Upload
others
View
2
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE
VLOGA MEDICINSKE SESTRE
PRI PACIENTKI Z ANEMIJO
(Diplomsko delo)
Maribor, 2009 Katja Vide
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE
Mentor: Viš. predav. mag. Vida Gönc, univ. dipl. org.
Katja Vide: Vloga medicinske sestre pri pacientki z anemijo
i
POVZETEK
Slabokrvnost oz. anemija je najpogostejša skupina hematoloških bolezni in v več kot polovici
primerov le eden od simptomov neke druge osnovne bolezni. O anemiji se govori, kadar je
zniţana celotna količina hemoglobina v telesu in je zniţano število eritrocitov. Kot posledica
nastopi hipoksija v tkivih, ki se je organizem brani na različne načine, in pri bolniku nastopijo
različni simptomi, katerih intenziteta je odvisna od količine hemoglobina v krvi, od poteka
bolezni ter od načina nastanka anemije.
V teoretičnem delu diplomskega dela so podane definicije pojma slabokrvnost oz. anemija,
sledi razvrstitev ter kratka predstavitev posameznih vrst anemij. Prikazani so splošni
simptomi omenjene bolezni in teţave, ki pestijo slabokrvne bolnike ter diagnostično-
terapevtski program.
V drugem delu je opredeljeno zdravstveno vzgojno delovanje medicinske sestre pri pacientu
z anemijo. Predstavljena je definicija zdravstvene vzgoje ter proces zdravstvene vzgoje. Sledi
predstavitev nalog medicinske sestre v zdravstveni negi slabokrvne pacientke, ki je noseča,
glede na njene negovalne probleme. Informacije o pacientkinem zdravstvenem stanju smo
dobili s pomočjo intervjuja s pacientko, pogovorom z druţinskimi člani, s člani zdravstvenega
tima in iz zdravstvene dokumentacije pacientke. Na osnovi zbranih podatkov smo ugotovili
moţne aktualne diagnoze: neuravnovešena prehrana - manj kot telo potrebuje, opstipacija,
anksioznost, spanje; motnje v ritmu spanja, druţinski procesi; nefunkcionalni, strah, in
potencialne negovalne diagnoze, ki so starševstvo; nevarnost za neučinkovito starševstvo,
nevarnost poškodbe, zanikanje, neučinkovitost ter načrt zdravstvene nege.
KLJUČNE BESEDE: slabokrvnost v nosečnosti, pacient, zdravstvena vzgoja, medicinska
sestra, zdravstvena nega.
Katja Vide: Vloga medicinske sestre pri pacientki z anemijo
ii
ABSTRACT
Anemia is the most common group of haematological diseases. In more than half cases it can
be one of the symptom of another underlying, harder disease. We talk about anemia, when is
reduced total amount of hemoglobin in the body and there is the low number of red blood
cells. As a result occurs hypoxia in the tissues of the organism, which tries to defend in
different ways. The patient gets different symptoms whose intensity depends on the quantity
of hemoglobin in the blood, of illness development and the mode of occurrence of anemia.
In the theoretical part of graduate work there are given the definition of anemia, which is
followed by classification and a brief presentation of certain types of anemia. There are
described also the general symptoms of the disease and the problems afflicting anemic
patients and the diagnostic-therapeutic program.
The second part is devided into two parts: medical education and functioning of the nurse
with the patient with anemia. There is also description of the definition and the process of
health education. These are followed by the presentation of the tasks of nurses in health care
at patient with anemia, according to its nursing problems. Information on health of patient we
got through the interview with the patient and its family members, with the members of the
health team and patient health documents. Based on the data collected, we found a possible
current diagnosis: diet imbalances - less food than the body needs, constipation, anxiety,
sleep, disturbance in the rhythm of sleep, family processes, non-functional, fear, and potential
nursing diagnoses, which are parents, the risk of ineffective parenting, risk of injury, denial,
and the inefficiency of the health care plan.:
KEYWORDS: anemia during pregnency, health education, patient, nurse, nursing.
Katja Vide: Vloga medicinske sestre pri pacientki z anemijo
iii
KAZALO
POVZETEK ................................................................................................................................ i
ABSTRACT ............................................................................................................................... ii
1 UVOD ................................................................................................................................ 1
2 SLABOKRVNOST ALI ANEMIJA ............................................................................. 3
2.1 Razvrstitev anemij .................................................................................................... 5
2.1.1 Opredelitev anemije glede na koncentracijo hemoglobina v krvi ...................... 5
2.1.2 Opredelitev anemij glede na potek ..................................................................... 5
2.1.3 Opredelitev anemij glede na nastanek ................................................................ 6
2.1.3.1 Anemije po krvavitvah ................................................................................... 6
2.1.3.2 Hemolitične anemije ...................................................................................... 7
2.1.3.3 Anemija zaradi pomanjkljivega nastajanja eritrocitov………………………8
2.2 Vzroki za nastanek anemije .................................................................................... 9
2.3 Splošni simptomi pri anemiji ................................................................................ 10
2.4 Diagnostični program ............................................................................................ 11
2.4.1 Anamneza ......................................................................................................... 11
2.4.2 Klinični pregled ................................................................................................ 12
2.4.3 Laboratorijske preiskave .................................................................................. 13
2.4.3.1 Krvna slika ................................................................................................... 13
2.4.3.2 Sedimentacija eritrocitov .............................................................................. 14
2.4.3.3 Coombsov test .............................................................................................. 14
2.4.3.4 Preiskava kostnega mozga............................................................................ 14
2.5 Preprečevanje slabokrvnosti ................................................................................. 15
2.6 Zdravljenje najpogostejših anemij ....................................................................... 15
3 VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI PACIENTU Z ANEMIJO ................... 20
3.1 Opredelitev poklica medicinske sestre in lik medicinske sestre ......................... 20
3.1.1 Zdravstveno vzgojno delovanje medicinske sestre pri pacientu z anemijo...... 22
3.1.2 Definicija zdravstvene vzgoje .......................................................................... 24
3.1.3 Cilji zdravstvene vzgoje ................................................................................... 24
3.1.3.1 Cilji zdravstvene vzgoje nosečnice .............................................................. 25
Katja Vide: Vloga medicinske sestre pri pacientki z anemijo
iv
3.1.4 Področja delovanja zdravstvene vzgoje ........................................................... 26
3.1.4.1 Obvladovanje stresa pri pacientu – nosečnica s slabokrvnostjo .................. 27
3.1.5 Metode dela v zdravstveni vzgoji ..................................................................... 28
3.1.6 Naloge medicinske sestre ................................................................................. 29
3.1.7 Izvajanje zdravstvene vzgoje............................................................................ 30
4 EMPIRIČNI DEL ......................................................................................................... 32
4.1 Namen ...................................................................................................................... 32
4.2 Cilji .......................................................................................................................... 32
4.3 Raziskovalne hipoteze ............................................................................................ 32
4.4 Preiskovanci in metode .......................................................................................... 33
4.4.1 Opredelitev populacije ..................................................................................... 33
4.4.2 Metode dela ...................................................................................................... 33
4.5 Obdelava podatkov ................................................................................................ 33
5 ŠTUDIJA PRIMERA - ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTKE Z ANEMIJO 34
5.1 Negovalna anamneza .............................................................................................. 34
5.1.1 Odnos do lastnega zdravja – vzorci zdravega obnašanja ................................. 34
5.1.2 Prehranjevalni in metabolični proces ............................................................... 35
5.1.3 Izločanje – odvajanje ........................................................................................ 36
5.1.4 Počitek, spanje .................................................................................................. 36
5.1.5 Kognitivni procesi ............................................................................................ 37
5.1.6 Zaznavanje samega sebe .................................................................................. 37
5.1.7 Druţbena vloga in medosebni odnosi .............................................................. 37
5.1.8 Spolno – reproduktivni sistem .......................................................................... 38
5.1.9 Obvladovanje stresnih situacij ......................................................................... 38
5.1.10 Vrednostni sistem ............................................................................................. 39
5.2 Razvrščanje negovalnih diagnoz po posameznih vzorcih ................................... 39
5.3 Preverjenje hipotez…………………………………………………………….....53
6 RAZPRAVA ................................................................................................................... 56
7 SKLEP ............................................................................................................................. 58
Katja Vide: Vloga medicinske sestre pri pacientki z anemijo
v
8 LITERATURA ............................................................................................................... 59
ZAHVALA .............................................................................................................................. 64
PRILOGA ............................................................................................................................... 65
Katja Vide: Vloga medicinske sestre pri pacientki z anemijo
1
1 UVOD
Slabokrvnost ali anemija je stanje zmanjšane sposobnosti krvi za prenos kisika do celic
(Stošič, 2005, str. 24). Nastane zaradi porušenega ravnovesja med tvorbo eritrocitov in
hemoglobina v kostnem mozgu in izgubljanjem krvi. Ugotoviti je potrebno, kakšne vrste je,
ker je uspeh zdravljenja odvisn od njenega vzroka. Anemije so največkrat posledica drugih
bolezni (simptomatske) in le redko samostojne bolezni. Prvi znak anemije je količina
hemoglobina, ki je v litru krvi, pod spodnjo mejo normalne vrednosti (pri nosečnicah je
spodnja meja 12g/dL Hb). Drugi znak je hematokrit niţji od 36 %. Določeni normalni
vrednosti obeh sta zaradi fiziološkega povečanja plazemske prostornine pri nosečnici niţji kot
pri ţenski, ki ni noseča. Torej v zadnjih mesecih nosečnosti pogosto nastane anemija zaradi
pomanjkanja ţeleza, ki se v tem času troši v večjih količinah, zaradi povečane tvorbe rdečih
krvničk (Sherblom Matteson, 2003, str. 256, 257).
Pomanjkanje ţeleza je potrebno nadomestiti, zato je pomembna uravnoteţena prehrana, ki je
bogata z ţelezom. Če se nosečnica ne zaveda ali zauţije pravšnjo količino ţeleza s prehrano,
se naj posvetuje z zdravnikom. Če je potrebno, ji le-ta predpiše jemanje ţeleza v kombinaciji
z vitaminom C, ki poveča njegovo absorbcijo. Upoštevati mora piramido zdrave prehrane in
poznati, katera hrana vsebuje dovolj ţeleza in vitamina C (Charlish, 2003, str. 16).
Nosečnice se pogosto premalo osredotočajo na prehrano, ne poznajo temeljnih pravil
uravnoteţene prehrane ter so torej izpostavljene različnim navodilom in zahtevam v obliki
nasvetov, s strani zdravnika in medicinske sestre, kako naj bi spremenile svoje običajno
ţivljenje ali kakšen naj bi bil ţivljenski slog tekom nosečnosti (Drglin, 2003, str. 49).
Najpomembnejši člen svetovanja in pomoči je medicinska sestra. Je tisti član tima, ki je
največ v stiku s pacientko in posledično najgloblje oz. najbolje pozna njene stiske, teţave in
strahove. Kot nosilka zdravstvene nege zagotavlja pacientkine potrebe po zdravstveni negi in
načrtuje aktivnosti za bolj kvalitetno ţivljenje pacientke. Pomemben element zagotavljanja
kakovosti v zdravstveni negi so negovalne diagnoze. Z njimi nastaja jasna prepoznava stroke
zdravstvene nege in jasna razmejitev področja znanosti nege in drugih strok (Hajdinjak,
Meglič, 2006).
Katja Vide: Vloga medicinske sestre pri pacientki z anemijo
2
Namen diplomske naloge je ugotoviti vlogo medicinske sestre pri pacientki s
slabokrvnostjo/anemijo, predstaviti pomen hitrega odkrivanja negovalnih diagnoz ter vpliv
slabokrvnosti na kakovost ţivljenja.
Katja Vide: Vloga medicinske sestre pri pacientki z anemijo
3
2 SLABOKRVNOST ALI ANEMIJA
Anemija je najpogostejša skupina hematoloških bolezni in je v več kot polovici primerov le
eden od simptomov neke osnovne bolezni. Vedno, kadar se govori o krvnih boleznih oz.
bolezni eritrocitov, se misli predvsem na anemije. Pri anemiji pride pogosto do hipoksij tkiv
oziroma pomanjkanja kisika v tkivih zaradi zmanjšane koncentracije hemoglobina. Ta mora v
določenem času prenesti potrebno količino kisika iz pljuč v periferna tkiva (Jakšič in Sod,
1989, str. 321).
Ena od definicij, ki se navezujejo na anemijo v nosečnosti, se po Svetovni zdravstveni
organizaciji (v nadaljevanju SZO) definira s koncentracijo hemoglobina manj kot 110 g/l.
Center za nadzor bolezni v ZDA je upošteval fiziološko gibanje koncentracije hemoglobina v
nosečnosti, zato je definiral anemijo v nosečnosti pri koncentraciji hemoglobina manj kot 110
g/l v prvem in tretjem trimesečju ter manj kot 105 g/l v drugem trimesečju (CDC, 1990).
Hematokrit, manjši od 31 %, je v nosečnosti značilen za anemijo. V puerperiju koncentracija
hemoglobina, če ni večje krvavitve med porodom, ni pomembno manjša kot pred porodom.
Po porodu koncentracija hemoglobina nekaj dni običajno zmerno niha okoli predporodne
koncentracije, nato pa se poveča na koncentracijo pred nosečnostjo. Povečanje koncentracije
hemoglobina v puerperiju je odvisno od povečanja količine hemoglobina v nosečnosti in
izgube krvi med porodom. Na to pa vpliva poporodno zmanjšanje plazemskega volumna
(Premru Sršen, 2002, str. 27).
Slabokrvnost oz. anemijo lahko definiramo kot bolezensko stanje, kjer je zmanjšano število
eritrocitov oz. je koncentracija hemoglobina (prenašalci kisika) pod normalno vrednostjo
(Smith, 2004, str. 85). Zaradi zmanjšane količine hemoglobina (Hb) se zmanjša sposobnost
krvi, da prenaša kisik po krvnem obtoku do posameznih tkiv, ki ga nujno potrebujejo za
normalno delovanje. Hemoglobin je sestavljen iz beljakovinskega dela-globina in hema, ki
daje barvo in vsebuje ţelezo. V molekuli hemoglobina so štiri takšne molekule (po dve in dve
sta si kemijsko enaki), ki so povezane v kompaktno kroglasto tvorbo. V enem litru krvi se
lahko prenaša okoli 190- 200 ml kisika. Anemijo ocenimo iz koncentracije hemoglobina v
krvni sliki. Kot velja za vsako uravnavano količino v telesu, je tudi število eritrocitov oziroma
njihova koncentracija v krvi odvisna od dveh procesov, in sicer nastajanja in propadanja.
Anemija se razvije, kadar je tvorba eritrocitov počasnejša od propadanja (ali od »odtekanja« v
Katja Vide: Vloga medicinske sestre pri pacientki z anemijo
4
primeru krvavitev), pogosto pa sta obe vrsti motenj zdruţeni (Vilpo, 2006, str. 455). SZO
priporoča spodnjo normalno vrednost koncentracije hemoglobina v krvi, in sicer za:
moške 130 g/l,
ţenske 120 g/l (v nosečnosti pod 110 g/l, hematokrit je niţji od 31 %),
otroke pod 110 g/l.
Zmanjšane vrednosti hemoglobina pri bolniku za več kot 20 g/l od njegove normalne
vrednosti, lahko prav tako obravnavamo kot bolezensko stanje (Debenjak, 2004, str. 155).
Če pri posameznem bolniku poznamo koncentracijo hemoglobina iz obdobja, ko je bil še
zdrav, vzamemo to vrednost za njegovo normalno vrednost. Odklon od slednje je
pomembnejši kot odklon od priporočene referenčne vrednosti (Kocijančič, Mrevlje, 2005,
str. 1054).
Anemija nastane, če je v kostnem mozgu motena tvorba eritrocitov ali normalna sinteza
hemoglobina ali pa eritrociti prehitro izginejo iz krvi, bodisi zaradi pospešenega razpadanja
bodisi zaradi krvavitve. Poruši se ravnovesje med koncentracijo hemoglobina v krvi in
natančno tvorbo eritrocitov v kostnem mozgu in njihovim razpadom v vranici. Zaradi manjše
količine hemoglobina se zmanjša sposobnost krvi , da prenaša kisik. Posledica je pomanjkanje
kisika oz. hipoksija v tkivih. Pri bolniku nastopijo različni simptomi, katerih intenziteta je
odvisna od količine hemoglobina v krvi, od poteka bolezni ter od načina nastanka anemije
(Smith, 2004, str. 85).
Najpogostejša med vsemi anemijami je anemija zaradi pomanjkanja ţeleza ali sideropenična
anemija. SZO ocenjuje, da je njena razširjenost med svetovnim prebivalstvom 30 %.
Podatkov o razširjenosti pomanjkanja ţeleza med prebivalstvom v Sloveniji ni. V razvitih
deţelah, kamor zaradi prehrambenih navad sodi tudi Slovenija, prizadene pomanjkanja ţeleza
predvsem tri skupine prebivalstva: ţenske v nosečnosti (51 %), dojenčke (43 %), majhne
otroke (37 %) in ţenske v rodni dobi (20 %). Pri moških se pojavi le v 2 % primerov
(Kocijančič, Mrevlje, 2005, str.1038).
Katja Vide: Vloga medicinske sestre pri pacientki z anemijo
5
2.1 Razvrstitev anemij
Anemija je lahko samostojna bolezen (idiopatska anemija) ali pa je posledica drugih bolezni
(simptomatska anemija). Zdaleč najpogostejša je simptomatska anemija. Obstajajo različne
opredelitve anemij (Kocijančič, Mrevlje, 2005, str. 1055). Najpogosteje anemije razdelimo
glede na vzroke ali morfološke spremembe in/ali kvantitativne značilnosti eritrocitov (Premru
Sršen, 2002, str. 27).
Glede na koncentracijo hemoglobina v krvi lahko anemijo opredelimo kot:
blago,
srednjo hudo,
hudo.
Glede na potek je anemija lahko akutna ali kronična.
Delitev po vzrokih oz. nastanku je patogenetična razvrstitev.
2.1.1 Opredelitev anemije glede na koncentracijo hemoglobina v krvi
SZO priporoča, kot spodnjo normalno vrednost koncentracije hemoglobina za moške 130 g/l
in ţenske 120 g/l.
Glede na koncentracijo hemoglobina v krvi lahko anemijo opredelimo, kot:
blago ( Hb 100 g/l),
srednje hudo (Hb 100-70 g/l) in
hudo (Hb 70 g/l) (Kocijančič, Mrevlje, 2005, str. 1055).
2.1.2 Opredelitev anemij glede na potek
Glede na potek je anemija lahko akutna ali kronična. Od tega, kako hitro se je razvila anemija,
so odvisni tudi splošni simptomi.
