ZASVOJENOST DANAŠNJEGA ČASAZASVOJENOST DANAŠNJEGA ČASATV, INTERNET in RAČUNALNIŠKE IGRETV, INTERNET in RAČUNALNIŠKE IGRE

dr. Vasja Vehovar

Projekt RIS – Raba Interneta v Sloveniji

Fakulteta za družbene vede

Univerza v Ljubljani

TERMINOLOGIJA

ZASVOJENOST (angl. addiction): Bolezenski pojav fizične, medicinske

oziroma psiho-patološke narave. Oseba, ki je zasvojena, je tudi odvisna,

obratno pa ni nujno.

ODVISNOST (angl. dependency): Kaže se kot močna in nepremagljiva

želja, da navado nadaljuješ; je večinoma psihološke narave.

NAVEZANOST (angl. attachment): je v osnovi čustveno, emocionalno

stanje, naveza do nečesa.

Vsaka človeška aktivnost se lahko izrodi v zasvojenost,

če je tako intenzivna, da se pojavijo negativne

posledice in je moten osebnostni razvoj.

Groba ocena: 5 - 20% oseb, ki se trajno in intenzivno

ukvarja z neko aktivnostjo, zapade v zasvojenost.

Odstotek je odvisen tudi od ‘zasvojlijivosti’ stvari (za

igre na srečo do 40%).

OPREDELITEV

Pri medijski potrošnji zasvojenosti ni lahko diagnosticirati, saj

običajno kljub veliki porabi časa ne pride do običajnih negativnih

znakov zasvojenosti (izgubljanje prijateljev, zanemarjanje

obveznosti, neurejenost, nespečnost, itd),.

Govorimo o: •medijski zasvojenosti, •tehnološki zasvojenosti (odnos človek – naprava), •zasvojenosti z odnosi (spletne klepetalnice).

SODOBNE ZASVOJENOSTI

INTERNET

Težko je govoriti o zasvojenosti z internetom nasploh:

•zasvojenosti s spolnostjo na internetu•zasvojenosti z odnosi preko interneta•zasvojenost s hazardiranjem preko interneta•zasvojenost z informacijami•igranje računalniških iger preko interneta

O zasvojenosti z internetom se govori že od 1995, vendar še vedno ni

jasnega konsenza o definiciji in diagnosticiranju.

OBSEG

V ZDA naj bi bilo od 189 milijonov uporabnikov z internetom zasvojenih kar

6% do 10% (The New York Times, 1.12.05).

Marca 2005 so na Kitajskem odprli državno kliniko za zasvojence z

internetom. Pacienti so predvsem mladi od 14 do 24, ki zaradi pretirane

uporabe interneta trpijo nespečnost, depresijo in tesnobo.

Obstajajo različni testi za preverjanje odvisnosti in portali za samopomoč

pri odvisnosti od interneta (http://www.netaddiction.com/).

KRITERIJI

Nekaj običajnih vprašanj iz testov o internetni zasvojenosti:

Kako pogosto se dogaja, da …

… ostanete na internetu dlje kot ste nameravali?

… zaradi interneta zanemarjate gospodinjska opravila, šolo oz. delo?

… vas bolj mika internet kot intimnost z vašim partnerjem?

… se vaši bližnji pritožujejo, da porabite preveč časa na internetu?

… pobegnete pred problemi tako, da greste na internet?

… ste neprijazni, če vas kod zmoti, ko ste na internetu?

Možni odgovori so:

redko / občasno / pogosto / običajno / vedno / se mi ne dogaja

RAČUNALNIŠKE IGRE

Obstaja tisoče računalniških iger.

Najbolj izrazit primer so verjetno

Massively-Multiplayer-

Online-Role-Playing-Game

Večigralske internetne računalniške

igre (npr. Wold of Warcraft –

prijavljenih 6 mio uporabnikov):

Nekaj podrobnosti o tej igri

Jure Aleksić, Mladina, 22.5.2006

Pretresljiv intervju z odvisnikom “Žiga”, 31 let, Dnevnik, 22.07.2006

ZASVOJENOST S TELEVIZIJO 1

V razvitem svetu posameznik v povprečju porabi 2-3 ure na dan pred TV.

V povprečju je torej posameznik, ki doživi pričakovanih 75 let, v svojem

življenju porabil cca 9 let za gledanje televizije.

Gledanje televizije je glede na porabo časa naša tretja glavna dejavnost –

takoj za spanjem in službo.

Veliko ljudi se pritožuje, da za TV porabijo preveč časa, v ZDA jih kar 10%

zase pravi, da so zasvojeni s televizijo.

