Utrip tV programa Vaš kanal - brezplačen izVod - št. 96-97 - jUlij - aVgUst 2013

šolski CenterNovo mesto

07/39 32 100www.sc-nm.com

T E L E V I Z I J A

PLINSKI Center NOVO MESTO

brezplačna številka

080 22 06

www.grm-nm.siTel.: 07/39 34 700

Že 20 let z vami

Film na TV Vaš kanal:

Prijateljstvo je najvišja oblika ljubezniveč na str. 24

www.audiva.si

Avto Slakwww.avtoslak.si

TrebnjeObrtniška ulica 51

07/34 81 474

novo meSToKolodvorska ulica 4

07/393 2 990

Tiguan je izjemno praktičen avtomobil. Navdušil vas bo tudi višji položaj sedenja, prostorna in uporabna notra-njost, števila odlagalna mesta in dinamičen izgled. Udobje je v Tiguanu zagotovljeno že serijsko, saj je že osnovna izvedba Trend & Fun odlično opremljena:

• Avtomatska klimatska naprava Climatronic• Parkirni sistem s park. avtomatiko Park Assist• Električno nastavljivi in ogrevani zunanji ogledali• Električen pomik stekel• Centralno daljinsko zaklepanje• Radio RCD 310 s CD in MP3 predvajalnikom• Usnjen volan in glava prestavne ročice• Sprednji meglenki s funkcijo statičnih• smerno prilagodljivih luči• Večfunkcijski prikazovalnik Plus ...

Novi Golf Variant ima prostora za pet odraslih oseb in 605 litrov pr-tljage. Novi Golf Variant je športno--eleganten vsestranski avtomobil, ki nizko porabo goriva in hkrati dina-mične vozne zmogljivosti združuje z zelo visoko kakovostjo in prilago-dljivostjo. Prostornina prtljažnika se je v primerjavi s predhodnikom povečala s 505 na 605 litrov.

Ob naročilu do 30. septembra 2013 vam podarimo komplet zimskih pnevmatik in jeklenih platišč.

Družinski modeli FamilyBogato opremljeni družinski mo-deli Volkswagen Family: Touran, Sharan, Caddy in Multivan nudijo dovolj prostora za kar tri otroške avtosedeže in veliko prtljage.

Touran Family 1.2 TSI, 77 kW (105 KM) Comfortline, s prihrankom 3.000 EUR vam je na voljo že za 18.243 EUR.

Tiguan že od 19.975 EUR!

Novi Golf Variant. Brezplačen komplet zimskih pnevmatik!

3Vaš mesečnikšt. 96-97, avgust 2013

Ne pozabite, da so čudovite

stvari, ki se jih učite v šolah,

delo mnogih generacij.

Vse to znanje, ki vam je

položeno v roke, je dedišči-

na, ki jo spoštujte, jo

bogatite in nekega dne

zvesto prenesite na svoje

otroke.

Albert Einstein

Vsestransko pregreto poletno ozračje s kar tekmovalno rekordnimi temperaturami tudi v našem okolju se v času, ko šolski hrami spet odpirajo svoja vrata, lagodno umirja. Vsaj skozi vremensko okno. Pogled na vse bolj nestabilno gospodarsko in negotovo politično prizorišče je precej drugačen.A naj na tej strani tokrat ostane zastrt in da prosto pot misli genialnega uma: »Ne pozabite, da so čudovite stvari, ki se jih učite v šolah, delo mnogih generacij. Vse to znanje, ki vam je položeno v roke, je dediščina, ki jo spoštujte, jo bogatite in nekega dne zvesto prenesite na svoje otroke.«In kašno doto in znanje v tem času in v teh dneh prenašamo na mlade, na svoje otroke in otroke naših otrok ... ? Nikar ne dovolimo, da tone v pozabo toliko vrednosti, ki jih preprosto moramo predati naprej. Jih ohranjati z namenom, da bi se ne izgubile v moderni dobi preobširnih informacij, ne več onkraj Gorjancev, pač pa onkraj sveta. Tudi iz oči v oči. Z vsem občutenjem in sprejetjem. Poslušanjem in doživetjem. Ali pa če formulo obrnemo v misel današnjega časa in se vprašamo drugače. Kaj dandanes skozi »škatlice svetovne modrosti« že najmlajši prenašajo na generacijo zimzelenih melodij in »mladih po srcu« … Tehnologija postaja svetlobno hitra, vsem se tako zelo mudi … Res je, da smo del Evrope in spoznanje, da to le ni zgolj »Indija koromandija« z odprtimi mejami in vse bolj slengovskim izražanjem, bi nas moralo spodbuditi k ohranitvi vsega tistega, čemur je vredno reči »moja, tvoja, naša dediščina«. Bodimo pobudniki, akterji in prispevajmo k njej. V programski shemi TV Vaš kanal ji namenjamo posebno pozornosti tudi skozi izobraževalno serijo oddaj za lep slovenski jezik in vsakodnevno rubriko kulturnega utripa; čeprav bi utrip srca »novega starega« kulturnega ministrstva za ohranitev te zvrsti programa ne mogli izmeriti. Pa bi ga že zaradi spoštovanja lastnega poslanstva in črke njenega zakona morali. Ga pa merijo gledalci Vašega kanala z njeno ekipo. Vanj je vtkano znanje mnogih generacij; tradicijo, ki jo spoštujemo skozi televizijski in časopisni medij, bogatimo, hranimo za generacije nove dobe, oplemenitene z bogastvom današnjega dne.In ob koncu še svež odmev, ko sem čakajoč v enem izmed trgovskih centrov v dolgi vrsti pri blagajni ujela pogovor: »Vprašaj, ali imajo delovni zvezek za zgodovino; če ga ni, ga bom v prvih dneh poskušala dobiti v šoli, ni panike«, je hči ogovarjala mamo, hkrati pa aktivno »srfala« na svojem mobilnem telefonu. Presunil me je občutek, da bi to drobno skuštrano dekletce v moderno natrganih kavbojkah najraje videlo, da bi delovni zvezek kar »vstopil« v njen mobilni telefon.Mrmrajoč sama pri sebi, da pa ima vendarle vse svoje meje, se na odhodu domov boj kot običajno zazrem v mimoidoče. Tudi znanci so bili vmes. In ni vrag, da ga skorajda ni bilo, ki bi ne imel svojega hišnega, bolje rečeno osebnega prijatelja, s katerim je komuniciral. Pa ne na štiri oči. Tok misli prekine brnenje v moji torbi …Nova doba, nova znanja, drugačna komunikacija …Pa vendarle, dragi Einstein, potrudila se bom v sodelovanju z ekipo naše medijske hiše, ki jo vodim, in našimi medijskimi sopotniki, ki letos deseto leto soustvarjajo tudi pisni utrip televizijskega programa Vaš kanal, to je Vaš mesečnik, da vsaj del vrednot, vse od šolskih klopi do sodobnih tablic, ostane spoštljivo shranjen.Srečno v novem šolskem letu.

Piše: Irena Vide

Izdajatelj: Televizija Novo mesto, d. o. o.

Odgovorna urednica: Irena VideGlavna urednica: Živa Zakšek

Uredniški odbor: Mojca Kren, Marko Mesojedec, Vesna Lakner Sofrić, Petra Prijanovič

Lektoriranje: Živa Zakšek

Naslov uredništva: Podbevškova 12, 8000 Novo mestoTelefon: 07/39 30 860, faks: 07/39 30 870www.vaskanal.com

Marketing in oglaševanje:tel. 07/39 30 876, 39 30 867, faks: 07/39 30 877e-mail: marketing@tv-nm.si

Oblikovanje in grafična priprava: Fotografika, Boštjan Colarič, s. p.

Tisk: SET d. o. o., Ljubljana - PoljeDistribucija: Pošta Slovenije, d. o. o.Št. vpisa v razvid medijev: 803

Prepovedana je vsakršna reprodukcija, distribucija, predelava in objava vsebin ali delov vsebin ter ogla-sov brez dovoljenja uredništva Vašega mesečnika.

Foto: Boštjan Colarič

išče se meje – Kdor išče, ta najde, pravi slovenski pregovor. Včasih je treba iskati dlje, spet drugič smo uspešni takoj. Že 30 let arheologi izkopavajo na enem največjih prazgodovinskih grobišč v srednji Evropi, novo-meški Kapiteljski njivi, a meja do kod pravzaprav segajo grobišča niso našli. Letos so temu v eno-mesečnih izkopavanjih namenili posebno pozornost, zato so delali na treh koncih. Meja sicer niso od-krili, so pa našli 28 grobov – žgan grob iz pozne bronaste dobe, bogate najdbe je skrivalo sedem grobov starejše železne dobe, iz časa Keltov pa so odkopali 20 grobov. „V njih so bili številni lončeni predmeti, presenetila pa nas je izjemna najdba petih dolgih železnih mečev,“ je povedal arheolog borut križ iz Dolenjskega muzeja. Vse te in tudi mno-žica najdb iz prejšnjih treh desetletij dokazujejo, da je bilo Novo mesto v tistem času pomembno središče.

Prekuhavanje, zbogom! Voda – za vsa živa bitja na Zemlji najpomembnejša do-brina. Človek za minimalne fiziološke potrebuje do tri litre vode na dan, za vse potrebe pa je dnevno lahko porabi tudi do 300 litrov ali več.

Za nemoteno oskrbo s pitno vodo na območju Dolenjske skrbi Ko-munala Novo mesto. Eden njenih najpomembnejših projektov ta čas je zagotovo „Hidravlične izboljšave vodovodnega sistema na območju osrednje Dolenjske“.Hidravlične izboljšave vodovodne-ga sistema na območju osrednje Dolenjske je projekt, ki obsega do-graditev vodovodnega sistema vseh občin, ki jih povezuje magistralni vodovod Novo mesto. To so MO Novo mesto, Šentjernej, Škocjan, Mirna Peč, Straža in Šmarješke Toplice. Naložba med drugim za-jema hidravlično izboljšavo 40 ki-lometrov vodovodnega omrežja ter izgradnjo štirih vodohranov in dveh vodarn. Cilj projekta je povezati v enoten sis-tem, v regionalni vodovod, oskrbo s pitno vodo šestih dolenjskih občin, s čimer naj bi zagotovili zadostno količino zdravstveno ustrezne pitne

vode vsem prebivalcem na tem ob-močju. Novomeška komunala je si-cer pred kratkim pridobila pozitivno mnenje ministrstva za kmetijstvo in okolje za dodelitev evropskih sred-stev za projekt, ki je bilo nato po-sredovano ministrstvu za gospodar-ski razvoj in tehnologijo. Po zadnji različici vloge za dodelitev evropskih sredstev je naložba ocenjena na do-brih 26 milijonov evrov. UVM

Reportažo Prekuhavanje, zbogom! si oglejte na spletni strani

www.vaskanal.com v arhivu oddaj

z vami – za vas.

4 št. 96-97, avgust 2013Vaš mesečnik

nov

o m

esto

Hilarij tUdi V noVem mestU – Ljubiteljski utramaratonec ra-dovan skubic Hilarij se je lotil zahtevnega podviga – prikolesariti v vse slovenske občine. 2900 kilometrov je za njim, ovirali pa ga niso niti dež, sonce in huda vročina. Potem ko ga je lani ustavila poškod-ba, je 60-letnik projekt letos, odločen, da izpelje svoj cilj, nadaljeval. Na svoji poti se je ustavil tudi pred novomeškim Rotovžem, kjer ga je pričakal tamkajšnji župan alojzij muhič. Skupaj sta tako na zemlje-vidu s slovenskimi občinami lipov list, ki velja za simbol slovenstva, pripela tudi Novemu mestu. Hilarijev osnovni cilj je bil s projektom „Iz srca Slovenije v vse slovenske občine“ povezati državo in ljudi ter opozoriti na pomen njenih naravnih danosti in lepot.

nepozabna glasbena izkUšnja – S koncertom Rišemo glasbo so člani in članice Mešanega pevskega zbora Pomlad Novo mesto obeležili 20 let svojega delovanja in odprli Novomeške poletne večere. V prvem delu so predstavili svoje zborovske začetke, v drugem pa jazz in pop-rock skladbe. Za uspešno delovanje sta se jim zahvalila tako župan MO Novo mesto alojzij muhič kot direktor Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti igor teršar. (Foto: Danilo Kesić)

kmalU po noVi stezi – Ljubitelji športa v Novem mestu se veselijo skorajšnjega dokončanja prenove me-stnega stadiona Portoval. Nova atletska steza naj bi služila za naslednjih 20 let, naložba pa je vredna milijon evrov. „Večina sredstev je iz proračuna Mestne občine Novo mesto, 200 tisoč evrov pa smo pridobili od Funda-cije za šport,“ je povedal srečko Vovko, direktor Agencije za šport Novo mesto. Po končani prenovi nameravajo omejiti dostop do stadiona, med drugim pa načrtujejo evidenco rekreativnih športnikov, ki tam vadijo.

opraVlja kar tri FUnk-Cije – Čeprav so poletni me-seci pregovorno bolj umirjeni, pa jih je zagotovo bolj pestro, morda tudi stresno, doživljal novomeški škof msgr. andrej glavan. Poleg novomeške škofije od konca julija - po odstopu dr. antona stresa z mesta ljubljanskega nadškofa – začasno vodi še ljubljansko nadškofijo, prav tako pa je postal predsednik Slovenske škofovske konference. Pred skorajšnjim 70. rojstnim dne-vom, ki ga bo praznoval okto-bra, je torej prejel odgovorno nalogo, ki jo nekateri vidijo kot priznanje, spet drugi kot do-datno obremenitev.

šolski Center V noVi podobi – Bližajoče se novo šolsko leto bo na novome-škem šolskem centru prineslo kar nekaj dobrodošlih novosti. Tako v teh dneh pospešeno izvajajo e n e r -g e t -s k o s a -n a -c i j o vseh pripa-dajočih stavb in urejajo učil-nice v novem prizidku višje strokovne šole, znane pa so tudi že vpisne številke v srednješolske in viš-ješolske programe. Kot pravi direktor štefan david, so z njimi zadovoljni. Glede na to, da je skoraj 80 odstotkov dijakov vozačev, pa je najpo-membnejša novost v novem šolskem letu nedvomno ukini-tev popoldanskega pouka. Po skoraj desetletju bodo namreč prešli na enoizmenski pouk za dijake.