Katja Vide: Vloga medicinske sestre pri pacientki z anemijo
6
Če se anemija razvije postopoma, bolniki, kljub relativno nizki koncentraciji hemoglobina,
pogosto nimajo hujših bolezenskih teţav. Telo se na anemijo prilagodi s povečanjem
minutnega volumna srca ter redistribucije obtoka v organe, ki potrebujejo več kisika. Pri tem
je pomembna tudi starost. Na splošno mlajši bolniki laţje prenašajo tudi hujšo anemijo kot
starejši. Vzrok je pogosta prizadetost srca oziroma krvnega obtoka v starosti. Če se
koncentracija hemoglobina relativno zniţa (npr. akutna hemolitična anemija), se vedno
pojavijo splošni klinični simptomi anemije, ki so predvsem izraziti ob fizičnem naporu.
Pomanjkanje hemoglobina prizadene predvsem organe, ki potrebujejo največ kisika. Mednje
sodi tudi osrednje ţivčevje, zato se pri hudi anemiji lahko pojavijo tudi motnje zavesti
(Kocijančič, Mrevlje, 2005, str. 1055).
2.1.3 Opredelitev anemij glede na nastanek
Glede na nastanek razlikujemo:
anemije po krvavitvi,
anemije zaradi čezmernega razpadanja eritrocitov oz. hemolitične anemije,
anemije zaradi pomanjkljivega nastajanja eritrocitov.
Neredko je udeleţenih več vzrokov hkrati, čeprav je eden v ospredju.
2.1.3.1 Anemije po krvavitvah
Krvavitev je iztekanje vseh elementov krvi iz srca ali krvnih ţil. Največkrat je krvavitev
posledica poškodbe tkiv, lahkopa tudi najrazličnejših obolenj krvi, bolezenskih procesov na
ţilah (aterosklerotične spremembe, anevrizme) ali bolezenskih sprememb tkiva v bliţini ţil
(vnetja, razjede, tumorji) (Smith, 2004, str. 86).
Pri nenadni (akutni) in večji krvavitvi nastanejo zaradi izgube krvnega volumna najprej
splošne motnje v krvnem obtoku. Šele zatem se razvije anemija postopno s pritegovanjem
vode iz izven ţilnega prostora. Lahko bi rekli, da se kri redči. To je akutna posthemoragična
anemija.
Katja Vide: Vloga medicinske sestre pri pacientki z anemijo
7
O kronični posthemoragični anemiji govorimo, ko gre za kronično izgubo krvi. Največkrat so
vzrok anemije kronične krvavitve v prebavilih, ki se kaţejo kot bruhanje krvi (hematemeza)
ali odvajanje krvi z blatom (melena). Najpogostejši vzrok za krvavitve iz prebavil so
razširjene vene (varice) poţiralnika, razjede ali karcinomi ţelodca ali tankega črevesa,
pecljate tvorbe sluznice (polipi) v črevesju, hemeroidi ali vnetja.
Anemijo lahko povzroči tudi krvavitev iz rodil. Pri ţenskah v rodni dobi so to močnejše
menstruacijske krvavitve (menoragije) in nemenstruacijske krvavitve iz maternice
(metoragije), ki nastanejo zaradi funkcionalnih motenj ali benignih in malignih tumorjev
maternice.
Na krvavitev iz poškodovanih ledvic, sečnega mehurja in sečnih poti nas opozori krvav urin
(hematurija).
Pri anemiji se kot odgovor nanjo, zaradi krvavitve, poveča tvorba eritrocitov za dvakrat ali
več. Temu ustrezno je povečano tudi število retikulocitov v krvi (Kocijančič in Mrevlje, 2005,
str. 1066).
Ko ugotovimo krvavitev, jo je potrebno čim prej ustaviti in nadomestiti količino izgubljene
krvi. Najboljše nadomestilo je vsekakor transfuzija krvi. Če so zaloge ţeleza izčrpane, dajemo
po krvavitvi pripravke ţeleza.
2.1.3.2 Hemolitične anemije
Hemolitične anemije nastanejo zaradi čezmernega razpadanja eritrocitov (hemolize) v krvi ali
retikulo endotelijskem sistemu. Posledica hemolize je povečana tvorba eritrocitov v kostnem
mozgu tudi za petkrat do sedemkrat. Kadar povečana eritropoeza nadomesti pospešen razpad
eritrocitov, anemija ne nastane. Govorimo kompenzirani hemolizi. Anemija nastane takrat, ko
povečana eritropoeza ne dohaja več povečanega razpada eritrocitov.
Glede na mesto razpada eritrocitov, razlikujemo intravaskularno od ekstravaskularne
hemolize. V prvem primeru razpadejo eritrociti v krvnem obtoku. Vzroki za to so:
mehanične poškodbe eritrocitov,
Katja Vide: Vloga medicinske sestre pri pacientki z anemijo
8
aktivacija komplementa na njihovi površini in
toksična okvara (eksogeni toksini).
Pri ekstravaskularni hemolizi se eritrociti zadrţijo in razpadejo v retikuloendotelijskem
sistemu, predvsem v vranici. Vzroki za to so:
na površino eritrocitov vezani imunoglobulini in
zmanjšana sposobnost eritrocitov za deformacijo, zaradi česar so bolj dovzetni za
normalne načine razpadanja.
Splošni znaki hemolize so posledica:
sprostitve hemoglobina iz eritorocitov,
razkroja Hb,
povečanaja proizvodnja eritrocitov in
sekundarne okvare eritrocitne membrane.
2.1.3.3 Anemija zaradi pomanjkljivega nastajanja eritrocitov
V to skupino sodijo anemije:
kjer zaradi okvarjene matične celice v kostnem mozgu ne nastaja zadostno število
eritrocitov:
- anemije zaradi poškodbe kostnega mozga z različnimi zdravili in strupi,
ionizirajočim sevanjem, zaradi bakterijskih in virusnih poškodb, ker je
kostni mozeg nadomeščen s fibroznim tkivom ali rakavimi celicami, ali
ker gre za kako motnjo v matičnih celicah, iz katerih se razvijejo
eritrociti,
- anemije zaradi nezadostnega nastajanja eritropoetina pri ledvičnih
boleznih,
- anemije zaradi nekaterih endokrinih bolezni;
kjer je zaradi pomanjkanja bistvenih snovi za razvoj, moteno dozorevanje celic
eritrocitne vrste v kostnem mozgu.
- anemije zaradi pomanjkanja vitamina B12 in folne kisline,
- anemije zaradi pomanjkanja ţeleza.
Katja Vide: Vloga medicinske sestre pri pacientki z anemijo
9
2.2 Vzroki za nastanek anemije
Vzrokov za anemijo je veliko. Najpogostejši vzrok anemije je pomanjkanje ţeleza, ki se
pogosto pojavi tudi pri mladih do pubertete, in je izredno pogosta predvsem pri ţenskah, saj
prizadene vsako četrto pripadnico neţnejšega spola. Lahko je posledica:
slaba absorpcija ali pomanjkanja ţeleza,
pomanjkanje vitamina B12,
pomanjkanje folne kisline,
izguba krvi (med menstruacijo, zaradi operacije ali krvavečih razjed na ţelodcu),
pomanjkanja hormona eritropoetina,
okvare oziroma bolezni kostnega mozga,
rak ali
kemoterapija.
Najpogostejši vzrok anemije je pomanjkanje ţeleza. V organizmu je ţelezo shranjeno v
kostnem mozgu, jetrih in vranici. Do pomanjkanja ţeleza v organizmu pride predvsem zaradi
krvavitev (močnejše in dalj časa trajajoče menstruacije, lahko pa so vzrok tudi ţelodčna
obolenja) in pri vegetarijancih. V blaţji obliki se lahko pojavi tudi v obdobjih povečane
potrebe (npr. nosečnost). Vedeti moramo, da je glavni izvor ţeleza v hrani rdeče meso.
Razlog za anemijo je lahko tudi pomanjkanje vitamina B12 in folne kisline. Oba sta
potrebna za dozorevanje eritrocitov. Pri njunem pomanjkanju se le-ti razvijejo le do stopnje
megalocitov, ki pa niso sposobni v celico vezati hemoglobin. Pomanjkanje B12 je lahko
prirojeno, nastane lahko po operaciji ţelodca ali pri vegetarijancih, medtem ko nastopi
pomanjkanje folne kisline pri pomanjkljivem uţivanju zelene zelenjave in pogosto pri
alkoholikih.
Pomembno vlogo pri nastajanju rdečih krvničk v kostnem mozgu imajo tudi ledvice. Zdrave
ledvice namreč izločajo hormon eritropoetin, ki kostnemu mozgu omogoča proizvodnjo
eritrocitov. V kolikor pride do okvare ledvic, je lahko moteno tudi izločanje omenjenega
hormona.
Pri okvari kostnega mozga se zmanjša število vseh vrst celic, ki tam nastajajo in tako tudi
eritrocitov. Vzrok za okvaro so lahko nekatere bolezni (prirojene ali neprirojene) ali stranski
učinek kemoterapije.
Katja Vide: Vloga medicinske sestre pri pacientki z anemijo
10
Med pogoste vzroke anemij sodijo tudi kronične bolezni, kot so kronična vnetja (npr.
revmatske bolezni), kronična ledvična odpoved, dolgotrajne jetrne bolezni (kronični hepatitis,
jetrna ciroza), rakaste bolezni, nekatere motnje ţlez z notranjim izločanjem ali anemija, ki
nastane zaradi preraščanja rdečega kostnega mozga z drugimi celicami, ki ovirajo
dozorevanje in sproščanje krvničk v obtok.
2.3 Splošni simptomi pri anemiji
Splošni simptomi vseh anemij izvirajo iz pomanjkljive sposobnosti prenašanja kisika.
Resnost simptomov je odvisna od zniţanja koncentracije hemoglobina v krvi. Normalna
koncentracija hemoglobina v krvi je od 13,5 do 18 g na 100 ml za moškega in od 11,5 do 16 g
na 100 ml za ţensko. Koncentracija pod 10 g na 100 ml lahko povzroči glavobole, utrujenost
in zaspanost. Koncentracija pod 8 g na 100 ml lahko povzročijo teţko dihanje ob naporih,
omotičnost zaradi nezadostnih količin kisika, ki dospe v moţgane, angino pectoris zaradi
slabše oskrbe srčne mišice s kisikom in palpitacije, ko srce s pospešenim delom nadomešča
pomanjkanje kisika.
Najpogostejši znaki in simptomi anemije so:
bledica koţe in sluznic;
utrujenost, šibkost, zaspanost, vrtoglavica, glavobol, slaba koncentracija;
srčne teţave (povečan je srčni minutni volumen (SMV)-zadihanost, stenokardične
teţave-angina pectoris, razširjene so srčne votline, srčna mišica hipertrofira, v končni
fazi pa lahko pride do odpovedi srca zaradi ishemične okvare srca. Na EKG-ju lahko
opazimo obrnjen T-zobec ali spuščeno S-T spojnico);
zmanjšana viskoznost krvi (zmanjša se periferni upor, zato se poveča SMV) in
pikčaste in večje koţne krvavitve (posledica zmanjšanega števila trombocitov) (Zver,
2008, str. 3).
Glavni znak je bledica, zlasti v koţnih gubah, na sluznici ust in očesnih veznicah, vendar to ni
povsem gotov kazalec resnosti anemije. Glede na to, da je barva koţe odvisna tudi od drugih
dejavnikov, ki nimajo povezave z anemijo. Mnogo boljši uvid, da obstaja anemija, se vidi po
brazdah na notranji strani roke. Siguren znak anemije, kadar so le te blede, kot okolna koţa.
Katja Vide: Vloga medicinske sestre pri pacientki z anemijo
11
Ta bledica se pojavi tudi na korenu nohta. Med drugimi je dober znak anemije tudi bledica
vidljivih sluznic: usta, ţrelo, ustnice in veke.
Simptomi so odvisni tudi od hitrosti razvoje anemije. Počasi razvijajočo se anemijo je mogoče
dobro prenašati, vse dokler ne doseţe hujše oblike; nenaden razvoj anemij pa povzroča
takojšne simptome (Smith, 2004, str. 86).
Pri ţenskah se pogosto pojavijo motnje menstrualnega ciklusa. Menstruacija lahko izostane
(amenoreja) ali pa so krvavitve izredno močne (menoragija). Pogosta je izguba spolne potence
(Kocijančič, Mrevlje, 2005, str. 1058).
2.4 Diagnostični program
Določanje anemije zgolj na osnovi zmanjšanega hematokrita in/ali zmanjšane koncentracije
hemoglobina ni dovolj in lahko privede do zmot. Potrebno je, da se v nosečnosti ocenijo
eritrociti tudi morfološko, kar najpogosteje naredimo z avtomatiziranimi metodami. Za
nadaljnjo opredelitev anemije je potrebno določiti tudi število trombocitov in levkocitov,
določitev krvne skupine, Rh faktorja in indirektni Coombsov test (Zver, 2008, str.3).
Uporabljajo se naslednje diagnostične metode:
anamneza,
klinični pregled,
temeljne laboratorijske preiskave,
specialne laboratorijske preiskave,
instrumentalne preiskave.
2.4.1 Anamneza
Za ugotavljanje vzroka anemije je pomembna skrbna anamneza, katero pridobimo s
postavljanjem ciljnih vprašanj pacientu samemu ali osebah, ki bolnika poznajo. Z anamnezo
ugotovimo simptome, ki se pri bolniku pojavljajo in bi lahko kazali na tovrstno bolezen.
Katja Vide: Vloga medicinske sestre pri pacientki z anemijo
12
Bolnika sprašujemo po znakih osnovne bolezni, njegovih predhodnih boleznih, operacijah in
glede na to da je bolezen lahko dedna, moţnosti pojava anemije v druţini in širšem sorodstvu.
Pri ugotavljanju anemije je pomembno povprašati o prehrambenih navadah bolnika, in sicer
uţivanja hrane bogate z ţelezom ter moţnosti opredelitve k vegetarijanstvu. Potrebno je
poznati bolnikovo poklicno dejavnost, ter poizvedeti ali bolnik jemlje katero od zdravil. Pri
ţenskah je zelo pomembno poizvedeti o mesečnih menstruacijah, in sicer jakosti krvavitev in
trajanju. Pozorni moramo biti na podatke o krvavitvah iz prebavil in rodil.
2.4.2 Klinični pregled
Pri klinični preiskavi bolnika posveti zdravnik posebno pozornost barvi koţe in vidnih
sluznic. Normalna barva koţe je odvisna od količine pigmenta melanina v celicah epidermisa,
debeline in prekrvavitve koţe ter koncentracije hemoglobina v krvi. Pri anemiji so koţa in
sluznice bolj ali manj blede. Bledica je najpomembnejši klinični znak anemije. Za oceno
bledice ne zadostuje samo ocena koţe obraza, sočasno se oceni tudi jakost barve koţe dlani,
predvsem koţnih gub. Pomembna je ocena vidnih sluznic, predvsem ustnic, dlesni in veznic.
Izkušen zdravnik lahko z opazovanjem koţe in sluznic pribliţno oceni stopnjo anemije. Poleg
bledice je pri anemiji lahko spremenjena tudi barva koţe. Pri hemolitičnih anemijah je koţa
bolj ali manj bleda in rumena, pri hujši megaloblastni anemiji pa je koţa nekoliko citronasto
rumena.
Za razlikovanje anemij so pomembne tudi druge spremembe v koţi. Pikčaste in večje koţne
krvavitve so največkrat posledica zmanjšanega števila trombocitov (trombocitopenija). V tem
primeru gre lahko za anemijo, ki jo spremlja trombocitopenija. Poleg koţe je pomemben tudi
izgled nohtov. Pri anemiji zaradi pomanjkanja ţeleza se lahko pojavijo prečne brazde. Nohti
postanejo krhki, v hujših primerih so sploščeni. Isti pomen imajo razpoke oz. ragade v ustnih
kotih. Pri perniciozni anemiji so lahko sploščene papile sluznice jezika. V hujših primerih je
jezik rdeč in gladek. Bolniki običajno toţijo, da jih peče jezik. Anemija je pogost simptom
bolezni, pri katerih so povečane periferne bezgavke in vranica ter jetra. Pri hujših anemijah je
srce običajno razširjeno. Delovanje ţe poprej okvarjenih ledvic se zaradi anemij še poslabša.
Pri ţenskah je izostanek mesečnega perila (amenoreja) včasih posledica anemije. Telesna
temperatura je lahko nekoliko povišana, vendar običajno ne preseţe 38° C.
Katja Vide: Vloga medicinske sestre pri pacientki z anemijo
13
2.4.3 Laboratorijske preiskave
Laboratorijske preiskave predstavljajo objektivni pristop v postavljanju in potrditvi diagnoze
večine hematoloških bolezni. Laboratorijsko - diagnostični pristop se navezuje na diagnozo,
postavljeno na osnovi skrbno vzete anamneze in kliničnega pregleda. Cilj laboratorijske
obravnave je potrditi ali izključiti ţe postavljeno diagnozo (Sherblom Matteson, 2003,
str. 257).
2.4.3.1 Krvna slika
Krvna slika imenujemo kvantitativne in kvalitativne preiskave celic v periferni krvi.
Razdelimo jo na rdečo in belo krvno sliko ter število trombocitov. Za pravilno vrednotenje je
pri sumu na bolezen krvotvornih organov potrebno vedno napraviti celotno krvno sliko. Za to
preiskavo se vzame kri iz večjih ţil dovodnic (ven).
Rdeča krvna slika da podatke o hematokritu, številu eritrocitov, koncentraciji hemoglobina,
številu retikuciklov, o absolutnih vrednostih eritrocitov ter o kvalitativnih spremembah
eritrocitov v razmazu krvi.
Hematokrit (Ht) je razmerje med volumnom stisnjenih eritrocitov in cele krvi. Rezultat se
izrazi z delom celote.
Absolutne vrednosti eritrocitov (eritrocitni indeksi) so številni podatki za značilnost
eritrocitov, kot sta velikost (volumen) in obarvanost (količina in koncentracija hemoglobina v
eritrocitu). Z njimi si pomagamo pri opredelitvi posameznih vrst anemij. Eritrocitni indeksi so
povprečni volumen eritrocitov (PVE ali MCV), povprečna količina hemoglobina v eritrocitih
(PHE in MCH) in povprečna koncentracija hemoglobina v eritrocitih (PKHE ali MCHC).
Bela krvna slika – v belo krvno sliko sodijo število levkocitov ter deleţ oz. absolutno število
posameznih vrst levkocitov – t.i. diferencialna bela krvna slika.
Število trombocitov – trombocit so najmanjše krvne celice, njihovo štetje je relativno
zamudno in teţavno, ker so nagnjeni k hitremu razpadanju in zlepljanju.
Katja Vide: Vloga medicinske sestre pri pacientki z anemijo
14
2.4.3.2 Sedimentacija eritrocitov
Kri je v fizikalnem smislu tekočina, v kateri so suspendirane celice, številčno pomembni so
predvsem eritrociti. Če dodamo krvi sredstvo proti strjevanju, tako da ostane tekoča, se bodo
čez čas zaradi teţe eritrociti pričeli posedati na dno navpično postavljene graduirane pipete.