ZASVOJENOST S TELEVIZIJO 2

Ljudje se pred televizijo počutijo sproščeno in pasivno, raziskave so tudi

dokazale da so gledalci pred TV dejansko manj mentalno aktivni. Ko pa

televizijo ugasnejo sproščenost izgine, pasivnost in znižana aktivnost pa

se nadaljujeta.

Ljudje poročajo, da se po gledanju TV počutijo brez energije, nasprotno pa

pravijo, da se po branju ali ukvarjanju s športom počutijo bolj aktivne in

boljše volje.

Občutek pasivnosti povzroči, da posamezniki zopet prižgejo TV. Zato ljudje

gledajo TV veliko več, kot si želijo, paradoksalno pa jim to prinaša vse bolj

neprijeten občutek neaktivnosti.

NEKAJ PODATKOV – RIS IKT 2005

Podatki so iz raziskave RIS IKT 2005, ki je potekala skupaj z uradnim

vprašalnikom za potrebe Eurostata oziroma Urada za statistiko.

Terensko anketiranje, n=1500, visoka stopnja sodelovanja (80%).

Ciljna populacija 10-75 let.

Podrobnosti http://ris.org/ikt

TELEVIZIJA

n=644, RIS IKT 2005

Povprečni čas gledanja televizije DNEVNO glede na starostno kategorijo

2:18

3:00

2:282:16

2:042:14

3:06

3:25

0:00

0:50

1:40

2:31

3:21

4:12

10-15 let 16-19 let 20-25 let 26-35 let 36-45 let 46-55 let 56-65 let 66-75 let

po

vp

reč

ni č

as

v u

rah

in m

inu

tah

dn

ev

no

TELEVIZIJA

n=552, RIS IKT 2005

Povprečno gledanje televizije slabe 2 uri in 30 minut dnevno (od 10 do 75 let)

Dnevno gledanje televizije (vse starostne skupine skupaj)

20,5%

36,2%

24,3%

9,8%

6,5%

2,7%

0%

10%

20%

30%

40%

do vključno 1

uro

1 - 2 uri 2 - 3 ure 3 - 4 ure 4 - 5 ure več kot 5 ur

TELEVIZIJA in MLADI

n=118, RIS IKT 2005

• starejši od 25 let kot tudi mlajši v povprečju dnevno televizijo gledajo slabe 2 uri in 30 minut

Dnevno gledanje televizije med mladimi

20,8%10,7%

18,5% 23,1%

50,0%

35,7%

33,3%

38,5%

12,5%

25,0%

29,6%20,5%

4,2%21,4%

11,1%2,6%

12,5%7,1% 3,7%

7,7%

3,7% 7,7%

0%

20%

40%

60%

80%

100%

10 - 13 let 14 - 16 let 17 - 19 let 20 - 25 let

več kot 5 ur

od 4 do vključno 5 ur

od 3 do vključno 4 ure

od 2 do vključno 3 ure

od 1 do vključno 2 uri

do vključno 1 uro

MOBILNI TELEFONI

• mladostniki v povprečju porabijo več časa za pogovore in ostale aktivnosti (igre, SMS, WAP...) na

mobilnem telefonu od starejših v tipičnem delovnem dnevu:• mladostniki do 25 let (pogovori 32 minut, ostale aktivnosti 35 minut)• starejši od 25 let (pogovori 25 minut, ostale aktivnosti 12 minut)

Čas porabljen za POGOVORE po mobilnem telefonu v tipičnem delovnem dnevu

72,0%

20,0% 18,8%

5,6%

16,0%

3,3%

18,8%

18,5%

23,3%

21,9%

7,4%

16,7%3,1%

16,7%

4,0%

20,0%9,4%

25,9%

13,3%

12,5%14,8%

8,0% 3,3%15,6% 11,1%

0%

20%

40%

60%

80%

100%

10 - 13 let 14 - 16 let 17 - 19 let 20 - 25 let

več kot 1 ura

30 - 60 min

20 - 30 min

15 - 20 min

10 - 15 min

5 - 10 min

do vključno 5 min

n=141, RIS IKT 2005

MOBILNI TELEFONI

Čas porabljen za ostale aktivnosti (SMS, igre, WAP...) po mobilnem telefonu v delovnem dnevu

