Embed Size (px)
Citation preview
FAKULTETA ZA DRŽAVNE IN EVROPSKE ŠTUDIJE
ZAVOD - USTANOVITEV IN DELOVANJE
NEVLADNE ORGANIZACIJE
Diplomsko delo
Vesna Čoh
Kranj, 2014
FAKULTETA ZA DRŽAVNE IN EVROPSKE ŠTUDIJE
ZAVOD - USTANOVITEV IN DELOVANJE
NEVLADNE ORGANIZACIJE
DIPLOMSKO DELO
Kandidat/ka: Vesna Čoh
vpisna številka: 80010047
Univerzitetni študijski program I. stopnje Javna uprava
Mentor: prof. dr. Arne Mavčič
Kranj, 2014
ii
POVZETEK
V zasebnem in poslovnem življenju je zelo pomembno sodelovanje in povezovanje, kar
je tudi ključnega pomena za razvoj nevladnih organizacij. Uspeh ali pa neuspeh pa je
predvsem odvisen od kakovosti teh odnosov. Za današnjo družbo je zelo pomemben
neprofitni sektor, saj je usmerjen v dobrine, ki jih v današnjem času ljudje najbolj
potrebujemo – zdravje, izobrazba, varnost, pomoč ljudem v njihovih stiskah. Njihovo
delovanje pripomore k boljšemu življenju posameznika, hkrati pa tudi k boljši družbi kot
celoti. Vemo pa, da nam teh dobrin ne morejo nuditi organizacije, ki so profitno
usmerjene. Neprofitni sektor postaja v sodobnem svetu vse bolj pomemben. Na
podlagi vedno večjega števila delujočih neprofitnih organizacij lahko zaključimo, da se
tudi v Sloveniji povečuje njihov pomen. Poleg pridobitnih organizacij in državnega
sektorja obstaja še tretji sektor gospodarstva, kamor se uvrščajo nepridobitne
organizacije. Namen teh organizacij je delovanje za splošno družbeno korist, kjer
poskušajo zadovoljiti predvsem tiste potrebe družb, ki jih pridobitne organizacije in
država ne zmorejo. Od pridobitnih organizacij se razlikujejo predvsem v tem, da
presežka prihodkov nad odhodki ne smejo izplačevati lastnikom ali svojim
udeležencem. V diplomski nalogi želim prikazati nevladne organizacije, ustanovitev,
delovanje, financiranje in obdavčitev zavoda. Menim, da so nevladne organizacije vse
bolj pomembne, saj dosegajo pomembne učinke pri premagovanju tegob, ki so
posledica hitrega življenja na vseh področjih.
Ključne besede:
nevladne organizacije, ustanovitev zavoda, dejavnosti zavoda, financiranje, obdavčitev.
iii
ABSTRACT
Cooperation and integration are very important in people’s private and business lives
as well as for the development of nongovernmental organizations. The success or
failure depends mostly on the quality of these relations. The non-profit sector is very
important for the today’s society, since it is directed toward our vital goods such as
health, education, safety, help for those in need etc. Their presence contributes to a
better life of an individual and a better society as a whole. However, we are aware of
the fact that profit-orientated organizations cannot provide us with such goods. The
non-profit sector is becoming more and more important in the modern world. Based on
the growing number of active non-profit organizations we can conclude that their
importance is rising. In addition to the for-profit organizations and the state sector,
there is also a third sector of social economy, which includes non-profit organizations.
The purpose of these organizations is community service, where they are trying to fulfill
especially those social needs which for-profit organizations and the state aren’t able to.
The main difference between profit and non-profit organizations is that the non-profit
ones mustn’t pay out the surplus of income to the owners or their participants. This
diploma paper deals with the presentation of nongovernmental organizations,
establishment, performance, financing and taxation of the institution. I believe that
nongovernmental organizations are more and more important, as they achieve
important results while overcoming difficulties, connected with fast paced life in all
areas.
Key words:
Nongovernmental organization, establishment of the institution, institution’s activities,
financing, taxation.
iv
KAZALO
1 UVOD ........................................................................................................................ 1
1.1 TEMA IN OBSEG DIPLOMSKEGA DELA ...................................................... 1
1.2 NAMEN IN CILJ DIPLOMSKE NALOGE........................................................ 1
1.3 DELOVNA HIPOTEZA ................................................................................... 1
2 ZGODOVINA NEVLADNIH ORGANIZACIJ ............................................................... 3
2.1 OBDOBJE DO DRUGE SVETOVNE VOJNE ................................................ 3
2.2 OBDOBJE OD DRUGE SVETOVNE VOJNE DO 80-IH LET 20. STOLETJA 6
2.3 OBDOBJE PO 80-IH LETIH 20. STOLETJA .................................................. 9
3 NEVLADNE ORGANIZACIJE .................................................................................. 12
3.1 ZNAČILNOSTI NEVLADNIH ORGANIZACIJ ............................................... 14
3.2 FUNKCIJE NEVLADNIH ORGANIZACIJA ................................................... 15
3.2.1 Ekonomska funkcija nevladnih organizacij ......................................... 15
3.2.2 Politična funkcija nevladnih organizacij .............................................. 16
3.2.3 Socialna funkcija nevladnih organizacij .............................................. 16
3.3 KLASIFIKACIJA NEVLADNIH ORGANIZACIJ ............................................. 17
3.4 TIPOLOGIJA NEVLADNIH ORGANIZACIJ .................................................. 18
4 PREDNOSTI IN SLABOSTI NEVLADNIH ORGANIZACIJ ....................................... 21
4.1 PREDNOSTI NEVLADNIH ORGANIZACIJ .................................................. 21
4.2 SLABOSTI NEVLADNIH ORGANIZACIJ ..................................................... 21
5 NEVLADNE ORGANIZACIJE V SLOVENIJI ............................................................ 23
5.1 DRUŠTVA ................................................................................................... 23
5.2 FUNDACIJE ................................................................................................ 24
5.3 ZASEBNI ZAVODI ....................................................................................... 24
5.4 DRUŽBE Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO .............................................. 24
5.5 ZADRUGE ................................................................................................... 24
5.6 CERKVENE ORGANIZACIJE ...................................................................... 24
6 FINANCIRANJE NEVLADNIH ORGANIZACIJ ......................................................... 26
6.1 MODELI FINANCIRANJA ............................................................................ 26
6.2 VIRI FINANCIRANJA ................................................................................... 27
6.3 FINANCIRANJE EU ..................................................................................... 27
7 ZAKONODAJA NEVLADNIH ORGANIZACIJ V SLOVENIJI .................................... 30
7.1 Ustavna podlaga za delovanje nevladnih organizacij ................................... 30
7.1.1 Ustava republike Slovenije ................................................................. 31
7.1.2 Ustava republike Italije ....................................................................... 31
7.1.3 Ustava republike Madžarske .............................................................. 31
8 CNVOS .................................................................................................................... 33
9 ZAVOD – NEVLADNA ORGANIZACIJA .................................................................. 34
9.1 ZNAČILNOSTI JAVNIH IN ZASEBNIH ZAVODOV ...................................... 37
9.2 ZAKONSKA PODLAGA ZA DELOVANJE ZAVODA .................................... 38
9.3 FINANCIRANJE ZAVODA ........................................................................... 39
9.4 OBDAVČITEV ZAVODA .............................................................................. 41
v
10 ZAVOD, KOT AKTER PRED USTAVNIM SODIŠČEM RS PRIMERA
(UP-308/00 IN U-I-414/98) ................................................................................... 46
10.1 Up-308/00 .................................................................................................. 46
10.2 U-I-414/98 .................................................................................................. 48
11 PRIMER ZAVODA PIP........................................................................................... 49
11.1 NAMEN IN DELOVANJE ZAVODA ............................................................ 49
11.2 ORGANI ZAVODA ..................................................................................... 50
11.3 DEJAVNOSTI ZAVODA PIP ...................................................................... 51
11.3.1 Pravno svetovanje............................................................................ 51
11.3.2 Informiranje – splošno ...................................................................... 51
11.3.3 Brezplačna pravna pomoč ................................................................ 51
11.3.4 Stičišče NVO Podravja ..................................................................... 52
11.3.5 Europe direct .................................................................................... 52
11.3.6 Alternativno reševanje sporov .......................................................... 53
11.3.7 Programi za mlade ........................................................................... 53
11.4 PRENEHANJE ZAVODA ........................................................................... 54
11.5 VIRI FINANCIRANJA ................................................................................. 54
12 SKLEP ................................................................................................................... 56
SEZNAM LITERATURE IN VIROV ............................................................................. 60
SAMOSTOJNE PUBLIKACIJE .......................................................................... 60
SPLETNE PUBLIKACIJE IN INTERNETNI VIRI ................................................ 61
ODLOČBE USTAVNEGA SODIŠČA ................................................................. 63
PRAVNI VIRI ..................................................................................................... 63
SEZNAM TABEL ........................................................................................................ 64
SEZNAM SLIK ............................................................................................................ 64
SEZNAM KRATIC ....................................................................................................... 65
IZJAVA O AVTORSTVU IN NAVEDBA LEKTORJA.................................................... 66
1
1 UVOD
1.1 TEMA IN OBSEG DIPLOMSKEGA DELA
V diplomski nalogi sem se osredotočila na nevladne organizacije, ki so v današnjem
času pomemben del družbe in hkrati tudi nuja za obstoj pravne države in demokracije.
Zagotavljajo možnost združevanja in svobodo izražanja, kar pa predstavlja
konkurenčnost državnemu oziroma širšemu javnemu sektorju v zvezi z izvajanjem
določenih nalog. Praviloma delujejo v širšem javnem interesu. V družbi je njihov pomen
vse večji zaradi njihovega cilja, posebno pozornost pa jim posveča tudi Evropska unija.
Žal pa moramo priznati, da je delo nevladnih organizacij širši javnosti neznano, kar
posledično pomeni, da njihovo delo premalo spoštujemo. Lahko pa opazimo napredek
v vladnem in nevladnem sektorju.
V svoji diplomski nalogi bom predstavila zavod kot nevladno organizacijo. Zavodi
namreč delujejo na različnih področjih in s tem prispevajo k boljšem življenju.
1.2 NAMEN IN CILJ DIPLOMSKE NALOGE
V diplomski nalogi želim predstaviti nevladne organizacije in zavod kot nevladno
organizacijo.
Predstaviti želim pojme nevladnih organizacij, način ustanovitve in delovanje zavodov,
pomen in vlogo zavoda za družbo in posameznika. Preučila bom, katera zakonodaja
predpisuje njihovo delovanje, kako pridobivajo finančna sredstva za svoje delovanje in
njihovo obdavčitev. Prav tako bom tudi vključila primer sodne prakse.
1.3 DELOVNA HIPOTEZA
Na podlagi zbranih podatkov o nevladnih organizacijah v Sloveniji bom poskušala
potrditi oziroma zavrniti naslednje hipoteze:
- da so danes nevladne organizacije vse bolj pomemben element združevanja
ljudi;
- da gre za samostojne organizacije, ki jih ni ustanovila država, temveč so jih
ustanovile skupine fizičnih ali pravnih oseb s podobnimi interesi in potrebami, z
namenom doseganja nekega skupnega cilja, ki ni profit, temveč delovanje v
splošnem družbenem interesu;
- da ga v primeru, ko do dobička pride, organizacija porabi za uresničitev
svojega poslanstva;
2
- da organizacije predstavljajo oblike organiziranja, kjer se lahko državljani
združujejo in kot del civilne družbe nastopajo neodvisno od države;
da se nevladne organizacije večinoma financirajo s članarino (pristopnina
članov), z darili in volili (sredstva v materialni obliki, ki jih darovalec podari), s
prispevki donatorjev in sponzorjev (denarna ali nedenarna oblika – objekti,
predmeti, pravice …), z javnimi sredstvi (od države ali lokalne skupnosti), z
opravljanjem dejavnosti društva (s prodajo storitev, blaga in proizvodov) in z
drugimi viri (mednarodni viri);
- da je pravica do zbiranja in združevanja ena izmed temeljnih človekovih pravic,
ki so utemeljene že v Ustavi.
3
2 ZGODOVINA NEVLADNIH ORGANIZACIJ
Razvoj in vloga nevladnih organizacij sta v slovenskem zgodovinopisju razmeroma
slabo raziskana. O ustanavljanju in delovanju posameznih nevladnih organizacij so na
voljo le monografske študije. Kljub temu ima slovenska družba obsežno in dolgo
tradicijo interesnega združevanja in samoorganiziranja ljudi. Ta tradicija se je prekinila
po drugi svetovni vojni, ko je prišla na oblast komunistična partija, oziroma tako so
zasebno neprofitne-volonterske organizacije prišle pod državni nadzor. Po letu 1989 so
se zaradi sprememb političnega sistema ponovno odprle možnosti za avtonomnejši
razvoj teh organizacij (Kolarič…et al., 2002, str. 81).
2.1 OBDOBJE DO DRUGE SVETOVNE VOJNE
Določene zametke zasebnih neprofitno-prostovoljnih organizacij na Slovenskem
zasledimo v generacijskih, namenskih in prijateljskih zvezah ter v združbah
staroslovanskih rodovno-plemenskih skupnosti1 (fantovske in dekliške združbe, moške
zveze, bratovščine idr.). Samo združevanje ljudi po skupinah je še starejše, toliko kot
človeška družba. Prve zametke zasebne neprofitno-prostovoljne organizacije je treba
iskati šele v zgodnjih meščanskih oblikah združevanja ljudi v srednjeveških mestih in
zunaj njih v 13. in 14. stoletju. To so bile obrtniške bratovščine oziroma cehi, mestne
obrambne organizacije, verske dobrodelne organizacije ob cerkvah ipd. Predstavljale
so prve formalno organizirane oblike interesnega združevanja in medsebojne pomoči
med ljudmi (Kolarič…et al., 2002, str. 80).
Pri avtonomnem interesnem združevanju in samoorganiziranju ljudi v društvih in drugih
oblikah zasebnih neprofitno-prostovoljnih organizacijah, tako na Slovenskem kot tudi
drugod po Evropi, je pomembno prelomnico predstavljala buržoazna revolucija leta
1848. Prinesla je svobodo združevanja kot klasično ustavno pravico in pravne norme,
ki so urejale ustanavljanje in delovanje društev in drugih oblik interesnega združevanja
ljudi. Marčna revolucija leta 1848 je pomenila preobrat in nastanek prvih slovenskih
društev. Vodilni razredi v Sloveniji (plemstvo, duhovščina, buržoazija) so bili predvsem
nemški, slovensko pa je bilo kmečko prebivalstvo in kasneje delavski razred. Šele
kasnejša industrializacija je povzročila spremembe. Razvili so se maloštevilni slovenski
izobraženci, nižja duhovščina in posvetna inteligenca. V tem obdobju (sredi 19.
stoletja) je politično in kulturno delovanje Slovencev potekalo predvsem v čitalnicah.
Središče kulturnega in družabnega življenja slovenskega srednjega in višjega sloja so
bile čitalnice. Iz njih so pozneje nastala številna društva, ki so imela pomembno vlogo v
političnem in kulturnem življenju Slovencev (Kolarič…et al., 2002, str. 81-87).
1 Pod izraz »skupnost« se običajno uvrščajo razne oblike (so)bivanja in druženja ljudi, kot so
družina in sorodstvo, sosedstvo, skupine vrstnikov in prijateljev ipd.
4
Pomembno vlogo v 60. in 70. letih 19. stoletja so imeli tudi tabori, ki so bili oblika
množičnega zborovanja na prostem, narodnoobrambna in slovenska poklicna
združenja, ki so pomembno vplivala na laično izobraženstvo. V tem obdobju je imela
katoliška cerkev pomembno vlogo pri razvoju neprofitno-prostovoljnih organizacij na
Slovenskem. Bila je religiozna in tudi socialna institucija, ki je razvila dobrodelno
dejavnost za reveže in postopoma ustanavljala tudi prve ubožne ustanove. S svojim
delovanjem se je razširila na kulturo, zdravstvo in izobraževanje in tako razvila vrsto
zasebnih in društvenih organizacij, kar je pripomoglo, da je k svojemu delu pritegnila
velik del laičnih prostovoljcev. NVO so konec 19. stoletja imele tudi ekonomsko
funkcijo, saj se je takrat začelo razvijati zadružništvo, ki je bilo množično socialno
gibanje in pomemben obrambni mehanizem kmetov, delavcev in obrtnikov pred
rastočim kapitalizmom. Na zadružnih temeljih je bilo organiziranje posojilnice in
hranilnice, pozneje pa tudi kmečke proizvodne zadruge, ki je med kmeti sprožila široko
dejavnost samopomoči. Pomembno vlogo je imelo tudi delavsko zadružništvo,
predvsem konzumne zadruge, ki so pomagale članom v gmotni stiski in jih zavarovale
pred izkoriščanjem kapitalistov (Kolarič…et al., 2002, str. 82).
Politične stranke in delavsko gibanje so bile po letu 1891 pomemben dejavnik za razvoj
neprofitno-prostovoljnih organizacij. To velja za meščanske kot delavske stranke, ki so
razvile tudi številne vzporedne organizacijske oblike, in sicer mladinske, ženske,
športne, prosvetne in kulturno-umetniške organizacije ter organizacije samopomoči in
vzajemne pomoči. Imele so velik vpliv na idejno, kulturno, izobraževalno, športno,
socialno in politično delovanje ljudi in s tem na njihove politične opredelitve (Kolarič…et
al., 2002, str. 82).
Za pomembno vlogo so zaslužena tudi društva. Leta 1870 so se zraven sokolskih
začela ustanavljati tudi gasilska društva, ki so bila posebna oblika organizirane pomoči
v lokalnih skupnostih. Društva so imela do leta 1918 pomembno vlogo v narodnem
boju, zato so jim oblasti stalno nasprotovale. V mestih in na podeželju so se razvijala
tudi druga društva, ki so vključevala veliko število ljudi, med njimi gasilska , dramatična,
kulturno prosvetna, pevska, godbena idr. Društva so bila tista, ki so krepila in utrjevala
narodno in razredno zavest ter dvigala splošno kulturno raven prebivalstva. Čitalnice
so bile središča teh dejavnosti. Hkrati pa so se v tem obdobju začeli ustanavljati
narodni domovi, v katerih so imela društva svoj sedež.
V okviru stanovskih organizacij predstavljajo posebno poglavje delavske strokovne
organizacije oziroma sindikati. Delavsko sindikalno gibanje se je v začetku svojega
razvoja omejevalo na posredovanje pri mezdah in izboljševanje delovnih in življenjskih
razmer delavcev v posameznih obratih, le ob stavkah je širše posegalo v urejanje
delovnih razmerij. Želeli so vplivati na izboljšanje delovnih in življenjskih razmer
delavcev ter širiti svoj vpliv in ideje na delavce.
Društveno življenje je bilo pred drugo svetovno vojno na Slovenskem zelo živahno in
pestro. Leta 1869 (po sprejetju društvenega zakona) je bilo na Slovenskem
ustanovljenih 58 društev. Število društev se je kasneje še povečalo, leta 1922 jih je bilo
5
3317, leta 1932 kar 5626, leta 1938 pa že 8211. Iz tega lahko razberemo, da se je ta
dejavnost na Slovenskem hitro razvijala (Kolarič…et al., 2002, str. 95 - 97).
Tabela 1: Skupno število subjektov po skupinah in njihovi deleži
Vir: Spominski Zbornik Slovenije, 1939, 202 - citirano v Kolarič et al., 2002, str. 97.
6
2.2 OBDOBJE OD DRUGE SVETOVNE VOJNE DO 80-IH LET 20.
STOLETJA
V obdobju po drugi svetovni vojni, v času socializma, ko je takratna oblast popolnoma
prevzela nadzor in oblikovala javni interes, so bile prostovoljne, neprofitne organizacije
potisnjene na družbeni rob zakonitosti delovanja. Za to obdobje je značilno pretrganje
vseh vez s preteklostjo in tradicijo, kar je pomenilo zaton delovanja nevladnih
organizacij. Del neprofitno-prostovoljnih organizacij oziroma društev je zaradi
sodelovanja v osvobodilni fronti s svojim delom lahko nadaljeval, čeprav na novih
pravnih podlagah, ki so predpisovale bolj ali manj samo eno vrsto organizacije. Velik
del teh organizacij je bil nacionaliziran in vključen v javni sektor ali celo prepovedan;
delovanje cerkve je bilo omejeno na verske zadeve, mnoge njene organizacije so bile
nacionalizirane (Kolarič…et al., 2002, str. 100–101).
V tistem času je delovanje takšnih organizacij pomenilo nevarnost političnih oblasti in je
bilo največkrat organizirano na lokalni ravni v stanovske namene. To so bila kulturno-
umetniška društva, gasilska, planinska športna, rekreativna društva idr. Za ta društva je
bilo značilno, da so bila v veliki meri odvisna od prispevkov svojih članov in le redka
med njimi so imela profesionalno strukturo. (Kolarič…et al., 2002, str. 100– 101).