V noVem mestU zadoVoljni z obiskom – Sodeč po statistiki bo to leto za dolenjsko prestolnico po šte-vilu turistov uspešno. V primerjavi z lanskim polletjem je bilo za 40 odstotkov več nočitev, predvsem na račun tujih gostov, katerih porast je 58-odstoten. Tako smo v objektiv ujeli nekaj italijanskih turistov med obiskom v Turistično informacijskem centru Novo mesto. Kot poudarja ivo kuljaj, direktor Zavoda za turizem Novo mesto, skokovito narašča tudi zanimanje za nov turistični produkt na Dolenjskem – zidaniški turizem.

Ivo Kuljaj, direktor Zavoda za turizem Novo mesto

5št. 96-97, avgust 2013 Vaš mesečnik

nov

o m

esto

Srečko Vovko, direktor Agencije za šport Novo mesto

Ujeli smo jih – JANA DULAR

„Za en evro otrok zajtrkuje en mesec!“„Afrika je nekaj čudovitega, tam čutiš srce, radost na vsakem koraku,“ navdušeno pripo-veduje 27-letna diplomirana pravnica Jana Dular, doma iz Jurke vasi pri Novem mestu, za zadnja leta pa bi lahko rekli, da je njen prvi dom za marsikoga skrivnostna Afrika.

Mojca Kren arhiv Vaš kanal

Že kot študentka se je odpravi-la tja, v Tanzanijo, da bi „v živo“ preverila, kako se odvijajo medna-rodne posvojitve. In ugotovila, da otrok ni nujno najbolje iztrgati iz njihovega okolja, ampak jim po-

magati, da lahko ostanejo v Afriki, v svoji kulturi. Sijoča energija, pozitivna usmer-jenost, pripravljenost pomagati in zavedanje, da ima vsak narod svojo kulturo in običaje, so jo za-sidrali v Afriki, kjer je pomagala že mnogim. Zanimive so njene zgod-be, kako so se prebivalci v Ugandi že pred leti z njeno pomočjo na-učili saditi poljščine, rediti kokoši, Pigmejcem je postavila bivališča. „Pomembno je ljudi naučiti ve-ščin, da bodo to znali delati. Nič ne pomaga, če jim kupiš krompir, saj jih nahraniš le za kakšen dan, če jih naučiš, kako ga pridelati, jim pomagaš za vse življenje, pa tudi prihodnjim generacijam.“ V Sloveniji si težko predstavlja-mo, da otroci nimajo možnosti za izobrazbo, a v Afriki je precejšnja razlika med zasebnimi in javnimi šolami. V slednjih so praviloma, ni pa nujno, možnosti za napredo-vanje v višji razred slabe. Razlog? Otroci nimajo zvezkov, svinčnikov, učbenikov in tako snovi, če je niso razumeli, ne morejo popoldne po-

noviti doma, ni klopi, v razredu je na eno učiteljico 100 otrok. Veliko otrok ima tako učne težave, pripo-veduje Dularjeva. Odločila se je, da pomaga prav njim. V Malaviju v vasici Mazembe ob malavijskem jezeru je kupila ze-mljo, na njej pa s pomočjo do-natorjev in ljudi dobre volje raste izobraževalni center za otroke z

učnimi težavami. Že nekaj časa namreč pomaga tamkajšnjim otrokom pri učenju, vsak dan pa nahrani več kot 340 otrok. Zakaj? V marsikateri družini otroku ne zmorejo dati zajtrka, ta pa lačen nima moči za prihod v šolo in sle-denje pouku. Pred letom in pol se je to z njeno pomočjo spremeni-lo. „Da nahranim enega otroka, za en mesec potrebujem en sam evro, a ker nimam rednih dona-torjev, zbrati 340 evrov na mesec ni lahko. A nekako mi s pomočjo vseh ljudi, ki verjamejo vame, to uspe,“ pravi Jana Dular. Zato, da bi še lažje pomagala, je ustanovila društvo ELA (Education – izobraz-ba, Literacy – opismenjevanje, Art – umetnost), s katerim je prisotna tudi na svetovnem spletu (www.drustvoela.org), pomoč pa je tako le klik stran. Z njihovo pomočjo ji je uspelo kupiti terenski avto, ki bo rešil marsikatero stisko, pa zgraditi iz-obraževalni center, ki so ga, piše v blogu na spletni strani, uradno odprli konec junija. Dnevno se iz-

obraževalnih delavnic udeleži tudi do 150 šolarjev, tudi poletnega počitniškega programa, ki je za otroke neobvezen, so se z vese-ljem udeleževali. „In to je enega brenčanja okoli centra pa smeha, radosti, celo krikov navdušenja, še posebej, ko so na urniku športne igre z žogo, baloni, poligoni,“ piše Dularjeva in tudi tako ohranja stik z rojaki in vse, ki ji pomagajo, ob-vešča, kaj počne in kako koristno porabi vsak evro, ki ga dobijo v društvu. Otrokom v centru poma-gajo prostovoljci in nadeja se, da jih bo tudi iz Slovenije prišlo čim več in so, kot pravi, toplo vablje-ni. In njena trdna volja in pripra-vljenost pomagati sta zagotovilo, da bo ta center živel in da bodo otroci z velikim veseljem in priča-kovanjem srkali vase znanje ter imeli večje možnosti za nadaljnje izobraževanje in dobro zaposlitev. „Vsega tega ne počnem sama, za mano stojite vi, ki mi pomagate,“ pravi. Vsako leto se tako polna novih idej in pozitivnih zgodb, ki govorijo o „njenih“ otrocih, po po-moč obrne k svojim rojakom. Ko pride domov, svoje načrte pred-stavi številnim Slovencem in Slo-venkam, marsikdo pa, ker ve, kam denar gre, rad priskoči na pomoč. Naslednjo vrnitev načrtuje v sep-tembru, ko upa, da jo bodo šole in društva povabili medse in bo z njimi lahko delila svoje izkušnje o življenju, projektih in humanitar-nem delu, ki ga opravlja od leta 2008 dalje.

6 št. 96-97, avgust 2013Vaš mesečnik

Pikantnih

Tokrat odgovar-ja Janez Ogulin, direktor Policij-ske uprave Novo mesto.

Najbolj nora stvar, ki se vam je zgodila?

Med kolesarjenjem sem se le za las izognil trčenju s srno.

Katero znano osebnost bi si želeli spoznati in

zakaj?Izredno cenim slovenske špor-tnike. Dolgoletno trdo delo, trud, pogosto slabe razmere za treninge in dejstvo, da vse to ne prinese nujno tudi vrhun-skih rezultatov, terja od po-sameznika posebno notranjo energijo. So odlični promotorji naše države in pozitiven zgled številnim mladim.

Brez česa ne morete za-četi dneva?

Brez optimističnih ljudi, ki išče-jo rešitve problemov in se ne iz-govarjajo na slabo zakonodajo in napake drugih.

Vaša prva služba?Rad imam svoj poklic in

službo.

Pikantno je za vas ...Ne maram pikantnih

stvari v kakršnihkoli oblikah.

Jana Dular je bila večkrat gostja na TV

Vaš kanal. Med drugim si lahko njen potopis ogledate v arhivu od-

daj Brez panike, ki je na ogled na

spletni strani www.vaskanal.com.

V Vašem mesečniku bomo vsak mesec po izboru uredništva TV Vaš kanal objavili pet pri-spevkov iz dnevno-informativne oddaje Novice, ki je na sporedu od ponedeljka do petka ob 18:45. Med predlaganimi prispevki boste lahko izbrali tistega, za katerega menite, da si zasluži naziv novica meseca. Kateri prispevek bo dobil največ glasov in kdo bo srečni izžrebanec, ki je sodeloval pri glasovanju, bomo objavili v naslednji številki Vašega meseč-nika. Na koncu boste med izglasovanimi prispevki izbrali še novico leta 2013.

Svoj glas za novico meseca julija pošljite najkasneje do 8. septembra na vasmesecnik@tv--nm.si ali pa pošljite izpolnjeni kuponček na naslov Televizija Vaš kanal, Podbevškova 12, Novo mesto. Na www.vaskanal.com si lahko ogledate predlagane novice in dobite več informacij o nagradni igri.

miss kolpe – Člani Športno turističnega dru-štva Vinica in njihovi hrva-ški prijatelji iz Kasunov so 15. leto zapored pripravili prireditev Miss Kolpe – Kupe, ki je pritegnila več kot 1500 ljudi z obeh stra-ni mejne reke Kolpe.

toča sklestila leti-NO – Po zahodnem delu občine Krško – od Selc nad Leskovcem proti Brezovski gori – je julija klestila toča. Kot oreh debela toča je po-nekod padala 20 minut, ponekod pol ure in naredila različno škodo.

glaVan na čelU nad-škoFije – Odstopa nad-škofov Antona Stresa in Marjana Turnška kot po-sledica finančnega zloma družb, povezanih z mari-borsko nadškofijo, sta na čelo ljubljanske nadškofije postavila škofa Andreja Glavana.

nemaničeVi marol-TOVA PLAKETA – Javni sklad RS za kulturne de-javnosti je letošnjo Marol-tovo plaketo kot najvišje priznanje za področje fol-klorne dejavnosti, podelil Majdi Nemanič iz novo-meškega Folklornega dru-štva Kres.

preskok na noVem TRGU – Atletski stadion v Novem mestu je sredi prenove, kar pa ni ustavilo navdušencev, da izvedejo tradicionalni atletski mi-ting v nekoliko spremenje-ni obliki. Preskok 2013 je potekal kar na Novem trgu.

Med prispelimi glasovi bomo

izžrebali nagra-jenko ali nagra-jenca, ki ji/mu

Gostišče Vovko podarja kosilo za

dve osebi.

Novica meseca julija:

Ime in priimek:

Naslov:

Telefonska številka:

Izpolnjeno glasovnico pošljite do 8. septembra 2013 na naslov: Televizija Novo

mesto, Podbevškova 12, 8000 Novo mesto s pripisom "Novica meseca"

1 2 3 4 5

Novica meseca maja

Med predlaganimi prispev-ki za novico meseca maja ste izbrali prispevek Krkaši državni prvaki. Nagrado, ki jo podarja Gostišče Vovko, je prejela IRENA PETAN-ČIČ iz Novega mesta.

Novica meseca junija

Med predlaganimi prispevki za novico meseca junija ste izbrali prispevek Jubilejno 50. Jurjevanje. Nagrado, ki jo podarja Gostišče Vovko, je prejela OLGA TOMAŽIN iz Novega mesta.

julij

Gostišče Vovko

Pokrovitelj nagradne igre

7št. 96-97, avgust 2013 Vaš mesečnik

Prevozi Prijatelj

P R E V O Z I P R I J AT E L J d . O . O . , Š e n t r u p e r t 9 9 , Š e n t r u p e r t, p r e v o z i @ p r i j at e l j . b i z

MEsEčnA VOZOVnIcA žE ZA 25 €velja za relacijo: bistrica - Šentrupert - Mirna - trebnje - Mirna peč - novo mesto - Sevno in obratno

Vloge najdete na www.prijatelj.biz

041 627-132

031 377-287

Vozniki, pozor! Šolarji spet na cesti!

Borut Šuštaršič, Predsednik SPV Novo mesto

Ob začetku šolskega leta se vedno zavemo problemov prometne varnosti ob prvih korakov v svetu prometa, ki jih naredijo naši prvo-šolci. Starejši v prometu se moramo zavedati, da otroci nimajo tako širokega vidnega polja kot odrasli in zato kasneje vidijo vozila.

„Vozila tudi slišijo, vendar sme-ri zvoka ne povezujejo s smerjo prihoda vozila. Ne znajo presojati hitrosti vozila in ocenjevati razdalj, nimajo dolgotrajne koncentracije, njihova pozornost se hitro preu-smerja na objekte, ki jih pritegnejo in mimogrede jih kaj zmoti,“ pravi borut šuštaršič, predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Novo mesto. S prometno vzgojo bi morali zače-ti med drugim in tretjim letom, ko začnejo otroci aktivneje raziskova-ti okolje. S svojim obnašanjem in

ravnanjem moramo biti otrokom vzor, saj vemo, da nas otroci opa-zujejo in posnemajo. „Otroci so majhni, zato jih v prometu kasne-je opazimo. Z izbiro vidnih oblačil živih barv z lahkoto dosežemo, da jih ostali udeleženci v prometu prej opazimo. Pri slabi vidljivosti in v mraku naj vedno nosijo odsevna telesa, kot so kresničke, odsev-ni trakovi, starši pa naj kupujejo oblačila, obutev in torbice, kjer so odsevna telesa že del njih. Tudi rumene rutice so znak za ostale,

da so med nami otroci, ki še niso samostojni v prometu,“ pojasnjuje.

Ne smemo pa pozabiti niti na pre-voz otrok. „Otroški sedeži in jahači za nekoliko večje otroke (nad 18 kg) pa so obvezni po zakonu do 12. leta starosti oz. do višine 150 cm. Tudi za šolske avtobuse veljajo posebni kriteriji, ki jih morajo šole in prevozniki pri organiziranju pre-vozov otrok upoštevati,“ izposta-vlja.Priprave na novo šolsko leto po-tekajo že ves avgust. Pregledujejo okolice šol, dopolnjujejo in prena-vljajo manjkajočo prometno signa-lizacijo, opravljajo skupne posvete, organizirajo se prostovoljci, ki v prvih dneh stojijo ob prehodih za pešce v bližinah šol in poskrbijo za varno prečkanje ceste. „Na našem območju za prostovoljno delo na tem področju vsako leto poskrbijo člani ZŠAM, za kar smo jim zelo hvaležni,“ pravi Šušteršič. „SPV si je že pred leti zadal tako imenovano “vizijo nič”, kar pomeni nič mrtvih na slovenskih cestah. Ta vizija zahteva spremembo raz-mišljanja vseh, ki jih povezujejo glavni dejavniki prometa: cesta, vozilo in človek. Ta vizija je dolgo-

ročen cilj, ki ga je težko doseči. Če pa pogledamo podatke o mrtvih in ranjenih v preteklih letih, lahko ugotovimo, da se je število mrtvih in hudo ranjenih v Sloveniji zelo zmanjšalo, kar pomeni, da smo na pravi poti. Vsi skupaj poskrbimo, da bomo šli po poti proti cilju “vizi-je nič”,“ še poudarja.

