7
2019 ZALO@BA KME^KI GLAS IRENA STOPAR Lunine bukve

za splet lunine bukve 2019:oprema Lunine bukve 2018.qxd bukve... · 2019. 11. 10. · sedmih planetov, ki so jih poznala `e starodavna ljud-stva. Letu 2019 vlada Merkur. V novo leto

  • Upload
    others

  • View
    9

  • Download
    1

Embed Size (px)

Citation preview

  • 2019ZALO@BA KME^KI GLAS IRENA STOPAR

    Luninebukve

  • ★★

    ★★ ★

    ★★

    ★ ★★ ★

    ★ ★

    ★★

    ★ ★

    ★★ ★

    ★★

    ★★

    ★★

    ★ ★

    ★★

    ★★

    ★ ★

    ★ ★

    ★★

    ★★★

    Vsakemu letu vlada eden odsedmih planetov, ki so jihpoznala `e starodavna ljud-stva. Letu 2019 vlada Merkur.V novo leto bomo vstopili zMerkurjem na 23° strelca, obkoncu leta pa se bo premaknildo 4° kozoroga. Merkur jezelo svetel planet in je viden sprostim o~esom. Zanj veljavse najbolj{e. Je najmanj{i,najhitrej{i in najbli`ji Soncuod vseh planetov. Od Sonca senikoli ne oddalji za ve~ kot 28°, zato ga naj-dete v astrolo{kem znamenju Sonca v enemznamenju prej ali za njim.

    Merkur velja za nevtralen planet in privzamenaravo planeta, s katerim sestavlja aspekt(odnos). Vlada razmi{ljanju in vam pomagaizraziti va{e misli. Besede so pomembne za

    ~lovekovo sporazumevanje. Znjimi lahko zdravite ali nekogaprizadenete. Tri- do {tirikratletno se obrne retrogradno.Takrat prina{a zastoje, neugod-ne nakupe, napa~ne odlo~itve inodla{anje. Merkur povezujemoz gibanjem, zato v rojstnemhoroskopu poka`e, kako hitronekdo hodi, na cesti pa, kak{envoznik je. Je spreten pogajalec,zato vlada trgovini in izmenjavidobrin med ljudmi. V sebi nosi

    ustvarjalno energijo, ki se ka`e odvisno odastrolo{kega znamenja, v katerem je. V~asihprina{a talent za pisanje, drugi~ za trgovanje,ob~asno tudi za glasbo, ples, dramo in {emarsikaj drugega. Ugodno vpliva na pogo-vor in dogovore, zato lahko v letu 2019, kimu vlada Merkur, posku{ate razre{iti kak{nodilemo ali nesporazum.

    Merkurjevo leto

    Vsebina Lunine bukve 2019Lunin koledar za leto 2019 po mesecih (Irena Stopar)

    Leto na vrtu po mesecih (Mi{a Pu{enjak)Astrolo{ka znamenja se pogovarjajo (Irena Stopar)

    Letni horoskop za leto 2019 (Irena Stopar)

    Irena StoparLUNINE BUKVE 2019

    Izdal in zalo`il: ^ZD Kme~ki glas, d. o. o., LjubljanaDirektor: Peter Zadel

    Vodja Zalo`be Kme~ki glas: Tanja @gajnar NovakJezikovno pregledala: Katarina Miheli~ Bajt

    Oblikovala in tehni~no uredila: Alenka Ko{irFotografija na naslovnici: CanStockPhoto

    Avtorica besedila in fotografijv poglavju Leto na vrtu: Mi{a Pu{enjak

    Tisk: Tiskano v SlovenijiNaklada: 5000 izvodov

    Leto izida: 2018

    © Ma te rial ne av tor ske pra vi ce do tega dela so pre ne se ne iz klju~no na zalo`nika. Re pro du ci ra nje v ob li ki ti ska nja, ko pi ra nja in di stri bui ra nja ni do vo lje no brez zalo`ni ko ve ga so glas ja.

    ★★

    CIP - Kataložni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

    050.9 133.52

    STOPAR, Irena, 1967- Lunine bukve 2019 / Irena Stopar ; [avtorica besedila in fotografij

    v poglavju Leto na vrtu Mi{a Pu{enjak]. - Ljubljana : Kme~ki glas, 2018

    ISBN 978-961-203-496-2

    295573760

    ★★

    ★★

  • je se stav ljen na pod la gi polo`ajev Lune v raz li~nih as tral nihzna me njih, ko vpli va jo na njo raz li~ni zo dia kal ni ele men ti.Zo diak (ho ro skop) {teje dva najst zvezd nih zna menj, to soVod nar, Ribi, Oven, Bik, Dvoj~ka, Rak, Lev, De vi ca, Teht -ni ca, [kor pi jon, Strelec in Ko zo rog. Raz po re je na so v {tiri