Ta pojav imenujemo sedimentacija eritrocitov. Odvisna je od števila, teţe in oblike
eritrocitov. Zaradi tega je pri anemijah pospešena. V nosečnosti in verjetno v starosti je
pospešena sedimentacija lahko fiziološka. Vrednosti, višje od 13 mm na uro za moškega in 21
mm na uro za ţensko, so verjetno znak bolezenskega dogajanja (Kocijančič, Mrevlje, 2004,
str. 1047).
2.4.3.3 Coombsov test
S tem testom ugotavljamo protitelesa proti eritrocitnim antigenom, ki so vezana na površini
eritrocitov (direktni Coombsov test) oziroma prisotnost prostih protiteles v plazmi (indirektni
Coombsov test). Direktni Coombsov test se izvede tako, da se bolnikovim eritrocitom doda
antigenski serum. Test je pozitiven, če se protitelesa iz antiglobulinskega seruma veţejo s
protitelesi na membrani eritrocitov in s tem povzroča aglutinacijo (zlepljenje). Direktni
Coombsov test je pomemben pri opredeljevanju imunskih hemolitičnih anemij.
Prosta neaglutinirajoča protitelesa v serumu ugotovimo z idirektnim Coombsovim testom,
kateri je pomemben pri ugotavljanju morebitnih protiteles proti eritrocitom pri bolnikih, ki
prejemajo transfuzije in pri ugotavljanju morebitnih protiteles proti eritrocitom pri bolnikih, ki
prejemajo transfuzijo in pri ugotavljanju hemolitične bolezni novorojenčka.
2.4.3.4 Preiskava kostnega mozga
Citološka preiskava kostnega mozga je ena najpomembnejših preiskav v klinični
hematologiji. Za pregled in oceno kostnega mozga se napravi punkcija, s katero dobimo
vzorec tkiva za citološko analizo. Ena od indikacij za punkcijo kostnega mozga je
nepojasnjena anemija. Pri odraslem se kostni mozeg punktira v predelu zadnjega trna
črevnice, lahko tudi sprednjega trna črevnice ali prsnice. Včasih je potrebno narediti tudi
biopsijo kostnega mozga, da dobimo vzorec za histološki pregled.
Katja Vide: Vloga medicinske sestre pri pacientki z anemijo
15
2.5 Preprečevanje slabokrvnosti
Priporoča se uţivanje hrane, ki vsebuje:
ţelezo (govedina, ţitarice, jajca, špinača, suho sadje),
folno kislino (fiţol, govedina, brstični ohrovt, brokoli, beluši) in
vitamin C za boljšo absorpcijo ţeleza iz prebavil (surova zelenjava, limone in
pomaranče).
Poleg tega se svetuje tudi jemanje prehranskih dopolnil, ki vsebujejo ţelezo in vitamine,
posebej folno kislino.
Danes se ţe rutinsko priporoča uţivanje folne kisline, zlasti prvih 12 tednov nosečnosti, po
moţnosti pa ţe pred načrtovano zanositvijo. Na voljo je v lekarnah brez recepta v obliki
tablet. Folna kislina je ţivljenjsko pomemben vitamin, ki ga telo samo ne proizvaja, prav tako
si ne ustvari zaloge. Pomembna je za sintezo nukleinskih kislin, pretvorbo nekaterih
aminokislin ter tvorbo in pravilno delovanje krvnih telesc. Pomanjkanje folne kisline povzroči
slabokrvnost, v zelo zgodnjem obdobju nosečnosti pa lahko privede do nepravilnega zapiranja
hrbteničnega kanala (nevralne cevi). Posledica tega je lahko huda telesna ali duševna
prizadetost otroka (Pokorn, 2003, str. 170).
2.6 Zdravljenje najpogostejših anemij
Kadar je anemija ţe razvita, je potrebno zdravniško zdravljenje z ustreznimi zdravili.
Ključnega pomena je ustrezna prehrana ter dodatki vitaminov in mineralov. Najpomembnejša
mikrohranila, ki jih moramo vnesti v telo so: ţelezo, vitamin B12 in folna kislina (predvsem v
nosečnosti), vitamin B6 in B2, vitamin C in baker. Ţelezo se nahaja v govejem mesu, jetrih,
posušenem sadju, sardelah, jedilni čokoladi, polnozrnatih ţitih, itd... Dokazano je, da se
ţelezo iz ţivalskih virov hitreje vsrka kot ţelezo iz rastlin, zato je potrebno rastlinske hrane za
isti učinek uţivati nekoliko več in na to morajo še posebaj biti pozorni vegetarijanci.
Vitamin C in baker pomagata telesu vsrkati ţelezo, zato je pomembno, da se pri obrokih pije
sok iz citronskega sadja, baker pa se dodaja v obliki multivitaminskih pripravkov.
Katja Vide: Vloga medicinske sestre pri pacientki z anemijo
16
Poleg vsebnosti ţeleza v hrani je potrebno biti pozoren tudi na snovi, ki zmanjšujejo
absorpcijo ţeleza. To so fitati in beljakovine v zelenjavi, neoluščenih ţitih in oreščkih, kalcij
in fosfor v mleku ter tanin in kofein v pravem čaju in kavi. Glede na vsa ta dejstva, se govori
o teoriji o špinači, ki naj bi bila dobra zelenjava proti slabokrvnosti. Špinača vsebuje fitate,
zato je absorpcija ţeleza oteţena. Tudi uţivanje kalcija, bodisi v mleku in mlečnih izdelkih,
bodisi v obliki vitaminsko-mineralnih pripravkov, skupaj z ţelezom moti vsrkanje le tega.
Folna kislina se nahaja v citronskem sadju, gobah, zeleni zelenjavi, jetrih, jajcih, mleku,
pšeničnih kalčkih, pivskem kvasu, bučah, itd.. Priporočljivo je uţivanje sveţega sadja in
zelenjave, saj svetloba in toplota uničita folno kislino.
Tudi v lekarni je na voljo kar nekaj pripravkov, tudi brez recepta, ki so priporočljivi za
preprečevanje in zdravljenje slabokrvnosti. Načeloma se pripravke z ţelezom uţiva na prazen
ţelodec s pomarančnim sokom. Potrebno je biti pozoren na to, da pretirana uporaba ţelezovih
dodatkov lahko povzroči zasičenost z ţelezom in posledično teţke stranske učinke. Zato je
zelo pomembno, da se za nakup ljudje odločajo v lekarnah z sočasnim nasvetom farmacevta.
Zdravnik se odloči, glede na vrsto in vzrok anemije, koncentracijo hemoglobina in teţave, ali
bolnik potrebuje zdravljenje in katera oblika zdravljenja je zanj najprimernejša. Za zdravljenje
anemije obstajajo učinkovita zdravila, ki pomembno izboljšajo kakovost bolnikovega
ţivljenja in zmanjšajo tveganje za nastanek različnih zdravstvenih zapletov.
Od pripravkov za zdravljenje bolezni krvi in krvotvornih organov zdravniki najpogosteje
predpisujejo antitrombotike in pripravke za zdravljenje slabokrvnosti. Od slednjih
predpisujejo v glavnem pripravke z ţelezom in eritropoetin. Ţelezo, vitamin B12 in folna
kislina so nujno potrebni za nastajanje rdečih krvnih celic v kostnem mozgu in učinkovit
prenos kisika po telesu. Pomanjkanje teh snovi lahko anemijo povzroči ali pa dodatno
poslabša. Ţelezo, vitamin B12 ali folno kislino lahko predpiše samo zdravnik, ki tudi oceni
potrebe bolnika s predhodnimi ustreznimi preiskavami.
Pri anemijah zaradi pomanjkanja ţeleza mora bolnik uţivati ţivila z visokouporabnim
ţelezom. Ţelezo je v govedini, drobovini, piščančjem mesu in v nekaterih ribah. Pomembno
je, da uţivamo dovolj zelenjave (grah, fiţol), sadja in ţitaric. Vso zelenjavo moramo uţivati
skupaj z mesom, saj je sicer vsrkavanje ţeleza iz rastlin le minimalno (Debenjak, 2004,
str. 157).
Katja Vide: Vloga medicinske sestre pri pacientki z anemijo
17
Največkrat pa le pravilna prehrana ni dovolj za ozdravljenje anemije zaradi pomanjkanja
ţeleza. Takrat se zdravnik odloči za zdravljenje s pripravki ţeleza. Pripravke ţeleza se daje v
obliki kapljic ali tablet, običajno v kombinaciji s folno kislino. Ţelezovi preparati so
neprijetnega okusa, najbolje je, da se uţivajo na prazen ţelodec s kozarcem vode
(Pokorn, 2003, str. 168).
Včasih se pojavijo teţave, kot so slabost v ţelodcu, bruhanje, zaprtje in driske. Stranski
učinki so pogosto vzrok za nedoslednost pri jemanju zdravil, zato je v redkih primerih
potrebno parenteralno zdravljenje. Parenteralne pripravke ţeleza dajejo globoko v mišico ali
v ţilo. Injekcije ţelezovih pripravkov v mišico so boleče, pri dajanju ţeleza v veno pa lahko
pride do anafilaktične reakcije, običajno po prvih mililitrih ali v celokupnem odmerku kot
intravensko infuzijo. Zdravljenje je ustrezno, če se koncentracija hemoglobina povečuje za
8 g/l na teden. Z oralnim zdravljenem nadaljujemo še 3 mesece po izboljšanju anemije. V
izjemnih primerih pri hujši anemiji zaradi pomanjkanja ţeleza, zlasti tik pred porodom,
zdravimo tudi s transfuzijo.
Poleg pravilne prehrane in zdravljenja z ţelezovimi pripravki je pomemben tudi počitek in
redna kontrola ţeleza in hemoglobina v krvi.
Prognoza anemije zaradi pomanjkanja ţeleza je odvisna od vzroka za pomanjkanje ţeleza. Če
vzroka ni mogoče odstraniti, je potrebno trajno ali občasno zdravljenje z ţelezom.
Ţenske z dokazano anemijo zaradi pomanjkanja ţeleza, ki ţelijo zanositi, je potrebno zdraviti
s pripravki ţeleza še pred zanositvijo. Ţenske je potrebno opozoriti na spremembo barve blata
zaradi zdravil, nelagodje s strani prebavnega trakta in zaprtje. SZO priporoča dodajane 30 do
60 mg ţeleza na dan nosečnicam z normalno zalogo ţeleza in 120 do 240 mg na dan
nosečnicam z zmanjšano zalogo ali brez zalog ţeleza.
Ali potrebujejo dodatno ţelezo vse nosečnice, ni v celoti razjasnjeno. Eden od predlogov za
ugotavljanje nosečnic, pri katerih obstaja večje tveganje za razvoj anemije zaradi
pomanjkanja ţeleza, je določanje koncentracije feritina v prvem trimesečju. Mejna
koncentracija za dodajanje ţeleza v nosečnosti je koncentracija serumskega feritina, manjša
od 50 μg/l, medtem ko nosečnice s koncentracijo serumskega feritina, večjo od 80 μg/l,
najverjetneje ne bodo potrebovale dodajanja ţeleza (Premru Sršen, 2002, str.24).
Katja Vide: Vloga medicinske sestre pri pacientki z anemijo
18
Sideropenično anemijo zdravimo predvsem s preparati ţeleza (peroralno in v hujših primerih
parenteralno), moramo pa tudi odstraniti vzrok, zaradi katerega je anemija nastala. Ker je
najpogosteje posledica okultnih (prikritih) krvavitev, je ne moremo za stalno ozdraviti in
napolniti zalog ţeleza, če krvavitev ne preneha.
Pomanjkanje vitamina B12 se zdravi nadomestno z intramuskularnimi injekcijami
hidroksikobalamina ali ciankobalamina. Intenzivnemu obdobju zdravljenja, ki traja 7 do 14 dni,
sledi vzdrţevalno zdravljenje, ki je doţivljensko. Počutje bolnikov se izboljša ţe po nekaj dneh,
sluznica jezika ozdravi v nekaj tednih, delno izboljšanje v osrednjem ţivčevju pa je pričakovati v
prvih šestih mesecih. Pomembna je pravilna prehrana, ki naj vključuje zadostno količno mesa,
mleka in jajc.
Zdravljenje s transfuzijo krvi - transfuzija krvi je postopek, v katerem prejemnik
dobi konzervirano kri ali posamezne krvne sestavine. Kronično anemijo, ki je posledica
zmanjšanega tvorjenja eritrocitov, njihove povečane razgradnje ali kombinacije obeh, je
včasih treba popraviti s transfuzijo koncentriranih eritrocitov. Dobra lastnost transfuzije je, da
se raven hemoglobina dvigne hitro, slabost pa ta, da je to predvsem kratkoročna rešitev.
Druge teţave, ki lahko nastanejo ob transfuziji, so: prenos okuţb s krvjo, preobčutljivostne
reakcije, zavrnitvene reakcije ali pa se posledice pokaţejo pozneje zaradi kopičenja ţeleza v
različnih tkivih in organih po telesu. Pri bolnikih s KLB so transfuzije manj zaţelene, saj v
primeru končne ledvične odpovedi povečajo moţnosti zapletov pri morebitni transplantaciji
ledvice.
Zdravljenje z rekombinantnim humanim eritropoetinom (r-HuEPO)
Eritropoetin je hormon, ki deluje kot glavni, če ne celo edini regulator tvorbe rdečih krvničk
in zavira njihov propad. Tvori se v ledvicah, jetrih, slinavkah in morda tudi v makrofagih
vranice in kostnega mozga. Sintezo uravnava negativna povratna zveza, ki vključuje
koncentracijo kisika, količino eritropoetina in hitrost tvorbe rdečih krvničk. Doslej so pri
človeku uporabili r-HuEPO kot učinkovito zdravilo pri bolnikih s kronično ledvično
odpovedjo, zlasti pri tistih na dializi. Učinkovitost r-HuEPO pri zdravljenju anemije pri
bolnikih z aidsom, pri bolnikih z revmatoidnim artritisom ali pri malignih obolenjih je še v
fazi raziskovanja (Kornhauser - Cerar, Anţič, 1994).
Katja Vide: Vloga medicinske sestre pri pacientki z anemijo
19
Glavni vzrok za nastanek anemije pri KLB (kronična ledvična bolezen) je zmanjšano
nastajanje in izločanje hormona eritropoetina. Epoetini so rekombinantni eritropoetini oz.
sintetični hormoni, pridobljeni z genetsko tehnologijo. Prav uvedba zdravljenja z epoetini v
80-ih letih prejšnjega stoletja je revolucionarno izboljšala kakovost ţivljenja bolnikov s
končno odpovedjo ledvic.
Zdravljenje idiopatične avtoimunske hemolitične anemije s toplimi protitelesi
Zdravljenje blage ali kompenzirane AIHA ni potrebno, pri drugih pa se odločajo za
zdravljenje z glukokortikoidi ki zmanjšajo proizvodnjo avtoprotiteles. Če je zdravljenje
neuspešno ali pa je za vzdrţevanje remisije potreben prevelik odmerek glukokortikoidov, se
pri mlajših bolnikih odločijo za splenektomijo. Pri polovici takih bolnikov zdravljenje ni več
potrebno ali pa za vzdrţevnje remisije zadošča manjši odmerek glukokortikoidov (Boţjak,
2006, str. 15).
Zdravljenje apalastične anemije
Najprej se moramo prepričati, če je bolnik na delovnem mestu ali drugače izpostavljen
kemičnim spojinam, ki so lahko vzrok AA, tako tudi za zdravila. Pri poskusu zdravljenja s
presaditvijo kostnega mozga so ugotovili, da ni potrebna presatitev kostnega mozga, ker si
lahko lastni kostni mozeg opomore.
Katja Vide: Vloga medicinske sestre pri pacientki z anemijo
20
3 VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI PACIENTU Z ANEMIJO
3.1 Opredelitev poklica medicinske sestre in lik medicinske sestre
Definicija medicinske sestre – ICN (International Council of Nurses)
Medicinska sestra je oseba, ki je končala program bazične splošne izobrazbe za medicinske
sestre in ji je pristojni organ podelil pravico opravljati zdravstveno nego v njeni/njegovi
deţeli. Bazična izobrazba medicinske sestre je formalno priznan program študija, ki
zagotavlja široko in trdno osnovo za splošno prakso zdravstvene nege, za vodstveno vlogo in
za postbazično izobraţevanje na specialnih ali zahtevnejših področjih zdravstvene nege
(Razširjeni strokovni kolegij za zdravstveno nego pri Ministrstvu za zdravstvo in Zbornica
zdravstvene nege Slovenije - RSK ZN in ZZN, 1996).
Medicinska sestra je oseba, ki pomaga zdravemu ali bolnemu v tistih aktivnostih, ki
pripomorejo k ohranitvi zdravja, vrnitvi zdravja ali mirni smrti, in bi jih le-ta opravil
samostojno, če bi imel za to potrebno moč, voljo in znanje (Henderson, 1957).
Odgovornost in strokovnost medicinske sestre
Medicinska sestra je odgovorna za negovalni proces in za proces dodelitve varovanca članom
negovalnega tima v zdravstveni negi ter za kontinuirano zdravstveno nego. Medicinska sestra
samostojno ali po naročilu, sistematično in skladno po sodobni metodi procesa zdravstvene
nege določa potrebo po zdravstveni negi in jo analizira. Naredi individualni načrt zdravstvene
nege in načrtuje potrebne negovalne intervencije, izvaja dejavnost zdravstvene nege sama ali
pa izvajanje določa in sama usklajuje. Če je potrebno se posvetuje z drugimi strokovnjaki ali
varovanca k njim napoti, nadzira delovanje zdravstvene nege ter vrednoti in usklajuje
negovalni plan skladno z določenimi potrebami (RSK ZN in ZZN, 1996).
Delovanje medicinske sestre
Medicinska sestra ima samostojno funkcijo v zdravstveni negi zdravih in bolnih
posameznikov, druţin, skupin in skupnosti. V dogovorjenem obsegu deluje in sodeluje v
diagnostično-terapevtskem procesu v sodelovanju z zdravnikom. Njena funkcija je odvisna od
odločitve za pričetek posega, pri izvedbi pa je samostojna.
Katja Vide: Vloga medicinske sestre pri pacientki z anemijo
21
Medicinska sestra opravlja svoje delo v:
splošnih in specialističnih enotah zdravstvenega varstva,
bolnišničnih enotah zdravstvenega varstva,
socialno-varstvenih zavodih,
vzgojno-izobraţevalnih zavodih,
vzgojno-varstvenih zavodih,
širših druţbenih dejavnostih in
enotah zdravstvene sluţbe v izrednih razmerah.
Dela in naloge medicinske sestre zahtevajo ustrezne psihofizične sposobnosti in osebnostne
lastnosti, ki omogočajo human in odgovoren odnos do posameznika, druţine, skupine in
druţbene skupnosti. Strokovno znanje, natančnost, sposobnost kritič nega presojanja in
kreativnega reševanja problemov, komunikativnost in pozitivna naravnanost so pogoj za
uspešno opravljanje zdravstvene nege (Cibic et al, 1997, str. 21).
