OBČINA TOLMIN Ulica padlih borcev 2, Tolmin tel. (05)381 95 00, fax. (05)381 95 23 e-mail:obcina.tolmin@tolmin.si http://www.obcina.tolmin.si Občinski svet

Z A P I S N I K25. seje Občinskega sveta Občine Tolmin,

ki je bila v torek, 7. julija 2009, ob 17.00, v sejni sobi Občine Tolmin

PRISOTNI ČLANI OBČINSKEGA SVETA (OS): Mercedes Fratnik, Silverij Mervič, Karel Laharnar, Leon Fratina, Radovan Taljat, Maša Klavora, Danijel Oblak, Mitja Gabršček, Franc Simčič, Aleš Bizjak, Darjo Velušček, Stanislav Šorli, Dragica Rejec Taljat, Rajko Podgornik, Radko Carli, Branko Kranjc, Martina Kenda, Matjaž LebanOPRAVIČENO ODSOTNI ČLANI OS: Dragomir Rijavec, Martina Levpušček, Jože Režonja, Ernest KemperleOSTALI PRISOTNI: člani občinske uprave: Uroš Brežan, Verena Tuta, mag. Miran Drole, Davorin Simčič, Milena Leban, Zoran Štanta, Rafael Šuligoj, Mateja Ličermag. Simon Leban, Medobčinska uprava Občin Bovec, Kobarid, Tolmin in Kanal ob SočiNina Lipušček, Leon Kobetič in Gvido Modrijan, Locus d.o.o.Stojan Kenda, krajan Tolmina (podal pripombe k tč. 3)Nada Uršič, Nadzorni odbor (NO)NOVINARJI: Milan Štulc, KA-TV (Černigoj)

K 1).Ugotovitev sklepčnosti in sprejem dnevnega reda.RADKO CARLI: Lepo pozdravljeni. Pričenjam 25. sejo OS. Prisotnih nas je 17, zaenkrat manjka še gospod Franko Simčič, lahko torej veljavno sklepamo. Dnevni red smo prejeli v gradivu in ga dajem v razpravo.

DANIJEL OBLAK: Hvala za besedo. Kolegice svetnice, kolegi svetniki, gospod župan, predsednica NO, predstavniki občinske uprave, ostali vabljeni in prisotni, tudi mediji, lep dan polne lune vam želim. Predlagam tri spremembe dnevnega reda in sicer 6. točka naj bi se imenovala Razprava in sklepanje o predlogu Odloka o rabi in varovanju vstopno izstopnih mest za športno plovbo ob reki Soči in njenih pritokih na območju od izvira Soče do Volčanskega mostu. Tak je tudi naslov delovnega gradiva, ki smo ga prejeli za to točko. 2. sprememba se nanaša na 7. točko dnevnega reda in sicer predlagam, da se glasi: Razprava in sklepanje o osnutku Odloka o določitvi volilnih enot za volitve članov Občinskega sveta in župana Občine Tolmin. Upam, da bomo o tej točki tudi sklepali in upam, da so vam moje pripombe razumljive.In še tretji predlog spremembe je pa 9. točka in sicer naj bi se glasila: Razprava in sklepanje o osnutku Odloka o spremembi Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Tolmin, ker je tak tudi naslov delovnega gradiva.

RADOVAN TALJAT: Lep pozdrav vsem. Za dnevni red bi podobno kot zadnjič podal pobudo, s tem, da smo malo bolj argumentirali zadevo in sicer, da se kot dodatno točko predlaga na dnevni red. Kot zadnjič predlagam, da se obravnava vprašanje zemljišč nad Žabčami. Konkretno smo posredovali tudi pismeno kako naj bi bila ta dopolnitev, tako da tega ne bom bral. Ne vem pa, zakaj ni bila v dnevnem redu. Prav bi bilo, da bi zraven dnevnega reda dali tudi to, če smo dali pobudo, da se na dnevni red to uvrsti in sicer v imenu svetnikov SD-ja. Se pravi, da bi sprejeli aktivnosti za pridobitev in izbor investitorjev izgradnje turističnega centra Tolmin oz. geotermalnega projekta na območju rezerviranih

1

zemljišč na območju Žabč oz. Tolmina. Tak je bil predlog dopolnitve dnevnega reda s tem, da smo dali zraven še obrazložitev. Po moji oceni je obrazložitve bilo kar dovolj, da bi to lahko uvrstili tudi na dnevni red. Če je bilo pravočasno ali ne, mislim, da je bilo dovolj časa, ker smo gradivo dobili šele dva ali tri dni kasneje. Verjetno je bilo časa dovolj, ker je bilo to poslano kar dosti pred samim gradivom. Smatram, da če tega ne uvrstite na dnevni red, da ni interesa, da to sploh kdaj pride na dnevni red in jaz potem neham s to zadevo in mislim, da se obnašamo neodgovorno, da neke zadeve, ki jih imamo, ki smo jih odkupili pustimo, da mirujejo in ne naredimo nobene pametne aktivnosti naprej, ki bi dala nekaj od sebe. Župan je sicer zadnjič razlagal, da potekajo neke aktivnosti, ampak mislim, da za tako zemljišče, za take kvalitete kot je, je to absolutno premalo in je treba večje aktivnosti pripraviti, da se zadeva postopoma pripravi v neko aktivno rabo, ne samo pasivno. Poznamo celo zgodbo, koliko časa je to teklo, da je sploh prišlo do teh zemljišč. Mislim, da je prav, da bi to sedaj obravnavali. Utemeljitev sem dal zraven, da je pač prav zdaj primerno, da taka zemljišča pričnemo pripravljati za neke nove stvari. Brez novih stvari, tudi tistega razvoja, ki mislimo, da bo šel naprej, kakorkoli, recesija danes kakršna že je, razvoj bo šel naprej in prav z večjimi projekti in z novimi smermi bodo stvari šle naprej. Ne bomo več mogli dohajati drugih, če bomo capljali na mestu in neambiciozno ponavljali, da tega se ne da, tega se ne da, …Tam, kjer pa se da, pa premalo naredimo. Še enkrat zato predlagam, da gre to na dnevni red.

RADKO CARLI: Hvala za pobudo. Prosim župana, da se opredeli do te pobude.

UROŠ BREŽAN: Najprej se bom opredelil do pobud in predlogov gospoda Oblaka. Strinjam se z vsemi tremi predlogi. Gospodu Taljatu sem glede njegovega predloga pa tudi že povedal moje mnenje. Mi se v tem trenutku ukvarjamo, pod 3. točko bomo govorili o prostorskem planu, v tem trenutku za to zemljišče nimamo dokončno rešeno niti trase dostopa do tega zemljišča. Pravkar smo naročili projektiranje te trase in do konca leta bomo imeli ta projekt tudi narejen. Takrat bomo dokončno vedeli, kje bo potekala trasa dostopa do tega zemljišča. Mislim, da bi bilo zelo neodgovorno peljati neke formalne postopke brez tega, da natančno vemo, koliko bo stala taka povezava do tega zemljišča in kje bo potekala. Brez natančne lokacije dostopa do tega bomo zelo težko definirali tudi lokacijo gradnje na tem območju. Že na prejšnjem svetu sem povedal, da aktivnosti glede informiranja investitorjev oz. zainteresiranih za ta turistični projekt potekajo. Naš projekt smo tako uspeli spraviti preko Slovenske turistične organizacije do vseh kanalov, preko katerih se ta projekt oz. turistične priložnosti v Sloveniji tržijo. Od zadnje seje naprej sem ta projekt predstavil tudi vsem veleposlanikom EU, ki so bili na obisku v Posočju. Na prejšnjem OS sem tudi povedal, da imamo v juniju predviden sestanek s predstavnikom angleškega podjetja g. Petrom Holisom. Ta sestanek se bo zgodil v tem tednu, v četrtek ali petek. Z njim se bomo tudi pogovarjali o razvoju tega projekta. Menim, da vam bom lahko kaj več o tem, kako stvari stojijo ne glede na situacijo, ki za pridobivanje investitorjev ni rožnata, ne v Sloveniji, ne v Evropi in ne tudi drugod po svetu, da vam bom lahko kakšne natančnejše informacije dal na jesenski seji, predvsem glede tega obiska, ki se bo zgodil v tem tednu. Menim, da z izhodišči, ki jih imamo v tem trenutku, še ne moremo začeti peljati nikakršnih formalnih postopkov, ampak da moramo poskušati informirati ciljno skupino, ki je primerna za to, da nam nek tak turistični center pomaga vzpostaviti in da potem, ko bomo imeli vse parametre, ki bodo nujni za to, da bo nek resen investitor naše povpraševanje vzel tudi resno, potem pa lahko gremo naprej tudi s formalnimi postopki, kot jih gospod Taljat predlaga. In še enkrat, niti pod razno se ne morem strinjati s tem, da se na tem področju nič ne dogaja.

RADKO CARLI: Slišali ste mnenje gospoda župana. Gospod Taljat je v skladu s poslovnikom na seji predlagal spremembo dnevnega reda. Podal je tudi utemeljitev nujnosti te obravnave. Jaz bi ta njegov predlog dal na glasovanje. Če se strinjamo, da je to potrebno danes obravnavati na seji, bomo to sprejeli kot 13. točko dnevnega reda. Če ne, pač ne bomo. To je ena varianta. Druga varianta, ki bi bila tudi možna glede na obširen dnevni red današnje seje je, da če se kolegi svetniki in svetnice strinjajo, da glasujemo o tem, da se mora ta zadeva uvrstiti na dnevni red naslednje seje. Da se svetniki torej izjasnimo, ali bomo obravnavali to zadevo ali je ne bomo. Tu imamo dve diametralni stališči gospoda Taljata in gospoda župana. Reči moram, da je že kar malo mučna vedno ta razprava o dnevnem redu. Dajem torej v razpravo ti dve varianti in sicer, ali glasujemo o tem, da je ta

2

zadeva nujna in jo danes obravnavamo, ali pa glasujemo o tem, da mora župan to zadevo uvrstiti na jesensko sejo OS.

RADOVAN TALJAT: Kar je povedal župan je pravzaprav povedal prav to, da moramo delati na tem bolj intenzivno kot se dela. Če sem prav razumel ni nič narobe, da zavežemo službe, da pripravijo nekaj še bolj konkretnega, ki bi to spodbudilo in bi zadeva šla naprej. Zato predlagam, da se to vsekakor naredi in da se tiste, ki so zainteresirani, povabi na razgovore, če pravite, da jih že imate, da se te razgovore opravi. Toliko bolj je potem potrebno neke pogoje pripraviti, tiste, ki so lahko znani, če ni znana komunalna infrastruktura, je pač odprta. So pa druge stvari, ki jih je treba postaviti. Vsaj o tem, kaj se bo tam lahko delalo, pa iskalo interesente itd. Neki pogoji se gotovo lahko postavijo. Drugače ne boste imeli niti pogojev za razgovore. Ne vemo, o čem se bo pogovarjalo, če ne bo osnovnih izhodišč za to. Predlagam, da se to obravnava. Glede na današnji dnevni red lahko tudi drugič, je pa smiselno, da se to čim prej premakne.

RADKO CARLI: Gospod Taljat, ali predlagate, da se to obravnava na današnjem OS ali na naslednji seji? Ker potem bi poleg dnevnega reda sprejeli tudi sklep, ali je to potrebno obravnavati na naslednji seji ali ne.

RADOVAN TALJAT: Zaradi mene lahko na naslednji seji, s tem, da bodo res pripravljene stvari. Zdaj bodo dopusti itd. in bo spet lahko izgovor, da ni bilo časa.

UROŠ BREŽAN: Na naslednji seji lahko mi pripravimo poročilo o aktivnostih in poskušamo napraviti nek terminski plan. Predlog konkreten, ki je tukaj narejen, pa v trem trenutku še ni zrel, da o njem razpravljamo.

RADKO CARLI: Jaz sem to pobudo razumel kot sprejem nekega programa aktivnosti za pridobitev in izbor investitorjev.

UROŠ BREŽAN: No, sklep je drugače predlagan.

RADKO CARLI: Sprejem aktivnosti za pridobitev in izbor investitorjev. Bolj logično bi bilo sprejem programa.Potem predlagate, da ne glasujemo o tem, da to obravnavamo na današnji seji, ampak da glasujemo o tem, da bi to obravnavali na naslednji seji.

DANIJEL OBLAK: Sam se seveda zavzemam, da bi šle tudi aktivnosti čim hitreje naprej na tem projektu. Vendar pa ne moremo tega obravnavati na današnji seji. Jaz vse prevečkrat pogrešam kvalitetno pripravljeno gradivo k posameznim točkam dnevnega reda, kljub temu, da ga dobimo kar nekaj na mizo. Danes nismo dobili v zvezi s tem nič na mizo. Tu kroži listek med vami, gospod Taljat in predsedujočim. Mi nimamo pojma o čem teče beseda, tako da tega ne moremo danes obravnavati. Kar se tiče naslednje seje: Če bo stanje enako, tudi na naslednji seji ne moremo tega obravnavati. Jaz se strinjam s tem, kar je povedal gospod župan, da aktivnosti potekajo. In ko bomo prišli do neke faze, ne podlagi katere bomo lahko na naše svetniške mize dobili kvalitetno gradivo, potem bomo lahko o tem razpravljali in eventualno tudi odločali. In zavezati se, da bo to že takoj na naslednji seji, je malce rizično. Tako da sedaj morate pa vi, gospod župan, povedati, ali boste do te seje imeli toliko gradiva, da bomo lahko svetnice in svetniki kvalitetno o tej zadevi razpravljali.

UROŠ BREŽAN: Do naslednje seje vam lahko obljubim poročilo o tem, kaj se je dogajalo do septembra. Konec septembra bomo predvidoma imeli sejo in na podlagi tega se lahko sprejmejo neka stališča in načrti za naprej. Ne morem pa obljubiti konkretnega gradiva, kot ga imate ponavadi pripravljenega za obravnavo točke dnevnega reda, na podlagi katerega bi se lahko res kvalitetno odločali. Verjemite pa, tudi današnji dnevni red je dokaz za to, da se trudimo, da delamo, današnje točke dnevnega reda so vsebinske in težke. Veliko zelo pomembnih odločitev moramo pripraviti in več kot toliko ne zmoremo. Ta projekt poskušamo predstavljati v tej luči, v teh okoliščinah, ki jih imamo zdaj, najširšemu krogu potencialnih investitorjev, vendar pa moramo res definirati vse tiste

3

parametre, na podlagi katerih se lahko resen investitor odloča za to, da bo prišel v Tolmin. Tega do septembra prav gotovo še ne bomo imeli.

RADKO CARLI: Mislim, da smo slišali argumente ene in druge strani. Še kakšna pripomba k dnevnemu redu?

FRANC SIMČIČ: Lepo pozdravljeni. Pri tej igri bi rekel samo to, da smo danes zvedeli, župan je navedel nekaj informacij, ki jih lahko verjamemo ali ne, ne moremo slutiti s telepatijo, kaj je v ozadju vsega. Zakaj ne bi bila enkrat ena resna informacija o tem, tekoča, ker je zadeva dosti pomembna? Zunaj se sliši, da se tu nič ne dogaja. Danes smo slučajno tukaj izvedeli. Ali je od kolega Oblaka ta intervencija mišljena kot načrtno zavlačevanje tega še v bodoče? Leto se bo izteklo in v tem času ne bomo naredili nič. Bojim se, da je to tako.

RADKO CARLI: Zelo obširen dnevni red nas čaka in veliko stvari bomo morali postoriti. To ni bilo danes na dnevnem redu, tako da bodite čim krajši.

DANIJEL OBLAK: Ker sem bil izzvan, se moram oglasiti. Z moje strani ni nikakršno zavlačevanje. Vi mi odgovorite, gospod Simčič, kaj boste danes odločali. O čem boste razpravljali? Nimamo nič na naših klopeh, popolnoma nič.

RADKO CARLI: Gospod Simčič je predlagal, da se poda informacija.

DANIJEL OBLAK: Informacijo je podal gospod župan in če bo imel do septembra meseca več informacij, kot je rekel, jih bo tudi več podal. Ali vi veste, o čem bomo danes razpravljali? In jaz ne zavlačujem te zadeve. Nikakor ne. Jaz bi tudi rad, da bi že danes na tej seji že odločali o bodočem investitorju itd., ampak zadeve še niso prišle do te točke.

RADOVAN TALJAT: Da ne bo izpadlo nejasno. Predlagal sem zelo konkretno: Priprava programa aktivnosti za … tam vse piše. Zakaj ni prišla priloga v dnevni red itd., je drugo vprašanje. To morajo povedati s strani uprave. Samo to predlagam. Strinjam se s predlogom, da je to na prvi naslednji seji, ampak se lahko pripravi dosti več kot sama informacija. Pripravi se lahko neka izhodišča za nadaljnja pogajanja oz. za definiranje vsem tem investitorjem, ki pravite, naj bi bili oz. se že zanimajo, da se bo lahko o tem odločal kdaj sploh OS. Upam, da bomo doživeli do konca mandata, da bomo to obravnavali.

Predsedujoči je dal na glasovanje dnevni red, ki je bil posredovan v gradivu s pripombami gospoda Oblaka:6. točka: Razprava in sklepanje o predlogu Odloka o rabi in varovanju vstopno izstopnih mest za športno plovbo ob reki Soči in njenih pritokih na območju od izvira Soče do Volčanskega mostu. 7. točka: Razprava in sklepanje o osnutku Odloka o določitvi volilnih enot za volitve članov Občinskega sveta in župana Občine Tolmin.9. točka: Razprava in sklepanje o osnutku Odloka o spremembi Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Tolmin.

Svetniki so z 18 glasovi ZA sprejeli

S K L E P .

Potrdi se predlagani dnevni red s pripombami gospoda Oblaka.

Predsedujoči je na glasovanje dal predlog gospoda Radovana Taljata, da se na naslednji seji obravnava točka z naslovom Sprejem programa aktivnosti za pridobitev in izbor investitorjev izgradnje Turističnega centra Tolmin oz. Geotermalnega projekta na območju rezerviranih zemljišč na območju Žabč oz. Tolmina.

4

Svetniki so s 16 glasovi ZA sprejeli

S K L E P .

Sprejme se pobuda gospoda Radovana Taljata, da se na naslednji seji obravnava točka z naslovom Sprejem programa aktivnosti za pridobitev in izbor investitorjev izgradnje Turističnega centra Tolmin oz. Geotermalnega projekta na območju rezerviranih zemljišč na območju Žabč oz. Tolmina.

RADKO CARLI: Prosim torej gospoda župana, da na naslednjo sejo uvrsti to točko, seveda tudi z ustreznim gradivom.

K 2).Razprava in sklepanje o zapisniku 24. seje Občinskega sveta.Predsedujoči je odprl razpravo na zapisnik. Razpravljavcev ni bilo, zato je razpravo zaključil in zapisnik dal na glasovanje.

Svetniki so z 18 glasovi ZA sprejeli

S K L E P .

Potrdi se zapisnik 24. seje OS.

K 3).Razprava in sklepanje o pripombah in predlogih na dopolnjen osnutek OPN.MIRAN DROLE: Lep pozdrav vsem prisotnim. Današnje gradivo, ki je pred vami, je plod javne razprave, ki je bila povezana z javno razgrnitvijo dopolnjenega osnutka občinskega prostorskega načrta Občine Tolmin (OPN). Mi smo o tej problematiki razpravljali na več sejah. Sicer vedno več ali manj pod točko razno, ko smo ugotavljali, v kateri fazi priprave OPN-ja smo, kje se nam zatika, kje imamo probleme in kje bi našli najkrajše možnosti in najkrajše poti, da pridemo do tega akta. Na prejšnji seji smo ugotavljali, da je ena od bistvenih stvari, ki jih mora Občina Tolmin pripraviti pred sprejetjem OPN-ja, celovita presoja vplivov na okolje. Hkrati pa smo ugotavljali tudi to, da obstaja nek čas, ko bo to celovito presojo vplivov na okolje možno pripraviti, predvsem zaradi tega, ker je to povezano s terenskimi raziskavami, ki jih zahteva evalvacija prostora, ki ga pokriva Natura 2000. Predlagali smo, da ta čas izkoristimo plodno, da ga izkoristimo za to, da naredimo javno razgrnitev tega dopolnjenega osnutka OPN, da zberemo pripombe, da ljudi seznanimo s tem, kakšni so nameni in da na tak način poskušamo skrajšati prihodnje časovne termine, ki nastajajo zato, ker bo moral biti OPN še enkrat razgrnjen skupaj z okoljskim poročilom in skupaj s celovito presojo vplivov na okolje. Ta javna razgrnitev je bila pripravljena v treh krajih. Pripravili smo jo v Tolminu, na Mostu na Soči in v Podbrdu. Na tem mestu bi se zahvalil vsem tistim, ki so nam pomagali, predvsem vseh trem KS-jem, OŠ Most na Soči in Podbrdo, ki sta odstopili prostore za javno razpravo in LTO-ju, ki nam je svoje prostore odprl, da je lahko potekala javna razgrnitev v Tolminu. Po moji oceni so bile te javne razprave dobro obiskane, da so bile tudi javne razgrnitve dobro obiskane, da je bistveno pripomoglo k seznanjenosti ljudi to, da smo vso to dokumentacijo postavili na internetno stran PISO, da smo na vse KS na oglasne deske postavili izseke iz osnutka OPN-ja in s tem nekako povečali senzibilnost ljudi do teh vprašanja. Zadovoljen sem tudi, da se je na javni razgrnitvi pokazala konfliktnost, ki nastopa v prostoru. Javne razgrnitve niso bile preprosto zavzemanje za nekaj, ampak so se na isti javni razpravi pokazali argumenti za in proti. Skozi to in skozi pripombe se je pokazalo kar nekaj dela, ki ga mora v tem trenutku opraviti OS. V teh konfliktnih situacijah je namreč razsodnik OS. Najprej bi nekaj povedal okoli gradiva in okoli težav, s katerimi smo se soočili. Pred nami je dopustniški čas in ta dopustniški čas je zahteval relativno hiter sklep oz. hitro pripravo te seje OS in seje odborov, zato je bilo časa med koncem javne razgrnitve in med trenutkom, ko smo morali poslati gradivo odborom oz. OS, izredno malo. Imeli smo slaba dva dneva. Zaradi tega občinska uprava ni obravnavala predhodno in ni tako tesno sodelovala s pripravljavci OPN-ja kot bi bilo prav. Izkoristili smo sejo Odbora za okolje in prostor, da smo skupaj odbor kot občinska uprava podali svoje videnje

5

na posamezne probleme in gradivo, ki je sedaj pred vami, je plod usklajenega dela odbora in občinske uprave ter še nekaterih svetnikov, ki so se te seje udeležili, za kar se jim tudi na tem mestu zahvaljujem, ker so s svojimi pripombami kar nekaj pripomogli k temu, da je to gradivo kvalitetnejše. Zato smo vam danes na mize dali vse tiste spremembe oz. vse tiste pripombe, ki so doživele kakršnokoli spremembo na odboru. Gradivo je izredno obsežno. Odbor za okolje in prostor se je s tem gradivom ukvarjal več kot 6 ur. Zato bi nekaj rekel o predlogu, ki ga ima odbor in tudi občinska uprava o načinu dela na današnji seji. Predlagamo, da bi pripravljavci OPN-ja najprej podrobno obrazložili predvsem tiste segmente teh pripomb, ki so bili spremenjeni, za katere niste imeli vpogleda v gradivu in bi pripravljavci iznesli, povedali argumente, ki so navajali občinsko upravo, odbor ali druge prisotne za to, da smo neka mnenja spremenili. V nadaljevanju pa bi predvsem pripravljavci odgovarjali na vprašanja, na morebitne drugačne dileme. Odprli bi lahko katerokoli pobudo, pripombo, ki je bila dana in o njej razpravljali. Predlagamo tudi, da bi glasovanje potekalo tako, da se glasuje o vseh tistih pripombah, ki bodo kakorkoli spremenjene glede na predlog, ki ga imate sedaj na mizi, sklepali, glasovali ločeno, medtem ko o vseh ostalih bi pa glasovali v paketu, da se na tak način prihrani na času. Seveda so to predlogi in sugestije, ki jih dajeta odbor in občinska uprava. Lahko se tudi razpravlja in tolmači vsako posamezno pripombo posebej. Prosil bi, da naši pripravljavci razložijo to dopolnjeno gradivo, ki ste ga dobili in kasneje nadaljujemo z razpravo in poskušamo razjasniti čim več dilem, ki se v zvezi s tem pojavljajo. Hvala.

