brezplačen izvod 2006G O V O R I J O

Domžale, zima 2006

Glavna in odgovorna urednica: Nataša Hajdinjak

Poštnina plačana pri pošti 1230 Domžale

št. 20

Med vami dvajsetič z Barvami > V humani-tarni akciji tudi Helios > Iz ljubljanskega pohištvenega sejma > Potepanja po Koroški in Štajerski > Nagradna križanka

Stran 2Filip Plahutnik

Garancija, kakovost ali oboje?

Stran 3Matija Podobnik

Omejitev vsebnosti topil

Stran 4Tomaž Košir

UV-tehnologija na področju

avtoreparaturStran 5

Dušan Jagodič

Zanimive dekorativne

tehnike

Stran 6Barbara Jagodič

Sistem lakiranja

� zima 2006w w w . h e l i o s . s i

KOVINARSTVO

V premazni posel

je, tako kot v

večino drugih

projektov,

vključenih več

udeležencev.

Vsak od njih ima

svoje interese.

Kakovost izvedbe

projekta je zato

pogosto odvisna

od različnih

ekonomskih

interesov vsake od

vpletenih strani.

Težava s kakovostjo

Izraz »zagotavljanje kakovosti« po­meni, da je šel izdelek skozi vse tiste procese, ki jih je treba izpeljati pred, med in po vsaki proizvodni operaciji in ki zagotavljajo, da so lastnosti končnega izdelka v skla­du s prvotno načrtovanimi značil­nostmi. Danes je kakovost pogosto sinonim za konkurenčnost, zato ni dovolj že to, da izdelek prodamo po sprejemljivi ceni. Če stranki ne ponudimo kakovosti, jo lahko izgubimo za vedno. Kontrola kakovosti je potrebna za to, ker zagotavlja, da bo izdelek, ko ga bomo stranki dostavili, v skladu z obljubljenimi lastnostmi. Hkrati s tem pa se morajo prodajalci zaščititi pred kupci, ki bi lahko zahtevali takšno kakovost končnega izdelka, ki je ni mogoče doseči, ali višjo, kot jim je bila za dogovorjeno ceno prvotno ponujena. Vsaka stran si kakovost razlaga po svojih merilih, izid je lahko zmešnjava.

Zmešnjava glede kakovosti pa je lahko vzrok za to, da med nana­šanjem premaza med udeleženimi stranmi pride do konfliktov. Obe strani na začetku podpišeta in odo­brita specifikacijo, toda med pote­kom dela si lahko vsaka od njiju specifikacijo razlaga subjektivno in v skladu s svojimi interesi.

Vloga garancije

Garancija je dogovor med proda­jalcem in kupcem izdelka, ki je specificiran tako, da mora proda­jalec v času dobave izpolniti vse pogoje v zvezi s kakovostjo, ki so bili določeni ob nastanku pogodbe. Ti pogoji veljajo za določeno ča­sovno obdobje. Če v tem obdobju opazimo kakršnokoli napako, ki je nastala pri izdelavi, mora prodaja­lec škodo popraviti.Garancijo lahko ponudi neposredno proizvajalec, posredno pa jo lahko ponudita podjetje ali tretji subjekt.

Praktični primer

Dobra ponazoritev zgoraj opisanih dejstev je predstavitev značilnih razmer, ki so nastale v ladjedelnici v Španiji.

• Vpletene stranke in njihova raz-merja

V tem scenariju je ladjedelnica proizvajalec in prodajalec izdelka, lastnik je oseba ali organizacija, ki kupuje ladjo. V situacijo so vklju­čeni tudi izvajalci barvanja in proiz­vajalci barve.Glavni odnos poteka med proizva­jalcem in kupcem. Ker ima proizva­jalec, to je ladjedelnica, drugačen pogled na novonastali projekt kot kupec, prihaja med njima pogosto do nasprotnih stališč.Razmerja, ki vključujejo ostala vpletena podjetja, bodo odvisna od strani, s katero so sklenila po­godbeno razmerje. Ta podjetja na­vadno delajo neposredno za ladje­delnico, toda lastnik ima večkrat možnost, da jih sprejme ali zavrne, kar lahko povzroči velik pritisk na podizvajalce. Za proizvajalce barv pomeni ladijski sektor, tako zaradi vzdrževanja kot barvanja na novo zgrajenih ladij, zelo pomemben del njihove celotne prodaje, zato so nekoliko bolj »podrejeni« lastniku. Izvajalci barvanja so bolj odvisni od ladjedelnice, ker morajo biti pro­cesi v okviru proizvodnega sestava popolnoma usklajeni.

• Preverjanje kakovostiPreverjanje kakovosti velja za te­meljni vidik vsakega projekta. Lad­jedelnice imajo svoj lastni oddelek za nadzor kakovosti. Prav tako pa

od svojih podizvajalcev zahtevajo, da imajo svoj, certificiran, sistem nadzora kakovosti ISO 9001. Ta sistem predvideva, da morajo imeti podizvajalci na delovišču svoje in­špektorje, ki zagotavljajo pravilen potek aplikacijskih del. Lastnik in proizvajalec barve imata prav tako svoje nadzorniške skupine.

Slika 1: V Heliosu smo certifikat za sistem vodenja kakovosti, ki je v skladu z mednarodnim standardom ISO 9001: 2000, prejeli že leta 1994.