Naloge medicinske sestre so po dokumentu Razmejitev zdravstvene nege opredeljene kot:
preventivne,
negovalne, spremljajoče,
svetovalne,
poučevalne,
diagnostične,
terapevtske,
administrativne,
sporočilne,
koordinirajoče in
oskrbne.
Preventivne in zdravstveno vzgojne naloge
Medicinska sestra seznanja celotno populacijo z aktualnimi zdravstvenimi problemi in
aktivnostmi za ohranjanje in izboljšanje zdravja, opazuje in odkriva posebna odstopanja od
zdravja pri rizičnih skupinah varovancev, simptome bolezni pri bolniku, reakcije na bolezen
pri varovancu in odkriva ovire na fizičnem, duševnem in socialnem področju. Skrbi za
uresničevanje pravic varovancev, obvešča in obravnava varovanca glede bivanja v ustanovi,
Katja Vide: Vloga medicinske sestre pri pacientki z anemijo
22
sodelovanja pri zdravljenju, pravic in dolţnosti, nalog, funkcij in strokovnosti poklicnih
delavcev v zdravstvu ter raziskav v zdravstveni negi. Obvešča varovanca o sestavi in
delovanju zdravstvenega varstva in dejavnosti kot sistemov. Zagotavlja zdravstveno nego
varovanca s posebnim poudarkom na zdravstveni vzgoji in svetuje glede dejavnosti
zdravstvene nege.
Poročanje in dokumentiranje
Medicinska sestra sodeluje pri interdisciplinarni obravnavi varovanca in poroča o
zdravstvenem stanju varovanca zaradi analize potreb, izdelave in vrednotenja individualnega
načrta. Poroča dejstva in dogovore glede zdravstvenega stanja, analize potreb in negovalnega
načrta varovanca zdravstvenemu timu in medicinskim sestram, ki zdravstveno nego
prevzamejo in z njo nadaljujejo. Sodeluje pri pogovorih zdravstvenega tima o varovancu.
Dokumentira dejstva in dogovore v negovalni in medicinski dokumentaciji varovanca.
Dokumentira tudi dejstva in dogovore glede potreb po zdravstveni negi in njenimi
aktivnostmi (Pajnkihar, 1999).
Dela in naloge medicinske sestre zahtevajo ustrezne psihofizične sposobnosti in osebne
lastnosti, ki omogočajo human in odgovoren odnos do varovanca in druţbene skupnosti.
Strokovno znanje, natančnost, sposobnost kritičnega presojanja in ustvarjalno reševanje
problemov, komunikativnost in primerna stopnja optimizma so pogoj za uspešno opravljanje
zdravstvene nege (Cibic et al., 1997, str. 22).
3.1.1 Zdravstveno vzgojno delovanje medicinske sestre pri pacientu z anemijo
Zdravstveno vzgojno delo ima vedno preventiven cilj. Zdravstvena vzgoja je torej skupek
vzgojnih dejavnosti in informacij, ki ljudi osveščajo o potrebnosti ohranjanja zdravja, kako ga
doseči, kaj storiti, da bi ostali zdravi in kako poiskati pomoč, kadar jo potrebujejo (Hoyer,
2005, str. 6).
Kodeks medicinskih sester opredeljuje odgovornost medicinske sestre za krepitev zdravja in
preprečevanje bolezni ter odgovornost za spodbujanje in podporo akcijam v prid zdravstvenih
in socialnih potreb ljudi.
Katja Vide: Vloga medicinske sestre pri pacientki z anemijo
23
Medicinske sestre kot ključne zdravstvene delavke v skupnosti, šoli in na delavnem mestu
igrajo pomembno vlogo pri učenju, spodbujanju, negovanju bolnika.
Potrebno se je zavedati, da je nosečnost posebno obdobje, ko ţenske morajo največ svoje
pozornosti nameniti zdravemu načinu ţivljenja, pravilni uravnoteţeni prehrani in se izogibati
škodljivim dejavnikov, ki bi lahko škodili zdravju in razvoju otroka.
Medicinska sestra mora pri svojem poklicnem poslanstvu upoštevati, da so različni cilji
primerni za različne ljudi. Zdravstvena vzgoja se ne nanaša le na fizično zdravje, temveč tudi
na mentalno in emocionalno. Je proces, ki traja vse ţivljenje, od rojstva do smrti. Zdravstveni
vzgojitelji naj bi bili vzor zdravega vedenja. Medicinska sestra kot zdravstveni vzgojitelj nudi
pomoč zdravim ljudem, da se naučijo preprečevati zdravstvene teţave, nauči slediti
zdravnikovim navodilom in pouči, da socialni in finančni pogoji vplivajo na zdravje in na
pričakovano ţivljenjsko dobo. Zdravstvena vzgoja vključuje usposabljanje ljudi, da lahko ti
sami sprejemajo zdravstvene odločitve, ki njihovo obnašanje in ţivljenjski stil spremenijo na
boljše (Gooding et al., 1997, str. 18).
Vloga izobraţene in izurjene medicinske sestre ni le preprečevanje bolezni, promocija zdravja
in upravljanje na področju zdravstvenih sluţb, temveč tudi na področju zagovorništva in
svetovanja (Kalčič, 1997, str. 90).
Medicinska sestra mora biti, kot vzgojiteljica vzor ljudem, ki ji bodo verjeli le, če bo tudi
sama upoštevala navodila, o katerih govori. Nikoli ne gre pozabiti, da je delavno mesto
povsod, kjer smo v vlogi vzgojitelja, tudi na srečanjih, ko se proslavlja (Hoyer, 2005, str. 92).
Nacionalna zdruţenja medicinskih sester bi morala v prihodnosti še učinkovitejše skupaj z
vladnimi in nevladnimi telesi načrtovati programe v okviru skupnosti, ki promovirajo zdrav
način ţivljenja, vnaprej preprečevati probleme, identificirati in skrbeti za skupine prebivalcev,
ki so še posebej ogroţeni, med katere spadajo tudi nosečnice.
Katja Vide: Vloga medicinske sestre pri pacientki z anemijo
24
3.1.2 Definicija zdravstvene vzgoje
Definicij zdravstvene vzgoje je več. V našem prostoru se je najbolj uveljavila definicija, ki
pravi, da je zdravstvena vzgoja proces učenja z oblikovanjem pozitivnih stališč, navad, oblik
obnašanja in ne le znanje o zdravem načinu ţivljenja. Je pomoč ljudem, da podane
informacije razumejo, razjasnijo svoja stališča ali oblikujejo nova; se naučijo in spoštujejo
nove vrednote in so pripravljeni na spopad z nekaterimi zdravju škodljivimi razvadami (Zver,
2000, str. 7).
Zdravstvena vzgoja je permanenten proces. Človeka spremlja vse ţivljenje, v različnih
obdobjih zdravja in bolezni. Glede na to jo delimo na tri ravni: primarno, sekundarno in
terciarno raven zdravstvene vzgoje (Zver, 2000, str. 8).
Zdravstvena vzgoja je del splošne vzgoje in pomemben dejavnik napredka posameznika in
skupnosti. Lahko bi rekli, da je zdravstvena vzgojenost tudi odraz splošne izobrazbe in kulture
posameznika ter celotnega naroda (Hoyer, 2005, str. 1).
V zdravstveni vzgoji si prizadevamo, da bi vsak posameznik, pa tudi druţba, sprejeli zdravje
za največjo vrednoto, izoblikovali pozitivna stališča do zdravja in jih v ţivljenju tudi
uresničili. Posameznik mora poznati dejavnike, ki pozitivno vplivajo na zdravje, kot so npr.
pravilna prehrana, telesna dejavnost, duševno ravnovesje in ravnoteţje med delom,
sprostitvijo ter počitkom.
3.1.3 Cilji zdravstvene vzgoje
Cilj zdravstvene vzgoje je pozitivno vplivati na posameznike, da aktivno sodelujejo in
prevzamejo odgovornost za lastno zdravje. Lahko bi rekli, da je cilj zdravstvene vzgoje
aktiven posameznik in s tem skupnost, ki pozna zdravje, dejavnike tveganja in se zna ter ţeli
boriti za svoje zdravje in zdravje skupnosti (Hoyer, 2005, str.7). Zato jih moramo znati
ustrezno motivirati in jim posredovati prave informacije. Pacient mora pri svoji obravnavi
aktivno sodelovati in soodločati. Pomembno je, da skozi interaktivno delo s pacientom
opredelimo vzajemno sodelovanje, spodbudimo zaupanje in spoštovanje ter na podlagi
pričakovanj oblikujemo skupne cilje. V omenjen proces razen pacienta vključimo še njegove
Katja Vide: Vloga medicinske sestre pri pacientki z anemijo
25
svojce, ki mu pomagajo, da laţje doseţe zastavljene cilje. Razen sodelovanja med medicinsko
sestro, pacientom in njegovimi svojci, enakovredno vključujemo še ostale člane
multidisciplinarnega tima, kar je odvisno od posameznika, njegovih značilnosti in potreb.
Zatorej moramo poudariti, da mora biti pristop k takšnemu posamezniku celosten, obravnava
pa individualno prilagojena. Bistveno je, da medicinska sestra ţe ob pričetku obravnave oz.
interaktivnega dela, s pomočjo empatije, znanja in spretnosti pravilno oceni potrebe
posameznika po zdravstveni negi in zdravstveni vzgoji. Pri tem lahko izbere katerikoli
teoretični pristop (npr. vzorci funkcionalnega zdravja po Marjory Gordon, ocena stopnje
samooskrbe po D. E. Orem ali 14 osnovnih ţivljenjskih aktivnosti po Virginiji Henderson
ipd.), kar predstavlja teoretično znanstveno podlago, ki omogoča celosten in individualni
pristop.
3.1.3.1 Cilji zdravstvene vzgoje nosečnice
Cilj sodobne zdravstvene vzgoje je spodbujanje k doseganju dobrega zdravja, boriti se proti
boleznim s pomočjo lastnih akcij in naporov, izvajati samopomoč, vzajemno pomoč in
domačo oskrbo ter poiskati zdravniško pomoč, kadar je ta potrebna. Medicinska sestra
zdravstveno – vzgojno deluje v smeri zastavljenih dolgoročnih ciljev zdravstvene vzgoje
nosečnice za ohranjanje in krepitev zdravja. Uspešno delovanje zdravstvene vzgoje med
medicinsko sestro in pacientom je v veliki meri odvisno od njunega sodelovanja.
Cilji so:
pravočasno, pravilno in popolno informirati nosečnice o načinu krepitve in ohranjanja
lastnega zdravja in zdravja razvijajočega otroka,
motiviranje nosečnice in druţbe do take stopnje, da si bodo zavestno prizadevale
ohraniti lastno zdravje in zdravo ţivljenjsko okolje in da bodo aktivno sledili
sodobnim preventivnim ukrepom,
razvijanje telesne in duševne sposobnosti za doţivljanje vrednote zdravja ter to stalno
prenašati tudi na svoje okolje ter
dejaven pacient z anemijo (nosečnica z anemijo), ki pozna svoje zdravje in pomen
ohranjanja dobrega zdravja ter dejavnikov tveganja za razvoj in poslabšanje bolezni
pri sebi (npr. nezdrava prehrana), ki vpliva na razvoj otroka in v okolju (npr. stres)
Katja Vide: Vloga medicinske sestre pri pacientki z anemijo
26
3.1.4 Področja delovanja zdravstvene vzgoje
Medicinska sestra v zdravstveni vzgoji deluje na treh področjih:
A. primarno,
B. sekundarno in
C. terciarno področje.
A. Zdravstvena vzgoja na primarni ravni
Zdravstvena vzgoja na primarni ravni je namenjena zdravemu prebivalstvu. Njena ključna
naloga je obveščati ljudi o dejavnikih, ki ogroţajo zdravje in so značilni za določen prostor in
čas. Raven te vzgoje uporablja sredstva mnoţičnega obveščanja, ki zajamejo največji krog
ljudi. Zdravstveni delavci ţelimo doseči ravnanje, ki krepi zdravje in tako preprečuje
obolevanja. Ţelimo doseči čim višjo stopnjo zdravstvene prosvetljenosti, zainteresiranosti ter
motivacijo in odgovornost za lastno zdravje.
Na primarnem področju medicinska sestra pri nosečnicah z anemijo oziroma slabokrvnostjo
deluje posredno, saj odkriva in išče epidemiološke podatke o anemiji v populaciji. Posreduje
informacije o anemiji, kako jo preprečiti in ohraniti zdravje. Pomembno je, da se ţenska pred
načrtovanjem otroka posveti v poizvedovanje kakšne so njene dedne predispozicije glede na
bolezni in se temu primerno poučijo.
B. Zdravstvena vzgoja na sekundarni ravni
Zajema rizične skupine prebivalstva, vendar še zmeraj zdrave ljudi. Njena naloga je opozarjati
na nevarnosti za zdravje, ki izhajajo iz delovnega ali ţivljenjskega okolja ali iz značilnosti
ţivljenjskega obdobja. Ljudi opozarjamo tudi na prve znake obolenja in jih tako pripravimo
na pravočasno ter pravilno ukrepanje, da ne pride do ogroţanja zdravja. V procesu
zdravstvene vzgoje na tej ravni zdravstveni delavci orišemo bolezenske znake, bolezen in
zdravljenje. Udeleţence ţelimo usposabljati za samoopazovanje, samopomoč, pa tudi za
pomoč sočloveku v obliki nasveta ali kako drugače. Zdravstvena vzgoja na tej ravni zajema
vse od vzgoje nosečnic, druţinskih članov, delavcev, vzgojo ljudi v posameznih ţivljenjskih
obdobjih (dojenčki, majhni otroci, mladostniki, odrasli, starostniki) glede na značilne
ogroţenosti. Nosilci so šole za starše, vse zdravstvene ustanove in zdravstveni delavci,
dispanzerji, patronaţa, literatura z razumljivimi informacijami, sredstva obveščanja in
sodelovanje v tematskih oddajah (Hoyer, 2005, str. 6).
Katja Vide: Vloga medicinske sestre pri pacientki z anemijo
27
Glavni poudarki vsebin zdravstvene vzgoje so v različnih ţivljenjskih obdobjih različni. V
dobi nosečnosti je pomembna ustrezna prehrano ţenske, ker lahko s tem prepreči razna
obolenja, prezgodnje rojstvo otroka in različne deformacije. Zdrav način ţivljenja in
uravnoteţena prehrana sta pomembna ţe v obdobju pred nosečnostjo. Pomembno je telo
pripraviti, da pričaka nosečnost napolnjeno z zalogami hranil, ki preprečujejo razvoj anemije
(Hoyer, 2005, str. 8).
C. Zdravstvena vzgoja na terciarni ravni
Na tem področju deluje medicinska sestra s pacienti, pri katerih je ţe prišlo do določene
spremembe oziroma je zdravje ţe prizadeto. Paciente se ţeli usposobiti, da bodo znali
preprečevati ponovitev bolezni oziroma kakovostno ţiveti z nastalo spremembo. Tako
medicinska sestra sodeluje s pacientom in njegovimi svojci.
3.1.4.1 Obvladovanje stresa pri pacientu – nosečnica s slabokrvnostjo
Eden od dejavnikov, ki poslabša klinično sliko pri anemiji, je dolgotrajna izpostavljenost
stresu in neobvladovanje le-tega. Stres je povsem osebna izkušnja, ki nastopi kot posledica
porušenega ravnovesja med zahtevami na eni strani in dojemanjem zahtev na drugi strani.
Zato je potrebno nosečnico z anemijo opozoriti in ji predstaviti tehnike za premagovanje in
obvladovanje stresa v vsakdanjem ţivljenju. Tudi na tak način lahko nosečnica premaga
zdravstvene teţave.
Priporočene tehnike za obvladovanje stresa v nosečnosti z anemijo:
pacientka mora spoznati stres, ki mu je izpostavljen, saj bo s tem spoznala sebe in svoje
reakcije na določene zunanje in notranje stresorje,
pacientka naj poskuša razmišljati pozitivno:
priporočamo, da se naj poskuša osredotočiti na svoje prednosti in ne slabosti,
priporočamo, da naj poskuša v vsaki stvari najti nekaj dobrega,
priporočamo, da se naj poskuša iz vsake situacije naučiti česa novega,
pacietka naj pri negativnem razmišljanju dogodke razvrsti v dve skupini:
tiste dogodke, na katere lahko vpliva: nosečnica naj se vpraša, kako lahko takoj
ukrepa in to naj tudi takoj stori,
Katja Vide: Vloga medicinske sestre pri pacientki z anemijo
28
na tiste dogodke, na katere ne more vplivati: nosečnica naj poskuša, da se s temi
dogodki ne obremenjuje, ker jih ni mogoče spremeniti,
pacientko vzpodbudimo k temu, da naj začne in naj se nauči organizirati svoj čas:
vzpodbudimo, da si naredi seznam vseh nalog, ki jih mora opraviti, razvrsti naj jih
po pomembnosti in si naj naredi urnik, kdaj jih bo opravila,
vzpodbudimo, da se najprej loti najpomembnejše naloge in jo dokonča, preden bo
začela z drugo,
priporočamo, da se naj ukvarja le z eno nalogo naenkrat,
pacientki priporočamo čim več smeha saj pričakuje novega druţinskega člana → med
smejanjem se namreč sprostijo napete mišice, zveča se vnos kisika v telo, zniţa se krvni
tlak,
pacientki priporočamo, da si vzame čas za razvedrilo:
priporočamo, da si poišče hobije, ki jo razvedrijo
pacientki priporočamo, da telovadi:
priporočamo redno razgibavanje brez pretiravanja.
3.1.5 Metode dela v zdravstveni vzgoji
Metode dela v zdravstveni vzgoji so najuspešnejše poti, po katerih dosegamo zastavljene cilje
v pridobivanju znanja, spretnosti, navad, stališč in vrednot, spremenjenih vzorcev obnašanja
in drugega. Zdravstvena vzgoja je v procesu sodelovanja bolnikov pri zdravljenju pomemben
segment. Pomembno je, da je zdravstvena vzgoja načrtovan, dokumentiran, kontinuiran in
evalviran proces. Z dobro zdravstveno vzgojo namreč bolnik doseţe primerno znanje za
normalno ţivljenje. Ene izmed metod vzgoje za normalno ţivljenje z anemijo so informiranje,
učenje in svetovanje bolniku.
Informiranje pacienta o bolezni in zdravljenju je predvsem naloga zdravnika. Ko je bolnik
seznanjen z boleznijo in o njej primerno ozaveščen ter pristane na predlagane postopke in
načine zdravljenja, se v informacijski krog lahko vključijo tudi drugi člani zdravstvenega tima
(Hoyer, 2003, str. 8). V prvi vrsti so to medicinske sestre, ki bolnika natančno poučijo in
postopno odgovarjajo na bolnikova vprašanja in dileme. Pri informiranju je za bolnika
izjemnega pomena, da so postopki standardizirani in znotraj tima dorečeni.