RADKO CARLI: Odbor za okolje in prostor, ki ga vodim, se je v četrtek zbral na seji, na kateri je obravnaval te pripombe. Na to sejo ste bili vabljeni tudi ostali svetniki. Nekateri ste se te seje udeležili in ste videli, s kakšno resnostjo smo pristopili k obravnavi pripomb. Seja je res trajala 6 ur. Eno uro smo posvetili obnovitvi nekih splošnih načel, ki smo se jih držali od vsega začetka postopka spremembe naših prostorskih planov, potem pa smo šli od pripombe do pripombe. Bila nam je na podoben način kot danes prikazana na platnu situacija in smo bili seznanjeni tako s pobudo, pripombo občanov kot tudi s stališčem pripravljavca OPN-jev do te pripombe, to je podjetja Locus. V večini primerov se je odbor tudi strinjali s temi predlaganimi stališči do pripomb, ki so lahko bile ali pozitivne, pripomba se upošteva in se bo predlog OPN-ja spremenil, lahko smo sprejeli stališče, da se pripomba delno upošteva, se pravi, da se določene stvari iz pripombe upoštevajo, določene se ne, lahko pa je bila pripomba v celoti zavrnjena. To so predlogi Odbora za okolje in prostor. O pripombah, o stališču do pripomb, pa glasuje OS. Mi vam samo predlagamo, kar ste prejeli v gradivu in s temi spremembami, ki so bile dane na odboru in bodo sedaj še posebej pojasnjene, to so predlogi Odbora za okolje in prostor. Kot pa je rekel gospod Drole, lahko OS sprejme katerokoli stališče, lahko drugačno kot odbor predlaga, ne moremo pa pripomb dopolnjevati ali kakorkoli. Te pripombe so bile dane v javni razpravi, javni razgrnitvi, ta je bila zaključena. Na današnji seji ni možno dopolnjevati pripomb, jih razširiti, ni možno dati novih pripomb. Lahko samo oblikujemo stališče do pripomb, ki so bile v javni razgrnitvi podane. Toliko z moje strani. Zdaj pa prosim gospo Nino Lipušček, da nam predstavi tiste pripombe, v katerih je stališče drugačno, kot ste ga dobili v gradivu.

NINA LIPUŠČEK, LOCUS D.O.O.: Hvala za besedo in lep pozdrav vsem tudi v imenu podjetja Locus. Nina Lipušček je moje ime in na kratko vam bom danes predstavila sam postopek sprejemanja OPN-jev, kje smo in kako bomo šli naprej. V 2. sklopu te predstavitve bi vam rada podala informacijo, kakšne pripombe so občani na javni razpravi in javni razgrnitvi podajali, kako smo te pripombe razvrstili v neke skupine in na kakšen način smo se do njih opredeljevali. Kot 3. sklop bi predstavili vse te pripombe, katerih stališča so bila med Odborom za okolje in prostor in današnjo sejo OS spremenjene.OPN je temeljni in edini obvezni prostorski akt Občine. Seveda se pripravlja na podlagi Zakona o prostorskem načrtovanju, vsebuje strateški in izvedbeni del in je podlaga za izdajanje vseh gradbenih dovoljenj. Presoja se z vidika vplivov na okolje. V tem postopku OPN z vidika vplivov na okolje se pripravlja okoljsko poročilo, ki je dokument, ki se pripravlja v skladu z Zakonom o varstvu okolja. Občina Tolmin je na podlagi odločbe, ki jo je dobila septembra lani, dolžna izdelati okoljsko poročilo in presojati OPN z vidika vplivov na okolje. Ker je dobršen del Občine Tolmin zavarovan z Naturo 2000 oz. z zavarovanimi območji, je Občina Tolmin dolžna izdelati tudi posebni del okoljskega poročila. Gre za presojo vplivov posebno na zavarovanih območjih, ki zahteva tudi revizijo tega dela okoljskega poročila. Sam postopek okoljskega poročila se pelje nekako vzporedno s postopkom

6

sprejemanja OPN. Trenutno je okoljsko poročilo v fazi izdelave in prav zaradi okoljskega poročila bomo v Tolminu imeli še eno javno razgrnitev, ki bo potekala predvidoma enkrat v jeseni, kjer bo poleg dopolnjenega in usklajenega osnutka OPN, ki bo popolnoma skladen z okoljskim poročilom, razgrnjeno tudi to okoljsko poročilo v sklopu te celovite presoje vplivov na okolje. Kakšne so pričakovane spremembe, ki jih lahko pričakujemo od tega v tej javni razgrnitvi razgrnjenega OPN-ja in OPN-ja, ki se bo predvidoma razgrnil v jeseni, ker okoljsko poročilo še ni končano, vam 100 %-nih informacij ne moremo posredovati. Izdelovalci so me opozorili na tri sklope, ki so posebej problematični. 1. sklop so vodotoki, se pravi spremembe namenske rabe na poplavnih območjih in na vplivnih območjih vodotokov. Tukaj so nas opozorili predvsem na Kajakaški center Modrej, ki je še vedno predviden pod Modrejem, potem ČN Kamno, Modrej, na nekatera igrišča ob Soči. 2. sklop, kjer pričakujejo izdelovalci okoljskega poročila spremembe, so na področju varstva predvsem najboljših kmetijskih zemljišč in sicer povsod tam, kjer je že v smernicah, podanih od MKGP, prišlo do nekih konfliktnih situacij med Občino in ministrstvom. Predvsem so opozorili na širitev Modreja, Tolmina in industrijsko obrtne cone Poljubinj. 3. sklop, na katerega tudi opozarjajo so območje Natura 2000 in zavarovana območja in nekateri habitatni tipi, ki jih trenutno s terenskim delom proučujejo na območju občine Tolmin. V temu sklopu so opozorili na dve MHe na reki Bači, na širitev separacije na Dolinah, na nekatera igrišča ob Soči, na planiran turistični kompleks Razazije, na turistično cono med Žabčami in Poljubinjem in spet na širitev industrijsko obrtne cone v Poljubinju. Dodati moram, da se v tem postopku presojajo tudi nezazidana obstoječa stavbna zemljišča. Zato je v ta sklop umeščena tudi ta turistična cona med Žabčami in Poljubinjem. Tako, če si danes na hitro pogledamo, kje torej smo. Opravljena je bila ta prva javna razgrnitev, ki bo opravljena še ena in tudi na tej drugi javni razgrnitvi bo javnost upravičena do dajanja pripomb na ta dopolnjen osnutek. Ponovno se bodo sprejemala stališča do pripomb in na podlagi tega se bo izdelal predlog OPN-ja. To je kar se tiče prvega dela. V 2. sklopu bi rada predstavila kakšne pripombe na OPN so bile v tem procesu javne razgrnitve podane. Občina je prejela 69 pripomb. Od tega jih je bilo 37 podanih na javni razgrnitvi v Tolminu, 4 v Podbrdu, 4 na Mostu na Soči, 24 jih je prišlo preko pošte. Obrazec je bil dostopen na elektronskem naslovu Občine Tolmin in potem so vlagatelji pripomb dali pripombe tudi na ta način. Za vse te pripombe so se izdelala stališča, ki jih je obravnaval v četrtek Odbor za okolje in prostor (OOP). OOP se je opredelil do variantnih stališč. V gradivu, ki ste ga prejeli v ponedeljek, so še variantna stališča izdelana. Nekako se je OOP opredelil za enega od njih in v 13 primerih je stališča, ki so bila predlagana z naše strani, spremenil. Pridobljene pripombe smo kategorizirali v neke enote in do njih zavzeli neko stališče. Največ pripomb se je uvrstilo v prve štiri kategorije. Prva je bila, da je šlo za neko novo pobudo občanov za širitev stavbnih zemljišč. Te pobude so bile vse zavrnjene, ker z novimi pobudami OPN-ja v tej fazi ni mogoče dopolnjevati. Spremembe namenske rabe so možne v okviru nekih obstoječih izvzemov, nekih obstoječih širitev, pripombe na obstoječe širitve, pripombe na izvzeme, kar se pa tiče novih pobud bi sam postopek vrnilo na začetek priprave OPN-ja. Spremembe namenske rabe brez te faze pridobivanja smernic, ki jo je Občina že opravila, ni mogoča. Takih pripomb je bilo kar nekaj, skoraj polovica. Druga kategorija pripomb so bile pripombe zaradi neupoštevanja individualnih pobud v preteklih fazah izdelave OPN-ja. Kot veste, je Občina že kar nekaj časa nazaj izvedla ta postopek spodbujanja občanov, naj svoje pobude dajo. Od vseh teh pobud je bilo 85 % upoštevanih, samo nekaj pobud, o katerih je že takrat sklepal OOP je bilo zavrnjenih in nekateri od teh pobudnikov so še vedno dajali pripombe, kljub temu, da se jim je obrazložitev, zakaj je njihova pripomba zavrnjena, poslalo na njihove naslove. Vse te pobude, razen ene, so bile ponovno zavrnjene. Imeli smo eno kategorijo z nestrinjanjem večinoma lastnikov parcel z umestitvijo v stavbna zemljišča. Te pobude smo vse pregledali. Če so se nam zdele smiselne, smo vse upoštevali. V tej kategoriji sta bili dve, ki nista bili upoštevani. Četrta kategorija je bila nestrinjanje z izvzemom iz stavbnih zemljišč. Kot veste so se območja, ki so po sedanjem prostorskem planu opredeljena kot stavbna iz take rabe tudi izvzemala in sicer na podlagi nekih strokovnih podlag, nekih varstev, na podlagi tudi smernih nosilcev urejanja prostora, ki so zahtevali, da se na določenih območjih ne gradi. Nekateri lastniki so se na tak izvzem pritožili. Večinoma smo tudi te pripombe upoštevali, še posebej, kadar ni šlo za neko striktno usmeritev npr. Zavoda za varstvo kulturne dediščine ali enega od nosilcev urejanja prostora in so bile pač te pripombe upoštevane. To so bile te štiri glavne kategorije pripomb. Potem smo pa imeli še pripombe, ki bi jim lahko rekli nestrinjanje z načinom urejanja s predpisanim občinskim podrobnim prostorskim načrtom, potem so bile pobude za spremembo podrobnejše namenske rabe. Predvidela se

7

je večstanovanjska gradnja, lastnik parcele je predlagal, da se še vedno predvidi enostanovanjsko gradnjo. Nekaj je bilo strateških pripomb na višjem nivoju. KS Modrej in KS Poljubinj sta podali nekaj pripomb na nivoju tega strateškega dela OPN-ja. Nekaj je bilo pripomb za popravke meje in bila je samo ena pripomba, ki ni bila predmet OPN-ja. Če preidemo na pregled teh stališč, ki jih imate v gradivu in sicer stališč, ki jih je OOP na četrtkovi seji spremenil. Najprej bi pogledali ta štiri stališča, ki so imela opredeljeno variantno stališče v vašem gradivu, pa se je OOP opredelil, katero stališče je z vidika Občine Tolmin bolj sprejemljivo. Ta variantna stališča so se vsa nanašala na širitev poselitve v Modreju. Prvo stališče, ko gre za širitev stanovanjske gradnje se je OOP opredelil za stališče 1, se pravi, da se pripombi ugodi. V tem izvedbenem delu OPN-ja se izvzame območje stanovanjske gradnje v Modreju, medtem ko v urbanističnem načrtu Mosta na Soči z naseljem Modrej pa območje ostaja kot neka strateška daljnoročna vizija tega naselja. To sta prvi dve stališči. Nanašata se na isto območje. Gre se za to območje širitve stanovanjske gradnje.Naslednje variantno stališče se je nanašalo na območje centralnih dejavnosti na temu trikotniku ponovno v Modreju. Podana je bila pripomba več krajanov in tudi ena individualna pripomba glede nestrinjanja selitve bencinskega servisa Most na Soči na to območje. OOP se je tukaj opredelil, da se pripombi ugodi, ampak da centralne dejavnosti v tem trikotniku še vedno ostanejo opredeljene, vendar da se vanje ne umešča bencinski servis. Potem imamo kategorijo spremenjenih stališč, ko se je OOP opredelil drugače kot je bilo na začetku predlagano. Prvo spremenjeno stališče se nanaša na ti dve parceli stavbnih zemljišč v Modrejcih, kjer se je pobudniku ugodilo in se obe parceli izvzelo iz stavbnih zemljišč. Gre za stališče, ki je bilo prej opredeljeno kot da se mu delno ugodi, potem smo mu pa ugodili v celoti, ker gre za postavitev igral in piknik prostora pred Podbrdom na tistem ovinku in v izvedbenem delu opredelili, da je igrala in piknik prostor možno postaviti tudi na kmetijskih zemljiščih. Se pravi, da do same spremembe rabe ne bo prišlo. Stališče OOP, kjer se je OOP opredelil glede pripombe pobudnika, ki si želi zidati stanovanjsko hišo na tej parceli. Glede na to, da na tej parceli že stoji obstoječa stanovanjska hiša, se je preverilo gradbeno dovoljenje tega objekta. Ker se je ugotovilo, da objekt ima gradbeno dovoljenje, se bo oba skupaj povezalo v območje razpršene poselitve. Imamo dve pripombi, ki se nanašata na izvzem. V IC Poljubinj je bil en pas na podlagi individualne pobude izvzet iz teh stavbnih zemljišč. Na pripombo sta se potem skrajno južni in skrajno severni lastnik pritožila. OOP se je odločil, da se pripombi ugodi in se celotno območje nazaj opredeli kot stavbno. Tukaj imamo spet eno individualno pripombo v Modreju, ki se naša na izvzem celotne grape, ki poteka čez stavbno zemljišče. Pobudnik predlaga izvzem te grape in se mu bo ugodilo. Stavbna zemljišča se bodo zaključila nekako na začetku vodnega zemljišča tega vodotoka. Pripomba CP Nova Gorica, ki se je pritožilo z vidika širitve tega pridobivalnega prostora in druga njihova pripomba je bila pripomba na delitev podrobnejše namenske rabe na tem območju Dolin. OS se je opredelil, da se CP Nova Gorica v tem primeru delno ugodi. Na podlagi nekega sestanka in na podlagi usklajevanja z Zavodom za varstvo narave, ki je eden glavnih nosilcev urejanja na tem območju, ker gre za Naturo 2000, za zavarovano območje, … na podlagi njihovega dogovora z Zavodom za varstvo narave se bo poskušalo ugoditi tej njihovi pripombi.Potem imamo pripombo na sam način urejanja nove trgovske cone pod Tolminom. Pripomba se tiče enega od potencialnih investitorjev v ta prostor, ki se ne strinja, da se območje načrtuje z občinskim podrobnim prostorskim načrtom, vendar da bi ga načrtovali samo z občinskim prostorskim načrtom. V tem primeru se je OOP opredelil, da gre za preveč ranljivo oz. za preveč pomembno točko mesta Tolmin, tako z vidika vstopne točke v mesto Tolmin kot z vidika mešanja veliko interesov, veliko dejavnosti, ki jih imamo na tem območju, zato tej pripombi ni ugodil. V tem primeru gre za individualno pripombo krajanov Podbrega, ki nasprotujejo gradnji večstanovanjskih objektov na območju bivše Planike in MIP-a. OOP se je opredelil, da se v tej enoti urejanja prostora, ki je bila namenjena večstanovanjski gradnji, ta gradnja še vedno dopušča. Tukaj smo v Poljubinju. Pripomba lastnika parcel za izvezem kar velikega območja iz stavbnih zemljišč tudi po zdajšnjem planu. Tukaj se je OOP opredelil, da se lastniku ugodi in se celoten ta sklop izvzame iz stavbnih zemljišč in se ga vrne kmetijskim zemljiščem.

8

Tukaj gre za pripombo pobudnika za razširitev območja ob njegovi hiši še v ta trikotnik gozda. Tukaj je šlo za negativno mnenje MKGP in po podrobnejšem pregledu smo ugotovili, da kljub temu, da smo pripombo MKGP v smernicah upoštevali, da gre na tem območju za gozd in se bomo poskušali s pristojnim ministrstvom še enkrat uskladiti in poskušali pripombi tega občana ugoditi.To je spet pripomba, o kateri sem govorila že prej. Nanaša se na izvzem dela stavbnega zemljišča iz OC Poljubinj in je stališče isto kot prej, da se pripombi ugodi in se celotno območje nazaj priključi OC Poljubinj.Kot sem že prej omenila, imamo tukaj pripombo bolj na strateškem nivoju KS Poljubinj. KS Poljubinj je v pripombi podala svoje mnenje in sicer glede napajanja turistične cone med Poljubinjem in Žabčami. Oni nočejo, da bi se cona napajala skozi naselje Poljubinj. Pripombi se ugodi. Dejansko pa se je v stališču tudi obrazložilo KS, da bo po vsej verjetnosti po tej obstoječi trasi potekalo neko servisno napajanje te cone, medtem ko bo glavno napajanje te cone predvideno še v strokovnih podlagah, ki jih je prej omenil gospod župan.To je glede teh spremenjenih stališč vse.

RADKO CARLI: Zahvaljujem se za zelo natančno in ekspeditivno predstavitev teh spremenjenih stališč glede na prvotni predlog pripravljavca OPN-jev. Kot sem že rekel, OS se mora danes opredeliti do teh pripomb. V gradivu, ki ste ga prejeli in še s temi spremembami, imate stališče odbora in lahko na podlagi vsega, kar ste slišali, odprem razpravo, v kateri lahko podate tudi druga vaša stališča. Odpiram torej razpravo.

DANIJEL OBLAK: Glede na to, kar je že gospod Drole rekel, da so vabljeni vsi k razpravi, da podajo svoje pobude oz. svoja videnja, na podlagi teh odločitev Oddelka za okolje in prostor in na podlagi tega, da smo danes na naše mize dobili dve pritožbi in enega od nosilcev tistih pritožb tudi vidim med nami, to je gospod Stojan Kenda, bi ga jaz pozval, da se glede na svojo pripombo, ki ima zaporedno številko Splet 22, javi k besedi.

STOJAN KENDA: Lep pozdrav vsem. Sem predstavnik Iniciativne skupine območja okolice ulic Podbreg, Rutarjeva, Lavričeva in Vojkova. Podpisnike ste dobili na mizi. Mislim, da je 27 lastnikov parcelnih številk oz. stanovanjskih hiš. Podajamo vlogo in bi rad povedal določene naše poglede. Menimo, da gradnja bloka v naši soseski na Lavričevi 6 ni v skladu z veljavnimi PUP-i.Najbolj nas moti način in glede na pismeni in ustni dogovor z občinsko upravo, KS in prejšnjim in sedanjim investitorjem, kar smo pismeno dobili, da nas boste obvestili, kaj se bo na tem območju delalo. Do tega časa ni bilo popolnoma nič, kljub ustnim urgencam letos predstavnikom UE, predsedniku KS in celo novim investitorjem, ki je ravno v tistem času vložil vlogo za gradbeno dovoljenje. O sami gradnji, o velikosti, o vklopitvi objekta v ta prostor sedaj ne bi govorili, ker to ni predmet razprave. Ali to paše v prostor glede na gabarite, višine, glede na samo strukturo zemljišč, pa je to glomazno. Če gledamo višino tega objekta, naj bi bilo kot na avtobusni postaji višina slemena dimnika. Da o infrastrukturi, kako bo vklop v cesto, ne govorim. Lepo je, da se dela za mlade družine. Kje bodo imeli prehode, igrala, parkirišča? Po zakonu je 1,5 parkirišč. Ampak vsi vemo, da če smo tri pri hiši, imamo tri avte. 156 postelj je, 48 stanovanj, 78 je menda parkirnih mest. Kam bodo šli ostali? Kako se bo to vklopilo na cesto? Na tistem območju imate v gradivu določeno javnost, ki rabi svoj manevrirni prostor in menimo, da se to ne vklaplja. Velikokrat smo urgirali, ampak zgleda, da občani nimamo besede, nas ne poslušajo, nas ne povabijo k razpravam oz. ali se je noče javno razgrniti. Glede na PUP smo občani dali predlog, da se spremeni kot je bilo v prostorskem planu, da bo večstanovanjsko naselje. Dali smo predlog, da se spremeni. Zanimivo, na internetu danes se je spremenilo. Bilo je spremenjeno na območju, predvidenem za območje večstanovanjske gradnje spremenjeno v strnjeno gradnjo nižjih gabaritov. Kaj to pomeni nižjih gabaritov? 5, 10, 100 ali 1000 m? Nikjer ni opredeljeno. Kar pa je najbolj zanimivo, to je bilo prej sprejeto na odboru, v četrtek je odbor spremenil, da gre objekt nazaj v večstanovanjsko. Zakaj? Isti dan smo mi uvedli Iniciativno skupino in se zbrali skupaj. V istem tednu je bilo vloženo gradbeno dovoljeno. Vsem svetnikom in ostalim bi dal v premislek, če je to normalno ali ni. Hvala.

9

RADKO CARLI: Prosil bi gospoda Droleta, da nekoliko poveže ti dve zadevi, ker na eni strani govorimo o obstoječih PUP-ih, na drugi strani pa o bodočem prostorskem načrtu. Prosim, da se opredelite kot občinska uprava oz. pojasnite.