    ele men te: ogenj (Oven, Lev, Stre lec), voda (Ribi,Rak, [kor pi jon), zem lja (Bik, De vi ca, Ko zo -

    rog) in zrak (Vod nar, Dvoj~ka, Teht ni ca).Na ko le dar ju je ele ment ogenj ozna~en

    z rde~o bar vo (ta krat je pri me ren ~asza go je nje rast lin s plo do vi), voda jeozna~ena ze le no (list na te rast li ne),zem lja rja vo (pod zem ni pri del ki), zrakpa ru me no (cvet je). Tako lah kodolo~ite na tan~en ~as vsto pa Lune vas tral no zna me nje (in ele ment),~asov ni po dat ki pa ve lja jo za slo ven -sko obmo~je.Ne ka te ri av tor ji se tve nih ko le dar jevkot dne ve po~itka ozna~uje jo dne ve,

    ko je Luna v pe ri ge ju ali apo ge ju. [te vil ne po sku se semopra vi la in ugo to vi la, da v ome nje nih dne vih na{ sa te lit ne -ga tiv no vpli va na lju di, ki ima jo v na tal ni kar ti Luno v zna -me nju, v ka te rem je, ka dar je v apo ge ju ali pe ri ge ju. ^e bivam as tro log izra~unal, da je bila Luna, ko ste se ro di li, napri mer v zna me nju Rib, in bi bila ti sti dan, ki je na se tve -nem ko le dar ju ozna~en kot dan po~itka za ra di pe ri ge ja, tudiv tem zna me nju, bi z do ti ka njem mo ti li rast li ne pri raz vo ju.To rej bi po~itek mo ra li upo{te va ti le po sa mez ni ki. To pa je`e ve li ko bolj za ple te na zgod ba. Zato so v slo ven skem Lu -ni nem ko le dar ju kot dne vi po pol ne ga po~itka ozna~eni leSon~evi in Lu ni ni mrki.Ve li ko za do voljs tva vam `elim pri de lih po za po ve di Lune.Da bi vas ~im manj krat zo pr no tr ka la in vam ~im bolj lju -beznivo po ma ga la, ka dar ji bo ste iz po ve do va li lepa hre pe -ne nja. Ne kak{no vra~anje k na ra vi in dru`enje v ko rist ~imdalj{e `iv ljenj ske dobe na{e Zem lje – za zdaj smo na va je ni`ive ti le tu kaj – je slo ven ski Lu nin ko le dar.

    Po as tro nom skih po dat kih je Luna, edi ni Zem ljin sa te lit (~e od -mi sli mo tezo o ~rni luni, ki men da ob sta ja, ven dar je za ra dizna~il no sti ro ta ci je zme raj v Zem lji ni sen ci in je ne vi di mo),sil no dale~ – od Zem lje je od da lje na 384.000 ki lo me trov in po -ra bi natan ko 27 dni, 7 ur in 43 mi nut, da ob kro`i mati~ni pla -net. Pa ven dar nam je tako bli zu, da pov zro~a ve likdel do ga janj v `ivi in ne`ivi na ra vi, vpli va naraz po lo`enje lju di, s tem pa po sred no tudi naus pe he pri na{ih de lov nih pri za de va njih inna med se boj ne od no se.@e naj sta rej{a spo ro~ila do ka zu je jo, daso se ljud je pri raz li~nih opra vi lih rav na -li po Lu ni nem ko le dar ju. Iz tega iz ha jatudi veli ko ljud skih {eg in na vad, celone ka te ri pre mi~ni cerk ve ni praz ni ki so~asov no na rav na ni po njem.V za~etku je Lu nin ko le dar upo{te val lenje ne mene, v no vej{em ~asu pa je poas tro lo{ki pla ti do pol njen z nje ni mipolo`aji v raz li~nih as tral nih zna me njih.V slo ven skem Lu ni nem ko le dar ju upo{te va mo obo je sku pajs Son~evi mi in Lu ni ni mi po pol ni mi in del ni mi mrki. Zad njaleta se ob uni~ujo~ih su{ah in ka ta stro fal nih po pla vah, spre -me nje nih pod neb nih raz me rah in no vih obo le njih stro kov -njaki za skrb lje no ozi ra jo v nebo in po zi va jo k eko lo{kemuoza ve{~anju. Ker je za~el ~lo vek po gub no po se ga ti v na ra -vo, vse ve~ go vo ri mo o »luk njah v va ro val nem pla{~u«, kiZem ljo va ru je pred {ko dlji vi mi koz mi~nimi se va nji. Naj ve~sva ril je na me nje nih uni~ujo~emu vpli vu son~nih `ar kov,stanj{ana za{~ita pred de lo va njem koz mi~nih sil pa tudiLuni (ki mo~no vpli va na gi ba nje in kro`enje vode) omo -go~a u~in ko vi tej{e »ti pa nje po Zem lji«. To rej je ra zum lji vo,da se tudi za ra di Zem lji ne ga sa te li ta raz me re na na{em pla -ne tu spre mi nja jo tako hi tro (v pri mer ja vi z nje go vo dom -nev no sta rost jo), da upra vi~eno za skrb lje no sprem lja monji hov raz voj v ne ga tiv no smer. Ljud ski vre men ski pre go -vo ri na pri mer ne dr`ijo ve~. Tudi na po ve do va nje vre me napo Hersch lo vem klju~u se vse manj ob ne se. Se tve ni ko le dar