Katja Vide: Vloga medicinske sestre pri pacientki z anemijo
29
Učenje pacienta katera hranila so pomembna v vsakdanji prehrani, ter v obdobjih, ko telo še
dodatno potrebuje telesno uravnoteţenost. Še posebej ob pomanjkanju hranil v nosečnosti, ki
lahko privede nepravilnega zapiranja hrbteničnega kanala pri zarodku, kar ima lahko za
posledico hudo telesno okvaro ali duševno prizadetost otroka.
Medicinske sestre imajo pri tem pomembno vlogo. Učenje je odvisno od vrste anemije in
obdobje v katerem nastane. Bolnik ima različne potrebe po učenju, kar terja različne pristope
s strani medicinske sestre (Rašković Malnaršič, 2003, str. 11).
Pri načrtovanju učenja upoštevamo, ali ima pacient kakšno bolezen, ki predstavlja večje
tveganje za nastanek dodatnih komplikacij. Učenje izvajamo počasi, poudarjamo bistvene
informacije in spodbujamo bolnika k spraševanju. Prepričati se moramo, da bolnik navodila
razume. Poleg ustne razlage o učinkih prehrambenih dodatkov, so lahko navodila
standardizirana in pripravljena vnaprej. Če jih ni, lahko medicinska sestra sama napiše
preprosta navodila o uţivanju različnih dodatkov v prehrani (Rašković Malnaršič, 2003,
str. 13).
Vzgoja pacienta
Vzgoja je stalen proces oblikovanja in sooblikovanja človekove osebnosti. Temelji na učenju,
saj je znanje temelj za oblikovanje vzgojnih kategorij. Glavne posledice vzgoje so stališča,
vrednote, motivacija in vzorci obnašanja, ki odločilno vplivajo na vedenje posameznika. Torej
ni pomembno le tisto, kar se naučimo, temveč znanje, ki ga ponotranjimo (Cleveland et al,
2002, str. 1-4).
3.1.6 Naloge medicinske sestre
Medicinska sestra je edina kompetentna izvajalka v zdravstveni negi, ima številne naloge, od
katerih so najpomembnejše: oblikovanje filozofije zdravstvene nege delovnega področja in
lastne filozofije z upoštevanjem osrednjih kategorij, kot so: človek, zdravje, druţba,
zdravstvena nega in zdravstvena vzgoja; načrtovanje, izvajanje, vrednotenje in vodenje
zdravstvene nege; promocija zdravja, preprečevanje bolezni, zdravljenje obolelih in
rehabilitacija posameznika, druţine in skupnosti; delovanje v negovalnem in zdravstvenem
timu; izvajanje zdravstveno vzgojnega dela pri varovancih; razvojno in organizacijsko delo na
Katja Vide: Vloga medicinske sestre pri pacientki z anemijo
30
področju zdravstvene nege; razvijanje teorije in prakse na področju zdravstvene nege in
raziskovanje na področju zdravstvene nege (Kersnič, 1997, str 12).
Kakovostno zdravstveno vzgojno delo z nosečnico
Zdravstveni vzgojitelj – Dober vzgojitelj naj bi bil zmoţen empatije, kritičnega razmišljanja,
biti mora samozavesten, poznati mora značilnosti učenja tega obdobja in vedeti, kako
pomembne so posameznikove izkušnje. Obvladati mora vsebine, jih znati zanimivo opisati in
hkrati pritegniti udeleţence, v njih vzbuditi radovednost, sočasno pa obvladati širok razpon
učnih metod in postopkov ter pripraviti ustrezno učno okolje. Njegova naloga je mišljena kot
pomoč, vodenje, spodbujanje in svetovanje, kako naj nosečnica kar najbolje izrabi svoje
zmogljivosti. Naučiti jo mora, kako naj prepreči bolezen, ţivi v bolezni in z boleznijo
Poizkuša tudi spodbuditi njeno prizadevanje za iskanje in širitev novega znanja v znanje in
izkušnje, ki jih ţe ima (Kersnič, 1997, str 14).
Komunikacija – Gre za sprejemanje, pošiljanje in interpretiranje sporočil ali znanj, ki so
nosilci nekega pomena. Sporočilo je lahko katerokoli verbalni ali neverbalni simbol ali
znamenje (smeh, jok, krik, izraz obraza, izraţanje z dotikom, gledanje slik), ki ga ene oseba
prenese na drugo zato, da bi vplivala na njeno vedenje (Hoyer, 1995, str 15).
Motivacija – V psihologiji govorijo o dveh vrstah motivacije za učenje. Notranje deluje pred
samo učno aktivnostjo.To je potreba, nagon, motivacijsko stanje in interes. Zunanja
motivacija pa deluje po aktivnosti v obliki učinka, nagrade, kazni in zadovoljitve potreb
Motivacija za izobraţevanje je eden vidnejših dejavnikov, ki uravnava človekovo učinkovitost
pri pridobivanju novega znanja, razvijanju spretnosti, navad, novih stališč. Pogledov in
osebnih moţnostih. Z zdravstveno vzgojo vedno vplivamo na posameznike, bolne ali zdrave,
ki se razlikujejo po svojih značilnostih in prehajajo iz zdravja v bolezen ali obratno (Hoyer,
1995, str. 16).
3.1.7 Izvajanje zdravstvene vzgoje
Pri izvajanju zdravstvene vzgoje je treba upoštevati naslednja načela učenja: intelektualne
zmoţnosti varovanca, starost varovanca, upoštevanje obstoječega znanja, enostavnost,
Katja Vide: Vloga medicinske sestre pri pacientki z anemijo
31
postopnost, usmerjenost. Zdravstvena vzgoja lahko poteka individualno, skupinsko ali
mnoţično.
INDIVIDUALNA ZDRAVSTVENA VZGOJA je proces izmenjave informacij med medicinsko
sestro in posameznikom – varovancem – bolnikom. Vsebina je prilagojena interesom,
potrebam in sposobnostim varovanca.
Medicinska sestra se individualno posveti potrebam nosečnice. Pogovori se z nosečnico o
poteku nosečnosti, če so kake teţave, če se prehranjuje pravilno in spodbuja zanimanje za
postavljanje vprašanj.
SKUPINSKA ZDRAVSTVENA VZGOJA zajema več varovancev, ki jih zanima ista
tematika.To so različna druţenja, ki povezujejo varovance (nosečnice), da se pogovorijo o
anemiji in s tem spodbujajo izmenjavo informacij o bolezni.
MNOŽIČNA ZDRAVSTVENA VZGOJA zajema predavanja večjemu številu varovancem pod
okriljem društva, edukacijo preko časopisov, revij, knjig, zloţenk in izobraţevanju preko
medijev. Pomembno je tudi izobraţevanje prek javnih medijev. Kjer omogočajo varovancem
z anemijo, da spoznajo svojo bolezen tudi prek literarure in se potrudijo prebrati čim več
literature.
Katja Vide: Vloga medicinske sestre pri pacientki z anemijo
32
4 EMPIRIČNI DEL
4.1 Namen
Namen diplomskega dela je ugotoviti vlogo medicinske sestre pri pacientki s
anemijo/slabokrvnostjo. Na študiju primera ţelimo ugotoviti, katere so najpogostejše
negovalne diagnoze, predstaviti pomen njihovega hitrega odkrivanja ter vpliv slabokrvnosti
na kakovost ţivljenja.
4.2 Cilji
Cilji diplomske naloge so:
predstaviti aktualne in potencialne negovalne probleme pacientke s slabokrvnostjo in
poimenovati negovalne diagnoze,
izdelati načrt zdravstvene nege in predstaviti aktivnosti medicinske sestre pri pacientki
z anemijo in
predstaviti navodila, ki jih medicinska sestra v okviru zdravstveno vzgojnega dela
posreduje pacientki za izboljšanje kakovosti ţivljenja.
4.3 Raziskovalne hipoteze
H1: Predvidevamo, da bomo s pomočjo modela Marjory Gordon postavili specifične
negovalne diagnoze.
H2: Predvidevamo, da bomo ugotovili, da je medicinska sestra poglavitni motivacijski člen
pri bolniku kot učiteljica, svetovalka in negovalka.
Katja Vide: Vloga medicinske sestre pri pacientki z anemijo
33
4.4 Preiskovanci in metode
4.4.1 Opredelitev populacije
Za našo raziskavo smo uporabili študij primera, torej nosečnico s slabokrvnostjo. Obravnava
pacientke je bila izvedena v mesecu novembu 2008, na domu pacientke, v okviru patronaţne
sluţbe Zdravstvenega doma Novo mesto.
Za dovoljenje opravljanja raziskave smo prosili vodstvo Zdravstvenega doma Novo mesto. Za
zbiranje podatkov in ugotavljanje obstoječega stanja smo, kot instrument raziskovanja,
uporabili intervju. Izhodišča za intervju so bila povzeta po priročniku Marjory Gordon, s
katerim smo ugotovili potrebe pacientke – negovalne diagnoze in s pomočjo le teh vlogo
medicinske sestre.
4.4.2 Metode dela
Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili naslednje metode dela:
študijo ustrezne literature,
deskriptivno metodo dela in
metodo zbiranja podatkov (intervju pacientke, ki je bil povzet po priročniku Marjory
Gordon).
4.5 Obdelava podatkov
Za obdelavo podatkov smo uporabili deskriptivno metodo Rezultati so obdelani s pomočjo
računalniških programov Microsoft Office Word 2003 in Microsoft Office Excel 2003.
Katja Vide: Vloga medicinske sestre pri pacientki z anemijo
34
5 ŠTUDIJA PRIMERA - ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTKE Z
ANEMIJO
5.1 Negovalna anamneza
Gospa P.S. je 29-letna učiteljica razrednega pouka. Ţivi skupaj s partnerjem in 5-letno hčerko
v hiši na podeţelju. Poleg njiju so v gospodinjstvu starši in 2 brata. Sluţba in delo doma
zahteva od nje ogromno časa in energije in nima veliko prostega časa oziroma časa zase.
Sedaj je gospa drugič noseča, je v sedmem mesecu nosečnosti.
Pacientka je povedala, da je ni imela problemov z zdravjem do 6. meseca nosečnosti, ko se je
prehladila. Opazila je, da je bila ţe ob manjšem naporu vsa zadihana in zelo bela v obraz.
Počutila se je zelo utrujeno, zato je po vsakem delu potrebovala par minut počitka. Ob hujšem
naporu pa je počutila tako slabotno, da je morala leči v pojsteljo za kako uro.
Tudi apetit se ji je v zadnem času zelo zmanjšal. Zaradi pomanjkanja časa v sluţbi in doma je
njeno prehranjevanje neredno, in velikokrat so dnevni obroki sestavljeni iz hitro pripravljenje
hrane. Gospa ima tudi probleme z izločanjem blata. Pogosto je zaprta in jo napenja. Ima
občutek da se zadnje časa močno poti, zaradi česar se počuti neprijetno. Vedno je utrujena,
nima energije in ima teţave s spanjem. Občasno se pojavlja tudi glavobol. Gospa zaradi
omenjenih teţav, katerih se zaveda, vendar ne ve, kako naj jih reši, izraţa strah in negotovost.
Zaradi nastalih teţav in znakov je obiskala zdravnika, ki je na podlagi laboratorijskih izvidov
potrdil akutno slabokrvnost, zaradi katere se sedaj tudi zdravi.
5.1.1 Odnos do lastnega zdravja – vzorci zdravega obnašanja
Pacientka je povedla, da je bilo njeno zdravje do 6. meseca nosečnosti brez velikih odstopanj
v zdravju. Od začetka le pojav slabosti in občasno jutranje bruhanje.
Gospa ne uţiva nobenih alkoholnih pijač ali kakih škodljivih substanc, ki bi vsebovale drogo.
Prvi simptomi slabokrvnosti so se pojavili ob prehladu, katerega je dobila v 6mesecu
Katja Vide: Vloga medicinske sestre pri pacientki z anemijo
35
nosečnosti. Obiskala je zdravnika, ki je s pomočjo laboratorijskih testov potrdil akutno
slabokrvnost. Le ta ji je dal nasvet, da mora uţivati veliko več hrane, ki vsebuje ţelezo (npr.
pesa, regrat, rdeče meso, itd.), čim več počitka, v napornejših ţivljenjskih trenutkih pa naj
seţe po nadomestnih vitaminskih pripravkih.
Pacientka pred nosečnostjo ni imela večjih problemov z zdravjem, ni še bolehala za anemijo.
Tekom prve nosečnosti tudi ni imela nobenih teţav, zato je pacientka mnenja, da je glavni
razlog anemije neuravnoteţena prehrana, ker se je tekom druge nosečnosti pacientkina vloga
v druţini zelo povečala, skrb za celotno gospodinjstvo, celotno druţino, še posebej bolno
mamo. Njen dan je polno zaseden in včasih ne utegne zauţiti primernego hranilnega obroka.
Velikokrat je dnevni jedilnik hitro pripravljena hrana. Poleg tega pa ne mara jesti zelenjave in
je to še dodaten vpliv na razvoj anemije. Torej z nosečnostjo so se povečale potrebe po
ţelezu, ki pa glede na slabo prehrano, niso zadovoljevale potreb otroka in njenega telesa.
O bolezni je dobro seznanjena, poleg zdravnikovih navodil, zdravstveno vzgojnega
poučevanja medicinske sestre tudi sama prebira literaturo o anemiji, pogleda kako oddajo o
bolezni na internetu in televiziji.
Opazila sem, da je pacientka negotova oseba, a se trudi gledati vsako situacijo, stvar, osebo z
optimističnega stališča. Trudi se upošteva vsa navodila zdravnika in ostalih zdravstvenih
delavcev.
Povedala mi je, da je zanjo zelo pomembno, da je obravnavana v celoti, da si zdravnik vsakič
vzame čas zanjo in njenega še nerojenega otroka, dobro poskrbi in odgovori na vprašanja, ki
jo pestijo.
5.1.2 Prehranjevalni in metabolični proces
Pacientka nima posebnih omejitev v prehrani. Njeni prehrani je bilo potrebno dodati ţivila z
več ţeleza (fiţola in drugih stročnic, zelenjave s temno zelenimi listi, jajc in orehov, itd.) ter
čim več hrane, ki je bogata z vitaminom C (citrusi, jagode, mlad krompir, brokoli, paradiţnik,
paprike in kivi). Namreč vitamin C v telesu pomaga pretvarjati ţelezo v obliko, ki ga telo do
štirikrat laţje vsrkava. Potrebovala je kar nekaj časa, da se je navadila na uţivanje več
Katja Vide: Vloga medicinske sestre pri pacientki z anemijo
36
zelenjave, ker je ne mara. In glede na to, da ima polno zaseden dan, si je vmes prigriznila
kake oreščke, suho sadje. Kar se tiče druge hrane, gospa ni izbirčna, vsega po malem. Obroke
pripravlja sama za celo druţino in se trudi, da bi zauţila hranilno bogato hrano. Čeprav ji
dostikrat delovni čas ne dovoljuje, a se trudi skuhati primeren obrok. Na dan ima 3-4 obroke,
pribliţno ob istem času. Kadar pa ne utegne zauţiti uravnoteţen obrok poseţe po oreščkih,
suhem sadju in po nadomestnih vitaminskih pripravkih. Vprašala sem jo, kako so obroki
ponavadi razporejeni čez dan in kakšno hrano običajno uţiva. Zajtrk ima okoli 9.ure zjutraj in
sicer: skodelico grenkega čaja ali kakav. Med 11.00 in 11.30 ima malico, običajno zauţije
kako sadje (jabolko, hruško, banano, itd.). Kósi med 15. in 16. uro in poleg juhe (najraje ima
govejo), mesa (najljubše ji je piščančje meso), priloge, ponavadi je to krompir, poje tudi malo
solate (ponavadi kaka zelena solata ali pesa). Popoldanske malice nima, saj ima pozno kosilo.
Sledi večerja, ponavadi kaki kos kruha in namaz (marmelada) ter skodelico grenkega čaja.
Dnevno zauţije 1 litra grenkega čaja ali mineralne vode. Apetita nima najboljšega, tako da se
včasih mora kar potruditi, da zauţije dovolj hrane. Vsake toliko časa ji »pridiši čokolada«,
kateri se ne more upreti.
5.1.3 Izločanje – odvajanje
Gospa urinira 10-krat dnevno in nima problemov z nadzorom urina. Vendar je zaradi
pogostega uriniranja moten spanec, ker mora na toaleto tudi ponoči. Vse pripisuje nosečnosti,
ker plod pritiska na mehur in povzroča pogosto uriniranje. Pojavlja se tudi povečano potenje,
zaradi katerega se gospa počuti neprijetno. Rednega ritma odvajanja nima. Skrbi jo, ker ne
odvaja vsakodnevno, ampak 2-3-krat na teden, pogosto trdo suho blato, svetlo-rjave barve, ki
ga včasi tudi ne more izločiti in čuti bolečine ob pritisku. Pogosto se počuti napihnjeno in ima
vetrove. Občasno popije kak odvajalni čaj.
5.1.4 Počitek, spanje
Gospa se običajno odpravi spat med 23. in 24. uro in spi 5-6 ur. Ponoči se pogosto zbuja, ker
mora na malo potrebo. Poleg tega ima velikokrat nočne more, ali pa se kar zbudi sredi noči in
ne more zaspati. Pravi, da so se more in pogosto zbujanje pojavile, ko so se doma soočili z
boleznijo mame. S tem veliko novih skrbi in stresa, kako bo vse to vplivalo na celo druţino in
nerojenega otroka. Zaradi neprespanih noči se zjutraj zbuja nenaspana in utrujena.
Katja Vide: Vloga medicinske sestre pri pacientki z anemijo
37
5.1.5 Kognitivni procesi
Pacientka ima probleme z vidom, zato nosi očala. Dioptrija se ji v zadnjih dveh letih ni
spremenila. Očala nosi ţe dolgo, od svojega 15. leta, tako da se je na uporabo le teh navadila.
Nima problemov s sluhom in ni ji teţko prejemati odločitev. S teţavami se trudi spoprijeti
brez večjih negativnih vplivov, psiholoških obremenitev. Ne navaja niti teţav z učenjem ali
občutkom nelagodja.
5.1.6 Zaznavanje samega sebe
Gospa se opisuje, kot kreativna, zaposlena ţenska in mama. Ima pozitivno mnenje o sebi. Je
dobro situirana v sluţbi, ima vodilni poloţaj. Občutki, ki jo predajajo v nosečnosti, so
namenjeni nerojenemu otroku in 5-letni hčerki. Ţeli si kakovostnega ţivljenja. Kljub
občasnim nihanjem raspoloţenja, ki pripisuje hormonskim spremembam zaradi nosečnosti, ter
stresnim, anksioznim občutkom, zaradi bolezni matere, se trudi ostati razumna in odgovorna
oseba.
5.1.7 Druţbena vloga in medosebni odnosi
Gospa P.S. ţivi na deţeli v hiši s partnerjem in 5-letno hčerko v izvenzakonski skupnosti.
