všeč mi je,

da se v šoli

učimo o

slovenskih

narodnih

jedeh.

1 2,1 21,3 31,9 38,3 6,4 3,255 0,943 0,377 0,706

2 7,1 11,8 41,4 33,7 5,9 3,195 0,972

Legenda:*Skupina 1: učenci, ki obiskujejo ali so obiskovali izbirni predmet načini prehranjevanja; Skupina 2: učenci, ki niso obiskovali izbirnega predmeta načini prehranjevanja

Povprečna vrednost (*M) je izračunana na osnovi Likertove 5-stopenjske lestvice (1 – sploh se ne strinjam, 2 ‒ se ne strinjam, 3 – niti se ne strinjam niti strinjam, 4 – se strinjam, 5 – popolnoma

se strinjam).

Tabela 16 se nadaljuje na naslednji strani.


42

Nadaljevanje Tabele 16.

Trditev o

slovenskih

narodnih

jedeh

Skupina* Sploh se

ne

strinjam.

Se ne

strinjam.

Niti se

strinjam

niti se ne

strinjam.

Se

strinjam.

Popolnoma

se strinjam.

M** SD t p

Želel/-a bi

si, da je v

šoli večkrat

na jedilniku

slovenska

narodna

hrana.

1

4,2 33,3 50,0 8,3 4,2 2,750 0,838 ‒2,644 0,010

2 8,2 18,8 35,3 25,9 11,8 3,141 1,111

Slovenske

narodne jedi

so okusne.

1 0,0 8,2 38,8 34,7 18,4 3,633 0,883 ‒1,515 0,131

2 1,8 2,9 27,1 45,3 22,9 3,847 0,870

Slovenske

narodne jedi

so zdrave.

1 0,0 0,0 53,1 34,7 12,2 3,592 0,705 0,736 0,462

2 4,1 5,3 42,0 34,9 13,6 3,485 0,939

Slovenske

narodne jedi

so manj

okusne od

drugih.

1 16,3 30,6 36,7 12,2 4,1 2,571 1,041 1,036 0,302

2 18,9 37,3 31,4 9,5 3,0 2,402 0,996

V

slovenskih

restavracijah

bi morali

ponujati več

narodnih

jedi.

1 2,0 16,3 44,9 20,4 16,3 3,327 1,008 ‒1,580 0,115

2 3,6 11,8 28,4 33,7 22,5 3,598 1,071

Legenda:*Skupina 1: učenci, ki obiskujejo ali so obiskovali izbirni predmet načini prehranjevanja; Skupina 2: učenci, ki niso obiskovali izbirnega predmeta načini prehranjevanja

Povprečna vrednost (*M) je izračunana na osnovi Likertove 5-stopenjske lestvice (1 – sploh se ne strinjam, 2 ‒ se ne strinjam, 3 – niti se ne strinjam niti strinjam, 4 – se strinjam, 5 – popolnoma

se strinjam).


43

Tabela 16 prikazuje pojavljanje statistično pomembnih razlik med učenci glede strinjanja z

navedenimi trditvami o slovenskih narodnih jedeh glede na obiskovanje izbirnega predmeta

načini prehranjevanja.

Glede strinjanja s trditvami o slovenskih narodnih jedeh je t-test pokazal statistično pomembne

razlike pri trditvi, da si učenci želijo, da bi bila v šoli večkrat na jedilniku slovenska narodna

hrana (t = ‒2,644; α = 0,010). Trdim lahko, da se učenci, ki so obiskovali izbirni predmet načini

prehranjevanja, v povprečju ne strinjajo, da bi želeli, da je v šoli večkrat na jedilniku slovenska

narodna hrana (M = 2,750), kot učenci, ki izbirnega predmeta niso obiskovali (M = 3,141).