20,0% 24,1%13,3%

23,4%

20,0%20,7%

3,3%

25,5%

15,0% 6,9%

10,0%

12,8%5,0%6,9%

10,0%

4,3%

25,0% 24,1%

36,7%

12,8%

15,0%

6,9%20,0%

19,1%

10,3% 6,7% 2,1%

0%

20%

40%

60%

80%

100%

10 - 13 let 14 - 16 let 17 - 19 let 20 - 25 let

več kot 1 ura

30 - 60 min

20 - 30 min

15 - 20 min

10 - 15 min

5 - 10 min

do vključno 5 min

n=126, RIS IKT 2005

MOBILNI TELEFONI

• strinjanje glede zasvojenosti z mobilnim telefonom z naraščanjem starosti pada

Strinjanje s trditvijo "zaradi uporabe mobilnega telefona v zasebne namene sem včasih z njim kar malce zasvojen" glede na starostne kategorije

39,1%29,5%

44,4%50,0%

68,4% 69,7%

86,4% 82,1%

17,4%

15,9%

18,5%12,0%

9,2%15,6%

1,5% 10,7%

6,5% 31,8%

20,4% 18,5%

12,2%6,4% 4,5%

3,6%

21,7%

9,1%5,6% 8,7%

4,1% 3,7% 6,1%3,6%

15,2% 13,6% 11,1% 10,9%6,1% 4,6% 1,5%

0%

20%

40%

60%

80%

100%

10-15 let 16-19 let 20-25 let 26-35 let 36-45 let 46-55 let 56-65 let 66-75 let

zelo drži

drži

niti-niti

ne drži

sploh ne drži

n=537, RIS IKT 2005

IGRE NA OSEBNEM RAČUNALNIKU

n=146, RIS IKT 2005

• igre na osebnem računalniku najpogosteje igrajo mladi do 16 let

Igranje iger na osebnem računalniku med mladimi

17,9% 19,4%12,1%

38,9%10,7%

16,1%21,2%

24,1%

7,1%

12,1%

13,0%

35,7%

22,6%

21,2%

14,8%28,6%

41,9%33,3%

9,3%

0%

20%

40%

60%

80%

100%

10 - 13 let 14 - 16 let 17 - 19 let 20 - 25 let

dnevno

tedensko

mesečno

občasno

nikoli

IGRE NA MOBILNEM TELEFONU

n=306, RIS IKT 2005

• med mladimi nekoliko bolj priljubljene igre na osebnem računalniku kot na mobilnem telefonu

Igranje iger na mobilnem telefonu med mladimi

11,1% 13,2% 14,5%

35,1%20,0%

23,5%

35,5%

45,0%

11,1%8,8%

17,7%

6,9%

31,1%32,4%

17,7%

9,2%26,7%

22,1%14,5%

3,8%

0%

20%

40%

60%

80%

100%

10 - 13 let 14 - 16 let 17 - 19 let 20 - 25 let

dnevno

tedensko

mesečno

občasno

nikoli

RAČUNALNIŠKE in MOBILNE IGRE

Pogostost igranja iger na osebnem računalniku in mobilnem telefonu glede na starost

1

2

3

4

5

10-15 let 16-19 let 20-25 let 26-35 let 36-45 let 46-55 let 56-65 let 66-75 let

po

vpre

čje

igre na osebnemračunalniku

igre na mobilnemtelefonu

RIS IKT 2005

Igre na osebnem računalniku n=640

Igre na mobilnem telefonu n=1086

• igre zanimive predvsem za mlade do 19 let (mesečno in tedensko igranje iger na osebnem

računalniku in mobilnem telefonu)

RAČUNALNIK in INTERNET

Pogostost uporabe računalnika in interneta v zadnjih treh mesecih

72,1%

57,4%

20,8%

30,2%

5,1%10,3%

2,0% 2,1%

0%

20%

40%

60%

80%

100%

Pogostost uporabe računalnika v zadnjihtreh mesecih

Pogostost uporabe interneta v zadnjih trehmesecih

manj kot enkrat na mesec

vsaj enkrat na mesec

vsaj enkrat na teden

vsak dan ali skoraj vsak

SURS vprašalnik 2005

računalnik n=850

internet n=759

• pogosta oz. dnevna uporaba računalnika in interneta

RAČUNALNIK

• največ anketirancev računalnik uporablja do 2 uri dnevno (49,1%)

Število ur v delovnem dnevu za računalnikom (vse starostne kategorije skupaj)

24,8% 24,3%

11,1%

8,7%

6,2%4,9%

2,6%

9,7%

2,1%

4,1%

1,5%

0%

10%

20%

30%

do

vključno

1 uro

1 - 2 uri 2 - 3 ure 3 - 4 ure 4 - 5 ure 5 - 6 ur 6 - 7 ur 7 - 8 ur 8 - 9 ur 9 - 10 ur več kot