Poleg njih so v istem gospodinjstvu njeni starši in dva brata. Druţina je popolnoma odvisna
od gospe, saj opravlja vsa gospodinjska in ostala opravila. Poleg nje ţivi tudi mama, ki je prej
opravljala del teh opravil. Pred pribliţno dvemi leti je zbolela za nevrološko duševno
boleznijo (Horeo) in je popolnoma odvisna od drugih. Njena nemoč je v veliko breme ostalih
druţinskih članov, saj je s svojo boleznijo prizadela vse v druţini. Pravijo, da je mama postala
z vsakim dnevom bolj neodgovorna, nesamostojna in se je teţko vključevala in komunicirala
z druţino. S svojo boleznijo je najbolj prizadela mlajšega sina, ker ga z boleznijo več ne
pozna in mu ne nudi nobene materinske ljubezni. Njeno vlogo je prevzela njegova sestra,
postala je mama in sestra. Sin je sicer star 15 let, in zna skrbeti zase, a še vseeno potrebuje
podporo, spodbudo matere, ki pa ni sposobna skrbeti zase kaj šele za sina. Kljub vsem
teţavam v druţini se med seboj kar dobro razumejo, z izjemo mame, kateri skušajo čimbolj
ustreči in sprejeti njeno nenehno iskanje pozornosti. Druţinski člani pacientko obravnavajo
normalno, kljub bolezni in upoštevajo nezmoţnost za opravljanje nekaterih fizičnih in manj
Katja Vide: Vloga medicinske sestre pri pacientki z anemijo
38
fizičnih del. Potrudijo se, da jo vsaj občasno razbremenijo. Pacientka ima poleg druţine tudi
dobre odnose s sosedi, prijatelji, znanci. Poskušajo ji čimvečkrat priskočiti na pomoč.
Pacientkina je zelo povezana s 5-letna hčerko, ki je pridna in lepo vzgojena deklica. Zelo je
navezana na svojo mamico in ţeli biti v njeni bliţini. Do sedaj ji ni povzročala nobenih teţav.
Tako, kot vsaka oseba ima tudi ona svoje slabe lastnosti. Pacientka nima veliko prostega časa,
a občasno se udeleţi kakih zdravstveno vzgojnih skupin, ki so pomembne za njo in
nerojenega otroka. Ob kakih večjih praznikih se z druţino udeleţijo kakih kulturnih
prireditev. Uţiva na svojem delovnem mestu, kjer spoznava in poučuje nove ljudi. Nenehno je
obdana z ljudmi, ki ji veliko pomenijo in jo spodbujajo. Nikoli ni osamljena. Karkoli se zgodi,
se trudi rešiti z razumnostjo in pogovorom.
5.1.8 Spolno – reproduktivni sistem
Nosečnost sama poteka brez teţav. Tik pred nosečnostjo je imela teţave z zobmi, katere so ji
na začetku nosečnosti sanirali. Tekom prvih tednov nosečnosti (2-3 tedni) jo je obdajala
nenehna slabost in jutranje bruhanje, po parih tednih se je slabost in bruhanje umirilo (8.-9.
teden). Med samo nosečnostjo ni bilo problemov do 6. meseca nosečnosti, ko se je prehladila
in zbolela za anemijo. Redno hodi na preglede h ginekologu.
5.1.9 Obvladovanje stresnih situacij
Zadnje leto na P.S. vse bolj vpliva mama, ki s svojo nevrološko duševno boleznijo zelo
negativno, obremenjajoče vpliva na vse druţinske člane, še posebej na obravnavano
pacientko. Bolezen se pri njej kaţe kot iskanje nenehne pozornosti, potreba, da je vse urejeno,
kot ona ţeli. Kadar pride do kakih nesoglasij, je mama zelo glasna in nenehno kliče po
pomoči. Vsa dela morajo biti opravljena na njen način. Največji pritisk vrši na hčerko P.S., ki
sedaj opravlja vsa njena opravila. Vsakič, ko se P.S. vrne iz dela, čuti utesnjenost, ne ve kaj
naj pričakuje, ob prihodu domov. Vse bolj je zaskrbljena in pojavlja se strah, kako se bo
razvijala mamina bolezen in s tem vpliv na vse v druţini, še posebej na 15-letnega brata, ki
nima materinske podpore in vzora ter kako bosta stres in anksioznost vplivala na še
nerojenega otroka. Ne ve, kako se bo spoprijela z vsemi teţavami in nalogami, ko se bo rodil
nov druţinski član, strah da ne bo utegnila skrbeti za vse in jim nuditi, kar potrebujejo.
Katja Vide: Vloga medicinske sestre pri pacientki z anemijo
39
Nenehna utesnjenost, ker vse kar P.S postori v gospodinjstvu, ni nikoli dovolj. Počuti se
iztrošeno, utrujeno. Zaveda se bolezni matere in se trudi vse rešiti na konstruktiven način.
Druţina ji je v oporo, a jih ne ţeli še dodatno obremenjevati, saj imajo svoje probleme. Boji
se, da bo zapadla v kako hujšo krizo in ne bo sposobna spoprijeti z negativnimi psihološkimi
obremenitvami. Njen trud je usmerjen v razumnost, pozitivno naravnanost. Čim več pogovora
in uţivanje v druţbi prijateljev ter kaka dobra minuta klasične glasbe. Upa, da se bo vse
obrnilo na boljše in da bo uspela omejit utesnjenost in strah.
5.1.10 Vrednostni sistem
Pacientka je evangeličanske veroizpovedi. Gospa navaja, da je religija deloma pomembna
vrednota v ţivljenju. Verskim obredom ne posveča posebne pozornosti. Kadar uspe se skupaj
z druţino udeleţijo kake maše, še posebej med prazniki. Gospa pravi, da ni potrebno, da
hodimo k maši, da doseţemo notranji mir in popolno duhovnost. Potrebna je ideja
individualne osebnosti, drugih posebnih oseb in duhovnosti, ki nas pravilno usmerjajo. Njeni
pomembni načrti za prihodnost; biti odprta oseba za sprejemanje sprememb in vzgojiti svoje
otroke v poštene ljudi in jih izšolati na primernem nivoju.
5.2 Razvrščanje negovalnih diagnoz po posameznih vzorcih
Opisane negovalne diagnoze pri študiji primera smo razvrstili po funkcionalnih vzorcih
zdravega obnašanja in jih nato razdelili še v aktualne in potencialne probleme. Pri aktualnih
problemih smo naredili celoten načrt zdravstvene nege. Aktualne negovalne probleme smo
ugotovili po pogovoru s pacientko in z ostalimi člani pacientove druţine. Na osnovi
opazovanja in ugotovljenih funkcionalnih vzorcih zdravega obnašanja, smo pri pacientki
izpostavili naslednje aktualne negovalne diagnoze:
1. neuravnovešena prehrana, manj kot telo potrebuje,
2. obstipacija,
3. anksioznost,
4. spanje, motnje v ritmu spanja,
5. druţinski procesi, nefunkcionalni (bolezen matere-Horeo),
6. strah (kako bo uskladila dojenčka, mamo, druţino),
7. starševstvo, nevarnost za neučinkovito starševstvo,
Katja Vide: Vloga medicinske sestre pri pacientki z anemijo
40
8. nevarnost poškodbe ter
9. zanikanje in neučinkovitost.
1. Neuravnovešena prehrana
Definicija: uţivanje premalo hrane v primerjavi z metaboličnimi potrebami.
Vzročni ali z njimi povezani dejavniki: neugoden občutek, spremenjen občutek okusa,
pomankanje apetita in hiter občutek sitosti, duševni stresi, prehrambene navade (Gordon,
2003, str. 84).
Simptomi:
manj zauţite prehrane, kot terjajo potrebe,
premala porast telesne teţe glede na nosečnost in pacientkino konstitucijo,
utrujenost,
krhkost kapilar in
bleda očesna veznica.
Cilji zdravstvene nege:.
neuravnovešena prehrana bo odpravljena z uţivanjem 5 manjših obrokov dnevno, z
uţivanjem primerne količine sadja in zelenjave,
pacientka se bo izogibala hitri hrani in uţivala hranilno bogato in uravnoteţeno
prehrano,
pacientka se bo dodatno izobraţevala o temeljnih načelih prehrane in vpliv prehrane
na nosečnost in otroka z branjem literature,
pacientka se bo udeleţila nekaj ur kuharskih delavnic za učenje pravilno pripravljene
hrane,
pacientka se bo poučila o posebnostih prehranjevanja pri anemiji,
pacientka se bo poučila o ţivilih, ki vsebujejo veliko ţeleza, folatov, vitaminov,
pacientko bo poučena o pomembnosti uţivanja ţivil z ţelezom v kombinaciji z
vitaminom C,
pacientka se bo poučila o vitaminskih dodatkih,
Katja Vide: Vloga medicinske sestre pri pacientki z anemijo
41
pacientka bo motivirana za dodatno izobraţevanje glede prehrane (letaki, revije,
internet), kaj lahko uţiva in kaj ne v nosečnosti, da preprečuje nadaljni razvoj anemije,
pacientka se bo poučila o pomenu in količini zauţite tekočine in
pacientka se bo poučila o normalni telesni teţi, ter porast teţe glede na nosečnost.
Načrtovane negovalne intervencije:
spodbuditi pacientko k uţivanju zdrave uravnoteţene hrane porazdeljene v 5 obrokov
čez dan,
spodbuditi pacientko za dodatno izobraţevanje, branje knjig, brskanje po internetu o
pravilni prehrani;
pogovoriti se s pacientko o pravilnem načinu prehranjevanja,
pogovoriti se s pacientko o vplivu uravnoteţene prehrane na razvoj otroka in kakšne
so posledice po rojstvu otroka,
spodbuditi pacientko, da se udeleţi kuharskih delavnic.
Izvajanje:
Intervencije zdravstvene nege izvedemo po standardih zdravstvene nege.
Vrednotenje:
pri pacientki smo dosegli, da uţiva uravnoteţeno hrano z dovolj hranilnih snovi, ki
pozitivno vpliva na rast razvoj otroka, dobro počutje matere in pravilno porast telesne
teţe matere,
pacientka se dodatno izobraţuje z branjem različne literature in obiskom različnih
delavnic o pravilnem kuhanju ţivil in njihovi dekorativni pripravi za mizo ter
pacientka pozna načela zdrave prehrane in ve kakšen vpliv ima na njo in na otroka. S
pomočjo različnih kuharskih delavnic se je naučila kuhati in na pravi način pripraviti
prave obroke zase in za druţino.
2. Obstipacija
Definicija: zniţana frekvenca izločanja blata, ki jo spremlja teţavno ali nepopolno izločanje
trdega, suhega blata.
Katja Vide: Vloga medicinske sestre pri pacientki z anemijo
42
Vzročni ali z njimi povezani dejavniki: neuravnoteţena prehrana, hrana, ki napenja in
povzroča vetrove, premalo tekočine, nekvalitetno gibanje, ignoriranje občutka potrebe po
defekaciji (Gordon, 2003, str. 116).
Simptomi:
obdobja izločanja trdega, suhega blata 2–3 krat tedensko ali več,
suho, trdo oblikovano blato, ki ga včasih tudi ni mogoče izločiti,
izločanje redkeje, volumen manjši,
napenjanje ob izločanju blata,
občutek napetosti, polnosti v abdominalnem predelu in
flatulenca (vetrovi).
Cilji zdravstvene nege:
obstipacija bo odpravljena s pravilno prehrano, z uţivanjem več zelenjave in sadja,
tekočine, kvalitetnim gibanjem čez dan,
pacientka bo odvajala brez uporabe odvajal,
pacientka bo imela urejeno prebavo, brez zaprtja, vetrov,
pacientka se ne bo prekomirno potila, počutila se bo urejeno in ugodno ter
pacientka bo motivirana za izvajanje aktivnosti.
Načrtovane negovalne intervencije:
pacientko spodbuditi, da zauţije primeren volumen tekočine,
pacientki ponuditi informacije in jo poučiti o prehrani z veliko balastnimi snovmi,
pogovoriti se s pacientko o pravilnem načinu prehranjevanja,
pacientki svetovati, da naj poostri osebno higieno, ter uporabo ustreznih krem in
dedorantov,
ob dalj trajajoči obstipaciji se posvetovati z osebnim zdravnikom,
pacientko moramo naučiti o primerni prehrani v primeru različnih teţav z odvajanjem,
pacientko poučimo o pomenu in načinu pregledovanja izločkov,
pacientko poučimo in spodbudimo o pravilni samooskrbi pri pospešenjem potenju in
uporabi primernih dedorantov, krem ter
pacientko poučimo o uţivanju različnih zdravilnih rastlin za preprečevanje prebavnih
teţav in vetrov.
Katja Vide: Vloga medicinske sestre pri pacientki z anemijo
43
Izvajanje:
Intervencije zdravstvene nege izvedemo po standardih zdravstvene nege.
Vrednotenje:
pacientka se je čez dan v zadostni meri ukvarjala s kvalitetno aktivnostjo (pilates za
nosečnice),
ob napenjanju je pacientka uporabila različne zdravilne rastline, ki pomagajo pri
napenjanju (kamilica, poprova meta, medenika, majaron, janeţe, komarčk…), ter
občasno glicerinske svečke,
pri pacientki smo dosegli, da se je začela pravilno prehranjevati, več obrokov na dan,
zadostno količino zelenjave in sadja z vitaminom C, po potrebi vitaminskih dodatkov,
pri tem pravilna izbira hrane, izogibanje oziroma zmanjšanje, hrane, ki napenja in
povzroča vetrove (stročnice, jabolka, marelice, fiţol, otrobi, brokoli, brstični ohrovt,
zelje, korenje, cvetača, orehi, čebula, breskve, hruške, slive, rozine, tunina, itd.), beli
kruh je zamenjala s polnozrnatim, uţiva zadostne količine tekočine (vsaj 1,5 l na dan),
z poostreno osebno higieno in uporabo primernih dedorantov se je tudi potenje
nekoliko zmanjšalo in ni več specifičnega vonja,
pacientka odvaja 1* dnevno brez bolečin in
glede obstipacije se je pacientka posvetovala s svojim osebnim zdravnikom.
3. Anksioznost, pričakovana (srednja)
Definicija:
Zvišana stopnja vzburjenosti zaradi pričakovanih nejasnih groţenj lastni osebi ali
pomembnim ţivljenjskim partnerjem (Gordon, 2003, str. 219).
Vzročni ali z njimi povezani dejavniki:
bolezen matere,
menjava vloge v druţini, poleg svoji hčerki, je mama tudi svojemu bratu,
medosebni odnosi (med materjo in pacientko),
podzavestni konflikt ( v zvezi z ţivljenjskimi vrednotami in cilji- pacientka se boji, da
ne bo dovolj močna, da skrbi za celotno druţino, ko se rodi otrok),
Katja Vide: Vloga medicinske sestre pri pacientki z anemijo
44
občutek ogroţenosti v zvezi z razumevanjem samega sebe, zdravstvena ogroţenost,
ogroţen socialno ekonomski poloţaj, druţbena vloga, komuniciranje in
nepokrite potrebe (da ne bo njen dohodek dovolj za vzdrţevanje druţine).
Simptomi:
pacientka je zaskrbljena, nemirna, se boji in občuti tesnobo,
izraţa neprijetne občutke zaradi nejasnih bodočih dogodkov, ki bodo kakorkoli
ogroţale njo ali ţivljenjske partnerje, in eden ali več od naslednjih (izraţa neprijetne
občutke, če se zdravstveno stanje mame poslabša),
nesposobnost relaksacije,
neciljana aktivnost, razpršenost, nesposobnost osredotočanja na realnost,
bledica,
zvišana napetost mišic, nemir, drsenje z nogami, gibanje z rokami, tresenje in
zvišan odziv simpatika (zvišan utrip srca, pospešeno dihanje, razširjene zenice).
Cilji zdravstvene nege:
anksioznost bo zmanjšana ali odpravljena
Načrtovane negovalne intervencije:
pogovor s pacientko,
spodbujanju h pogovoru izraţanju svojih občutkov,
motivirati h aktivnosti, da pacientka preusmeri misli in
spodbuditi h branju knjig, revij, poslušanje relaksacijske glasbe.
Izvajanje:
Intervencije zdravstvene nege izvedemo po standardih zdravstvene nege.
Vrednotenje:
s pomočjo pogovora smo pacientko spodbudili k branju knjig, poslušanju sproščujoče
glasbe in izraţanja svojih čustev, mnenj ter
pacientka je postala bolj sproščena, a se še vedno vidi , da so sledi anksioznosti.
Katja Vide: Vloga medicinske sestre pri pacientki z anemijo
45
4. Spanje, motnje v ritmu spanja
Definicija: prekinjeno trajanje in kvaliteta spanja, kar povzroča neugodje in motnje v dnevnih
aktivnostih (Gordon, 2003, str. 186).
Vzročni ali z njimi povezani dejavniki:
ponavljajoča se vedno enaka razmišljanja pred spanjem,
stres v druţini,
spremembe v stilu ţivljenja,
strah (v primeru, če se zdravstveno stanje mame poslabša),
anksioznost in
nemoč glede stanja mame in odnosa med njenim mlajšim sinom in mamo (ne pozna
ga)
Simptomi:
utrujenost čez dan,
naraščajoča vzdraţljivost, nemir,
zgodnje prebujanje,
pogosto zehanje,
rahel nistagmus,
verbalno poročanje o nenaspanosti,
glavoboli,
splošna šibkost telesa in
zaspanost.
Cilji zdravstvene nege:
spanec bo miren, dovolj dolg in kvaliteten, brez večkratnih prebujanj ponoči,
pacientkin bioritem spanja bo urejen,
spanje bo globlje,
faze zbujanja bodo krajša ter
glavobol, utrujenost, zaskrbljenost bodo omiljeni.
Katja Vide: Vloga medicinske sestre pri pacientki z anemijo
46
Načrtovane negovalne intervencije:
pacientki povedati oz. jo poučiti, da naj si pred spanjem prezrači sobo,
zagotoviti ustrezno mikroklimo,
poučiti pacientko, naj si uredi posteljno okolico,
popiti kozarec toplega mleka,
stuširati se pred spanjem,
zagotoviti mir v sobi (odstranitev motečih dejavnikov),
povedati pacientki, da naj zauţije malo kakega čaj (npr. metin), ki pomirja (uro pred
spanjem),
svetovati pacientki, da urinira pred spanjem,
pomiriti pacientko in
spodbuditi h meditaciji pred spanjem.
Izvajanje:
Intervencije zdravstvene nege izvedemo po standardih zdravstvene nege.
Vrednotenje:
pacientka si je pred spanjem prezračila sobo,
pacientki si je zagotovila ustrezno mikroklimo,
pred spanjem si je pacientka uredila posteljno enoto in okolico,
vsak večer pred spanjem pacientka popije ali čaj ali kozarec toplega mleka,
pred spanjem se je pacientka stuširala,
pred spanjem je šla pacientka na malo potrebo,
pred spanjem si je pacientka vzela čas za meditacijo z relaksacijsko glasbo,
v sobi od pacientke je bil zagotovljen mir in
na malo potrebo je pacientko tiščalo tudi ponoči.
Kljub načrtovanim in izvršenim negovalnim intervencijam se bolnica še vedno prebuja, a
manj pogosto, kot se je pred izvršenimi intervencijami. Zjutraj se zbuja malo manj utrujena in
nespočita.