Delovanje cerkve je bilo prepovedano oziroma je bilo omejeno le na verske zadeve.
Velik del njenih dobrodelnih organizacij so nacionalizirali in vključevali v javni sektor.
Pod nadzorom države so bile delavske sindikalne organizacije in politično delovanje je
bilo prepovedano. Dobrodelne in humanitarne organizacije, ki so pred drugo svetovno
vojno delovale zunaj okvira cerkve, formalno niso bile prepovedane, vendar je država
neposredno podpirala le eno humanitarno organizacijo in sicer organizacijo Rdečega
križa. Država je sicer na podoben način podpirala tudi Zvezo prijateljev mladine, ki je
na ravni občine podpirala programe za otroke in družino. Novoustanovljena društva so
bila ustanovljena na pobudo države, vnesena v javno mrežo in tudi v celoti financirana
s strani države. Pod nadzorom države je bilo tudi njihovo delovanje in imenovanje
vodstvenih funkcij. Organizacijska struktura je bila podobna strukturi političnega
sistema, komunikacija med njimi in državo pa je bila enosmerna od zgoraj navzdol
(Kolarič…et al., 2002, str. 101).
Invalidske organizacije so imele poseben položaj. Predstavljale so zametke pravih
avtonomnih, zasebnih, neprofitno-prostovoljnih organizacij. Na njihovo ustanavljanje so
vplivali neposredno zainteresirani oziroma uporabniki. V svojih vrstah so poleg samih
prizadetih posameznikov, združevali tudi podporne člane, občane in razne
strokovnjake, ki so preko njih uveljavljali sodobnejša in naprednejša spoznanja. V veliki
meri so bile financirane od države, vendar ne direktno, temveč posredno, preko
državne loterije. Invalidske organizacije so si poleg tega vira zagotavljale sredstva tudi
direktno iz državnega proračuna in lastne dejavnosti, medtem ko so bile članarine le
simbolične. V Sloveniji se je skupno število društev v tem obdobju zmanjšalo in je bilo
manjše kot v obdobju med obema vojnama. Največ društev je bilo na podeželju saj so
v urbanih območjih potrebe v zadostni meri zadovoljili javni servisi. Na lokalni ravni je
7
bilo veliko društev na področju športa in rekreacije, kulture, strokovnega usposabljanja
in drugih dejavnosti. Najštevilčnejša so bila društva na lokalni ravni s področja športa,
kulture, strokovnega usposabljanja in hobi dejavnosti (prikaz tabela 2). Za ta društva je
bila značilna nizka udeležba in množično članstvo sistema. Komunikacija med njimi in
državo pa je bila enosmerna od zgoraj navzdol (Kolarič…et al., 2002, str. 102).
Tabela 2: Število registriranih društev v Sloveniji leta 1965
Vir: Register društev RSNZ in statistika RK SZDL - citirano v Kolarič et. al., 2002, str.
103.
V Jugoslaviji se je že v 50. letih začel proces decentralizacije političnega sistema, in
sicer najprej v smeri prenašanja odgovornosti za posamezna področja družbenega
življenja z državne na republiško raven. V 70. letih pa se je začel uveljavljati in
8
udejanjati samoupravni socializem. Leta 1974 je bil z ustavo prenesen velik del
odgovornosti za zagotavljanje javnih dobrih in storitev na občinsko raven. Leta 1974 je
bil sprejet tudi Zakon o društvih. Ta zakon je močno spodbudil ustanavljanje in
delovanje interesno usmerjenih organizacij, kateri pobudniki so bili državljani in ne
država. Nastalo je mnogo kulturnih in športnih društev ter društev za samopomoč. Prav
tako je naraslo število popolnoma interesno usmerjenih organizacij na drugih področjih,
npr. društva ozdravljenih alkoholikov, upokojencev, lovcev, ribičev, čebelarjev itd.
Državljani so z zakonom pridobili dokaj široke možnosti za ustanavljanje društev in
postavili Socialistično zvezo delovnega ljudstva (SZDL) za krovno organizacijo, ki je
usklajevala interese posameznikov in skupin. Vendar poskus vključevanja ni uspel, saj
je SZDL ostala organizacija organov politične oblasti, ki je na tem področju v veliki meri
ohranila državnopartijski monopolizem. Zakon je kljub temu povzročil pospešeno rast in
ustanavljanje društev, ki so se v svoji organizacijski strukturi drugače razvijala. Tedaj
so bila bistveno manjša, njihova profesionalna struktura je bila majhna oziroma jo je
sestavljal eden ali dva profesionalca, ki sta koordinirala in vodila delo. Le manjše
število prostovoljcev je dejavnost opravljalo neposredno, posledično zaradi tega, ker
država novoustanovljenih društev ni finančno podprla. (Kolarič…et al., 2002, str. 104).
V tistem obdobju so se začela razvijati tudi strokovna oziroma poklicna združenja in
društva na področju izobraževanja in raziskovanja. Z nova zakonodajo se je ponudilo
samostojno zasebno delo na področju kulture in združevanje samostojnih kulturnih
delavcev v trajne delovne skupnosti. Predstavljale so prvo obliko zasebno
civilnopravnih oseb na področju zagotavljanja javnih dobrin in storitev z neprofitnim
statusom ter imele so vse ugodnosti, kot so davčne olajšave, ugodnejše socialno
zavarovanje idr. Prostovoljci, ki so se vključevali v izvajanje programov javnih
zavodov, zlasti na področju socialnega varstva, so imeli za to obdobje pomembno
vlogo.
V tem obdobju so imeli pomembno vlogo prostovoljci, ki so se vključevali v izvajanje
programov javnih zavodov, zlasti na področju socialnega varstva.
9
Tabela 3: Število registriranih društev v Sloveniji v obdobju 1975–1980
Vir: Register društev RSNZ in statistika RK SZDL - citirano v: Kolarič et al., 2002, str.
108.
2.3 OBDOBJE PO 80-IH LETIH 20. STOLETJA
Za razliko od drugih postsocialističnih držav, za katere je obdobje po letu 1989
označeno ne le kot obdobje tranzicij oziroma prehoda v novi družbenopolitični in
10
ekonomski sistem, temveč tudi kot obdobje velike rasti nepridobitnega sektorja, tega ne
moremo reči za Slovenijo. Eden izmed razlogov je, da se je ta razvoj v Sloveniji pričel
že približno petnajst let prej. Značilno za Slovenijo pa je, da se je »civilna družba«2
pričela razvijati kot alternativa in ne kot opozicija uradni politični strukturi.
Punk predstavlja prvo takšno novo družbeno gibanje na Slovenskem konec 70-ih let.
Zaradi neuspeha represivnih ukrepov države nad njim se je posledično odprl prostor še
številnim drugim avtonomnim družbenim gibanjem, kot so mirovna, ekološka,
feministična, duhovna, antipsihiatrična in različna subkulturna gibanja, gibanja za
človekove pravice, za socializacijo istospolno usmerjenih idr. Nova družbena gibanja
so sredi 80. let oblikovala tudi alternativno medijsko mrežo (Radio Študent, Mladina,
idr.), ki je uspela spodbuditi javno razpravo in s tem doseči vpliv na širšo javnost.
V svojih začetkih nova družbena gibanja niso imela možnosti za legalizacijo in
registracijo. Zaradi tega so večkrat postala kolektivni član mladinske politične
organizacije, pri čemer jim je bila zagotovljena relativno visoka stopnja avtonomnosti.
Višek razvoja je bil dosežen v letih 1986 in 1987. Konec 80. let je prišlo do upada
avtonomnega delovanja novih družbenih gibanj oziroma do njihovega premika od
neodvisnih k politično odvisnim aktivnostim, saj so v ospredje svojega delovanja začeli
postavljati politično aktivnost.
Po letu 1988 se je začel proces diferenciacije znotraj civilne družbe in formiranje prvih
političnih strank, zaradi česar se je velik del glavnih protagonistov integriral v
strankarski in kasneje državni aparat. Ob nastajanju nove države se je pozornost
preusmerila v izgradnjo državnosti, posledično pa je bila civilna družba postavljena na
stranski tir. Šele deset let po osamosvojitvi počasi dobivajo priložnost za enakovredno
in komplementarno delovanje pri zagotavljanju javnih dobrin in storitev. Direktna
posledica spremembe političnega režima v Sloveniji predstavlja obnovljena dobrodelna
dejavnost katoliške cerkve, ki je bila v povojnem obdobju formalno prepovedana. Kljub
temu je v tistem času »nelegalno« opravljala razne dobrodelne dejavnosti, na primer
varstvo otrok, nudenje pomoči bolnim ipd. Leta 1990 je na pobudo teh neformalnih
skupin ustanovljena Slovenska Karitas. V Sloveniji so se v tem obdobju pojavile prve
fundacije oziroma ustanove kot nov tip zasebnih nepridobitno-volonterskih organizacij,
in sicer gre za premoženjske organizacije, ki se ukvarjajo s pridobivanjem in
2 Civilna družba je skupni naziv za nevladne organizacije, ki v nasprotju z oblastjo zastopajo
svoje interese in s tem skrbijo za izvrševanje javnega interesa. Slabšalno civilno družbo
imenujejo tudi »protestniki«. Civilna družba je mehanizem ljudstva za vsakodnevni vpliv na
oblast po volitvah. Je aktivna družba in je bistveni del demokracije. V državah brez civilne
družbe obstaja večja možnost, da oblast začne delovati ne v dobro ljudstva, ampak v dobro
same sebe. Države s civilno družbo so države z demokratično tradicijo. Pod izrazom civilna
družba se najpogosteje razumejo organizacije in skupine, kot so: sindikati, verske skupine,
nevladne oz. neprofitne organizacije, humanitarne in dobrodelne organizacije, skupine in in
organizacije s področja varstva okolja, organizacije potrošnikov in množični mediji.
Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Civilna_dru%C5%BEba
11
razdeljevanjem finančnih sredstev. Po letu 1980 se je konstantno povečevalo število
zasebnih nepridobitno-volonterskih organizacij, po letu 1982 sicer z manjšo
intenzivnostjo, ki pa je po letu 1990 ponovno narasla. Tudi v tem obdobju zasledimo
večje naraščanje števila društev v urbanih okoljih. V tem obdobju se je po podatkih iz
statističnega registra povečalo predvsem število športnih , kulturnih in strokovnih
društev, povečalo pa se je tudi število društev, ki se uvrščajo v skupino drugih društev
(tabela 4)(Kolarič…et al., 2002, str. 108-113).
Tabela 4: Število registriranih društev v Sloveniji v obdobju 1981-1995
Vir: Register MNZ - citirano v Kolarič et al., 2002, str. 113.
12
3 NEVLADNE ORGANIZACIJE
Po letu 1945 se je prvič začela uporabljati oznaka »NVO«, in sicer zaradi potrebe
Organizacije združenih narodov (OZN)3, da so v svojih dokumentih (ob pripravi
Splošne deklaracije človekovih pravic4) opredeli določene pravice in obveznosti, ki jih
imajo določeni subjekti na podlagi svojega statusa v postopkih informiranja,
posvetovanja in sodelovanja. Prišlo je do razlikovanja med vladnimi organizacijami in
mednarodnimi zasebnimi organizacijami, posledično pa se je iz tega razlikovanja začel
uporabljati tudi pojem »NVO« (Šporar, 2004, str. 14).
Pojem nevladnih organizacij ima v različnih državah različno ime in vsebino, v literaturi
pa zasledimo različne izraze, in sicer:
− neprofitni sektor (nonprofit sector) – te organizacije niso ustanovljene zaradi
dobička, če pa ga ustvarijo, se mora ta porabiti v zvezi z dejavnostjo same
organizacije in se ne sme deliti (ta izraz pogosto zasledimo v ZDA) (Divjak in
drugi, 2006, str. 13);
− neodvisni sektor (independent sector) – za to poimenovanje je značilno
upravljavska neodvisnost od državnega in profitno usmerjenega sektorja,
vendar se lahko te organizacije v določeni meri financirajo iz javnih financ ali s
podjetniškimi dotacijami.(Divjak in drugi, 2006, str. 13);
− dobrodelni sektor (charitable sector) – poudarek na finančnih prispevkih v
dobrodelne oziroma humanitarne namene. Te organizacije po navadi nimajo
lastnih finančnih dohodkov (značilen je predvsem za Veliko Britanijo) (Divjak in
drugi, 2006, str. 13);
− prostovoljni sektor (voluntary sector) – termin poudarja prostovoljstvo
oziroma brezplačno delo, kar pa še ne pomeni, da vso delo temelji na takem
principu, saj ga večino še vedno opravijo stalno zaposleni oziroma plačani
strokovnjaki (Divjak in drugi, 2006, str. 13);
3 OZN - organizacija združenih narodov ali krajše Združeni narodi, s kratico ZN, je mednarodna
organizacija, ki je bila ustanovljena 26. oktobra 1945 v San Franciscu. Namen organizacije je zagotoviti mednarodno varnost in mir v prihodnosti. Njeni ustanovitelji so predstavniki petdesetih držav, med njimi tudi takratna Jugoslavija (Demokratična federativna Jugoslavija). 4 »Splošno deklaracijo človekovih pravic je Generalna skupščina Združenih narodov v New
Yorku sprejela 10. decembra 1948. V njej so očrtane osnovne človekove pravice. Deklaracija ni pravno zavezujoč dokument, kljub temu pa je osnova za vse mednarodnopravno zavezujoče instrumente o človekovih pravicah. V letu 2008 praznujemo 60. obletnico tega temeljnega dokumenta o človekovih pravicah« Dostopno na http://www.mzz.gov.si/ (18.09.2014).
13
− neobdavčeni sektor (tax-exempt sector) – poudarek je na davčno
ugodnejšem statusu, torej na davčne oprostitvi ali olajšavi (Divjak in drugi, 2006,
str. 13);
− nevladni sektor (non-governmental sector) - poudarja se prosto delovanje,
kjer ni vpliva vlade (Divjak in drugi, 2006, str. 13);
− socialna ekonomija (associational sector) – poudarjena vloga institucij, kot
so lahko zadruge, hranilnice, razne zavarovalne institucije itd.(Divjak in drugi,
2006, str. 13);
− tretji sektor (third sector) - poudarja pomen obstoja tretjega sektorja, ki je
enakovreden državi in zasebnemu profitnemu sektorju. Poudarja, da je za
skladen razvoj nujno tesno sodelovanje in povezovanje med vsemi tremi
sektorji (Divjak in drugi, 2006, str. 13).
Nevladne organizacije so lokalne, nacionalne ali mednarodne skupine, ki so
ustanovljene s pravnim ustanovitvenim aktom, jasnim namenom, jasnimi aktivnostmi, z
vodilnim telesom, ki je pristojno govoriti v imenu njenih članov. Nevladne organizacije
so navadno neprofitne organizacije, ki niso povezane z vladnimi telesi, zasebnimi
podjetji ali političnimi strankami. Njihov namen je običajno promovirati dobrobit družbe
z naslavljanjem družbenih in pravnih problemov ter poskusom igrati enako vlogo v
razvoju in napredku civilne družbe kot demokratične institucije (Kogovšek, 2005, str.
20).
Področje delovanja nevladnih organizacij je socialni sektor, v katerem rešujejo
probleme, kot so lakota, onesnaževanje okolja, brezdomstvo, okoljevarstveni problemi,
mamila in nasilje v družini ter hkrati organizirajo tudi družbene dejavnosti. Zagotavljajo
tudi nekatere osnovne socialne storitve, kot so izobrazba, umetnost, zdravstveno
varstvo ipd., ki jih trg ne more zagotoviti v zadostni meri. Nevladne organizacije državi
prispevajo nove ideje za nove programe in inovacije ter so sredstvo, s katerim
izpopolnjujejo svojo vizijo dobre družbe neodvisno od vladne politike (Hrovatin, 2002,
str. 71).
Značilna prepoznavnost nevladne organizacije je tako v svetu kot tudi v Sloveniji
predvsem njihova pestrost oz. mavričnost, ki se kaže v načinih in področjih njihovega
delovanja, v stopnji vključevanja prostovoljcev pa tudi v načinih financiranja in
upravljanja organizacij. Ravno njihova pestrost je v bistvu njihova prednost, saj pomeni
večjo inovativnost, fleksibilnost in prilagajanje storitev potrebam uporabnikov ali drugim
spremembam v okolju. Vemo pa, da je lahko ta prednost hkrati tudi slabost, saj so
nevladne organizacije zaradi raznolikega delovanja kot celota širši javnosti manj
prepoznavne in večkrat označene kot konfuzne, neurejene in zato nediskutabilne.
Razlogi za ustanovitev nevladnih organizacij so skupni interesi, ki so lahko
osredotočeni na eno samo področje, lahko pa so bolj splošne narave in se dotikajo več
področij.
14
Njihova narava je strokovna, zagovorniška in tudi politična. Politična narava se kaže
predvsem v smislu javnega opozarjanja na družbene neenakosti in na zahteve po
družbenih spremembah. Nevladne organizacije pomenijo organizirane oblike javnosti,
ne pa javnosti v celoti.
V nevladni organizaciji lahko uresničujemo ustavne pravice do mirnega združevanja,
do govora in javnega nastopanja, do svobode izražanja misli, do tiska in drugih oblik
javnega obveščanja in izražanja, kar pa nam omogoča doseganje načel pravne in
socialne države. (Poročilo o stanju v nevladnem sektorju, 2004, str. 4).
3.1 ZNAČILNOSTI NEVLADNIH ORGANIZACIJ
Nevladne organizacije so organizacije, ki jih lahko ustanovi vsakdo izmed nas na lastno
pobudo. Delujejo v smeri javnega interesa oziroma z namenom delovati v
uporabnikovo dobro. V vseh pogledih delujejo neodvisno od države in imajo nekaj
skupnih značilnosti.
Glavne značilnosti delovanja:
− neodvisnost (predvsem od države in političnih strank) - organizacije so pri
ustanovitvi odvisne le od zakonsko določenih pogojev za registracijo, same
določajo svoje dejavnosti, cilje in naloge (država nima neposrednega vpliva na
njihovo notranje upravljanje), pri prenehanju se premoženje organizacije
prenese na organizacije s podobno dejavnostjo;
− neprofitnost – na trgu lahko izvajajo komercialne storitve, vendar morajo
ustvarjeni dobiček nameniti za svojo registrirano dejavnost, razdelitev med
člane ali upravne organe pa ni dovoljena;
− prostovoljnost - članstvo ni obvezno. Organizacija običajno vključuje
prostovoljno delo;
− multifunkcionalnost - ni omejeno na delovanje znotraj ene same dejavnosti,
temveč organizacija lahko hkrati delujejo na več področjih (šport, kultura,
sociala, izobraževanje ...);
− inovativnost - zaradi neodvisnosti od države, političnih strank in trga se lahko
prej in jasneje odzovejo na nove družbene potrebe.
URL= »http://www.nevladnik.info/si/nevladne-organizacije/«.27.06. 2014.
Nevladne organizacije imajo velikokrat še drugačno stran:
- organizacijska struktura je ohlapna in zelo prilagodljiva le v prvem obdobju
razvoja. Pozneje rastejo in se institucionalizirajo, kar pomeni, da se
profesionalizirajo in birokratizirajo;
- za izvajanje svoje dejavnosti pritegujejo zaposlene in plačane profesionalce.
15
Volonterji so posledično nezainteresirani saj jim zaupajo manj pomembna in
manj zahtevna dela, kar pa vodi do padca kakovosti storitev;
- obračanje k uporabnikom, ki kupujejo produkte njihove dejavnosti, ne služijo
več tistim, ki so v določeni družbi najbolj prikrajšani, ampak se vedno bolj
komercializirajo (Kolarič…et al., 2002, str. 152).
3.2 FUNKCIJE NEVLADNIH ORGANIZACIJA
Nevladne organizacije opravljajo pomembne funkcije med katerimi zasledimo tri zelo
pomembne funkcije5:
− Politična funkcija – predstavljajo obliko participacije državljanov pri upravljanju
države in družbe;
− Ekonomska funkcija – predstavljajo način za aktiviranje dodatnih virov v
materialni (donacije v denarju) ali nematerialni obliki (vložek prostovoljcev,
donacije v naravi);
− Socialna funkcija – omogočajo dopolnilne ali alternativne načine
zadovoljevanja potreb uporabnikov. (Črnak Meglič, 2009, str. 2).
3.2.1 Ekonomska funkcija nevladnih organizacij
Nevladne organizacije opravljajo veliko storitev, ki jih državni organi in podjetja izvajajo
le deloma ali pa sploh ne, ker niso dovolj ekonomsko zanimive. Nabor in kakovost
storitve bi se v Sloveniji povečala z razvojem in profesionalizacijo NVO sektorja.
Nevladne organizacije pa svoje naloge prav tako izpolnjujejo ceneje od državne
uprave, kar vpliva tudi na učinkovitost porabe javnih sredstev.