Glede strinjanja pri ostalih trditvah t-test ni pokazal statistično pomembnih razlik. Lahko pa

trdim, da se učenci obeh skupin strinjajo glede trditev, da radi jedo slovenske narodne jedi (M

= 3,694), da jim je všeč, da se v šoli učijo o slovenskih narodnih jedeh (M = 3,210), da so

slovenske narodne jedi okusne (M = 3,740), da so zdrave (M = 3,539) in da bi jih v slovenskih

restavracijah morali ponujati več (M = 3,463). Sklepam lahko, da v odnosu ni pomembnih razlik

med učenci, ki so obiskovali izbirni predmet načini prehranjevanja in tistimi, ki ga niso.

Učencem sem navedla tudi devet dvojic jedi in zanimalo me je, ali bi izbrali slovensko narodno

jed. V Tabeli 17 so prikazani rezultati glede na obiskovanje izbirnega predmeta načini

prehranjevanja.

Tabela 17: Delež učencev, ki bi izbral posamezno jed glede na obiskovanje izbirnega predmeta načini prehranjevanja.

Dvojica jedi p

Obiskovanje izbirnega

predmeta

Obiskovanje

izbirnega

predmeta

DA NE DA NE

f (%) f (%) f (%) f (%)

1. Pire krompir 83,7 86,3 Matevž 16,3 13,7 0,647

2. Kranjska

klobasa

59,2 67,5 Hrenovka 40,8 32,5 0,288

3. Burek 34,7 41,2 Štruklji 65,3 58,8 0,411

4. Pehtranova

potica

22,4 26,6 Čokoladni

biskvit

77,6 73,4 0,551

5. Orehova

potica

73,5 72,9 Potratna

potica

26,5 27,1 0,936

6. Polnozrnat

kruh

61,2 57,1 Belokranjska

pogača

38,8 42,9 0,609

7. Pražen

krompir

36,7 44,6 Pomfri 63,3 55,4 0,322

8. Jota 34,7 27,2 Goveja juha 65,3 72,8 0,315

9. Žganci 28,6 31,5 Testenine 71,4 68,5 0,690


44

Iz Tabele 17 je razvidno, da med učeni, ki so obiskovali izbirni predmet načini prehranjevanja,

in tistimi, ki ga niso, ni statistično pomembnih razlik glede na to, katero jed bi izbrali. Pogosteje

bi vsi učenci izbrali jedi, ki so jim boj poznane, tudi lažje dosegljive jedi (čokoladni biskvit,

testenine, polnozrnat kruh) kot pa slovenske narodne jedi.


45

2.8 Sklep

V empiričnem delu magistrskega dela sem si postavila štiri raziskovalna vprašanja. Odgovori

nanje so predstavljeni v nadaljevanju. S pomočjo spletnega vprašalnika sem ugotavljala, kako

dobro učenci poznajo slovenske narodne jedi in če prihaja do razlik v poznavanju jedi glede na

obiskovanje izbirnega predmeta načni prehranjevanja. Poleg tega me je zanimalo, kakšen odnos

imajo do slovenskih narodnih jedi in če se pojavljajo razlike glede na obiskovanje izbirnega

predmeta načini prehranjevanja na odnos do njih.

2.8.1 Poznavanje slovenskih narodnih jedi učencev

Pri prvem raziskovalnem vprašanju sem ugotavljala, kako dobro učenci poznajo slovenske

narodne jedi in narodne jedi svojega okolja, v katerem živijo. Učenci ocenjujejo svoje splošno

poznavanje slovenskih narodnih jedi kot dobro, prav tako poznavanje narodnih jedi svoje regije

in kraja. Iz pridobljenih rezultatov ocenjujem, da je splošno poznavanje učencev slovenskih

narodnih jedi dobro. Slabše je poznavanje specifičnih jedi, ki so manj znane in se o njih ne

govori veliko. V raziskavi so se za take izkazali loška smojka, grenadirmarš, bujta repa in

krumplovi žganiki, saj jih večina učencev ne pozna, ker so te jedi bolj lokalne, kar lahko potem

pričakujemo tudi pri drugih lokalnih slovenskih jedeh. Najbolj poznane pa so prekmurska

gibanica, blejska kremšnita, štruklji, kranjska klobasa, trojanski krofi in kalamari. Med najbolj

pogoste slovenske jedi, ki se pripravljajo doma, spadajo nedvomno štruklji in žganci kot tudi

kranjska klobasa. Ob posebnih priložnostih, kot so božič in velika noč ali rojstnodnevna

praznovanja, se pripravljajo različne vrste potice in prekmurska gibanica, ki je bolj pogosta v

vzhodni ‒ panonski regiji.