Katja Vide: Vloga medicinske sestre pri pacientki z anemijo
47
5. Družinski procesi, nefunkcionalni (duševna nevrološka bolezen, mama (Horeo))
Definicija: kronična dezorganizacija druţine (psihosocialna, duhovna in fiziološka), ki vodi v
konflikt, zanikanje problema, v odpor do vsake spremembe, neučinkovito reševanje
problemov in vedno ponavljajoče se krize (Gordon, 2003, str. 254).
Vzročni ali z njimi povezani dejavniki:
nevrološka, duševna bolezen, odklanjanje zdravljenja,
v druţinski anamnezi prisotnost duševne bolezni,
nesposobnost obvladovanja situacije,
genetske predispozicije,
labilna osebnost in
pomanjkanje znanja za reševanje problemov.
Lastnosti:
neprimerno izraţanje jeze,
nenehno iskanje pozornosti,
nepopolno komuniciranje,
zanikanje problemov,
nesposobnost čustvenih odzivov med druţinskimi člani,
prelamljanje obljub,
odklanjanje pomoči oziroma nesposobnost za sprejemanje pomoči,
pomanjkljivo znanje o Horeo,
zniţano samospoštovanje, občutek brezvrednosti, izgubljen občutek varnosti,
jeza ali skriti bes,
frustracije, nemoč, brezup,
anksioznost, zaskrbljenost,
zamolčana čustva,
sprejemanje odgovornosti za vedenje duševnega bolnika,
odklanjanje, prizadetost, sram, zadrega in
občutek krivde, nezaupljivost.
Katja Vide: Vloga medicinske sestre pri pacientki z anemijo
48
Simptomi:
povezave le med posameznimi druţinskimi člani,
občasno prisotna agresija med pacientko in mamo,
zmanjšana sposobnost druţinskih članov, da bi si medsebojno nudili podporo,
pomanjkanje povezanosti; odsotnost druţinskih obredov,
v druţini ne spoštujejo avtonomije posameznih druţinskih članov in
občasno se poznajo problemi na finančnem področju (ena plača oziroma dohodek v
druţini manj).
Cilji zdravstvene nege:
spoznavanje nevrološke duševne bolezni Horeo,
oseba bo pristala na zdravljenje,
medosebni odnosi bodo zadovoljivi,
finančno stanje se bo izboljšalo,
druţinski člani bodo med sabo bolj povezani, si bodo zaupali in bodo eden drugemu v
podporo in
v druţini bo spoštovana avtonomnost posameznih druţinskih članov.
Načrtovane negovalne intervencije:
druţini ponuditi strokovno pomoč zdravstvenih in drugih sluţb,
pogovoriti se s pacientko in z njeno mamo glede prisotnih konfliktov zaradi duševne
bolezni, katera je prisotna; ali se je da še omejiti,
zagotoviti varnost med posameznimi druţinskimi člani,
odpraviti nasilje in agresijo med posameznimi druţinskimi člani ter
pogovoriti se z mamo glede zdravljenja (da ga bo sprejela in se zanj odločila, preden
se stanje bolezni poslabša).
Izvajanje:
Intervencije zdravstvene nege izvedemo po standardih zdravstvene nege.
Vrednotenje:
druţina je pristala na pomoč zdravstvenih in drugih sluţb,
pacientkina mama ne pristaja na pomoč,
Katja Vide: Vloga medicinske sestre pri pacientki z anemijo
49
še vedno prihaja do konfliktov med pacientko in njeno mamo,
varnost med posameznimi druţinskimi člani ni zagotovljena,
nasilje in agresija sta se začela zmanjševati,
mama se glede samega zdravljenja Horeo ni odločila in ga odklonila; ţeli ostati v svoji
hiši ter
nevrološko duševna bolezen je še vedno prisotna v druţini in se razvija v teţji stadij
bolezni.
Kljub strokovni pomoči nevrološka duševna bolezen Horeo ostaja, še vedno prihaja do
nesoglasij in prepirov med posameznimi druţinskimi člani, še posebej med pacientko in
mamo.
6. Strah (pred poslabšanjem zdravstvenega stanja mame)
Definicija: občutek ogroţenosti zaradi znanega vzroka z identificiranim virom nevarnosti
(npr. strah pred prognozo, strah pred smrtjo ali invalidnostjo) (Gordon, 2003, str. 214).
Vzročni ali z njimi povezani dejavniki:
bolezen mame (Horeo),
pomanjkanje znanja/neznano okolje,
občutek nesposobnosti, da bi obvladali določene zadeve,
motnje v senzoričnih procesih,
fobije in
pomanjkanje podpore (v stresnih situacijah).
Simptomi:
nemir,
zmedenost,
tremor rok,
utesnjenost,
ţivčnost,
odmik od ljudi,
nenehna agresivnost, kreg med mamo in pacientko, nenehno nesoglasje,
Katja Vide: Vloga medicinske sestre pri pacientki z anemijo
50
pacient izraţa strah, nervozo ali skrb zaradi določenega dogodka ali osebe, ki bi jo
lahko ogroţale,
opiše ţarišče svojih bojazni (potencialnih, dejanskih ali namišljenih) sam ali s
pomočjo drugih,
nemir,
vedno pogostejše spraševanje in iskanje informacij in
povečana vzdraţljivost, ţivčnost.
Cilji zdravstvene nege:
strah pri pacientki bo zmanjšan ter
pacientka se bo soočila z boleznijo matere, njenim učinkom, vplivom na osebo.
Načrtovane negovalne intervencije:
pogovoriti se s pacientko o njenem strahu,
svetovati o relaksacijskih metodah,
soočiti pacientko z mamino boleznijo, kake so posledice bolezni, napredovanje,
poučiti o negativnih učinkih bolezni in
spodbuditi pacientko, da razume vsa dejanja mame in kako se z njimi spoprijeti.
Izvajanje:
Intervencije zdravstvene nege izvedemo po standardih zdravstvene nege.
Vrednotenje:
Pri pacientki smo s pomočjo pogovora, soočanja z mamino boleznijo in negativnimi
vplivi na njo in celotno druţino, zmanjšali strah, ter spodbudili, da vse aktivnosti,
negativna dogajanja sprejema s čim bolj pozitivnega stališča.
7. starševstvo, nevarnost za neučinkovito starševstvo
Definicija: Nevarnost, da bodo otrokovi skrbniki nesposobni ustvariti in vzdrţevati okolje, ki
bo podpiralo optimalno rast in razvoj otroka (sprejemanje starševstva je praviloma normalen
proces dozorevanja ob rojstvu otroka).
Katja Vide: Vloga medicinske sestre pri pacientki z anemijo
51
Dejavniki tveganja:
Socialni dejavniki: nepovezanost druţine, teţave v komuniciranju, pomanjkanje dobrih
vzorov staršev, spremembe v strukturi druţine, nepopolna socialna podpora,
preobremenjenost, pomankljiva sposobnost adaptacije in obvladovanja stresnih situacij,
pomanjkljiva sposobnost komuniciranja in obvladovanja problemov.
Telesni dejavniki: prekratek časa za spanje in prekinjanje spanja.
Psihološki dejavniki : v anamnezi druţine duševna bolezen.
Simptomi:
skrbi v zvezi s starševstvom,
strah zaradi bolezni matere,
občutek nesposobnosti starševstva,
pomanjkljiva socialna podpora in
stresne situacije v druţini.
Cilji zdravstvene nege:
pogovoriti se s pacientko o njenem strahu,
svetovati pacientki, da se v druţini čim več pogovarjajo, izraţajo čustva,
spodbuditi pacientko in druţino, da se skupaj soočijo s problemi, teţavnimi situacijami
ter
predlagati in motivirati pacientko, da se vključi v psihoterapevtsko skupino.
Načrtovane negovalne intervencije:
Intervencije zdravstvene nege izvedemo po standardih zdravstvene nege.
Vrednotenje:
Pacientkin strah je bil zmanjšan, a se še vedno počuti, da je njena vloga starša slabša,
zmanjšana.
Katja Vide: Vloga medicinske sestre pri pacientki z anemijo
52
8. Nevarnost poškodbe
Definicija: prisotnost dejavnikov tveganja za poškodbe telesa.
Dejavniki tveganja: senzorično področje, tuje okolje, izgubljen občutek percepcije
(temperatura, dotik, občutek za poloţaj, vid, sluh).
Mobilnost: zmanjšana sposobnost mobilnosti (slabost mišic, motnje ravnoteţja in
koordinacije), omotičnost, vrtoglavice, omedlevice (Gordon, 2003, str. 72).
Cilji zdravstvene nege:
izboljšati občutek za poloţaj, koordinacijo, ravnoteţje s specifičnimi vajami,
spodbujanje pri upoštevanju varnostnih ukrepov (vstopanje v osvetljen prostor,
primerna uporaba ostrih predmetov, uporaba primernih obuval, varna hoja, voţnja,
itd.) ter
pogovoriti se s pacientko o ureditvi prostora, ki omogoča varno gibanje.
Načrtovane negovalne intervencije:
Intervencije zdravstvene nege izvedemo po standardih zdravstvene nege.
Vrednotenje:
Pacientka je upoštevala navodila glede ureditve prostora. S pomočjo meditacije in obiska
bioenergetika izboljšuje občutek koordinacije in ravnoteţja.
9. Zanikanje, neučinkovitost
Definicija: poizkus zavestnega ali podzavestnega zmanjševanja anksioznosti ali strahu z
zmanjševanjem pomena določenega dogodka (v zvezi s slabšanjem stanja) (Gordon, 2003,
str. 295).
Katja Vide: Vloga medicinske sestre pri pacientki z anemijo
53
Vzročni ali z njimi povezani dejavniki:
občutek premajhne podpore in zaupljivosti nekaterih druţinskih članov (dobro
prekrivanje simptomov) in
bolezen (prognoza).
Simptomi:
minimaliziranje nekaterih simptomov ali določenega dogodka; nepriznavanje
nevarnosti,
zamahovanje z roko ali dajanje negativnih komentarjev ob kaki omembi določene
nevarnosti,
neprimernost čustvenih odzivov ter
izraţanje strahu ali anksioznosti.
Cilji zdravstvene nege:
motivirati pacientko, da razmisli katere nevarnosti jo obdajajo,
motivirati pacientko, da konstruktivno rešuje čustvene probleme in odziv le- teh na
pacientko ter
motiviranje in pogovor s pacientko na kakšen način se spoprijeti s strahom in
anksioznostjo.
Načrtovane negovalne intervencije:
Intervencije zdravstvene nege izvedemo po standardih zdravstvene nege.
Vrednotenje:
Pacientka se zaveda nevarnosti, ki jo obdajajo in se trudi pozitivno reševati vse čustvene
odzive in probleme.
5.3 Preverjanje hipotez
Z našim študijem primera, nosečnica z anemijo in s pomočjo modela Mayori Gordon smo
ugotovili specifične negovalne diagnoze. Najbolj izpostavljene negovalne diagnoze pri naši
pacientki so: neuravnovešena prehrana, manj kot telo potrebuje, obstipacija in strah.
Katja Vide: Vloga medicinske sestre pri pacientki z anemijo
54
Na podlagi teh smo potrdili zastavljeni hipotezi:
► Hipoteza 1 – Predvidevamo, da bomo s pomočjo modela Mayory Gordon postavili
specifične negovalne diagnoze.
Prva hipoteza je potrjena, saj smo s pomočjo modela ocenjevanja potreb po enajstih vzorcih
funkcionalnega zdravja po avtorici Mayory Gordon postavili specifične negovalne diagnoze,
ki ocenjujejo potrebe po zdravstveni negi in ocenjujejo kakovost ţivljenja pacientke.
► Hipoteza 2 – Predvidevamo, da bomo ugotovili, da je medicinska sestra poglavitni
motivacijski člen pri bolniku kot učiteljica, svetovalka in negovalka.
Medicinska sestra je pomemben člen zdravstva. Pri pacientki z anemijo deluje kot učiteljica,
svetovalka in negovalka. Medicinska sestra, ki dela v okviru ginekologije, porodništva lahko
pri nosečnici z anemijo načrtuje dolgoročne cilje, torej tekom nosečnosti in po rojstvu otroka.
Načrtuje zdrav način ţivljenja, uravnoteţeno prehrano, v kateri je dovolj vitaminov,
mineralov. Še posebej je poudarek na uţivanju dovolj ţeleza (hrana ali različni dodatki),
vitamina A in B12, katere pridobimo v telo s hrano. Poučuje nosečnice kaj je pomembno za
pravilno absorbcijo, izkoristek hranilnih snovi, poleg uţivanja pravilnih vitaminov in
mineralov. Svetuje o telesni aktivnosti na sveţem zraku, spodbuja k udeleţevanju različne
vadbe, ki izboljšuje počutje in lajša porod. Opozarja na omejitve pri pitju kave, alkohola,
zdravil ter o prenehanju kajenja ali pasivnem kajenju. Spodbuja k izobraţevanju o sami
nosečnosti, pomembnih zdravstveno vzgojnih izobraţevanjih, ki nosečnici pomagajo pri
pridobivanju novih informacij glede nosečnosti in same bolezni (anemija).
Prvi korak pri zdravljenju anemije je uţivanje uravnoteţene prehrane, ki vsebuje dovolj
hranilnih snovi. Za preprečevanje anemije je tudi pomembno uţivanje folne kisline pred
nosečnostjo, nekje 4mesece, ker se potrebe organizma po ţelezu povečajo 2-krat, ko ţenska
zanosi. Uţivanje folne kisline se nadaljuje tekom prvih 12-tednov nosečnosti, ki vpliva na
razvoj zarodka in rast ploda. Pomanjkanje folne kisline povzročajo okvare v predelu glave in
hrbtenice. Otroci so lahko tudi telesno ali duševno prizadeti. Pravilna kvalitetna prehrana je
povezana tudi s telesno aktivnostjo in mobilnostjo. Medicinska sestra opozarja pacientke, da
se opazujejo. Če opazijo spremembe, ki se nenehno ponavljajo; kot so utrujenost, zadihanost,
bledico, omotičnost, motnje odvajanja, glavobol naj se posvetujejo z zdravnikom. Pri ostalih
Katja Vide: Vloga medicinske sestre pri pacientki z anemijo
55
teţavah, kot so nespečnost, strah, anksioznost, medicinska sestra poskuša paciento pozitivno
usmeriti, se z njo pogovoriti, jo spodbuditi, da si vsak dan vzame nekaj časa samo zase in za
njeno telo in dušo. Ta čas izkoristi za aktivnosti, dejanja, ki jo veselijo in duhovno bogatijo.
Pacientko usmeri v komunikacijo in druţenje z druţino, prijatelji, znanci. Upoštevanje vseh
nasvetov in individualna skrb za svoje psihično in fizično stanje vpliva na preventivno in
kurativno zdravstveno stanje pacientke tudi po rojstvu otroka.
Katja Vide: Vloga medicinske sestre pri pacientki z anemijo
56
6 RAZPRAVA
Slabokrvnost je zelo raznoliko stanje, ki se pojavlja zaradi različnih vzrokov, v različnih
stopnjah. Zaradi tega vsaka vrsta in stopnja obolenja zahteva svoj pristop k zdravljenju in
rehabilitaciji. Nekatere vrste anemij je mogoče preprečiti z zdravim načinom ţivljenja, na
nastanek drugih pa ne moremo dosti vplivati, še posebej, če je vzrok nastanka bolezni dedni
faktor (Kocijančič, Mrevlje, 2005).
Prav zaradi tega je potrebno raziskovati in poučevati vsako vrsto anemije posebej, če ţelimo
pacientom zagotoviti ustrezno zdravstveno varnost. Veliko vlogo ima pri tej nalogi
kakovostna zdravstvena nega in zdravstvena vzgoja, ki je del celotnega sistema zdravstvenega
varstva. Pomembnost zdravstvene vzgoje in zdravstvene nege smo v našem primeru
raziskovali pri nosečnici z anemijo, namreč pojav anemije v nosečnosti je zelo pogost pojav.
Z obravnavo naše pacientke smo spoznali in odkrivali kaj vse je pomembno pri pacientki z
anemijo in kakšen je vpliv medicinske sestre (Kersnič, 1997).
Medicinska sestra je najpomembnejši del raziskovanja in prepoznavanja zdravstvenih
problemov pacientov na posameznih področjih zdravstvene nege, zdravstvene vzgoje in
razvijanja standardov za značilne skupine in kategorije pacientov. Bistvo kakovostnega
delovanja in poučevanja je zavestno spreminjanje poklicnih vrednot in usmerjanje
zdravstveno nego k večji humanizaciji, celovitosti in individualni obravnavi pacientke. Skozi
zdravstveno nego medicinska sestra nudi pacientki kakovostni pristop, še posebej rizičnim
skupinam prebivalstva, med njimi so tudi nosečnice, torej obravnavana pacientka, je potrebno
posvetiti še večjo pozornost. Medicinska sestra nudi nosečnici spodbudo, za samoopazovanje,
nasvete, kaj storiti, če opazi kake spremembe ali slabšanje stanja, svetuje aktivnosti, da ohrani
pozitivno naravnanost in odprtost za sprejemanje novih informacij, poučuje o bolezni in
podaja področja iskanja informacij in pomoči, spremlja pacientko in ji nudi kakovosten in
celovit pristop v zdravstveni negi. Poudariti moramo, da je medicinska sestra ključna v
sistemu obravnave, ki mora biti naravnana tako, da pospešuje zdravstvenovzgojno delo in
druge aktivnosti, ki preko učinkovitega multidisciplinarnega pristopa in interaktivnega dela
zagotavlja kakovostno, učinkovito in varno obravnavo. V procesu obravnave lahko le na tak
način pacientka izgrajuje pozitivno samopodobo, spremeni svoje vrednote in odnos do
lastnega zdravja, kar potrjuje tudi Zver (2008).
Katja Vide: Vloga medicinske sestre pri pacientki z anemijo
57
Medicinska sestra je tista, ki preţivi z pacientko največ časa, ki ji pacientka zaupa in od nje
tudi veliko pričakuje. Medicinska sestra mora obravnavati vsako osebo individualno in mora
pri vsaki pacientki posebej, tako bo lahko ustrezno načrtovala, izvajala in vrednotila svoje
delo. Torej medicinska sestra je oseba, ki deluje kot svetovalka, negovalka in učiteljica
(Meglič, 2004).
Glavni vzrok, ki privede do anemije v nosečnosti, je običajno posledica pomanjkanja ţeleza in
fizioloških sprememb med tem stanjem. Zaradi razvoja zarodka in hitre rasti ploda se tekom
nosečnosti močno povečajo potrebe organizma po ţelezu in vitaminih. Zato je zelo
pomembno uţivanje kvalitetnih ţivil, ki zadovoljujejo potrebe organizma po pomembnih
vitaminih in mineralih (vitamin B12, folna kislina, ţelezo, vitamin C). Namreč pomanjkanje
folne kisline lahko privede v zelo zgodnjem obdobju nosečnosti do nepravilnega zapiranja
hrbteničnega kanala (nevralne cevi). Posledica tega je lahko huda telesna ali duševna
prizadetost otroka, kar potrjuje tudi Premru Sršen (2002).