• Ponujene garancijePri aplikaciji barv obstaja nekaj raz­ličnih stopenj garancije. Ladjedelni­ca ponuja lastniku glavno garancijo, ki zaobjema celotno ladjo in običaj­no velja eno leto od končne dobave ladje. Različni podizvajalci ponu­jajo ladjedelnici prav tako svoje lastne garancije, ki obsegajo dela in običajno trajajo eno leto. Izjema so proizvajalci barv, katerih garancije imajo navadno daljšo življenjsko dobo od garancij, ki jih ponujajo ladjedelnica in ostali podizvajalci (trajajo približno tri leta). Vendar lahko pri reklamacijah zagotovijo samo barvo, ne pa tudi dela.

• Presojanje končnega izdelkaV praksi ima izvajalec barvanja (aplikator) največjo odgovornost za končni rezultat projekta. Kar je, glede na dejstvo, da ima podjetje z ladjedelnico verjetno sklenjeno dolgoročno pogodbo, logično.Ko ladjedelnica izve, da želi apli­kator izpeljati svoje delo, najprej pokliče ostale strani, da opravijo nadzor. Ko so nadzori opravljeni, se napiše poročilo. V poročilu so zapisani vsi splošni in posebni po­goji v zvezi z aplikacijskimi deli in tudi vsi komentarji različnih nad­zornikov.Nazadnje se pojavi največja težava – odločitev, ali se projekt potrdi ali zavrne. Vzrok za nastanek te

težave je lahko ta, da recimo lad­jedelnica in izvajalec barvanja za­vzameta pozitivno stališče v zvezi s proizvodnim procesom, vključno z nekaj izgube kakovosti, lastnik in proizvajalec barve pa imata bolj nezaupljivo stališče.Ko lastnik, proizvajalec barve ali oba aplikacijska dela zavrneta, se lahko ladjedelnica odzove na dva načina:□ z zavrnitvijo se strinja in takoj

obvesti izvajalca, ki popravi in znova preveri potrebna dela,

□ z zavrnitvijo se ne strinja, eno­stransko odobri dela in prevzame odgovornost za vse predhodne napake in njihove posledice.

Ob izročitvi ladje lahko lastnik od ladjedelnice zahteva garancijo za narejena aplikacijska dela. Če mu ladjedelnica te garancije ne da, lah­ko lastnik zahteva popust, da bo morebitne napake lahko kompen­ziral (ladjedelnice morajo pogosto dokazovati, da ni prišlo do izgube končne kakovosti premaza).

Težava

Težava v tem scenariju so nasprotja, ki jih lahko povzročijo različni eko­nomski interesi vpletenih strani. Če je res, da lahko ladjedelnica včasih žrtvuje del kakovosti v dobro proiz­vodnega procesa, ni nič manj res, da lahko lastnik izvaja bolj strogo presojo, da dobi višjo kakovost od specificirane ali popolnoma izgubi kakovost na račun nižje končne cene ladje. Ob tem pa imata svoje interese tudi drugi dve stranki. Lad­jedelnica tako ne more biti najboljši arbiter, čeprav lastnik meni, da je.

Rešitev

Poiskati rešitev za nastalo težavo ni preprosto. Učinkovita bi bila le takšna rešitev, ki bi pomenila ekonomske koristi za vse. Najbo­lje bi bilo s skupnim dogovorom določiti neodvisen, zunanji nadzor kakovosti oziroma inšpekcijo. To telo bi – podobno kot zavarovalno podjetje – dalo temeljno jamstvo za celoten premazni projekt. Stro­ške neodvisnega podjetja bi morali razdeliti med vse vpletene strani – sorazmerno glede na tveganje vsake od njih.

Sklenemo lahko, da se kakovostni standardi iz dneva v dan zvišujejo. Mogoče je, da bodo v prihodnosti nadzirala in preverjala premazna dela ter podeljevala končne garan­cije zavarovalna podjetja z visoko usposobljenim in overjenim oseb­jem priznanih organizacij, kot so NACE, FROSIO, ISO in druga.

AktualnoGarancija, kakovost ali oboje?

Filip Plahutnik

Napake pri aplikaciji premazovNajpogostejše napake, ki se pojavljajo pri aplikaciji pre­mazov, so:• slabo razlivanje• stekanje• kraterji• izguba sijaja• mehurčki• natapljanje• matiranje površine• slab oprijem• itd.

Slika 4: Slab medslojni oprijem zaradi neupoštevanja točke rosišča

Slika 3: Nastanek mehurčkov zaradi previsoke vlage v zraku

Slika 2: Stekanje premaza zaradi previsoke debeline mokrega filma

Slika 1: Nastanek kraterjev zaradi slabe priprave površine

MIZARSTVO �w w w . h e l i o s . s i

Matija Podobnik

Novo v zakonodajiOmejitev vsebnosti topil

Na razvojne trende pri premaznih

sredstvih imajo velik vpliv tudi

okoljske zahteve. Zakonodajne

zahteve po znižanju emisij hlapnih

organskih snovi (topil, VOC-jev)

znižujejo uporabo topil v formulacijah.

Zahteve so postopne, prinašajo

pa prehode na drugačne materiale (premazna sredstva

na vodni osnovi, praškaste premaze,

UV-materiale, high-solid …)

zlasti na področju dekorativnih in

avtoreparaturnih premazov.

Prva faza omejitev, ki prihajajo, je pred vrati (1. 1. 2007).