8 št. 96-97, avgust 2013Vaš mesečnik

TESARSTVO IN KROVSTVOMITJA KOSEC S.P.

•KrovsKadela (prekrivanje in adaptacija streh, rekonstrukcija in novejših stanovanjskih objektov)

•TesarsTvo (menjava ali montaža ostrešij, frčade)

•demonTaža (varna odstranitev azbestnih kritin)

•vgradnjasTrešnihoKen•sTavbnoKleparsTvo

VELIKE BRUSNICE 72, 8321 BRUSNICE; Mobitel: 041638921, Telefon: 073085697

T:041638921

Šolski center Novo mestoVišja strokovna šolaŠegova ulica 112, 8000 Novo mesto

Play

KOZMETIKA

▪ izredni študij ▪ študij na daljavoINFORMATIVNI DAN:

3.9. ob 16. uri in 5.9. ob 17. uri

strokovni naslov: DIPLOMIRANI/-a inženir/- ka

STROJNIŠTVA

Visokošolski strokovni študijski program (VS)

pleskarstvoFasaDerska Dela

Simon CafutaMeniška vas 59, 8350 Dolenjske Toplice

041/590 988

9št. 96-97, avgust 2013 Vaš mesečnikVaš mesečnik

Pogovor z Mirjanom Kulovcem ob 35. obletnici Kolpe

Izhod iz krize: razvoj in izvoz„Podjetje Kolpa je kot reka Kolpa – lahko je velika, lahko vse poplavi, lahko je majhna, presahne pa nikoli,“ po-udarja Mirjan Kulovec, predsednik uprave in generalni direktor, ki v Kolpi dela že vseh 35 let njenega obstoja, zadnjih 17 let pa jo tudi vodi. Podjetje so sicer ustanovili v okviru straškega Novolesa z namenom, da bi poleg lesa predelovali tudi plastične mase, proizvodnja pa je stekla leta 1978 v Rosalnicah pri Metliki. Takrat je bilo v podje-tju 14 zaposlenih, danes jih skupina šteje okrog 560, od tega približno 380 v Sloveniji.

Verica Marušič, Živa Zakšek Matej R. Škof

� katera so bila prelomna leta za kolpo?Teh prelomnic je kar nekaj. Ra-zvojna prelomnica je bila to, da smo začeli razvijati dodatno novo pohištvo. Prvi smo naredili masa-žno kad v nekdanji Jugoslaviji, v Evropi pa smo bili tretji ali četrti proizvajalci masažnih kadi. Raz-vijali smo nove tuš kabine, razvili program Kolpa Ker, nato Kerrock. Že leta 1982 smo zgradili sodob-no skladišče gotovih proizvodov, leta 1984 smo postavili obrat v Radatovičih, ki je svoj čas v tem nerazvitem območju zaposloval tudi prek 60 ljudi. Naredili smo oddelek kemije, šli v izgradnjo hale za proizvodnjo kerrocka. Glavni ra-zvojni cikli pa so se zgodili od leta 1996 dalje, ko je Kolpa doživela največjo ekspanzijo razvoja tako na razvojnem kot prodajnem po-dročju.

� Veliko ste vlagali v razvoj. je to še vedno ena od prioritet?To še vedno počnemo, o čemer pričajo naši patenti na področju kemije – imamo jih prek 15. Pri-dobili smo vrsto nagrad tako na ravni države kot Evrope. Vsa leta vlaganja v razvoj so se nam izpla-čala. Mislim, da če želiš obdržati svojo blagovno znamko v svetu, moraš tudi veliko vlagati v razvoj. To se nam je v zadnjih letih krize nekako obrestovalo.

� kljub krizi se predsta-vljate na različnih sej-mih. kako pomemb-ne so pravzaprav te predstavitve?Izvozimo prek 85 odstotkov naših produktov, zato

moramo obiskovati tudi vse sve-tovne sejme. Vsako leto se ude-ležujemo različnih sejmov v Slo-veniji, Avstriji, Nemčiji, Franciji, Belgiji, na Finskem, Madžarskem, v Rusiji, na Hrvaškem, v Srbiji, Makedoniji in Črni gori. Naši pro-dukti se pojavljajo na teh trgih in brez konkretnih sejmov ter pred-stavitev prodaja tam preprosto ni možna.

� danes poslujete v sedmih dr-žavah, izvažate pa v še več držav.V evidenci imamo 35 držav, v ka-tere izvažamo naše produkte. To so skoraj vse evropske države, pa še ZDA, Indija, tudi Singapur ...

� kolpa si je sloves pridobila s kopalniško opremo. je še vedno tako?Razvojno gradimo na tej opremi, vendar v tem trenutku veliko več pozornosti posvečamo razvoju kemijskih proizvodov. Razvite imamo kerrock plošče, ki so vsestransko uporabne, razvi-li smo nova laboratorijska pohištva, v katerih je ker-rock prisoten, dobro raz-vite imamo operacijske sobe, s katerimi uspešno nastopamo na tujih trgih, saj imamo doma težave z zakonodajo in nemogoči-mi razpisi na tem podro-čju. Ukvarjamo se tudi s

fasadami – ob svoji 35. obletnici smo uredili fasado na Zavarovalni-ci Tilia v Novem mestu. To so naši produkti, ki jih v zadnjem času razvijamo, ker v tem vidimo večjo dodano vrednost kot v sami kopal-niški opremi. Prodaja kopalniške opreme upada v vsem evropskem prostoru. Slovenija predstavlja skoraj najsevernejšo proizvodnjo te opreme, saj v Nemčiji ni več proizvodnje kopalniških kadi. Naš cilj je, da še vedno ostanemo med največjimi proizvajalci sanitarne opreme v Evropi, vendar dolgoroč-no prihodnosti na tem ne moremo graditi.

� kriza gradbeništva se verjetno odraža tudi pri proizvodnji in pro-daji kopalniške opreme?Ker smo na tem področju bolj

vezani na Slovenijo

in nek-danjo J u -g o -

slavijo, smo med letoma 2008 in 2010 zabeležili manjši upad, v letih 2011 in 2012 pa se je upad drastično povečal, in zato na teh trgih beležimo tudi 30-odsto-tne padce prodaje. Do leta 2008 smo v Kolpi beležili eno zgodbo, po tem letu pa drugo. Kolpa se je od leta 1996 do 2008 ukvar-jala samo s tem, kako kopalniško opremo narediti, ne pa, kako jo prodati. Težavo je predstavljalo vprašanje, kako proizvesti dovolj količin, delali smo tudi po tri ali štiri izmene. Čez noč pa se je to vprašanje spremenilo v vprašanje, komu opremo prodati.

� je padec merkurja prizadel tudi vas?Zagotovo je. Žal mi je, da je ta-kšna hiša, kot je Merkur, zašla v tako stanje poslovanja. Glavni pro-blem vseh, ki smo poslovali z Mer-kurjem, je ta, da tako velike hiše, kot je Merkur, ni več. Moto ostalih velikih tujih kupcev je obdržati svoje dobavitelje, slovenski doba-vitelji pa smo potisnjeni na stran.

� V kolpi ste dokaj zgodaj obču-tili krizo. kje se je to najprej zače-lo odražati?Takoj smo začeli opozarjati na

krizo. Nikoli ne bom pozabil – ko smo zaključili prosla-vo ob 30. obletnici obsto-

10 Vaš mesečnik št. 96-97, avgust 2013

inte

rvju

ja, to je bilo avgusta 2008, sem prišel v pisarno, prižgal računalnik in videl, da ni naročil. Tako smo dejansko že septembra zabeležili prvi močan udarec naročil. Začelo se je v Španiji, potem v Franciji in Italiji, nato še v Skandinaviji. Že oktobra smo bili, kar zadeva izvoz, v precej veliki krizi. Začeli smo se temu prilagajati – tako smo do konca novembra pripravili sana-cijske programe in s 1. januarjem 2009 začeli z zategovanjem pasu in zmanjševanjem vseh možnih porab. Ta hitri ukrep je tudi eden od uspehov, da smo krizo preživeli in nismo beležili rdečih številk.

� ste krizo preživeli tudi na ra-čun odpuščanja zaposlenih?Na ravni celotne skupine smo zmanjšali število zaposlenih za okrog 130, vendar nas je bilo ta-krat v v sistemu prek 700. V času konjunkture smo imeli zaposlene ljudi iz Bosne, Makedonije in Sr-bije; najprej smo gostoljubje od-povedali tem. Nekaj je bilo tehno-loških viškov in nekaj upokojitev. Zadeve v času krize smo poskušali rešiti na čim bolj mehek način.

� kaj pa letos – se obetajo ka-kšna zmanjševanja števila zapo-slenih?Letos v Sloveniji zaenkrat odpu-ščanj ne načrtujemo, seveda pa je vse odvisno od poslov, ki jih bomo pridobivali. Za določen čas smo zaposlili 23 delavcev. Povpraševa-nje po delu v Beli krajini je sicer zelo veliko, na razpis se je v dveh dneh javilo prek 200 zainteresira-nih, tako da smo imeli veliko izbiro za pridobitev dobrega kadra.

� je uspeh vašega podjetja tudi v tem, da ste ves čas iskali nove trge?Nismo odvisni samo od posame-znega trga. Tako bi bilo zelo težko gospodariti. Prodaja na trgu pade in temu se je treba prilagoditi.

� kaj pa zdaj - pred petimi leti se je kriza pri vas začela, so se zdaj trgi stabilizirali?Na standardnih programih – kjer imamo, na primer, kopalniški pro-gram – zadeve stagnirajo ali delno upadajo. Dokler gradbeništvo ne bo spet zaživelo, mislim, da ne moremo pričakovati velike proda-je. So pa zadeve bolj vzpodbudne na področju kemije in predelave teh produktov – z našimi proizvo-di vidimo novo tržno nišo v zdra-vstvu, ki jo bomo v prihodnjih letih samo še poglabljali in razvijali.

� omenjali ste težave z razpisi za program zdravstva. je lažje prodati te produkte v drugih drža-vah kot v sloveniji?Da. Pred tremi leti smo opremili 12 operacijskih sob v novi bolni-šnici v Splitu. Opremili smo nekaj bolnišnic v Nemčiji, delali smo operacijske sobe v Rusiji. Pri nas so predpisi strogi in natančni, tako da nekdo, ki hoče na novo priti v to branžo, težko izpolni te pogoje.

� po nekaterih podatkih naj bi se kriza v nemčiji in Franciji konča-la. tudi vi to občutite?Imeli smo srečo, da smo delali z dobrimi kupci, zato prav na teh dveh trgih nismo občutili posebne recesije. Izvoz v ti dve državi smo nekako držali na neki stalni ravni oziroma smo ga celo povečevali. Drugače pa smo v Beneluksu za-čeli delati normalno, vesel sem, da se je delno odprla Anglija, imamo posamezne posle z Indijo, ki je

tudi velik trg, čeprav osiromašen. Trg v Rusiji, kjer smo postali pre-poznavna blagovna znamka, raste za približno 20 odstotkov na leto. Veseli nas, da stvari normalno te-čejo naprej.

� leto 2012 ste zaključili pozi-tivno. kaj kažejo rezultati za prvo polovico leta 2013?Rezultati, vezani na redni pro-gram, so nekoliko nižji od pričako-vanj, smo pa dobili nekaj dodatnih poslov, tako da bo Kolpa glede na zdajšnje rezultate tudi letos poslo-

vala pozitivno. Kakšen bo izplen, bomo še videli. Res pa je, da smo v letošnjih prvih sedmih mesecih delali 13 odstotkov več kot lani. Bomo pa videli, kaj bo še prinesla jesen.

� kako gledate na gospodarsko politiko v sloveniji in način, kako želi država pomagati izvoznim podjetjem? se vam zdijo ti instru-menti pravi?Mislim, da niso posrečeni. Več-krat sem povedal, da bi morala država narediti okolje, primerno za izvoznike. S tem ne mislim na subvencije, ker je to samo potuha. Mi smo v petih letih sicer dobili nekaj malega denarja, a če gle-damo, koliko so dobila nekatera druga podjetja, je to enako nič. Navajeni smo s svojim denarjem, ki ga zaslužimo, delati pozitivno. Mislim, da bi se dalo pri nas de-nar oplemenititi na boljši način. Če pogledamo, na primer, Kitajsko

– zmagala je s tem, da je stavi-la na izvoz. Vsaka država, ki ima majhen trg, mora staviti na izvoz, samo tako se lahko ustvarja doda-no vrednost. Potem je tukaj še kup drugih stvari: imamo najdražje ku-rilno olje, najdražjo elektriko. Če bi to spravili na neko normalno ceno, ki velja v Evropi, so stroški takoj nižji in tako se lahko lažje kosaš s konkurenti. Slovenijo bosta iz recesije potegnila samo razvoj in izvoz.

� kakšna je vaša vizija za na-prej?Glavna vizija je ostati med najve-čjimi proizvajalci sanitarne opre-me v Evropi, posebej na področju kopalnih kadi, kjer smo že med prvimi petimi največjimi proizva-jalci v Evropi. Močan delež imamo v našem kerrocku – iz teh produk-tov iščemo nove tržne niše. V tem času smo razvili inženiring, kjer se ukvarjamo z opremo hotelov – naši strokovnjaki so, kar zadeva opremo, sposobni narediti hotel na ključ. To so naše vizije, ki jih bomo v naslednjih letih še pogla-bljali in razvijali.

� 17 let vodite kolpo. toliko let se že vozite čez gorjance v belo krajino. ste kdaj razmišljali, da bi družbo premaknili bližje krki ali drugi državi? so bili gorjanci kdaj ovira?Gorjanci za samo poslovanje niso ovira. Imamo še tri proizvodnje na drugi strani Gorjancev. Teža-ve imamo le zaradi povezave – v Kolpi prepeljemo 15 tisoč ton re-promateriala čez Gorjance na leto in približno toliko produktov tudi odpeljemo. V zimskih mesecih se zgodi, da smo dan ali dva odreza-ni od sveta, zato upam, da se bo to v prihodnje spremenilo na bolje.

„Kolpa se je od leta 1996 do 2008 ukvarjala samo s tem, kako kopalniško opremo narediti, ne pa, kako jo prodati. Čez noč pa se je to vprašanje spremenilo v

vprašanje, komu opremo prodati.“

Reportažo o 35 let delovanja in razvoja metliške Kolpe si oglejte v oddaji Smo dobri gospodarji?, ki bo v programu TV Vaš kanal v torek, 10.

septembra, ob 20. uri.