    Lunin koledar 2019Prehod lune v astrolo{ko znamenje

    Setveni koledar; ob navede-nem ~asu je primerno za:

    cvetjeM

    po~itek zaradimrka

    Mlaj – ves dan samo mesoin mleko

    Prvi krajec – ves dan samo zelenjava (brez zabele)

    [~ip – ves dan samo neslajene teko~ine

    Zadnji krajec – vesdan samo navadnijogurt (do osem)

    J

    T

    Z

    listnaterastline

    vodnar ribi

    oven bik

    dvoj~ka rak

    lev devica

    tehtnica {korpijon

    strelec kozorog

    sadje in zelenjavas plodovi

    podzemnipridelki

    Ugoden ~as za sekanjedreves in druga opravila

    Lune in huj{anje

    Neprimeren dan in neugodno za parjenje

    Legenda:

    Trdi les: bukev, hrast, gaber,jesen, kostanj ...

    Mehak les:leska, jel{a, topol, lipa ...

    Slovenska lunina pratika

    To~ka elipti~nega tira Lune, ki je najbolj oddaljena od Zemlje

    To~ka elipti~nega tira Lune, ki je najmanj

    oddaljena od Zemlje

  • 1Ig

    nac

    SRED

    A

    ^ETR

    TEK

    PETE

    K

    Mar

    ija2 3 4 5 6 7 8

    Bla`

    Andr

    ej

    Agat

    a

    Dora

    Egid

    ij

    Jane

    z

    Zapi

    ski

    01.4

    7

    14.0

    3

    03.0

    1

    Feb

    ruar

    •S

    ve~a

    n•20

    19

    TORE

    K

    PETE

    K

    SOBO

    TA

    NED

    ELJA

    PON

    EDEL

    JEK

    9 10 11 12 13

    Polo

    na

    Vilje

    m

    Mar

    ija

    Dam

    ijan

    Kata

    rina

    Ugo

    dno

    za lj

    ubez

    enPr

    ehod

    lune

    v

    astr

    . zna

    men

    jeTi

    p ra

    stlin

    ePa

    rjenj

    e `iv

    ali

    Nep

    rimer

    no z

    a ki

    rur{

    ke p

    oseg

    e in

    za~

    etek

    zdr

    avlje

    nja

    Lune

    in

    huj

    {anj

    eKo

    leda

    rski

    dne

    vi, i

    men

    a in

    pra

    znik

    iU

    godn

    i dne

    vi z

    a ...

    ^as

    svet

    ovni

    dan

    mok

    ri{~

    slove

    nski

    kultu

    rni p

    razn

    ik(P

    re{e

    rnov

    dan

    )