Ena od značilnosti je pluralni sistem financiranja, saj so le-te najpogosteje financirane
iz različnih virov (članarina, občine, država, donatorji, sponzorji itd.). Zaradi finančne
neodvisnosti od države je zanje značilna manjša državna kontrola in s tem posledično
manjše podrejanje birokratskim pravilom. Ne smemo pa pozabiti, da se tudi tukaj stanje
spreminja, saj so nevladne organizacije prav tako podvržene čedalje več zahtevam s
strani države, posebej v primerih, če so le-te financirane preko projektov, ki jih
razpisuje država.
Nevladne neprofitne organizacije zelo dobro dopolnjujejo dejavnost države, prispevajo
nove ideje za nove programe in inovacije ter so sredstvo, s katerim uporabniki
uresničujejo svojo vizijo dobre družbe, neodvisno od politike (Hrovatin, 2002, str. 71).
5 Avtorji v literaturi navajajo še številne funkcije, ki jih povezujejo z NVO (funkcija zgraditve
skupnosti in demokratičnosti, varnostna funkcija, funkcija izražanja, inovacijska funkcija in storitvena funkcija).
16
3.2.2 Politična funkcija nevladnih organizacij
Mnenje mnogih avtorjev je, da nevladne organizacije predstavljajo pomemben
instrument demokratizacije in pluralizacije odnosov, razširitve individualnih možnosti in
svobodne izbire posameznikov ter povečanja aktivne participacije v moderni družbi
(Črnak Meglič in Vojnovič, 1997, str. 153).
Moč jim daje neodvisnost od vlade in kapitala, kar jim omogoča, da lahko objektivno
opazujejo družbena dogajanja in spregovorijo v imenu tistih, katerih potrebe država ali
gospodarstvo hitro spregledata. S tem spodbujajo pomembne spremembe v načinu
delovanja družbe.
Pomemben pogoj za vsestransko uveljavljanje načel pluralnosti in demokracije v družbi
sta obstoj in delovanje nevladne organizacije. Posamezniki s povezovanjem v
nevladne organizacije in druge oblike organiziranja civilne družbe vplivajo na celovit in
trajnostno naravnan družbeni razvoj, porast družbene blaginje, kakovost življenja ter
socialno varnost (MJU,2003, str. 2).
Nevladne organizacije so eden od treh glavnih stebrov sodobne družbe, ki ima povsem
lastno identiteto in funkcijo, neodvisno od državnega in gospodarskega sektorja. So
organizirani del civilne družbe, in s tem nosilec participatorne demokracije, brez katere
razvoj demokracije v Sloveniji ni mogoč. NVO so namreč del organizirane oblike
javnosti. Čeprav ne morejo nadomestiti sodelovanja javnosti v celoti, lahko prispevajo
pomemben delež k pripravi, izvajanju in vrednotenju razvojnih strateških dokumentov in
so v tem procesu nenadomestljive. Vključevanje NVO pomeni korak naprej k
uresničevanju partnerstva, ki je eno temeljnih načel Evropske unije pri pripravi
programov strukturne pomoči (REC, 2003).
3.2.3 Socialna funkcija nevladnih organizacij
Nevladne organizacije ločuje od državnih ali profitnih organizacij predvsem osebne in
neposredne oblike dela z ljudmi, s čimer so si pridobili visoko stopnjo zaupanja ljudi in
angažiranost volonterjev.
Nevladne organizacije pomagajo državljanom pri razvijanju njihovih talentov in pri
zadovoljevanju njihovih interesov ter pripomorejo k osebnostni rasti posameznikov.
Omogočajo jim tudi zanimiv način nenehnega učenja in pridobivanja novega znanja, ne
glede na starost.
Socialna funkcija predstavlja visoko stopnjo fleksibilnosti in odzivnosti na potrebe ljudi
in okolja, prav tako pa je odprta za inovacije in nove pristope pri svojem delovanju.
Obstoječega stanja in sprejetih stereotipov nevladne organizacije praviloma ne
razumejo kot samoumevnih. Njihova inovativnost se najbolje kaže v razvoju
17
specializiranih izobraževalnih programov, pri ustanavljanju t. i. socialnih podjetij, v
promociji novih konceptov trgovanja in pri sodelovanju z investitorji, ki bi radi poslovali
družbeno odgovorno.
Operativni program razvoja človeških virov 2007-2013 predstavlja poudarek socialni
funkciji NVO (MDDSZ, 2008):
»V procesih globalizacije, ki zaostrujejo tržne pogoje in posledično vplivajo na
zmanjševanje vloge socialne države so namreč ravno NVO tiste, ki pridobivajo na
pomenu. So relativno majhne in prožne, sposobne so prevajati pobude posameznikov
in skupin v javno koristne interese. S svojim neprofitnim delovanjem lahko tako
pomembno prispevajo k trajnostno naravnanemu družbenemu razvoju, rasti družbene
blaginje in kakovosti življenja.«
Kljub temu da imajo različna poslanstva in so različne velikosti, imajo nekaj skupnega.
Skupni so jim predvsem njihovi cilji, ki se nanašajo na boljšanje življenja posameznikov
in skupnosti. Namen organizacij je, da so načeloma človekoljubne in dobronamerne.
Takšne organizacije so lahko tudi skupine za politični pritisk, za spreminjanje javnega
mnenja, ali pa tiste, ki snujejo in nudijo posamezne storitve, ki jih država ne zagotavlja,
velikokrat pa počno oboje hkrati (Findeisen, 2008, str.16).
Na podlagi opisanega lahko zaključimo, da so nevladne organizacije multifunkcionalne
organizacije. Iz zgoraj naštetega opazimo, da uresničujejo potrebe posameznikov in
družbenih skupin, tako na ekonomskem področju (možnosti zaposlovanja,
zadovoljevanje potreb na cenejši in učinkovitejši način, produkcija storitev za državo –
»koncesionarji«, socialno podjetništvo …), političnem (demokracija, zagovorništvo,
aktivno državljanstvo, zagotavljanje legitimete družbenim akterjem …) in socialnem
(zadovoljevanje potreb članov in družbenih skupin, manjšin, interesnih skupin …).
3.3 KLASIFIKACIJA NEVLADNIH ORGANIZACIJ
Klasifikacija pomeni razvrstitev, razporeditev česa glede na enake ali podobne lastnosti
(Slovar slovenskega knjižnega jezika, 1995, str. 398).
Sistemi klasifikacije, ki jih poznamo, imajo skupno lastnost, da vsi temeljijo na istem,
temeljnem merilu razvrščanja organizacij, to pa je področje, na katerem organizacija
deluje (Kolarič et al., 2002, str. 28).
Mednarodna klasifikacija neprofitnih zasebnih organizacij – ICNPO je najbolj uporabna
in izpopolnjena za mednarodno komparativno proučevanje. V klasifikaciji je
opredeljenih 12 področij, na katerih delujejo nevladne organizacije; teh 12 področji je
ponovno razdeljenih še na 24 podpodročij, na katerih delujejo različni tipi organizacij.
Na tej ravni, to je na ravni tipov, kjer klasifikacija ni standardizirana, in sicer zaradi
prevelike raznovrstnosti tipov po posameznih družbah (Kolarič et al., 2002, str. 29).
18
Področja, po katerih so v klasifikaciji ICNPO (International Classification of Nonprofit
Organizations)6 razvrščene nevladne organizacije, so naslednja:
- področje kulture/umetnosti in rekreacije/športa;
- področje izobraževanja in raziskovanja;
- področje zdravstva;
- področje socialnega varstva;
- področje zaščite okolja/varstva živali;
- področje razvoja lokalnih skupnosti in stanovanja;
- področje prava, zagovorništva in politike;
- področje nabiranja sredstev/financiranja NVO in promocije voluntarizma;
- področje mednarodnega delovanja;
- področje religij;
- področje poslovnega in poklicnega združevanja;
- drugo, česar ni mogoče razvrstiti v nobeno od področij.
3.4 TIPOLOGIJA NEVLADNIH ORGANIZACIJ
V družbi lahko vse organizacije na podlagi kriterija oz. cilja delimo na profitne in
neprofitne organizacije. Povečevanje profita je značilno za profitne organizacije, za
neprofitne pa delovanje v splošno dobro. Neprofitne organizacije razvrščamo na vladne
in nevladne, odvisno od tega, kdo je lastnik organizacije (javne neprofitne organizacije
ustanovi država, zasebne neprofitne organizacije pa ustanovijo zasebne fizične in
pravne osebe) (Kolarič…et al., 2002, str. 25-27).
Za identifikacijo organizacije v določen tip obstajajo različna merila, na podlagi katerih
jo uvrstimo in napravimo večjo preglednost.
Delimo jih na:
- kriterij ciljev, namenov in poslanstva: zajema najsplošnejši kriterij, na njegovi
osnovi pa lahko vse organizacije v družbi razdelimo na profitne in neprofitne.
Profitne so tiste, ki so v prvi vrsti namenjene povečevanju dobička njihovih
lastnikov, neprofitne pa tiste, katerih smisel obstoja je delovanje v splošno
družbeno koristne namene;
- kriterij ustanovitelja oziroma lastnika: na podlagi tega kriterija lahko vse
neprofitne organizacije razdelimo na tiste, katerih ustanovitelj oziroma lastnik je
6 Klasifikacijo so izoblikovali raziskovalci v okviru za potrebe Johns Hopkins Comparative
Nonprofit Sector Project. Klasifikacija je bila sprejeta kot najbolj uporabna in tudi primerljiva
klasifikacija v okviru Združenih narodov.
Dostopna na: http://www.protectiamuncii.ro/ro/incpo.pdf (15.08.2014)
19
država, torej gre za javne neprofitne organizacije. Na drugi strani pa so
zasebne neprofitne organizacije, katerih ustanovitelji oziroma lastniki so
zasebne fizične ali pravne osebe;
- kriterij formalno pravnega statusa: ta kriterij razvršča zasebne neprofitne
organizacije v dve skupini, in sicer na tiste, ki delujejo v javnem interesu, in
tiste, ki delujejo v skupnem interesu svojih članov. Med zasebnimi neprofitnimi
organizacijami, ki delujejo v javnem interesu, so najpogostejša
društva/združenja (ki delujejo v dobro posameznikov in skupin izven samih
organizacij), zasebni zavodi, fundacije, socialna podjetja, verske organizacije in
druge. Med organizacije, ki delujejo v skupnem interesu članov, pa uvrščamo
članske klube in društva/združenja, članske zadruge/kooperative, zbornice in
druga poslovna združenja, sindikate, politične stranke itd.;
- kriterij izvajalca aktivnosti: s pomočjo tega kriterija delimo zasebne neprofitne
organizacije (tako tiste, ki delujejo v javnem kot tudi v skupnem interesu) na
tiste, v katerih nastopajo polno ali delno zaposleni profesionalci; te so
profesionalne organizacije. Delovanje organizacije lahko v celoti izvajajo
prostovoljci, torej gre za volonterske organizacije. Poznamo pa še mešane
organizacije, kjer sodelujejo zaposleni profesionalci in prostovoljci (Kolarič…et
al., 2002, str. 25).
20
Slika 1: Primer tipologije.
Vir: Kolarič…et al., 2002, str. 27
21
4 PREDNOSTI IN SLABOSTI NEVLADNIH ORGANIZACIJ
Nevladne organizacije imajo svoje prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti.
4.1 PREDNOSTI NEVLADNIH ORGANIZACIJ
- vzdržljivost, fleksibilnost, inovativnost, kreativnost in iznajdljivost;
- finančna učinkovitost;
- socialni kapital (znanje in izkušnje);
- neodvisnost;
- mednarodno sodelovanje;
- strategija nevladnih organizacij.
Priložnosti nevladnih organizacij:
- Vlada RS je pripravljena za sodelovanje;
- črpanje finančnih sredstev iz EU;
- izdelava vladnega strateškega dokumenta za nevladne organizacije;
- prihod Trust Fundacije7 v Slovenijo;
- vzpostavljena struktura za nevladne organizacije na strani vlade.
4.2 SLABOSTI NEVLADNIH ORGANIZACIJ
- finančna nestabilnost;
- slaba promocija dela nevladnih organizacij;
- slaba organiziranost sektorja (nerazvite informacijske, komunikacijske in
odločevalne forme);
- z vladnimi organizacijami so slabo povezani in tudi njihovo sodelovanje je zelo
šibko;
- upad motivacije in elana (izčrpavanje);
- pri posameznih nevladnih organizacijah s težavo ocenjujemo njihovo
učinkovitost in kvaliteto.
Nevarnost nevladnih organizacij:
- zakonodajna je nedorečena (davčne olajšave);
7 TRUST - Trust for Civil Society in Central and Eastern Europe je tuja nevladna organizacije, ki je januarja 2002 izbrala štiri pilotne projekte za krepitev nevladnega sektorja. Izvajalci so bili CNVOS, PIC, Šent ter Umanotera.
22
- status in pojem sektorja je nedefiniran, negativen odnos države do nevladnih
organizacij;
- nevladne organizacije v družbi niso dovolj prepoznavne;
- Komisija vlade za sodelovanje z nevladnimi organizacijami ni dovolj učinkovita.
S pomočjo SWOT8 analize smo dobili zgoraj omenjene navedene prednosti, slabosti,
priložnosti in nevarnosti nevladnega sektorja (CNVOS, 2014).
Komentar
Menim,da danes nevladne organizacije predstavljajo v osnovi institucionalno jedro
civilne družbe, saj se preko njih uresničujejo temeljne človekove pravice. Posebej bi
izpostavila 42. člen ustave, ki zagotavlja vsakomur, da se prostovoljno povezuje z
drugimi v določeno združenje, se na ta način izraža in sodeluje pri uresničevanju
skupnih ciljev in interesov brez predhodnega dovoljenja.
Če gre za ukrepe, ki so nujno potrebni za zaščito pravic in drugih svoboščin, kot so
javni red, zdravje, morala, premoženje ali varnost države, pa se strinjam s tem, da je ta
pravica omejena le z zakonom.
Menim, da imajo nevladne organizacije izredno pomembno vlogo v družbi, saj je njihov
obstoj in delovanje pomemben pogoj za vsestransko uveljavljanje načel pluralnosti in
demokracije v družbi, kar posledično vpliva na celovit in trajnostno naravnan družbeni
razvoj, porast družbene blaginje, kakovosti življenja ter socialne varnosti. Zavzemati bi
se morali za delovanje nevladnih organizacij in za njihov hitrejši in učinkovitejši razvoj.
Država pa bi si morala priznati, da so nevladne organizacije na nekaterih področjih
delovanja lahko uspešnejše in učinkovitejše od nje.
8 SWOT analiza - je eden od instrumentov s katerim se lahko kreira strategija. Ta analiza
prikazuje 4 pomembne metode, ki so moč, slabost, priložnosti in nevarnosti.
23
5 NEVLADNE ORGANIZACIJE V SLOVENIJI
V Sloveniji imamo tri prevladujoče oblike nevladnih organizacij: društva, zavode in
ustanove. Te oblike tvorijo nevladni sektor, ki ga nekateri imenujejo tudi tretji sektor ali
civilna družba. Nevladne organizacije pomembno vplivajo na sodelovanje državljanov
pri upravljanju države in družbe. So namreč tudi pomemben izvajalec javno koristnih
storitev na področjih sociale, zdravja, družine, mladih, kulture, športa in okolja (REC,
2014).
Nevladne organizacije so v Sloveniji različno razvite. Najdemo lahko mikroorganizacije,
delujoče na lokalnem nivoju, ki temeljijo izključno na prostovoljstvu, pa tudi
profesionalne, z več deset zaposlenimi. Imajo skupno delovanje, ki je v bolj ali manj
nestabilnem okolju, pogojenem s kratkoročnim in projektnim financiranjem,
zanašanjem na donacije in prostovoljno delo ter neprepoznavnostjo sfere civilne
družbe v širšem okolju (Cepin in Pugelj, 2010, str. 90).
Raziskovalki Andreja Črnak Meglič in Maja Vojnovič (1997, 165–166) sta v skladu s
strukturalno-operacionalno definicijo Salomona in Anheierja opredelile naslednje tipe
NVO v Sloveniji:
- društva,
- fundacije,
- zasebni zavod,
- družbe z omejeno odgovornostjo,
- zadruge,
- cerkvene organizacije.
5.1 DRUŠTVA
Prostovoljne članske organizacije, katerih člani med seboj izvolijo svoje vodstvo,
imenujemo društva. Najvišji organ je zbor članov oziroma vsi člani društva. Društvo
lahko ustanovimo za zagotavljanje interesov svojih članov ali za izpolnjevanje javno
koristnih interesov. Društvo lahko ustanovijo najmanj tri fizične osebe, ustanovitev pa ni
odvisna od soglasja državnih organov. Lahko opravljajo tudi pridobitno dejavnost,
vendar v omejenem obsegu, presežek pa morajo vedno porabiti za svojo osnovno
dejavnost.
24
5.2 FUNDACIJE
Nečlanske organizacije, ki predstavljajo na določen namen vezano premoženje,
namenjeno trajnim, splošno koristnim in dobrodelnim namenom v znanosti, kulturi,
športu, vzgoji, izobraževanju, zdravstvu, otroškem, invalidskem in socialnem varstvu,
varstvu okolja, varstvu naravnih vrednot in kulturne dediščine ter verske namene,
imenujemo fundacije. To so pravne osebe zasebnega prava, lahko so premoženjske in
operativne fundacije, ustanovijo pa se lahko le, če pristojno ministrstvo ugotovi, da so
sredstva, s katerimi se fundacija ustanovi, zadostna za uresničevanje namena
ustanovitve.
5.3 ZASEBNI ZAVODI
Organizacije, ki se ustanovijo za opravljanje neke dejavnosti, so zasebni zavodi, ki
nimajo članstva, kakor ga imajo društva. Vodilni v zavodu so njegovi ustanovitelji.
Njihov namen je zagotavljanje nepridobitnih, javno koristnih storitev za posameznike in
organizacije. Obstajajo tudi javni zavodi, katerih ustanoviteljica je država ali občina, in
zaradi tega niso del nevladnega sektorja. Če zasebni zavodi ustvarjajo dobiček
oziroma profit, pa se uvrščajo med privatne profitne organizacije.
5.4 DRUŽBE Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO
Eno od oblik gospodarskih družb, ki praviloma opravljajo profitno dejavnost, lahko pa v
skladu z zakonom v celoti ali deloma opravljajo dejavnost, ki ni pridobitna, imenujemo
družba z omejeno odgovornostjo. Ustanovitelji so lahko domače fizične ali pravne
osebe.
5.5 ZADRUGE
Organizacije, ki so ustanovljene za pospeševanje gospodarskih koristi svojih članov in
temeljijo na prostovoljnem združevanju ter enakopravnem upravljanju članov,
imenujemo zadruga. So pravne osebe zasebnega prava in načeloma profitne
organizacije, kajti presežek delijo med svoje člane v sorazmerju z njihovim deležem.
Lahko so tudi neprofitne organizacije, če to določajo zadružna pravila.
5.6 CERKVENE ORGANIZACIJE
Prostovoljna neprofitna združenja fizičnih oseb, ki se združujejo zaradi enakega
verskega prepričanja, imenujemo cerkvena organizacija. Opravljajo lahko dejavnosti, ki
so opredeljene kot dejavnost splošnega oziroma posebnega družbenega pomena.
25
Po podatkih Ajpes-a kažejo da število nevladnih organizacij v zadnjih letih počasi
narašča. Opazimo tudi, da se najhitreje veča število zavodov (8,4 % letno),
najpočasneje pa raste število društev (1,6 % letno). Indeks letne rasti števila vseh
nevladnih organizacij je 2,2 %. Med vsemi nevladnimi organizacijami pa največji delež
predstavljajo društva, ki jih je več kot 90 %. Zasledimo podatek, da je najmanj 1 %
ustanov, medtem ko je zavodov nekaj manj kot 9 %. Največjo rast je v zadnjih petih
letih povečal delež zavodov. Ne smemo pa pozabiti, da vse registrirane nevladne
organizacije tudi niso vedno aktivne, saj AJPES med aktivne šteje tudi tiste, ki oddajajo
letno poročilo. (CNVOS, 2014).
Opredelitev nevladnih organizacij je zapisana v sporazumu med Vlado Republike
Slovenije in nevladnimi organizacijami leta 2004 za obdobje 2005–2008. Sporazum
definira, da v Sloveniji za nevladno organizacijo velja vsaka organizacija, ki je
ustanovljena kot društvo, zasebni zavod, ustanova, ali ima status v drugi
pravnoorganizacijski obliki na zakonski podlagi, če izpolnjuje sledeče kriterije
(Sporazum o sodelovanju med NVO in Vlado RS, 2004, str. 2):
- ustanoviteljstvo – organizacijo ustanovijo domače ali tuje, fizične ali pravne
osebe zasebnega prava;
- omejitev namena in cilja – ustanovljena organizacija ne sme služiti osebnim
ali poslovnim namenom oziroma ciljem;
- prostovoljnost – organizacija je prostovoljno ustanovljena, v njej lahko kdor
koli prostovoljno sodeluje in dela;
- nepridobitnost -– po ustanovitvenem aktu morajo biti organizacije
nepridobitne. Svoje prihodke morajo uporabiti oziroma reinvestirati samo v
delovanje organizacije in k doseganju njenih ciljev;
- zakonitost – organizacija si sama svobodno določa cilje svojega delovanja, ki
morajo biti v skladu s pravnim redom. Prav tako sama izbira sredstva za njihovo
uresničitev;
- neodvisnost – organizacija je neodvisna in samostojna od državnih organov,
političnih strank in gospodarskih organizacij;
- javnost in odprtost – njihovo delovanje je javno in odprto.