Ugotovili smo kako pomembno je preprečevanje in zgodnje odkrivanje anemije, kakovostna,
celostna obravnava pacientk. Potrebno je zagotoviti multidisciplinaren pristop, edukacija
svojcev in pacientke o samoopazovanju (kako se počuti, fizičen izgled, kako poteka
nosečnost) ter upoštevanju pravil uravnoteţene prehrane. Razen edukacije nudi medicinska
sestra tudi primerno zdravstvena vzgoja pacientke in svojcev, saj na ta način zagotovlja
pacientki, da se lahko učinkovito spoprime z boleznijo oziroma jo prepreči. Medicinska sestra
je pomemben člen zagotavljanja kakovosti ţivljenja pacientke, saj s svojimi nasveti, vzgojo
posredno vpliva na njen odnos do lastnega zdravja in s tem še na razvoj nerojenega otroka.
Tako lahko z učinkovitim, multidisciplinarnim pristopom pacientki zagotovimo kakovostno,
varno, individualno, celostno, kontinuirano obravnavo. S študijo primera, nosečnice z
anemijo, smo ugotovili potrebe po zdravstveni negi, izvedli učinkovit teoretični pristop,
ocenili kako se pacientka spoprijema z boleznijo in obvladovanjem ţivljenja na sploh.
Spoznali smo v kakšni meri ji nudi podporo druţina, prijatelji, zdravstvene in druge sluţbe ter
kako le-to vpliva na pacientkino zdravstveno stanje, psihično, fizično počutje in na razvoj
otroka.
.
Katja Vide: Vloga medicinske sestre pri pacientki z anemijo
58
7 SKLEP
Anemija je zelo pogosta bolezen, ki se pojavlja zaradi različnih vzrokov, pri ljudeh vseh
starosti in lahko pušča za seboj zelo resne posledice. Kar polovica primerov anemij je le-ta
simptom za druge bolezni. Pogosta je tekom nosečnosti, ker se zelo povečajo potrebe po
hranilnih snoveh, zato je nosečnica še bolj izpostavljena nastanku anemije, ki lahko povzroči
resne posledice v telesnem in duševnem razvoju. Pri obravnavi pacientov z anemijo je
pomemben celosten in individualni pristop, zagotavljanje primerne zdravstvene vzgoje ter
kakovostne zdravstvene nege. S pomočjo študija primera, pacientke, ki je tekom nosečnosti
zbolela za anemijo, smo uporabili model Marjory Gordon. Aktivnosti zdravstvene nege smo
razvijali skozi procesno metodo dela in ugotovili, da je neuravnovešena prehrana glavni
dejavnik, povzročitelj anemije v nosečnosti in je potrebno še dodatno spodbujati in poudarjati
pomembnost uravnoteţene prehrane v vseh obdobjih ţivljenja, ker je le ta izvor številnih
obolenj.
Katja Vide: Vloga medicinske sestre pri pacientki z anemijo
59
8 LITERATURA
Boţjak, M. Zdravstvena nega bolnika z boleznimi krvi in krvotvornih organov. Priročnik.
Ljubljana: Interna klinika Zaloška, 1996.
Boţjak, M. Prehrana pri bolnikih s hematološkimi obolenji: Zbornik predavanj, strokovni
seminar. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije- Zveza društev,
medicinskih sester, babic in tehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih
tehnikov v hematologiji: 2006.
Brown, J. E, Nutrition now. Third edition: Universety of Minesota: 2003: 3.
Carlish, A. Zdrava nosečnost: vodnik po dopolnilnem zdravljenju. Ljubljana: DZS, 2003: 16.
Cibic, D, Domajnko, N, Filej, B, Kersnič, B, in sod. Razmejite zdravstvene nege. Razširjeni
strokovni kolegij za zdravstveno nego pri Ministrstvu za zdravstvo in Zbornica zdravstvene
nege. Utrip 1997; 5; 12: 21 – 40.
Čeh, M. Pojav čiste aplastične anemije med zdravljenjem z rifampicinom. Zdravniški vestnik.
Ljubljana: 2008: 139-141.
Drglin, Z. Rojstna hiša: Kulturna anatomija poroda. Ljubljana: Delta, 2003.
Debenjak, P.D, Nemško prehransko dopolnilo: Referenčna vrednost za vnos hranil. Ljubljana:
Ministrstvo za zdravje, 2007: 155 – 158.
Glaser, M, Roškar, Z, Grmek-Zemljič, T, Jarc, M, Borin, P. Zbornik predavanj in praktikum.
Maribor: Srečanje internistov in zdravstvene splošne medicine, 2006: 145-177.
Glaser, M. Bolezni krvi in krvotvornih organov. V: Kranjc I, Pečovnik Balon B. Interna
medicina: Maribor: Visoka zdravstvena šola, 2000: 311.
Katja Vide: Vloga medicinske sestre pri pacientki z anemijo
60
Gooding, S, Stilwell, B, Rogers, R. Promocija zdravja in zdravstvena vzgoja. Maribor:
Kolaborativni center SZO za primarno zdravstveno nego, 1997.
Gordon, M. Negovalne diagnoze: priročnik: Radizel: Rogina, 2003.
Gordon, M. Manual of nursing diagnosis: including all diagnostic categorias approved by the
North American Nursing Diagnosis Association. St. Louis (etc): Mosby, cop. 2002.
Grmek – Zemljič, T, Roškar, Z. Indikacije za zdravljenje s pripravki ţeleza. V: Zbornik
predavanj in praktikum. 17. srečanje internistov in zdravnikov splošne medicine iz prakse za
prakso z mednarodno udeleţbo, Maribor, 19. in 20. maja 2006. Maribor., Splošna bolnišnica,
2006: 159 – 161.
Hajdinjak, A, Meglič, R. Sodobna zdravstvena nega. Ljubljana: Visoka šola za zdravstvo,
2006.
Henderson, V. Osnovna načela zdravstvene nege. Ljubljana: Zbornica Zdravstvene nege
Slovenije, 1998.
Hojer, S. Pristopi in metode v zdravstveni vzgoji. Ljubljana: Visoka šola za zdravstvo,
2005.
Hoyer S. Zdravstvena vzgoja in zdravstvena prosveta. Ljubljana: Tehniška zaloţba Slovenije,
1995.
Hoyer, S. Pristopi in metode v zdravstveni vzgoji. Ljubljana: Visoka šola za zdravstvo, 2005.
ICNP = mednarodna klasifikacija prakse zdravstvene nege. Ljubljana: Zbornica zdravstvene
nege Slovenije, zveza društev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije; Maribor;
Kolaborativni center SZO za primarno zdravstveno nego, 2000.
Jakšič, B, Labar, B, Grgičevič, D. Hematologija i transfuziologija. Zagreb: Jumena, 1989: 321
– 344.
Katja Vide: Vloga medicinske sestre pri pacientki z anemijo
61
Kersnič, P. Organizacija sluţbe zdravstvene nege v zdravstvenih zavodih Slovenije. Obzor
Zdr N 1997; 31: 3 – 21.
Kocijančič, A (ur.), Mrevlje, F (ur.). Interna medicina. Ljubljana: Littera picta, 2005: 1038,
1051 – 1074.
Kranjc, I, Balon Pečovnik, B. Interna medicina. Maribor: Visoka zdravstvena šola, 1999.
Kranjc, O. Vzroki anemije so lahko različni. Večer, 1994, 25. avg. 24.
Kodeks etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Ljubljana, Zbornica
zdravstvene nege Slovenije, 2006).
Kornhauser – Cerar, L, Anţič, J. Anemija nedonošenčka – zdravljenje z rekombinantnim
humanim eritropoetinom kot alternativa trabsfuziji. Slov Pediatr 1994; 1. 34 – 9.
Lukič, L. Varna transfuzija krvnih pripravkov. Farm Vestn 1998, 49: 109 – 13.
Meglič, V. Anemije v nosečnosti. V: Pajntar M, Novak – Antolič Ţ. Nosečnost in vodenje
poroda. 2. dopolnjena izdaja. – Ljubljana. Cankarjeva zaloţba, 2004: 46.
Mlakar, U. Preprečevanje anemije zaradi pomanjkanja ţeleza. Med razgl 1991; 30. suppl 3:
219 - 223.
Pajnkihar, M. Teoretične osnove zdravstvene nege. Maribor: Visoka zdravstvena šola, 1999.
Preloţnik – Zupan, I. Mikrocitne anemije. V: Zbornik prispevkov. 47. Tavčarjevi dnevi.
Ljubljana: Medicinska fakulteta, Katedra za Interno Medicino, 2005: 169 – 174.
Preloţnik – Zupan, I. Ocena zalog ţeleza pri zdravljenju anemij. V: Interna medicina 2006:
novosti in aktualnosti. Ljubljana. Zdruţenje internistov SZD, 2006.
Peternel, B. Biti zdrav. Ljubljana: Društvo za boljše ţivljenje - Z nami, 2007.
Katja Vide: Vloga medicinske sestre pri pacientki z anemijo
62
Premru – Sršen, T. Kardiotokografija in druge metode za nadzor plodovega stanja v
nosečnosti in med porodom: Zbornik prispevkov. Portoroţ: Slovensko zdravstveno društvo.
1997: 24-30.
Pretnar. J, Hematologija. Učbenik. Ljubljana: Srednja šola za farmacijo in zdravstvo. 1983.
Pokorn, D. Prehrana v različnih ţivljenjskih obdobjih: prehranska dopolnila v prehrani.
Ljubljana: Maribor, 2003: 168 – 175.
Rajkovič, V, Šešteršič, O. Informacijski sistem patronaţne zdravstvene nege. Kranj: Moderna
organizacija, 2000. 11 – 24.
Razširjeni strokovni kolegij za zdravstveno nego: Razmejitev zdravstvene nege, Zdr Obzor, 1.
27, št. 1-2, 1996.
Sherblom, M. Womens health during the child bearing years. Missouri: Mosby, 2003: 256 ,
257.
Smith, T. Druţinska zdravstvena enciklopedija. Ljubljana: DZS, 2004: 85-89.
Skobec, B. Zver S. Reaktivne spremembe krvne slike in osnove zdravljenja anemije zaradi
pomanjkanje ţeleza. Zdravniški vestnik. Ljubljana: 2008 :161-165.
Stošič, J. Slabokrvnost. Ljubljana: Fidimedov zdravstveni vodnik, 2005: 24.
Vilpo, J. Ocena anemije pri odraslih. V. Kunnamo I. Na dokazih temelječe medicinske
smernice. Slovenska izdaja. Ljubljana: Zavod za razvoj druţinske medicine, 2006: 455.
Wilcock, F. Zdrava prehrana v času nosečnosti. Trţič: Učila international, 2003.
Zver, P. Anemija. Ljubljana: Viva, 2008: marec: 9.
Zver, A. Zdravstvena vzgoja bolnikov z osteoporozo. V: Vidali, P. Zbornik predavanj. Novo
mesto: Krka, 2000: 5 – 8.
Katja Vide: Vloga medicinske sestre pri pacientki z anemijo
63
VIRI
Titan V. Nosečnice potrebujejo več ţeleza. Otrok in druţina, 2005. Dosegljiv na:
http://www.ringaraja.net/nosecnice-potrebujejo-vec-zeleza_905.html, (31. 11. 2008)
Krka. Slabokrvnost med nosečnostjo. Ezdravje, 2008. Dosegljiv na:
http://www.ezdravje.si/si/zenska/nosecnost/slabokrvnost/?q=anemija&v=kazalo&aurora=send
(31. 11. 2008)
Vajdić. Slabokrvnost – anemija. Hrana – Zdravje, 2008. Dosegljiv na:
http://www.freewebs.com/hranazdravje/slabokrvnost.htm ( 31.10.2008 )
Mason R. J, Zieve D. Anemia. Health article: ADAM, 2008. Dosegljiv na:
http://www.healthline.com/adamcontent/anemia (31. 11. 2008).
Katja Vide: Vloga medicinske sestre pri pacientki z anemijo
64
ZAHVALA
V prvi vrsti se zahvaljujem mentorici mag. Vidi Gönc in dipl.org. za vodenje in koristne
nasvete ob pisanju diplomskega dela.
Zahvaljujem se svojemu fantu Branku in prijateljici Petri, Jasmini in Martini za nesebično
pomoč pri oblikovanju diplomskega dela.
Posebno se zahvaljujem svoji mami in očetu za vso potrpeţljivost, vzpodbudne besede,
usmerjanje in oporo v času izobraţevanja.
Katja Vide: Vloga medicinske sestre pri pacientki z anemijo
1
PRILOGA
VPRAŠANJA ZA INTERVJU PO MODELU OCENJEVANJA PACIENTKINIH
POTREB PO AVTORICI MARJORY GORDON
1. ODNOS DO LASTNEGA ZDRAVJA
a) Splošno zdravstveno stanje
b) Prehladi v preteklosti
c) Najpomembnejše aktivnosti za vzdrţevanje zdravja; Kaj vpliva na razlike v
zdravstvenem stanju? (zdravilo, kajenje, droge, alkohol)?
d) Poškodbe (doma, na delovnem mestu, med voţnjo); padci?
e) Ali ste v preteklosti lahko sledili nasvetom zdravnikom in medicinskim sestre?
f) Kaj mislite, da je povzročalo Vašo bolezen? Kaj ste storili, ko ste opazili prve
simptome? Kakšni so bili rezultati?
g) Kaj je za Vas pomembno, dokler ste v naši oskrbi? Kako Vam lahko najbolje
pomagamo?
2. PREHRAMBENI IN METABOLIČNI PROCESI
a) Opišite tipično prehrano enega dne.
b) Kolikšna je Vaša zauţita tekočina na dan?
c) Ali pridobivate ali izgubljate na teţi in koliko?
d) Ali imate apetit?
e) Imate kakšne teţave s prehranjevanjem (teţko poţiranje, slaba prebava)? Ali imate
kakšne omejitve v zvezi s prehrano (dietni predpisi, alergije)?
f) Napreduje Vaše zdravljenje hitro ali slabo?
g) Imate teţave s koţo: poškodba, suha koţa?
h) Imate teţave z zobmi?
i) Vključujete v vašo prehrano ţivila z veliko ţeleza? Katero?
3. IZLOČANJE
a) Izločanje blata, pogostost, oblika, nelagodni občutki ob izločanju, teţave z nadzorom
izločanja, odvajala?
b) Izločanja urina: pogostost, nelagodje ob izločanju, teţave z nadzorom?
c) Se pretirano znojite? Imate teţave s specifičnim vonjem?
Katja Vide: Vloga medicinske sestre pri pacientki z anemijo
2
4. FIZIČNE AKTIVNOSTI
a) Imate dovolj energije za potrebne in ţelene aktivnosti?
b) Katere fizične aktivnosti redno izvajate?
c) S katerimi aktivnostmi se ukvarjate v prostem času?
d) Ste zmoţni izvajati naslednje aktivnosti?
Prehranjevanje_____________________
Kopanje_________________________
Splošna mobilnost_________________
Kuhanje_________________________
Mobilnost v postelji_______________
Česanje_________________________
Osebna nega_____________________
Gospodinjstvo____________________
Oblačenje________________________
Nakupovanje______________________
e) Ali vas glede dihanja pri aktivnosti ali med spanjem karkoli obremenjuje?
5. POČITEK, SPANJE
a) Ali ste spočiti in pripravljeni na dnevne aktivnosti?
b) Ali teţko zaspite? Si s čim pomagate, da laţje zaspite (zdravila)? Dobro spite ali imate
teţave (nočne more, zgodnje prebujanje)?
6. KOGNITIVNI PROCESI
a) Ali slabo slišite? Uporabljate kakšne pripomočke?
b) Ali dobro vidite? DA NE
Nosite očala? DA NE
c) Doţivljate zadnje čase kakršnekoli spremembe spomina? Kakšne so te spremembe?
d) Vam je lahko ali teţko sprejemati odločitve?
e) Kako se najlaţje naučite česa novega ? Imate teţave z učenjem?
f) Imate občutek nelagodja? Kako to obvladujete?
7. ZAZNAVANJE SAMEGA SEBE
a) Kako bi se opisali? Ali imate večinoma dobre ali slabe občutke v zvezi s seboj?
Katja Vide: Vloga medicinske sestre pri pacientki z anemijo
3
b) Ali doţivljate v svojem telesu ali v sposobnosti funkcioniranja? Je to za Vas
problematično?
c) Kakšne spremembe doţivljate v zvezi s seboj ali s svojim telesom, od kar ste oboleli
oz. se poškodovali?
d) Ali Vas pogosto kaj razjezi, ste nejevoljni, prestrašeni, zaskrbljeni, depresivni? Kaj
Vam pomaga?
e) Ali se Vam dogodi, da izgubljate upanje? Da ne morete več nadzirati svojega
ţivljenja? Kaj Vam pomaga?
8. DRUŢBENA VLOGA IN MEDSEBOJNI ODNOSI
a) Ţivite sami? Z druţino, v partnerski skupnosti?
b) Imate kakšne teţave v zvezi z druţino?
c) Kako Vaša druţina navadno rešuje probleme?
d) Ali je druţina odvisna od Vas? Kako to obvladujete?
e) Kako druţina in ostali člani doţivljajo Vašo bolezen/hospitalizacijo?
f) Imate probleme z otroki? Jih teţko obvladujete? (če jih imate)
g) Ali ste vključeni v kakšno socialno skupino? Imate prijatelje? Ste osamljeni?
h) Ali ste v glavnem zadovoljni na delovnem mestu? (v šoli) Ali osebni dohodek zadošča
za Vaše osebne potrebe?
i) Ali čutite, da ste vključeni v sosesko v kateri ţivite? Ste izolirani?
9. SPOLNI - REPRODUKTIVNI SISTEM
a) Kako poteka nosečnost?
10. OBVADOVANJE STRESNIH SITUACIJ
a) Ali ste v zadnjih dveh letih doţiveli kakšne velike spremembe, krize?
b) S kom najlaţje govorite o teţavah? So Vam tu ljudje sedaj dostopni?
c) Ali občutite tesnobo večina časa? Kaj Vam pomaga? Medikamenti, alkohol, droge?
d) Kadar imate teţave v ţivljenju, kako se jih lotevate?
e) Ali je večinoma uspešno?
11. VREDNOSTNI SISTEM
a) Ali na splošno doţivljate, kar Vam je pomembno? Vaši pomembni načrti za
bodočnost?
Katja Vide: Vloga medicinske sestre pri pacientki z anemijo
4
b) Ali je religija v Vašem ţivljenju pomembna? Ali Vam pomaga pri teţavah?
c) Ali bivanje v naši ustanovi kakorkoli moti Vaše duhovno ţivljenje?
12. OSTALO
a) Ali je še kaj, česar nismo omenili?
b) Imate kakšna vprašanja?
Katja Vide: Vloga medicinske sestre pri pacientki z nosečnico
5