2.8.2 Obiskovanja izbirnega predmeta načini prehranjevanja in poznavanje slovenskih

narodnih jedi

Pri drugem raziskovalnem vprašanju sem ugotavljala, ali obstaja razlika v poznavanju

slovenskih narodnih jedi med učenci, ki so obiskovali izbirni predmet načini prehranjevanja, in

tistimi, ki ga niso. V učnem načrtu za izbirni predmet načini prehranjevanja zasledimo, da

učenci pri tem predmetu usvojijo načine prehranjevanja narodov in jih tudi analizirajo na

podlagi poznavanja posamezne pokrajine (Program osnovna šola. Načini prehranjevanja. Učni

načrt. 2009).

Rezultati raziskave so pokazali, da ni statistično pomembnih razlik v poznavanju slovenskih

narodnih jedi med učenci, ki so obiskovali izbirni predmet načini prehranjevanja, in tistimi, ki

ga niso. Sklepam, da ima na poznavanje slovenskih narodnih jedi vpliv predvsem stik z jedmi

in dobre izkušnje o njih, pa tudi priprava ter uživanje teh jedi doma, v šoli in restavracijah. To


46

je omenil tudi Pokorn (2001), ki navaja izkušnje o dobri in slabi hrani kot enega izmed

dejavnikov, ki kasneje vpliva tudi na odnos. Potrebno je boljše spoznavanje z jedmi tako v šoli

kot doma.

2.8.3 Odnos učencev do slovenskih narodnih jedi

Pri tretjem raziskovalnem vprašanju sem ugotavljala, kakšen odnos imajo učenci do slovenskih

narodnih jedi. Odnos učencev do slovenskih narodnih jedi je tema, ki še ni bila raziskana. Odnos

je pogojen z znanjem in svoj odnos do različnih jedi in na splošno do hrane si učenci začnejo

izoblikovati že v najzgodnejših letih svojega življenja. Velik vpliv pri tem imajo starši, saj

otroci posnemajo njihov odnos do hrane. Glede na dobro splošno poznavanje slovenskih

narodnih jedi je bil ugotovljen tudi pozitiven odnos učencev do njih, saj lahko trdim, da učenci

nimajo posebnega odpora do slovenskih narodnih jedi, ki se kaže kot zanimanje, da bi poskusili

slovenske narodne jedi. Lahko pa je včasih težava zahtevna in dolgotrajna priprava (prekmurska

gibanica, potica) ali sezonskost nekaterih sestavin in jih je težko dobiti.

2.8.4 Obiskovanja izbirnega predmeta načini prehranjevanja in odnos učencev do

slovenskih narodnih jedi

Pri četrtem raziskovalnem vprašanju sem ugotavljala, ali imajo učenci, ki so obiskovali izbirni

predmet načini prehranjevanja boljši odnos do slovenskih narodnih jedi, kot tisti, ki ga niso.

Ugotovila sem, da med učenci, ki so obiskovali izbirni predmet načini prehranjevanja, in tistimi,

ki ga niso, ni razlik v odnosu do slovenskih narodnih jedi. Trdim pa lahko, da se učenci v večini

strinjajo, da so slovenske narodne jedi okusne in zdrave ter da bi jih v slovenskih restavracijah

morali ponujati več. Vsi bi v večini primerov izbrali jedi, ki so jim bolj poznane in tudi lažje

dostopne (pomfri, čokoladni biskvit, polnozrnati kruh, testenine), kot pa slovenske narodne jedi

(matevž, pehtranova potica).