Naša družba se že nekaj časa zaveda, da so posegi naše civili­zacije v okolje že tako veliki, da povzročajo podnebne spremembe in negativno vplivajo na zdravje ljudi in kakovost življenja. Emisije v zrak povzročajo zakisljevanje planeta in nastajanje prizemnega

ozona. Po podatkih organizacije WHO prizemni ozon v koncen­tracijah, ki v 8 urah presegajo 120 µg/m3, škodi zdravju ljudi in nega­tivno vpliva na okolje, poljedelstvo in podnebje.Med »organska onesnaževala«, ki povzročajo nastanek prizemnega ozona, štejemo žveplov dioksid (SO2), dušikove okside (NOx), hlapne organske spojine (VOC – Volatile Organic Compounds) in amoniak (NH3). Direktiva EC 2001/81 (tudi direktiva NEC) državam članicam predpisuje zgornje letne dovoljene meje emisij. Za Slovenijo je za leto 2010 ta meja 40 tisoč ton emisij VOC.Med povzročitelje nastanka emisij spojin VOC v okolje lahko poleg emisij iz prometa in iz kotlovnic uvrščamo tudi emisije iz premaznih sredstev, ki vsebujejo organska to­pila. Da bi takšne emisije zmanjšali, je Evropska komisija izdala direk­tivi, ki vplivata na uporabo topil (VOC­jev) v barvah in lakih:

PRVA DIREKTIVA (EC 1999/13) je »industrijska«, v Sloveni­ji je bila izdana kot Uredba o mejnih vrednostih emisije hlap­nih organskih spojin v zrak iz naprav, v katerih se uporabljajo organska topila (Ur. l. 2005/112). V uredbi so objavljene mejne vre­dnosti emisij za podjetja oziroma ti­ste obrate, ki imajo registrirano de­javnost. Vsaka dejavnost (na primer zaščita kovinskih in lesnih površin, lakiranje avtobusov, tirnih vozil ...) ima glede na velikost naprave pred­pisane mejne vrednosti za emisije hlapnih snovi (topil). Podjetja (la­

kirnice), ki so zavezanci direktive, morajo za pridobitev dovoljenja za obratovanje imeti nadzor nad emi­sijami VOC.

DRUGA DIREKTIVA (EC 2004/ 42), imenovana tudi DECO, je bi­la v Sloveniji izdana kot Ured-ba o mejnih vrednostih emisije hlapnih organskih spojin v zrak zaradi uporabe organskih topil v barvah in lakih ter proizvodih za ličenje vozil (Ur. l. 2006/12). Ta uredba velja predvsem za izdel­ke, ki jih ne zajema »industrijska« direktiva. Namen direktive (nastala je na pobudo združenja evropskih proizvajalcev premaznih sredstev CE­PE) je bil: določiti mejne vred­nosti za vsebnost VOC­jev v pre­maznih sredstvih, ki se uporabljajo na stavbah (zgradbah). Pri izdelkih, ki se uvrščajo v področje direktive DECO, morajo biti na embalaži navedeni naslednji podatki: razred, v katerega se izdelek uvršča, mejna dovoljena vrednost VOC­jev za ta razred ter vsebnost VOC­jev te­ga izdelka. Takšne zahteve veljajo za izdelke, ki so proizvedeni po 1. 1. 2007. Izdelke, ki ne vsebujejo takšnih oznak (in seveda glede na navedeno uporabo sodijo pod okri­lje direktive DECO, je dovoljeno prodajati le, če so bili proizvedeni pred 1. 1. 2007.Bistvo direktive prikazujeta dve tabeli, v katerih so navedeni razredi za posamezne izdelke in mejne vred­nosti za VOC­je (v g/l), ki jih po­samezen razred dovoljuje. Za vsak razred sta v tabeli 1 navedeni dve vrednosti – prva velja po 1. 1. 2007, druga pa po 1. 1. 2010:

□ Tabela A – MEJNE VREDNOSTI ZA VSEBNOST HOS (Hlapne Organske Snovi) V BARVAH IN LAKIH

□ Tabela B – MEJNE VREDNO­STI ZA VSEBNOST HOS V IZ­DELKIH ZA LIČENJE VOZIL

Če povzamemo: proizvajalec mora, če se izdelek po svoji uporabi uvrš­ča pod okrilje DECO direktive, na etiketi izdelka navesti podatke o ustrezno nizki vrednosti VOC­ev

v izdelku. Ta obveznost velja za izdelke, izdelane po 1. 1. 2007.Poudariti je treba, da je v izračun VOC­ev v izdelku vključena tudi količina topil, ki ga dodamo med potrebnim razredčevanjem, VOC­i so torej navedeni za barvo, ki je pripravljena za uporabo (»ready to use«); za razredčila razredi ne obstajajo (niso predmet direktive), upoštevana so namreč že v osnov­nem izdelku.Zaradi zakonodajnih zahtev se bo sestava premaznih sredstev precej spremenila, še zlasti po nastopu druge faze, po 1. 1. 2010. Novi ma­teriali pa bodo zaradi drugačnega načina dela zahtevali spremembe pri uporabnikih, potrebne bodo tu­di nekatere korenite spremembe tehnologije.

V Heliosu smo v prilagajanje proiz­vodov novim zahtevam v zadnjih letih vložili veliko razvojnih napo­rov. Dejavno sodelujemo pri raz­pravah o izvedbi direktiv v praksi ter pri postavljanju novih zahtev. Zavzemamo se za postopno, a dol­goročno učinkovito izvedbo zahtev, kar bo našim kupcem omogočilo prilagoditev na nove materiale in znižalo emisije v okolje.