MIRAN DROLE: Mi se kot občinska uprava ne bi opredeljevali okoli tega, ker mislimo, da gre za zadevo, ki je v državni pristojnosti, ne pa v občinski. Ampak ne glede na to, zgodbi moramo gledati kot dve zgodbi, ki se v tem trenutku sicer povezujeta, vendar sta to dve zgodbi. Začel bi z izvolitvijo tega OS. Ta OS je na nek način bil izvoljen in župan je bil izvoljen z neko obljubo, ki se je tikala stanovanjske gradnje. In ta stanovanjska gradnja, jaz sem to zadevo spremljal kot občan, kasneje tudi na kolegijih z malo več informacijami, ta prizadevanja, da bi pravzaprav v Tolminu dosegli neke lokacije, znotraj katerih bi bilo mogoče opredeliti blokovno gradnjo in znotraj katerih bi bilo mogoče realizirati to, kar je bilo ocenjeno, da Tolmin tudi po mojem osebnem mišljenju potrebuje, to so stanovanja, ki jih je mogoče na trgu ali najeti ali kupiti. V sklopu tega, ko sem gledal zgodovino glede na ta dopis, ki je prišel, je bila leta 2007 izdana lokacijska informacija o možnostih gradnje. Ta lokacijska informacija je temeljila na zdaj uveljavljenih PUP-ih. Mi vsi vemo in vsi tisti, ki ste se pravzaprav srečevali s to problematiko veste, da so PUP-i v tem trenutku v Občini Tolmin ohlapna zadeva, da so kot v večini Občin sicer napisani, da pa omogočajo zelo široka tolmačenja in da so predvsem vezani na to, ali je v nekem območju sploh možna gradnja, ali v tistem območju ni možna gradnja in ali je v tem območju možna stanovanjska gradnja ali ne. Zelo slabo se ukvarjajo s tipologijo, z velikostjo objektov in z njihovim umeščanjem v prostor. Razumljivo, te stvari so nastajale v letu 1984, bile so bistveno manj konfliktne in problematične kot so v zdajšnjem času tako z vidika družbenega razvoja kot tudi z vidika lastnine in interesov za gradnjo. Glede na to je investitor pripravljal dokumentacijo. Ta dokumentacija je bila pripravljena dvakrat. Enkrat, ko smo jo videli, smo jo posredovali KS in iniciativa krajanov iz tega območja je to zadevo preko KS obravnavala, vsaj po mojih informacijah, ki jih je dala KS. Jaz nisem bil zraven. Dobili smo informacijo, da se ljudje s tem ne strinjajo, da so gabariti tega objekta preveliki in da je potrebno okoli te gradnje nekaj stvari popraviti. Vse te zadeve so bile investitorju predočene. Investitor je obljubil določene popravke in obljubil tudi predstavitev teh popravkov krajanom. Od tu naprej bom govoril strogo iz stališča Oddelka za okolje in prostor in videnja, ki ga jaz imam o vlogi, ki naj bi jo v tem primeru opravil Oddelek za okolje in prostor. Glede na to, da imamo pred sabo dve med seboj v nekem smislu izključujoči si zadevi, eno je želja občanov, da se nekaj ne zgodi oz. se zgodi v manjši meri oz. se zaščiti njihove pravice in kvaliteto bivanja itd., in druga, da se ustvari neka predvolilna obljuba, pa ne samo to, da se ustvari tudi kvalitetna stanovanjska oskrba te Občine in tega kraja, sem se osebno postavil na stališče in poskušal tudi oddelek usmeriti v stališče, da smo mi tisti, ki lahko odigramo na nek način mediatorsko vlogo, vlogo posrednika med enimi in drugimi. Tako vlogo smo tudi ponudili v nekem dopisu enim in drugim in smo rekli, da jih bomo o zadevi obveščali. Nikakor pa se nismo mi kot oddelek nameravali in se ne nameravamo postaviti v stališče advokata in tistega, ki bo predstavljal neko gradnjo. Naše stališče je bilo, da naj se investitor predstavi ljudem. Kasneje, ko bomo mi od ljudi dobili njihove pripombe, bomo lahko organizirali na željo enega, drugega ali obeh, skupen sestanek in skupno usklajevanje o tem, kako naj ta gradnja poteka in kaj naj ta gradnja doseže v prostoru. Tako, da bosta zadovoljna recimo eden in drugi, ali pa ob določenih pogojih oba enako nezadovoljna. Od tu naprej bi mogoče zadevo prepustil, da jo morda pokomentira tudi župan, ki je vložil zelo veliko truda v dogovarjanje z investitorji, da bi do tega prišlo. Sam sem prisostvoval nekaterim pogovorom med bodočimi investitorji in županom, v katerih je on zahteval oz. predlagal, da se te zadeve predočijo krajanom in da se sliši tudi njihovo mnenje. Drugi vidik, ki pa tu nastopa, je pa čisto upravni vidik. In s stališča Občine moramo seveda gledati tudi ta čisto upravni vidik. O tem, ali je ta gradnja možna ali ni možna, na nek način odloča Upravna enota (UE). UE bo po vsej verjetnosti vprašala tudi OS za tolmačenje PUP-ov, ali ga pa je že. Mislim, da že imamo tak dopis v hiši. To gradivo bo pripravljeno in bo obravnavano na naslednji seji OS, kjer boste postavili stališča do tolmačenja PUP-ov na tem delu. Drugi del, ki pa se tiče velikosti, tudi ob benevolentnem tolmačenju OS, da je taka gradnja možna oz. da je možna, da PUP-i dopuščajo gradnjo večstanovanjskega kompleksa, kar je bila do sedaj stalna predpostavka, ko so dajali lokacijske informacije, je še vedno naloga UE, da odloči o pravicah občanov, ki so neposredni sosedje. Stranke v postopku so določene. Mi smo v okviru naših pristojnosti in naših predpisov stranka v postopku in mi smo se včeraj prijavili k tej gradnji kot stranka v postopku. Ostali občani, najbližji sosedje, ki so stranke v postopku, bodo tukaj lahko zastopali svoje

10

interese, OS pa seveda tudi skozi tolmačenje PUP-ov, ki jih bo predvidoma dajal na seji v septembru. Še enkrat, mi bi kot Oddelek za okolje in prostor tukaj poskušali odigrati nevtralno vlogo in se držati predpisov in zakonodaje, vse ostale interese pa bi prepustili medsebojnemu usklajevanju politike oz. krajanov samih. To, kar se tiče vprašanj, dvomov, nekih teorij zarot, kako so se spreminjala besedila, še okoli tega bi moral nekaj reči. Tisto, kar je objavljeno na spletni strani je gradivo, ki ste ga prejeli svetniki. To gradivo je bilo napisano s stališča pripravljavcev, preden smo mi imeli sejo odbora. Na odboru smo o tej večstanovanjski gradnji razpravljali z nekimi argumenti, ki sem jih tukaj navedel, z nekaterimi, ki jih nisem navedel, pa jih bo mogoče kdo drug v nadaljnji razpravi in odbor je to stališče spremenil in gradivo, odbor je bil v četrtek, ki je prišlo danes na mizo, je rezultat te seje. Bilo je predstavljeno zdaj v okviru teh 13 sprememb, ki so nastale. Tukaj zadaj ni nobene teorije zarote. To je gradivo, ki ste ga pobrali iz interneta, ker je to gradivo za OS, preden so bili narejeni popravki. Novega gradiva ni na OS, popravkov ni na internetu za OS. Hvala.

STOJAN KENDA: V zdajšnjem veljavnem prostorskem planu se točno ve, kje so blokovska naselja. Stanovanj res manjka, ampak je treba pristopiti z drugačnim načinom in to pregledati.

UROŠ BREŽAN: Veste, da smo se v tem mandatu kar nekajkrat že pogovarjali na temo stanovanj. Mislim, da se lahko vsi strinjamo, da so stanovanja nekaj, kar v Tolminu manjka. Zdaj, ko se pogovarjamo o prostorskem načrtu Občine lahko jasno vidimo, da prav veliko možnosti za gradnjo novih stanovanj v Tolminu tudi nimamo. Imamo dve pobudi, dve vlogi za gradbeno dovoljenje, ena je na Kosovelovi ulici, druga je na Lavričevi. Pri obeh teh pobudah, pri obeh investitorjih se sedaj pojavljajo tendence okoliških prebivalcev, da bi to gradnjo ustavili. Reči moram, da se strinjam s tem, da se je potrebno z okoliškimi prebivalci pogovarjati in poskušati uskladiti do neke mere, vendar pa OS je tukaj zato, da gleda tudi širše interese te Občine. Če se zdaj dotaknem samo Lavričeve ulice. V Lavričevi ulici imamo po mojem mnenju dve možnosti in sicer, da imamo blokovno gradnjo ali pa industrijo. Najbrž se bodo tudi prebivalci strinjali, da je boljša stanovanjska gradnja kot pa industrijska gradnja. Tam imamo območje, ki je degradirano. Če želimo, da bo nek investitor tam imel svoj interes, mora na tem območju imeti možnost postaviti dovolj stanovanj, da bo s temi stanovanji lahko pokril stroške rušitve, stroške odvoza vsega materiala, ki bo tam nastal in s stanovanji, ki jih bo tam zgradil seveda nekaj tudi zaslužil. Če bomo govorili o tem, da dopustimo pa investitorju možnost individualne gradnje, potem smo se odločili, da v Tolminu novih stanovanj ne bo, kajti noben investitor takih stanovanj ne bo gradil. To se moramo zavedati. Strinjam se tudi z gospodom Stojanom Kendom, ki je glasnik civilne pobude, da se je treba z ljudmi o tej investiciji pogovarjati. Sam sem tako investitorjem kot KS, tako kot vodja Oddelka za okolje in prostor priporočil, naj čim prej organizirajo ta sestanek. Na žalost ga še niso, še danes sem govoril tudi z investitorjem, naj čim prej uskladi termin in to pobudo tudi predstavi. Vem pa, da je ta pobuda, ki je prišla zdaj in ki jo je investitor vložil kot vlogo za gradbeno dovoljenje na UE veliko boljša kot tista, ki smo jo imeli na mizi prvič. V tem trenutku gre za dva objekta, prej je šlo za en združen objekt. Jaz lahko tu obljubim gospodu Stojanu Kenda, da bo do te predstavitve prišlo v kratkem. Moje mnenje je, če moram zavzeti stališče do tega, da se bom trudil, da bo v tej občini oz. v Tolminu prišlo do možnosti za gradnjo novih stanovanj. Poglejte prostorski plan in razmislite, kje v Tolminu imamo možnost tako gradnjo imeti. Interes prebivalcev Tolmina je širši interes. Mislim, da mora tukaj prevladati nad interesom stanovalcev, ki pa lahko svoj interes zaščitijo v okviru postopka pridobivanja gradbenega dovoljenja, kajti v tem postopku so oni tudi stranke v postopku. Skozi to lahko oni svoj interes uveljavljajo.

STOJAN KENDA: Še na nekaj bi vas opozoril. Ali infrastruktura to premore? Vklop v cesto, parkirna mesta? To je pereče, najprej je treba narediti študijo infrastrukture neodvisnega strokovnjaka, ne pa projektanta ali njihovega holdinga, potem se lahko pogovarjamo, kaj bo na tem območju. Hvala.

MIRAN DROLE: Mi smo v fazi, ko smo dajali soglasja oz. pogoje, napisali, da je treba tam narediti prometno študijo. In prometna študija v tem delu je bila narejena in ne kaže, da bi nastajale bistveno drugačne prometne obremenitve kot so nastajale takrat, ko sta na tem območju delovali dve tovarni. Prikazuje celo manjše. Strinjam pa se, da je to eden od perečih problemov vključevanja v promet in mi smo se takrat o tem pogovarjali. Tudi z gasilci smo se pogovarjali o tem, kako je treba urediti parkirna

11

mesta zato, da bodo imeli prost dostop. Pogovarjali smo se o tem, da bi bilo verjetno treba naročiti semaforizirano križišče in rešiti hkrati tudi vprašanje uvoza proti kmetijski trgovini itd. Vse to so opcije, vprašanja, ki se tičejo proračunov, sanacij mestnih ulic itd. Druga stvar, ki bi jo pa rad pripomnil je to, da ta blok nastaja v nekem smislu v nekem vmesnem prostoru med dvema predpisoma, med starimi PUP-i in novim OPN-jem. In to je v nekem smislu njegova nesreča in moram reči, da meni to ni všeč. Meni je všeč varianta, ki je v tem trenutku napisana v novem OPN-ju in to je OPPN. To pomeni, da bo moral biti izdelan nov načrt za celotno območje, da bo tu njegova javna razgrnitev, da bodo tu imeli možnosti občani povedati svoje, zagotoviti neke javne površine itd. To se pravi vse tisto, kar smo argumentirali, da je nujno potrebno, ko urejamo cono novega trgovskega kompleksa in premika športnega kompleksa itd. Jaz se z vsem tem strinjam in takoj podpišem. Dejstvo pa je, da eno je trenutno veljavna zakonodaja, ki to mogoča, da nekdo pridobiva gradbena dovoljenja in moramo mi razmišljati o tem, da bomo to lahko vkomponirali v nek OPPN, na drugi strani pa seveda tudi ustreči tistemu, ki legitimno pridobiva neko gradbeno dovoljenje. In tu je tisto, kar sem jaz videl kot vlogo občinske uprave znotraj te razprave, do katere na žalost ni prišlo. Ne po vaši krivdi, jaz mislim, da tudi po naši ne, verjetno zaradi tega, ker so se investitorji zamenjali, ker nihče se ne želi veliko pogovarjati, če se mu ni treba, pa še veliko stvari bi lahko navajali, pa verjetno ne bi imelo pravega smisla. Prava rešitev zame je OPN. Druga stvar, na katero bi na tem mestu opozoril je pa to, da bi na nek način pritegnil županu in poskušal ohraniti premoženje MIP-a. Če bomo mi v tem trenutku sprejeli izhodišče, da je dol enostanovanjska gradnja, smo mi MIP razvrednotili. Oni imajo dol halo, imajo možnost delati neko proizvodnjo in oni to lahko prodajo, če je to definirano kot proizvodnja kot to sedaj je. Če bomo dol planirali enostanovanjsko gradnjo, ti ljudje ne bodo nikoli prodali teh hal. Ne bodo jih mogli prodati nobenemu novemu kupcu, ker v njih ne bo mogel odpreti nobene nove proizvodnje, ker bo to v nasprotju z OPN-jem in niti jih ne bodo mogli prodati nekomu, ki bo gradil enostanovanjsko gradnjo. Vprašam vas, kdo bo kupil in podrl halo zato, da bo zgradil si svoj dom. Takega ni, ker je to enostavno predrago. Zato opcija ni taka, kot se je pred vas postavila, ali enostanovanjska ali blokovna gradnja. Opcija je, ali poslovna cona ali večstanovanjska gradnja, ki omogoča tistemu, ki je lastnik to, da svoje proizvodne prostore spremeni v stanovanjske prostore. To je opcija, o kateri se razpravlja in v kateri nikogar ne oškodujemo ali mu bistveno zmanjšamo njegovega premoženja, ki je na žalost sedaj stečajno premoženje, ampak kakorkoli, premoženje je.

RADKO CARLI: Kot je gospod Drole rekel, ima ta zadeva dva vidika. En vidik je tisti, ki se nanaša na obstoječo zakonodajo. Mislim, da je gospod Drole rekel, da se bo moral OS opredeljevati do sedanjih PUP-ov na tem mestu. In ko se bo OS do tega opredelil, tako bo potem mnenje, ki ga bomo dali UE in UE bo lahko peljala postopek izdaje gradbenega dovoljenja naprej. Drugi vidik pa se nanaša na današnjo točko dnevnega reda. V postopku javne razgrnitve je bila pod Splet 22 podana pobuda, pripomba na načrtovano namensko rabo tega območja, kjer so pobudniki predlagali, da se ta spremeni. Odbor za okolje in prostor se potem ni strinjal, da se predlagana namenska raba spremeni in to je bilo danes tudi pojasnjeno in o tem bodo tudi glasovali. Na današnji seji je ta drugi del tisti, o katerem odločajo. Da pa smo celotno problematiko razumeli je bilo dobro, da smo slišali celo zgodbo.

RADOVAN TALJAT: Imam vprašanje na predlog, ki je bil dan, pa danes ni bil posebej obravnavan, se pa smatra kot nekako delno sprejemljiv. To je predlog TO 24, ki smo ga prvič dobili, kjer pravi, da je za predelavo gradbenih odpadkov potrebna sprememba namenske rabe in sicer v okoljsko infrastrukturo oz. območje proizvodnih dejavnosti. Vlagatelja se prosi za podrobnejšo opredelitev… Zanima me, ali je pod nekimi pozitivnimi nadaljnjimi postopki to možno urediti, še posebej zato, ker ugotavljamo, da bo to velik problem na območju Tolminske, če ne bomo imeli take predelave na ustreznem mestu. Kolikor poznamo kje so te parcele, je to območje že nekako degradirano, izvzeto iz vsega. Po oceni, vsaj z zunanje strani, krajanov, tu ne bi smelo biti problemov. Mogoče ima KS Poljubinj drugačne predloge okoli tega. Gre pač za drobljenje teh gradbenih materialov. Ni mi jasno pri Modreju, ki je, če prav razumem, določen del oz. skoraj v celoti ugodeno tem pripombam, ni mi jasno. Mi smo v predlogu dobili v prvem gradivu, da se začasno umakne predlog glede bencinskega servisa iz izvedbenega dela občinskega prostorskega načrta. Tukaj pa ne vem kaj pomeni sledeče: OOP - zaradi nestrinjanja krajanov se ne predvidi bencinskega servisa, torej se na tem območju predvidi zgolj ureditev turističnega izhodišča, ki je s parkiriščem in izhodiščem poti

12

okrog jezera že zastavljena ter oskrbnega središča vasi Modrej. To razumem, ampak ne razumem tega, da se umakne iz izvedbenega dela. Ali to pomeni, da to ni aktualno? Se bo umaknilo ali kaj drugega? Imam še eno načelno vprašanje, ker sem slišal v tisti najavi prej in sicer okoljsko poročilo in Natura ipd. Če sem prav razumel, že najavljate naprej, da vse to, kar je v predlogih, bo v nadaljevanju zelo težko sprejeto, vse te večje stvari, ki so predlagane. Potrebna bo huda bitka, verjetno politična, lobiranje z vsemi, ki bodo tukaj krojili usodo nas. Razumem vaš strah, ampak mislim, da mi moramo vztrajati na vsem tem, da gre to dejansko naprej, ne pa da bomo potem dobili še 100 razlogov od drugih strani, da še tisto minimalno, kar bo tu vneseno, ne bo šlo skozi. Ugotavljamo, da ni možnosti stanovanj, ni tega, ni tega, ljudje na koncu pa odhajajo. Mi se moramo že vnaprej odločiti, da bomo naredili vse, da bo to ostalo v tem planu, ker drugače nismo nič naredili. Zapravili smo spet tri, štiri leta za nič. To je bolj kot nadaljevanje te zgodbe. Res bi pa prosil za to pojasnilo, ker mi ni jasno. Glede bencinske črpalke bi radi vedeli kaj pa urbanisti predlagate, kam naj to gre. Krajani smo že takrat rekli, da najbolje, da se ukine in da gre v Tolmin. To je bil del krajanov, drugi del krajanov pa pravi, da je najbolje, da ostane in se ustrezno obnovi. Res bi bilo dobro v nadaljevanju opredeliti z vidika, kako je možno to vklopiti v okolje. Tudi so stališča, da se danes da urediti bencinske črpalke v kraju, če je to prav narejeno. Se pravi, da je to taka za osebni promet, da je brez kakšnih posebnih dodatnih prostorov itd. Dobro bi bilo, da se to opredeli, čeprav je to stvar nadaljevanja.

NINA LIPUŠČEK: Če najprej podam odgovor na to stališče Tolmin 24 in sicer glede drobljenja gradbenih odpadkov. Ta pripomba potrebuje še dodatno razjasnitev in še dodatno usklajevanje s pobudnikom oz. z vlagateljem pripombe. On je v pripombi opredelil vse te parcele, ki se nanašajo na njegovo izkoriščanje oz. vkop proda, ki ga na tem območju izvaja. Dejansko pa gre pri mletju materiala za veliko manjše območje kot celotna ta separacija oz. vkop. Z njim se bo skušalo uskladiti neko območje, ki se bo opredelilo za to dejavnost. Zato je ta pripomba, 100 % stališče še ni zavzeto.Kar pa se tiče Modreja in tega bencinskega servisa so krajani Modreja podali skupno pripombo, ki je izražala nestrinjanje z umestitvijo bencinskega servisa na to območje. Izoblikovalo se je to variantno stališče, ki ste ga na začetku dobili. V tem stališču je bilo opredeljeno, da se celotna enota urejanja prostora umakne v eni od variant. To je bilo to iz izvedbenega dela, se pravi, da tam ostanejo kmetijska zemljišča. Potem se je pa odbor odločil, da samo to območje centralnih dejavnosti, z umestitvijo vseh teh dejavnosti, ki so tam navedene ostane, medtem ko se v izvedbenem delu zapiše, da na tem območju se ne predvidi bencinskega servisa.

RADKO CARLI: Mogoče bi gospo dopolnil pri 1. točki glede predelave gradbenih odpadkov. Ob spremembi prostorskega načrta smo bili seznanjeni z dvema pobudama. Ena pobuda je v okviru CP na Dolinah in druga je ta pobuda, o kateri smo govorili. Stališče odbora je bilo, da podpiramo obe pobudi. Prav je, da imamo več ponudnikov za to dejavnost in da se poskuša na nek način najti tudi, da se pobuda gospoda Zuze le umesti v ta prostor. Seveda v tistem območju, ki je potrebno in da se to uskladi z varstveniki narave. Stališče odbora je bilo, da bi bilo prav, da se to zgodi.

DARJO VELUŠČEK: Lepo pozdravljeni. Na pobudo pod TO 24 bi se strinjal s kolegom, da res potrebujemo regeneracijo odpadnih gradbenih materialov in to je nujno, ker nastajajo že težave. Vendar se mi zdi primerno, da se res nekako stvari preveri, predvsem pri vplivih na okolje. Mislim, da to ne bo problem, če s tem ne bo nastala večja degradacija oz. večje onesnaževanje okolja, tudi hrupnega. Zavedati se morate, da je tik nad to lokacijo vasica Prapetno, ki je že sedaj nekako prizadeta. Jaz mislim, in tudi na odboru smo nekako razmišljali, da naj bi ta regeneracija ne presegala teh standardov. Upam, da se bo zadeva tako tudi zaključila. V primeru, če bodo ti standardi kršeni bo pa težko, ker je ta vasica dokaj kmetijska, tudi turistično se razvija in na to moramo biti pozorni.

DRAGICA REJEC TALJAT: Splet 22: mislim, da v Tolminu potrebujemo stanovanja in verjetno sosedje te predvidene večstanovanjske gradnje niso a priori proti, ampak mislim, da so premalo seznanjeni z vsem tem. Mislim, da danes ne bi imeli te iniciative na mizi, če bi se že prej pogovarjali in mislim, da je to narobe. Prav bi bilo, da se res organizira sestanek, da se bodoči sosedje izrečejo, da se pogovorijo med sabo, ne da bi gradili nek stanovanjski kompleks na račun drugih, ker v končni fazi bodo morali vsi med sabo bivati in mislim, da mora biti kvaliteta življenja primerna. Tudi gospod

13

Kenda, če sem ga prav razumela, ni proti večstanovanjski gradnji. Ali je? Glavni problem je pogovor in dogovarjanje. To želim razčistiti.

MATJAŽ LEBAN: Dober dan. V zvezi z Modrejem me moti mnenje Odbora za okolje in prostor, da se izvzame bencinski servis. Verjamem, da krajani Modreja niso navdušeni nad tem, vendar krajani Mosta na Soči že 30 let nismo navdušeni. S tem si zapiramo vrata, rezervne lokacije spet nimamo. 20 let se že vleče ta zgodba. Ta pobuda večine občanov je tudi že stara zgodba. Nekoč je bila tudi ena pobuda občanov brez občanov ravno za te lokacije. Ne bom točno govoril, kaj mislim, vendar mislim, da bi si le morali pustiti odprta vrata, saj bencinski servisi so lahko taki ali drugačni. Če si sedaj zapremo vrata, spet 15 let ne bo nič. Hvala.

Drugih razpravljavcev ni bilo, zato je predsedujoči razpravo zaključil.

RADKO CARLI: Glede na današnjo razpravo bi predlagal, da o dveh pobudah glasujemo individualno. To je o pobudi Splet 22, to je o pobudi na območju bivšega Jelena oz. Planike in MIP-a in o pobudi Splet 24, o vseh ostalih bi pa potem glasovali v paketu.

RADOVAN TALJAT: Razjasniti moramo, ker tam pravi nestrinjanje krajanov s tem. Se pravi, mi se odločamo o tem, ali smo proti mnenju krajanov ali ne. Da torej vemo in si ne bi drugače tolmačili. Moj predlog je drugačen, da se prej ta zadeva uskladi s krajani, KS Tolmin, zadevo tam razreši in potem gremo mi glasovat. Mi ne bi radi preglasovali Tolmina. Kot mesto bi se morali oni opredeliti do tega problema. Ali je res taka kriza s stanovanji, da je treba to na vrat na nos narediti, ali je mogoče še 14 dni, pa da se to zgodi? Jaz nisem proti, da ne glasujemo. Samo da vemo, o čem glasujemo. Ali glasujemo proti pobudi krajanov, da ne bomo potem drugače tolmačili?