26
6 FINANCIRANJE NEVLADNIH ORGANIZACIJ
V idealnem svetu bi se nevladne organizacije financirale tako, da bi vprašale
potencialne uporabnike, koliko so pripravljeni prispevati za to, da prejmejo storitev
organizacije. Ti uporabniki so najbolj primerni za to, da ocenijo, ali koristi upravičujejo
stroške dejavnosti. Za pokrivanje vseh stroškov njihovega delovanja, bi morali
zadostovati njihovi prispevki. V realnosti pa je to le redkokdaj možno, večkrat pa tudi ni
natančno znano, kdo so uporabniki (Hrovatin, 2002, str. 80).
Glede na to, da cilj nevladnih organizacij ni dobiček, tako kot pri profitnih organizacijah,
temveč izpolnjevanje poslanstva, je financiranje tisto področje, po katerem se
neprofitne nevladne organizacije najbolj ločijo od profitnih. Organizacijsko stabilnost
nevladnih organizacij predstavljajo notranji elementi, kot so vizija, poslanstvo, dobro
opredeljen strateški načrt, pripadnost med člani, prilagajanje okolju itd. (Šporar, 2002,
str. 40).
Problem mnogih nevladnih organizacij pa predstavlja finančna stabilnost, kar najbolj
občutijo v manjših nevladnih organizacijah, ki imajo prav zaradi pomanjkanja finančnih
sredstev veliko težav pri izvajanju osnovne dejavnosti.
6.1 MODELI FINANCIRANJA
Glede na to, kateri finančni vir prevladuje, so izoblikovali tri glavne modele financiranja
neprofitnih organizacij:
- model dominacije prihodkov iz lastne dejavnosti,
- model dominacije državnega financiranja,
- model dominacije zasebnih donacij (Kolarič…et al., 2002, str. 123).
-
Pri združitvi vseh virov prihodkov v skupine prihodkov, na podlagi katerih lahko
opravimo mednarodno primerjavo, opazimo, da so nevladne organizacije v Sloveniji
leta 1996 največ prihodkov pridobile iz plačil za storitve (43,8 %). Sledi drugi
najpomembnejši vir, to so donacije posameznikov, podjetij in fundacij (28,8 %).
Nekoliko manjši vir pa so bili prihodki iz dotacij in subvencij države (27,3 %)
(Kolarič…et al., 2002, str. 124).
Čas ter okoliščine, v katerih živimo, so pripeljale do tega, da potrebe po storitvah, ki jih
nudijo nevladne organizacije, naraščajo iz dneva v dan. Posledično je vse več področij,
kjer je država premalo učinkovita in tu nastaja prostor za nove nevladne neprofitne
organizacije. Z naraščanjem števila nevladnih organizacij pa se manjša obseg
finančnih sredstev, ki jim so jim na razpolago. Vse ostrejši postaja konkurenčni boj, kar
sili tudi organizacije v tretjem sektorju v iskanje novih strateških prednosti. Boj za
27
obstanek zahteva vedno večjo ustvarjalnost, fleksibilnost, raznolikost dejavnosti, vedno
več znanja, nove tržne pristope in kakovostnejše načine zbiranja finančnih sredstev.
Nevladne organizacije imajo problem, kako si pridobiti stalni vir financiranja in se
znebiti odvisnosti od države, donatorjev ali projektno zasnovanih podpor. Svoje stroške
določenega projekta pokrivajo iz občasnih in kratkotrajnih prihodkov, ne morejo pa
pokrivati tekočih projektov in njihovih obratovalnih stroškov. Njihov organizacijski razvoj
je postavljen v ozadje, najmanjše pa nimajo priložnosti za obstoj in so obsojene v zaton
(Čandek v Jelovac, 2002, str. 126).
6.2 VIRI FINANCIRANJA
Glavni viri financiranja nevladnih organizacij so:
- plačila za storitve, kjer zajemamo prihodke iz neprofitne dejavnosti, prihodke iz
profitne dejavnosti, članarine in druge dohodke;
- dotacije in subvencije države, kamor uvrščamo prihodke iz javnih virov
subvencije države, občine in skladov – loterije;
- zasebne donacije in prispevke posameznikov, podjetij in fundacij: med prihodke
od donacij pa uvrščamo donacije podjetij, posameznikov, fundacij, dotacije
sorodnih organizacij in zapuščine (Kolarič…et al., 2002, str. 123).
Komentar
Menim, da je zagotavljanje sredstev za nemoteno delovanje nevladnih organizacij
največja težava v današnjem času. Področje financ velikokrat povzroča največ težav in
igra glavno vlogo za obstoj in delovanje organizacije. Zagotovo morajo biti člani zelo
kreativni in iskati vedno nove in seveda čim bolj stalne vire financiranja, da si
zagotovijo primeren vir financiranja oziroma sebi primernega finančnega partnerja.
Moramo se namreč zavedati, da se z naraščanjem števila nevladnih organizacij krči
obseg finančnih sredstev, ki so jim na razpolago. Zato lahko na trgu opazimo, da gre
za tako imenovani konkurenčni boj v iskanju strateških prednosti. Za nevladne
organizacije je zelo nespametno, da se vežejo samo na enega strateškega partnerja,
saj lahko finančna nestabilnost tega edinega partnerja ogrozi obstoj in delovanje
organizacije.
6.3 FINANCIRANJE EU
V Svetu Evrope tvorijo nevladne organizacije pomembno vitalno sestavino evropske
družbe. Njihovo prisotnost zasledimo na različnih področjih, in sicer na področjih
človekovih pravic, kulture, izobraževanja, socialnih pomoči, ekologije, politike, znanosti
28
in humanitarne pomoči. Delujejo lahko regionalno, lokalno, nacionalno in mednarodno
na ne-profitni način (Svet Evrope, 2014).
Z večjim številom finančnih programov razpolaga Evropska unija, ki sredstva črpajo iz
Evropskega socialnega sklada, Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega
kohezijskega sklada. Za ekonomsko, socialno in ozemeljsko enovitost Evropske unije
ter zmanjševanje razlik v razvitosti regij članic sta namenjena strukturna sklada. Za
države članice EU, ki ne dosegajo devetdeset odstotkov poprečja EU, med katerimi je
tudi Slovenija, pa je namenjen Kohezijski sklad. Za doseganje teh ciljev lahko posredno
ali neposredno veliko pripomorejo tudi nevladne organizacije s svojimi projekti.
Nevladne organizacije se lahko financirajo tudi preko programov, ki jih vodijo različni
direktorati Evropske komisije (PROGRESS, LIFE, ERASMUS, YIA, MEDIA ipd.) ali
preko Sveta Evrope, ki namenja sredstva predvsem mladinskim aktivnostim in mladim.
Nevladne organizacije se potegujejo tudi za finančna sredstva Evropske unije, ki
delujejo na mednarodni, nacionalni, regionalni ali lokalni ravni. Evropska unija spodbuja
transnacionalna partnerstva, zato imajo mrežni ali partnerski projekti, ki vsebujejo več
organizacij iz različnih regij in držav, večje možnosti za pridobitev sredstev (Magič,
2007).
Evropska unija daje velik pomen sodelovanju z nevladnimi organizacijami in s tem
financiranju in uresničevanju dejavnosti, ki jih ne izvajajo niti zasebni sektor niti lokalne
oblasti. Za obdobje 2007–2013 je pripravila spekter novih programov s sredstvi v višini
cca. tisoč milijard evrov, ki so bile v tem obdobju bolj kot kadarkoli dosegljiva za
nevladne organizacije. Reforma pravil finančnega upravljanja je omogočila lažjo
dostopnost do finančnih virov prijaviteljem z omejenimi sredstvi. Evropska komisija
ocenjuje, da projektom nevladnih organizacij dodeli več kot milijardo evrov sredstev
letno. Ta sredstva so namenjena predvsem področju človekovih pravic, spodbujanju
demokracije in humanitarni pomoči, kar je objavljeno tudi na spletni strani Ministrstva
za javno upravo Republike Slovenije (Komisija in nevladne organizacije: oblikovanje
tesnejšega partnerstva, 2000). Nevladna organizacija ima možnost, da kandidira za
dve vrsti sredstev; v okviru programa Evropske komisije, ki zajema področje delovanja
organizacije, lahko poda vlogo za financiranje specifičnega projekta. Če je vloga
sprejeta, Evropska komisija tudi sofinancira aktivnosti projekta. Sofinancira se delež –
običajno od petdeset do osemdeset odstotkov. V tem primeru je nevladna organizacija
prejela subvencijo za dejavnost. Nevladna organizacija pa lahko tudi kandidira za
finančno podporo za osnovna sredstva. Pridobitev subvencije za osnovna sredstva je
pogojena s tem, da si organizacije prizadevajo doseči cilje v okviru splošnega
evropskega interesa ali dela prednostne politike Evropske unije. Nevladna organizacija
mora svojo prijavo za pridobitev finančnih sredstev Evropske komisije za projekt, ki
deluje na regionalni ali nacionalni ravni, oddati regionalnim ali nacionalnim organom
(občine, ministrstva …), ki preučijo možnost sofinanciranja. Vlogo za pridobitev
finančnih virov mora nasloviti na Evropsko komisijo, skladno z razpisno dokumentacijo
posameznega programa v primeru, da se projekt izvaja na nivoju Evropske unije
(Magič, 2007) .
29
Komentar
Menim, da Slovenija še vedno zaostaja, ko gre za črpanje evropskih sredstev. Kot mi je
znano iz medijev, je v večini primerov za izvedbo projekta potrebno cca 15 % lastnega
denarja, ki pa ga nevladne organizacije velikokrat nimajo in se tako posledično ne
morejo niti prijaviti za črpanje sredstev. Kot vem, pa se lahko zgodi tudi neposrečeno
črpanje, kjer gre za porabo sredstev za druge namene. Sledi vračanje sredstev, kar pa
lahko posledično pomeni, da zmanjka sredstev za nove naložbe. Menim, da bi bilo
treba zaposlene na teh projektih ustrezno izobraziti, da ne bi prihajalo do napak, ki
organizacijo še bolj omejijo in zamajajo njen obstoj.
30
7 ZAKONODAJA NEVLADNIH ORGANIZACIJ V SLOVENIJI
Nacionalna zakonodaja je tista, ki določa temeljne akte za delovanje nevladnih
organizacij. Zelo pomembna je tudi zakonodaja, ki ureja delovanje nevladnih
organizacij, saj je poglaviten element pri zagotavljanju stimulativnega okolja za njihovo
delovanje. Ureditev, tako statusna kot tudi področna, mora zagotoviti in pospešiti razvoj
nevladnih organizacij. Za pozitivno razvijanje nevladne organizacije je potrebno
poenotiti terminologijo. Urediti se morajo status, pravice in obveznosti nevladnih
organizacij ter tako slovensko statusno in področno zakonodajo uskladiti z
mednarodnimi priporočili.
7.1 Ustavna podlaga za delovanje nevladnih organizacij
Iz najširšega pravnega vidika se delovanje nevladnih organizacij navezuje na tri
temeljne človekove pravice oziroma svoboščine. Pravica do zbiranja in združevanja9 je
osrednja pravica, ki jo določa 42. člen Ustave Republike Slovenije. Med pomembnejše
pravice spada tudi 39. člen Ustave Republike Slovenije10, ki opredeljuje svobodo
izražanja. Zraven teh dveh ustavnih pravic pa v mnogih drugih državah omenjajo še
pravico do zasebne lastnine, ki jo slovenska ustava uvršča v poglavje človekovih pravic
in temeljih svoboščin11.
Osnovo za formalno in neformalno združevanje nam daje pravica do združevanja in
zbiranja ljudi. Razlika je v tem, da je pri formalni obliki združevanja potrebno zadostiti
določenim pogojem in omejitvam, ki jih predpisuje zakonodaja. Svoboda združevanja
temelji na določbah Splošne deklaracije o človekovih pravicah, Mednarodnega pakta o
državljanskih in političnih pravicah in Evropske konvencije o človekovih pravicah.
Tudi mednarodne organizacije različno opredeljujejo nevladne organizacije. Na ravni
Evropske unije je najpomembnejši dokument, ki ureja status in delovanje, The
9 42. člen Ustave Republike Slovenije se glasi: »Zagotovljena je pravica do mirnega zbiranja in
do javnih zborovanj. Vsakdo ima pravico, da se svobodno združuje z drugimi. Zakonske
omejitve teh pravic so dopustne, če to zahteva varnost države ali javna varnost ter varstvo pred
širjenjem nalezljivih bolezni. Poklicni pripadniki obrambnih sil in policije ne morejo biti člani
političnih strank.« 10 39. člen Ustave Republike Slovenije se glasi: »Zagotovljena je svoboda izražanja misli,
govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Vsakdo ima
lahko svobodno izbiro, sprejema in širi vesti in mnenja. Vsakdo ima pravico dobiti informacijo
javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa
zakon.« 11
33. člen Ustave Republike Slovenije se glasi;« Zagotovljena je pravica do zasebne lastnine in dedovanja«.
31
Commission and non-governmental organisations: building a stronger partnership 12. V
dokumentu so opredeljene skupne značilnosti in načela sodelovanja med nevladnimi
organizacijami in komisijo. Opredeljena imajo tudi merila, ki določajo, ali je nevladna
organizacija upravičena do financiranja Evropske komisije.
7.1.1 Ustava republike Slovenije
Ustava Republike Slovenije pravico do zbiranja in združevanja uvršča med temeljne
človekove pravice in svoboščine. 42. člen Ustave tako zagotavlja vsakomur, da se
prostovoljno povezuje z drugimi v določeno združenje in na ta način izraža in sodeluje
pri uresničevanju skupnih ciljev in interesov. Pravica izvira iz načela demokracije in je
tesno povezana s svobodo izražanja. Prav tako varuje področje svobode združevanja.
Poseg v pravico do zbiranja in združevanja pomeni poseg v svobodo delovanja kot
posebnega vidika svobode izražanja, ki je osrednjega pomena za vsako demokratično
družbo. Pravica se sme omejiti le z zakonom, v kolikor gre za ukrepe, ki so nujni za
zaščito pravic in drugih svoboščin, javni red, zdravje, morala, premoženje ali varnost
države. Predvsem gre za pravico, ki izvira iz demokratične družbe, da ima vsakdo
pravico, da se svobodno združuje z drugimi v klubih, društvih in drugih združenjih za
zaščito njegovih ekonomskih in socialnih interesov.
7.1.2 Ustava republike Italije
Ustava Republike Italije pravico do zbiranja in združevanja uvršča med temeljne
človekove pravice in svoboščine. 49. člen tako zagotavlja vsakomur, da se prostovoljno
povezuje z drugimi v določeno združenje in se na ta način izraža ter sodeluje pri
uresničevanju skupnih ciljev in interesov. Pravica se sme omejiti le z zakonom, v
kolikor gre za ukrepe, ki so nujni za zaščito pravic in drugih svoboščin, javni red,
zdravje, moralo, premoženje ali varnost države. Ta pravica izvira iz demokratične
družbe, kjer ima vsakdo pravico, da se svobodno združuje z drugimi v klubih, društvih
in drugih združenjih za zaščito njegovih ekonomskih in socialnih interesov.
7.1.3 Ustava republike Madžarske
Ustava Republike Madžarske pravico do zbiranja in združevanja uvršča med temeljne
človekove pravice in svoboščine. 70. člen tako zagotavlja vsakomur, da se prostovoljno
povezuje z drugimi v določeno združenje in na ta način sodeluje pri uresničevanju
skupnih ciljev in interesov, pod pogojem, da spoštuje ustavo in zakone, določene v
skladu z ustavo. Predvsem gre za dejstvo, da ima vsakdo pravico, da se svobodno
12
The Commission and non-governmental organisations: building a stronger partnership. z dne 18. 1. 2000.
32
združuje z drugimi v klubih, društvih in drugih združenjih za zaščito njegovih
ekonomskih in socialnih interesov. Pravica se sme omejiti le z zakonom, v kolikor gre
za ukrepe, ki so nujni za zaščito pravic in drugih svoboščin, javni red, zdravje, moralo,
premoženje ali varnost države.
KOMENTAR – Primerjava pravice do zbiranja in združevanja
Pravica do zbiranja in združevanja se uvršča med temeljne človekove pravice, ki jih
določa vsaka država zase. Posameznik je nosilec pravice, ki po lastni odločitvi
uresničuje potrebe po združevanju na različnih interesnih področjih. S primerjavo Ustav
sem ugotovila, da ima velik del oblik združevanja priznan status pravne osebe po
ustavi posamezne države oziroma zakonu, ki mora biti v skladu z ustavo. Opazila sem,
da je pravica do zbiranja in združevanja tako univerzalna pravica, ki jo zagotavljajo tudi
mednarodni dokumenti.
Pravico do zbiranja in združevanja se uvršča med temeljne človekove pravice in
svoboščine. Vsakomur zagotavlja, da se prostovoljno povezuje z drugimi v določeno
združenje in s tem sodeluje pri uresničevanju skupnih ciljev in interesov brez
predhodnega dovoljenja.
Omenjena pravica se sme omejiti le z zakonom, v kolikor gre za ukrepe, ki so nujni za
zaščito pravic in drugih svoboščin, javni red, zdravje, moralo, premoženje ali varnost
države.
33
8 CNVOS
Na področju podpore nevladnega sektorja ne moremo mimo pomembne vloge
nacionalne (horizontalne) mreže Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj NVO13
Slovenije (v nadaljevanju CNVOS), ki je z nudenjem podpornih storitev in
zagovorništvom vodilni akter na področju ustvarjanja pogojev za učinkovito delovanje
in razvoj NVO v Sloveniji.
Zavod svoje cilje dosega:
- s spodbujanjem in pospeševanjem razvoja nevladnih organizacij v Sloveniji;
- z izmenjavo informacij, znanj in izkušenj;
- z lobiranjem;
- z izgradnjo sodelovanja zavoda z mednarodnimi političnimi organizacijami;
- z izgradnjo sodelovanja zavoda z mednarodnimi nevladnimi organizacijami;
- s spodbujanjem sodelovanja – mreženja med nevladnimi organizacijami in
drugimi združenji civilne družbe;
- z izgradnjo sodelovanja med NVO in državnimi institucijami;
- s spodbujanjem sodelovanja nevladnih organizacij;
- s spodbujanjem prostovoljnega dela in solidarnosti;
- s spodbujanjem sodelovanja slovenskih nevladnih organizacij z mednarodnimi;
- s povečevanjem zavedanja javnosti o pomenu nevladnih organizacij.
CNVOS je mreža nevladnih organizacij, ki združuje več kot 700 različnih zvez in
posameznih organizacij, katerih namen je krepiti NVO v Sloveniji, si prizadevati za
njihov razvoj, povezovanje in sodelovanje ter doseganje pomembnejšega položaja v
družbi. CNVOS s svojo dejavnostjo zastopa interese slovenskega nevladnega sektorja
v dialogu z vlado, državnim zborom in gospodarstvom.
CNVOS v svojem sporočilu14 za javnost navaja, da so dosegli pozitivne spremembe na
svojem področju, kar je tudi pomemben premik naprej. Navaja, da se preko različnih
društev, zavodov in ustanov vsako leto poveže skoraj milijon ljudi. Sorazmerno s to
rastjo se je povečalo tudi število programov nevladnih organizacij. Med drugim navaja
tudi, da je potencial nevladnega sektorja pri nas še precej neizkoriščen, o čemer priča
tudi podatek ob pogledu na nevladne organizacije primerljivih evropskih držav: »delež
BDP znaša, ko govorimo o slovenskih nevladnih organizacijah, 2,3 %, medtem ko v
primeru nevladnih sektorjev sosednjih držav ta presega 5 %. Delež delovno aktivne
populacije, zaposlene v slovenskih nevladnih organizacijah, znaša 0,74 %, kar je več
kot 10-krat manj kot na Nizozemskem (9,3 %)« (CNVOS, 2014).
13
CNVOS - Zavod Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij. Leta
2001 ga je ustanovilo 27 nevladnih (CNVOS, 2014). 14
CNVOS je septembra 2012 izdal Sporočilo za javnost: Kako bolje izkoristiti potencial nevladnih organizacij?, v katerem navaja podatke o stanju nevladnega sektorja pri nas in v primerljivih državah.