Svetujem, da se v šolah organizira teden, ki bi se imenoval Teden slovenske hrane ali Teden

slovenskih narodnih jedi. V tem tednu bi potekali tehniški dnevi za učence, kjer bi spoznavali

in pripravljali različne slovenske narodne jedi. Predstavilo bi se jedi, ki so splošno znane, in

jedi, ki so značilne za njihovo regijo in okolje, v katerem živijo. Tako bi v šolah lahko

promovirali slovenske narodne jedi, za katere bi promocijo lahko pripravili učenci. Za malico

in kosilo bi jedli slovenske jedi, ki bi bile tudi predstavljene, na primer kot plakat na vhodu v

jedilnico ali kot projekcija v jedilnici. Poleg tega bi lahko v pouk gospodinjstva v 6. razredu pri

praktičnem pouku vključili več receptov za pripravo slovenskih narodnih jedi in ti ne bi bili

vezani samo na izbirni predmet načini prehranjevanja.


47

3 Viri in literatura

Almli, V. L., Verbeke, W., Vanhonacker, F., Næ, T. in Hersleth, M. (2011). General image and

attribute perceptions of traditional food in six European countries. Food Quality and

Preference, 22(1), 129–138.

Ayas, A., Köse, S. in Taş, E. (2002). The Effects of Computer – Asisted Instruction on

Misconceptions About Photosynthesis, The First International Education Conference,

Changing Times Changing Needs, Eastern Mediterranean University, Gazimagusa – Northern

Cyprus. V: Ozcan, T., Yildirim, O. in Ozgur, S. (2012). Determining of the university freshmen

students' misconceptions and alternative conceptions about Mitosis and Meiosis. Procedia –

Social and Behavioral Sciences, 46, 3677–3680.

Böder, S. (2012). The Importance of Being Traditional: Local Food between

Commercialisation and Symbolic Construction. V: Lysaght, P., Jönsson, H., & Burstedt, A.

(ur.) The return of traditional food. 1, 180–190. Lunds Studies in Arts and Cultural Sciences.

Bogataj, J. (2011). Kulinarična dediščina in sodobnost. Pridobljeno s

https://www.dobertek.com/kulinaricna-dediscina-sodobnost/.

Bogataj, J. (2012). Okusiti Slovenijo. Ljubljana: Rokus Klett.

Bogataj, J. (2013 a). Okusiti Slovenijo – Taste Slovenia. V Bell S., Astley S., Wright, D. in

Finglas, P. (ur.), Developments in food composition information systems supporting ethnic and

tradicional food in Europe, 18. Norwich: EuroFIR – European Food Information Reasources.

Bogataj, J. (2013 b). Recepies from a Slovene kitchen: explore the authentic taste o fan

undiscovered cuisine in over 60 traditional dishes. London: Aquamarine.

Bogataj, J. (2018). Taste Slovenia – Okusiti Slovenijo. Ljubljana: Slovenska turistična

organizacija, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Costa, H. S., Sanches Silva, A., Albuquerque, T. G., Trichopoulou, A., Vasilopoulou, E.,

D'Antouono, L. F. in Fingles, P. (2013). Recent achivements in food composition information

of traditional foods from Europe. V: Dickson – Spillmann, M., Siegrist, M. in Keller, C. (2011).

Attitudes toward chemicals are associated with preference for natural food. Food Quality and

Peferences, 22, 149–156.

Felicita Kalinšek (2016). Pridobljeno s

https://sl.wikipedia.org/wiki/Felicita_Kalin%C5%A1ek.

Gabrovec, A. (2017). Slovenski ljudski praznik: koline. Pridobljeno s

https://www.slovenec.org/2017/11/22/slovenski-ljudski-praznik-koline/.

Godina Golija, M. (2010). From gibanica to pizza. Changes in Slovene diet in the twentieth

century. Glasnik etnografskega instituta SANU, 58, 117‒130.