RADKO CARLI: Hvala za vprašanje. Če gledamo Splet 22 bomo glasovali o tem, ali se pripombi ugodi ali se ne ugodi. Predlog Odbora za okolje in prostor je, da se pripombi ne ugodi. V primeru Splet 24 spet glasujemo o tem, ali se pripombi, ki jo je podal Skrt Primož, da se izvzame bencinski servis iz te servisne dejavnosti ugodi, ali se ne ugodi. Zelo natančno je vprašanje obakrat zastavljeno in zelo natančno lahko tudi glasujemo.

NINA LIPUŠČEK: Na to temo bi rada samo opozorila, da Splet 6 in Splet 24 sta pripombi. Splet 24 je bila dana od krajana Modreja, pod njo so podpisani trije krajani, medtem ko Splet 6 pa je bila od krajanov z vsemi temi podpisi podpisana. Sta dve pripombi, ki se nanašata ta isto območje.

KARLO LAHARNAR: Lepo pozdravljeni. Danes se bomo odločali. Na odboru smo imeli kar 69 pripomb. Že na odboru se z marsikatero nisem strinjal. Rad bi, da bi marsikatera ta pripomba bila uvedena. Pogosto smo ugotavljali na OS, da se nam mudi s temi prostorskimi načrti in tudi sam sem to stališče osvojil, sprejel, čeprav bi rad, da bi bilo več teh pripomb sprejetih. Prav zato bom tudi podprl vse te zadeve. Drugače pa je moje mnenje, da bi marsikatera ta pripomba bila še vredna večje obravnave, vendar če je enkrat padla na MKGP pri usklajevanju, bi po vsej verjetnosti padla tudi drugič in s tem bi si podaljšali zadeve, zato bom danes podprl te zadeve in podpiram tudi stališče odbora glede gradnje stanovanjskega objekta na Lavričevi.

RADKO CARLI: Nismo govorili o gradnji, ampak smo rekli, da je na tem območju možno graditi večstanovanjski objekt.

KAREL LAHARNAR: Hotel sem reči, da se strinjam s sklepom, ki ga je sprejel Odbor za okolje in prostor.

RADKO CARLI: Če ni več pripomb oz. sugestij, razpravo zaključujem. Najprej bi glasovali o pripombi z oznako Splet 22. Pripomba se nanaša na območje v Tolminu, na območje MIP-a in okolice. Stališče Odbora za okolje in prostor je bilo, da se pripombi ne ugodi. Kdor se s tem stališčem strinja, naj to potrdi z glasovanjem.

14

Svetniki so z 14 glasovi ZA sprejeli S K L E P .

Pripombi se ne ugodi.

RADKO CARLI: Pod 2. točko glasujemo o pripombah pod oznako Splet 6 in Splet 24, ki se nanašajo na nestrinjanje z umestitvijo stavbnega zemljišča bencinskega servisa v Modreju. Odbor za okolje in prostor je sprejel odločitev, da se pripombi ugodi. Če se strinjate s stališčem odbora, to potrdite z glasovanjem.

Svetniki so z 10 glasovi ZA in 5 PROTI sprejeli

S K L E P.

Ugodi se pripombi pod oznako Splet 24 in Splet 26.

RADKO CARLI: Sedaj prehajam na glasovanje o vseh drugih pripombah, ki so navedene v gradivu, ki ste ga prejeli po pošti in v popravljenem gradivu, ki je bilo danes dano na mizo in predstavljeno s strani pripravljavca in odražajo predlog Odbora za okolje in prostor. Kdor se z ostalimi stališči do pripomb, ki jih je podal odbor strinja, naj to potrdi z glasovanjem.

Prisotni svetniki so z 17 glasovi ZA sprejeli

S K L E P .

Potrdi se stališče do vseh pripomb, ki so bile posredovane v gradivu v dikciji, kot je bila v gradivu navedena.

K 4).Razprava in sklepanje o osnutku Odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Tolmin.GVIDO MODRIJAN, LOCUS D.O.O.: Lepo pozdravljeni. Na to temo smo se pogovarjali na marčevski seji, na kateri so bila sprejeta izhodišča za same podlage za odmero komunalnega prispevka. Danes imamo pred sabo tehnični del, ki je nastal na podlagi teh sklepov oz. dogovorov iz te seje. Danes bi pogledali to tehnično plat, morda malo razpravljali po posameznih členih, kaj so pomembne zadeve oz. posebnosti posameznega člena, na koncu bi pa lahko tudi na konkretna vprašanja z naše strani odgovorili.Ta osnutek odloka je pripravljen za obstoječo in tudi predvideno pozidavo, ki se bo dogajala na območju Občine, obsega pa obstoječo komunalno opremo, torej komunalno opremo, ki je že zgrajena. Neka komunalna oprema, ki se bo v prihodnje, od danes naprej gradila, bo imela svojo pravno podlago v posebnem programu opremljanja. Mogoče kot posebnost, posebni program opremljanja ostane PC Poljubinj II, sicer veljavnost je 5 let, do leta 2012. Potem pa tudi območje PC Poljubinj II preide pod določbe tega odloka. Same podlage za odmero komunalnega prispevka izhajajo iz obračunskih območij posamezne komunalne opreme in 5. člen odloka določa generalno opremljenost posameznega naselja s komunalno opremo. Tukaj so za lažjo predstavitev posameznikom oz. investitorjem določena območja naselij, ki so opremljena s posamezno komunalno opremo. Tako da tisto območje, 1. območje, ki je opremljeno samo s prometnim omrežjem so naselja na obrobju vaše občine oz. naselja, ki so težje dostopna, ki nimajo komunalne opreme, kot so Gorenja Trebuša, Dolenja Trebuša, Stopnik ipd. Druga skupina predstavljajo naselja, ki imajo poleg prometnega omrežja ravnanja z odpadki tudi javno vodovodno omrežje, tretje območje so pa območja Tolmina in naselij okoli Tolmina, ki so opremljena tudi s kanalizacijskim omrežjem. Zakaj ta tri območja? Bistvo teh treh območij je višina komunalnega prispevka, ki ga bo posameznik znotraj teh naselij moral poravnati. Investitor, ki bo gradil v npr. Poljubinju, ki je opremljen z vodovodom, kanalizacijo in cestami, ravnanje z odpadki imajo pač vsi, bo poravnal najvišji komunalni prispevek v primerjavi z zavezanci, ki bodo gradili v npr. Prapetnem, Stopniku in Trebuši oz. tistih naseljih, ki vodovoda in kanalizacije nimajo. Je pa res,

15

da se tukaj govori o dejanski opremljenosti. Posameznemu investitorju, ko bo zaprosil za gradbeno dovoljenje, se bo najprej preverilo katero komunalno opremo ima posamezno naselje, potem ob izdaji same odločbe o odmeri komunalnega prispevka se bo pa tudi skladno s projektnimi soglasji oz. pogoji soglasjedajalcev ugotovilo, na katero infrastrukturo se lahko priklopi. In če se bo ugotovilo, da se v nekem naselju, čeprav je določeno, da je opremljeno z vodovodom, da se na vodovod ne bo mogel priklopiti, potem se mu jasno komunalni prispevek za vodovod ne bo obračunal. Bo pa investitor moral v tem primeru priklop na vodovodno omrežje si zagotoviti sam na način, kot ga zakonodaja dopušča. Pridobiti bo moral vodno dovoljenje in se priklopi na lastni vir. Lahko uporablja kapnico, kakšnih drugih posebnih pridobitev pa tudi ne bo imel, razen če ima čistilno napravo.Mogoče tehnične podrobnosti tega odloka. V 7. členu je razmerje med površino parcele in površino objekta. To razmerje je skladno z izhodišči, kot sem že predhodno povedal, poudarjeno na parceli objekta, kar pomeni, da večjo kot bo imel investitor parcelo objekta, sorazmerno bolj bo obremenjen. Tukaj mogoče posledica tega, da bo raje manjša parcela objekta kot pa večja, ker bo sorazmerno nižji znesek komunalnega prispevka. 8. člen govori o faktorju dejavnosti, kar pomeni, da se posamezni objekti rangirajo tudi na to, kolikšen bo znesek. Tukaj gre za eno možnost znižanja oz. zvišanja komunalnega prispevka. Kmetijske stavbe imajo faktor npr. 09, kar pomeni malo manj kot običajni komunalni prispevek za enostanovanjsko hišo. Neke dvostanovanjske, tri in večstanovanjske in ostale stavbe, ki nimajo in poslovne stavbe, ki niso namenjene prebivanju, imajo faktor 1,15, lahko pa tudi 1,3. Ta faktor 1,3 je zakonsko omejen, tako da bi ga pretirano višali ni mogoče, je pa tu navzdol omejen, tako da tudi nižanje pod določeno vrednost ni mogoče. V nadaljevanju so tehnične zadeve, ki so posledica izračunov. Na podlagi teh številk 12. člen določa formulo za odmero komunalnega prispevka. 13. člen pa določa neka podrobnejša merila za posebne primere. Kot primer nadomestna gradnja, če jo lahko tako še imenujem, komunalni prispevek se ne plača, če bi bila v istih gabaritih kot predhodni objekt, prizidki k obstoječim objektom tudi niso obremenjeni toliko kot novogradnje. Je pa res, da če se bo kak objekt legaliziral, mora skladno z zakonodajo poravnati poleg uzurpacije prostora tudi polni komunalni prispevek. Mogoče je pomembna še oprostitev plačila komunalnega prispevka v 18. členu. Tukaj smo sledili začetnim izhodiščem, da oprostitev Občina v tem trenutku ne predlaga, ker so bile tudi razprave na to temo sprožene in je bilo to mnenje potrjeno. Trenutno je navedeno, da bi sam odlok pričel veljati z nekim prehodnim obdobjem. Bo pa tudi gospod Drole mogoče predlagal, da če se boste odločili, da se lahko ta zadeva tudi spremeni. Kar se tehničnih zadev tiče, bi bilo to z moje strani vse. Vsebinske zadeve smo že pregledali. Če bo pa vseeno kakšno vprašanje, smo na razpolago.

MATJAŽ LEBAN: Kot je predsedujoči povedal, je naš odbor to obravnaval. Razprava se je vrtela predvsem okoli umestitve ocenitve lastnega dela pri izgradnji te infrastrukture. Ker so tam nastale zelo različne pobude in nismo vedeli kako iz tega začaranega kroga sem zaprosil, da bi občinska uprava o tem podala določeno mnenje. To je razloženo potem v sami obrazložitvi v predlogu sklepa. Je pa dolga obrazložitev. Upam, da ste jo prebrali, posebej zadnji odstavek. Sicer pa smo se s samim besedilom strinjali in predlagamo OS, da ga potrdi.

MERCEDES FRATNIK: Hvala za besedo. Statutarna komisija je na svoji 20. seji obravnavala vse osnutke odlokov, ki so navedeni v dnevnem redu pod zaporednimi številkami 4, 7 in 9 in jih je take, kot jih imate v gradivu, tudi predlagala za nadaljnjo obravnavo na OS.

Predsedujoči je odprl razpravo. Razpravljavcev ni bilo, zato je razpravo zaključil. Predlagal je, da se osnutek Odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Tolmin prekvalificira v predlog.

MIRAN DROLE: Mi se seveda strinjamo, da se to prekvalificira v predlog in kasneje sprejme, vendar bi v tem primeru rad razpravljal o 22. členu. Mi smo nekako predvideli, da bi ta odlok ne veljal tri mesece po sprejetju. Računali smo, da ga bomo sprejemali konec meseca septembra, tako da smo oktober, november in december pustili kot neko prehodno obdobje, v katerem ni še veljavnosti tega odloka. V primeru, da bi prišlo danes do sprejetja tega odloka, bi mogoče sprejeli 1. oktober kot tisti datum, s katerim začne veljati ta odlok. To mogoče samo kot sugestijo oz. predlog OS, o katerem bi kot o amandmaju glasovali v vmesnem delu med osnutkom in predlogom. Hvala.

16

Radko Carli je na glasovanje dal osnutek Odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Tolmin s spremembo, ki jo je navedel gospod Drole v 22. členu: Uporabljati se začne 1. oktobra 2009.

Svetniki so s 17 glasovi ZA sprejeli

S K L E P .

Sprejme se osnutek Odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Tolmin s spremembo v 22. členu: Uporabljati se začne 1. oktobra 2009.

Predsedujoči je nato podal predlog, da se osnutek Odloka prekvalificira v predlog.

Svetniki so s 16 glasovi ZA sprejeli

S K L E P .

Osnutek Odloka se prekvalificira v predlog.

Na glasovanje je nato dal še Odlok o podlagah za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Tolmin.

Svetniki so s 16 glasovi ZA sprejeli

S K L E P .

Sprejme se Odlok o podlagah za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Tolmin.

K 5).Razprava in sklepanje o predlogu Odloka o ustanovitvi organa skupne občinske uprave »Medobčinska uprava Občin Bovec, Kobarid, Tolmin in Kanal ob Soči«.SIMON LEBAN: Lep pozdrav. Nimam vam kaj novega povedati. Pri razpravi in sklepanju o osnutku niste imeli pripomb, tako da imate na mizi predlog v enaki obliki, kot je že sprejet v ostalih treh Občinah.

Predsedujoči je odprl razpravo, vendar razpravljavcev ni bilo, zato je razpravo zaključil. Na glasovanje je dal predlog Odloka o ustanovitvi organa skupne občinske uprave »Medobčinska uprava Občin Bovec, Kobarid, Tolmin in Kanal ob Soči«.

Prisotni svetniki so s 16 glasovi ZA sprejeli

S K L E P .

Sprejme se Odlok o ustanovitvi organa skupne občinske uprave »Medobčinska uprava Občin Bovec, Kobarid, Tolmin in Kanal ob Soči«.

K 6).Razprava in sklepanje o predlogu Odloka o rabi in varovanju vstopno izstopnih mest za športno plovbo ob reki Soči in njenih pritokih na območju od izvira Soče do Volčanskega mostu. SIMON LEBAN: Sicer sem bil odsoten, ko ste razpravljali o osnutku tega odloka, sem pa prebral zapisnik. Globoko se strinjam z nekaterimi razpravljavci, ki ste takrat imeli določene pripombe. Bolj kot to je pa nujno to zadevo prej ali slej sprejeti in dejansko bi vas prosil, da to zadevo kljub morebitnim pripombam spravimo skozi proceduro. Težko je usklajevati, ker so različni interesi v vseh

17

treh občinah. Mislim, da ta predlog, ki ga imate pred sabo, je v glavnem usklajen. Za razliko od osnutka sta tukaj noter dve pripombi, ki sem jih bral v zapisniku utemeljeni. To sta bili pripombi gospoda Oblaka in gospe Maše Klavora. Gospod Oblak je dal pripombo glede sklicevanja na napačen člen, gospa Maša pa, da se doda nadzornike TNP-ja pri zadnjem členu. Z župani smo se uskladili glede še ene spremembe, ki so jo zahtevali svetniki Občine Kobarid, da je spet navedena kot pristojna LTO, zato imate v gradivu tudi tak osnutek sporazuma, ki naj bi ga župani istočasno sprejeli, da je ta pristojna organizacija LTO Bovec. Svetniki Občine Kobarid niso hoteli, da bi to bilo neposredno napisano v samem odloku.

RADKO CARLI: Tega sporazuma ni v gradivu.

SIMON LEBAN: Se opravičujem. Ta sporazum je pripravljen, da ga podpišejo župani. V njem piše samo to, da je za obdobje desetih let nosilec dejavnosti LTO Bovec, da pa lahko vsak župan od tega sporazuma kadarkoli odstopi v roku šestih mesecev pred potekom leta in da takrat prizna svoje obveznosti. Izraženo je bilo v Občini Bovec, da če že ni napisano eksplicitno, da je to LTO Bovec kot nosilec, da je pa ta sporazum zraven. Mislim pa, da to dejansko ni stvar samega odloka. To sta ti dve spremembi za razliko od osnutka, ki ste ga takrat obravnavali.

Predsedujoči je odprl razpravo.

MAŠA KLAVORA: Gre verjetno samo za tipkarsko napako. V 3. členu je za Občino Tolmin napisan Sušec, ki pa spada pod Občino Bovec.

DANIJEL OBLAK: Daleč najtežje se mi je oglašati ob sprejemanju takih odlokov, ker je procedura zapletena, dolgotrajna, še posebej pa zato, ker ta procedura ni natančno opredeljena, niti izpiljena. Strinjam se z gospodom Lebanom, da je potrebno ta odlok čim prej sprejeti. Vemo, da zadevo sprejemamo že več kot leto dni in moja bistvena pripomba na to, da bi se prav na podlagi sprejemanja tega odloka morali vsi skupaj potruditi, da najdemo način, kako se bodo v bodoče podobni odloki sprejemali, ker jaz imam tudi na ta predlog vrsto pripomb, vendar če vložim amandmaje, se bo ta procedura močno zavlekla. Sem bil pa jaz sam eden od tistih, ki se je ravno zavzemal za to, da bi bil ta odlok čim prej sprejet. Moja pobuda se mi zdi še kako na mestu in upam, da jo bodo vse občinske strokovne službe vzele na znanje. Kljub vsemu bom dve pripombi omenil. Eno malo krajšo, ne vem, kako bodo občanke in občani reagirali na tarifni del, ki je naveden v 9. členu. Imel sem pripombo, da so te cene previsoke. Še posebej pa se bom dotaknil tega meni priljubljenega 4. člena, to je zaščita naravnega okolja. Ta člen nosi čudovit naslov, ki vpeljuje v ta odlok tudi ekološko osveščenost, je pa zelo nerodno napisan oz. tudi strokovno napačno. Mi imamo opravka z vodomerno postajo Log Čezsoški. Slovenija ima veliko vodomernih postaj in ta postaja je nekaj specifičnega. Strokovnjaki govorijo o tem, da se pri tej vodomerni postaji nikakor ne bi smeli naslanjati na višino vode, ker to ni merodajni podatek. Strokovnjaki pravijo, da se je potrebno še zlasti pri tej vodomerni postaji nasloniti na pretok vode. Vedno sem imel pripombo in nikoli mi ni bilo strokovno pojasnjeno, zakaj v 1. alineji 1. točke 1. odstavka zasledimo besedo nižja od 75 cm. Povsod imamo višja v naslednjih alinejah, edino tu je nižja. In dopušča celo teoretično možnost, da je uporaba teh vstopno izstopnih mest dovoljena tudi pri vodostaju 0 cm. Verjetno vas večina ne ve, da strokovnjaki s hidrološkega področja na tej vodomerni postaji beležijo celo negativne vrednosti. Zakaj? Zato, ker vodomerna postaja s svojo lato stoji tam že od leta 1957 in v tem času se je struga močno spremenila. Spremenila se je v določenih poletnih mesecih, v juliju in avgustu merijo tam celo negativne vrednosti. Ta dikcija se mi zdi skrajno neprimerna. Danes ob vsej sodobni tehniki, če bi uporabili ta pojem pretok, ki se ga meri v m3 /sek, je objavljen na spletni strani Agencije za okolje RS in se ažurira vsakih 15 min. In tako kot imamo na spodnji postaji kaninske žičnice jasne informacije o tem, kaj se dogaja na Kaninu, kdaj se bo vožnja odvila, zakaj gondolske kabine ne vozijo, je zelo enostavno pogledati ta podatek zjutraj pred 9.00, pri samem slapu Boka bo tudi nek turistični objekt, in videti, ali je vožnja možna ali ne, oz. dopustna ali ne. Tako da svoje mnenje sem povedal, ne bom vlagal amandmaja, ampak tisti, ki so vam te vrednosti navedli, bi se morali krepko zamisliti. Mi moramo vedeti, da rastlinski in živalski svet ni samo na dnu reke, ampak je tudi v dnu in ob dnu reke. In to, kar se eventualno počne z rafti ob nizkih vodostajih je z ekološkega vidika nedopustno. Lahko se tolažimo, da se to ne bo dogajalo v naši

18

občini, ampak to je bolj za lase privlečena tolažba. In če se ozrem še na 3. odstavek tega 4. člena. Jaz vsaj v nogometu, košarki, rokometu itd. ne poznam člana, članske reprezentance, ki ne bi bil hkrati tudi član nekega kluba, zato je to malo ohlapna definicija: članov državnih reprezentanc ali registriranih tekmovalcev kajakaških društev oz. klubov. In še to: članov državnih reprezentanc. Se pravi članov državnih reprezentanc vsega sveta. Jaz bi vsaj ta 3. odstavek, ko se je pripravljalo, jasneje definiral. In še zadnja pripomba. Če sem prav slišal, je prišla od gospe Taljatove. Takšno pripombo sem jaz dal enkrat prej, je dejansko pripomba vseskozi bila in nikoli tudi nisem dobil zadovoljivega pojasnila: do Volčanskega mostu. Včasih smo govorili do območja Volčanskega mostu, pa je to izpadlo, tako da me tudi to pojasnilo zanima. Vemo, da zadnja izstopna postaja je nekaj nižja.

STANISLAV ŠORLI: Lep pozdrav. V 13. členu, kjer so kazenske določbe, je v 1. delu, kjer je globa 50,00 EUR, potem naprej … ki dostopa in parkira vozila izven za to določenih dostopnih mest, potem pa v nadaljevanju istega člena pod točko 2. se pa z globo 200,00 EUR kaznuje prekršek, ki za dostop do reke Soče in njenih pritokov uporablja mesta, ki temu niso namenjena. To je ena in ista stvar. Isti prekršek, samo da za enega je globa 50,00 EUR, za drugega pa 200,00 EUR. V čem je razlika, razen v znesku?

MAŠA KLAVORA: Še enkrat sem šla preverit. Če sem prav razumela se to, da se doda TNP nadzornik upošteva, ampak ga ni noter. Je samo ribiški in lovski. Verjetno je to pri točki o nadzornikih.

RADKO CARLI: Kako je s sprejemanjem v ostalih Občinah? Je to že sprejeto ali ni sprejeto?

Drugih razpravljavcev ni bilo.

SIMON LEBAN: Sprejeto je v Občini Kobarid v taki dikciji, kot jo imate tukaj. So določene zadeve, s katerimi se Občina Bovec ne bi strinjala, tako da smo se uskladili. Ta zadeva, ki je sedaj tukaj, naj bi bila več ali manj usklajena z Občino Bovec. Sprejemali jo bodo 16. t. m. V Občini Kobarid smo se pa potem zmenili, da bodo potem oni z amandmaji zadevo popravljali. Tukaj je izpuščeno, so samo informatorji, nadzorniki, s tem je mišljeno vsi nadzorniki. Prej so bili navedeni ribiški, lovski čuvaji, .. zdaj kot nadzorniki je odprto vse. Kazenske določbe je razlika, kjer se sklicuje na člen. 50,00 EUR je kršitev 3. člena, kdor parkira kje drugje kot na teh vstopno izstopnih mestih. 1. odst. 6. člena pa pravi, da je kršitev, če parkira v naravnem okolju, kar naj bi bila hujša kršitev. Mogoče imam premalo časa, da bi zdaj razmislil, zakaj smo to tako delali oz. zakaj je to tako ostalo. Trenutno res ne vem na pamet, zakaj je do tega prišlo. Glede navedb gospoda Oblaka se jaz strinjam s proceduro. Enkrat sem šel gledat, da bi bilo za Medobčinsko upravo, za spremembo poslovnikov, da bi v teh primerih Občine dejansko morale spremeniti poslovnik in določiti drugačen način sprejemanja takih odlokov, ki se tičejo vseh skupaj. To bi bila edina rešitev. Dejansko se zadeve ustavljajo pri takem sprejemanju. Če pa gremo po vrsti, okoli visokih cen do sedaj nekih pripomb ni bilo. To je bila neka uskladitev s strokovno javnostjo. Za 4. člen se strinjam, da je strokovno napačno oz. je pomanjkljiv. Za to sta dva razloga. Eno je praksa, drugo je izvedba, tretji najhujši razlog je pa ta, da če bi hoteli to zadevo po vsebini spreminjati, bi nastalo veliko logističnih težav. Sploh zaradi tega, ker so se za to opredelile obstoječe agencije, obstoječi izvajalci tega odloka in točno iz tega vidika, kar sem prej rekel. Že decembra 2007 sem se strinjal, da to je mogoče sporno, ni najbolj strokovno opredeljeno, ampak tako se izvaja. Ko je odlok sprejet je bistveno lažje ustvariti konsenz okoli enega člena. Še nekaj bi opozoril. Res je, da se pretoki objavljajo, ampak kdo bo pa to izvajal. Turist, ko pride na vodo, ne vem če bo vsako jutro pogledal internet, on mora tam videti. Kakorkoli že, to je slabo, gotovo je slabo. Tudi sam sem videl, da tabla visi višje gor.