    svet

    ovni

    dan

    bo

    lniko

    v

    15.3

    4

    10.3

    1

    SOBO

    TA

    14

    NED

    ELJA

    Vale

    ntin

    15

    PON

    EDEL

    JEK

    Jurk

    a

    SRED

    A

    TORE

    K

    02.2

    8

    ^ETR

    TEK

    22.0

    3

    M

    koze

    , noj

    i, ko

    ko{i

    na v

    seh

    ko st

    eh, g

    le`n

    jih, p

    e ri fe

    r nem

    `iv~e

    vju,

    ro`e

    vi na

    stih

    de l

    ih te

    le sa

    kme t

    ijs tv

    o, tr g

    o vi n

    o z

    le so

    m in

    ko v

    i na m

    i,pl

    a ni n

    ar je

    nje,

    am bi

    ci je

    velik

    e pt

    ice, v

    se d

    oma~

    e`iv

    ali,

    ki ne

    spad

    ajo

    med

    zve

    ri

    v pr

    e de l

    u pe

    te, n

    og, p

    od ko

    le nj

    a, kr

    ~nih

    `il,

    ka pi

    lar,

    za st

    e ri li

    za ci j

    ona

    ~rto

    va nj

    e pr

    i hod

    no st

    i, re

    vo lu

    cio na

    r ne

    za m

    i sli,

    pri ja

    teljs

    tva,

    elek

    tro ni

    ko, e

    ner g

    e ti ko

    ,ra

    ~una

    l ni{t

    vo

    PETE

    K

    23.2

    6

    Z

    sekanje mehkega lesa

    15.0

    2

    pra{

    i~i`le

    z, ko

    sti,

    sto p

    al in

    pre

    ba vi

    lpo

    to va

    nja

    po v

    odi,

    ri bo l

    ov, t

    r go v

    i no,

    poe z

    i jo,

    eko l

    o gi jo

    , fi lo

    zo fi j

    o

    ovce

    , kun

    ci, h

    r~ki

    na a

    r te r

    i jah,

    zgo

    r nji

    ust n

    i ci, ~

    el ju

    stih

    , zo b

    eh,

    za ~

    i{~en

    je o

    ~i in

    u{e

    ste

    k mo v

    a nja

    , {po

    rt, v

    pe lje

    va nj

    e no

    vo st

    i, no

    vi na

    rs tv

    o, vs

    e za

    ~etk

    e

    na m

    an de

    lj nih

    , `le

    zi {~

    it ni ci

    , `re

    l ni ci

    , o`il

    jugo

    ve do

    , psi,

    pra

    {i~i

    na ku

    p ne

    pre m

    i~nin

    , po t

    o va n

    ja, k

    ul tu

    r ne

    de ja

    v no s

    ti, d

    ol go

    ro~n

    e na

    ~rte

    v pr

    e de l

    u di

    hal,

    je zi k

    a, tu

    di p

    r sto

    v in

    ra m

    envs

    e vr

    ste

    ptic

    tr go v

    a nje

    , do p

    i so va

    nje,

    {tu d

    ij, kr

    at ka

    po

    to va

    nja

  • Let

    o na

    vrt

    uLe

    to n

    a vr

    tu s

    e ob

    r ne

    zelo

    hi t

    ro. K

    o maj

    sm

    o za

    ~e li

    sa di

    ti, p

    a so

    `e

    kom

    baj n

    i na

    nji v

    ah, n

    jim p

    ask

    o raj

    v t

    re nu

    t ku

    sle d

    i ta je

    sen

    in z

    ima.

    A v

    ~a s

    u vm

    es n

    am v

    rt n

    udi v

    e li k

    o ve

    se lja

    , na r

    av ne

    ga ra

    z gi -

    ba va

    nja,

    spr

    o sti t

    ev in

    dru

    ̀e nj

    e z

    dru ̀

    i no.

    Tod

    a vs

    e to

    le, ~

    e ga

    tak

    o je

    m lje

    mo.

    ^e

    ga je

    m lje

    mo

    kot

    vir

    tek m

    o va n

    ja s

    so s

    e di,

    so ro

    d ni k

    i, ta

    { ~o,

    sna

    ho ..

    . po t

    em b

    o vs

    e to

    zvo

    de ne

    lo v

    nuj

    o, s

    krb,

    ve l

    i ko

    dela

    , na m

    e sto

    dru

    ̀e nj

    a z

    otro

    ki p

    a na

    s bo

    del

    o na

    vrt

    u od

    njih

    lo ~i

    lo. Z

    ato

    naj v

    rt n

    i ko l

    i ne

    po st

    a ne

    me s

    to t

    ek m

    o va n

    ja in

    pri m

    er ja

    nja

    z dr

    u gi m

    i. N

    e gl

    e de

    na t

    o, k

    ako

    maj

    h ni s

    o ot

    ro ci

    , jih

    vze

    mi te

    jih

    s sa

    bo n

    a vr

    t in

    naj

    vam

    tam

    po m

    a ga j

    o. S

    aj z

    na jo

    , ~e

    si v

    za m

    e te

    za nj

    e ~a

    s. N

    a sle

    d nji

    moj

    nas

    vet

    le to

    s pa

    je, d

    a na

    j bo

    na v

    rtu

    ~a {a

    ved

    no n

    a pol

    pol

    na, n

    e pr

    az na

    . Vsa

    ko le

    topr

    i na {

    a no

    ve iz

    zi ve

    , vre

    me

    je v

    ed no

    dru

    ga~ n

    o, z

    ato

    je n

    e mo g

    o ~e,

    da

    bi v

    ed no

    vse

    us p

    e lo

    tako

    , kot

    si `

    e li te

    . Vsa

    ko le

    to je

    ne k

    aj, k

    ar n

    as z

    mo t

    i in

    jezi

    , a n

    e za

    pom

    ni te

    si t

    ega,

    kar

    ni u

    s pe l

    o, ra

    je u

    `i va

    j -te

    v t

    em, k

    ar s

    te z

    vrt

    a od

    ne sl

    i in

    po je

    d li.