Godina Golija, M. (2012). The revitalization of rural products in Slovenia: from simple food to

cuinary heritage. V: Lysaght, P., Jönsson, H., & Burstedt, A. (ur.) The return of traditional

food. 1, 94‒103. Lunds Studies in Arts and Cultural Sciences.

https://www.dobertek.com/kulinaricna-dediscina-sodobnost/

https://sl.wikipedia.org/wiki/Felicita_Kalin%C5%A1ek

https://www.slovenec.org/2017/11/22/slovenski-ljudski-praznik-koline/


48

Grašek, V. in Cencič, L. (2015). Slovenski zaščiteni kmetijski pridelki in živila. Ljubljana:

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Pridobljeno s

https://www.gov.si/assets/ministrstva/MKGP/DOKUMENTI/HRANA/SHEME-

KAKOVOSTI/PUBLIKACIJA/Zasciteni_brosura_SLO_SPLET.pdf.

Guerrero, L., Claret, A., Verbeke, W., Enderli, G., Zakowska – Biemans, S. in Vanhonacker,

F. (2010). Perception of traditional food products in six European regions using free word

association. Food Quality and Preference, 21, 225–233.

Goswami, U. (2008). Blackwell handbook of childhood cognitive development. Hoboken, NJ:

John Wiley & Sons. V: Allen, M. (2014). Preschool Children's Taxonomic Knowledge of

Animal Species. Journal of Research in Science teaching, 52(1), 107–134.

Ichijo, A. in Ranta, R. (2016). Food, National Identitiy and Nationalism, From Everyday to

Global Politics. UK: Kingston University. Pridobljeno s

https://www.hugendubel.info/annotstream/2244009657416/PDF/Ichijo-Atsuko/Food-

National-Identity-and-Nationalism.pdf.

Ilich, I. (1997). Stare slovenske jedi za prijatelje. Ljubljana: Kmečka družba.

Jeršin Tommasini, K. in Janžeković, M. (b. d.). Geografija 9, i-učbenik za geografijo v 9.

razredu osnovne šole. Pridobljeno s http://eucbeniki.sio.si/geo9/index.html.

Kakovost in označevanje kmetijskih pridelkov in živil (2019). Pridobljeno s

https://www.gov.si/podrocja/kmetijstvo-gozdarstvo-in-prehrana/varnost-in-kakovost-hrane-

in-krme/kakovost-in-obvezno-oznacevanje-kmetijskih-pridelkov-in-zivil/.

Kalinšek, F. (2019). Velika slovenska kuharica. Ljubljana: Cankarjeva založba.

Kalton, G. in Vehovar, V. (2001). Vzorčenje v anketah. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.

Kostanjevec, S. (2013). Prehransko znanje in prehranjevalne navade otrok. Ljubljana:

Pedagoška fakulteta.

Kostanjevec, S., Koch, V. in Polak, A. (2007). Razumevanje modela prehranske piramide. V

Iztok Devetak (ur.), Elementi vizualizacije pri pouku naravoslovja. Ljubljana: Pedagoška

fakulteta.

Kuharske knjige na Slovenskem (b. d.). Pridobljeno s https://www.kamra.si/digitalne-

zbirke/item/kuharske-knjige-na-slovenskem.html.

Lebe, S. S., Blažič, P., Bogataj, J., Klančnik, R., Milfelner, B., Mlekuž, Ž., Nemanič, J., Polak

Zupan, M. … Šenekar, T. (2006). Strategija razvoja gastronomije Slovenije. Maribor: Center

za interdisciplinarna in multidisciplinarna raziskovanja in študije. Znanstveni inštitut za

regionalni razvoj pri Univerzi v Mariboru.

Lega Slovenije (b. d.). Pridobljeno s http://blazs46.splet.arnes.si/lega-slovenije/.