RADKO CARLI: Jaz razumem. Tako je sedaj uveljavljeno, če se bo pokazalo, se bo spreminjalo …

SIMON LEBAN: Ko se je to razpravljalo, je bil kar v redu napad na te navedbe, da pač pravijo, da se pri vodostaju 0 ne morejo voziti. Tako sem slišal. Vse te zadeve smo puščali noter zato, da bi se zadeva končno premaknila iz mrtve točke. Vedeti moramo, da bomo ta odlok morali v par mesecih

19

spet spreminjati tudi iz tega stališča, kar zdaj nisem hotel. Uskladiti ga je treba z evropskimi direktivami, s t.i. ACQUI-jem. Mi noter navajamo, da zahtevamo registracijo podružnice ali sploh tuje firme pri nas, to je v nasprotju z evropskimi direktivami. Te zadeve je bistveno lažje popraviti, ko bo odlok kot tak sprejet, če bo kdaj sprejet. Volčanski most: o tem sem bral v zapisniku – do območja Volčanskega mostu. Mogoče bi to res lahko bolj natančno napisali.

RADKO CARLI: Predlagam, da to upoštevate ob kaki spremembi. Kaj pa Sušec?

SIMON LEBAN: To je nesporno napaka, to je treba popraviti, ker spada pod Občino Bovec.

Drugih razpravljavcev ni bilo, zato je predsedujoči zaključil razpravo.

RADKO CARLI: Tukaj bi moral biti amandma. Ali je potreben amandma, ker je taka napaka ali ni potreben? Ker se gre za očitno napako, torej ni potreben. Vodotok Sušec se uvrsti v Občino Bovec, drugače ostane predlog odloka v taki obliki, kot smo ga prejeli v gradivu. Glasujemo o predlogu Odloka o rabi in varovanju vstopno izstopnih mest za športno plovbo ob reki Soči in njenih pritokih na območju od izvira Soče do Volčanskega mostu.

Svetniki so s 16 glasovi ZA sprejeliS K L E P .

Sprejme se Odlok o rabi in varovanju vstopno izstopnih mest za športno plovbo ob reki Soči in njenih pritokih na območju od izvira Soče do Volčanskega mostu.

K 7).Razprava o osnutku Odloka o določitvi volilnih enot za volitve članov Občinskega sveta in župana Občine Tolmin.RADKO CARLI: O tem smo razpravljali na prejšnji seji, določili smo neko stališče. Na osnovi tega stališča je bil oblikovan predlog sklepa. Bi kdo želel predstaviti ta sklep?

DAVORIN SIMČIČ: Odlok je nastal na podlagi nekega načelnega stališča, ki ga je sprejel OS na prejšnji seji, ko se je ugotovilo, da odstopanje po številu prebivalcev v teh volilnih enotah glede na število svetnikov je preveliko in pač tistemu načelnemu stališču ta odlok sledi. Pravilna je bila pripomba gospoda Oblaka že na začetku, da je to Odlok o določitvi volilnih enot za volitve članov Občinskega sveta in župana Občine Tolmin. Statutarna komisija je sprejela tudi to spremembo naslova, ker je noter tudi člen, ki govori o tem, da za volitve župana se pa cela Občina šteje kot volilna enota. Mislim, da je prav, da je to tudi v tem odloku, da je pač vse na enem mestu urejeno, čeprav glede volitev župana določa to tudi zakon.Glede same vsebine so, če primerjamo s prejšnjim, počiščene nekatere določbe, ki niso potrebne v tem odloku, ker so že v zakonu. Sama vsebina v tem ožjem smislu pa je v tem, da se te KS iz Šentviške planote priključijo 4. volilni enoti. Do sedaj so bile v 3., Most na Soči, priključijo se volilni enoti Baška grapa. Zaradi tega se zmanjša število svetnikov v 3. volilni enoti iz 6 na 5, se pravi v volilni enoti Most na Soči. Baška grapa obdrži isto število svetnikov, 5, Tolmin pa pridobi enega. Tako da imamo sedaj po volilnih enotah v volilni enoti št. 1 7 svetnikov, v ostalih treh pa po 5. Hvala.

Predsedujoči je odprl razpravo.

DANIJEL OBLAK: Poklicno sem malo tudi geografa, da pa dam kontra tudi kolegici Maši, v samem osnutku odloka je tehnična in posledično tudi vsebinska napaka. V KS Volče ne spadajo Sela nad Podmelcem, ampak spadajo v KS Ljubinj.

20

Drugih razpravljavcev ni bilo. Predsedujoči je razpravo zaključil in na glasovanje dal osnutek Odloka o določitvi volilnih enot za volitve članov Občinskega sveta in župana Občine Tolmin z dano pripombo, da se Sela nad Podmelcem uvrstijo v KS Ljubinj.

Svetniki so s 16 glasovi ZA sprejeli

S K L E P .

Sprejme se osnutek Odloka o določitvi volilnih enot za volitve članov Občinskega sveta in župana Občine Tolmin z dano pripombo, da se Sela nad Podmelcem uvrstijo v KS Ljubinj.

Nato je predsedujoči predlagal, da se osnutek tega predloga prekvalificira v predlog in svoj predlog dal na glasovanje.

Svetniki so s 17 glasovi ZA sprejeli

S K L E P .

Osnutek Odloka o določitvi volilnih enot za volitve članov Občinskega sveta in župana Občine Tolmin se prekvalificira v predlog.

Nato je na glasovanje dal še predlog odloka.

Svetniki so s 17 glasovi ZA sprejeli

S K L E P .

Sprejme se Odlok o določitvi volilnih enot za volitve članov Občinskega sveta in župana Občine Tolmin.

K 8).Razprava in sklepanje o predlogu Odloka o javni razsvetljavi v Občini Tolmin.MIRAN DROLE: OS je Odlok o javni razsvetljavi v Občini Tolmin že sprejel v fazi osnutka. V tej fazi se je pojavila bistvena pripomba v zvezi z izvedbo novoletne svetlobne okrasitve in z vprašanjem, kaj pravzaprav ta termin pomeni in v kakšni meri to svetlobno okrasitev lahko omejujemo. V 10. členu je namreč obdobje, v katerem naj bi bila svetlobna okrasitev priključena na javno razsvetljavo časovno omejena. Pojavilo se je utemeljeno vprašanje, ali to velja za vsako novoletno razsvetlitev, kar seveda ni logično. Mi smo popravljali Odlok o javni razsvetljavi v smislu tega, da smo tu omejili samo na novoletno svetlobno okrasitev, ki se priključuje na javno razsvetljavo. V 2. členu smo popravili definicijo, kaj se šteje kot javna razsvetljava v zvezi z novoletno svetlobno okrasitvijo, kot pojem sam.

Predsedujoči je odprl razpravo. Razpravljavcev ni bilo, zato je na glasovanje dal predlog, da se sprejme Odlok o javni razsvetljavi v Občini Tolmin.

Svetniki so s 17 glasovi ZA sprejeli

S K L E P .

Sprejme se Odlok o javni razsvetljavi v Občini Tolmin.

21

K 9).Razprava in sklepanje o osnutku Odloka o spremembi Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Tolmin.RAFAEL ŠULIGOJ: Dober dan. Mislim, da ste dobili dovolj obširno gradivo in da podrobno razlaganje ni potrebno. Le nekaj poudarkov pa bi podal v zvezi s tem. Odlok o ustanovitvi javnega zavoda ZD Tolmin je bil sprejet leta 2001, že kar dolgo dobo ima in do sedaj ni bil spremenjen. Sprejemajo ga pa vse tri Občine ustanoviteljice Tolmin, Kobarid in Bovec. Ker so tri ustanoviteljice, je postopek sprejemanja takega odloka dolgotrajen, težak, povezan s številnimi problemi itd. ZD Tolmin je 1. aprila letos dal pobudo za spremembo ustanovitvenega odloka iz enega razloga. Opravil je dva razpisa za imenovanje direktorja, ki sta bila oba neuspešna in zaradi tega je moral imenovati v. d. direktorja javnega zavoda ZD Tolmin. Zaradi takšnega stanja je ZD predlagal spremembo odloka v tem smislu, da se ločuje poslovodno funkcijo od strokovnega vodenja zavoda. Torej obe ti dve funkciji opravlja direktor zavoda, ki mora zato biti zdravnik. Če bi ti dve funkciji ločili, ni nujno, da je direktor zdravnik, pač pa je lahko tudi nekdo, ki ima neko drugačno izobrazbeno smer. S tem bi se razširila možnost, da kandidirajo za direktorja javnega zavoda ZD Tolmin poleg zdravnikov tudi drugi. ZD Tolmin predlaga poleg tega tudi prenos nekaterih določb o nalogah direktorja, o pogojih za imenovanje direktorja in o delovnem pravnem položaju iz odloka v statut zavoda, ker je statut lažje spreminjati kot odlok. Zaradi tega predlaga oz. prosi, da ustanoviteljice dajo soglasje k predlogu za spremembe statuta zavoda. V predlogu, ki ga imate danes na mizi, so pobude ZD Tolmin upoštevane. Še posebej, kar se Odloka o ustanovitvi tiče, smo preverili tudi številne druge Občine po Sloveniji in številne Občine imajo takšno rešitev glede direktorja kot jo predlagamo mi tukaj. Nekatere rešitve pa so tudi take, kot še sedaj veljajo pri nas. Stanja po Sloveniji so različna. Ko se je vprašanje o spremembi ustanovitvenega odloka odprlo, so zlasti v Kobaridu in Bovcu opozorili, da je potreba po tem, da bi tudi nekatere druge člene tega odloka spremenili. Predvsem zaradi problema, ki se pojavlja, ko je treba usklajevati ta vprašanja z vsemi tremi Občinami in ko je treba odlok sprejeti v enakem besedilu na vseh treh OS, smo zaradi aktualnosti in urgentnosti problema predlagali, da drugih vprašanj tokrat ne odpiramo. Dovolj časa za odpirati ta vprašanja bomo imeli, ko bo spremenjen Zakon o zdravstveni dejavnosti in bo seveda takrat Odlok o ustanovitvi javnega zavoda ZD Tolmin najbrž v veliki meri treba na novo zastavljati. Predlagano spremembo Odloka o ustanovitvi javnega zavoda ZD Tolmin je obravnavala Statutarno pravna komisija. Po njenem mnenju je primeren za razpravo v OS. Poleg tega je to gradivo obravnaval tudi Odbor za družbene dejavnosti. Opravičujem se, ker je v gradivu, ki ste ga dobili z vabilom, bilo nekaj napak. Mi smo prvotno načrtovali sejo 30., pa se je zgodila 31. zaradi tega, ker je bilo treba sejo prestaviti. Druga, še bolj pomembna napaka je bila pa v tem, da smo v tem gradivu tudi napisali kakšno stališče tega odbora pričakujemo. Dejstvo pa je, da je bilo to stališče odbora nekoliko spremenjeno. Bolje bi bilo, da v tistem gradivu ne bi nič napisali, zato smo tudi danes vam dali na mizo novo obrazložitev, kjer pa so stališča Odbora za družbene dejavnosti v celoti povzeta taka, kot so dejansko bila. Gre samo za to spremembo, da je odbor, ko je razpravljal o spremembah statuta ZD Tolmin menil, da bi kazalo še enkrat razmisliti o tem, ali je primerno imeti v statutu določilo o delovnih izkušnjah tako kot je predlagal, torej 3 leta delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih, ali 5 let. Odbor je menil, da bi bilo smiselno imeti 5 let namesto 3. Predlagali bomo ZD, da o tej pobudi razmisli in če bi to pobudo sprejel, ta predlog statuta spremeni. Ker gre za povezano tematiko glede direktorja v Odloku o ustanovitvi in v statutu je predhodno treba spremeniti Odlok o ustanovitvi. Zato predlagamo, da OS na današnji seji razpravlja in potrdi v fazi osnutka spremembo odloka, o soglasju k statutu pa razpravlja takrat, ko bo sprejel Odlok o spremembi Odloka o ustanovitvi javnega zavoda ZD Tolmin. Zaradi tega, ker je pač odlok višji akt od statuta. Še informacija o tem, kako je stanje po Občinah. Bovška Občina je osnutek spremembe ustanovitvenega odloka že sprejela, v Kobaridu o tem še niso razpravljali, v Tolminu razpravljamo danes. Načrtujemo, da bomo ponovni krog o predlogu spremembe ustanovitvenega odloka zapeljali jeseni in vse spremembe, ki bodo, vnesli v predlog spremembe ustanovitvenega odloka.

DRAGICA REJEC TALJAT: Odbor za družbene dejavnosti je ta osnutek odloka o spremembah obravnaval in ga sprejel in ga posreduje OS v obravnavo v taki obliki, kot ga je podal gospod Šuligoj. Glede statuta, glede predlogov oz. sugestije glede delovnih izkušenj se bomo pa posvetovali in mislim, da tukaj ne bo nobenih problemov.

22

Predsedujoči je odprl razpravo.

BRANKO KRANJC: Dober dan. Pregledal sem spremembe tega odloka. Pri spremembi 10. člena ste zapisali, da direktorja imenuje in razrešuje svet zavoda s soglasjem ustanoviteljic. Izpadlo je na podlagi javnega razpisa. Ne vem zakaj je to izpadlo, saj to tudi zakon predpisuje in tudi v statutu je opredeljeno na podlagi javnega razpisa. Mislim, da nima smisla, da to spuščate. V starem predlogu je bilo, da direktorja imenuje svet zavoda na podlagi javnega razpisa s soglasjem ustanoviteljic. Ne vem, zakaj je smiselno to tukaj spustiti. Razpis vsekakor mora biti in mislim, da je prav, da je tudi v tem aktu.

DANIJEL OBLAK: Kot član sveta javnega zavoda ZD Tolmin čutim dolžnost, da vas opozorim, da je sprememba tega odloka nujna. Sam sem sicer na nek način žalosten, ker se nam pogosto dogaja v naši občini, da se zaposleni v posameznih javnih zavodih ne javljajo na razpis za direktorja, ravnatelja ipd. Imeli smo tak primer vrtca, imeli smo primer ZD Tolmin, nekaj podobnega bomo tudi danes obravnavali v zvezi s Centrom za socialno delo. Tako da smo člani sveta javnega zavoda ZD Tolmin bili soglasni glede tega, da je potrebno odlok spremeniti in sicer, da se dopusti možnost tudi drugim, ne samo zdravstvenim delavcem, da kandidirajo na ta razpis. Sam bom seveda to spremembo odloka podprl. Moram pa hkrati povedati, da sta odlok in statut neposredno povezana. Jaz si zaenkrat ne predstavljam kako bi bilo to, da bi se odlok sprejel in bi šele kasneje sprejemali statut. Vidite npr. 10. člen 2. odst., kjer piše, da pogoje, ki jih mora izpolnjevati direktor, določa statut zavoda v skladu z zakonom. In potem bomo imeli nek star statut, ki ne bo odgovarjal tej neposredni povezavi. Zato je tudi svet zavoda 23. 3. sprejel predlog sprememb statuta. Moram reči, da žal ne v točno takem besedilu, vendar to besedilo, ki je danes v gradivu je popolnejše, zato ne bom polemiziral s tem, da nismo točno v takem besedilu ta predlog sprememb statuta sprejeli. Kar se tiče pripombe gospoda Kranjca je v obrazložitvi v enem od odstavkov zapisano, kako se predlaga. In sicer ZD Tolmin oz. posledično svet ZD Tolmin predlaga, da se to opredeli s statutom. Če pogledate v enem od odstavkov piše, da se vsa vprašanja v zvezi s postopkom imenovanja, se pravi z javnim razpisom itd., uredijo s statutom zavoda. Nimam pa nobenih zadržkov, če se to tudi v odlok doda. Že na seji sveta ZD Tolmin sem poudaril, da imam kar nekaj pripomb na odlok, predvsem pa na statut, da pa jih ne bom podajal v tej fazi, ker so nujne zgolj te, ki se danes sprejemajo. Veste pa, da je tudi v proceduri sprejem Zakona o zdravstveni dejavnosti in bo takrat potrebno oba akta, tako odlok kot statut, temeljiteje spremeniti.

RAFAEL ŠULIGOJ: Zdi se mi, da je bilo na vprašanje gospoda Kranjca že skoraj odgovorjeno v prejšnji razpravi, pa vendarle. Reči moram, da je tak tekst bil celo v prvem predlogu, ki ga je ZD dal k nam. Če to besedilo pazljivo preberete, bi bilo, da direktorja imenuje in razrešuje svet zavoda s soglasjem ustanoviteljic na podlagi javnega razpisa. Ne more ga razreševati na podlagi javnega razpisa, lahko ga samo imenuje. Zato smo se dogovorili, da ta določba o javnem razpisu gre v statut, tu gre pa samo tisto, kar je nujno, ker kako se ta postopek izvede je logično javni razpis in ne v statutu, tu je pa samo to določilo, da direktorja imenuje in razrešuje. Če gledate pa 1. člen spremembe statuta pa vidite, da piše, da direktorja imenuje svet zavoda na podlagi javnega razpisa. Tukaj je stvar dorečena. Ne vidim nobenih odprtih vprašanj, zaradi katerih bi bilo treba ta odlok spreminjati.

Drugih razpravljavcev ni bilo. Predsedujoči je dal na glasovanje osnutek Odloka o spremembi Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Tolmin.

Svetniki so z 18 glasovi ZA sprejeli

S K L E P .

Sprejme se osnutek Odloka o spremembi Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Tolmin.

23

K 10).Volitve in imenovanja.STANISLAV ŠORLI: Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je na zadnji seji obravnavala kar nekaj teh kadrovskih vprašanj. Začeli bomo z lažjimi. OS Občine komisija predlaga, da se v svet OS Simona Kosa v Podbrdu imenuje Stanislava Kemperle, Tomaža Štenklerja in Josipa Smolnikarja. Dva sta iz Podbrda, eden je iz Hudajužne in ti trije so bili tudi kandidirani s strani strank. Tega predloga tako ni bilo težko pripraviti. Potem smo obravnavali tudi kandidate za člane sveta Knjižnice Cirila Kosmača v Tolminu. Tu je bilo nekaj več kandidatov, ampak vseeno po krajši razpravi smo se odločili, da komisija predlaga OS kot ustanovitelju tega zavoda, da iz svoje strani imenuje gospoda Franca Kranjca, s strani predstavnikov uporabnikov Občine Tolmin pa mag. Jerneja Uršiča in mag. Branko Hrast Debeljak. Predlogi za to so prišli iz druge strani. Podati smo morali tudi mnenje h kandidatki za ravnateljico OŠ Simona Kosa v Podbrdu. Edina se je prijavila dosedanja ravnateljica gospa Polona Kenda. Komisija predlaga OS, da jo imenuje še naprej za ravnateljico OŠ Simona Kosa v Podbrdo. Nadalje pa smo še obravnavali in sklepali o mnenju k imenovanju direktorice Centra za socialno delo (CSD) v Tolminu. Za to mnenje je lokalno skupnost zaprosilo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Kot ste lahko razbrali iz gradiva, je svet CSD v Tolminu na to mesto po drugem razpisu izbral kandidatko mag. Katjušo Stanič in ministrstvo prosi lokalno skupnost za mnenje. Iz mnenj, ki smo jih dobili s strani strank in iz razprave, ki je bila med štirimi člani komisije, ki smo bili prisotni, in iz opisa življenja, svojega dosedanjega dela, pogledov na vodenje CSD, ki ga je kandidatka poslala, iz tistega nismo mogli izoblikovati enotnega stališča, ki bi ga predlagali tudi OS. Zato smo o tem glasovali in ostalo je pri 2 : 2. Zato se bo o pozitivnem ali drugačnem mnenju za to kandidatko pač odločalo tukaj. Ker pa sem že ravno tukaj, bom povedal še svoje mnenje. Do sedaj je ta zavod preko 20 let vodila ena oseba. Če ni uspela v tem zadnjem obdobju, ko se je vedelo, da bo moral zapustiti to mesto, če se ni uspelo znotraj zavoda ali v lokalni skupnosti dobiti ali pripraviti na to vodilno mesto neke domače osebe, potem si ne zaslužimo drugega kot to, da pride nekdo od drugje in poskuša stvari peljati naprej. Kakšni so bili razlogi, da prvi razpis ni uspel, jaz ne vem. Sliši se vse mogoče, mi imamo uradno pred sabo samo to, kar je tukaj napisano. Jaz razmišljam tako, da če pride nekdo od zunaj in bo stvari obrnil še kaj na boljše, da bo dobro za zaposlene v zavodu in še boljše za uporabnike teh socialnih storitev, je prav. Če pa ne bo v redu, se bo čez pet let zadevo lahko spremenilo.

Predsedujoči je odprl razpravo.

RAJKO PODGORNIK: Dober večer. Na prve tri kandidate nimam nobenih pripomb. Kar se tiče CSD-ja mislim, da moramo svetniki kaj reči o tem primeru. Ne moremo zdaj v vse zavode voziti od nekje ljudi v Tolmin, ne glede, ali so pogoji ali niso. Imeli smo primer v vrtcu, zdaj bo še CSD, kasneje bo lahko še npr. ZD, … samo naši mladini in mladim kadrom bomo rekli, da jih pa ne rabimo. Zato ni čudno, da nam vsi gredo. Mislim, da kdo se bo vseeno prijavil in bo kdo koga nagovoril, da bo začel tukaj delati in opravljati dejavnosti. Ne moremo reči kar, da sprejmemo tega in tega, pride od drugod,… Saj ni važno, saj je samo pet let. V petih letih bo lahko šlo iz naše občine drugam 50 dobrih ljudi, ki bodo drugod uspeli, pri nas so pa nevredni. Ne razumem, zakaj prihaja do tega.

DRAGICA REJEC TALJAT: Sama tudi na prve tri kandidate nimam pripomb. Se pa strinjam z gospodom Podgornikom v svojem imenu in v imenu članov SD-ja, da bi morali dati priložnost domačim. Predvsem, ker tokrat smo imeli prijavljene domače ljudi v nasprotju z vrtcem. Mislim, da je potrebno, da razmislimo v tem smislu, ker je res, kar pravijo, da na koncu bomo imeli in v ZD in še kje drugje ljudi od drugod. Dobro bi bilo, da bi morda dali tudi vzpodbudo temu domačemu kadru, da bi imel več energije in več smelosti, da bi se prijavil na tako delovno mesto.