    Vsa

    k cv

    et n

    a ok

    ra sn

    ih g

    re di

    cah

    naj v

    am b

    o v

    ve se

    lje, t

    ako

    Ja nu

    ar ja

    se

    res

    po sl

    av lja

    mo

    od p

    re te

    kle g

    a le

    ta in

    raz m

    i{ lja

    mo

    o te

    m,

    kaj s

    mo

    na re

    di li

    prav

    , kaj

    pa

    lah k

    o po

    pra v

    i mo.

    Obi

    ~aj n

    o tu

    di s

    ebi o

    b -lju

    bi m

    o, k

    ako

    bom

    o bo

    lje in

    dru

    ga ~e

    de l

    a li v

    na s

    led n

    jem

    letu

    . Kar

    se

    ti ~e

    dela

    na

    vrtu

    , raz

    mi s

    li te

    o ce

    lot n

    i se z

    o ni,

    kaj j

    e us

    pe lo

    in k

    aj n

    i,te

    r po s

    ku {a

    j te

    sam

    i naj

    ti ra

    z lo g

    e za

    us p

    e he

    in n

    eus p

    e he.

    Tako

    se

    bo -

    ste

    naj v

    e~ n

    au ~i

    li. M

    no gi

    rad

    i spr

    a {u j

    e jo

    za n

    as ve

    te p

    o sp

    le tu

    in n

    ara

    z li~

    nih

    fo ru

    mih

    , re z

    ul ta

    ti a

    li od

    go vo

    ri pa

    so

    lah k

    o ze

    lo r

    az li~

    ni.

    Me n

    im, d

    a je

    spl

    et s

    i cer

    od l

    i ~en

    vir

    zna n

    ja in

    re {

    i tev,

    a m

    o ra m

    o ga

    zna t

    i pre

    so di

    ti kr

    i ti~ n

    o, z

    zdr

    a vo

    kme~

    ko p

    a met

    jo. M

    no gi

    teg

    a `a

    l ne

    zna j

    o in

    sle

    po v

    er ja

    me j

    o vs

    e mu,

    kar

    je t

    am z

    a pi s

    a no.

    Po zi

    mi

    po sk

    r bi te

    tud

    i za

    vrt

    ne p

    ri ja t

    e lje

    , ko r

    ist n

    e `i

    va li.

    Pre

    d vse

    mpt

    i ce

    po tr

    e bu j

    e jo

    va {o

    po m

    o~, k

    a dar

    v n

    a ra v

    i ni m

    a jo

    hra n

    e, p

    o leg

    te

    pa p

    o tre

    bu je

    jo t

    udi v

    odo,

    ne

    po za

    bi te

    .Ke

    r je

    zda

    j ve~

    ~a s

    a, la

    h ko

    iz de

    la te

    tud

    i hi {

    i ce

    in h

    o te l

    e za

    ko r

    ist n

    eor

    ga ni

    z me,

    naj

    lep {

    a be

    se da

    zam

    e je

    `u ̀

    el~ n

    ik, p

    red v

    sem

    pa

    v sa

    dov -

    nja k

    e pa

    tud

    i vi n

    o gra

    de in

    na

    vr to

    ve p

    o sta

    vi te

    dro

    go ve

    v o

    b li k

    i ~r k

    e T,

    na k

    a te r

    ih b

    o ste

    om

    o go ~

    i li p

    ti cam

    ro pa

    ri cam

    pa

    tudi

    so v

    am p

    o no ~

    ipr

    e ̀a t

    i na

    vo lu

    har je

    . Za n

    je la

    h ko

    na re

    di te

    tud

    i pa s

    ti v

    sa do

    v nja

    kih.

    V t

    la z

    a kop

    lje te

    ve d

    ra, d

    o po

    lo vi

    ce n

    a pol

    nje n

    a z

    vodo

    . Zgo

    r nji

    rob

    ve dr

    a na

    j bo

    po ra

    v nan

    z z

    em ljo

    . Po n

    o ~i s

    e bo

    do v

    a nje

    uje

    ma l

    i vo l

    u -ha

    r ji, p

    red v

    sem

    u~i

    n ko v

    i ta s

    o, k

    o je

    vod

    a za

    mrz

    nje n

    a al

    i pa

    je t

    ako

    suho

    , da

    na ra

    v ne

    vode

    ni.