11Vaš mesečnikšt. 96-97, avgust 2013

inte

rvju

T: 07/39 35 420M: 041 274 231 E-pošta: info@integral-voznik.si

www.integral-voznik.siljubljanska cesta 268000 novo mesto

dIJAKI, ŠTUdEnTJEMEsEčnE VOZOVnIcE

tudi v šolskem letu 2013/14 bodo veljale ugodne cene mesečnih vozovnic. letošnja novost so polletne ali letne

vozovnice s popustom.

nOVA AVTOBUsnA LInIJAobveščamo vas, da smo uvedli avtobusno linijo, ki dnevno

povezuje loG pri boŠtanju z noviM MeStoM

nOVE POVEZAVE Z LJUBLJAnO OB nEdELJAHz letošnjim šolskim letom smo uvedli nedeljske povezave z

ljubljano iz naslednjih krajev: Šentjanž, Mokronog, Mirna, trebnje, zbure, Šmarješke toplice, novo mesto

Za več informacij nas pokličite ali obiščite našo spletno

stran www.integral-voznik.si.

Krovstvo in stavbo kleparstvo Jože Kramaršič s.p.Sela pri Dolenjskih Toplicah 18350 Dolenjske Toplice

Tel.: 07 30 65 423

KROVSTVO• pokrivanje s kritinami

priznanih proizvajalcev (tudi s črno kritino)

• izdelavo fičar• vgradnjo strešnih oken

proizvajalcev Velux in Roto

• strojno barvanje opaža• postavitev sončnih kolek-

torjev VELUX• izvedbo vseh vrst streh,

nadstreškov in strešnih konstrukcij

joze.kramarsic@siol.netwww.kramarsic.si

KLEPARSTVO• izvedbo žlebov, odtočnih

cevi• pokrivanje streh s

pločevino• izvedba INOX dimnikov.

Pri delu uporabljamo kakovostne strešne kritine priznanih proizvajalcev.

Pokličite:

041/647 465

Anima-Audiva tudi v Novem mestu!V starem mestnem jedru Novega mesta, na Prešernovem trgu 5, so odprli svetovalnico Anima-Audiva,ki deluje tudi v Ljubljani in v Sevnici in zajema delo s celotno družino. Nudi psihosocialno pomoč, svetovanje in terapije ter individualno pomoč otrokom in mladostni-kom z učnimi, vedenjskimi in čustvenimi težavami.

Psihosocialna pomoč, svetovanje in terapije

pomoč otrokom in mlado-stnikom s čustvenimi, ve-

denjskimi in učnimi težavami

Amina Mehanović Vimpolšek, univ. dipl. soc. del., specializantka klinične

imago in eMDr terapije

nOVO MEsTO, prešernov trg 5

sEVnIcA, Glavni trg 27 LJUBLJAnA, Slomškova 35

www.audiva.sianima.audiva@gmail.com

031 229 259

Glavna področja obravnave: psi-hosocialna pomoč in svetovanje, klinična Imago partnerska terapija, na čustva usmerjena EFT terapija, individualna, družinska in skupin-ska terapija, pomoč otrokom in mladostnikom z učnimi, vedenjski-mi in čustvenimi težavami, avtoge-ni trening, ločitev, depresija, težave v odnosih, delo na sebi in osebna rast, perfekcionizem, stres, izgore-lost, travmatične izkušnje, EMDR terapija, psihično in fizično nasilje, spolne zlorabe, motnje hranjenja in druge odnosne odvisnosti, dru-žinska mediacija, spopadanje z občutkom jeze, premagovanje ob-čutkov krivde, regresija, težave ob življenjskih spremembah (izguba službe, razveza, afere oz. nezve-stoba) ipd. Poleg tega je poudarek dela na iskanju lastnih, notranjih virov moči in na graditvi svoje sa-mopodobe ter na osebnostni in du-hovni rasti.Svetovalnico vodi amina mehano-

vić Vimpolšek, spe-cializantka klinične Imago in EMDR terapije in učite-ljica za dodatno strokovno pomoč z dolgoletnimi izkušnjami dela in mnogimi izobra-ževanji, tudi v tujini. Nekateri domačini so jo že spoznali na priredi-tvah RIC-a v Novem mestu, kjer je v tednu vseživljenjskega učenja sodelovala s svojimi predavanji in delavnicami na teme: zavestno partnerstvo – ključ do boljšega starševstva po načelih Imago par-tnerske terapije, partnerski odnos po načelih Imaga, Moj otrok – naj-večje darilo, šola življenja za otroke in mladostnike, tibetanske vaje z meditacijo in avtogenim trenin-gom. Prav na področju partnerskih odnosov in starševstva so udele-ženci izrazili željo po kontinuiranem

izobraževanju skozi vse leto. Vabljeni torej v celoletno šolo partnerskih in starševskih odnosov, s čimer bodo začeli v sep-tembru v prostorih

Anima-Audiva na Prešernovem trgu v

Novem mestu.Ali imate občutek, da sta se

s partnerjem odtujila? Imate ob-čutek, da je pretirano odsoten in da se vam izogiba? Se počutite v odnosu nemočni, nevideni in ne-slišani?starši! Ali vaš otrok moči poste-ljo, grize nohte, je izredno tih in miren, pretirano boječ ali pa izrazi-to nemiren in agresiven? Se morda vaš otrok ali mladostnik prenažira s hrano ali pa jo v celoti odklanja? Morda čutite, da je vaš otrok ali mladostnik v stiski, pa mu ne zmo-rete pomagati, kot bi si želeli?

Ste se znašli v nasilnem odnosu? Se počutite izgoreli? Ste morda preživeli hud stres ali travmatičen dogodek, ki pomembno vpliva na kvaliteto vašega sedanjega življe-nja?Toplo ste vabljeni v varno okolje, kjer bo vaša zasebnost strogo varo-vana! Obvezna so naročila!

naroč

ena o

bjava

12 št. 96-97, avgust 2013Vaš mesečnik

• izdelavabrunaric• lesenihhiš• kozolcev• ut• ostrešij...

Tel.:07-30-81-448Gsm:041651435

Krška cesta 4b, Kostanjevica na Krki, kt.trsinar@siol.net

LEOPOLD KOŠČAK s.p.Kamnje 7a, Šentrupert, tel.: 07/30 40 214GSM: 041 754 051

izdelava kotlov za pripravo živinske krme

Promenadni koncert Novomeške godbe z nastopom ma oretk iz kluba Takt

Art market - tr nica

Muzejska otroška delavnica –

»Belega teniškega turnirja« ter

drugim zmagovalcem

Festival novomeških kantavtorjev

Kok Band

9.00

18.00

18.20

19.30

20.00

20.30

21.00

22.30

Podelitev priznanj tekmovalcem

NOVO MESTO, LOKA SOBOTA, 31. AVGUST 2013 OD 18. URE DALJE

13št. 96-97, avgust 2013 Vaš mesečnik

AKCIJAVROČA

Veljavnost akcije:od 20.08. do 03.09.2013

No.1 v AvstrijiVodilni proizvajalec kuhinj v Avstriji

AKCIJA -40%na izbrane kuhinjske modeleAkcija velja v skladu z veljavno DAN-ovo akcijsko listo.

V DAN STUDIOpo kuhinjo vaših sanj!

NOVO!

LA Corte Dobavljivo v 30 barvahlak / visok sijaj

do

Made in AUSTRIAVaša nova DAN kuhinja

tel. : 08/20-56-444e-mail.: dannovomesto@gmail.com

Žabja vas 4, novo mesto

vabljeni v prenovljen salon v novem mestu. čakajo vas otvoritveni popusti!

ZAKLjuČNA dELA V GRAdbENIšTVuslikopleskarstvo, fasaderstvo, suhomontažni sistemi

www.denig.sideni.guculovic@gmail.com

Deni Guculović s.p.Trška gora 94, Novo mesto

Tel./fax: 07 30 75 778gsm: 031 689 944

Pogovor z Jožetom Simončičem, direktorjem Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto

„Hrana je zame dobrina in strateška surovina!“„Hrana je dobrina, ki jo bo treba bolj spoštovati in ji namenjati določen izdatek. Hrana na trgovskih policah ni poceni, prav gotovo pa so cene, ki jih za svoje pridelke dobi kmet, prenizke. Zdaj so, na primer, prodajne cene vina pri vinogradniku ali zadrugi prenizke, posledično so nizke tudi cene grozdja, zaradi česar je premalo obnov vinogradov, manj ter počasneje se uvaja sodobne tehnologije.

Živa Zakšek Jernej Piko

� Vedno pogosteje poslušamo o ekstremnih vremenskih razmerah in naravnih nesrečah. kako se lahko kmetijstvo prilagodi na ta-kšne spremenjene razmere?Ekstremne razmere so pogoste, vendar vsako leto teh razmer ne bomo mogli smatrati za naravno nesrečo – to je nekaj, kar se zgodi izjemoma. Spremenjenim vremen-skim razmeram se bomo morali v kmetijstvu prilagoditi. Posevkom oziroma kulturam, ki so za sušo bolj rizični, bo treba nameniti pri-mernejša zemljišča. Tu so še teh-nološke rezerve, ki se jih da izkori-

stiti. Rezerve so tudi v odpornejših sortah. Pomembno je seveda tudi namakanje. Posledica prilagajanja bodo tudi višji stroški pridelave. Naša država je med najbolj vodna-timi, a voda steče mimo nas; ko je suša, pa vode ni. Morali bomo razmišljati o tem, da bomo znali vodo zadržati takrat, ko je je pre-več, in jo porabljati takrat, ko je je premalo. Takrat bo treba iz akumu-lacij, v katere bo treba investirati, namakati. Velika težava je v tem, da imamo izredno razdrobljeno posestno strukturo. En kmet ima zemljo na številnih in relativno majhnih parcelah. Močno zamuja-mo s postopki komasacij, se pravi z združevanjem zemljišč. Lep zgled na tem področju je Občina Krško,

ki se je že pred leti odločila za ta ukrep in kandidirala na ustrezne razpise – po izvedeni komasaci-ji ima, na primer, kmet namesto šestih tri ali celo dve parceli, ki so dva do tri krat večje. To je eden osnovnih pogojev za večjo konku-renčnost, ki je za preživetje panoge bistvenega pomembna.

� letos je kmetijstvo močno pri-zadela suša, stanje so poslabšale še rekordno visoke temperature. Vse kaže, da bo država zaradi hude suše na določenih območjih razglasila naravno nesrečo. kje je škoda največja?Po naših podatkih je bil obseg po-škodb ocenjen na skoraj 50 tisoč hektarjih kmetijskih zemljišč. Ško-da je od deset do 100-odstotna, odvisno od območja in kmetijske kulture. Največji obseg škode je na travinju, potem pa na poljih, kjer po obsegu in intenzivnosti škode prednjači koruza. Najbolj oškodo-vana je živinoreja, ker gre za izpad krme iz travinja in njivskih površin. Ker se suše vrstijo, zalog krme ni. Kmetje, ki se preživljajo z živinore-jo, bodo morali krmo kupiti, če bo to sploh mogoče, zagotovo pa bo draga, ali pa bodo morali zmanj-šati stalež osnovne črede, kar pa je zelo slabo z vidika ekonomike kmetovanja in samooskrbe. Treba bo narediti širši nacionalni načrt in stremeti k regijskim projektom, torej pripravljati regijo na takšne razmere. Tukaj vidim veliko vlogo naše službe – že doslej smo dajali velik poudarek prilagajanju tehno-logije vremenskim spremembam, v prihodnjih letih pa bomo temu dali še večji poudarek.

� posavje in dolenjsko je to pole-tje prizadela tudi toča. kako veliko škodo je povzročila?Toča je povzročila škodo v dveh terminih. Skupaj je prizadela 800 hektarjev zemljišč, od tega 250 hektarjev v občini Krško, ostalo pa v občinah Sevnica, Žužemberk, Mirna Peč, Mokronog-Trebelno in

Trebnje. Največji obseg škode je bil na koruzi, močno je bilo poškodo-vanih 300 hektarjev vinogradov ter nekaj sadovnjakov in vrtnin. Moč-na poškodovanost trajnih nasadov bo poleg zmanjšanja ali izgube letošnjega pridelka imela za po-sledico tudi zmanjšanje pridelka v naslednjem letu ali dveh.

� čemu dajete v novomeškem zavodu prednost – konvencional-nemu, ekološkemu ali integrirane-mu kmetovanju?Vsak kmetovalec si ima pravico iz-birati svoj način pridelave oziroma prireje. Okolju je najbolj prijazno ekološko kmetovanje, a zavedati se je treba, da samo z ekološkim načinom pridelave ne moremo zagotoviti zadostnih količin hra-ne, ki jih današnje število prebi-valcev potrebuje. Sem zagovornik sodobne tehnologije in znanja, ki omogočata ob čim manjših nega-tivnih vplivih na okolje optimalne pridelke tako v smislu količine ka-kor tudi kakovosti. Ko vložke, torej gnojila, zaščitna sredstva, semena in sadike, pogonska goriva, opre-mo, objekte, nasade in stroje, pretvorimo na kilogram pridelka, moramo dosegati optimum. Na-loga naših strokovnih služb je, da svetujemo na tak način, da vsak način kmetovanja dosega svoj op-timum. Zato ne zagovarjam samo ene usmeritve, temveč stavim na moderno, tehnološko sodobno pridelavo in prirejo, ki sta okolju kar najbolj prijazni. Gre za nujen kompromis med močnimi težnja-mi potrošnikov po poceni hrani in še kolikor toliko vzdržno eko-nomiko pridelave oziroma prireje. Pomembno je poudariti, da tak kompromis ni izbira kmetovalcev, temveč gre za okvir, ki ga kmetij-stvu določa odprti trg. Prav gotovo je na področju tehnologije še ne-kaj rezerve, vendar se je treba za-vedati, da v sodobno tehnologijo lahko vlaga le tisti, ki ekonomsko uspešno kmetuje.