34
9 ZAVOD – NEVLADNA ORGANIZACIJA
Zavod15 je pravna oseba, ki jo lahko ustanovi ena ali več fizičnih ali pravnih oseb za
opravljanje dejavnosti, kot so vzgoja, izobraževanje, znanost, kultura, šport, zdravstvo,
socialne in drugih dejavnosti. Ustanovijo jih lahko domače in tuje fizične in pravne
osebe, če ni za posamezne dejavnosti ali vrste zavodov z zakonom določeno drugače.
Bistven element zavoda je njegova neprofitnost, kar seveda ne pomeni, da ne bi smel
delovati z dobičkom, ampak da ga ne more deliti med ustanovitelje kot pri
gospodarskih subjektih. Njihov prihodek smejo uporabiti za razširitev in razvoj
dejavnosti zavoda (SNVOSR, 2014).
Glede Zakona o zavodih16 ločimo naslednje vrste zavodov:
Javni zavod17 je kot nekakšna mešanica državne uprave in zasebne organizacije.
Ustanovitelji so lahko republika, občina, mesto in druge, z zakonom pooblaščene javne
pravne osebe. Njihov namen ustanovitve je opravljanje javnih služb. V predpisih ne
najdemo natančne opredelitev, kaj je javna služba. Srečujemo le splošno opredelitev,
po kateri je javna služba dejavnost, ki zagotavlja javne dobrine kot proizvode in
storitve, katerih trajno in nemoteno proizvajanje v javnem interesu zagotavlja država ali
občina zaradi zadovoljevanja javnih potreb, kadar jih ni mogoče zagotoviti na trgu.
Zavod s pravico javnosti je zavod, ki si pridobi koncesijo za opravljanje dejavnosti, ki je
javna služba (glede opravljanja javne službe ima pravice, dolžnosti in odgovornosti
javnega zavoda).
Ena izmed oblik samoorganiziranja državljanov in civilne družbe je tudi zasebni zavod.
Oseba zasebnega prava, kot je zasebni zavod, lahko opravlja dejavnosti javne službe,
ki so v pristojnosti javnih zavodov. Država lahko zasebnemu zavodu, ki izpolnjuje
pogoje za opravljanje javne službe, podeli koncesijo. Zasebni zavod pridobiva sredstva
za svoje poslanstvo od države, pa tudi iz zasebnih fundacij, s pomočjo mednarodnih
razpisov.
Prednosti zasebnega zavoda:
- ni predpisanega minimalnega osnovnega kapitala18;
- ustanovitelji ne odgovarjajo za obveznosti zavoda (kar je potrebno izrecno
opredeliti v aktu o ustanovitvi);
15
Zakon o zavodih 1. člen 16
Zakon zavodih (Uradni list RS, št. 12/91) 17
Zakon o zavodih 3. člen 18
Minimalni osnovni kapital pri zavodu ni predpisan. Zavod se lahko ustanovi, če so zagotovljena sredstva za ustanovitev in začetek dela zavoda in če so izpolnjeni drugi z zakonom določeni pogoji (7. člen ZZ). Ob vpisu v register pristojno sodišče presodi, ali vložena sredstva zadoščajo za ustanovitev in opravljanje dejavnosti zavoda.
35
- letna poročila se na AJPES-u ne objavljajo javno (jih je pa potrebno oddajati);
- dobiček iz opravljanja nepridobitne dejavnosti ni predmet obdavčitve.
Slabosti zasebnega zavoda so:
- gre za omejeno število dejavnosti, za katere se lahko ustanovi zavod;
- potrebno je izkazati nepridobiten namen ustanovitve;
brezplačna ustanovitev in spremembe prek e-VEM niso možne oziroma so
možne preko notarja (kar ni brezplačno) ali na klasičen "peš" način (traja dlje)
(e-VEM, 2014).
Organi zasebnega zavoda so:
- svet zavoda,
- direktor zavoda,
- strokovni vodja in
- strokovni svet.
Zavod upravlja svet zavoda, ki ga sestavljajo predstavniki ustanovitelja, predstavniki
delavcev zavoda in predstavniki uporabnikov oz. zainteresirane javnosti. Sestava,
način imenovanja oz. izvolitve članov, trajanje mandata in pristojnosti sveta se določijo
z zakonom ali aktom o ustanovitvi oz. s statutom ali pravili zavoda. Svet zavoda
sprejema statut oz. pravila in druge splošne akte zavoda, program dela in razvoj
zavoda. Spremlja tudi njihovo izvrševanje, določa finančni načrt in sprejema zaključni
račun zavoda. Ustanovitelju predlaga spremembo ali razširitev dejavnosti, ustanovitelju
in direktorju zavoda daje predloge in mnenja o posameznih vprašanjih in opravlja
druge, z zakonom in aktom o ustanovitvi povezane, zadeve19.
Poslovodni organ zavoda je direktor, ki ga imenuje in razrešuje ustanovitelj, če ni z
zakonom ali aktom o ustanovitvi za to pooblaščen svet zavoda. Kadar je za imenovanje
in razrešitev direktorja javnega zavoda pristojen svet zavoda, daje k imenovanju in
razrešitvi soglasje ustanovitelj (občinski svet), če z zakonom ni drugače določeno.
Direktor zavoda organizira in vodi delo ter poslovanje zavoda, predstavlja in zastopa
zavod in je odgovoren za zakonitost dela zavoda. Če ni z zakonom ali aktom o
ustanovitvi zavoda, glede na naravo dejavnosti in obseg dela na poslovodni funkciji,
določeno, da sta poslovodna funkcija in funkcija vodenja strokovnega dela zavoda
ločeni, potem direktor vodi strokovno delo zavoda in je tudi odgovoren za strokovnost
dela zavoda. Za direktorja zavoda je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje, določene
z zakonom in aktom o ustanovitvi (odlokom), oz. s statutom ali pravili zavoda. Mandat
direktorja traja štiri leta, če ni drugače določeno. Po preteku mandatne dobe pa je
lahko ista oseba ponovno imenovana za direktorja. Direktorja zavoda se imenuje na
podlagi javnega razpisa, razpis pa se objavi v sredstvih javnega obveščanja. V razpisu
se določijo pogoji, ki jih mora izpolnjevati kandidat, čas, za katerega bo imenovan, rok,
19
Zakon o zavodih 29. – 30. člen
36
do katerega se sprejemajo prijave, in rok, v katerem bodo prijavljeni kandidati
obveščeni o izbiri. V primeru, ko se na razpis ne prijavi nihče ali če nihče od prijavljenih
kandidatov ni bil izbran, se razpis ponovi, za čas do imenovanja direktorja pa se
imenuje vršilec dolžnosti, vendar najdlje za eno leto20.
Strokovno delo zavoda vodi strokovni vodja, če je tako določeno z zakonom ali aktom o
ustanovitvi – odlokom. Pravice in dolžnosti ter odgovornosti strokovnega vodje se
določijo s statutom ali pravili zavoda. Strokovnega vodja imenuje in razrešuje svet
zavoda po predhodnem mnenju strokovnega sveta21.
Zavod ima strokovni svet, katerega sestava, način oblikovanja in naloge se določijo s
statutom ali pravili zavoda. Strokovni svet obravnava vprašanja s področja strokovnega
dela zavoda, odloča o strokovnih vprašanjih v okviru pooblastil, določenih v statutu ali
pravilih zavoda, določa strokovne podlage za programe dela in razvoj zavoda, daje
svetu zavoda, direktorju in strokovnemu vodju mnenja in predloge glede organizacije
dela in pogojev za razvoj dejavnosti ter opravlja druge z zakonom ali aktom o
ustanovitvi zavoda določene naloge22.
Dejavnosti zavoda
Zakon o zavodih dopušča, da lahko zavod opravlja eno ali več dejavnosti. Zasebni
zavod lahko opravlja tudi dejavnost javnih služb na podlagi koncesije. Za opravljanje
dejavnosti javnih služb se šteje opravljanje dejavnosti, ki so opredeljene z zakonom ali
drugim predpisom, ki ga je sprejela država ali občina.
Davčni zavezanec je dolžan prijaviti davčnemu organu začetek opravljanja dejavnosti,
kakor tudi vsako spremembo ter prenehanje opravljanja dejavnosti. Svojo dejavnost
lahko zavod spremeni ali razširi le s soglasjem ustanovitelja23. V okviru dejavnosti, ki je
vpisana v sodni register, lahko zavod sklene pogodbe in druge pravne posle (Zakon o
zavodih, Ur.l. RS, št. 12/1991).
Javna služba
Kadar zavod opravlja javno službo, jo sme opravljati kot gospodarsko in
negospodarsko dejavnost. Cilj javne službe je zadovoljevanje javnega interesa po
enakih pogojih za vse uporabnike; cena storitve mora biti za vse uporabnike enaka.
Izvajanje javne službe na področju negospodarske dejavnosti določa Zakon o zavodih.
Zakon o gospodarskih javnih službah določa izvajanje javnih služb na področju
gospodarskih dejavnosti. Gospodarske javne službe ne zagotavlja trg, temveč se
morajo zagotavljati same. Obe navedeni imata skupno značilnost, da se ne opravljajo
20
Zakon o zavodih 31. – 37. člen 21
Zakon o zavodih 40. – 42. člen 22
Zakon o zavodih 43. – 44. člen 23
V praksi so znani primeri tovrstnih ustanovitev, npr. Javni zdravstveni zavod Mariborske lekane je ustanovitelj gospodarske družbeFarmadent d.o.o. (vir: poslovni registeSlovenije,AJPES,vl.št.11074500, http://www.ajpes.si/eobjave)
37
zaradi dobička, ampak zaradi doseganja javnega interesa. Opravljanje javne službe je
možno v celoti financirati iz javnih sredstev ali pokrivati s plačili za storitve uporabnikov
javnih sredstev.
Gospodarska dejavnost
Zakon o zavodih ni natančno opredelil, kdaj pomeni opravljanje gospodarske
dejavnosti prispevek k osnovni dejavnosti. Posledično je potrebno presojati v vsakem
primeru posebej. V šolstvu lahko za gospodarsko dejavnost štejemo prodajo tistih
proizvodov in storitev, ki nastajajo v izobraževalnem procesu. Kot primer lahko
navedemo, da lahko srednja kmetijska šola prodaja poljedelske pridelke na trgu, ker je
nesporno, da je ta dejavnost namenjena osnovni izobraževalni dejavnosti. Velikokrat
zavodi v praksi nudijo storitve najema, prehrane, fotokopiranja itd. Te dejavnosti niso v
celoti povezane z osnovno dejavnostjo.
Tržna dejavnost
V primeru, da zavod opravlja tržno dejavnost24, z njo nastopa na trgu in zanj veljajo
enaki pogoji kot za ostale organizacije. Kadar se proizvodi in storitve pogosto prodajajo
na trgu, je dejavnost tržna. Zakon o zavodih pa določa, da lahko zavod sredstva za
opravljanje svoje dejavnosti pridobiva tudi s prodajo blaga in storitev na trgu.
Opravljanje tržne dejavnosti je dovoljeno v skladu s posamezni zakoni, odloki ali akti o
ustanovitvi.
Lastna dejavnost
V internem aktu mora biti opredeljena lastna dejavnost zavoda. Lastna dejavnost je
vsakršna dejavnost, ki ni opravljanje javne službe.
9.1 ZNAČILNOSTI JAVNIH IN ZASEBNIH ZAVODOV
Značilnosti javnih zavodov:
- upravni organ opredeljuje tržišče,
- financiranje se izvaja iz proračuna (brezplačne storitve),
- vpliv tržišča je praviloma skromen,
- avtonomnost in gibljivost omejujejo pooblastila in obveznosti,
- ni dovoljeno nasilno poseči v snovanje in izvajanje zamisli,
- za državljane je značilno, da se obnašajo lastniško in uveljavljajo pričakovanja o
vsebini in izvajanju dejavnosti organizacije,
- cilje je težko opredeliti, saj so nestalni in kompleksni,
- merila – standardi uspešnosti so negotovi, saj se nenehno spreminjajo ob
volitvah in imenovanjih, kar spodbuja nedejavnost,
- izvajanje poverjene dejavnosti pod okriljem države.
24
Opravljanje tržne dejavnosti javnih zavodov dopuščata 3. in 18. člen Zakona o zavodih.
38
Značilnosti zasebnih zavodov:
- upravljalni organi in uporabniki opredeljujejo tržišče,
- izrecna in ne izrecna franšiza (privilegij, koncesija za izvajanje storitev v
določenem delu tržišča),
- financiranje je sestavljeno iz proračuna in iz plačil za storitve,
- vplivi tržišča so mešani – neizraziti,
- avtonomnost in gibljivost teh organizacij omejujejo izdajalci pravic (franšiz,
koncesij, privilegij),
- v zasebnih organizacijah več različnih ciljev, zato se pojavijo nesoglasja,
- značilna je tudi nejasna prioriteta – enakopravnost ali učinkovitost,
- izvajanje poverjene dejavnosti znotraj strukture dejavnosti (Trunk Širca in
Tavčar 1998, 13).
9.2 ZAKONSKA PODLAGA ZA DELOVANJE ZAVODA
Zakon o zavodih25 določa ustanovitev, organizacijo in delovanje. Določa, kako se
zavod ustanovi, kdo ga lahko ustanovi, kako mora biti sestavljen ustanovni akt ipd. V
skladu s klasifikacijo dejavnosti mora ustanovitelj zavoda opredeliti, katere dejavnosti
bo zavod izvajal.
Za ustanovitev zasebnega zavoda je potrebno zagotoviti sredstva za začetek
delovanja. Zakon o zavodih ne predpisuje minimalnega zneska za ustanovitev, kot je to
predpisano pri ustanovitvi podjetja. Vrednost osnovnega kapitala prepuščajo
ustanovitelju. Zavod se lahko ustanovi, če so zagotovljena sredstva za ustanovitev in
začetek dela zavoda ter če so izpolnjeni ostali pogoji z zakonom. Kadar zavod
ustanavlja več ustanoviteljev, se njihove medsebojne pravice, obveznosti in
odgovornosti uredijo s pogodbo. Ustanovitelj imenuje vršilca dolžnosti, ki pripravi
ustrezno dokumentacijo za začetek poslovanja zasebnega zavoda. Zavod je pravna
oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki navaja zakon in akt o ustanovitvi.
Zasebni zavod pridobi pravno sposobnost z vpisom akta o ustanovitvi v sodni register,
ki mora vsebovati najmanj določbe o imenu in sedežu zasebnega zavoda, podatke o
ustanoviteljih, njegovi dejavnosti v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti, določbe
o organih zasebnega zavoda, sredstvih, ki so zagotovljena za ustanovitev in začetek
poslovanja, način razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki in način kritja
primanjkljaja sredstev za delo, določbe o odgovornosti ustanovitelja za obveznosti
zasebnega zavoda, medsebojne pravice in obveznosti ustanovitelja ter zavoda.
25
Zakon o zavodih, ki je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije (v nadaljevanju Ur.l. RS) št. 12/1991 in sprememba zakona v Ur.l. RS št. 8/96
39
Zasebni zavod ima svoj statut26, ki natančno opredeljuje organizacijo zasebnega
zavoda, organe in njihove pristojnosti ter ostala pomembna vprašanja. Svet zavoda s
soglasjem ustanovitelja sprejme statut, organi zavoda pa lahko sprejmejo tudi druge
interne akte, ki natančneje opredeljujejo posamezna področja dela zasebnega zavoda.
Zasebni zavod preneha27:
- kadar se ugotovi ničnost vpisa v sodni register,
- kadar je zasebnemu zavodu izrečen ukrep prepovedi opravljanja dejavnosti,
- kadar ustanovitelj sprejme sklep o prenehanju poslovanja,
- kadar se pripoji ali spoji z drugim zasebnim zavodom,
- kadar se organizira kot podjetje,
- v drugih primerih, določenih z zakonom.
V primerih iz prve, druge in tretje alineje prejšnjega odstavka se opravi postopek
likvidacije zavoda v skladu z zakonom.
Zavod lahko preneha na podlagi stečaja, če ustanovitelj po zakonu ali aktu o
ustanovitvi ni odgovoren za obveznosti zavoda.
9.3 FINANCIRANJE ZAVODA
Zavod lahko pridobiva sredstva za delo28 iz sredstev ustanovitelja, s plačili za storitve,
ki jih nudi, s prodajo blaga in storitev na trgu ter iz drugih virov. Svoj presežek
prihodkov nad odhodki mora uporabiti za opravljanje in razvoj dejavnosti, če ni drugače
določeno z aktom o ustanovitvi. Lahko pa tudi opravlja pridobitno dejavnost, če je ta
namenjena opravljanju dejavnosti, za katero je ustanovljen. V sklopu svoje dejavnosti
in s soglasjem ustanovitelja lahko ustanovi celo podjetje (Zakon o zavodih, Ur.l. RS, št.
12/1991).
Zavod lahko svoje vire financiranja razdeli v dve večji skupini, državno financiranje in
financiranje iz lastne dejavnosti.
a. Državno financiranje vključuje širok razpon neposrednih in posrednih oblik
financiranja.
Politika države ima posebno vlogo pri nepridobitnih organizacijah, saj je v veliki meri
odvisna od njihove vloge v družbi ter od izvajanja državnih nalog, ki jih je prenesla na
tretji sektor. Kadar so nepridobitne organizacije pomemben partner v doseganju
26
Zakon o zavodih 45.-46. člen 27
Zakon o zavodih 54. člen 28
Zakon o zavodih 48. člen
40
političnih in socialnih nalog, takrat obstaja dobro razvit sistem zagotavljanja podpore
tretjemu sektorju, ki je lahko določen v zakonodaji ali s sporazumom.
Država neposredno financira zavode, in sicer s finančno podporo, ki je zagotovljena
neposredno v državnemu ali občinskemu proračunu ter predstavlja strošek proračuna v
določenem letu. Neposredno financiranje lahko izvedemo:
- s pomočjo proračunskih subvencij (sredstva se lahko porabijo za pokrivanje
operativnih stroškov ali za izvajanje določenega projekta);
- s pridobivanjem donacij za posebne namene (prenos denarja, premoženja,
storitve ali druge stvari določene vrednosti na prejemnika, zaradi izpolnjevanja
javnega namena podpore oziroma spodbude; ne krijejo operativnih stroškov,
temveč so namenjene izvajanju določenih projektov, ki odražajo tudi
programske cilje države);
- s sklepanjem pogodb za izvajanje določenega dela.
Posredno financiranje ne vključuje direktnih transferjev denarja ali premoženja, ampak
ga država izvaja tako, da zavodom priznava določene davčne olajšave. Pomen teh
olajšav je, da država priznava, da zavod porabi svoje prihodke za opravljanje
nepridobitnih namenov in velikokrat celo v javno korist. To pa ne predstavlja stroška za
državo, temveč gre za njen dohodek, ki se mu odpove. Na pomenu pridobiva
neposredno državno financiranje, saj so prejemniki državnih sredstev v vse večji meri
izvajalci socialnih storitev.
Zavodu je dovoljeno pridobivanje državnih sredstev in v manjšem obsegu sodelovanje
v postopkih javnega naročanja.
Za zavod je tudi ključnega pomena donacija, ki je lahko v denarju ali naravi s strani
posameznikov, podjetij, fundacij ali drugih subjektov. Pri tem financiranju gre za dajanje
sredstev brez povratne ugodnosti. Donator se najpogosteje odloči za donacijo zaradi
davčne olajšave, ki jo donator lahko uveljavi. Davčne olajšave za donacije s strani
podjetij so zagotovljene v vseh državah vzhodne in srednje Evrope, v večini pa tudi
olajšave za posameznike. Kljub temu, so davčne ugodnosti za podjetja minimalne.
Najzahtevnejšo financiranje je pridobivanje lokalnih sredstev, saj državljani nimajo
razumevanja za civilno družbo. Kljub davčnim olajšavam daruje le malo število podjetij,
posamezniki pa se za to odločajo le v posameznih primerih. Razlogi naj bi bili različni,
predvsem pa težka gospodarska situacija in nezaupanje v nepridobitne organizacije.
b. Prihodki iz lastne dejavnosti vključujejo članarine, plačilo za storitve (pridobitna
dejavnost), prihodke od investiranja itd.
Članarino za svoje člane lahko v zavodu določijo sami. Sredstva iz lastne dejavnosti
lahko pridobivajo na različne načine, kot na primer z zaračunavanjem stroškov za svoje
storitve, s pridobitno dejavnostjo, ki je povezana s poslanstvom zavoda ali z
nepovezano pridobitno dejavnostjo. Za dolgoročno stabilnost zavoda so vsekakor
pomembni prihodki iz lastne dejavnosti.
41
V Sloveniji se počasi uveljavlja vir financiranja, ki mu pravimo sistem odstotka. Ta vir
financiranja temelji na ideji, da lahko davkoplačevalec določen delež svojega
plačanega davka od dohodka nameni nepridobitni organizacij. Zanj je značilno:
- samostojna odločitev davčnega zavezanca, kako bo uporabil del plačanega
davka;
- samo davkoplačevalec lahko nameni sredstva in ne katerikoli posameznik;
- sredstva namenjajo za podporo nekaterim nepridobitnim organizacijam.