    Ja nu

    arIz

    vor

    ime n

    a ja

    nuar

    je v

    ime n

    u rim

    ske g

    a bo

    ga Ja

    nu sa

    , ki j

    e bi

    l zna

    n po

    tem

    , da

    ima

    dva

    obra

    za. E

    den

    gle d

    a na

    prej

    , dru

    gi p

    a na

    zaj.

    Da,

    to~

    no t

    o tu

    di je

    ja nu

    ar. N

    i sm

    o {e

    po v

    sem

    po z

    a bi li

    pre

    te kl

    e ga

    leta

    , se

    pa `

    e oz

    i ra m

    o v

    pri h

    od no

    st, v

    nov

    o le

    to. S

    lo ve

    n ci s

    mo

    ta m

    e sec

    poi

    me n

    o va l

    i pro

    si ne

    c,

    pro s

    i pro

    so, s

    aj je

    bil

    to n

    e ko~

    me s

    ec, k

    o je

    mar

    si ko

    mu

    v ka

    { ~i `

    e zm

    anj k

    o va l

    o `i

    ta. P

    ro so

    je b

    ilo n

    a mre

    ~ ne

    ko~

    `i to

    , ki j

    e po

    me n

    i lo b

    la gi

    njo.

    ima

    delo

    na

    vrtu

    svo

    j sm

    i sel

    . Dru

    ga ~e

    pa

    ga r

    aje

    spre

    me n

    i te v

    ze l

    e ni c

    o, k

    jer

    bo e

    di no

    del

    o ko

    { nja

    ,ki

    ji t

    udi t

    o ~a

    ne m

    ore

    pri t

    i do

    `i ve

    ga, i

    n bo

    na

    njem

    ved

    no v

    se t

    ako,

    kot

    si z

    a mi s

    li te,

    ~e

    bo st

    eze

    le ni

    co s

    e ve d

    a ko

    si li.

    Le

    tos

    si b

    omo

    po gl

    e da l

    i, od

    kod

    iz v

    i ra jo

    im

    e na

    me s

    e cev

    . Po

    dat k

    e se

    m n

    a{ la

    na

    sple

    t ni

    stra

    ni:

    http

    ://w

    ww

    .pub

    lish w

    all.s

    i/vf

    o ku s

    u/po

    st/3

    4869

    4/ka

    ko-s

    o-na

    sta l

    a-im

    e na-

    me s

    e cev

    .Za

    ni m

    i vo,

    pre

    bra l

    a se

    m t

    udi,

    da s

    mo

    Slo v

    en ci

    ede

    n iz

    med

    red k

    ih n

    a ro d

    ov, k

    i ob

    med

    na ro

    d nih

    ime -

    nih

    me s

    e cev

    upo

    rab l

    ja m

    o tu

    di s

    vo ja

    sta

    ra im

    e na.

    Po l

    eg n

    as n

    aj b

    i to

    po ~e

    li sa

    mo

    {e H

    r va t

    i, Sr

    bi,

    ^e h

    i, Po

    lja ki

    in L

    i tov

    ci. S

    e ve d

    a je

    mo`

    no, d

    a v

    ne sk

    on~ n

    em {

    te vi

    lu n

    a ro d

    ov n

    a sv

    e tu

    {e k

    do n

    ipo

    za bi

    l na

    tra d

    i ci jo

    , a v

    e ~i n

    a so

    dob n

    e ga

    sve t

    a se

    je o

    d lo ~

    i la, d

    a bo

    me s

    e ce

    poi m

    e no v

    a la

    sko r

    ajen

    a ko.

    Zat

    o pr

    o sim

    vse

    mla

    de, k

    i jih

    po g

    o sto

    zgo

    do vi

    na, p

    re te

    klos

    t in

    tra

    di ci

    ja n

    e za

    ni m

    a jo

    naj b

    olj,

    da o

    hra n

    i jo t

    o na

    {o p

    o seb

    nost

    .

    Lah k

    o pa

    pri ~

    a ku j

    e te

    ne ka

    j ve

    ~ zd

    ravs

    tve n

    ih t

    e ̀av

    in

    pred

    vsem

    neko

    li ko

    ni` j

    i pri d

    e lek

    . Z

    vrta

    se v

    e da

    lah k

    o ve

    s ~a

    s po

    bi ra

    te b

    r sti

    ~ ni

    in l

    ist n

    a ti

    ohro

    vt,

    mo t

    o vi le

    c in

    {pi

    na ~o

    pa

    le, ~

    e ni

    sne

    ga a

    li pa

    ste

    ju p

    red

    njim

    po -

    kri li

    s k

    o pre

    no.