� kakšno je zdajšnje stanje sa-

mooskrbe v sloveniji?Stopnja samooskrbe je pri nas zelo različna. Samooskrba z mle-kom, jajci, perutninskim mesom in vinom je dobra, z govejim me-som nekoliko slabša, s svinjskim mesom, žiti ter zelenjavo pa zelo slaba. Smo daleč od samooskrbe. Hrana je zame strateška surovina. Imamo skupno kmetijsko politiko, ki veliko finančnih sredstev vlaga v kmetijstvo prav s tem namenom. Temu mora biti podrejena tudi davčna politika – poskrbeti je treba za ugodne razmere za razvoj kme-tijske dejavnosti. Pogosto se ne zavedamo, da lahko samo nekoliko resnejša kriza na območjih glavnih transportnih poti ali nekoliko pove-čan strošek transporta povzročita, da se cena uvožene hrane zviša ali da celo ostanemo brez nje. Najbolj uspešne in ekonomsko močne dr-žave, kot so ZDA, Nemčija, Kitaj-ska ..., imajo močno kmetijstvo ter do te dejavnosti spoštljiv in pozi-tiven odnos. Vedo, da brez lastne hrane ni miru in stabilnosti, posle-dično pa tudi ne vlaganj, razvoja in blaginje.

� kmete naj bi po žepih dodatno udaril nov model ugotavljanja ka-tastrskega dohodka. kaj so poka-zali izračuni?Obdavčitev kmetijske in gozdarske dejavnosti na osnovi katastrskega dohodka je pavšalni način obdav-čitve. Katastrski dohodek ni davek, temveč je pavšalna davčna osno-va, od katere se fizični osebi, ki se ukvarja z osnovno kmetijsko in gozdarsko dejavnostjo, odmeri da-vek. Zelo pomembno je, da je viši-na katastrskega dohodka res pov-prečni dohodek, ki ga s povprečno tehnologijo, torej s povprečnimi pridelki ob povprečnih stroških pridelave in povprečnih prodajnih cenah, dosega povprečno uspešen kmetovalec v določenem okolju – po novem je to statistična regija. Katastrski dohodek je torej izraču-nana pavšalna davčna osnova za osnovno kmetijsko in gozdarsko dejavnost, ki se jo tako kot vse ostale obdavčljive dohodke fizičnih oseb obdavči z dohodnino. Od leta 1976 do 2011 se je ugotavljalo katastrski dohodek po starem mo-delu, pri katerem so bila razmerja med panogami stalna, ažuriralo se ga je samo s stopnjo inflacije.V letu 2011 je bil sprejet nov Zakon o ugotavljanju katastrskega dohod-ka, ki je uzakonil drugačen model izračuna, ki je razmerja med pano-gami in regijami spremenil. Letos aprila razgrnjene nove vrednosti katastrskega dohodka so bile gle-de na stare izračune zelo visoke, predvsem za vinograde, intenzivne sadovnjake in gozdove. Na podlagi številnih pripomb in izpostavljenih pomanjkljivosti je prišlo do novih izračunov, v katerih je bil velik del

„Najbolj uspešne in eko-nomsko močne države, kot so ZDA, Nemčija, Kitajska, imajo močno kmetijstvo ter do te dejavnosti spoštljiv in

pozitiven odnos.“

14 Vaš mesečnik št. 96-97, avgust 2013

inte

rvju

pripomb upoštevan, nekatere po-membne pripombe pa v celoti niso bile sprejete.

� kaj je glavna pomanjkljivost novih izračunov?Glavna pomanjkljivost je ta, da so bili za izračun katastrskega dohod-ka uporabljeni nekateri podatki, ki jih niso zbirali in obdelovali na način, ki bi bil primeren za namen izračuna katastrskega dohodka. Predvsem podatki o prodajnih cenah za nekatere vrste rabe oz. pridelke pomembno odstopajo navzgor od tistih, ki se jih v resnici dosega. Cena pridelka ima na vi-šino izračuna katastrskega dohod-

ka zelo velik vpliv. Tak primer so prav gotovo prodajne cene grozdja in vina ter sadja, zaradi katerih je katastrski dohodek za vinograde in intenzivne sadovnjake še ve-dno nesorazmerno visok glede na nekatere ostale vrste rabe. Druga velika pomanjkljivost novega mo-dela izračuna pa je ta, da se izra-čunava enoten katastrski dohodek za grozdje in vino. To pomeni, da imajo vinogradniki, ki svoj pridelek grozdja prodajo podjetju ali zadru-gi, enako davčno osnovo kot tisti, ki svoje grozdje sami predelajo v vino. Katastrski dohodki za goz-dove so v nekaterih regijah višji od katastrskih dohodkov za njive. To

ni sorazmerna in pravična poraz-delitev davčnega bremena. Kata-strska dohodka za grozdje in vino morata biti ločena.

� pa se strinjate z obdavčitvijo kmetijstva?Vsaka gospodarska dejavnost mora biti obdavčena, enako velja tudi za kmetijstvo. Kmet se je v zgodovi-ni izkazal za enega najbolj vestnih plačnikov davka, vendar je kmetij-ska dejavnost zaradi nekoliko nižje dodane vrednosti v primerjavi z nekaterimi drugimi gospodarskimi panogami na višino davka zelo ob-čutljiva. Menim, da sta pri obdav-čitvi pomembni dve izhodišči. Prvo je, da mora biti davčno breme kar najbolj sorazmerno porazdeljeno med različne panoge in v primeru katastrskega dohodka med različ-ne regije, drugo pa, da stopnja ob-davčitve ne sme biti previsoka, saj v tem primeru davčno breme ovira razvoj in na dolgi rok negativno vpliva na količino zbranih davkov. Davki ne smejo biti le način zbira-nja denarja za državno blagajno, temveč naj bodo tudi instrument razvojne politike.Pristojne inštitucije so do sedaj odpravile že številne nepravilnosti v izračunih katastrskega dogodka, menim, da je treba nujno vložiti še nekaj truda in potrpežljivosti ter do-končno ustrezno zapreti to podro-čje. Ker višina katastrskega dohod-ka za leto 2013 ni problematična, predlagamo, da se najprej ustrezno uredi vse potrebne evidence, za tem pa pripravi ustrezen model, ki bi ga bilo treba predhodno testirati. Obdavčitev kmetijstva naj bo za-stavljena vzdržno in dolgoročno ter naj se vendar ne spreminja iz leta v leto. Vlaganja v kmetijstvo se, če sploh, vračajo v daljšem časovnem obdobju, zato nestabilno davčno okolje še dodatno negativno vpliva na vlaganja v to dejavnost.

� kaj pa prinaša kmetijstvu da-vek na nepremičnine?Gre za uvedbo novega davka v taki obliki, ki s svojo polodstotno davč-no osnovo od vrednosti kmetijskih in gozdnih zemljišč ter objektov, ki se jih uporablja za proizvodnjo, po-meni relativno visoko davčno obre-menitev. Računali smo, kakšen bi bil ta davek glede na predlog po zdajšnji vrednosti nepremičnin, in ugotovili, da bi višina davka na ne-premičnine na letni ravni znašala od 500 do 5000 evrov, odvisno od tega, koliko zemljišč ima kmetijsko gospodarstvo, koliko ima objektov (kleti, hlevov in ostalih stavb, ki služijo kmetijski pridelavi in prireji) in koliko ima nezazidanih stavbnih zemljišč, ki so v uporabi kot kmetij-ska in gozdna zemljišča. To je zelo visoko davčno breme za kmetijstvo in celotno podeželje, ki bi v prime-ru uveljavitve tega zakona imelo za

posledico propad številnih kmetij-skih gospodarstev. Na eni strani ugotavljamo, kako zaskrbljujoče nizko stopnjo samooskrbe s hrano imamo in uvajamo različne ukrepe za njeno povečanje, na drugi strani pa z uvajanjem nepremišljenega davka uničujemo preostanek kme-

tijske pridelave, ki jo še imamo. Naš predlog je, da se iz obdavči-tve v celoti izvzame vsa kmetijska in gozdna zemljišča ter objekte, ki služijo pridelavi, z višjo davčno stopnjo pa se obdavči neobdelana zemljišča.

� ko ste po enem letu vnovič sedli na direktorski stolček, je bil zavod v rdečih številkah. kako re-šujete te težave?Stanje ob prevzemu funkcije direk-torja ni bilo ravno rožnato, situacijo smo podrobno analizirali in ugoto-vili, da bo treba nujno izvesti manj-šo reorganizacijo, ki bo izboljšala učinkovitost dela in preprečila na-stalo izgubo iz poslovanja. Obseg finančnih sredstev za opravljanje javne službe se že vrsto let zmanj-šuje, v zadnjem obdobju v še večji meri, vendar sem navkljub temu prepričan, da smo sposobni z zelo dobro kadrovsko strukturo, ki jo na zavodu imamo, in s predvidenimi ukrepi zagotoviti stabilno poslovno okolje in dati možnost razvoju stro-ke. Cilj javnega zavoda ni dobiček, mora pa biti poslovanje prilagojeno finančnim virom in možnostim za zaslužek na trgu ter tako zagota-vljati obstoj in prepotreben strokov-ni in poslovni razvoj zavoda.

� kakšni so vaši prihodnji načrti?Z načinom dela, ki bo dal več po-udarka delu na terenu, se želimo približati kmetovalcem in njihovim problemom, s katerimi se soočajo, naše poslanstvo je prepoznati te-žave in jih kar se da uspešno re-ševati. Večji poudarek želimo dati razvojnim regijskim projektom, po mojem mnenju sta v tem smislu na vrhu prioritet priprava ter izvedba komasacij in izgradnja namakalnih sistemov. Trudimo se za še bolj in-tenzivno sodelovanje s poslovnimi subjekti, kot so zadruge in večja podjetja, menim, da brez usklaje-nega sodelovanja z njimi ni mogo-če pričakovati prepotrebnega teh-nološkega in poslovnega napredka kmetijstva.

15Vaš mesečnikšt. 96-97, avgust 2013

inte

rvju

InformacIje: tel.: 07/39-33-267spletna stran: http://www.esnm-visja.si

e-pošta: referat@esnm.si

informativni dan za vpis 2013/2014 za višješolska programa

POSLOVNI SEKRETAR in EKONOmIST (računovodja)

IZREDNI ŠTUDIJv četrtek, 5. septembra 2013, ob 16. uriDuga prijava za vpis do 1. oktobra 2013!

InformacIje: tel.: 07/39-33-267spletna stran: http://www.esnm-visja.si

e-pošta: referat@esnm.si

informativni dan za vpis 2013/2014 za višješolska programa

POSLOVNI SEKRETAR in EKONOmIST (računovodja)

IZREDNI ŠTUDIJv četrtek, 5. septembra 2013, ob 16. uriDuga prijava za vpis do 1. oktobra 2013!

Center za izobraževanje in kulturo Trebnje

www.ciktrebnje.si/projekti/item/snioT: 07 34 82 103 | info@ciktrebnje.si

Več o programih, pogojih za vključitev in urnikih na:

Projekt SNIO zajema 14 različnih izobraževalnih programov, za različne ciljne skupine: zaposleni v starosti od 25. do 55. leta, brezposelni, starejši odrasli (nad 55. letom), prebivalci podeželja, Romi in zaporniki.

Vabimo vas k vpisu v brezplačne programe splošnega neformalnega izobraževanja za odrasle (SNIO).

Vabljeni.

CIKoglas_SNIO_84x118mm_14-5-2013.indd 1 14.5.2013 12:45:37

16 Vaš mesečnik št. 96-97, avgust 2013Vaš mesečnik

•oknainvrata,vratazazidanice•starinskaoknainvrata,izdelavaalirestavriranje•balkonskeograje•klopiinmize•pohištvo•kopalniškopohištvo•obnovainpopravilopohištva

zaNeSLjIvI, StroKovNI, PrILagodLjIvI hItro IN ugodNo, ...

proizvodnja, vgradnja in vzdrževanje ...

Drska 15, Novo mestotel. 07 30 23 302mob. 031 709 970mizarstvo.p@t-2.net

Naročanje: 031 331 819 ali email: izidor.ivanovic@corpus.si

Seidlova cesta 46, Novo mesto. www.corpus.si.

Življenje brez bolečin s fiziote-rapijo Corpus Izidor Ivanović, kjer uspešno odpravljamo:• bolečine v vratnem,

ledvenem predelu hrbtenice• išias• bolečine v rami s kalcinacijo

ali brez • poškodbe pri rekreativnem

ali profesionalnem športu• težave s koleni• trn v peti ali plantarni fasciitis• sindrom pisarniškega vratu

POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE

OKLEŠEN(07) 33 70 200 - NON STOP

Nudimo vam vse storitve na enem mestu.Trudimo se biti najboljši ter najugodnejši.

O k l e š e n d . o . o . , K R o k u 2 6 , N o v o m e s t o

17Vaš mesečnikšt. 96-97, avgust 2013 Vaš mesečnik

Pridobivanje delovnih dovoljenj(urejamo celoten postopek

za delo tujcev v Sloveniji)

Priglasitev opravljanja dejavnostiin napotitev delavcev

(za delo v AUS)

Pridobitev vizePridobitev vize(za delo tujcev v NEM)

Računovodske storitve

Virtualna pisarna(najem poslovnega prostora)

041 77 77 61www.agencijaspin.si

Imate poslovno idejo?

Želite ustanoviti d.o.o.,vendar pa vam na

začetku poti manjka7.500€ za osnovni kapital?

Ponujamo vam nakuppopolnoma novega podjetja!popolnoma novega podjetja!

(za katerega ne potrebujete7.500 € osnovnega kapitala)

Hitro (že v 1 dnevu) in ugodno!

LOKAR RADO s.p.

Dolnja Prekopa 20,8311 Kostanjevica na Krki

tel.: 07/49 87 310gsm: 041 630 456

e-mail: instalacije.lokar@volja.net

dobava in montaža toplotnih črpalk

• inštaliranje vodovodnih in plinskih napeljav

• toplotne oz. centralne inštalacije in vzdrževanje

• inštalacije talnega ogrevanja•diamantno vrtanje•čiščenjehišnihinvečjih

kanalizacij

Vse oddaje Vašega kanala

si lahko ogledate tudi

na spletni strani

www.vaskanal.com

18 št. 96-97, avgust 2013Vaš mesečnik

Televiziji Vaš kanal posebna zahvala

Partnerski odnos prerasel v iskreno prijateljstvoBiograd na Moru, hrvaško kraljevsko mesto, se prvič omenja sredi desetega stoletja, medtem ko je bilo v enaj-stem stoletju sedež hrvaških kraljev in škofov. Je priljubljena turistična destinacija Slovencev, še posebej ljubiteljev jadranja, saj ima eno od najlepših jadranskih marin. Mesto je kralje-vski pridih ohranilo vse do današnjih dni.