9.4 OBDAVČITEV ZAVODA
Obračun davka od dohodkov pravnih oseb je predpisan z Zakonom o davku od
dohodkov pravnih oseb (v nadaljevanju ZDDPO-2)29. Pravna oseba domačega (razen
Republike Slovenije in lokalnih skupnosti) in tujega prava je zavezanec davek od
dohodkov.
Zavezanci so v davčnem pomenu rezidenti30 in nerezidenti31. Po svetovnem dohodku
so obdavčeni zavezanci rezidenti. Zaradi tega morajo v davčni obračun vključiti vse
prihodke, ki so jih dosegli kjer koli v svetu, tudi v svojih poslovnih enotah v tujini.
Pravilnik o izvajanju zakona natančno določa kraj dejanskega delovanja poslovodstva.
Gre za kraj, kjer vodstvo dejansko upravlja in poslovodi zavezanca. Z upravljanjem in
poslovodenjem je mišljeno izvrševanje in uveljavljanje politike poslovanja in strateških
odločitev. Nerezidenti so zavezanci za davek zato, ker imajo v Sloveniji poslovno enoto
(kraj, v katerem v celoti ali delno opravljajo dejavnost oziroma posle) ali pa dosegajo
posamezne dohodke32, ki imajo vir v Sloveniji. (ZDDPO-2, Ur.l. RS, št. 117/06).
Za nepridobitne organizacije je pomemben 9. člen ZDDPO-2 33. Pri izdelavi obračuna
davka od dohodkov pravnih oseb za zasebni zavod in društvo je potrebno upoštevati
določbe Pravilnika o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti (odslej pravilnik).
Pravilnik natančneje opredeljuje, kaj se šteje za pridobitno ali nepridobitno dejavnost
29
ZDDPO-2 je bil sprejet leta 2004 in je nadomestil prejšnji Zakon o davku od dobička pravnih oseb. 30
. Rezidenti so, če imajo sedež v Sloveniji pa tudi, če imajo kraj dejanskega poslovodstva v Sloveniji, sedež pa v kateri drugi državi. 31
Zavezanci nerezidenti so tiste osebe, ki nimajo v Sloveniji niti sedeža niti kraja dejanskega delovanja poslovodstva. 32
Ti dohodki so: dividende, obresti, najemnine, licenčnine itd.) in od katerih se pri plačilu v tujino obračunava davčni odtegljaj. 33 9. člen ZDDPO-2 govori, da omenjene organizacije ne plačajo davka, če so v skladu s
posebnim zakonom ustanovljene za opravljanje nepridobitne dejavnosti in imajo finančno in
materialno poslovanje in akte, zlasti temeljni akt, usklajene z zakonom, ki ureja njihovo
ustanovitev oziroma poslovanje. Davek od dohodkov pravnih oseb pa morajo nepridobitne
organizacije obračunati in plačati od opravljanja pridobitne dejavnosti (ZDDPO-2, Ur.l. RS, št.
117/06).
42
oziroma za prihodke iz opravljanja pridobitne ali nepridobitne dejavnosti pri zavezancu
iz 9. člena ZDDPO-2, ki je ustanovljen za opravljanje nepridobitne dejavnosti. V prvem
odstavku 9. člena ZDDPO-2 med naštete pravne osebe uvrščamo zasebni zavod in
društvo.
Po 9. členu ZDDPO-2 je po pojasnilu DURS-a oprostitev davka izrecno določena le za
pravne osebe, ki so ustanovljene za opravljanje nepridobitne dejavnosti po posebnem
zakonu. Ta člen torej lahko obravnava le zavezanec, ki je po posebnem zakonu
primarno ustanovljen za neko dejavnost nepridobitne narave, nikakor pa ne zavezanec,
ustanovljen za opravljanje pridobitne dejavnosti, ki obenem opravlja tudi neko
dejavnost po posebnem predpisu (npr. na podlagi koncesije). Po zakonu o
gospodarskih družbah se pravne osebe ne morejo obravnavati po 9. členu ZDDPO-2 v
nobenem primeru.
Praviloma se za pridobitne prihodke štejejo zlasti prihodki:34:
- iz opravljanja javne službe;
- namenska javna sredstva;
- dividende in drugi prihodki iz naložb;
- bančne obresti, razen obresti na transakcijskih računih in obresti na vezane
vloge nad 1.000,00 evrov letno;
- prihodki od prodaje blaga in storitev, vključno z donosi od prodaje spominkov
ter hrane in pijače, ki jo zavezanec proda članom in nečlanom;
- najemnine in druga plačila iz oddajanja prostora zavezanca, drugih zmogljivosti
zavezanca ali opreme drugim osebam;
- plačila članov in nečlanov za udeležbo na razgovorih, predstavitvah in
delavnicah;
- prihodki doseženi z odsvojitvijo osnovnih sredstev;
- plačila članov in nečlanov za udeležbo na večerjah, zabavah, plesih ali drugih
družabnih srečanjih, ki jih organizira zavezanec;
- prihodki od srečelovov in podobnih iger, ki jih organizira zavezanec.
3. člen pravilnika navaja, kaj se šteje za prihodke iz opravljanja nepridobitne dejavnosti,
ki se izvzamejo iz davčne osnove. Med te prihodke uvrščamo (Pravilnik o opredelitvi
pridobitne in nepridobitne dejavnosti, Ur.l. RS, št. 109/2007):
- donacije35,
- članarine36,
34 4. Členu pravilnika (Pravilnik o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti, Ur.l. RS, št.
109/2007): 35
Donacija je v pravilniku opredeljena kot brezpogojno plačilo oziroma prispevek v denarju ali
naravi oziroma so donacije zneski ali stvari, ki jih dobiva zavezanec iz 9. Člena ZDPO-2 od
fizičnih in pravnih oseb brez obveznosti vračila in se ne nanašajo na plačila za proizvode ali
storitve, katerih kupci so te osebe.
43
- volila in dediščine;
- prihodki od davkov, dajatev in prispevkov, ki so plačani neposredno Zavodu za
zdravstveno zavarovanje Slovenije ter Zavodu za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje.
Za računovodje se je s sprejetjem pravilnika delo delno olajšalo, vendar pa v praksi še
vedno zelo težko natančno razmejimo prihodke od opravljanja pridobitne dejavnosti in
prihodke od opravljanja nepridobitne dejavnosti, ker se v pravilniku pojavljata besedi
praviloma in zlasti, kar nam vzbudi nove dvome glede obdavčljivosti. V 5. členu
pravilnika je celo zapisano, da se pri presoji upoštevajo tudi dejstva in okoliščine
posamezne organizacije.
Obrazec za obračun davka od dohodkov pravnih oseb se uvodoma začne z
izpolnjevanjem podatkov o statusu, sedežu, davčni številki in vrsti dejavnosti. Zavod in
društvo v uvodnem delu obrazca označita, da sta ustanovljena za opravljanje
nepridobitne dejavnosti in sta zato po 9. členu ZDDPO-2 oproščena plačila davka. V
obrazec za obračun davka od dohodkov pravnih oseb se nato vnesejo prihodki in
odhodki iz izkaza poslovnega izida. V skladu s 27. členom ZDDPO-2 zasebni zavod in
društvo izvzameta prihodke od nepridobitne dejavnosti in od celotnih odhodkov
izvzameta dejanski oziroma sorazmerni del odhodkov, ki se nanaša na nepridobitno
dejavnost.
Do ugotovitve davčno priznanih prihodkov in odhodkov in njihove pozitivne ali
negativne razlike nas pripelje postopek ugotavljanja prihodkov in odhodkov pridobitne
in nepridobitne dejavnosti. Razlika med davčno priznanimi prihodki in odhodki se v
nadaljevanju obračuna popravlja za razlike zaradi prehoda na spremenjeni način
sestavljanja računovodskih poročil, razlike zaradi spremembe računovodske usmeritve
in popravkov napak ter povečanja za prej neupravičeno uveljavljene davčne olajšave (v
zvezi z investicijami in zaposlovanjem). Za tem sledi izračun davčne osnove ali davčne
izgube. V primeru ugotovljene pozitivne davčne osnove, se ta lahko zmanjšuje za
davčne olajšave, vendar največ do višine davčne osnove. Kadar je ugotovljena davčna
izguba, ni možno koristiti davčnih olajšav. Davčne olajšave37, ki jih lahko zavezanci
koristijo pri zmanjšanju davčne osnove in morajo biti natančno prikazane v prilogah k
obračunu, so olajšave za (ZDDPO-2, Ur.l. RS, št. 117/06):
- pokrivanje izgube;
- obresti od kratkoročnih in dolgoročnih vrednostnih papirjev, ki so jih izdali
Republika Slovenija, občine ali javna podjetja;
- financiranje v opremo in neopredmetena sredstva, vlaganja v opremo za
raziskave in razvoj;
36
Članarine so v pravilniku mišljene, da dejansko pomenijo obvezni denarni prispevek članov
zavezancu in za katere iz ene ali več okoliščin izhaja, da so po vsebini članarine in ne
predstavljajo plačila za določene proizvode, blago, storitve ali plačila za ugodnost, ki jih
zavezanec nudi članom ali njihovim povezanim osebam.
37
ZDDPO-2, 55. člen – 59. člen
44
- v ekonomski coni začetno investicijsko vlaganje in za odpiranje novih delovnih
mest;
- vlaganje v raziskave in razvoj;
- investiranje;
- delavcem se izplača dobiček;
- zaposlovanje invalidov;
- prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje;
- donacije za humanitarne, dobrodelne, znanstvene, športne, kulturne in druge
namene;
- financiranje političnih strank.
Davčni upravi republike Slovenije je potrebno do 31. marca predložiti obračun davka od
dohodkov pravnih oseb za zavod in društvo. Bilanca stanja in izkaz poslovnega izida
sta obvezna kot priloga obrazcu. Za zavezance, ki so svoje računovodske izkaze
predložili AJPES-u že pred oddajo davčnega obračuna, ni potrebno ponovno dajati istih
podatkov še davčnemu organu. V tem primeru se izpolni samo še izjava in navede
datum predložitve podatkov iz računovodskih izkazov AJPES-a.
Z doseganjem zastavljenih ciljev je organizacija uspešna, kar je neke vrste jamstvo, da
opravlja prave stvari. Za zavod bi moral biti cilj zagotavljanje določene storitve, za
društvo pa zadovoljevanje določene skupne interese članov. S številkami ne moremo
meriti ciljev delovanja nepridobitnih organizacij, zato tudi uspešnosti njihovega
poslovanja ne moremo presojati samo na podlagi računovodskih izkazov in z
izračunavanjem kazalcev in kazalnikov. Za takšne organizacije bi morali uporabljati
nefinančne kazalnike, saj bi le tako dobili pravilen odgovor za merilo uspešnosti. Kriterij
za merjenje uspešnosti v nepridobitnih organizacijah bi moral biti vezan na njihovo
poslanstvo, katerega končni cilj je zadovoljstvo uporabnikov njihovih storitev in splošna
javna korist.
Za merilo uspešnosti je pomembnejša kakovost in ne absolutne številke ustvarjenega
prometa oziroma dobička. Iz tega razberemo, da je pomembno, da poročila
nepridobitnih organizacij zraven kvantitativnega dela vsebujejo tudi kvalitativni element.
Posebnosti ciljev nepridobitnih organizacij (Trunk - Širca in Tavčar, 2000, str. 29):
- prilagodljivost (manjša kot pri pridobitnih organizacijah, ker so cilji odvisni od
finančnih in interesnih vplivov);
- vsebina (več kvalitativnih in količinskih, malo vrednostnih ciljev);
- javni interesi (njihovi cilji so mnogokrat podrejeni javnim interesom);
- cilji nepridobitnih organizacij so podcilji drugih družbenih sistemov;
- na postavitev ciljev vplivajo različni interesi interesnih skupin, usklajevanje ciljev
raznih strokovnih, uporabniških in drugih skupin je zahtevno;
- vsebina in vrednost (nepridobitne organizacije ne morejo meriti svojih ciljev z
ekonomskimi merili, kot so zdravje, varnost ljudi itd.).
45
V literaturi najpogosteje srečujemo uravnotežen sistem kazalnikov kot najprimernejšo
merilo uspešnosti v nepridobitnih organizacijah. Ta sistem opredeljuje skupino bližnjih
ciljev in dejavnosti, po katerih se nepridobitna organizacija razlikuje od drugih in tako
ustvarja dolgoročno vrednost za uporabnike storitev.
Uravnotežen sistem kazalnikov je sestavljen iz: (Kaplan in Norton, 2001, str. 88-90):
- finančnega vidika – merimo s kratkoročnimi finančnimi kazalci (presežek
prihodkov) in kazalniki (donosnost, rentabilnost);
- -vidika uporabnikov storitev – meri se z zadovoljstvom in stalnostjo
uporabnikov, s pridobivanjem novih uporabnikov storitev, z doseganjem visoke
kakovosti življenja itd.;
- vidika procesov v organizaciji – meri ugotavljanje potreb in razvijanje
predvsem tistih procesov, ki vplivajo na zadovoljstvo uporabnikov storitev,
celovito in racionalno oskrba uporabnikov, sposobnost prilagajanja zaposlenih
in vidika učenja in rasti; nanaša se na zaposlene in prostovoljne sodelavce,
njihove sposobnosti, moralo in motivacijo;
- vidik učenja in rasti – meri izboljšano informacijsko poslovanje, prijetno
ozračje med zaposlenimi, odpravljanje strokovnih pomanjkljivosti z
izobraževanjem.
Finančni vidik je v pridobitnih organizacijah na vrhu. V nepridobitnih organizacijah bi
moral biti najpomembnejši vidik uporabnikov storitev, saj se z njim pokaže uspešnost
pri uresničevanju poslanstva organizacije. Za nadaljno uspešnost nepridobitne
organizacije so odločilne naložbe v razmerja z uporabniki storitev, vendar brez
posvečanja pozornosti ostalim trem vidikom ne gre. Izobraženi in usposobljeni
zaposleni so nujno potrebni za kakovostno opravljene storitve. Delo v mnogih
nepridobitnih organizacijah zahteva visoko strokovno raven zaposlenih. Procesi v
organizaciji morajo temeljiti na osebnih stikih z uporabniki, saj se le tako doseže večje
zadovoljstvo. Pomemben je tudi finančni vidik, saj organizacija za svoje delovanje
potrebuje finančna sredstva, do katerih bo veliko lažje prišla, če bodo financerji
zadovoljni z njenim delovanjem.
46
10 ZAVOD, KOT AKTER PRED USTAVNIM SODIŠČEM RS
PRIMERA (UP-308/00 IN U-I-414/98)
Hierarhično je v državi najvišji pravni akt Ustava, v kateri so urejene človekove pravice
in temeljne svoboščine. Človekove pravice in temeljne svoboščine so temelj pravne
ureditve države in družbe v njej, pripadajo človeku kot posamezniku in so individualne.
Pravno varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin zagotavljajo redna ter ustavna
sodišča, veliko vlogo pa imajo tudi varuhi teh pravic (tako imenovani ombudsmani).
V 25. členu Ustave je določena ustavna pravica do pravnega sredstva, ki vsakomur
zagotavlja pritožbo ali drugo pravno sredstvo proti odločbam sodišč in drugih državnih
organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odločajo
o njegovih pravicah, dolžnostih in drugih pravnih interesih.
10.1 Up-308/00
Zadeva: Ustavna pritožba
A. A. in zasebni zavod B. & B. production STUDIO MI B. sta vložila ustavno pritožbo,
zoper sklep, s katerim je bil zavrnjen predlog za začetek likvidacijskega postopka nad
zasebnim zavodom STUDIO MI B..
Zasebni zavod STUDIO MI B. je bil ustanovljen z namenom zagotavljanja pogojev za
kulturno-umetniško in drugo avtorsko delo. Pritožnik je zaradi številnih kršitev akta o
ustanovitvi zavoda akt o ustanovitvi odpovedal in s tem povzročil prenehanje zavoda,
saj je bil tako pri sodišču posledično predlagan začetek likvidacijskega postopka.
Predlog je sodišče zavrnilo, in sicer z obrazložitvijo, da bi bilo treba najprej pridobiti
pravnomočno sodbo o prenehanju zavoda in šele na podlagi takšne sodbe bi lahko
sodišče izvedlo likvidacijo zavoda. Z izpodbijanim aktom so bile po vložnikovem
mnenju kršene določbe 42., 23. in 67. člena Ustave in s tem posledično kršene
temeljne človekove pravice (pravica do združevanja, pravica do sodnega varstva brez
nepotrebnega odlašanja, pravica do uživanja lastnine in kršitev 22. člena Ustave o
enakem varstvu pravic).
Komentar
Z Ustavo je v 42. členu vsakomur zagotovljena svoboda združevanja, kar pomeni, da
ima vsakdo pravico, da se svobodno združuje z drugimi, da ima vsak posameznik
možnost izbrati, ali se bo povezal v neko združenje ali ne in kako dolgo bo ostal njegov
član. Ta temeljna človekova pravica zagotavlja vsakomur, da se združuje z drugimi v
neko združenje povsem samostojno in v njem svobodno ureja njegovo ureditev in
47
dejavnost. Ta pravica je navedena tudi v Splošni deklaraciji Združenih narodov o
človekovih pravicah (20. člen).
Tudi Zavod je ena izmed organiziranih oblik združevanja. Njegovo delovanje
opredeljuje Zakon o zavodih, ki ureja področja, kot so ustanovitev, notranja
organizacija in delovanje, pa tudi prenehanje zavoda. Menim, da je na podlagi tega
vsakemu posamezniku prepuščena svobodna odločitev, ali bo ustanovil zavod z
drugimi ali ne; če se za to odloči, pa mora spoštovati predpisani pravni režim, tako
glede ustanovitve in delovanja kot tudi glede prenehanja zavoda.
Menim, da je sodišče odločilo pravilno, saj ne more začeti postopka likvidacije na
podlagi predloga enega izmed ustanoviteljev, upoštevan mora biti skupni interes.
Posledično menim, da ni šlo za kršitev pravice, ki izhaja iz 42. člena Ustave, ki
zagotavlja vsakomur, da se prostovoljno povezuje z drugimi v določeno združenje in na
ta način izraža ter sodeluje pri uresničevanju skupnih ciljev in interesov.
Prav tako menim, dani bil kršen 67. člen ustave, ki določa način pridobivanja in
uživanja lastnine tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka
funkcija.
Tudi kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ki izhaja iz 23. člena
Ustave po mojem mnenju ni bila kršena, saj stališče sodišča, da je treba v
obravnavanem primeru predhodno pridobiti ustrezno sodno odločbo o prenehanju
zavoda, na podlagi katere bo sodišče lahko začelo in izvedlo likvidacijski postopek, ne
more že samo po sebi pomeniti kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega
odlašanja.
Sklep Ustavnega sodišča
Sodišče je odločilo, da se ustavna pritožba ne sprejme, saj po oceni Ustavnega
sodišča pravna stališča iz izpodbijanega sklepa, s katerimi se ne strinjata pritožnika,
niso takšna, da bi bila v nasprotju s pravicami iz 42. člena Ustave (…poseg v pravico
svobode združevanja), 23. člena (… kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega
odlašanja) in 67. člena Ustave, ki določa način pridobivanja in uživanja lastnine.
Komentar – EKČP
Tudi v Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin je v 11.
členu vsakomur zagotovljena pravica, da mirno zboruje in se svobodno združuje,
vključno tudi s pravico do ustanavljanja sindikatov. Izvrševanje te svoboščine je
mogoče omejiti le z zakonom, če je to nujno v demokratični družbi zaradi državne ali
javne varnosti, za preprečitev neredov ali zločinov, za zaščito zdravja ali morale ali za
zavarovanje pravic in svoboščin drugih ljudi. Za pripadnike oboroženih sil, policije in
48
državne uprave pa ta člen dopušča omejitve pri izvrševanju te svoboščine, saj morajo
biti te omejitve določene z zakonom.
10.2 U-I-414/98
Zadeva: Postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisov in drugih splošnih
aktov.
Pobudnica Marija Tomšič iz Litije je vložila zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti
predpisov ter drugih aktov, saj je kot članica Občinskega sveta Občine Litija
neposredno zainteresirana za vsa dogajanja v občini in tudi posredno odgovorna za
odločitve Občinskega sveta. Občinski svet je sprejel Odlok o ustanovitvi Zavoda za
izobraževanje in kulturo Litija kljub njenim opozorilom o neskladju z zakonom.
Glede na to, da izpodbijani odlok ni predpis, ampak akt o ustanovitvi javnega zavoda,
ustavno sodišče ni pristojno za odločanje o ustavnosti in zakonitosti posamičnih aktov.
Komentar
Menim, da v našem primeru za izpodbijanje odloka ni izpolnjen procesni pogoj iz 21.