Lichenstein, A. H. in Ludwig, D. (2010). Bring back kome economics education. JAMA The

Journal of the American Medical Association, 300, 1857.

https://www.gov.si/assets/ministrstva/MKGP/DOKUMENTI/HRANA/SHEME-KAKOVOSTI/PUBLIKACIJA/Zasciteni_brosura_SLO_SPLET.pdf

https://www.gov.si/assets/ministrstva/MKGP/DOKUMENTI/HRANA/SHEME-KAKOVOSTI/PUBLIKACIJA/Zasciteni_brosura_SLO_SPLET.pdf

https://www.hugendubel.info/annotstream/2244009657416/PDF/Ichijo-Atsuko/Food-National-Identity-and-Nationalism.pdf

https://www.hugendubel.info/annotstream/2244009657416/PDF/Ichijo-Atsuko/Food-National-Identity-and-Nationalism.pdf

http://eucbeniki.sio.si/geo9/index.html

https://www.gov.si/podrocja/kmetijstvo-gozdarstvo-in-prehrana/varnost-in-kakovost-hrane-in-krme/kakovost-in-obvezno-oznacevanje-kmetijskih-pridelkov-in-zivil/

https://www.gov.si/podrocja/kmetijstvo-gozdarstvo-in-prehrana/varnost-in-kakovost-hrane-in-krme/kakovost-in-obvezno-oznacevanje-kmetijskih-pridelkov-in-zivil/

https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/kuharske-knjige-na-slovenskem.html

https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/kuharske-knjige-na-slovenskem.html

http://blazs46.splet.arnes.si/lega-slovenije/


49

Lorenzini, E., Calzati, V. in Giudici, P. (2011). Terriitorial brands for turism developement: A

statistical analysis on the Marche region. Annals of Tourism Resarch, 38, 540–560.

Lukman, D. (2009). Vpliv prehrane na zdravje šolskih otrok (Diplomsko delo), Univerza v

Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede, Maribor.

Madole, K. L., in Oakes, L. M. (1999). Making sense of infant categorization: Stable processes

and changing representations. Developmental Review, 19, 263–296. V: Allen, M. (2014).

Preschool Children's Taxonomic Knowledge of Animal Species. Journal of Research in

Science teaching, 52 (1), 107–134.

Makarovič, G. (1988-1990). Prehrana v 19. stoletju na Slovenskem. Slovenski etnograf, 33/34,

127‒205.

Mele, K. (2017). Pozabljene tradicionalne jedi slovenskega podeželja. (Magistrsko delo).

Ljubljana: Biotehniška fakulteta.

Mlekuž, J (2010). Burekpomeni burekdarovanja neburekljudem. Dve domovini, Two

Homelands 31, 65‒75.

Narod in nacija (b. d.) Pridobljeno s http://www.o-

4os.ce.edus.si/gradiva/geo/demografija/aa_pomoc.html.

Ovsec, D. J. (1993). Velika knjiga o praznikih: praznovanja na Slovenskem in po svetu.

Ljubljana: Domus.

Označevanje (2018). Pridobljeno s

http://www.mkgp.gov.si/si/delovna_podrocja/kmetijstvo/ekolosko_kmetovanje/oznacevanje/.

Pihlar, T. (2017). Dr. Mlekuž, geograf in etnograf: Slovenskemu narodu na vidnemu mestu

binglja – kranjska klobasa. Pridobljeno s

https://www.dnevnik.si/1042765287/magazin/kulinarika/kulinaricne/dr-jernej-mlekuz-

geograf-in-etnolog-slovenskemu-narodu-na-vidnem-mestu-binglja-kranjska-klobasa-.

Pokorn, D. (2001). Zdrava slovenska kuhinja. Ljubljana: Marbona.

Ponovni ponatis Kuharske bukve Valentina Vodnika (2012). Pridobljeno s

https://www.delo.si/kultura/knjizevni-listi/ponovni-ponatis-kuharske-bukve-valentina-

vodnika.html.

Razpotnik, B. (2020). 1. januarja 2020 v Sloveniji 2.095.861 prebivalcev ali 15.000 več kot leto

dni prej. Pridobljeno s https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/8773.

Slovar slovenskega knjižnega jezika (2015). Pridobljeno s

https://fran.si/iskanje?View=1&Query=praznik&hs=1.

Slovenska kuharica (2019). Pridobljeno s https://trost-team.si/blog/nasveti/praznicna-

pojedina/.