Zavedamo se, da prehod na nove izdelke ne bo povsod preprost, saj zahteva korenite posege tako pri proizvajalcih kot pri uporabnikih oziroma kupcih. Prepričani smo, da je zniževanje vsebnosti topil pri precejšnjem delu premaznih sred­stev dolgoročni trend, ki pomeni opuščanje nekaterih izdelkov in njihovo nadomeščanje z novimi. S svojim delom potrjujemo svojo pri­pravljenost prispevati k zmanjšanju onesnaževanja okolja.

Tabela 1: Iz tabele A direktive DECO: mejne vrednosti VOC-jev za posamezne razrede za leto 2007 in 2010

Oznaka Podkategorija proizvoda Tip

I. stopnja zmanjševanja emisij od 1. 1. 2007 naprej HOS (g/l (*))

II. stopnja zmanjševanja emisij od 1. 1. 2010 naprej HOS (g/l (*))

a

Notranje matirane stene in stropi (Sijaj <= 25 pri kotu 60°)

VP 75 30

PT 400 30

b Notranje matirane

stene in stropi (Sijaj >25 pri kotu 60°)

VP 150 100

PT 400 100

c Zunanje stene mineralne podlage

VP 75 40

PT 450 430

d

Notranje/zunanje barve za lesene ali kovinske okrase in

obloge

VP 150 130

PT 400 300

e

Notranji/zunanji laki in lužila za les,

vključno z matiranimi lužili za les

VP 150 130

PT 500 400

* VP – proizvodi na vodni podlagi; TP – proizvodi na podlagi topil

Slika 1: Povzročitelji nastanka prizemnega ozona (promet, kurišča, uporaba barv/lakov s topili)

4 zima 2006w w w . h e l i o s . s i

AVTOLIČARSTVO

Danes je radiacijska UV-tehnologija

prodrla že skoraj na vsa premazna področja. Njena

uporaba v industriji je v minulih letih

enakomerno rasla. V lesni premazni

industriji in industriji tiska je izpodrinila manj

produktivne in okolju manj prijazne

premazne sisteme.

Delovanje UV utrjujočih premazov

Pri radiacijski UV­tehnologiji zamre­ževanja govorimo o zamreževanju z UV­svetlobo. UV­svetloba je razde­ljena na tri tipe, ki se razlikujejo po

valovni dolžini posamezne svetlobe, in sicer UVA (315–400 nm), UVB (280–315 nm) in UVC (100–280 nm). V našem primeru govorimo o zamre­ževanju z nižjo energijsko UVA­svet­lobo, ki omogoča razpad fotoinicia­torja. Ta omogoča prosto radikalsko reakcijo, kjer se manjše oligomerne enote povežejo med seboj v daljše ve­rige oziroma v zamreženo strukturo. Na lastnosti končnega utrjenega pre­maza vpliva skrben izbor oligomerov, fotoiniciatorjev, reaktivnih topil, adi­tivov, oddaljenost izvora UV­svetlobe od površine, ki jo utrjujemo …

Prednost UV­tehnologije je predvsem ta, da utrjevanje poteka hitro, kar omogoča popolno zamreženje, manj­šo porabo energije in visoko pro­duktivnost. Gre za tako imenovano hladno tehnologijo, ki je primerna za temperaturno občutljive substrate. Poraba premaza pri aplikaciji je manj­ša, daje možnost vnovične uporabe materiala (ni omejitve pot lifea), ker reagira samo ob prisotnosti zado­stne količine energije UV­svetlobe. Vsebnost hlapnih topil je majhna ali skoraj enaka nič (reaktivna topila se vključijo v mrežo), kar je pomembno tudi z ekološkega vidika.Uveljavlja se tudi tako imenovana dual cure tehnologija, ki združuje UV­tehnologijo in 2K PUR­tehno­logijo, kar omogoča zamreževanje premazov na objektih 3D. S tem do­sežemo zamreževanje tudi v senčnih delih objekta, ki jih UV­svetloba ne doseže.

UV v avtomobilski industriji

Tehnologijo UV­zamreževanja so v avtomobilsko industrijo uvedli do­bavitelji avtomobilskih delov. Danes najvišjo kakovost dosegajo premazi, ki so odporni proti razenju, pri pred­njih lučeh, reflektorjih, armaturnih ploščah, plastičnih delih …Pri avtoreparaturnih premazih se je v zadnjih letih veliko pozornosti posve­čalo razvoju UV utrjujočih premazov, predvsem na področju brezbarvnih lakov in primerjev. V obeh primerih gre za materiale, ki se uporabljajo za točkovna popravila.Prednosti UV­tehnologije v primerja­vi s klasično 2K poliuretansko tehno­logijo so predvsem krajši čas utrjeva­nja premaza (le nekaj minut), manjša možnost kontaminacije površine s prašnimi delci, povečana produktiv­nost (večinoma gre za enokompo­nentne sisteme), nižja poraba energije (brez velikih peči). Rezultati sušenja brezbarvnega laka z UV­tehnologijo kažejo, da z njo prihranimo približno 80 odstotkov časa (Diagram 1).

Podobno velja tudi za UV utrjujoče primerje, ki se že pojavljajo na avto­reparaturnem trgu. Ob pregledu celot­nega avtoreparaturnega dela dobimo naslednjo sliko (Diagram 2), ki kaže pomembno razliko med klasičnim sistemom in UV­tehnologijo.Ob uvedbi UV­tehnologije v avto­ličarske delavnice je postala zelo pomembna vloga UV­luči. Lastni­ki ličarskih delavnic, ki se odločajo za uporabo UV­tehnologije, mora­jo zaradi povrnitve naložbe najprej proučiti lastnosti UV­luči. Ob tem morajo upoštevati tudi priporočila proizvajalcev uporabljenih proizvo­dov. Trenutno so cene kakovostnih UVA luči okoli 1700 $ in več. Nalož­be v UV­tehnologijo so glede na ko­ličine in pričakovano povečanje po­

rabe UV­materialov v vsaki delavnici drugačne. Pri odločitvi za vlaganje v UV­tehnologijo je treba upoštevati začetne in tekoče stroške.