člena ZUstS za njegovo ustavno sodno presojo. Ustavno sodišče po 21. členu Zakona
o Ustavnem sodišču med drugim odloča tudi o ustavnosti in zakonitosti predpisov ter
splošnih aktov in izvrševanju javnih pooblastil, ni pa pristojno za odločanje o ustavnosti
in zakonitosti posamičnih aktov. V našem primeru gre za posamičen akt o ustanovitvi
javnega zavoda, ki pa ni predpis, o katerem bi sodišče lahko presojalo.
Glede na navedeno menim, da je sodišče pravilno presodilo in izdalo sklep o zavrnitvi
ustavne presoje. V upravnem sporu se namreč presoja o zakonitosti aktov organov
lokalnih skupnosti, izdanih v obliki predpisa, v kolikor urejajo posamična razmerja. V
kolikor bi sodišče presojalo drugače, bi po mojem mnenju presojalo v nasprotju z
Zakonom o Ustavnih sodiščih – torej nezakonito.
Sklep Ustavnega sodišča
Sodišče je izdalo sklep, da se pobuda zavrže.
49
11 PRIMER ZAVODA PIP
Zavod PIP »PRAVO INFORMACIJE POMOČ« je ustanovila Študentska organizacija
Univerze v Mariboru leta 2003. Predstavlja in zastopa ga direktor v okviru pooblastil, ki
jih ima zavod. Do leta 2009 je funkcijo direktorja opravljal Đurov Srečko, v letu 2009 pa
je to funkcijo prevzel Kmetec Matevž. Zavod PIP ima svoj sedež na Gosposvetski cesti
83 v Mariboru.
Na podlagi javnega razpisa Ministrstva za javno upravo je Zavod PIP v letu 2008 postal
stičišče nevladnih organizacij v Podravju. Zavod PIP je neprofiten zavod zasebnega
prava, ki nevladnim organizacijam v Podravju s pomočjo svojih podpornikov38 nudi
podporno okolje za njihovo delovanje (pravne, finančne, računovodske, projektne in
komunikacijske storitve), podporo mreženju in medsebojnemu sodelovanju ter vključuje
zunanje strokovnjake pri svetovanju ter pomoč pri izvedbi projektov. Z informiranjem
nevladnih organizacij o zadevnih vsebinah in razvojem ter uvajanjem novih IKT rešitev
zaokroža nabor dejavnosti, s katerimi želi prispevati k razvitemu in uspešnemu
nevladnemu sektorju v Podravju. S svojim delovanjem si prizadevajo k ustvarjanju
pogojev za dvig usposobljenosti nevladnih organizacij za črpanje razvojnih sredstev,
izboljšanje kompetenc zaposlenih, nova delovna mesta v nevladnem sektorju ter
povezanost in usklajenost med javnimi službami, zasebnim sektorjem in nevladnimi
organizacijami (Europe Direct - Zavod PIP, 2014).
Osnovni akt Zavoda PIP je akt o ustanovitvi in statut, ki ga je sprejel svet zavoda s
soglasjem ustanovitelja. Zavod ima tudi druge interne akte, ki natančneje urejajo
posamezna področja dela zavoda.
11.1 NAMEN IN DELOVANJE ZAVODA
Zavod PIP je ustanovila Študentska organizacija Univerze v Mariboru, na podlagi akta
o ustanovitvi zavoda, ki ureja strukturo zavoda, način pridobivanja sredstev,
medsebojne pravice in obveznosti ustanovitelja ter zavoda na sploh..
Gre za neprofiten zavod zasebnega prava, ki nevladnim organizacijam v Podravju nudi
podporno okolje za njihovo delovanje (pravne, finančne, računovodske, projektne in
komunikacijske storitve), podporo mreženju in medsebojnemu sodelovanju ter vključuje
zunanje strokovnjake pri svetovanju ter pomoči pri izvedbi projektov.
Njihov glavni namen je, da bi nevladni sektor Podravja postal nepogrešljiv partner
državi in gospodarstvu pri razvoju družbe. Želijo , da bi s pomočjo mreženja in
38
Podporniki Zavoda PIP so: Študentska organizacija Univerze v Mariboru, Ministrstvo za pravosodje, Ministrstvo za javno upravo, Predstavništvo evropske komisije v Republiki Sloveniji, Pisarna Evropskega parlamenta v Republiki Sloveniji, Mestna občina Maribor, Mestna občina Murska Sobota, Občina Puconci, Občina Beltinci, Občina Šalovci, Občina Odranci, Občina Moravske Toplic, občina Kuzma ter Občina Gornji Petrovci.
50
sodelovanja na organiziran, institucionaliziran in transparenten način oblikoval
družbeno agendo. V zasebnem zavodu PIP želijo, da bi postal družbeno napredni
socialni akter, ki bo partner, protiutež in alternativa javnemu in gospodarskem sektorju
ter bo spremljal in uveljavljal demokratične procese v družbi. Zavod PIP zato deluje na
vseh področjih, potrebnih za zagotavljanje delovanja in trajnostnega razvoja NVO v
Podravju.
S spodbujanjem dialoga, izboljšanjem ozaveščenosti in informiranosti nevladnih
organizacij o javnih politikah, večji dostopnosti storitev ter povečanju računalniške
pismenosti bo Zavod PIP izboljšal kakovost in učinkovitost delovanja nevladnih
organizacij v Podravju.
Zavod PIP se namreč zaveda velike odgovornosti, saj ko govorimo o nevladnih
organizacijah, govorimo o stebru civilne družbe in ključnem elementu za vsestransko
uveljavljanje načel pluralnosti ter demokracije v družbi. Glavni pokazatelji uspeha
stičišča bodo: sposobnost za črpanje razvojnih sredstev, izboljšanje kompetence
zaposlenih, nova delovna mesta v nevladnem sektorju in povezanost ter usklajenost
med javnimi službami, zasebnim sektorjem in nevladnimi organizacijami (Europe Direct
- Zavod PIP, 2014).
11.2 ORGANI ZAVODA
Za nemoteno delovanje Zavoda PIP so potrebni organi zavoda, in sicer :
- direktor – poslovodni organ, ki vodi delo in poslovanje zavoda, predstavlja in
zastopa zavod v zavodu in izven njega ter je odgovoren za zakonitost dela
zavoda. Direktor je bil imenovan z aktu o ustanovitvi zavoda.
- svet zavoda – kolegijski organ zavoda, ki ga sestavljajo predstavniki
ustanoviteljev, predstavniki delavcev in predstavniki uporabnikov storitev
zavoda. Naloga sveta zavoda je upravljanje zavoda, kar je opredeljeno v aktu o
ustanovitvi zavoda.
- strokovni svet – kolegijski organ zavoda, ki obravnava vprašanja s področja
strokovnega dela zavoda. Strokovni svet zavoda svetu zavoda in direktorju daje
nasvete glede vsebinskega dela zavoda in pogojev za razvoj dejavnosti ter
odloča v okviru svojih pristojnosti, ki so določene v zakonu, aktu o ustanovitvi
zavoda, statutu in ostalih aktih zavoda.
- strokovni vodja – vodi strokovno delo zavoda, kar je določeno v aktu o
ustanovitvi. Njegove pravice, dolžnosti in odgovornosti so določene s statutom
in aktom o ustanovitvi. Strokovno vodjo imenuje in razrešuje svet zavoda po
predhodnem mnenju strokovnega sveta.
Vse pristojnosti organov zavoda se natančneje opredelijo v statutu zavoda, skladno z
zakonom in aktom o ustanovitvi.
51
11.3 DEJAVNOSTI ZAVODA PIP
11.3.1 Pravno svetovanje
Pravno svetovanje nudijo na področju varstva človekovih pravic, civilnega prava,
statusnega prava, prava varstva potrošnikov, upravnega prava, delovnega prava,
prava socialne varnosti, kazenskega prava in prekrškov ter na drugih področjih, kjer je
potrebno pravno varstvo. Na navedenih področjih strankam nudijo pravno svetovanje,
izdelavo pravnih mnenj, sestavljanje vlog, pogodb in drugih listin, pregled pogodb,
uveljavljanje odškodnin ipd. Določenim uporabnikom so ob izpolnjevanju predpisanih
pogojev na voljo še dodatne storitve. Sem sodijo prosilci za brezplačno pravno pomoč,
potrošniki (fizične osebe v primerih, ko pridobivajo ali uporabljajo blago in storitve za
namene izven svoje poklicne ali pridobitne dejavnosti), osebe z dolgotrajnimi težavami
v duševnem zdravju in starejše osebe, vključene v program zagovorništva, mladi ter
nevladne organizacije (Europe Direct - Zavod PIP, 2014).
11.3.2 Informiranje – splošno
Zavod PIP nudi organizirane tematske delavnice, seminarje, okrogle mize, posvete,
ipd. Dodatna dejavnost informiranja je tudi širjenje informacij o zadevah Evropske
unije.
Zaradi razlage vedno bolj zapletenih pravnih pravil in vedno kompleksnejšega
pravnega sistema, ki ga preprost človek enostavno ne razume ali pa ga zmede, so v
svojo dejavnost vključili tudi pripravo brošur, letakov, zloženk in druga informativna
gradiva. Prizadevajo si, da bi s pomočjo informiranja ljudem nudili oporo in pomoč pri
odločitvah (Europe Direct - Zavod PIP, 2014)..
11.3.3 Brezplačna pravna pomoč
V zavodu nudijo brezplačne pravne pomoči na podlagi soglasij Ministrstva za
pravosodje za izvajanje dejavnosti in v skladu z Zakonom o brezplačni pravni pomoči39.
Prav tako nudijo prvi pravni nasvet in pravno svetovanje državljanom Republike
Slovenije, tujcem, apatridom, nevladnim organizacijam in drugim, ki izpolnjujejo
predpisane pogoje. Dejavnost brezplačne pravne pomoči v zavodu izvajajo v sodnih
okrožjih Maribor in Murska Sobota. Za prvi pravni nasvet zadostuje pojasnilo
upravičencu o pravnem položaju v njegovi zadevi in kratek nasvet o možnosti za
sklenitev izvensodne poravnave, o pravicah in obveznostih pri uvedbi postopka, o
pristojnosti sodišča, o procesnih pravilih ter stroških in načinu izvršitve odločbe. Pravno
39 Brezplačna pravna pomoč po Zakonu o brezplačni pravni pomoči obsega uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničiti
52
svetovanje pa predstavlja preučitev pravnega položaja in ustreznih pravnih predpisov
zaradi seznanitve upravičenca z vsemi vprašanji in okoliščinami, ki so pomembne za
njegove pravice, obveznosti in pravna razmerja ter o pogojih, obliki in vsebini pravnih
sredstev in postopkov za njihovo zavarovanje (Europe Direct - Zavod PIP, 2014).
11.3.4 Stičišče NVO Podravja
Stičišče povezuje nevladni sektor v Podravju in mu daje nov zagon. V nevladnem
sektorju obstaja velik civilno-družbeni in ekonomski razvojni potencial in ta lahko pride
do izraza le ob izkoristku znanja, izkušenj in izboljšanju kadrovskih virov, z
medsebojnim povezovanjem in sodelovanjem.
Zavod tako nevladnim organizacijam v Podravju nudi podporno okolje za njihovo
delovanje (pravne, finančne, računovodske, projektne in komunikacijske storitve),
podporo mreženju in medsebojnemu sodelovanju ter vključuje zunanje strokovnjake pri
svetovanju in pomoči pri izvedbi projektov. Z informiranjem nevladnih organizacij o
zadevnih vsebinah ter razvojem in uvajanjem novih IKT rešitev zaokroža nabor
dejavnosti, s katerimi želi prispevati k razvitemu in uspešnemu nevladnemu sektorju v
Podravju.
Ko govorimo o nevladnih organizacijah, govorimo o stebru civilne družbe in ključnem
elementu za vsestransko uveljavljanje načel pluralnosti in demokracije v družbi. S
stičiščem bodo prispevali k ustvarjanju pogojev za dvig usposobljenosti nevladnih
organizacij za črpanje razvojnih sredstev, izboljšanje kompetenc zaposlenih, nova
delovna mesta v nevladnem sektorju ter povezanost in usklajenost med javnimi
službami, zasebnim sektorjem in nevladnimi organizacijami (Europe Direct - Zavod
PIP, 2014).
11.3.5 Europe direct
V aprilu 2007 je bil Zavodu PIP podeljen status informacijske točke informacijskega
sistema Evropske komisije »Europe Direct«40. Leta 2009 so ta status pridobili tudi v
pisarni Zavoda PIP v Murski Soboti. Naloge informacijske točke Europe Direct Maribor
in Murska Sobota predstavljajo informiranje lokalnega prebivalstva o Evropski uniji,
spodbujanje razprav o Evropski uniji in njeni prihodnosti ter povratno informiranje
evropskih institucij o informacijskih potrebah lokalnega prebivalstva in o odzivih na
izvedene projekte. Informacijska točka želi vzpodbuditi medsebojno komunikacijo med
evropskimi institucijami in državljani, predvsem na lokalni oz. regionalni ravni, ter
40
Evropska komisija preko svojega Predstavništva v Republiki Sloveniji objavlja razpis za zbiranje predlogov, s katerim bo izbrala organizacije, ki bodo v zameno zato, da bodo gostile javne informacijske točke Evropske komisije, znane pod skupnim imenom „informacijska mreža Europe Direct” http://ec.europa.eu/slovenija/hp/2012-0625-razpis-ed_tocke_sl.htm
53
aktivno vključevanje evropskih državljanov v razpravo o prihodnosti Evropske unije
(Europe Direct - Zavod PIP, 2014).
11.3.6 Alternativno reševanje sporov
V svojo dejavnost so vključili tudi alternativna reševanja sporov, saj so klasične sodne
poti za razreševanje marsikaterega spora pogosto povsem neprimerne. Prav tako pa
slednje prinašajo številne prednosti za samo razreševanje sporov in za nadaljnje
poslovne, družinske ali druge medosebne odnose. Najpogosteje se poslužujemo
metode mediacijskega postopka41, ki se v Sloveniji šele uveljavlja. Gre za prostovoljni,
izvensodni proces razreševanja spornih vprašanj, v katerem se partnerji v konfliktu ob
podpori nepristranskega posrednika – mediatorja sporazumejo, da bodo v poštenem
postopku poiskali takšno rešitev konflikta, ki bo ustrezala interesom vseh udeleženih.
Center za alternativno reševanje sporov in arbitražo izvaja dejavnosti mediatorjev. Na
področju mediacije manjka celovita zakonska ureditev, zato je za učinkovitost
mediacije potreben enoten pristop in uporaba istih standardov. Prav zaradi tega je
zavod PIP v aprilu 2008 kot ustanovni član sodeloval pri ustanovitvi Združenja
mediacijskih organizacij Slovenije – MEDIOS, čigar obstoj je namenjen prav razvijanju
mediacije v Sloveniji in v mednarodnem okolju, povezovanju organizacij, delujočih na
področju mediacije, širjenju kulture medsebojnih odnosov in mediacije, razvoju
mediacijske stroke ter razvoju standardov in priporočil za izvajanje mediacijskih
postopkov ter usposabljanju mediatorjev in drugih z mediacijo povezanih dejavnosti
(Europe Direct - Zavod PIP, 2014).
11.3.7 Programi za mlade
V zavodu posebno pozornost posvečajo mladim, saj je prav zanje vedno pomembnejši
dostop do aktualnih informacij in razvoj lastnih sposobnosti analiziranja le-teh. Tudi
Evropska listina poudarja informiranje mladih. Navaja, da lahko informacije mladim
pomagajo pri doseganju njihovih ciljev in pospešijo njihovo aktivno vključevanje in
sodelovanje v družbi. Kot mladinska organizacija v zavodu sodelujejo pri izvajanju
različnih programov za mlade. Pomemben projekt je aktiven državljan si, ki je usmerjen
v krepitev vloge mladih, v njihovo izobraževanje in usposabljanje za učinkovitejše
udejstvovanje v javnem, političnem in splošnem družbenem dogajanju. Mladim želijo
ponuditi nova znanja, veščine in vrednote. S tem naj bi dosegli večje zanimanje mladih,
njihovo dejansko udejstvovanje in posledično njihovo odzivnost na družbena dogajanja,
ki jih zadevajo. Posebna pozornost znotraj projekta je namenjena mladim z manj
priložnostmi, katerim bodo omogočali enakovredno vključevanje v družbo in dostopnost
do virov znanja ter moči. Projekt izvajajo s pomočjo sofinanciranja Evropskega
socialnega sklada in Ministrstva za šolstvo in šport. Zavod PIP je v letu 2008 v okviru
41
V prid mediaciji govori predvsem dejstvo, da je hitrejša in predvsem cenejša od sodne poti.
54
vključitve Maribora v mednarodni projekt Unicefovih varnih mest, postal varna točka za
mlade42 (Europe Direct - Zavod PIP, 2014).
11.4 PRENEHANJE ZAVODA
Zavod PIP preneha s svojim delovanjem v primeru :
- če se s pravnomočno odločbo ugotovi ničnost vpisa zavoda v sodni register,
- če je zavodu izrečen ukrep prepovedi opravljanja dejavnosti, ker ne izpolnjuje
pogojev za opravljanje dejavnosti, pa v roku, določenem z izrečenim ukrepom,
ne izpolni pogojev za opravljanje te dejavnosti,
- če ustanovitelj sprejme akt o prenehanju zavoda, ker so prenehale potrebe
oziroma pogoji za opravljanje dejavnosti, za katero je bil zavod ustanovljen,
- če se pripoji drugemu zavodu ali spoji z drugim zavodom ali razdeli v dvoje ali
več zavodov,
- če se organizira kot podjetje,
- v drugih primerih, določenih z zakonom ali aktom o ustanovitvi.
Na podlagi stečaja, če ustanovitelj po zakonu ali aktu o ustanovitvi ni odgovoren za
obveznosti zavoda.
11.5 VIRI FINANCIRANJA
Zasebni Zavod PIP pridobiva sredstva za delo iz sredstev ustanovitelja, s plačili za
storitve, s prodajo blaga in storitev na trgu in iz drugih virov na način in pod pogoji,
določenimi z zakonom in aktom o ustanovitvi.
Zavod sme presežek prihodkov nad odhodki uporabiti le za opravljanje in razvoj
dejavnosti. Prav tako je zavod odgovoren za svoje obveznosti s sredstvi, s katerimi
lahko razpolaga in za obveznosti zavoda.
Nadzor nad finančnim poslovanjem zavoda opravljajo pristojni državni organi oziroma
pooblaščene organizacije.
Komentar
Menim, da predstavlja zagotavljanje sredstev za nemoteno delovanje zavoda PIP
danes največjo težavo.. Področje financ tako povzroča največ težav in velikokrat igra
glavno vlogo za delovanje organizacije. Zagotovo morajo biti člani zelo kreativni in
iskati vedno nove ter seveda čim bolj stalne vire financiranja, da si zagotovijo oziroma
42
Varna točka je označen javni prostor, ki je namenjen otrokom in mladostnikom, da se vanj
zatečejo v primeru, ko se znajdejo v kakršnikoli stiski. Ciljna skupina so otroci in mladostniki v
starosti med petim in 18. letom, ki zaradi osebne stiske potrebujejo nasvet ali pomoč. Cilj varne
točke je, da blaži otrokovo trenutno stisko in ga napoti na organizacije, ki mu lahko nudijo
strokovno pomoč. Uslužbenci zavoda so tako usposobljeni, da otrokom nudijo osnovno pomoč.
55
priskrbijo primeren vir financiranja oziroma sebi primernega finančnega partnerja.
Zavedati se namreč morajo, da se z naraščanjem števila nevladnih organizacij krči
obseg finančnih sredstev, ki so jim na razpolago. Hkrati morajo povečevati svoj delež
na trgu in narediti vse za svojo prepoznavnost. Iz tega sledi, da gre za tako imenovani
konkurenčni boj v iskanju strateških prednosti. Nespametno bi namreč bilo, da se
vežejo samo na enega strateškega partnerja, saj finančna nestabilnost tega edinega
partnerja lahko ogrozi obstoj in delovanje organizacije.
56
12 SKLEP
Predmet proučevanja mojega diplomskega dela so nevladne organizacije in zavodi, ki
so ena izmed oblik združevanja posameznikov. Zavedati se moramo, da so v
današnjem času pomemben del družbe in hkrati tudi nuja za obstoj pravne države in
demokracije. Zagotavljajo možnost združevanja in svobodo izražanja, kar pa
predstavlja konkurenčnost državnemu oziroma širšemu javnemu sektorju v zvezi z
izvajanjem določenih nalog. Praviloma delujejo v širšem javnem interesu. Zaradi
njihovega cilja je v družbi njihov pomen vse večji., Posebno pozornost pa jim posveča
tudi Evropska Unija.
Žal pa moramo priznati, da je delo nevladnih organizacij širši javnosti neznano, kar
posledično pomeni, da njihovo delo premalo spoštujemo. Lahko pa opazimo napredek
med vladnim in nevladnim sektorjem.