Učni načrt za izbirni predmet. Program osnovnošolskega izobraževanja. Načini

prehranjevanja. (2009). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo.

http://www.o-4os.ce.edus.si/gradiva/geo/demografija/aa_pomoc.html

http://www.o-4os.ce.edus.si/gradiva/geo/demografija/aa_pomoc.html

http://www.mkgp.gov.si/si/delovna_podrocja/kmetijstvo/ekolosko_kmetovanje/oznacevanje/

https://www.dnevnik.si/1042765287/magazin/kulinarika/kulinaricne/dr-jernej-mlekuz-geograf-in-etnolog-slovenskemu-narodu-na-vidnem-mestu-binglja-kranjska-klobasa-

https://www.dnevnik.si/1042765287/magazin/kulinarika/kulinaricne/dr-jernej-mlekuz-geograf-in-etnolog-slovenskemu-narodu-na-vidnem-mestu-binglja-kranjska-klobasa-

https://www.delo.si/kultura/knjizevni-listi/ponovni-ponatis-kuharske-bukve-valentina-vodnika.html

https://www.delo.si/kultura/knjizevni-listi/ponovni-ponatis-kuharske-bukve-valentina-vodnika.html

https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/8773

https://fran.si/iskanje?View=1&Query=praznik&hs=1

https://trost-team.si/blog/nasveti/praznicna-pojedina/

https://trost-team.si/blog/nasveti/praznicna-pojedina/


50

Pridobljeno s https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-

nacrti/izbirni/1-letni/Sodobna_priprava_hrane_izbirni.pdf.

Vanhonacker, F., Lengard, V. Hersleth, M. in Verbeke, W. (2010). Profiling European

traditional food consumer. British Food Journal, 112, 871–886.

Vloga žensk v preteklosti (2011). Pridobljeno s http://www.os-sticna.si/?p=2507.

Vulić, G.(2015). Vrednotenje kakovosti slovenskih regionalnih jedi. (Magistrsko delo).

Ljubljana: Biotehniška fakulteta.

Wandersee, J. H., Mintzes, J. J. in Novak, J. D. (1994). Research in Alternative Conceptions in

Science: Part II Learning in G.L. Dorothy (Ed.), Handbook of research on science teaching and

learning, 177–210. Macmillan Publishing Company: New York. V: Bahar, M. (2003).

Misconceptions in Biology Education and Conceptual Change Strategies. Educational

Sciences: Theory and Practice, 3(1), 55–64.

Wiegelmann, G. (2006). Alltags- und Festspeisen in Mitteleuropa: Innovationen, Strukturen

und Regionen vom späten Mittelalter bis zum 20. Münster: Waxmann.

Zalar, J., Vrandečič, J., Hrovatin, A. in Suwa Stanojević, M. (2016). Kuharstvo: osnove v

gostinstvu, tehnologija pripravljanja jedi, recepti. Ljubljana:DZS.

https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/izbirni/1-letni/Sodobna_priprava_hrane_izbirni.pdf

https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/izbirni/1-letni/Sodobna_priprava_hrane_izbirni.pdf

http://www.os-sticna.si/?p=2507


51

4 Priloge

Anketni vprašalnik

VPRAŠALNIK O POZNAVANJU IN ODNOSU UČENCEV DO SLOVENSKIH

NARODNIH JEDI

Dragi učenec, draga učenka!

Pred teboj je vprašalnik, ki ne ocenjuje ne tebe, ne učitelja. Želim le izvedeti, kako dobro poznaš

slovenske narodne jedi in kakšen je tvoj odnos do njih. Tvoje mnenje ne bo vplivalo na tvoje šolske

ocene, meni pa bo zelo pomagalo pri pisanju magistrske naloge in raziskovanju odnosov učencev do

slovenskih tradicionalnih jedi.

Hvala za tvoje mnenje in čas.

1. Spol: M Ž

2. Razred: 8. 9.

3. Regija:

a) Gorenjska b) Primorska c) Notranjska d) Štajerska

e) Prekmurje f) Dolenjska g) Bela krajina h) Osrednjeslovenska

4. Ali tvoja šola ponuja obiskovanje izbirnega predmeta načini prehranjevanja?

DA NE

5. Si obiskoval/obiskuješ izbirni predmet načini prehranjevanja? DA NE

6. Kaj ti je ostalo v spominu od vsebine predmeta?

7. Kaj pomeni narodna jed?

8. Kako dobro po lastnem mnenju poznaš slovenske narodne jedi? Obkroži.

Zelo slabo. Slabo. Niti dobro niti

slabo.