DANIJEL OBLAK: Mislim, da ni dileme, da vsi skupaj želimo sprejemati čim bolj kvalitetne odločitve. Verjetno je največkrat citirani člen Ustave RS tisti, ki govori o tem, da je Slovenija pravna in socialna država. Po moje bi moral biti največkrat citirani člen Statuta Občine Tolmin 2. člen, ki govori o tem, da Občina varuje koristi prebivalcev Občine Tolmin. Za sprejemanje kvalitetnih odločitev potrebujemo dobre informacije, podatke, pripravljeno gradivo. V tem gradivu pogrešam mnenje, ki se ga lahko pridobi pisno ali ustno od zaposlenih. Zelo veliko dam na zaposlene. Kolegica

24

Taljatova to ve, to zagovarjam tudi v javnem zavodu ZD Tolmin in tega mnenja mi danes tukaj nimamo. Ne pomaga nič, če je domač ali tuj, če je od drugod, važno je, da bo s tistim kolektivom znal delati in da bo predvsem kolektiv zadovoljen z njim. In drugič, nimamo mnenja naših predstavnikov navadno v teh javnih zavodih. Večkrat sem poudaril, da to področje je izjemno slabo rešeno v poslovniku. Zelo slabo. Mi sploh ne vemo, kaj ti naši predstavniki tam delajo. Ne govorim o tem konkretnem primeru, pa tudi o tem konkretnem primeru, ampak na splošno. Oni delujejo tam po svoji lastni vesti, po svojih strokovnih preferencah itd. Ampak oni niso tam, ker so se tja sami imenovali, ali ker jih je tja imenovala neka politična stranka, ali neka ožja lokalna skupnost, ampak jih je tja imenoval OS. Gospod župan, podžupan, občinske strokovne službe vedo, da se za vse pomembne odločitve, ki se sprejemajo v javnem zavodu ZD Tolmin, z njimi posvetujem. Jaz tam ne delujem kot Dani Oblak, ali kot Dane Oblak, kot me včasih napačno navajajo na KA-TV, ampak delujem v imenu Občine Tolmin. In tega mnenja danes nimamo. Oz. upam, da bom slišal vsaj mnenje tistih, ki so po kakšnih drugih poteh prišli v svet CSD-ja, kaj si misli o predlagani kandidatki. In tu tudi nimamo kandidatke. Je na nekaj straneh gradivo, ampak če bi želeli zastaviti kakšna bolj podrobna vprašanja, če bi želeli videti, kako izgleda, če se izrazim bolj po pop, po popularno, mi te možnosti nimamo. Zato predlagam, da se v prihodnje vse te pomanjkljivosti odpravi. Upam, da bom v današnji razpravi še kaj slišal o tej kandidatki, o teh odločitvah, ki so bile sprejete na svetu CSD-ja, medtem ko glede prvih treh predlogov nimam pripomb.

MERCEDES FRATNIK: Jaz bom gospoda Oblaka zadovoljila. Jaz sem se tudi malo pripravila na to temo danes, čeprav moram povedati, da jaz sem v svetu CSD-ja predstavnica ministrstva in ne lokalne skupnosti. Prebrala vam bom samo par vrstic: Izmed prijavljenih kandidatov in kandidatk je svet izbral kandidatko, ki je imela največ delovnih izkušenj na področju socialnega varstva, konkretno na CSD, najvišjo izobrazbo in najboljše reference za zasedbo delovnega mesta direktorja/direktorice. Svet je v postopku izbire sledil zakonskim določilom in priporočilom Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.

BRANKO KRANJC: To je tako pomembno delovno mesto v naši občini, da bi bilo najmanj, ko nas pridejo vprašati res da samo za soglasje, da bi ta kandidatka ali pa ministrstvo, predstavili vizijo razvoja, vizijo delovanja tega zavoda, ki je v naši občini. Da mogoče ne razmišljajo tako kot na Davčni upravi, da ga lahko celo ukinejo. V tej predstavitvi se je sicer predstavila, ampak predstavila se je sicer ona sama, ni pa predstavila, kar bi bilo bolj pomembno za nas, da bi lahko dali soglasje, kako namerava v tem zavodu delovati. Pomembno bi bilo tudi to, kar je rekel gospod Oblak, da bi mi imeli mnenje, kaj o tem mislijo zaposleni, pa tudi nenazadnje bi lahko vedeli tudi to, kdo se je še prijavil, kdo je še izpolnjeval pogoje, pa da bi tudi vedeli na podlagi česa so se odločili. Nekaj smo sedaj slišali, ampak kdo so še bili prijavljeni pa najbrž tudi ni nobena skrivnost.

DARJO VELUŠČEK: Strinjal bi se s kolegom Rajkom Podgornikom, da je to problem, ko izgubljamo delovna mesta znotraj občine, čeprav bi skoraj lahko rekel, da uradno o tem ne bi smeli govoriti. Predvsem v smislu, kar je prej gospod Oblak rekel o ustavi, je pa tudi to res, kar je gospod Oblak poudaril, da Občina skrbi za interese lastnih občanov. Vseeno ne smemo kar vsega posplošiti, kot da je sedaj OS kriv, ker se to sedaj preprosto dogaja. Primer je bil vrtec. Kolikor vem, je vrtec sledil nekako mnenju sveta vrtca in tudi zaposlenih v vrtcu in se na osnovi tega odločil o kandidatki. Vemo tudi, da kandidatka, ki je bila iz hiše, je na žalost odstopila od kandidature. Verjetno bi bila gladko izbrana za ravnateljico vrtca. V tem primeru je pač zadeva nekoliko drugačna in ker je bilo že vprašanje postavljeno v zvezi s tem, kako je kandidat oz. predstavnik Občine Tolmin v svetu glasoval, lahko povem, da je bil proti.

FRANC SIMČIČ: Kot član Komisije za mandatna vprašanja se strinjam z gospodom Šorlijem. Ta proces izbire tega kadra teče zelo dolgo v zapletenih okoliščinah, ki jih ni mogoče prav definirati. Naša stranka je informirana preko naše predstavnice. Kdo vodi te postopke in kako, ne vem. Baje, da so izpustili pri imenovanju domače kadre in da je potem prišlo pod vplivom republiških predstavnikov ministrstva do take odločitve. Kadrom, ki so tam, se očitajo premajhne izkušnje, prekratka doba in iz tega je to nastalo. Naša stranka se je težko odločala. Tudi ni dala nobenega pravega mnenja, ker ni imela na kaj se opreti. Ta življenjepis, ki ga je poslala kandidatka pozneje, nas je nekako prepričal, da

25

za njo le stoji neko strokovno znanje in izkušnje in da bo skozi to lahko ta zavod vodila. Tako sem se pridružil mnenju gospoda Šorlija na tej komisiji. Če bodo kaka nova dejstva, je treba pravzaprav vse na novo pogledati, kaka je situacija. Bili smo v težki situaciji odločanja. Osebno sem tudi eden tistih, ki podpira, da v naši občini nastopajo mladi, vendar pred sabo smo imeli pa to kar smo imeli. In to je bila najboljša izbira, ki smo jo lahko naredili.

STANISLAV ŠORLI: Samo še kratko pojasnilo, ker sem bil nekajkrat imenovan in ker sem jasno povedal, kakšno je moje stališče. Če OS ne potrdi, ne da pozitivnega mnenja gospe Katjuši, ali bo ministrstvo spoštovalo voljo tega OS, ali bo kljub temu imenovalo gospo Katjušo za direktorico zavoda? Tega ne vem. V tem primeru bo zelo neugodna situacija, ker ona v svoji predstavitvi piše, da se zaveda pomena sodelovanja z lokalno skupnostjo, da si želi dobrega sodelovanja. Kakšni bodo potem ti odnosi? Ključno je to, ali lahko ocenimo danes, ali bo ministrstvo spoštovalo voljo tega OS. Drugo vprašanje pa je, ali bo uspelo v tem okolju dobiti primernega kandidata, če ga sedaj nekaj let nismo dobiti?

MAŠA KLAVORA: Tudi jaz bi rada povedala svoje mnenje. Ne zdi se mi ravno prav, da je glavni argument za to, ali je kdo primeren ali ni primeren za direktorsko funkcijo to, od kod prihaja, ker vsekakor mora biti strokovnost in to, da zna delati z ljudmi. Ko smo mi kot stranka dobili poziv, naj damo svoje mnenje, sem takoj odgovorila, da glede na to, da imamo pred sabo samo ime in priimek in od kod prihaja, je praktično nemogoče dajati kakršnokoli mnenje. Vsekakor ne razumem, zakaj ni programa, izkušenj, nenazadnje tudi nekih priporočil zaposlenih itd. Jaz bi tudi zelo težko dala podporo nekomu, ki mogoče je strokoven, na drugi strani pa imamo tudi domače kandidate, ki kolikor vem, so tudi izpolnjevali vse neke strokovne pogoje, ki so baje imeli tudi podporo med zaposlenimi. Tudi jaz osebno bi bolj podprla te domače, ki zelo dobro oz. bolje poznajo lokalno okolje kot pa nekdo, ki prihaja od drugod. Vendarle gre za vodenje enega takega centra, kjer je poleg strokovnosti zelo pomembno tudi poznavanje terena in ljudi in problemov, s katerimi se soočamo. Načeloma tudi jaz bolj podpiram to, da se da negativno mnenje in mogoče se v nadaljevanju ponovno objavi razpis. Kako naprej, se pa še ne ve.

RAJKO PODGORNIK: Kar sem nameraval povedati, je pred mano povedala kolegica Maša. Glede na glasovanje komisije, ko je bil izid 2 : 2 mislim, da je bil že tam problem, koga bi določili. Že tam niso bili sklepčni in že tam ni bilo sprejeto tako kot bi moralo biti. Točno se vidi, da svetniki bi le morali prisluhnili našim pobudam in sprejeti negativno mnenje in poskrbeti za nas v Tolminu.

RADKO CARLI: Mislim, da to ni nič takega. Komisija podaja samo svoje mnenje, odloča pa OS. Za OS je vedno dobro, da dobi mnenje komisije. Če ga pa ni, ga pač ni.

UROŠ BREŽAN: Tudi jaz bi povedal svoje mnenje. Cel ta postopek je bil zavit nekako v tančico skrivnosti. Moram reči, da tudi jaz verjetno nimam vseh informacij, čeprav se poskušam informirati tako na strani tistih, ki so za to, da se potrdi direktorico gospo Katjušo, ki je bila s strani Sveta izglasovana, kot na strani tistih, ki temu nasprotujejo. Mislim, da je v CSD v tem trenutku klima taka, da se ne ve točno koga se tam podpira. V vsem tem postopku se mi zdi odnos do Občine neprimeren. To, da dobimo na mizo gradivo praktično samo z imenom in priimkom kandidatke in na podlagi katerega naj se odločamo za to, ali bo nekdo vodil tako pomembno inštitucijo kot je CSD v naslednjih štirih letih se mi zdi, da ni primerno in da to ni pravi odnos do lokalne skupnosti. Na podlagi informacij naše predstavnice v svetu zavoda gospe Anke Čufer, ki mislim, da je kompetenten človek, ki lahko razmišlja in daje prava mnenja o področju socialnega dela, je tudi direktorica našega Invalidskega podjetja in ona mi je naslednji dan, ko je bila ta odločitev na svetu sprejeta, povedala, da to, kar se dogaja na CSD-ju, zanjo ni sprejemljivo. Rekla mi je, da postopek, ki se je tam vodil, ni bil transparenten. Da je bila po njenem mnenju notranjim kandidatom storjena krivica, kajti o njih se sploh ni odločalo, čeprav je mnenje tako, da izpolnjujejo vse pogoje. In tudi to mi pove dosti, da je ona glasovala proti predlagani kandidatki. Zato mislim, da je treba prav v luči tega, kar je tudi gospod Oblak rekel, da je potrebno imeti v vidu interese naše Občine in naših občanov, tu dati sporočilo tako CSD-ju kot tudi ministrstvu, da se s takimi postopki, ki zapostavljajo naše kandidate, ki izpolnjujejo vse pogoje ne moremo strinjati in zato je po mojem mnenju prav, da

26

tukaj damo negativno mnenje. Nobenega zagotovila pa nimamo, da bo ministrstvo in minister to mnenje upošteval.

RADOVAN TALJAT: Kar smo slišali iz razprave, smo v precepu. Strinjal bi se, da damo negativno mnenje, ampak mislim, da ni dovolj. Če smo prepričani, da je res to, kar sedaj ugotavljamo, se to lahko še preveri. Potem mislim, da moramo narediti aktivnosti, da vplivamo na ministrstvo tudi z lobiranjem, da se zadeva pri njih drugače obrne. Ne morejo oni vsiljevati nam nekaj, kar smo vsi prepričani, da je narobe, sploh če vidimo, da je v svetu zavoda in pri zaposlenih to enako. Mi ne moremo samo pasivno reči, da damo negativno mnenje, potem bo pa vseeno sprejeto s strani ministrstva to, kar oni mislijo, da je prav. Mislim, da je treba tukaj še po drugi poti iti, tudi preko strank, ali preko lobiranja, da dosežemo to spremembo.

RADKO CARLI: Mislim, da je tu potrebno najprej preučiti pravne možnosti. Ne poznam postopka v tem zavodu. Podoben postopek smo sedaj izvajali v Gimnaziji Tolmin in po zakonu ZOFI, ki ureja šolstvo in izobraževanje je predvideno, da šele po končnem imenovanju ravnatelja imajo ostali kandidati možnost pritožbe. Ne v prejšnjih fazah, ampak takrat, ko minister da soglasje in ko ga svet imenuje. V primeru Gimnazije je tak postopek. Mi smo na prejšnji seji podajali mnenje lokalne skupnosti. Na podlagi vseh mnenj je zavod določil kandidata, poslal vlogo ministru za soglasje. Ko je pridobil to soglasje, je kandidata imenoval in po tem imenovanju imajo ostali kandidati možnost pritožbe. Če je postopek enak, gospa Mercedes odkimava, se pravi, da je drugačen, potem so tu verjetno pravne možnosti že izčrpane, pritožbe ostalih kandidatov, da niso bili v postopku enakopravno obravnavani.

UROŠ BREŽAN: Po mojih informacijah mislim, da pritožba ni več možna.

MERCEDES FRATNIK: Stališče ministrstva je bilo, da se podpre tudi voljo delavcev. Na sami seji sveta je ta kandidatka imela podporo delavcev, seveda preko svojih predstavnikov v svetu.

FRANC SIMČIČ: Mislim, da je vzdušje znotraj tega kolektivna zelo raztrgano. Naši kandidati, ki so imeli prej podporo, so jo zdaj izgubili od svojih predstojnikov, drugi jo dobivajo. Ne vem, verjetno bo prišlo do ponovitve izbora, če jo bodo sploh dovolili. Kako bomo mi izpadli? To, kar je bilo rečeno, da bodo kljub vsemu naredili po svoji volji na ministrstvu, potem bo imelo verjetno tudi kakšen vpliv na nas.

UROŠ BREŽAN: To, kar je gospa Mercedes rekla glede podpore notranjih kandidatov. Moje informacije so take, da znotraj kolektiva ni jasno oz. ni točno vedeti, kdo koga podpira. Teh informacij tudi na zboru delavcev, ki so ga imeli, niso razčistili.

MERCEDES FRATNIK: Govorila sem samo o seji sveta zavoda.

ALEŠ BIZJAK: Hvala za besedo. Navezal bi se na besede predsedujočega, ko smo opravili volitve za ravnatelja Gimnazije. Tam je svet deloval po nekih pravilih. V tem primeru je treba ugotoviti, ali je ta svet delal po pravilih,. Če je delal po pravilih, mislim, da je stvar jasna. Če pa ni delal po pravilih moramo to ugotoviti in mislim, da morajo za to odgovarjati. Po kmečki logiki je stvar zelo jasna, vse ostalo pa je stvar »kuhinje«, ker mislim, da nekaj v ozadju je.

RADKO CARLI: Danes bomo zelo težko ugotovili, ali je bila procedura spoštovana ali ne. To so imeli možnost kandidati, ki so kandidirali, da so potem kakorkoli ugovarjali. Danes nimamo podatkov o tem in tudi jih ne moremo pridobiti, kako je bila spoštovana procedura.

Drugih razpravljavcev ni bilo. Razpravo je zato zaključil. Na glasovanje je dal predloge, ki jih je podala Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja in sicer:

27

OS Občine Tolmin se predlaga, da imenuje naslednje člane v Svet OŠ Simona Kosa Podbrdo:Stanislav Kemperle, Hudajužna 3, Grahovo ob BačiTomaž Štenkler, Podbrdo 51, PodbrdoJosip Smolnikar, Podbrdo 33a, Podbrdo.

Svetniki so z 18 glasovi ZA sprejeli

S K L E P .

V Svet OŠ Simona Kosa Podbrdo se imenuje naslednje člane: Stanislav Kemperle, Hudajužna 3, Grahovo ob Bači Tomaž Štenkler, Podbrdo 51, Podbrdo Josip Smolnikar, Podbrdo 33a, Podbrdo.

Nato je na glasovanje dal predlog, da se OS Občine Tolmin predlaga, da imenuje kot predstavnika Občine Tolmin za člana Sveta Knjižnice Cirila Kosmača Tolmin Franca Kranjca in kot predstavnika uporabnikov Občine Tolmin za člana Sveta Knjižnice mag. Jerneja Uršiča in mag. Branko Hrast Debeljak.

Svetniki so z 18 glasovi ZA sprejeli

S K L E P .

V Svet Knjižnice Cirila Kosmača Tolmin se za predstavnika Občine Tolmin imenuje Franc Kranjc, Pečine 37, Slap ob Idrijci.

V Svet Knjižnice Cirila Kosmača Tolmin se za predstavnika uporabnikov Občine Tolmin imenujeta

mag. Jernej Uršič, Gregorčičeva 10a, Tolmin in mag. Branka Hrast Debeljak, Na Petelincu 4, Tolmin.

Na glasovanje je dal še tretji predlog sklepa in sicer, OS Občine Tolmin se predlaga, da poda pozitivno mnenje Poloni Kenda, Bača pri Podbrdu 14, kot kandidatki za ravnateljico OŠ Simona Kosa Podbrdo.

Svetniki so z 18 glasovi ZA sprejeli

S K L E P .

OS Občine Tolmin daje pozitivno mnenje Poloni Kenda, Bača pri Podbrdu 14, Podbrdo, kot kandidatki za ravnateljico OŠ Simona Kosa Podbrdo.

RADKO CARLI: Pri zadnjem predlogu, ki ga pravzaprav ni, ker ga komisija ni podala, bi predlagal drugačen način glasovanja, da bo bolj jasno. Najprej bi glasovali o tem, ali kandidatki mag. Katjuši Stanič dajemo pozitivno predhodno mnenje k imenovanju za direktorico CSD Tolmin. Najprej bi vas vprašal, če daste pozitivno. Tu predlagam, da glasujete tisti, ki ste za pozitivno.Potem bom pa vprašal, ali damo predhodno negativno mnenje k imenovanju izbrane kandidatke. Predlagam, da spet glasujete z zelenimi kartoni. Tisti, ki bo imel več glasov, bo odražal mnenje našega OS. Pravno službo sprašujem, če je to prav. Na ta način je bolj jasno. Če se torej strinjate s tem načinom glasovanja, potem glasujemo najprej o tem, ali OS Občine Tolmin podaja pozitivno predhodno mnenje k imenovanju izbrane kandidatke mag. Katjuše Stanič za direktorico CSD Tolmin. Kdor je za pozitivno mnenje, naj to potrdi z dvigom kartona.

Svetniki so s 4 glasovi ZA glasovali za POZITIVNO mnenje gospe Katjuši Stanič.

28

RADKO CARLI: Sedaj glasujemo o tem, da OS Občine Tolmin daje negativno predhodno mnenje k imenovanju mag. Katjuše Stanič za direktorico CSD Tolmin.

Svetniki so z 10 glasovi ZA glasovali, da se mag. Katjuši Stanič izda NEGATIVNO mnenje k imenovanju za direktorico CSD Tolmin.

S K L E P:

OS Občine Tolmin podaja negativno predhodno mnenje k imenovanju izbrane kandidatke mag. Katjuše Stanič za direktorico CSD Tolmin.

K 11).Premoženjsko pravne zadeve.11/1 Druga dopolnitev letnega načrta razpolaganja in pridobivanja finančnega in stvarnega premoženja Občine Tolmin za leto 2009.DAVORIN SIMČIČ: Nekaj je bolj formalnih zadev, predvsem prva in zadnja točka pa sta tudi vsebinski. Glede prve točke bi se moral vrniti na tisto sejo OS v aprilu, ko se je med drugim obravnavalo ravno tako te premoženjsko pravne zadeve in je prišlo do dileme, ali naj te zadeve obravnava predvsem Odbor za gospodarstvo, zlasti te druge, ki se tičejo javnega dobra in podobnih zadev Odbor za okolje, ali se mora tudi glede vseh zadev opredeliti Odbor za okolje. To govorim zlasti zaradi 5. točke, ki se je spet vrnila, to je parcela 100/9 k.o. Poljubinj, da bo jasno, kako smo pač prišli do tega predloga. Glede na aprilsko sejo OS so bile na prvi seji Odbora za okolje in prostor predstavljene vse premoženjsko pravne zadeve in se je odbor odločil oz. sprejel tak sklep: Odbor za okolje in prostor smatra, da je sedanji način obravnave premoženjsko pravnih zadev primeren. V kolikor bi se pojavljale dileme o tem, da javni interes ni dovolj zaščiten s prostorskimi plani in gradbeno zakonodajo, bo odbor problematiko obravnaval na pobudo drugih odborov ali OS. Odbor se je torej nekako strinjal s tem, da bi obravnavanje teh zadev teklo na isti način kot doslej, s tem, da je odprt tudi za pobude drugih odborov, če bi ti želeli pridobiti njegovo mnenje. Zlasti je to najbrž Odbor za gospodarstvo. Glede na to potem Odbor za okolje in prostor na tisti seji ni obravnaval vseh teh premoženjsko pravnih zadev, predvsem predlogov prodaj, ampak le to parcelo 100/9 in mislim, da je bilo tudi neko javno dobro pri hotelu Krn. Tega pa ni obravnaval Odbor za gospodarstvo, ampak smo rekli, da spada pod Odbor za okolje in prostor. Zadeva gre naprej, ni pa še zrela za obravnavo na OS. Toliko v pojasnilo.Pred sabo imate predlog Druge dopolnitve letnega načrta razpolaganja in pridobivanja finančnega in stvarnega premoženja Občine Tolmin za leto 2009 pod to 1. točko premoženjsko pravnih zadev. Tako se pač imenuje ta letni načrt, čeprav pridobivanja ni, gre se za prodajo in eno zamenjavo. Če na hitro povem o teh zadevah. Vrednosti, ki so navedene na koncu, kar izhaja tudi iz razpredelnice, to je pod točko 3, starejša montažna hiša v Rutu, še niso bile določene s cenitvijo. Samo ta hiša oz. funkcionalno zemljišče je bilo ocenjeno. Tisto so torej neke okvirne vrednosti. To je pomembno zaradi tega, ker od vrednosti je odvisen tudi način prodaje. Glede starejšega mlina v Gorenji Trebuši pod točko 1 mislim, da ni nič spornega in tega ne bi na dolgo razlagal.Pod točko 2. je del parcele v Oblokah. Odbor za gospodarstvo se je strinjal tudi s prodajo tega s tem, da je potrebno pridobiti še mnenje kmeta, ki ima to parcelo kot celoto, ker je to ena dokaj velika parcela v zakupu. Njemu smo pisali, zglasil se je tukaj na Občini, povedal je svoj predlog, strinja se s prodajo, je pa povedal katerega dela in tistega, kar je on povedal, če bo OS za to, bi se pač tudi držali. Se pravi, da gre tisti del zemljišča, s katerim se on strinja. Pod točko 3 je starejša hiša. Tu je interesent za nakup sosed, s tem, da se mu zdi cena previsoka. Odbor za gospodarstvo je odločil nekako tako, da je pač to cena, ki jo je določil cenilec in pri tej ceni se vztraja, če ne bomo poiskali drugega kupca.Pod točko 4 je manjše zemljišče ob šoli na Kamnem. Tudi s tem se je Odbor za okolje in prostor strinjal. Pridobili smo mnenje OŠ in KS. Oba se strinjata, da se tem sosedom, ki imajo vrt na tem zemljišču, to zemljišče proda. Odbor za gospodarstvo se je tudi strinjal s prodajo s tem, da so predlagali, da si to ogledam še sam. Jaz sem si to ogledal, piše v gradivu, do kakšnih ugotovitev sem prišel, da ne bom še enkrat razlagal. Mislim, da ni ovir za prodaj. Če povem na kratko, se gre bolj za problem spomenika padlim borcem in otrok, ki pač plezajo po tem spomeniku, vendar to nima zveze s