Prvič so s televizijsko kamero Vaše-ga kanala utrip tega dalmatinskega mesta, ki ga imenujejo tudi srce Jadrana, ujeli pred petimi leti. Za reportažo z naslovom Biograd na Moru – cvet Dalmacije, v kateri so strnili utrip s prvega turistične-ga festivala izvirne hrane, pijače, folklore, glasbe in etno spominkov Biogradski stol, so prejeli prestižno priznanje zlatno penkalo, ki ga

medijem za pro-mocijo hrvaškega turizma v tujini pode-ljuje Hrvaška nacionalna turistična zveza.

Tako kot se je razvijal in rasel fe-stival, se je krepil partnerski odnos med TV Vaš kanal in Turistično skupnostjo Biograd na Moru, ki je skozi leta prerasel v iskreno prija-

teljstvo. Za me-d i j s k o podporo in izjemno odmev-no promocijo turistične prire-ditve Biogradski stol v Sloveniji so

TV Vaš kanal podelili posebno zahvalo. Direktorici in odgo-vorni urednici ireni Vide je listino izročil legendarni in neuničljivi predsednik Turi-stične skupnosti Biograd na Moru, ivo eškinja. Ob tem je poudaril, da festival tudi

po zaslugi TV Vaš kanal po-staja vedno bolj prepoznaven

in priljubljen tudi med Slovenci, saj se iz leta v leto povečuje število slovenskih razstavljavcev in nasto-pajočih skupin. UVM

Direktorici in odgovorni urednici Ireni Vide je listino izročil predsednik Turistične skupnosti Biograd na Moru, Ivo Eškinja.

Vabimo vse investitorje in kupce, da izkoristijo priložnost in se odločijo za nakup:- zazidljivih zemljišč velikosti od 3.300 m2 dalje za lastno poslovno/proizvodno/storitveno gradnjo

- zazidljivih zemljišč velikosti od 600 m2 dalje za lastno individualno gradnjo sa-mostojnih hiš

- že zgrajenih stanovanj na naslovu Podbreznik 104 in 104a, kjer lahko ponudimo takoj vseljiva 2 sobna stanovanja velikosti 56,6 m2 z balkonom 7,85 m2 ter pripadajočim lastniškim zunanjim parkirnim mestom že za 90.000 eur.

Za informacije o ponudbi ter ogled pokličite 041 754 382, vodja prodajne službe Boštjan Blatnik

IMOS v območju urejanja ZN Podbreznik nadaljuje z investicijskimi projekti.

Za znanega naročnika gradi nov večstanovanjski objekt, vsi že zgrajeni po-slovno proizvodni objekti pa so tudi že prodani.

19št. 96-97, avgust 2013 Vaš mesečnik

vaš

kan

al

KmeTIjsKa aPoTeKain vinski laboratorij

novo mesto, 07/302 31 99AGRO NASVET d.o.o., Smrečnikova

ulica 45 (Pri vrtnariji v Šmihelu)

Vse za trgateV » 20 vrst kvasovk, hrana za kvasovke, encimi, čistila, barvila, ...

» sredstva za kletarjenje » refraktometri » škarje za trgatev ... » analiza vina » strokovno svetovanje

izkoristite nasVet AGRONOMA

deloVni čas: pon. - pet: 8.-18. ure, sobota: 8.-12. ure

• SlikopleSkarStvo• faSaderStvo• montažamavčnih

ploščBorispakars.p.

Gorenjesušice17a,8323Uršnasela

tel.:041803411

samokolnice

črpalke z elektro in bencinskim motorjem

traktorske črpalke za namakanje

ŠKROPILNICE/NAMAKALNI SISTEMI

črpalke za pretok gNOjEvKE

Mirka Vadnova 22, 4000 KranjT.: 04/204 14 79M: 040/831 441E: vrecek@vrecek-agro.si

KOMBINIRANE PEČI ZA CENTRALNOOGREVANJE NA TRDA GORIVA IN OLJE

zelo visok izkoristek majhne dimenzije izdelava po naročilu prodaja kombiniranih bojlerjev

možnost ogrevanja na lesne sekance in pelete 40-letna tradicija (začetki izdelovanja peči v Britofu pri Kranju)

www.vrecek-agro.si

•zelovisokizkoristek•prodajakombiniranihbojlerjev•40letnatradicija

Vreček agro d.o.o., M. Vadnova 22, 4000 Kranj , T 04 23 41 740, 040 831 441, www.vrecek-agro.si

OPREMA za HIŠNe lJUBlJeNčke

pečI za CeNtralNo oGreVaNJe HItop

• na trda goriva in olje• na pelete• na lesne sekance

Pravo in zračno orožje, loki, samostreli

• Ovratniceprotilajanju(nazvok,spršilom,statične)

• Daljinskiupravljalcizašolanjepsov• Nevidne–vkopaneograjezapse• Vratazamačkeinpse

• Pitnikiinavtomat-ski(digitalizirani)dozirnikihrane

škropilnice pršilniki

TIM-S Robert Lovše s.p., ŠENTRUPERT 69TEL:+386 7 30 40 788, MOBI: 031 788 032

» Biološke čistilne naprave » Greznice » Zbiralniki za vodo

25 le

tna

gara

nc

i ja na polietilenski rezervoar

www.tims.siinfo@tims.si

0

5

25

75

95

100

�a� ��s�� ��� 93 � 42 ��

6. avgust 2013 9:54:26

20 št. 96-97, avgust 2013Vaš mesečnik

"Zadetek v polno" na Vašem kanalu

"meni se zdijo bolj pametni kot ljudje. razvijejo in raz-množujejo se samo takrat, ko imajo dovolj hrane." - polhar JANEZ MIKLAVČIČ s Krke o polhih

„tukaj bi dejansko moral nekdo ves čas patrulji-rati, če bi želeli te naše pridelke zaščititi.“ - IGOR JARKOVIČ, pridelovalec iz Podbočja, o tatvinah poljščin

„kazenski zakonik določa, da se storilca lahko kaznuje z zaporom do petih let.“ - SEBASTJAN VIRANT, policijski inšpek-tor na PU Novo mesto, o prepovedanem lovljenju ježev

"dajmo raje začeti s cerkvijo. dajmo oznanjati etiko in moralo, ki ju krščanstvo oznanja. naj bo to namesto igralništva." – MATIC VIDIC, novomeški občinski svetnik, o igralni-ci v Novem mestu.

„stanovalci tukaj denarja nimajo. dobijo sicer žepni-no v višini okrog 20 evrov na mesec.“ – MATEJA RI-BIČ, v. d. direktorice Doma starejših občanov Trebnje, o tem, da gredo celotne pokojnine stanovalcev za plačevanje doma

Predstavljamo ustvarjalce Vašega kanala – Anita Frlan

Vse se začne z dobrim načrtom1. september je eden najbolj pričakovanih dni prvošolčkov, saj takrat prvič stopijo v hram učenosti. Vrata TV Vaš kanal pa je na ta dan pred desetimi leti prestopila Anita Frlan. Danes je vodja poslovne pisarne in oglasnega trženja.

� nepoznavalci si delo v poslov-ni pisarni predstavljajo zgolj kot sedenje za mizo in dvigovanje te-lefonske slušalke. kako bi ti opi-sala delo vodje poslovne pisarne?Delo v poslovni pisarni naše me-dijske hiše zahteva učinkovito opravljanje pisarniških obvezno-sti ter še vrsto dnevno razgiba-nih opravil. Moj urnik je izredno dinamičen, dnevno se srečujem z novimi izzivi, komuniciram z različnimi ljudmi tako osebno kot telefonsko. Vestno si pripravim načrt dneva in tedna s prednostmi današnjega in jutrišnjega dne. Žal pa to ni vedno tako, saj se tudi v poslovni pisarni nenehno čuti utrip medijskega dogajanja, ki ne more biti načrtovan vnaprej. Tako moje organizacijske kot tržne aktivnosti se precej prepletajo z delom ko-legov in sodelavcev, zato je naše medsebojno sodelovanje za dobro opravljeno delo nujno. Med sabo si pomagamo, si izmenjujemo iz-kušnje in zelo dobro sodelujemo. A ne glede na dinamiko in spre-menjene prioritete načrtovanega se moj urnik konča šele tedaj, ko opravim načrtovano.

� kaj je pri tvojem delu najpo-membnejše?Za svojo dobro vrlino štejem naj-prej odgovornost za kvalitetno in pravočasno opravljeno delo. S svo-jimi izkušnjami, nenehnim izobra-ževanjem in vedno ažurnimi infor-macijami znam presoditi, kaj je v danem trenutku zares pomembno. Skozi leta pa sem si nabrala tudi odlične organizacijske izkušnje – še posebno v poslovnem protokolu in odmevnih medijskih dogodkih. Vseskozi skrbim za dodatna te-koča izobraževanja tako na po-dročju poslovnega komuniciranja kot marketinga. Ponosna pa sem tudi na izjemno urejeno poslovno dokumentacijo in red na svojem delovnem mestu. Sama vedno po-izkušam iskati dobro in pozitivno v ljudeh..

� na Vašem kanalu nisi zgolj vod-ja poslovne pisarne, delaš tudi na področju oglasnega trženja. Delo je glede na razmere iz leta v leto precej drugačno in zahteva poglo-bljen individualni pristop, strateško analizo trga, vedno pa se poglobim tudi v kožo stranke in zanjo pripra-vim v danih možnostih kar najbolj

učinkovito oglaševalsko akcijo. Kajti le če je akcija učinkovita, čutim pravo zado-voljstvo. Zato sem še posebej pozorna na skrbno pripravo media plana in krea-tivne vsebine oglasa.

� kako preživljaš prosti čas in si polniš baterije za delo na Va-šem kanalu?Baterije si polnim z re-kreacijo, s sprehodi, z bra-n j e m dobr ih knjig in d r u ž e -njem s prijatelji. Največ pro-stega časa preži-vim z družino, ki mi polepša vsak trenutek življenja in mi daje ener-gijo za naprej. Ž. z.

Vaš mesečnik 21Vaš mesečnikšt. 95, junij 2013

Dokumentarno igrani film na TV Vaš kanal

Prijateljstvo je najvišja oblika ljubezniFilm o Kostanjevici na Krki, o dopi-sovanju med Jožetom Plečnikom in lastnico prve lekarne v Kostanjevici, mag. Emilijo Fon, ter načrtih slavne-ga arhitekta za to otoško mesto.

Kdaj in kako je Emilija Fon spoznala 25 let starejšega Jožeta Plečnika, ni jasno, njuno pisemsko razmerje pa se je začelo že vsaj v letu 1930. Sprva je bila vse-bina njunih pisem povezana predvsem z informacijami o domačih opravilih in

vsakdanjem življenju. Emilija Fon je Plečni-ku naklonjenost izka-zovala tudi z drobnimi pozornostmi (pošiljala mu je domače vino in žganje, mu priskrbela rastline za njegov vrt, za družbo mu je poslala celo svojega mladega mucka). Plečnik je Emilijo večkrat vabil v Lju-bljano, kar je v mnogo mlajši prijatelji-ci vzbudilo upanje, da bi se iz njunega odnosa lahko razvilo še kaj več. Pisma Jožeta Plečnika Emiliji Fon med leti 1930–1955 hrani Arhitekturni muzej Ljubljana (310 pisem). Izbor pisem je leta 2002 v knjigi Prijateljstvo je najviš-ja oblika ljubezni predstavila Elizabeta Petruša Štrukelj, po kateri je nastal tudi scenarij za dokumentarni film z enakim naslovom.Film je v celoti nastal s podporo Občine Kostanjevica na Krki ter kostanjeviških ustvarjalcev. Scenarij je oblikovala Me-lita skušek, vlogi Fonove in Plečnika pa sta odigrala dramska igralca ajda smre-kar in stani tomazin. Film je posnel in montiral boštjan Colarič.televizijsko premiero filma si poglejte v programu tV Vaš kanal v četrtek, 5. septembra 2013, ob 21. uri!

četrtek,

5. september,

ob 21. uri

22 št. 96-97, avgust 2013Vaš mesečnik

ste zamudili novice.indd 1 15.11.2007 10:40:01

Hladnikova 1, Novo mesto, Tel.: 07/384-44-33, e: naslov:knjigarna-kapitelj@siol.net

Lepa darila za vse praznične priložnosti! Obiščite nas!

Darila•  sveče•  CD-ji/DVD-ji•  jaslice, •  križi in kipi,•  rožni venci, •  voščilnice,•  slike 

kNjige•  sveta pisma,•  molitveniki,•  kuharice•  priročniki,•  leposlovje,•  duhovnost, •  otroške knjige

Imago – nova pot k ljubezni Živahna spolnostčetrtek, 26. septembra, ob 21. uriV prvi jesenski oddaji se bodo posvetili spol-nosti. Spolnost je del partnerskega odnosa, ki moža in ženo lahko zelo povezuje in prinaša v odnos veliko veselja in zabave. Seveda pa lahko spolnost v odnos prinese tudi veliko stisk in stresov.

Kako prodati, kupiti in dobro zaslužiti

jaz sem najboljši

sreda, 11. septembra, ob 21. uriSe spomnite zadnjega projekta v Piranu, kjer so spustili princesko z zvonika na Tartinijev trg? Kako na dogodek privabiti več tisoč ljudi, je tema oddaje z Alešem Liscem, ki bo gostil Mojmirja Kovača, predsednika društva Škit – Jaz sem najboljši.

Moja sLOVEnščina Ime mi je ...torek, 3. septembra, ob 21. uriOddaja začenja jesensko sezono z napotki za pisanje poimenovanj šolskih in študijskih pred-metov. Ustaljenim rubrikam dodajajo še – Ime mi je … V tej rubriki voditeljica izbere eno ime in ga predstavi – čas nastanka, geografski iz-vor, pomen, zanimivosti, pogostost imena v Sloveniji, različne različice imena ...

Posavski obzornikKruh v različnih deželah

četrtek, 5. septembra, ob 20.30Počitnic je konec in na TV Vaš kanal se vračajo Obzorniki. V prvi oddaji Posavskega obzorni-ka bodo pod drobnogled vzeli tudi kruh. Kako ga mesijo in pripravljajo v različnih deželah, so mladi spoznavali na mednarodni delavnici Kruhapečke v Kostanjevici na Krki.