Dobro. Zelo dobro.

1 2 3 4 5

9. Kako dobro po lastnem mnenju poznaš narodne jedi svoje regije?


slabo.

Dobro. Zelo dobro.

1 2 3 4 5

10. Kako dobro po lastnem mnenju poznaš narodne jedi svojega kraja?


slabo.

Dobro. Zelo dobro.

1 2 3 4 5


52

11. Katere od spodnjih jedi poznaš?

a) štruklji b) belokranjska pogača c) matevž d) bujta repa t) jota

e) leteči žganci f) prekmurska gibanica g) loška smojka h) grenadirmarš

j) krumpluvi žganiki (dödoli) k) pohorska omleta l) kalamari

m) trojanski krofi n) dražgoški kruhek o) blejska kremšnita p) kranjska klobasa

12. Naštej tri narodne jedi in njihove sestavine, ki jih poznate v vašem kraju.

Jed Sestavine

13. Kako pogosto doma pripravljate narodne jedi? Navedi, katere jedi in kako pogosto.

Pogostost Jed

Enkrat tedensko

Večkrat tedensko

Enkrat na mesec

Nekajkrat na mesec

Nekajkrat na leto

14. Ob katerih priložnostih pripravljate narodne jedi in katere?

15. Obkroži.

JED ALI

PRIPRAVLJATE

DOMA TO JED?

SI JO ŽE

JEDEL/-A?

BI JO

POSKUSIL/-A?

PREKMURSKA GIBANICA

DA NE

DA NE

DA NE

KRANJSKA KLOBASA

DA NE

DA NE

DA NE


53

BELOKRANJSKA POGAČA

DA NE

DA NE

DA NE

POHORSKA OMLETA

DA NE

DA NE

DA NE

ŠTRUKLJI

DA NE

DA NE

DA NE

AJDOVI ŽGANCI

DA NE

DA NE

DA NE

16. Na meniju lahko izbiraš med dvema jedema. Katero jed bi izbral/-a? Obkroži.

Dvojica jedi

1. Pire krompir Matevž

2. Kranjska klobasa Hrenovka

3. Burek Štruklji

4. Pehtranova potica Čokoladni biskvit

5. Orehova potica Potratna potica

6. Polnozrnat kruh Belokranjska pogača

7. Pražen krompir Pomfri

8. Jota Goveja juha

9. Žganci Testenine


54

17. Označi, kako se strinjaš z navedenimi trditvami.

Sploh se ne

strinjam.

(1)

Se ne

strinjam.

(2)

Niti se

strinjam niti

se ne strinjam.

(3)

Se strinjam.

(4)

Popolnoma se

strinjam.

(5)

Rad/-a jem

slovenske

narodne jedi.

1

2

3

4

5

V šoli bi rad/-

a pripravljal/-

a slovenske

narodne jedi.

1

2

3

4

5

Všeč mi je, da

se v šoli

učimo o

slovenskih

narodnih

jedeh.

1

2

3

4

5

Želel/-a bi si,

da je v šoli

večkrat na

jedilniku

slovenska

narodna

hrana.

1

2

3

4

5

Slovenske

narodne jedi

so okusne.

1

2

3

4

5

Slovenske

narodne jedi

so zdrave.

1

2

3

4

5

Slovenske

narodne jedi

so manj

okusne od

drugih.

1

2

3

4

5

V slovenskih

restavracijah

bi morali

ponujati več

narodnih jedi.

1

2

3

4

5

Documents

UNIVERZA V LJUBLJANIpefprints.pef.uni-lj.si/6463/1/Stanonik_Magistrsko_Delo.pdf · UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Poučevanje, Predmetno poučevanje Alenka Stanonik POZNAVANJE