Nevladne organizacije so organizacije, ki jih lahko ustanovi vsakdo izmed nas na lastno
pobudo in delujejo v vseh pogledih neodvisno od države. Imajo tudi nekaj skupnih
značilnosti. Njihove glavne značilnosti delovanja so: neodvisnost (predvsem od države
in političnih strank), neprofitnost, prostovoljnost, multifunkcionalnost in inovativnost.
V diplomski nalogi sem podrobneje opisala zavod kot nevladno organizacijo, delovanje
in načine s katerimi si zagotavlja finančna sredstva za delovanje.
Prav tako sem v diplomski nalogi podrobneje opisala delovanje in načine, s katerimi si
zavod PIP zagotavlja finančna sredstva za delovanje. Kot vemo, so razpoložljiva
sredstva pogoj za delovanje in obstoj vsake organizacije, kar pa velja tudi za zavod
PIP.
Glede na to, da cilj nevladnih organizacij ni dobiček, tako kot pri profitnih organizacijah,
temveč izpolnjevanje poslanstva, je financiranje tisto področje, po katerem se
neprofitne nevladne organizacije najbolj ločijo od profitnih. Organizacijsko stabilnost
nevladnih organizacij predstavljajo notranji elementi, kot so vizija, poslanstvo, dobro
opredeljen strateški načrt, pripadnost med člani, prilagajanje okolju itd. (Šporar, 2002,
str. 40).
Problem mnogih nevladnih organizacij pa predstavlja finančna stabilnost, kar najbolj
občutijo v manjših nevladnih organizacijah, ki imajo prav zaradi pomanjkanja finančnih
sredstev veliko težav pri izvajanju osnovne dejavnosti.
Glavni viri financiranja nevladnih organizacij so:
- plačila za storitve, kjer zajemamo prihodke iz neprofitne dejavnosti, prihodke iz
profitne dejavnosti, članarine in druge dohodke;
57
- dotacije in subvencije države, kamor uvrščamo prihodke iz javnih virov
subvencije države, občine in skladov – loterije;
- zasebne donacije in prispevki posameznikov, podjetij in fundacij: med prihodke
od donacij pa uvrščamo donacije podjetij, posameznikov, fundacij, dotacije
sorodnih organizacij in zapuščine (Kolarič…et al., 2002, str. 123).
Menim, da je zagotavljanje sredstev za nemoteno delovanje nevladnih organizacij
največja težava v današnjem času. Velikokrat področje financ povzroča največ težav in
igra glavno vlogo za obstoj ter delovanje organizacije. Člani morajo izkazovati veliko
kreativnosti ter iskati vedno nove in seveda čim bolj stalne vire financiranja, da si
zagotovijo primeren vir financiranja oziroma sebi primernega finančnega partnerja.
Vemo tudi, da se z naraščanjem števila nevladnih organizacij krči obseg finančnih
sredstev, ki so jim na razpolago. Zato lahko na trgu opazimo tako imenovani
konkurenčni boj v iskanju strateških prednosti. Nespametna poteza nevladnih
organizacij je vezava na le enega strateškega partnerja, saj lahko finančna nestabilnost
tega edinega partnerja ogrozi obstoj in delovanje organizacije.
Zavod PIP bi se lahko v našem primeru za pridobivanje sredstev usmeril v večji meri
na izvedbe različnih projektov, za katere Evropska unija razpisuje finančne programe.
EU razpolaga z večjim številom finančnih programov, ki sredstva črpajo iz Evropskega
socialnega sklada, Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega kohezijskega
sklada. Strukturna sklada sta namenjena zmanjševanju razlik v razvitosti regij članic in
zasledovanju ciljev ekonomske, socialne ter ozemeljske enovitosti Evropske unije.
Kohezijski sklad pa je namenjen pospeševanju socialne, ekonomske in teritorialne
enovitosti EU v državah članicah, katerih BDP ne dosega devetdeset odstotkov
povprečja Evropske unije, med katere spada tudi Slovenija. Za doseganje teh ciljev
lahko posredno ali neposredno veliko pripomorejo tudi nevladne organizacije s svojimi
projekti.
Menim, da Slovenija še vedno zaostaja, ko gre za črpanje evropskih sredstev. Kot mi je
znano iz medijev, je v večini primerov za izvedbo projekta potrebno cca 15 % svojega
lastnega denarja, ki pa ga nevladne organizacije velikokrat nimajo in se posledično ne
morejo niti prijaviti za črpanje sredstev. Kot vem, pa se lahko zgodi tudi neposrečeno
črpanje, kjer gre za porabo sredstev za druge namene. Temu sledi vračanje sredstev,
kar pa lahko posledično pomeni, da zmanjka sredstev za nove naložbe. Menim, da bi
bilo treba zaposlene na teh projektih ustrezno izobraziti, da ne bi prihajalo do napak, ki
organizacijo še bolj omejijo in zamajajo njen obstoj.
Temeljne akte za delovanje nevladnih organizacij določa nacionalna zakonodaja.
Delovanje nevladnih organizacij se tako iz najširšega vidika navezuje na človekove
pravice oziroma svoboščine, ki so opredeljene v Ustavi. Gre za pravico do združevanja
in zbiranja, ki je opredeljena v ustavah večine držav, tudi slovenske. Ta jo uvršča v
poglavje o človekovih pravicah in svoboščinah (42. člen Ustave RS). Med
pomembnejše pravice spada tudi 39. člen Ustave Republike Slovenije, ki opredeljuje
svobodo izražanja.
58
V mnogih drugih državah pa poleg teh dveh ustavnih pravic omenjajo še pravico do
zasebne lastnine, ki jo slovenska ustava uvršča v poglavje človekovih pravic in temeljih
svoboščin.
Delovanje nevladnih organizacij je tako usmerjeno k izboljševanju kakovosti življenja in
igra vedno pomembnejšo vlogo v družbi, kar pomeni izboljševanje kakovosti življenja
na vseh področjih delovanja.
V diplomski nalogi sem natančneje opredelila pravico do svobodnega zbiranja in
združevanja. Proces organiziranega združevanja ljudi, ki je usmerjen v zadovoljevanje
določenih potreb in interesov označujemo s pojmom združevanje.
Pravico do zbiranja in združevanja uvršča Ustava Republike Slovenije med temeljne
človekove pravice in svoboščine. 42. člen tako vsakomur zagotavlja prostovoljno
povezovanje z drugimi v določeno združenje in na ta način izraža ter sodeluje pri
uresničevanju skupnih ciljev in interesov. Gre za pravico, ki izvira iz načela demokracije
in je tesno povezana s svobodo izražanja ter varuje področje svobode združevanja.
Poseg v pravico tako pomeni poseg v svobodo delovanja kot posebnega vidika
svobode izražanja, ki je osrednjega pomena za vsako demokratično družbo.
V nalogi sem na kratko opisala tudi področja financiranja. Ugotovila sem, da so velike
težave pri zbiranju sredstev, saj zanj ne obstajajo točno določena pravila, temveč ga je
potrebno prilagoditi posamezni organizaciji. Težaven proces je tudi iskanje donatorjev,
ki bodo podprli dejavnost organizacije, brez da se jim ta prilagodi. To je zelo
dolgotrajna aktivnost, ki zahteva dobro zastavljen strateški plan in poznavanje okolja.
Kljub aktivnemu iskanju pa so pridobljena sredstva minimalna in nezadostna ter
organizacijo ohranjajo v nestabilnem položaju.
Menim, da danes nevladne organizacije predstavljajo v osnovi institucionalno jedro
civilne družbe, saj se preko njih uresničujejo temeljne človekove pravice. V kolikor gre
za ukrepe, ki so nujno potrebni za zaščito pravic in drugih svoboščin, kot so javni red,
zdravje, morala, premoženje ali varnost države, pa se strinjam s tem, da je ta pravica
omejena le z zakonom.
Menim, da imajo nevladne organizacije izredno pomembno vlogo v družbi, saj sta
njihov obstoj in delovanje pomemben pogoj za vsestransko uveljavljanje načel
pluralnosti in demokracije v družbi, kar posledično vpliva na celovit in trajnostno
naravnan družbeni razvoj, porast družbene blaginje, na kakovost življenja ter socialne
varnosti. Zavzemati bi se morali za delovanje nevladnih organizacij, za njihov hitrejši in
učinkovitejši razvoj. Država pa bi si po mojem mnenju morala priznati, da so nevladne
organizacije na nekaterih področjih delovanja lahko uspešnejše in učinkovitejše od nje.
V diplomski nalogi sem se podrobneje dotaknila Zavoda PIP, ki ga je ustanovila
Študentska organizacija Univerze v Mariboru. Zavod PIP je neprofiten zavod
zasebnega prava, ki nevladnim organizacijam v Podravju nudi podporno okolje za
59
njihovo delovanje (pravne, finančne, računovodske, projektne in komunikacijske
storitve), podporo mreženju in medsebojnemu sodelovanju, vključuje zunanje
strokovnjake pri svetovanju ter pomoč pri izvedbi projektov. S svojim delovanjem si
prizadevajo ustvariti pogoje za dvig usposobljenosti nevladnih organizacij za črpanje
razvojnih sredstev, izboljšanje kompetenc zaposlenih, nova delovna mesta v
nevladnem sektorju ter povezanost in usklajenost med javnimi službami, zasebnim
sektorjem in nevladnimi organizacijami (Europe Direct - Zavod PIP, 2014).
Osnovni akt Zavoda PIP je akt o ustanovitvi in statut, ki ga je sprejel svet zavoda s
soglasjem ustanovitelja. Zavod ima tudi druge interne akte, ki natančneje urejajo
posamezna področja dela zavoda.
Zasebni Zavod PIP pridobiva sredstva za delo iz sredstev ustanovitelja, s plačili za storitve, s prodajo blaga in storitev na trgu in iz drugih virov na način in pod pogoji, določenimi z zakonom in aktom o ustanovitvi. Zavod sme presežek prihodkov nad odhodki uporabiti le za opravljanje in razvoj dejavnosti. Zavod je prav tako odgovoren za svoje obveznosti s sredstvi, s katerimi lahko razpolaga, in za obveznosti zavoda. Nadzor nad finančnim poslovanjem zavoda opravljajo pristojni državni organi oziroma pooblaščene organizacije.
Zagotavljanje sredstev za nemoteno delovanje zavoda PIP je največja težava v tem
času. Področje financ tako povzroča največ težav in velikokrat igra glavno vlogo za
delovanje organizacije. Zagotovo morajo biti člani zelo kreativni in iskati vedno nove in
seveda čim bolj stalne vire financiranja, da si zagotovijo oziroma priskrbijo primeren vir
financiranja oziroma sebi primernega finančnega partnerja. Zavedati se namreč
morajo, da se z naraščanjem števila nevladnih organizacij krči obseg finančnih
sredstev, ki so jim na razpolago. Hkrati morajo povečevati svoj delež na trgu in narediti
vse za svojo prepoznavnost. Iz tega sledi, da gre za tako imenovani konkurenčni boj v
iskanju strateških prednosti. Nespametno bi namreč bilo, da se vežejo samo na enega
strateškega partnerja, saj lahko finančna nestabilnost tega edinega partnerja ogrozi
obstoj in delovanje organizacije.
V diplomski nalogi sem predstavila pomen nevladnih organizacij in delovanje Zavoda
PIP kot ene izmed njih. Ljudje v njih zadovoljujejo svoje interese in potrebe. Gre za
neodvisne, prostovoljne in nepridobitne organizacije civilne družbe s statusom pravne
osebe. Za njih je značilno, da svoje delo usmerjajo v prizadevanja za izboljšanje
življenjskih razmer in državljanom omogočajo sodelovanje, ki jih dopolnjuje in osebno
zadovoljuje.
60
SEZNAM LITERATURE IN VIROV
SAMOSTOJNE PUBLIKACIJE
1. ČANDEK, S. Tehnike iskanja in načrtovanja pridobivanja sredstev – dotacij,
donacij v neprofitnem sektorju. V: JELOVAC, Dejan (ur.): Jadranje po nemirnih
vodah managementa nevladnih organizacij. Zavod Radio Študent, Ljubljana,
2002, str. 126.
2. ČRNAK-MEGLIČ, A. in VOJNOVIČ, M. Vloga in pomen neprofitno-volonterskega
sektorja v Sloveniji. Družboslovne razprave, let. 13, št. 24/25, Ljubljana, 1997.
3. DIVJAK, T…[et al.]. Celovita analiza pravnega okvira za delovanje nevladnih
organizacij. Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana, 2006.
4. FINDEISEN, D. in HEBAR, A. Menedžment v nevladnih organizacijah: kako
nevladne organizacije sebi zagotovijo trajanje in kako obvladujejo spremembe.
Zavod Center za informiranje, sodelovanje in razvoj NVO, Ljubljana, 2008.
5. HROVATIN, N. Ekonomski vidiki menedžmenta nevladnih organizacij V:
JELOVAC, Dejan (ur.): Jadranje po nemirnih voda managementa nevladnih
organizacij. Zavod Radio Študent, Ljubljana, 2002.
6. KAPLAN, R.S. in NORTON, D.P. Strateško usmerjena organizacija. GV Založba,
Ljubljana, 2001.
7. KOGOVŠEK, N. Priročnik za nevladne organizacije v boju proti diskriminaciji.
Mirovni Inštitut, Ljubljana, 2005.
8. KOLARIČ, Z…[et al.]. Zasebne neprofitno volonterske organizacije v mednarodni
perspektivi. Fakulteta za družbene vede, Ljubljana, 2002.
9. MAGIČ, J. Zbiranje evropskih sredstev - primeri dobrih praks: priročnik za
nevladne organizacije. CNVOS, Ljubljana, 2007.
10. ŠPORAR, P. Delovno gradivo za pripravo strategije sistemskega razvoja
nevladnih organizacij v Republiki Sloveniji. Pravno informacijski center nevladnih
organizacij PIC, Ljubljana, 2002.
11. ŠPORAR, P. Poročilo o položaju NVO 2003/2004. Pravno- informacijski center
NVO – PIC, Ljubljana, 2004.
61
12. TRUNK ŠIRCA, N. in TAVČAR, M. I. Management nepridobitnih organizacij.
Visoka šola za management, Koper, 1998.
13. TRUNK ŠIRCA, N. in TAVČAR, M. I. Management nepridobitnih organizacij.
Visoka šola za management, Koper, 2000.
SPLETNE PUBLIKACIJE IN INTERNETNI VIRI
1. CEPIN, M. in PUGELJ, T. Nevladne organizacije kot prostor učenja, zbornik
izobraževalnih vsebin, programov in metod. Zveza tabornikov Slovenije, Ljubljana,
2010.
URL=»http://www.eduakcija. net/LinkClick. aspx? fileticket=y%2F97ryfZ
ZJs%3D&tabid=98« 29. 6. 2014.
2. ČRNAK-MEGLIČ, A. Obseg in viri financiranja NVO (društev in ustanov) v letu
2008. Poročilo za Ministrstvo za javno upravo. Ljubljana.
URL=»http://www.mju.gov.si/si/delovna_podrocja/nevladne_organizacije/za_
nevladne_organizacije/analize_in_raziskave_nvo/«. 27. 7. 2014.
3. Elementi za oblikovanje dogovora o sodelovanju med Vlado RS in nevladnimi
organizacijami.
URL=»http://www.arhiv.mju.gov.si/fileadmin/mju. gov.si/pageuploads/nevladne_
organizacije/elementi-vlada-konferenca.pdf«. 18. 6. 2014.
4. Europe Direct - Zavod PIP.
URL=«http://www.zavodpip.si/dejavnosti/europe-direct/«. 10. 9. 2014
5. Europa, Povzetki zakonodaje EU.
URL=«http://europa.eu/legislation_summaries/justice_freedom_security/
combating_discrimination/l33501_sl.htm«. 17. 9. 2014
6. E- Vem portal za podjetje in podjetnike.
URL=«http://evem.gov. si/evem/drzavljani/zacetna.evem«. 18. 9. 2014
7. Ministrstvo za zunanje zadeve.
URL=»http://www.mzz.gov.si«. 18. 9. 2014.
8. Nevladne organizacije.
URL=«http://www.nevladnik.info/si/nevladne-organizacije/«. 2. 8. 2014.
9. Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Operativni program
razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013. Ljubljana, 2008.
URL=»www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/...pdf/op_ess_final.pdf«.
28. 8. 2014.
62
10. Oblak, E. (ur.). Poročilo o stanju v nevladnem sektorju.
URL=»http://www.dobradruzba.org/vsebina/slo/projekt-5/documents/porocilo_o_
stanju_NVO_v_Sloveniji.pdf«. 15. 9. 2014.
11. Pravilnik o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti. Uradni list RS št.
109/2007, 68/2009.
URL=»http://www.racunovodja.com/clanki.asp?clanek=1979/Pravilnik_o_
opredelitvi_pridobitne_in_nepridobitne_dejavnosti«. 13. 9. 2014.
12. SNVOSR- Stičišče NVO SR.
URL=«http://www.snvosr.org/dokumenti/spletna_stran_snvosr.pdf«. 30. 8. 2014.
13. Sporazum o sodelovanju med NVO in Vlado RS za obdobje 2005 - 2008,
2004,(osnutek).
URL=»http://www.dodogovor.org/upload/arhiv/osnutek_sporazuma_november_
2004.pdf«. 23. 8. 2014.
14. Strategija sistemskega razvoja NVO 2003-2008 - Dobra.
URL=«http://www. dobradruzba.org/vsebina/slo/ozadjeProgramaDD/documents/
StrategijaSistemskegaRazvojaNVO.pdf«. 24. 8. 2014.
15. Strokovne podlage za program vključevanja NVO v pripravo, izvedbo in
vrednotenje razvojnih strateških dokumentov RS (2003).
URL=»http://www.rec-lj.si/projekti/vkljucevanje_nvo.../koncno_gradivo.doc«.
20. 8. 2014.
16. The Commission and non-governmental organisations: building a stronger
partnership.
URL=«http://ec.europa.eu/transparency/civil_society/ngo/docs/
communication_en.pdf«. 18. 9. 2014.
17. Zavod Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij –
CNVOS.
URL=«http://www.cnvos.si/«. 26. 8. 2014.
18. WIKIPEDIJA.
URL=«http://sl.wikipedia.org/wiki/Civilna_dru%C5%BEba«. 20. 9. 2014.
63
ODLOČBE USTAVNEGA SODIŠČA
1. Up-308/00.
URL=«http://odlocitve.us-rs.si/usrs/us-odl.nsf/o/E2342C6BA42D5F80C1257
1720028F498«. 23. 9. 2014.
2. U-I-414/98.
URL=«http://odlocitve.us-rs.si/usrs/us-odl.nsf/o/1A430F4FDEA0EA90C
12571720028F400«. 23. 9. 2014.
PRAVNI VIRI
1. Ustava Republike Slovenije.
URL=»http://www.us-rs.si/media/ustava. republike. slovenije.pdf«. 26. 7. 2014.
2. Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb. Uradni list RS št. 40/2004, 139/2004,
17/2005, 108/2005, 33/2006, 117/2006.
URL=»http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4687«. 14. 9. 2014.
3. Zakon o društvih (ZDru – 1). Uradni list RS, št. 61/06, 58/09.
URL=»http:// www. pisrs. si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4242#«. 8. 8.
2014.
4. Zakon o ustanovah (ZU UPB1). Uradni list RS, št.70/05- uradno prečiščeno
besedilo in 91/05 - popr.
URL=»http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa? id=ZAKO428«. 1. 8. 2014.
5. Zakon o zavodih (ZZ). Uradni list RS, št. 12/91, 8/96, 36/00 - ZPDZC in
127/06 - ZJZP.
URL=»http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO10«. 21. 8. 2014.
64
SEZNAM TABEL
Tabela 1: Skupno število subjektov po skupinah in njihovi deleži ............................ 5
Tabela 2: Število registriranih društev v Sloveniji leta 1965 ..................................... 7
Tabela 3: število registriranih društev v Sloveniji v obdobju 1975–1980 .................. 9
Tabela 4: Število registriranih društev v Sloveniji v obdobju 1981-1995 ................. 11
SEZNAM SLIK
Slika 1: Primer tipologije. ......................................................................................... 20
65
SEZNAM KRATIC
AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve
BDP Bruto družbeni proizvod
CNVOS Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij
DURS Davčna uprava RS Slovenije
EU Evropska unija
ICNPO International Classification of Nonprofit Organizations – Mednarodna
klasifikacija neprofitnih organizacij
MNZ Ministrstvo za notranje zadeve
NVO Nevladne organizacije
OZN Organizacija združenih narodov
RS Republika Slovenija
ZDA Združene države Amerike
ZU Zakon o ustanovah
ZUstS Zakon o ustavnem sodišču
ZZ Zakon o zavodih
66
IZJAVA O AVTORSTVU IN NAVEDBA LEKTORJA