Varnost pri delu z UV-tehnologijo

Škodljivost UV­žarkov v naravi za človeka je znana in jo lahko primer­jamo s škodljivostjo UV­žarkov, ki jih oddaja UV­luč, ki jo uporabljamo za zamreževanje materialov. Ličar se mora pri uporabi UV­luči primerno zaščititi. Zaščita je enaka kot pri upo­rabi klasičnih materialov (rokavice, maska, zaščitni kombinezon z dolgi­mi rokavi, pokrivalo). Zaradi sevanja UV­svetlobe je obvezna tudi zaščita oči z zaščitnimi očali, ki ne prepušča­jo UV­žarkov. Uporabljajo se samo izvori UVA­svetlobe, ki so manj ne­varni kot UVB­ in UVC­izvori. Prav tako pomembna so tudi varnostna navodila za ravnanje z UV­lučmi.

Sklep

Poliuretanska tehnologija, ki je zelo razširjena še danes, si ob prihodu na trg – ko večini večjih dobaviteljev še ni bila dosegljiva – ni izbojevala večjega tržnega deleža. Starejša teh­nologija premazov (alkidni sistemi) je obdržala svoj delež trga bolj dolgo, kot so mnogi pričakovali. Izpodrinila jo je šele uvedba sistema bazni lak / brezbarvni lak.Podobne razmere lahko v prihodnosti pričakujemo na področju UV­tehno­logije. Zdajšnje in prihodnje izbolj­šave UV­premazov in zamreževalnih sistemov so v ospredju nenehnih spre­memb na področju avtoreparatur.

AktualnoUV-tehnologija na področju avtoreparaturTomaž Košir

Pri delu z ličarskimi materiali se včasih pojavijo napake, ki niso vedno posledica slabe kakovosti barve ali neupoštevanja tehnologij, ki jih pred­pisuje proizvajalec. Vzrok je lahko popolnoma drugje. Zelo pomembno je takšen pojav analizirati, najti vzrok zanj in ga, kar je še pomembneje, odstraniti oziroma popraviti. Posebno pozornost moramo posvetiti vzdrže­vanju opreme.Za podaljšanje življenjske dobe in polepšanje izgleda različnih površin na vozilu, kot so plastični, gumijasti, kromirani in drugi deli, uporabljamo različna kemična zaščitna sredstva. Ta so lahko pakirana v dozah, sprejih ali

plastenkah. Posebno »nevarna« pa so tista, ki vsebujejo dodatke na silikon­ski osnovi. Ti dodatki namreč lahko povzročijo nastanek napak, kraterjev, že pri lakiranju vozila. Zato je zelo pomembno, da lakiranja ne izvajamo v prostorih, kjer so se uporabljala takšna sredstva.Kraterji se običajno pojavljajo v sku­pinah po vsej lakirani površini ali pa posamično na vseh vrstah pokrivnih premazov. Pojavijo se že takoj po prvem nanosu barve. Ravno zaradi strahu pred nastankom kraterjev ve­čina ličarjev prvi sloj brizga v manjši debelini.Nastanek kraterjev lahko povzročijo

tudi nečistoče, predvsem sledovi ma­ščob na površini, ki jo nameravamo lakirati. Pri vsaki fazi pripravljanja površine zato priporočamo uporabo antisilikonskega čistila MOBIHEL. Pri tem uporabimo zaščitne rokavice in papirnate krpe, ki jih po upora­bi zavržemo. Izvor sledov maščob so lahko že roke, četudi se te zdijo povsem čiste. Nezaščitenih delov na avtomobilu se zato nikakor ne smemo dotikati z golo roko. V praksi se po­gosto dogaja, da ličar površino pred lakiranjem »še malo obriše« z golo roko in komprimiranim zrakom.Zelo pomembno vlogo ima tudi vzdr-ževanje opreme, to je kompresorja

in filtrov za odstranjevanje vlage ter olja in prašnih delcev. Zmotno je misliti, da bo drag filter zdržal leta in leta. Kot vsaka stvar imajo tudi filtri življenjsko dobo, ki je odvisna od onesnaženosti filtriranega zraka. Tako kot je treba iz kompresorja oziroma sušilca izpuščati kondenzirano vlago, je treba po določenem času zamenjati tudi dotrajane filtre.Zgodi se, da je v delavnici sicer vse, kot je treba, pa kljub temu pride do napake. V praksi se je že ničkoli­kokrat zgodilo, da so se po zraku prenesli delci iz recimo bližnjega proizvodnega obrata, ki je pri svo­ji proizvodnji uporabil surovine, ki

vsebujejo posebne dodatke. Kot za­nimivost pa še to: v naši dolgoletni praksi smo imeli celo primer, ko se je kot vzrok kraterjev izkazal losjon za po britju.Zelo pomembno je ugotoviti vzrok nastanka napake, preveriti vse para­metre in nato ukrepati.Naj dodam še to, da so na trgu na voljo tako imenovane antisilikonske kapljice, ki jih dodajamo v barvo. V naših pokrivnih premazih je do­ločena količina sredstva proti tvorbi kraterjev že dodana, kapljice zato načeloma niso potrebne. Seveda pa to ne pomeni, da se nam ni treba držati navedenih pravil.