    ^e

    zem

    lja n

    i po

    mrz

    nje n

    a, l

    ah ko

    iz k

    o pa v

    a mo

    ko re

    ni ne

    pre

    zim

    ne ga

    ra di

    ~a in

    jih

    po sa

    di m

    o v

    vla`

    no m

    iv ko

    , `a g

    o vi n

    o al

    i sub

    stra

    t. Si

    li mo

    jih v

    sre

    d nje

    to p

    lem

    in t

    em ne

    m p

    ro st

    o ru.

    Vrt

    nar j

    e nje

    v z

    a{ ~i

    te ne

    m p

    ro st

    o ru,

    ras

    t li n

    ja ku

    , tu n

    e lu

    V r

    ast li

    nja k

    u pa

    si `

    e la

    h ko

    na lo

    ̀i m

    o de

    lo, ~

    e `e

    li te

    se ve

    da. S

    e je m

    opr

    ve v

    rt ni

    ne, a

    to n

    aj n

    e bo

    pa r

    a di`

    nik.

    Med

    plo

    dov k

    a mi s

    e je m

    o ed

    i -no

    do k

    aj ra

    sto ~

    i jaj

    ~e ve

    c. P

    re ce

    j dol

    go t

    ra ja

    , da

    vzgo

    ji mo

    sa di

    ke z

    e -le

    ne, l

    ist n

    a te g

    a pe

    ter {

    i lja,

    por

    a in

    ~e b

    u le

    pa t

    udi d

    ru gi

    h ze

    li{~

    in z

    a -~i

    m bn

    ic. P

    red v

    sem

    pri

    se tv

    ah s

    led n

    jih b

    o di te

    paz

    lji vi

    . Mno

    ge m

    ednj

    i mi

    na m

    re~

    ka li j

    o na

    sve

    t lem

    , kar

    po m

    e ni,

    da j

    ih p

    o se

    tvi

    sam

    ora

    h lo

    pri ti

    sne m

    o ob

    zem

    ljo in

    ne

    pre k

    ri va m

    o z

    njo.

    Tak

    o na

    sve

    t lem

    ka li j

    o se

    me n

    a ba

    zi li k

    e. S

    vet lo

    ka lil

    ke s

    o tu

    di k

    a mi li

    ca, k

    i pa

    jo

    si ce

    rla

    h ko

    se je

    te t

    udi n

    e po s

    red n

    o na

    pro

    sto,

    ve ~

    i na

    ko bu

    l nic

    , kot

    so

    ko -

    prc,

    ku m

    i na

    in ja

    ne`,

    ne s

    me

    biti

    po se

    ja na

    glo

    bo ko

    , ena

    ka v

    e lja

    tud

    iza

    eno

    let n

    i ma j

    a ron

    . Na

    svet

    lem

    kal

    i tud

    i sem

    e tr

    aj ne

    ga m

    a ja r

    o na

    ozi ro

    ma

    ori g

    a na

    in {

    e tra

    ja. T

    udi m

    ed c

    vet li

    ca m

    i naj

    de m

    o sv

    et lo

    ka -

    lil ke

    . Med

    nji m

    i so

    pred

    vsem

    vo d

    en ke

    , lo b

    e lia

    pa

    tudi

    mno

    goc v

    et ne

    be go

    ni je

    za

    okra

    sne

    gre d

    i ce,

    naj

    bolj

    zna n

    a sv

    et lo

    ka lil

    ka m

    ed c

    vet li

    -

    sam

    o st

    ro ke

    s s

    e me n

    i, ~e

    so

    na st

    a li.

    ^e

    so z

    a pr

    o sto

    r, ki

    jim

    ga

    na -

    me n

    ja te

    , re

    s pr

    e ve l

    i ke,

    je

    naj b

    olj

    ugo d

    en ~

    as z

    a ta

    k {no

    rez

    zda

    j.V

    see n

    o m

    o ra t

    e ra

    z mi s

    li ti,

    kaj b

    o ste

    v p

    ri hod

    nje

    s te

    mi r

    ast li

    na m

    i. Z

    rez j

    o ne

    bo s

    te m

    o gli

    ob vl

    a do v

    a ti n

    ji ho v

    e ve

    li ko s

    ti.

    Na

    pro s

    tem

    gre

    di ce

    in ra

    st li n

    e po

    ~i va

    jo. P

    u sti t

    e jim

    ta

    zim

    ski p

    o ~i te

    k,{k

    ar je

    naj

    za

    en m

    e sec

    {e

    le ̀i

    jo n

    a po

    li cah

    . Vsa

    k re

    z na

    mre

    ~ sp

    od bu

    dira

    st n

    e gl

    e de

    na t

    o, k

    daj j

    e na

    re je

    na. J

    a nua

    r ska

    rez

    lah k

    o po

    v zro

    ~i p

    o -ze

    bo v

    fe br

    uar ju

    , saj

    ve s

    te, d

    a je

    fe br

    uar l

    ah ko

    {e

    zelo

    hla

    den.