10 ur

n=610, RIS IKT 2005

RAČUNALNIK in MLADI

Število ur za računalnikom v tipičnem delovnem dnevu med mladimi

48,1%

22,0%28,0% 23,7%

40,7%

26,0%

46,0%

35,5%

7,4%

24,0%

12,0%

9,7%

3,7%

16,0%

6,0%

6,5%

8,0% 4,0%

6,5%

4,0% 4,0%

18,3%

0%

20%

40%

60%

80%

100%

10 - 13 let 14 - 16 let 17 - 19 let 20 - 25 let

5 in več ur

4 - 5 ure

3 - 4 ure

2 - 3 ure

1 - 2 uri

do vključno 1 uro

n=220, RIS IKT 2005

• mladi do 25 let povprečno pred osebnimi računalniki preživijo 2 uri in 48 minut dnevno, starejši

(nad 25 let) pa kar 4 ure in 12 minut dnevno

INTERNET

• največ anketirancev uporablja internet do 1 ure dnevno (56,2%)

n=436, RIS IKT 2005

Število ur v delovnem dnevu na internetu (vse starostne kategorije skupaj)

56,2%

19,5%

9,6%

4,4%2,5% 1,8% 0,7%

3,7%1,6%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

do vključno

1 uro

1 - 2 uri 2 - 3 ure 3 - 4 ure 4 - 5 ure 5 - 6 ur 6 - 7 ur 7 - 8 ur 8 - 9 ur

INTERNET in MLADI

n=149, RIS IKT 2005

Število ur na internetu v tipičnem delovnem dnevu med mladimi

75,0%

56,8%48,4%

58,0%

25,0%

18,9% 32,3%20,3%

10,8%9,7% 11,6%

13,5% 9,7% 10,1%

0%

20%

40%

60%

80%

100%

10 - 13 let 14 - 16 let 17 - 19 let 20 - 25 let

3 ure in več

2 - 3 ure

1 - 2 uri

do vključno 1 uro

• mladi do 25 let povprečno na internetu preživijo 1 uro in 13 minut dnevno, starejši (nad 25 let) pa

kar 2 uri in 7 minut

Televizija, osebni računalnik, internet in mobilni telefon

Povprečni čas v minutah porabljen DNEVNO za televizijo, mobilni telefon, osebni računalnik in internet (vse starostne skupine skupaj)

147

27

23

222

119

0

50

100

150

200

250

televizija

pogovori po mobilnem telefonu

ostale storitve po mobilnem telefonuosebni računalnik

internet

Televizija, osebni računalnik, internet, mobilni telefon in mladi

Povprečni čas v minutah porabljen DNEVNO za televizijo, mobilni telefon, osebni računalnik in internet med mladimi

0

50

100

150

200

250

televizija

pogovori po mobilnem telefonu

ostale storitve po mobilnem telefonuosebni računalnik

internet

10-13 let

14-16 let

17-19 let

20-25 let

ŠE NEKAJ PODATKOV – RIS 2006

Telefonska anketa RIS 2006.

Velikost vzorca n=600 uporabnikov interneta.

Standardno RIS vprašanje od leta 1996:

“Ali poznate ...”

ZASVOJENOST IN ZLORABE NA INTERNETU

n=330, RIS September 2006

66%

61%

44%

41%

27%

28%

29%

49%

53%

54%

6%

9%

7%

6%

20%

0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100%

Izgubljanje prijateljevzaradi pretirane uporabe

interneta.

Posojanje gesel zadostop do interneta.

Vdor v tuja gesla zadostop do interneta.

Obsedenost s pornografijona internetu.

Zasvojenost z internetom.

ne poznam sem že slišal(a) poznam primere

TRENDI 1996-2006: DELEŽi MED UPORABNIKI

RIS – september 2006, n=330; RIS – december 2004, n=291;

RIS – junij 2002, n=234; RIS – september 2000; RIS – april 1998; RIS – april 1996

TRENDI 1996-2006: ABSOLUTNO ŠTEVILO

RIS – september 2006, n=330; RIS – december 2004, n=291;

RIS – junij 2002, n=234; RIS – september 2000; RIS – april 1998; RIS – april 1996

KAJ NAM POVEDO VSE TE ŠTEVILKE?

• Obseg medijske in tehnološke potrošnje je zelo velik• Zato je lahko potencialne navezanosti in odvisnosti izjemno veliko• Vprašanje seveda je, kdaj navezanosti in odvisnosti preide v zasvojenost• Posredni kazalci (“poznam primere”) pa nakazujejo, da tega ni malo• Zelo verjetno pa je, da Slovenija v tem pogledu posebej ne izstopa.• Kaj storiti?

PROJEKT VARNE RABE INTERNETA: http://safe.si

PODROBNOSTI

Prezentacija in podrobnosti na:

http://ris.org