Marjan Babnik

Napake na lakirani površini

Kraterji

Diagram 1: UV-tehnologija – brezbarvni lak

Diagram 2: Časovna primerjava klasične in UV-tehnologije

SLIKOPLESKARSTVO 5w w w . h e l i o s . s i

Ni nujno, da s premazi le zaščitimo površine pred

najrazličnejši vplivi, z ustreznimi premazi, ki so

na voljo v široki paleti barv in s strokovnim znanjem,

lahko ustvarimo zanimive dekorativne efekte. Zato pri obnavljanju zidnih površin

pustimo naši domišljiji prosto pot.

Notranje zidne površine so izpostavlje­ne različnim obremenitvam; tako se stene na hodnikih, stopniščih, v čakalnicah itd., bistve­no bolj in hitreje umažejo ter mehansko po­škodujejo kot stene v spalnicah in v prostorih, kjer se v povprečju zadržuje manj ljudi krajši čas in so dejavnosti drugačne. Od vrste pre­maza in njegove kakovosti je odvisno, kako pogosto bo treba zidne površine barvati.HELIOS Domflok perl lak SPEKTRA je visoko pralen dekorativni premaz, ki omo­goča izdelavo različnih dekorativnih tehnik in je namenjen tudi za najbolj obremenjene notranje zidne površine – za lokale, hodnike, predsobe, dnevne sobe in vse ostale prostore, v katerih želimo imeti na stenah dekorativni izgled.Dekorativne tehnike narejene s HELIOS Domflok perl lakom SPEKTRA imajo sijaj­ni oziroma delno sijajni končni izgled. Ker je dekorativni efekt odvisen od vseh postopkov dela, in ne samo od končnega sloja, je za kakovosten izgled dekorativnih tehnik zelo pomembno, da je celoten sistem izvedbe na­rejen profesionalno.

Reliefna groba dekorativna tehnika

Staro se vrača, vendar z novimi materiali. Na trgu je opaziti, da se potrošniki vse bolj nagibajo pri opremi interjerja na topel in domač videz ambienta. Interjerje opremljajo s stilnim in starim pohištvom vse pogosto pa pozabljajo na videz sten, katere so pika na i pri zagotavljanju dobrega počutja.

Apliciranje grobe reliefne tehnike

1. korak: Ustrezno očiščeno površino je potrebno impregnirati s SPEKTRA akrilno impregnacijo rečeno v razmerju 1:1 z vodo. 2. korak: Kitanje s SPEKTRA grobim no-tranjim kitom, ki je običajno namenjen za prvi nanos na zidarsko glajenje stropne in zidne površine. Na impregnirano površino nanesemo SPEKTRA grobi notranji kit v debelini kot za normalno kitanje. Strukturo reliefa dobimo tako, da gladilko pritisnemo na kit in jo vlečemo poljubno v vse strani.

Vakuum, ki se ustvarja med svežim kitom in gladilko vam naredi sled v kitu in rezultat tega je neenakomerni reliefni vzorec.Vzorec v sveži kit lahko naredite tudi s potegi čopiča ali lopatice za kit.3. korak: Barvanje površine s SPEKTRA notranjo pralno zidno barvo v dveh nano­sih z valjčkom. Barvo je potrebno aplicirati enakomerno v tankem sloju, da barva ne zalije strukture kita. Redčenje barve do 10% z vodo. Želeno nianso SPEKTRA notranje pralne barve si lahko izberete po barvni karti MONI­COLOR 720, NCS, RAL in EUROTREND. Pripravili pa vam jo bodo v vseh prodajalnah z mešalnim sistemom HELIOMIX.

4. korak: Lakiranje površine s SPEKTRA Domflok lakom v enem nanosu. Površino je potrebno lakirati zaradi zmanjšanja vpojnosti, lažje izdelave naslednjega sloja in končne pralnosti.5. korak: Površinski nanos SPEKTRA no-tranje pralne barve s krpo ali spužvo. Pri izdelavi barvnega efekta s krpo je potrebno, barvo nanašati enakomerno po lakirani povr­

šini v površini približno 1 m². Pri nanašanju barve je potrebno paziti, da niso vidni sledovi prehodov barve z enega na drugo polje, zato se pri vsakem omakanju krpe in izdelavi novega polja vrnite s skoraj suho krpo na predzadnje polje. S tem se prehodi izničijo in površina je videti enakomerno lisasta.

Področje uporabe:Za zaščito in dekoracijo notranjih stenskih površin v lokalih, hodnikih, predsobah, dnev­nih sobah, vinskih kleteh in vseh ostalih pro­storih, kjer želimo dekorativni efekt.

Lastnosti:• Dekorativni mat izgled premaza• Visoka pralnost• Enostavno čiščenje

Kalkulacija porabe materiala za izdelavo cca. 20 m² tehnike:• 2 litra razredčene SPEKTRA

akrilne impregnacije (em-balaža: 1 in 10 litrov ročka; poraba: z 1 litrom razredčene

impr. pri 1× nanosu premažete 10–12 m² površine)

• 25 kg SPEKTRA notranjega grobega kita (embalaža: 25 kg hobok; poraba: cca. 1 kg/m² – lahko tudi več – odvisno od podlage)

• 2 litra SPEKTRA latex mat barve (embalaža: 2 in 10 litrov vedra; poraba: 7–9 m² v dveh nano­sih z 1 litrom)

Vse potrebne materiale lahko dobite v speci­aliziranih trgovinah z barvami oz. v trgovski verigi MAVRICA.