29

tem, ali se bo ta vrt prodalo ali ne, ker je pač ta spomenik pred šolo. To sem povedal tudi gospodu Uršiču. Zadnja pod temi predlogi prodaje je parcela 100/9, ki je enkrat že bila v obravnavi in enkrat je že bilo predlagano, da se proda, kot je tukaj. OS takrat o tem ni želel odločati in je vrnil v ponovni postopek. Samo da vas spomnim, gre za parcelo, ki predstavlja pas nad celim območjem nove poslovne cone Poljubinj II, nad to poslovno cono, malo že v vzpetini, nad katero je potem strelišče. Glede na sklep OS iz aprila sta to prodajo oz. predlog za prodajo te parcele obravnavala oba odbora, Odbor za gospodarstvo in Odbor za okolje in prostor in sicer sta bila sprejeta sklepa: Odbor za gospodarstvo se strinja, da se zemljišče s parc. št. 100/9 proda na javni dražbi pod enakimi pogoji, kot so bile prodane parcele v obrtni coni. Mnenje se posreduje OS v razpravo. Odbor za okolje in prostor predlaga OS, da se parcela 100/9 k.o. Poljubinj uvrsti v dopolnitev letnega načrta razpolaganja občinskega finančnega stvarnega premoženja Občine Tolmin. Odbor za okolje in prostor se strinja, da se parcelo št. 100/9 nameni za gradnjo in sicer pod pogojem sovlaganja Občine, da bi se zaščitil interes Občine, ki bi se lahko v prihodnosti pojavil v zvezi s potrebno drugačno rabo te parcele. Ta sklep je malo bolj zapleten. Mogoče bi ga tudi predsednik ali gospod Drole pojasnila. Gre se za dva različna predloga. Kot strokovna služba se bom sam ravnal po tem, kar bo OS sprejel. Bi pa prosil, da OS nek sklep glede te parcele vendarle sprejme. Namreč ti, ki so interesenti, so se tudi zglasili na Občini. Povedali so, da so odprti za obe možni varianti, se pravi, da bi to kupili ali pa za ustanovitev neke skupne gospodarske družbe s tem, da bi pa radi, da se letos nekaj dogodi tudi zaradi možnosti pridobivanja ugodnih sredstev, pa mislim tudi cen električne energije itd. V gradivu imate bolj na dolgo opisano oboje. Glede te parcele bi še rekel, da če bi šli v prodajo, tu je napisana cena 25.000, cena je najbrž bistveno višja, o tem ne bom špekuliral, ker nisem strokovnjak za cenitve. Bistveno pri tej zadevi je, da je višja od 20.000. Če je višja od 20.000, moramo v skladu z Zakonom o razpolaganju s premoženjem Občine to parcelo prodati na javni dražbi. Toliko glede prodaje. Kar se tiče vlaganja v skupno gospodarsko družbo z nekim drugim vlagateljem so se poleg teh, ki so dali pobudo za nakup, pojavili tudi še drugi, ki se zanimajo. Če bi se šlo v neko sovlaganje v gospodarsko družbo mislim, da je to možno, da se to vloži kot stvarni vložek Občine v to firmo s tem, da bi ravno tako morala biti ocenjena, da se določi vrednost. Seveda se v primeru sovlaganja potem odpre še cel kup drugih vprašanj. Razmerja, kdo bo imel večji, kdo manjši vložek itd. S plati občinskega premoženja mislim, da bi imel OS tudi to v vidu, da če se proda, se ustvari takoj nek prihodek za Občino, ki bi se za neke javne namene lahko porabil. Če se vloži v gospodarsko družbo, potem tega prihodka takoj ne bo. Jaz vidim možnost odplačevanja tega samo skozi nek dobiček te gospodarske družbe. To bi bilo precej daleč odloženo. Pa še ena stvar je in sicer, če se vloži v gospodarsko družbo nam nihče ne jamči, da bo ta firma uspešna, da bo prinašala dobiček, čeprav mislim, da tukaj ni kakšna rizična naložba. Tega se moramo tudi zavedati. Toliko glede teh prodaj. Na koncu je še ena zamenjava, kjer je eden od teh predlagal, da bi eno od teh parcel v tej poslovni coni zamenjal. Možno je, če ni razlika v vrednosti med temi parcelami prevelika, kar mislim, da v tem predlaganem primeru ni. Je pa ta obrtnik pripravljen plačati razliko v vrednosti teh parcel in tudi DDV, ki bi ga Občina morala plačati, ker pač Občina ni upravičena za poračunavanje tega DDV-ja. On kot obrtnik bi moral Občini povrniti še ta DDV, kar pa je tudi pripravljen.

ALEŠ BIZJAK: Glede na to, da je gospod Simčič že sproti pojasnil stališče Odbora za gospodarstvo lahko samo pritrdim, da so bile njegove izjave pravilne. Rad bi izpostavil to točko glede parcele nad obrtno cono, ker je tudi pri nas bila razprava, ali naj Občina vstopi kot solastnik in smo potem prišli do stališča, da to ni poslanstvo Občine in da bi lahko na tak način vstopila v vse firme, ki se odpirajo v obrtni coni. Zakaj bi morala biti tukaj izjema in da dejansko glede na lokacijo se to lahko pridruži tej obrtni coni in so jo obravnava na enak način.

RADKO CARLI: Jaz bi kot predsednik Odbora za okolje in prostor pojasnil samo v zvezi z zadevo pod 5. Namen tega sklepa, ki ga je sprejel Odbor za okolje in prostor ni bil, da bi kakorkoli vstopali v družbo zaradi nekih gospodarskih koristi. Namen je bil, da se nekako zaščiti interes Občine, če bi čez to parcelo kadarkoli peljali cesto, dostop na cesto do turističnega kompleksa nad IC na sedanjem strelišču. Seveda od takrat, ko smo mi o tem razpravljali, so se določene stvari že dogodile. Že takrat je občinska strokovna služba poudarila, da se ne načrtuje na tem področju izdelavo kakršnihkoli načrtov za povezovalno cesto, ker je nad to parcelo parcela Agrarne skupnosti Poljubinj in na teh

30

parcelah je promet praktično nemogoč. Po drugi strani je tu taka strmina, da je izvedba ceste zelo težka in v tem času je bil že opravljen ogled druge trase dostopne ceste, ki bi bila istočasno tudi obvoznica Žabč. Idejne rešitve dostopne ceste do tega turističnega kompleksa se bodo reševale po tej strani. Glede na to ne bom spreminjal sklepa, ki ga je Odbor za okolje sprejel. Dajem le dodatne obrazložitve, kaj nas je vodilo, da smo takrat ta sklep sprejeli in katere so nove informacije, ki vam lahko dajo neko novo snov, da tudi ne upoštevate tega sklepa. Ker kot sem že večkrat poudaril, odbori podajajo svoja stališča, OS, svetniki pa sprejemate določene odločitve.

Predsedujoči je odprl razpravo na prvi sklop teh premoženjsko pravnih zadev, ki se nanašajo na Dopolnitev letnega načrta razpolaganja in pridobivanja finančnega in stvarnega premoženja Občine Tolmin za leto 2009.

DANIJEL OBLAK: Gre prav zaradi te, če jo lahko imenujemo, sporne parcele 100/9. V gradivu imamo zapisano, da se glede na vse zgoraj navedeno OS predlaga, da obravnava in odloči o načinu odtujitve. Če se odloči za stvarni vložek v gospodarsko družbo kot družbenik, naj opredeli način izbire investitorjev. To je sedaj nekaj drugega kot to, da bomo to parcelo kar enostavno odprodali.

RADKO CARLI: In če glasujemo o tem, pomeni, da gre parcela v prodajo.

DANIJEL OBLAK: V gradivu se pa naproša OS, da se izjasni o načinu odtujitve in opredeli način izbire investitorjev.

DAVORIN SIMČIČ: Na prvi strani piše, da je pač to pod točko prodaje. Res pa je, da ko sem pripravljal to gradivo, se mi je zdela bol verjetna ta odločitev OS glede na to, kar ste zdaj povedali obrazložitve predsednikov obeh odborov za to odločitev, seveda si pa nisem mogel vzeti kar pristojnosti in reči, ravno tako bo. Kot dopolnitev je torej predlagano to, kar je na prvi strani. V gradivu zadaj je pa obrazloženo, kaj se je dogajalo. Mislim , da če se sprejme drugo dopolnitev kot je tukaj predlagana, gre ta parcela v prodajo. Če pa bi želeli vsako dilemo odpraviti se pač doda, da se sprejme drugo dopolnitev s tem, da OS soglaša tudi s tem, da se proda parcela 100/9 k.o. Poljubinj, da bo prav gotovo, kaj se je sprejelo.

RADKO CARLI: Jaz sem razumel tako, ker piše, letni program se dopolni tako, da se v letu 2009 prodaja naslednje nepremičnine… In če to sprejmemo, pomeni, da parcelo 100/9 prodamo. To pomeni, da ne gremo v neke kombinacije z investitorji, ampak da jo na javni dražbi prodamo.

DAVORIN SIMČIČ: V tem smislu je pripravljeno gradivo, da je pod 1. prodaje, potem je obrazložitev, pod 2. je pa menjave in obrazložitev.

KAREL LAHARNAR: Kljub obrazložitvam vztrajam na sklepu, ki ga je sprejel Odbor za okolje in prostor. Prosim predsedujočega, da 5. točko da ločeno na glasovanje in naj OS o tem odloči. Vseeno mislim, da se bo pokazalo, ne glede na to, da bo mogoče prihodek Občine bolj dolgoročen, ampak ne verjamem da tisti, ki kupujejo parcelo, vidijo izgubo na parceli. Če se bo pokazalo v bodoče, da res ne bomo rabili te parcele, tam bo najbrž potrebna tudi kaka pešpot, se lahko ta delež, ki bi ga v tej gospodarski družbi imela naša Občina, kadarkoli proda.

RADKO CARLI: Glede na predlog gospoda Laharnarja bi najprej glasovali o zadevi pod I/5, to je o prodaji parcele št. 100/9. Na glasovanje torej dajem, da se parcela št. 100/9 k.o. Poljubinj v dopolnjenem programu prodaje za leto 2009 proda.

Svetniki so z 10 glasovi ZA in 3 PROTI sprejeli

31

S K L E P .

Parcela št. 100/9 ostaja kot 5. točka v predlogu Druge dopolnitev letnega načrta razpolaganja in pridobivanja finančnega in stvarnega premoženja Občine Tolmin za leto 2009.

Nato je na glasovanje dal celotno Drugo dopolnitev letnega načrta razpolaganja in pridobivanja finančnega in stvarnega premoženja Občine Tolmin za leto 2009, ki obsega pod I. prodajo pet zadev na prvi strani in obsega pod II. menjavo ene parcele v OC Poljubinj II.

Svetniki so s 13 glasovi ZA sprejeliS K L E P .

Sprejme se Drugo dopolnitev letnega načrta razpolaganja in pridobivanja finančnega in stvarnega premoženja Občine Tolmin za leto 2009.

11/2 Priznanja lastninske pravice.DAVORIN SIMČIČ: Gre se za priznanje lastninske pravice na dveh stanovanjih v stavbi na Trgu 1. maja in na enem stanovanju v stavbi Most na Soči 15a. Te stavbe so se popravljale v soinvestitorstvu s Stanovanjskim skladom RS. Takrat je bilo tudi dogovorjeno koliko morajo oni vložiti, da bodo pridobili lastninsko pravico na enem ali dveh stanovanjih. Tega so se držali. Za ti dve stavbi je urejena etažna lastnina in gre samo za to, da se jim na tistih stanovanjih, za katere se je vedelo že od začetka, da so njihova in si jih oni tudi lastijo, tudi formalno prizna lastninska pravica.

Predsedujoči je odprl razpravo, vendar razpravljavcev ni bilo. Na glasovanje je dal prvi sklep in sicer, da Občina Tolmin pripozna v korist Stanovanjskega sklada RS lastninsko pravico na naslednjih nepremičninah v k.o. 2248 kot piše v gradivu.

Svetniki so z 18 glasovi ZA sprejeli

S K L E P .

OS Občine Tolmin pripozna v korist Stanovanjskega sklada RS lastninsko pravico na naslednjih nepremičninah v k.o. 2248 Tolmin:

I. sorazmerni del parc. št. 1061/1 stanov. stavba 157 m2 k.o. 2248 Tolmin, V8425121II. 1. stanovanje št. 1 v izmeri 61,51 m2, v 3. in 5. etaži z ident. št. 1.E., v stavbi Trg 1.

maja 7 v Tolminu, vpisano v podvložku št. 1236/1 k.o. Tolmin;2. stanovanje št. 2 v izmeri 44,65 m2, v 3. in 5. etaži, z ident. št. 2.E, v stavbi na Trgu 1. maja 7 v Tolminu, vpisano v podvložku št. 1236/2 k.o. Tolmin.

Na glasovanje je dal še drugi sklep in sicer, Občina Tolmin pripoznava lastninsko pravico na nepremičninah v k.o. 2246 Most na Soči v korist Stanovanjskega sklada RS in sicer sorazmerni del parcele št. 34/7 k.o. 2246 Most na Soči.

Svetniki so s 17 glasovi ZA sprejeli

S K L E P .

Občinski svet Občine Tolmin pripozna v korist Stanovanjskega sklada RS lastninsko pravico na nepremičninah v k.o. Most na Soči in sicer sorazmerni del parc. št. 34/7 k.o. 2246 Most na Soči, Dn 2055/2005

I. stanovanje št. 2 z oznako 2246-537-2 v stavbi na naslovu Most na Soči 15a, na parc. št. 34/7, ki je v naravi dvosobno stanovanje v 2,1 etaži, v izmeri 61,70 m 2, vpisano v podvložku št. 544/2 k.o. Most na Soči in z delež na stavbi do 3816/10000.

32

11/3 Zavrnitev predlogov za prodajo nepremičnin.DAVORIN SIMČIČ: To so zavrnitve predlogov oz. vlog za nakup oz. če gledamo s strani Občine za prodajo nepremičnin. Mislim, da imate obrazložitve pred sabo. Skok Peter je prosil za pridobitev dela parcele na Brajdi, na koncu montažnih barak, kjer so že neke garaže. KS ni soglašala s tem. Bilo je obravnavano tudi na Odboru za gospodarstvo in odbor je spoštoval ta sklep KS in je predlagal, da se ta vloga zavrne.Naslednja je vloga Tris d.o.o. za odkup dela parcele za njihovo trgovino v kasarni. Enako je KS temu nasprotovala. Kot se je tudi ugotavljalo na Odboru za gospodarstvo, če bi tisti del odprodali, bi se pojavil problem dostopnih nujnih poti tudi do diska v primeru požara ali karkoli, če bi se potrebovalo in tudi zato je bila ta vloga zavrnjena.Tretja vloga je vloga zakoncev Jermol za del parcele v Poljubinju. Onadva imata v Poljubinju proizvodne prostore in prodajalno izdelkov iz lesa. Gre se za del parcele med mlekarno in njihovim dvoriščem zadaj. KS Poljubinj je nasprotovala prodaji, da je to bilo vedno tako, da se to uporablja tudi v zvezi z mlekarno in za parkiranje. Enako je sklenil tudi Odbor za gospodarstvo, torej da se to ne sprejme.Zadnji je gospod Peric iz Žabč, ki je predlagal manjši del javnega dobra pri njegovi hiši v Žabčah. Tudi tam je nasprotovala KS prodaji tega, da tega dela javnega dobra ni možno odtujiti in se zato predlaga, da se tudi ta vloga zavrne.

RADKO CARLI: Gospoda Simčiča bi popravil, da je Odbor za okolje in prostor obravnaval te zadeve in da smo sprejeli taka stališča, kot so predlagana v teh sklepih.

Predsedujoči je odprl razpravo, vendar se k razpravi ni prijavil nihče. Razpravo je zaključil. Na glasovanje je dal prvi predlog sklepa in sicer, da se predlog Branka in Milojke Jermol iz Poljubinja 4 a zavrne.

Svetniki so s 17 glasovi ZA sprejeli

S K L E P .

Predlog Branka in Milojke Jermol iz Poljubinja 4a se zavrne.

Na glasovanje je dal sklep, da se predlog družbe Tris d.o.o. iz Tolmina za odkup parcele št. 534/60 k.o. Tolmin zavrne.

Svetniki so z 18 glasovi ZA sprejeli

S K L E P .

Predlog družbe Tris d.o.o. iz Tolmina za odkup parcele št. 534/60 k. o. Tolmin se zavrne.

Na glasovanje je predsedujoči dal sklep in sicer, da se predlog gospoda Petra Skoka iz Tolmina, Trg 1. maja 5 za odkup oz. najem dela parcele št. 606/1 k. o. Tolmin zavrne.

Svetniki so z 18 glasovi ZA sprejeli

S K L E P .

Predlog Petra Skoka iz Tolmina, Trg 1. maja 5, za odkup oziroma najem dela parc. št. 606/1 k. o. Tolmin se zavrne.

Na glasovanje je dal še zadnji predlog sklepa iz 2. sklopa premoženjsko pravnih zadev in sicer predlog gospoda Roberta Perica iz Žabč 10 za ukinitev javnega dobra in odkup dela parc. št. 842/1 k.o. Žabče.

Svetniki so z 18 glasovi ZA sprejeli

33

S K L E P.

Predlog Roberta Perica iz Žabč 10, Tolmin, za ukinitev javnega dobra in odkup dela parc. št. 842/1 k.o. Žabče se zavrne.

11/4 Lastninjenje javnega dobra.DAVORIN SIMČIČ: Gre se za lastninjenje, čeprav ni prav tako. Ko moramo karkoli razpolagati oz. ko se obnavljajo te občinske ceste, prihaja do tega problema in to bo verjetno še dolga leta, da je tam vknjiženo samo javno dobro, nič pa ne piše, kdo je imetnik tega javnega dobra. To se je pred časom že spremenilo z zakonom in to pač sedaj, kadar pridemo do tega problema in to ugotovimo, da je občinska cesta, se pač na tistem razglasi javno dobro v lasti Občine. Ena zadeva pa je ukinitev javnega dobrega, kar je tudi bilo obravnavano na Odboru za okolje in prostor. Gre se za zadevo v Doljah, kjer naj bi se ta del javnega dobrega zamenjal z drugim kosom. Občina bi pač dobila tisto, za kar je bila zainteresirana in tisti občan tisto, za kar je vprašal.

Predsedujoči je odprl razpravo, vendar razpravljavcev ni bilo.

RADKO CARLI: Predlagam, da o prvih sedmih zadevah, v katerih imamo enake primere, se pravi, da se na določenem zemljišču vknjiži Občina Tolmin, se ugotovi, da je to javno dobro lastnina Občine Tolmin in da se potem dovoli vknjižba lastninske pravice, da glasujemo o teh sedmih zadevah skupaj. Medtem, ko o zadnji zadevi, ki se nanaša na ukinitev javnega dobra, bi pa posebej glasovali. Če se s tem strinjate, glasujemo torej o sedmih zadevah, ki smo jih prejeli v gradivu 11/4 in se nanašajo na vknjižbo lastnine Občine Tolmin na parcelah, ki imajo status grajeno javno dobro lokalnega pomena – ceste in se dovoli potem tudi vknjižba lastninske pravice v korist Občine Tolmin.

Svetniki so z 18 glasovi ZA sprejeli

S K L E P .

OS Občine Tolmin se strinja z vsemi predlaganimi sedmimi predlogi, da se ugotovi, da je javno dobro lastnina Občine Tolmin in se dovoli vknjižba lastninske pravice v korist Občine Tolmin.

Nato je na glasovanje dal še zadnji predlog iz tega sklopa in sicer, da se na nepremičnini s parc. št. 768/5 dvorišče v izmeri 38 m2, k.o. 2233 Dolje, javno dobro – cesta, odvzame status grajenega javnega dobra.

Svetniki so z 18 glasovi ZA sprejeli

S K L E P .

Na nepremičnini s parc. št. 768/5 dvorišče v izmeri 38 m2, k.o. 2233 Dolje, javno dobro – cesta, se odvzame status grajenega javnega dobra.

11/5 Informacija o postopku vračanja nepremičnin AS Tolmin.DAVORIN SIMČIČ: Dobili ste tudi napisano gradivo. Morda je v želji, da bi bilo bolj pojasnjeno, preveč zapleteno zapisano. Poskusil bom obrazložiti.Gre se za pomembno in občutljivo zemljišče, zato se nam je zdelo prav, da se s to informacijo seznani tudi OS. Parcele 1208, 1209, 1211, 1213 in 1207 k.o. Tolmin so parcele, ki se nahajajo med Centroslavijo in nemškim pokopališčem. Če gremo po makadamski cesti med tema objektoma, je to tisto, kar je na levi strani gledano proti nemškemu pokopališču. Te parcele je zahtevala da se ji vrnejo Agrarna skupnost Tolmin (AS Tolmin). Ta postopek teče že dalj časa. Na teh parcelah je vknjižen Kompas RAC. V postopku, ki je tekel na Upravni enoti za vračanje teh nepremičnin se je ugotovilo, da je ta firma res zemljiško knjižni lastnik, da pa ta firma ni pravilno ravnala v zvezi s temi parcelami, ko se je lastninila. Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij je rekel, da kmetijska zemljišča oz.