    Pra

    v ta

    kopa

    ob

    re za

    nju

    po{ k

    o du j

    e te

    {e z

    e le n

    i co.

    Sam

    o v

    pri m

    e ru

    ve~ j

    e {k

    o de

    zara

    di s

    ne ga

    ali

    zmr z

    a li,

    ko m

    o ra m

    o od

    stra

    ni ti

    po{ k

    o do v

    a ne

    in p

    o lom

    -lje

    ne v

    eje,

    da

    {ko d

    a ne

    bo

    {e v

    e~ ja

    , obr

    e zu j

    e mo

    okra

    sno

    gr m

    i ~ev

    je.

    Po zo

    r ni p

    a bo

    di te

    na

    zim

    sko

    su {o

    . ̂e

    je p

    od z

    im sk

    o od

    e jo

    zem

    lja z

    mrz

    -nj

    e na

    in/a

    li ze

    lo s

    uha,

    je n

    uj no

    , da

    vse

    zim

    ze le

    ne g

    r mov

    ni ce

    , kot

    so

    ro -

    do de

    n dro

    ni, l

    o vo r

    i kov

    ci, m

    a ho n

    i je in

    vsi

    ig la

    v ci,

    pred

    vsem

    pa

    ci pr

    e se,

    red n

    o za

    li va t

    e. N

    uj no

    je z

    a li v

    a nje

    v s

    uhi z

    imi b

    rez

    sne`

    ne o

    de je

    , po s

    e -be

    j ~e

    so t

    la z

    a mrz

    nje n

    a. Z

    a li v

    a mo

    z m

    la~ n

    o vo

    do. R

    ja ve

    nje

    li sto

    v in

    iglic

    od

    maj

    a na

    prej

    je o

    bi ~a

    j no

    po sle

    di ca

    zim

    ske

    su {e

    , ki j

    o tr

    pi jo

    rast

    -li n

    e ta

    krat

    , ko

    je z

    em lja

    zm

    rz nj

    e na.

    Tudi

    ~e

    je p

    o kri t

    a s

    sne g

    om.

    Ze le

    njav

    ni v

    rt

    V t

    em o

    bdob

    ju s

    i vza

    me m

    o ~a

    s za

    pre

    gled

    za p

    i sko

    v o

    do go

    d kih

    na

    vrtu

    v la

    n ske

    m le

    tu, r

    az m

    i sle

    k o

    vsem

    , kaj

    je b

    ilo n

    a re j

    e no

    prav

    ter

  • ★ ★★

    ★ ★

    ★★★

    ★★★

    ★ ★

    ★ ★

    ★★ ★★ ★★

    ★★

    ★★

    Ho ro skop za leto 2019★

    ★★ ★

    ★★

    ★ ★

    ★ ★

    ★★

    ★ ★

    ★★

    ★★

    ★★

    ★★

    ★★

    ★ ★

    ★★

    ★★

    ★★

    Pred vami je splo{ni letni horoskop. Vplive, ki jih poudarjam v letnem horoskopu, v svojem `ivljenju mo~neje ~utiveliko ljudi, zato se boste v njih na{li tudi vi. Vsakdo je rojen v dolo~enem trenutku na dolo~enem kraju. Od tega,kdaj in kje ste se rodili, je odvisno, kako mo~no boste ~utili vpliv planetov. Pri ustvarjanju letnega horoskopa, kije splo{en, je tako nemogo~e upo{tevati vse mo`ne dogodke, ki se vam lahko zgodijo, zato naj bo letni horoskop leosnovno vodilo. V primeru ve~jih te`av, dilem ali prilo`nosti, ki se vam bodo porodili v letu 2019, je potrebnonatan~no prou~iti celoten osebni rojstni horoskop in obete v prihodnosti.

    Oven 21. 3.–20. 4.

    Bik 21. 4.–20. 5.

    Dvoj~ka 21. 5.–21. 6.

    Rak 22. 6.–21. 7.

    Lev 22. 7.–22. 8.

    Devica 23. 8.–22. 9.

    Tehtnica 23. 9.–22. 10.

    [korpijon 23. 10.–21. 11.

    Strelec 22.11. – 20.12.

    Kozorog 21. 12.–19. 1.

    Vodnar 20. 1.–18. 2.

    Ribi 19. 2.–20. 3.

    ★★

    ★★

    ★★

    ★★

    ★★

    ★★ ★ ★

  • ^ZD Kme~ki glas, d. o. o. Vurnikova ulica 2, 1000 Ljub lja na

    Te le fon: 01/473 53 60založba.kmeckiglas.com

    Cena

    : 7,3

    0 EU

    R