Za praktični prikaz in pomoč pri izdelavi opisanih tehnik se lahko dogovorite s tehnič­no svetovalno službo HELIOS Tovarna barv, lakov in umetnih smol, Količevo d.o.o. po predhodnem skupnem dogovoru.

AktualnoZanimive dekorativne tehnikeDušan Jagodič

Humanitarna akcijaTekmovanje slikopleskarjev v Murski SobotiObrtna zbornica Ptuj je pod vodstvom predsednika gradbene sekcije in idejnega oče-ta Branka Goričana tokrat že osmič organizirala tekmovanje slikopleskarjev Sloveni-je. V okviru tekmovanja vsako leto izvedejo humanitarno akcijo v eni od slovenskih bolnišnic. Tokrat je bila izbrana bolnišnica Rakičan v Murski Soboti.

V zadnjih dneh novembra je 16 tekmovalnih ekip izpeljalo dela na internem oddelku bolnišnice v Murski Soboti, 50 humanitarnih izvajalcev, med njimi so bili tudi učenci Srednje gradbene šole Maribor, pa dela na oddelku kirurgije in na ginekološkem oddelku. Skupno je bilo pobarvanih več kot 3.000 kvadratnih metrov zidnih površin, ocenjena vre­dnost vseh opravljenih del pa znaša osem milijonov tolarjev.V tekmovalnem delu sta izvajanje del spremljali dve tričlanski strokovni komisiji. Vsi člani komisij so slikopleskarji z mojstrskim izpitom. Ocenjevali so pripravo, kitanje, brušenje, zaščito površin in aplikacijo barv. V zadnjem delu tekmovanja so ekipe prostor za sabo tudi počistile.

Člani Heliosovega kluba Slikopleskarjev so zasedli prvi dve mesti in sicer: prvo mesto je zasedla ekipa Majdič, d.o.o., iz Mengša, drugo mesto Voljkar Jože, s.p., iz Zgornjega Tuhinja in tretje mesto Grabušnik Samo, s.p., iz Maribora.Ob zaključku humanitarne akcije so podelili nagrade najboljšim trem ekipam in zahvale vsem sodelujočim. Poleg vodstva bolnišnice se je podelitve udeležil tudi minister za zdravje Andrej Bručan.HELIOS v tej humanitarni akciji s strokovno pomočjo pri organizaciji in izvedbi sodeluje že od samega začetka. Za izvajanje del v tovarni pripravijo izbrane odtenke visokokako­vostnih barv za notranje zidne površine (SPEKTRA notranja pralna zidna barva in SPEKTRA latex barva), med izvajanjem del pa svetujejo pri uporabi barv. Vse sodelujoče izvajalce ob zaključku akcije tudi nagradijo s praktičnimi nagradami. Okvirna vrednost Heliosovega prispevka je milijon tolarjev.

6 zima 2006w w w . h e l i o s . s i

PARKETARSTVO

Vgrajeni parket je

potrebno zaščititi, če

želimo, da bo videz

lesenih tal ostal

lep. Laki za parket

so še vedno edino

sredstvo za zaščito

poda, ki ohranjajo

naravno lepoto lesa

ob minimalnem

vzdrževanju.

Zaščitni sloj, ki ga nanese­mo na površino, preprečuje vdor umazanije v les in ohranja naraven videz lesa v toplih, svežih barvah drevesnih vrst.V Heliosu je na voljo široka pale­ta izdelkov pod blagovno znamko IDEAL, ki so namenjeni kvalitetni zaščiti parketnih površin. Izbiramo lahko med klasičnimi poliuretan­skimi ali kislinskimi laki za parket in med laki na osnovi vodnih veziv, ki ugodneje vplivajo na okolje in na uporabnika.

Lakiranje parketa z IDEAL 2K poliuretanskim vodnim lakom za parket ali IDEAL vodnim lakom za parket VAL

• 1 sloj IDEAL osnovni vodni lak• 3 sloji IDEAL 2K poliuretanski

vodni lak za parket SIJAJNI, POL­MAT

• 3–4 sloji IDEAL vodni lak za par-ket VAL

Priprava laka in aplikacija

IDEAL osnovni vodni lakLak je pripravljen za nanašanje.Orodje: lopatica, valjček (filc, najlon – poliamid, »mikrofaser«)Pogoji dela: 18–22 °C, 50–70 %Naslednji sloj: po 2–4 urahIzdatnost: 18–22 m2 z 1 l v enem nanosu z lopatico

IDEAL 2K poliuretanski vodni lak za parket – SIJAJNIRazmerje mešanja: IDEAL 2K poliu-retanski vodni lak za parket SIJAJ­NI (komponenta A) : IDEAL trdilec za 2K poliuretanski vodni lak za parket (komponenta B) – 10 : 1Orodje: čopič, valjček (filc, najlon – poliamid, »mikrofaser«)Pogoji dela: 18–22 °C, 50–70 %Naslednji sloj: po 4–6 urahUporabni čas mešanice: 4–8 urIzdatnost: 8–10 m2 z 1 l v enem na­nosu