Pokličite župana!Kaj prinaša straška jesen?

sreda, 28. avgusta, ob 20. uriV sklopu Straške jeseni se obetajo številne pri-reditve, ki jih bo predstavil župan Alojz Knafelj. Razkril bo tudi podrobnosti o pomembnejših naložbah v občini, med katere sodita tudi gra-dnja kanalizacije Potok–Prapreče. Z vprašanji bodo lahko sodelovali tudi gledalci.

Zanimivo zanimiviwww.vaskanal.com

Novinarske ekipe TV Vaš kanal so v poletnih mesecih iskale ljudi, ki se ukvarjajo z zanimi-vimi dejavnostmi ali so zanimivi sami po sebi. Predstavljali so jih v rubriki Zanimivo zanimivi, ki je bila na sporedu ob sredah v dnevno-in-formativni oddaji Novice. Vsi prispevki so na ogled tudi na www.vaskanal.com.

23št. 96-97, avgust 2013 Vaš mesečnik

vaš

kan

al p

reds

tavl

ja

S CIK-om Trebnje v novo študijsko letoUčimo se vsi, povsod, ves čas in zaradi različnih razlogov. Odrasli se učimo, ker novo znanje potrebujemo v službi, pri iskanju nove zaposlitve ali pa zgolj za lastno zadovoljstvo. Zato je izobraževanje odraslih prijetno in uporabno, gradi na izkušnjah, na znanju preteklih let ter se prilagaja posebnostim odraslih (službene obveznosti, družinske ovire…).

E-študij ali študij na daljavo je učin-kovita oblika sodobnega učenja, ki poteka v virtualnem učnem okolju, ob podpori tutorja in elektronske-ga gradiva. Na CIK-u Trebnje tako vabimo k vpisu v višješolske študij-ske programe ekonomist, organi-

zator socialne mreže ali logistično inženirstvo, ki jih bo kot študij na daljavo tudi v tem študijskem letu izvajal Izobraževalni center ERU-DIO iz Ljubljane.

Že vrsto let razvijamo široko pa-leto srednješolskih izobraževalnih programov za odrasle z različnih področij: ekonomije, trgovine, gostinstva, predšolske vzgoje.... Poklicno usposobljenost pa lahko udeleženci pridobijo tudi po drugi, krajši poti. Na našem izobraže-valnem zavodu lahko z ustreznim predznanjem pridobijo nacionalno poklicno kvalifikacijo (NPK) social-ni oskrbovalec na domu, pomočnik kuharja ter številne druge s podro-čja ekonomije. Z bogato ponudbo jezikovnih tečajev omogočamo učenje angleščine, nemščine, španščine, za tujce pa je na voljo tudi tečaj slovenščine. Na tečajih računalništva udeleženci usvajajo novosti računalniške in digitalne tehnologije, na usposabljanjih za

knjigovodska dela pa znanja s po-dročja vodenja poslovnih knjig in računovodstva.

Na CIK-u se ponašamo z več kot petdesetletno tradicijo na področju izobraževanja odraslih, kar nam je uspelo le s trdim in kakovostnim delom. Pomembno je, da vsake-ga posameznika skozi izobraže-

vanje spremljamo, mu svetujemo in nudimo pomoč, kar prispeva k uspešnosti vseh naših udeležen-cev. Tako smo spomladanski rok poklicne mature, junija 2013, po-novno kronali z zlato maturantko. Več o programih in ostali ponudbi v študijskem letu 2013/2014 pa si lahko prebereta na spletni strani www.ciktrebnje.si.

Patricija Pavlič, direktorica CIK Trebnje

naroč

ena o

bjava

• notranja vrata• vhodna vrata• lesena okna• kljuke in okovje• vgradne omare po

meri

• posteljni sistemi• kuhinje• bela tehnika• otroške sobe• spalnice• dnevne sobe ...

AkcijskA prodAjA od 11. 9. do konca septembra!

obrtniška ulica 20, 8210 trebnje, Gsm: 051 335 133info@pohistvo-raj.si, www.pohistvo-raj.si

dELOVnI čAs: od pon. do petka od 9 – 13h in 14 – 18h, sobota od 9 – 13h

Pri nas lahko kupite izdelke

navedenih blagovnih

znamk in še kaj 07/304 13 19

24 Vaš mesečnik št. 96-97, avgust 2013Vaš mesečnik

Zdravje drugače

Zdrav je človek, ki se dobro počuti„Zdrav je človek, ki je opravilno sposoben, se dobro počuti, dobro spi, ni v stresu, prema-guje vse svoje težave in vsakodnevne probleme na zelo miren in preudaren način, obvla-duje svoja hotenja in misli, stoji trdno na realnih tleh,“ pravi Irma Ogorevc.

Novo na Televiziji Vaš kanal

alternativni postopki reševanja sporovSeptembra bo na sporedu TV Vaš kanal nova serija sveto-valno pogovornih oddaj „Al-ternativni postopki reševanja sporov“. Mesečne enourne studijske oddaje bodo pripra-vljali v sodelovanju z Evrop-skim centrom za reševanje

sporov (ECDR) iz Ljubljane, katerega ustanovitelja sta katarina kresal in aleš zalar. Namen novega televizijskega

projekta je seznaniti gledalce, da sodno reševanje sporov ni več edina možnost in da lah-ko posežejo po alternativnih postopkih reševanja sporov, ki so časovno in stroškov-no učinkovitejši. V oddajah bodo predstavljeni alterna-tivni postopki reševanja spo-rov, njihove prednosti, potek postopkov, ki so primerni tako za fizične kot pravne osebe. Jasno in nedvoumno pa bodo tudi pojasnili, kdaj in v katerih situacijah lahko posežemo po alternativnih postopkih reševanja spo-rov. Tovrstni pravni postopki so v tujini že stalna praksa. Tako, na primer, v Združenih državah Amerike na sodišču rešujejo le še en odstotek gospodarskih sporov. V prvi oddaji, ki bo na TV Vaš kanal premierno na sporedu konec septembra, bo nosilna tema reševanje potrošniških spo-rov. V oddaji bo govor tudi o vlogi in pomenu ECDR. Ce-loten medijski projekt bo na ogled tudi na spletni strani www.vaskanal.com.

trgovine in svetovalniceLokacije in telefoni za obisk in naročilo na osebni posvet

pri svetovalcu

Novo mesto 07 332 50 17

Ljubljana 01 518 76 10

Zakisanost telesa pomeni nepravi-len pH telesa in se odraža v pre-bavnih motnjah, v otečenih nogah, v utrujenosti, glavobolih in težkem dihanju, njena posledica pa so bo-lezni srca in ledvic, diabetes I in II,

imunski sistem propada. Pri tem ključno vlogo opravi hrana. Irma in igor ogorevc poudarjata, da naše telo lahko brez škode preba-vi le pet odstotkov hrane živalskih beljakovin (meso, mleko in mlečni proizvodi), s pretiranim uživanjem tovrstne hrane pa porušimo imun-ski sistem in poškodujemo energij-ski sistem.„Če nismo zdravi, smo zakisani. Naredili smo že krepko več kot sto tisoč analiz – ljudje, ki imajo zdravstvene težave, imajo prekislo krvi, torej je pH prenizek, in zato so napačni tudi vsi klinični proce-

si v telesu,“ pojasnjuje Ogorevc in dodaja, da je najboljši, najhitrejši, najbolj natančen in najbolj enosta-ven način preverjanja, ali je člo-vek zakisan, merjenje pH krvi. V Planetu zdravja lahko pH izmerijo

med posebnim neinvazivnim po-stopkom na AMP aparatu, ki samo v treh minutah o našem telesu in njegovem delovanju naredi 130 analiz, tudi izmeri pH krvi.Osnovno informacijo o tem, ali smo zdravi, lahko dobimo tudi doma, z merjenjem telesne tempe-rature – pod obema pazduhama in v dimljah. Za celosten pregled pa Ogorevčeva priporočata obisk Pla-neta zdravja, kjer opravijo pregled in naredijo analizo krvi na AMP aparatu. Na osnovi dobljenih re-zultatov se poišče vzrok za težave, strokovnjaki pa svetujejo, kako ta

vzrok izločiti – običajno je prvi ko-rak razkisanost, do katerega pride posameznik s pravilno prehrano in tudi ustreznimi prehranskimi do-polnili, med katerimi izpostavljata lastni produkt olje 36, ki med dru-gim pomaga tudi pri zaprtju.Gosta redne mesečne oddaje Zdravje drugače na TV Vaš kanal večkrat poudarjata, da mora imeti telo urejen pH in tudi pravo tele-sno temperaturo, ki narekuje v te-lesu pravilen tlak, pravilne pretoke ob pravem času in s tem pravilne funkcije vseh organov in žlez ter tudi pravilno psiho-fizično stanje. Vse oddaje so na spletni strani www.vaskanal.com v arhivu oddaj.

25Vaš mesečnikšt. 96-97, avgust 2013 Vaš mesečnik

26 št. 96-97, avgust 2013Vaš mesečnik

Program 27. straške jeseni

Petek, 30. avgust

16.00 Žetev prosa (Vrh pri Ljubnu) Sobota, 31. avgust

08.00 Začetek 1. likovne kolo-nije pod vodstvom Kostje Viranta (kmetija Vidic Hruševec)

08.30 Pohod do jame Velika Pre-padna (odhod z avtobusne postaje v Straži, malica iz nahrbtnika)

17.45 Otvoritev razstave 1. likovne kolonije (Kulturni dom Straža)

18.0010. srečanje ljudskih pevcev in godcev »Moja ljubca mi je pošto poslala«

Nedelja, 1. september

14.00Metev prosa na podu kmetije Derčar, Podgora 15

19.00Koncert PO Krka – glas-bena delavnica (KD Straža)

Ponedeljek, 2. september

7:00 – 10:30 Krvodajalska akcija na Centru za transfuzijsko dejavnost SB Novo mesto

Torek, 3. september

10.00 Srečanje pohodnikov DU Straža in meddruštveni turnir v pikadu (Športni park Breza)

Sreda, 4. september

17.00 Kako ohraniti straško goro nezaraščeno - možnosti pridelave in trženja aronije, namiznega grozdja, fig… (predavanja in delavnice) – KGZS NM (OŠ Vavta vas)

Četrtek, 5. september

16.00 Pridelava in predelava zelenjave – KGZS Novo mesto (OŠ Vavta vas)

Petek, 6. september

13.00 - 16.00Dan odprtih vrat preno-vljenega Zdravstvenega doma v Straži.

16.00 Predelava (vlaganje) zele-njave (delavnica) – KGZS Novo mesto (OŠ Vavta vas)

18.00 Priprava na trgatev – DV Straža in KGZS Novo mesto) - predavanje Sama Hudoklina

20.00 Praznik kruha, vina in salam- srečanje vinogradnikov- degustacija vin - veseli večer z ansam-blom Slavček

20.00 Spust lučk po reki Krki (»govejak v Straži«)

Sobota, 7. september

09.00 Knjižnica Mirana Jarca – Bibliobus (na parkirišču pri knjižnici)

14:00 Predstavitev Slovenske vojske (pred pošto)

15.00 Vožnja z »lojtrnikom« in jahanje konj (pred pošto)

16.00 Prodaja domačih pridel-kov s področja straške doline (pred pošto)

16.00 Razstava ročnih del DU Straža in šarkljev TD Stra-ža (Kulturni dom Straža)

17.00 Finalno tekmovanje za Slovenskega Martina Kr-pana 2013 (pred pošto)

19.30 Nastop folklorne skupine MFS Ivan Navratil (Kultur-ni dom Straža)

21.00 Veseli večer s skupino Kok Band Nedelja, 8. september

08.00 – 10.00 Zbiranje naj pridelkov

iz občine Straža (pred pošto)

09.00 Odhod konjenice po meji občine Straža – odhod konjenice bo iz vasi Prapreče

10.00 Sveta maša, ki jo bo vodil novomeški stolni župnik Silvester Fabjan

14:00 Prodaja domačih pridel-kov iz straške doline

14.30 V križišču v Straži osre-dnja prireditev

POVORKA: IZ RODA V ROD Po povorki sledi gasil-ska veselica z bogatim srečelovom in ansamblom Nemir z gosti Fantje s Praprotna

Vsi dogodki, ki nimajo napisan kraj dogajanja, se odvijajo v šotoru.

VABIMO VAS NA JESENSKI INFORMATIVNI DAN, ki bo 5. 9. 2013 ob 16. uri v prostorih VSŠ.

VPIS V IZREDNI

ŠTUDIJ POTEKA

OD 13. DO 30. 9. 2013.