34

take parcele, to je nezazidano stavbno zemljišče, čeprav ne v tistem strogem pomenu, je zemljišče namenjeno za šport in rekreacijo. Načrtovano za to je bilo že leta 1993, ko se je ta firma lastninila. Glede na to, kaj je bilo to zemljišče že takrat po planu in glede na to, da ta firma na tem zemljišču ni nič naredila, niti ga ni rabila za svojo dejavnost, je UE ugotovila, da kljub temu, da je zemljiško knjižni lastnik, bi morala ona to zemljišče že takrat vrniti državi. Tako je pač bilo po tem Zakonu o lastninskem preoblikovanju. Odločila je z odločbo pred letom in pol, da se to zemljišče da AS Tolmin, da je zavezanec za vračilo Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov (SKZG). Ta firma bi morala to njim dati, če bi pravilno ravnala ob lastninskem preoblikovanju. Kompas se je pritožil, MKGP je njihovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno, po uradni dolžnosti pa je to odločbo popravilo in reklo, da je treba AS Tolmin vrniti, zavezanec za vračilo pa je Občina Tolmin. Oni so prišli do takega sklepa na ministrstvu, ker v prvi fazi so te parcele res šle SKZG-ju, potem pa je bil leta 2000 sprejet Zakon o javnih skladih, na podlagi katerega bi morale te parcele glede na namembnost biti odstopljene Občini Tolmin. Ves čas je bil pa zemljiško knjižni lastnik Kompas. Mi smo to odločbo dobili pred kakim mesecem in pol. S to odločbo nas je ministrstvo postavilo v situacijo, da se te parcele, ki sploh niso bile naše, prek nas vrnejo AS. Ko smo to odločbo dobili, se nismo strinjali s tem, da nas kar postavijo v ta položaj, da tu imamo parcele, ampak jih moramo takoj vrniti. Niti nimamo možnosti karkoli reči. Zato se nam je zdelo prav, da smo zoper to odločbo vložili tožbo na Upravno sodišče. To smo morali narediti, ker je rok 30 dni in takrat pač ni bilo seje OS. V tisti tožbi predlagamo, vsebinsko je odločitev ministrstva v redu, da bi morale biti te parcele Občine Tolmin. Predlagamo pa to, da nas ne postavijo v tak položaj, vi morate vrniti, ampak enako kot v drugih zadevah, da ima Občina možnost se tudi izjasniti, ali bo to vrnila, ali obstajajo kakšni zadržki itd. Tega glede na to odločbo ministrstva nismo mogli narediti. Dali so nam samo nalogo, da vrnemo. V tem smislu je pač bila vložena tožba na Upravno sodišče. Kakšna bo odločitev glede tega bomo videli. To je zelo težko reči, ker je zelo nenavaden primer. Prav se nam je pa zdelo, da tudi OS s tem seznanimo, ker je to pač le neko pomembno zemljišče. Povedati moram, da tudi če bi uspeli s to tožbo seveda še ne pomeni, da bodo ta zemljišča naša, ker v postopku vračanja premoženja agrarnim skupnostim se glede načina vračila uporablja Zakon o denacionalizaciji. Zakon o denacionalizaciji pa pravi, da praviloma je treba vse vrniti v naravi, razen če obstajajo neki zadržki. Zadržki so pa lahko, da se gre za neko javno infrastrukturo, za objekte zdravstva, športa, pa nimaš drugih objektov možnosti narediti drugje. V tem primeru, ali tudi če nam dajo prav, da bomo imeli možnost dati neko izjavo volje in se o tem izjasniti, ali se vrne v naravi ali ne, je vprašanje, ali bodo v našem primeru obstajali taki zakonski zadržki, da bomo s tem uspeli. Ampak pač mislimo, da je prav, da se to naredi tudi zaradi nekega zavarovanja interesa Občine ali pa občinskega premoženja. To je to, kar je povzetek iz te informacije. Tisti, ki ste natančno brali ste videli, da je tukaj pet parcel, pri treh se vrača celota, pri dveh se vrača AS-ju samo delež. Pri eni 51 %, pri eni pa 80 %. To je zato, ker tisti dve parceli nista bili v celoti odvzeti AS-ju, ampak so bili samo deli teh parcel in so se potem parcele združevale. Oni so na UE izračunali % in so rekli to vam vrnemo, 50 % pa ne. Mislim, da glede ostalega, in mislim, da to imamo še čas, se pravi na teh dveh parcelah te razlike, ki so, bi pa lahko Občina vložila tožbo zoper Kompas RAC in zahtevala, če je bilo ugotovljeno za vse, da oni niso prav lastninili, potem tudi teh deležev niso prav lastninili in bi morali biti ti deleži preneseni na Občino. Glede na to, da teh deležev AS ni zahtevala, ker ji tudi niso bili odvzeti, bi lahko ti deleži ostali Občini. Mogoče neka korist bo od tega, bo pa to v vsakem primeru še dolgo trajalo. Tudi člani AS so bili seznanjeni s tem, s tem se zavlačuje tudi postopek vračila njim. Mislim, da tožbo bo vložil tudi Kompas, tako da če smo jo tudi mi, zaradi tega ne bo nič slabše stanje dol, ker itak bi se čakalo izid tiste tožbe. Gre se za neko vrsto razpolaganja s premoženjem, če gledamo širše. Odločitev OS je lahko tudi, da se ta tožba umakne in bomo to tudi naredili.

UROŠ BREŽAN: Kot je rekel gospod Simčič, ko smo mi dobili to odločbo in ko smo to prediskutirali v pravni službi, tudi na kolegiju, sem se odločil, da je potrebno glede na prejšnje postopke, ki smo jih imeli v okviru denacionalizacije, da se ta tožba vloži, čeprav to pomeni, da se bodo ti postopki še zavlačevali. Poklical sem tudi predstavnike AS, ker menim, da je potrebno, da do njih tukaj igramo neko fer igro in jim pojasnil, kakšno je pač moje stališče, da je tukaj v vprašanju premoženje Občine Tolmin in da si moramo prizadevati, da ga bogatimo oz. da od njega ne odstopamo, če ni neke nujne potrebe. Mislim, da je prav, da smo zato vložili tožbo. Če OS misli, da bi bilo bolje, da to opustimo,

35

ker nobenega zagotovila ni, da bomo to v nadaljnjem postopku dobili, lahko sklene tudi drugače in lahko to tožbo umaknemo. Moje mnenje je tako, da je prav, da pri tem zaenkrat vztrajamo.

Razpravljavcev ni bilo. Ker se k razpravi ni javil nihče, je predsedujoči zaključil razpravo in s tem 11. točko dnevnega reda.

K 12).Vprašanja in predlogi. MERCEDES FRATNIK: Rada bi vas opozorila, gospod župan, da ste nam na prejšnji seji obljubili, da bomo dobili v vpogled sodbo za Medical International, pa bomo verjetno to prestavili na september.Rada bi še kakšno informacijo, kaj se dogaja z gasilci. Takrat je bilo rečeno, da se jim da rok do junija, da se zmenijo.

UROŠ BREŽAN: Kar se sodb tiče predlagam, da jih ne bomo pošiljali na vsak naslov. Na občinski upravi te sodbe imamo. Kdor jo želi, si jo lahko pogleda. Vsak ima vpogled v te stvari. Glede stečaja je o njem razpravljal tudi NO, podal je svoja stališča, občinska uprava in sam bomo na ta stališča podali neko odzivno poročilo in kasneje bo verjetno to stališče NO skupaj z našim odzivnim poročilom prišlo tudi na OS in takrat bomo lahko o tem tudi razpravljali. Kar se tiče gasilcev moram reči, da sem zadovoljen. Pred 14 dnevi smo se usedli skupaj tolminski gasilci, gasilska zveza Tolmin in lahko rečem, da se stvari premikajo, da se premikajo naprej v tisti smeri, ki je po mojem mnenju potrebna. Stališča se tukaj zbližujejo in menim, da gredo v pravo smer. Poročilo o tem boste dobili tudi na naslednji seji OS. Tako so mi vsaj v gasilski zvezi obljubili.

RADOVAN TALJAT: Pohvalil bi župana. V gradivu smo dobili, da je sprožil to okoljsko problematiko na Skupnosti občin. Mislim, da je zadeva po tej strani v redu, čeprav kar sem že prej govoril, bo vseeno treba bitko voditi v nadaljevanju z vsemi topovi z ministrstvom, ker nekih hitrih premikov ne bo. Mislim, da je pa prav, da se vsaj pokaže na to zadevo, da ne gre v pravo smer. Glede na pomen teh stvari, ki se že nekako začenjajo bi vprašal, če je določen rok za to zadevo Pod ključem in most čez Sočo na Mostu, ki so zelo pomembni objekti. Ali se to lahko pač ve, kdaj se bo to delalo tudi konkretno? Zanima me z novim Zakonom o TNP glede na to, da je bila dana pobuda županov v Bohinju že pred časom in je bila imenovana neka komisija, kjer naj bi pri MOP-u tudi nekaj pripravili na osnovi teh predlogov, ki so jih dali župani na tem sestanku. Ali je tukaj že kaj novega znanega, ker naj bi se že bolj konkretno o tem pogovarjali, ni pa bilo nas zraven s predlogi? Zato me to zanima. Kaj je novega in ali so kakšne variante s črpanjem evropskih sredstev predvsem za komunalno infrastrukturo, kjer je tudi bilo govora, da naj bi se v letošnjem letu pospešilo prav možnosti črpanja teh sredstev v celi državi. Konkretno pa še pobuda, pred časom sem jo že dal, pa potem smo jo umaknili. Glede na dogajanje, ki se odvija in postaja zelo moteče v okolju predlagamo več krajanov in tudi TD, da se tudi ta Odlok o plovbi po jezeru v jesenskem času začne pripravljati oz. obnavljati, ker je star in je potrebna določena obnova. Predvsem pa prihaja do precej deviacij pri izvajanju tega odloka in mislim, da je zadnji čas, da se ga tudi ustrezno popravi, spremeni po postopku, kot gre za take odloke. Je pač tako star, da zahteva spremembe tudi v vsebini, ne samo v obliki.Mislim, da je prav, da s tega mesta pohvalimo tudi svetniki oz. pošljemo preko župana neko pohvalo KMN Puntar, ki je dosegel velike uspehe, ki pomenijo tudi promocijo Tolminske pa tudi podporo vsej tej generaciji, ki je vključena v KMN oz. v dejavnost tega kluba tudi rekreativno, ne samo tekmovalno. Mislim, da je to zelo pozitivno in da je prav, da to tudi mi pohvalimo kot svetniki.

UROŠ BREŽAN: Malo mi je nerodno, ker nisem navajen, da me gospod Taljat hvali. Glede Odloka o plovbi bom prosil gospoda Droleta, da mi pomaga. Glede projekta Pod ključem je v tem trenutku na Direkciji za ceste zunaj razpis za izbiro izvajalca in če bo šlo vse po sreči, se bo ta investicija začela izvajati letos. Moram reči, da smo na občinski upravi prav glede te investicije vložili velik napor, da smo uredili vsa zemljiško lastniška razmerja. To je terjalo kar nekaj truda, vendar smo na koncu uspeli in to je bil pogoj za to, da se lahko ta postopek izbire izvajalca in na koncu izvedba projekta tudi začne. Kar se tiče TNP-ja moram reči, da res nismo bili na tistem sestanku, kjer so predvsem gorenjske občine podajale svoje predloge za nov zakon. Mi smo svoje predloge preko našega predstavnika

36

gospoda Fedje Klavora že pri pripravi prejšnjega zakona podali. V tem trenutku nekih novih zahtev nimamo in čakamo, da bo MOP objavil osnutek zakona in po objavi tega osnutka zakona bo Občina tako kot vsi ostali imela v dvomesečnem roku, ki je predviden za javno razpravo, možnost podajati pripombe in predloge na ta osnutek. V tem času je prav, da se tudi na OS o tem zakonu pogovorimo. Kar se tiče evropskih sredstev smo na zadnji seji Sveta regije sprejeli odločitev, po kateri bo Občini Tolmin v letih 2010, 2011 in 2012, katerim je namenjen naslednji razpis za razvoj regij, namenjeno 2 mio evropskih sredstev. V tem trenutku se že pogovarjamo, da bi ta evropska sredstva namenili res komunalni infrastrukturi in sicer projektu, ki smo se mu že morali odpovedati, to je ureditvi vodovoda in kanalizacije Zatolmin, ki ga nameravamo prijaviti za leto 2011/12, v letu 2010 pa bi prijavljali ČN na Modreju. Imamo predvidenih dovolj sredstev, da lahko izpeljemo oba ta dva projekta. Na roke nam gre tudi odločitev SVRL-ja in Ministrstva za finance, da bo v tem razpisu DDV upravičen strošek Občin, kar prej ni bilo. Se pravi, da se naš delež, ki ga moramo zagotavljati za te projekte, zmanjšuje. V imenu KMN Puntar hvala. To jim bom sporočil.

MIRAN DROLE: Kar se tiče Odloka o plovbi po jezeru sem zelo skeptičen v zvezi z njegovo pripravo. O tem sem na tem OS že enkrat govoril v zvezi z vprašanjem Odloka o plovbi po reki Soči. Zakon o vodah določa, da je postopek uvedbe režima neke plovbe dvofazen. V prvi fazi je Vlada ali ministrstvo tisto, ki določi, kje so plovne poti na celinskih vodah. Mi moramo najprej dobiti določitev Vlade, da je tu sploh plovba možna, kar ni noben problem. Mi bi to relativno hitro lahko naredili. Celo pobude inšpektorja za plovbo po celinskih vodah tečejo v tej smeri. Na podlagi tega dokumenta pa mi potem uredimo naš režim plovbe. Problematika se pokaže v Zakonu o vodah v neki drugi določbi. In sicer v tisti določbi, ko prepoveduje plovbo ladjam na motorni pogon. Mi imamo v tem trenutku na jezeru dve ladji, ki obe plujeta na motorni pogon. Po takih nepreverjenih informacijah, enostranskih, je reševanje možno tako, da se uvede električni pogon z akumulatorji. Problem na tem jezeru pa je v tem, da je hitrost vode, predvsem v tisti ožini pod mostom na Mostu na Soči prevelika in bi bile potrebne moči take, da se ladja pač premika proti toku , da je ta izvedba z akumulatorjem zelo vprašljiva. Vsi se verjetno spomnite velikih polemik, ki so jih imeli na bohinjskem jezeru s tem, kako so oni kupovali te čolne, kako so delali priveze in kako tam plujejo ladje na akumulatorski pogon. V tem trenutku imamo v veljavi prehodne odločbe v Zakonu o vodah, ki pa pravijo, da dokler se Vlada s tem ne začne ukvarjati, dokler ne določi plovne poti na neki celinski vodi, velja stanje, ki je tam zatečeno na dan sprejetja zakona, ki ne vem, kdaj je bil. Recimo dve, tri leta nazaj. V tem trenutku imamo status quo, ladje plujejo, dobijo svoje dovoljenje zato, ker se tega problema nismo dotaknili. Jaz se bojim, kaj se bo zgodilo, ko ga bomo. Prej ali slej ga verjetno bomo. Verjetno bomo dobili neko prehodno obdobje, v katerem morajo te ladje to stvar urediti, posebej glede na to, da je Soča v Naturi 2000, da imamo tam spet neko zgodbo Zakona o Soči, da imamo Sočo kot zavarovano reko in da se soočamo s celim kupom problemov, ki se bodo v tistem trenutku odprli, rešitve pa niso jasne. Meni je ta začetek zelo težak in bi bilo smotrno zelo dobro pregledati prej situacijo na državi, kaj vse se nam bo zgodilo v tistem trenutku, ko pridemo s pobudo, da nekaj takega uredimo. Drugo pa je, da mislim, da bi na nek način morali tudi v turizmu dobiti nek konsenz že predhodno, da bi pravzaprav mi že vnaprej vedeli, kaj pravzaprav hočemo doseči. Preden se gremo igrat nek odlok, bi mi morali z nekimi javnimi razpravami preko LTO-ja, preko turističnih društev ugotoviti, kaj se pravzaprav želi s tem odlokom doseči, kakšen režim zasledujemo in ali bomo imeli od tega tiste ekonomske koristi, ki jih imamo zdaj in ali bomo res lahko tudi izvajali, kar bomo napisali. Mislim, da nikoli ni prepozno za to, da začnemo z neko pobudo, ki nam lahko škoduje, nikoli pa ni prezgodaj, da začnemo z neko razpravo, kaj v nekem dolgoročnem primeru lahko začnemo. To pomeni, čim prej bi se začela neka razprava med vami, med turističnimi društvi, med tistimi, ki zdaj vozijo po jezeru in čim prej bi se začel nek konstruktiven dialog, prej bi bilo bolje tudi zaradi urejanja zadev, s katerimi se soočamo vsako leto, ko pride do nekega nasprotovanja ob nekih prireditvah, ko pride do nekega »nagajanja« enih in drugih in rešujemo neke konfliktne situacije, ki še niso povzročile nesreč, vendar bi jih tudi lahko. Predlagam čimprejšenj konstruktiven pristop. Mi bi se ga z veseljem udeležili in po svojih močeh pomagali. Mislim pa, da je jedro in težišče prav na turističnih delavcih.

RADOVAN TALJAT: Strinjam se s tako pobudo za konstruktiven pogovor, če bi ti pogovori bili mogoči. Do sedaj žal v petnajstih letih niso bili mogoči. Če že gremo v to, mi bomo vztrajali ali pri odloku, da se spremeni kot je treba, da se to po zakonu reši ali pa da se realizira ta dogovor med

37

koristniki in tistimi, ki upravljajo gospodarsko dejavnost. Nosilec tega mora biti Občina, nosilec ne more biti ne Turistično društvo, ne Ribiška družina ne kdorkoli. Edino Občina je lahko tista, ki prične to urejanje in če to prevzame, mora to urediti. Ali pa preko odloka. To možnost ima v vsakem primeru in mislim, da je to edini način, da se bo ta zadeva rešila. V obratnem primeru bo prišlo še naprej do teh navzkrižnih interesov. Ne gre to samo ob nekih prireditvah, gre za to, da dejansko čistimo smeti, tu prihaja 10.000 ljudi na leto. Vprašajte Modrejane, kako to gre, ni WC-jev, ni drugega, tu je veliko problemov. Na koncu se tisti, ki opravljajo gospodarsko dejavnost smejejo, nagajajo in ne delajo tistega, kar bi morali. Ni naš namen, da škodimo. Namen je, da se vsaj v določeni meri uredi. Predlagam v redu dogovor. Če dogovor ni možen, bomo vztrajali na spremembi odloka. Edino skozi odlok lahko prisiliš, da bo ta dejavnost delala v skladu z zakonom. Na koncu koncev vsi podjetniki morajo delati v skladu z zakoni. Ne more pa nekdo delati izven zakona, še posebej ne toliko let.

DARJO VELUŠČEK: Rad bi povedal, da poleg KMN Puntar imamo v občini še enega državnega prvaka. To so hokejisti Mufloni, ki trenirajo na igrišču dijaškega doma in je pred devetimi leti to igrišče preplastila s fino maso Občina Tolmin. Ne morem pa iti mimo najbolj aktualnih dogodkov Metalcampa. Prav je, da se pove, da je v letošnjem letu organizator bil zadolžen, da prireditev oz. glasno glasbo izvaja samo do 2.00. V prvem delu prireditve prvih par dni se je tega držal, v zadnjem delu pa se tega ni več držal, zato je prišlo do nezadovoljstva nekaterih občanov. Z željo, da do tega nezadovoljstva vnaprej ne bi prihajalo, verjamem da bo občinska uprava oz. medobčinska inšpekcija o tem obvestila oz. ukrepala, da ne bi prihajalo v naslednjih letih do težav in da bi občani tega problema nekako ne izpostavljali oz. ne bi bili moteni preko noči.

RAJKO PODGORNIK: Zanima me Ficov klanec, ki se je sedaj končal s pločnikom in se je ustavilo v ožini. Zanima me, kdaj se bo cesta širila naprej, ker to je državnega pomena.Kar se tiče asfalta po robnikih so ti ob deževju zelo spolzki in ljudje padajo. Videti je treba, ali je premalo groba preplastitev in ali bo treba to sanirati.Drugo, kar me zanima, je obvoznica. Ali se kaj pogovarjamo o obvoznici Volče? Zdaj je vse nekam potihnilo. Zanima me, če se to kaj ureja.

UROŠ BREŽAN: Kar se tiče Ficovega klanca je tako, da smo se mi že pred dvema, tremi leti pogovarjali z Direkcijo za ceste, da bi radi sanirali zid na levi strani ceste in da bi radi tam naredili pločnik in povezali Ficov klanec z obrtno poslovno cono Na Logu. Takrat je bil pogoj Direkcije za ceste to, da uredimo povezavo med Ficovim klancem in tem delom zidu, pločnika mimo stopnic, ki vodijo na Kurivo. Uspeli smo se dogovoriti z lastniki tega zemljišča, da to zemljišče odkupimo in uredimo to povezavo. Ta majhen del pločnika se je sedaj urejal. Ta pogoj je bil torej izpolnjen in iz Direkcije za ceste imamo obljubljeno, da se bo drugi del pločnika urejal v naslednjem letu. Kar se tiče obvoznice Volče smo bili v prejšnjem tednu v Volčah. Tam smo predstavljali idejne rešitve za obvoznico. Mislim, da je bilo veliko ljudi, ki so prišli to poslušat. Tam smo imeli projektante. Bila je tudi močna zasedba iz Občine in sicer podžupan, predsednik odbora, vodja odd. za okolje in prostor in jaz. Ljudem smo pojasnili, kakšne so sedaj variante in imajo sedaj dva meseca časa, do konca poletja, da na te variante, ki so jih pripravili projektanti, dajo svoje pripombe. Lahko si jih pogledate tudi na internetu.

DANIJEL OBLAK: Glede na to, da sem dolga leta bil in sem še športnik in sem deloval v športu, se seveda tudi jaz pridružujem čestitkam. Smatram pa, da ni primerno, da to tako javno izpostavljamo na sejah OS, ker potem delamo krivico vsem tistim, ki se jim javno ne zahvalimo, posameznikom in ekipam, pa ne samo s športnega področja, ampak tudi iz drugih področij, s kulturnega, znanstvenega itd. Tako, da se mi te zadeve ne zdijo najbolj primerne.Imam tudi vprašanje in sicer pred kratkim je bila gramozirana javna pot med območjem t.i. Centroslavije in nemškim pokopališčem. Zanima me, ali je bila naročnik tega gramoziranja Občina Tolmin oz. ali je Občina Tolmin plačala to gramoziranje?

UROŠ BREŽAN: Naročnik tega organiziranja so bili organizatorji Metalcampa, Občina je pa zagotovila neko pomoč za sam gramoz. Naročnik so bili organizatorji in plačnik vsega dela tam bodo tudi organizatorji.

38

FRANC SIMČIČ: Cesta Volče - Solarji že spet ni od nikogar. Cesta propada. Sam sem se silno angažiral, da je prišlo do takega stanja, da je bila cesta asfaltirana. Mi sicer zdaj pripravljamo kot pobudniki, kot DeSUS, spet nek alarmni sestanek z našim poslancem, vendar vprašanje, kakšen bo učinek. Ni prav, da je tako tudi s strani Občine. To je naša cesta in ni važno kam sodi. Prav bi bilo, da bi se tukaj zavzeli zanjo, pa s kakim interventnim posegom, da se očisti, ker gor se valijo skale. Tisti, ki smo bili na prireditvi na Kovačič planini, smo to občutili. Morali bo jo vzeti za našo cesto. Tam zadaj je naša manjšina, ki propada, morali bi vzpostaviti boljše stike na občinskem nivoju z njimi. Imamo samo en prehod in od vseh zapuščeno manjšino Beneških Slovencev. Apeliram na to, da se kaj tu pri nas premakne.Potem je tisti žalostni prehod iz odcepa, ki gre mimo bivše stražarnice ali mejnega bloka. Ceste so urejene proti Livškim Ravnam, navzdol proti Gorici, tisti del pa ostaja tako žalosten. Imam informacijo, da veliko ljudi potuje čez, tudi tujcev, in puščajo neko sliko o tem, kdo gospodari s tem prostorom. Tista koliba je za odstranitev, razširitev poti, asfaltacija itd. je na zelo kratki relaciji. Nekdo bi moral o tem skrbeti.

UROŠ BREŽAN: Kar se tiče ceste Volče - Solarji smo kar veliko kritik na to temo poslušali v Volčah in mislim, da imajo vaščani Volč prav. Jaz imam pripravljen osnutek dopisa za Direkcijo za ceste, ker mislim, da bo to potrebno res urediti v najkrajšem možnem času. Slišiva se na to temo zelo pogosto tudi z vašim poslancem gospodom Klavoro, ki si tudi prizadeva, da bi se te stvari uredile. Kolikor vem sedaj Direkcija za ceste pripravlja še razpis za tisti zadnji odsek za priklop na glavno cesto med Tolminom in Kobaridom. Potem naj bi bila ta cesta tudi predana v uporabo. Mi se bomo trudili, da se to naredi čim prej.

Drugih razpravljavcev ni bilo, zato je predsedujoči ob 21.55 zaključil 25. sejo OS.

ZAPISALA: RADKO CARLI,BLANKA SOVDAT PREDSEDUJOČI

39