SODELOVALNO POUČEVANJE PRI POUKU KEMIJE IN BIOLOGIJE

Maja Zalokar, prof. kemije

Marta Mencinger, prof. biologije

Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in

vseživljenjsko učenje; prednostne usmeritve: Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.

EKONOMSKA GIMNAZIJA IN SREDNJA ŠOLARADOVLJICA

Programi:-ekonomska gimnazija-ekonomski tehnik-medijski tehnik-maturitetni tečaj

KAJ SVA ŽELELI S SODELOVALNIM POUČEVANJEM DOSEČI?

– večjo povezanost in uporabnost posameznih vsebin kemije in biologije,

– časovno usklajevanje vsebin iz učnih načrtov,– uvesti novo metodo dela v pouk,– preizkusiti organizacijo takega pouka,

vključitev v urnik.

KAKO SVA CILJE DOSEGLI?– pregled ciljev v učnih načrtih– dogovor o časovni uskladitvi izbranih vsebin– obravnava dogovorjenih vsebin pri rednih urah pouka

KEM in BIO– priprava gradiv (skupna priprava, delovni list, evalvacijski

vprašalnik, prosojnice)– izvajanje sodelovalnega poučevanja - skupne ure BIO in

KEM– dogovor o preverjanju in ocenjevanju znanj pri obeh

predmetih– evalvacija

 

CELICA, KEMIJSKE VEZI, RAZTOPINE

UČNA ENOTA: Vloga in pomen vode v celici. Kemijske vezi, zgradba vode in vodikova vez, raztopine (osnovni pojmi)

VSEBINSKI SKLOP:

UČNI CILJI:

Dijaki:

• ugotavljajo prisotnost vode v človeškem telesu in v živih bitjih na splošno

• naštevajo pomen vode za živa bitja

• sklepajo, da je voda v celici in zunaj nje pomembno topilo

• razložijo zgradbo molekule vode in pojasnijo polarnost molekule vode

• ugotavljajo polarnost različnih molekul, ki se pojavljajo v živih organizmih

• sklepajo, katere molekule so dobro topne v vodi in katere v nepolarnih topilih

• opišejo zgradbo plazmaleme in naštejejo možnosti prehajanja snovi skozi plazmalemo

• razumejo, kako prehajajo skozi plazmalemo polarne snovi, ioni in nepolarne snovi

• razumejo hidratacijo in povežejo hitrost prehajanja ionov z debelino hidratacijskega ovoja

• ponovijo kemijske reakcije, pojme reaktant, produkt, katalizator

• sklepajo, v katerih primerih je voda v celici reaktant oz. produkt

• naštejejo nekaj procesov, v katerih sodeluje voda v organizmu

• spoznajo pojme raztopina, topilo, topljenec, koncentracija raztopin

• spoznajo pojma hipertonično okolje in hipotonično okolje

• razumejo osmotske pojave v celici

IZVEDBA UČNE URE:• Dogovorjene vsebine sva predhodno obravnavali pri

rednih urah pouka.• Sodelovalno poučevanje sva izvedli v obliki blok ure.• Pouk je potekal frontalno z metodami problemske

razlage, razgovora, opazovanjem in reševanjem delovnega lista.

• Med razlago in razgovorom sva dopolnjevali ena drugo, tako da so imeli dijaki ves čas občutek, kako se vsebine prepletajo. V razgovor sva skušali vključiti čim več dijakov in jih spomniti, kaj o posameznih vsebinah že vedo. Na osnovi že znanega smo znanje nadgrajevali.

• Dijake sva opozorili, da se bo pridobljeno znanje ocenjevalo pri urah BIO in KEM.

EVALVACIJA• Najprej sva načrtovali za obravnavo vsebin le

eno šolsko uro, vendar se je izkazalo, da je to premalo, zato sva dodali še eno šolsko uro. Dijaki so samostojno reševali delovni list, zato sva potrebovali več časa, da so dijaki zapisali odgovore na vprašanja in da smo odgovore uspeli tudi preveriti.

• Dijaki so bili pri urah zelo aktivni.• Ker sva bili v prostoru dve profesorici, je bilo

obvladovanje dijakov veliko boljše.

• Dijakom je ta način dela še nepoznan, zato so bili dokaj neopredeljeni. Pri odgovorih na vprašanja v vprašalniku so se odzvali pozitivno, vendar bi tak način dela morali večkrat ponoviti, da bi bili učinki večji. Bolj kot samo razumevanje snovi so ure smatrali kot način, kako se predmeta povezujeta in se niso usmerili na vsebine. Imeli sva občutek, da je povezovanje namenjeno nama, ne pa njim.

• Dijakom sem v testu iz biologije zastavila dve vprašanji, ki sta se nanašali na obdelano snov. Kljub natančnim navodilom so bili odgovori pomanjkljivi. Izkazalo se je, da so se dijaki učili biologijo, niso pa ponovili vsebin iz kemije.

• Ker je bil to prvi poskus medpredmetnega povezovanja dijaki še niso dojeli, da je potrebno znanje povezovati in ga narediti uporabnega, če želijo, da postane trajno.

PRILOGE:

- priprava

- delovni list

- evalvacija