- sofinancirano

27št. 96-97, avgust 2013 Vaš mesečnik

Kamnoseštvo PlutOtovec 15, 8340 Črnomelj

LOkacIja: Industrijska cona kanižaricawww.kamnosestvoplut.si, kamnosestvo.plut@volja.net

Tel./fax: 07/ 30 56 380GSM: 040 517 517GSM: 040 507 507

Izdelavainmontaža:polic,stopnic,tlakov,stebrov,nagrobnikov,nagrobnihnapisov

Študiraj vNOVEM MESTU

Informativni dan5. 9. 2013 ob 17. uri v prostorih fakultet

UNM Univerzitetni prostor Novo mesto

Ulica talcev 3, Novo mestoT: 07 373 78 84info@fis.unm.si

www.fis.unm.si

Novi trg 5, Novo mestoT: 059 074 164info@fos.unm.si

www.fos.unm.si

Menedžment kakovosti

Inženiring in vozilaŠegova ulica 112, Novo mestoT: 07 393 22 06fini-unm@guest.arnes.si

www.fini-unm.si

Fakulteta za organizacijske študijeFaculty of organisation studies

Darilo ob sklenitvi zavarovanja Vzajemna Nezgode za otroke in mladino• Majica Vzajemko, ki si jo lahko vaš otrok oblikuje prek spleta• 20 % popust na Vzajemna Tujina Multitrip – družinsko zavarovanje.• 10 % popust, če boste sklenili zavarovanje prek www.vzajemna.si

PE NOVO MESTO

Trdinova 4

tel.: 07/ 39 35 360

POSLOVALNICA NOVO MESTO

Prešernov trg 5

tel.: 07/ 39 35 360

Oglas ZOT_93x131_(08-08-2013).indd 1 9.8.2013 13:30:51

Vabljeni v gostilno Pr'Lubčku•dnevna ponudba

malic in nedeljskih kosil,

•pizze,• žar ponudba,• sarajevski čevap-

čiči...

avtobusni prevozi Kastigar & rokast d.o.o.Dobrnič 13, Dobrnič

05 99 400 95041 651 548031 725 515

info@kastigar.siwww.kastigar.si

Mesečna vozovnica (petek - nedelja) za srednješolce in študente do ljubljaneŠtudenti in dijaki! na naši spletni strani si lahko natisnete vlogo za mesečno vozovnico, kjer dobite tudi vse potrebne infor-macije. Dijaki in študenti lahko vloge za mesečno vozovnico pošljejo tudi po pošti .Želimo vam srečno vožnjo in uspešno šolsko leto.

nEdELJA - odhod: 18.45 Dobr-nič – 18.55 Žužemberk - 19.00 vrhovo – 19.05 zagradec – 19.15 Krka, prihod ljubljana 20.00

PETEK - odhod: 15.40 ljubljana (avtobusna postaja) – Krka - za-gradec – vrhovo – Žužemberk – Dobrnič

sREdnJEŠOLcI 1. REd. LInIJAOdhod: 5.50 rdeči Kal – 5.55 vr-bovec – 6.00 Dobrnič – 6.03 za-gorica – 6.05 Dobrava – 6.12 Žu-žemberk – 6.17 Dolnji kot – 6.23 Soteska – 6.25 Gorno polje – 6.30 Straža - prihod v novo mesto 6.50

Odhod: 13.39 novo mesto – Stra-ža – Gorno polje – Soteska – Dol-nji kot – Dvor – Žužemberk – Do-brava – zagorica – Dobrnič

2. REdnA LInIJAOdhod: 6.25 Dobrnič – zagorica – Dobrava – 6.39 Žužemberk – 6.44 Dvor – Dolnji kot – 6.50 Soteska – Gornje polje – 6.55 Straža – 7.05 jurka vas / potok – 7.10 novo me-sto – 7.15 Sevno

Odhod: 13.10 Sevno – 13.39 novo mesto, 14.10 Sevno – 14.30 novo mesto

vsi dijaki z vstopno postajo Žu-žemberk in Dvor imajo v mesecu septembru 100 % komercialni popust prevoznika s pravočasno oddajo vloge za mesečno vozov-nico.Možen nakup mesečne vozov-nice že od 26.8.2013 za mesec september v pisarni Dobrnič 13 (nad gostilno pr' lubčku).od ponedeljka do nedelje 7.00 -22.00

28 Vaš mesečnik št. 96-97, avgust 2013Vaš mesečnik

Tel.: 07/393 4 740, Tel.: 07/393 4 751www.veterina-nm.sie-mail:vetnm@siol.net

AMBULAnTA ZA MALE žIVALI

delovni čas: pon. - pet.od 7.00 - 19.00 ure

sob. od 7.00 - 11.00 ure

izven delovnega časa pokličite 112

VETERInARsKA LEKARnA

delovni čas:pon. sreda:

od 7.00 - 18.00 uretor., čet., pet.:

od 7.00 - 15.00 uresobota:

od 7.00 - 11.00 ure

Šmarješka c. 2, 8000 Novo mesto

jernejeVo pestro tako in drUgače – Lahko bi rekli, da je bilo letošnje Jernejevo, ki se bo sicer končalo z odprtjem raz-stave Sama Kralja 30. tega meseca, pestro v vseh pogledih. Kot vsako leto je občinska uprava z županom Francem Hudoklinom odpirala pomembne pridobitve za občino in občane, ti pa so se lahko udeležili različnih prireditev. Tokrat na novi lokaciji, saj se je središče dogajanja preselilo h gradu Vrhovo v Hrastje pri Orehovici, kar nekateri občani niso dobro sprejeli. To je nenazadnje pokazal tudi obisk v soboto, ko naj bi bilo na sporedu osrednje dogajanje s pozdravnimi nagovori in nastopi glasbenih gostov. Letos prvič ni bilo povorke, kar je spet razjezilo določene občane. Kljub temu, da je bilo vsako leto slišati, da je videti vedno eno in isto, da društva niso dovolj izvirna, pa so občani in obiskovalci od drugod vendarle množično prihajali na povorko. Kar se doslej med Jernejevim še ni zgodilo, pa je protestni shod civilne pobude in opozicijskih svetnikov, ki je za-senčil odprtje izjemno pomembne pridobitve za občino – centralne čistilne naprave. bobri na delU – V

priprave na Noč na Krki zadnjo soboto v tem mese-

cu so se v Novem mestu poleg turističnih, gostinskih, športnih in drugih delavcev aktivno vključili tudi novi stari prebivalci evrazijskih voda – bobri. Dokaze o njihovem delu so s fotografijami zabeležili v Zavodu za turizem Novo mesto, kjer si želijo, da se novomeški bo-ber v svoji ekosistemski vlogi poloti tudi razvpitih novomeških alg, ki na okljuku Krke okoli Novega me-sta puščajo na vodni površini ne-všečne ostaline svojega cvetenja.

dobrodelnost V krški ob-čini ŽiVi – Klicu solidarnosti do-brodelne akcije, ki je pred Občino Krško potekala ob svetovnem dne-vu humanitarnosti, se je odzvalo več kot 60 ljudi, ki so darovali hrano, oblačila, obutev, igrače in šolske potrebščine. Župan miran stanko v takšnih akcijah vidi zgled in možnost, da se čim več ljudi ali organizacij po svojih močeh odzove z dejanji, ki stiske lahko olajšajo.

srebrna špilerjeVa pri molanU – Športniki so pomembni pro-motorji tako države kot krajev, zato je izjemno brežiško atletinjo barbaro špiler, ki je na evropskem prvenstvu za mlajše člane na Finskem v metu kladiva osvojila srebrno medaljo, sprejel brežiški župan ivan molan in ji izročil simbolično darilo z željo, da uresniči svoje cilje. Njenemu trenerju Vladimirju kevu pa je izrekel priznanje in zahvalo za uspešno delo.

najVečji in najbolj seksi – Festival zvoka, sonca in zabave je tudi letos na idilično lokacijo ob reki Kolpi privabil ogromno obiskovalcev. Po podatkih organizatorjev naj bi letošnji Schengenfest obiskalo okoli 25 ti-soč zabave in glasbe željnih ljudi vseh starosti. Slogan „Nismo največji, smo pa najbolj seksi“, s katerim se je festival promoviral na začetku, po šestih letih tako ne drži več. Festival je skupaj gostil 37 nastopajočih, seveda pa tudi letos ni manjkalo popoldanskih aktivnosti, daleč najbolj priljubljeno je bilo zagotovo hlajenje v reki Kolpi.

29Vaš mesečnikšt. 96-97, avgust 2013

v ob

jekt

ivu

Vaš mesečnik

Najboljša kval i teta

po najboljš ih cenah.

slovadria@gmail.comwww.slovadria.com

031 691 469

K A M I N S K I V L O Ž K I

GENERALNI ZASTOPNIK

ZA SLOVENIJO IN HRVAŠKO

dobrodelne ŽabiCe – Otroci skupine Žabice iz Vrtca Mavrica Trebnje so zadnji dve leti zbirali knjige za njihovo lastno malo knji-žnico. Na ta način je vrtec spodbu-jal bralno kulturo in pravilen odnos do knjige. Ob zaključku vrtca so se odločili, da zbrane knjige podarijo otroškemu oddelku Splošne bol-nišnice Novo mesto, da si bodo bolni otroci lahko krajšali dolge urice v bolniških sobah. Otroci so poleg knjigic podarili še igrače, ki jih dobijo bolni otroci ob prihodu v bolnico in nato odnesejo kot spo-min domov. Dobrodelnost, ki je del družbeno odgovornega ravnanja in tudi del vzgoje vseh generacij, je plemenito dejanje in otrokom se je ta izkušnja vtisnila v spomin kot nekaj zelo pomembnega.

Vzgojila Velikana – Kljub ekstremnim vremenskim po-gojem, ki so ljudi marsikje pri-krajšali za njihove pridelke, pa je jožici pavlin, ki na TV Vaš kanal opravlja delo tajnice reži-je, uspelo vzgojiti pravega veli-kana med paradižniki, težkega slabih 700 gramov. „Na začet-ku je zaradi mraza slabo kaza-lo, potem pa je prišla še suša,“ pravi Joži. Kljub temu pri njih letos paradižnika ni manjkalo, saj ga je vztrajno in z veliko lju-bezni zalivala na dva dni.

še Vedno ne more brez KAVE – marija bratkovič, rojena v Cerovem Logu pri Šentjerneju, zdaj pa živi v Novem mestu, je 8. julija praznovala 100 let. Rodila se je v družini s petimi otroki, sicer pa ima poleg hčerke Maje dva vnuka in tri pravnukinje. Čeprav že malce slabše vidi, je to ne ustavi, da si ne bi privoščila sprehoda ali popila jutranje razvade – kave.

odmeVala rUska pesem – V samostanski cerkvi Galerije Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki je Krka letos gostila svetovno znan ruski akademski zbor Mihaila Ivanoviča Glinke iz St. Peterburga. Njegovi začetki segajo v leto 1476, zgodovinsko pa je povezan z razvojem ruske glasbene kulture. Od leta 1974 ga vodi Vladislav černušenko. Eden najboljših zborov na svetu se je predstavil z rusko cerkveno glasbo in z ruskimi ljudskimi pesmimi. To je bil sicer le del letošnjih Krkinih kulturnih večerov, s katerimi že od leta 2008 vedno znova in znova popestrijo poletni kulturni utrip na Dolenjskem. Da ima kultura v Krki posebno mesto, potrjuje tudi delovanje Kulturno-umetniškega društva Krka.

30 Vaš mesečnik št. 96-97, avgust 2013

v ob

jekt

ivu

Vaš mesečnik

Ste zamudili vašo najljubšo oddajo?

najdete jo na

www.vaskanal.com

najbolj pikanten srbski – Bo že držalo, da se morajo župani spo-znati na različna področja. Tudi kulinarika jim ne sme biti povsem tuja – to velja tudi za župane, ki so kuhali golaž na letošnji Topliški noči v Dolenj-skih Toplicah, kjer na ta dan že vrsto let omamno diši po tej specialiteti, ki jo v kraju, kot smo lahko slišali, pripravljajo po receptu izkušenega, danes že upokojenega kuharja petra kotarja. jože muhič, župan Občine Dolenj-ske Toplice, in prva moža obeh pobratenih občin Rekovca v Srbiji in Tuhlja na Hrvaškem goran Ðorđević in milivoj škvorc so se naloge tudi letos lotili z največjim veseljem. Prav vsak je v brbotajoči lonec poleg običajnih sestavin dodal svojo začimbo, najbolj pikanten pa je bil po pričakovanjih srbski golaž. A dobri so bili vsi, saj so bili lonci na koncu prazni, želodci polni, v dobrodelne namene pa so zbrali nekaj manj kot 300 evrov.

ples V škornjiH – Plesna skupina COUNTRY KORAL z izvirnim coun-try plesom razveseljuje obiskovalce po Dolenjskem. Popolno so obnoreli tudi Belokranjce na Vinski vigredi. Njihov nasmeh in udarjanje s škornji ob tla, zaradi katerega gledalce zaskrbijo podplati, so njihov adut na vseh nastopih. Skupina sicer izvira iz Dolenjskih Toplic, kjer tudi vadijo. Foto: Foto Asja – Robert Kokol

prijazen redar – Tako kot v drugih večji slovenskih mestih tudi v Novem mestu pravilno parkiranje in red na mestnih parkiriščih nadzira občinska redarska služba. Med opravljanjem vsakodnevnega dela smo v naš objektiv ujeli petra pahljino, ki je zoper nevestnega voznika, ki je svojega jeklenega konjička pustil na označenem mestu za invalide, spisal plačilni nalog. Pahljina, ki je po rodu z Raba, je prijazen redar, saj voznike, če je to le mogoče, najprej opozori, šele nato kaznuje. Včasih pa ne pozna milosti, saj pravi: „Red je red in treba ga je spoštovati!“

raj na kopališčU lagUna – Tako smo na mestnem kopališču Laguna v Ljubljani v fotografski objektiv ujeli katjo Cimerman-čič in maria murka, novinarko in snemalca TV Vaš kanal. Tam se je namreč letos odvijal Rock Oto-čec, najstarejši festival v Sloveniji, poznan predvsem po prizorišču – zelenem otoku ob reki Krki. Nekaj stalnih obiskovalcev festivala letos sicer ni bilo moč opaziti, smo pa opazili številne nove obraze, ki so festival obiskali predvsem zaradi večernega koncertnega dela. Po-poldansko dogajanje so tudi letos zapolnile številne aktivnosti, tokrat večinoma osredotočene na bazen-ski kompleks.

reVozoVCi na gorjanCiH – Rekreativno društvo Revoz deluje od leta 2004, ko je nasledilo Športno društvo Revoz. Kot prostovoljno, sa-mostojno in nepridobitno združenje zaposlenih in upokojencev Revoza nudi rekreativne aktivnosti članom in spodbuja zdrav način življenja. Trenutno ima 18 sekcij, priljubljene so igre z žogo, organizirana vadba, obiski kopališč, množične rekreativne prireditve (kolesarske, tekaške, po-zimi smučanje) ... Člani društva se uspešno udeležujejo tudi Delavskih športnih iger Občine Novo mesto (DŠI). Od letošnje pomladi je nov pred-sednik društva Franci bratkovič, sicer član uprave in direktor Direkcije človeških virov, ki je poskrbel za nov zagon v delovanju društva, med drugim so bili julija vsi člani, ki so sodelovali na DŠI, povabljeni na pohod in srečanje na Gorjancih.

dančulovič Ninoslav s.p., Vorančeva 5, Novo mestoTel: 07 3375 080, mobitel: 041 236 375; 041 612 070

serVIs gosPodINjsKIH aParaToV IN bele TeHNIKe

www.servis-nino.siemail: info@servis-nino.siservis NINo

31Vaš mesečnikšt. 96-97, avgust 2013

v ob

jekt

ivu

Vaš mesečnik