IDEAL 2K poliuretanski vodni lak za parket – POLMATRazmerje mešanja: IDEAL 2K poli-uretanski vodni lak za parket POL­MAT (komponenta A) : IDEAL trdi-lec za 2K poliuretanski vodni lak za parket (komponenta B) – 10 : 1Orodje: čopič, valjček (filc, najlon – poliamid, »mikrofaser«)Pogoji dela: 18–22 °C, 50–70 %Naslednji sloj: po 4–6 urahUporabni čas mešanice: 4–8 urIzdatnost: 8–10 m2 z 1 l v enem na­nosu

IDEAL vodni lak za parket VALLak je pripravljen za nanašanje.Orodje: čopič, valjček (filc, najlon – poliamid, »mikrofaser«)Pogoji dela: 18–22 °C, 50–70 %Naslednji sloj: po 4–6 urahIzdatnost: 8–10 m2 z 1 l v enem na­nosuOpomba: IDEAL osnovni vodni lak je suh po 2–4 urah (18–22 °C, 50–70 %) in skrajša celoten čas lakiranja.Če IDEAL osnovnega vodnega laka ne uporabite, priporočamo nanos 3–4 slojev IDEAL 2K poliuretanskega vodnega laka za parket SIJAJNI ali POLMAT ali IDEAL vodnega laka za parket VAL.Več informacij o posameznih izdelkih dobite v tehničnih informacijah.

Napake in težave pri lakiranju

Napake in vzroki za napake pri brušenju

Neravna, hrapava površina• neprimerno brušenjeLuščenje• nezadostno brušenje starega laka• neprimerno brušenje robov, ko­

tov• brez medslojnega brušenja• nezadostno medslojno brušenje Nezadosten sijaj laka• brušenje s pregrobim brusnim pa­

pirjem ali mrežicoKraterji na površini• premalo obrušen star parket• ostanki nečistoč (npr. siliko­

na …)

Napake in vzroki za napake pri kitanju

Izrivanje fugirne tekočine• prehiter nanos fugirne tekočine in

laka na parket, prilepljen z dispe­zijskim lepilom

Ostanki kita na parketu• slabo fino brušenje (obrabljen

brusni papir)Lise, madeži• na slabo obrušeno pokitano povr­

šino nanešen kislinski lakSvetle reže• nepravilna izbira fugirne tekočine

in lesnega prahu• uporaba mešanice dvokomponent­

nega lepila in lesnega prahu za kitanje

Potemnitev rež• nepravilna izbira fugirne tekočine

in lesnega prahu• uporaba mešanice nitrolaka in le­

snega prahu za kitanjePočen kit• preširoke reže• neupoštevanje pravil pri polaganju

parketa na estrih s talnim gretjemKit, ki je odstopil• nanos kita v reže, ki niso bile te­

meljito očiščene• v mešanici za kitanje premalo

veziva• preširoke režePogreznjen kit• nanešenega premalo kita• kitanje s preredko mešanico• enkratno kitanje

Napake in vzroki za napake pri nanosu osnovnega laka

Luščenje• predebel nanos osnovnega laka• nekompatibilnost osnovnega in za­

ključnega laka• uporaba neustreznega osnovnega

laka pri mastnih lesnih vrstahObarvanje površine• neuporaba osnovnega laka pri les­

nih vrstah, ki vsebujejo barvila in čreslovine

Sprememba nianse površine na ru-meno, rdeče, zeleno• neustrezen osnovni lakKraterji na površini• nekompatibilnost osnovnega in za­

ključnega lakaNagrizenje laka• nekompatibilnost osnovnega in za­

ključnega laka• prehiter nanos zaključnega lakaSledi čopiča, valjčka• prenizka zračna vlaga

Napake in vzroki za napake pri nanosu zaključnih lakov

Pike, prah• previsoka vlaga parketa• previsoka vlaga zraka• prenizka delovna temperatura• pregrobo brušenje temeljnega laka• uporaba nezdružljivih materialov

• lak, ki ni dovolj dobro filtriran• ostanki prahu na parketu• ostanki prahu v zraku• zelo suh zrak, ki povečuje prašnost

in pospešuje elektrostatični naboj• neustrezno očiščeno orodje za laki­

ranje• neprimerna ali nečista delovna oble­

ka polagalca• prah in druge nečistoče, ki so brez

vednosti polagalca prišli v prostor med posameznimi nanosi laka (prah zaradi prepiha, hoje drugih ljudi po prostoru in podobno)

Mehurčki, kraterji• previsoka delovna temperatura,

vpliv sonca, prepih• prevelike temperaturne razlike med

podom in lakom• prekratek čas mirovanja mešanice• uporaba neustreznega valjčka (ne­

primerna kakovost valjčka, dolžina in gostota dlak)

• prehiter nanos laka • previsoka viskoznost mešanice• predebel sloj laka

• prisotnost tujkov (maščobe, siliko­ni)

• potekel je rok uporabeSlabo brušenje laka• neupoštevanje medpremaznega in­

tervala• neupoštevanje razmerja mešanjaNezadosten sijaj laka• prepih• prenizka temperatura• previsoka relativna zračna vlaga• varčen nanos laka (pretanek premaz­

ni film)• pregrobo obrušen parket• neupoštevanje razmerja mešanja

komponent• napačen trdilec• neustrezno očiščeno orodjePomarančasta površina, slabo raz­livanje• previsoka temperatura• prenizka zračna vlaga• prepih• neustrezna debelina nanosaLuščenje• uporaba nekompatibilnih materia­

lov• slabo brušenje med nanosi lakov• med nanosi laka je minilo preveč

časa, lak je bil preveč utrjen (ni bilo medslojnega brušenja)

• prehiter nanos na lužen parket, na površini je bil predebel sloj lužila

• površina laka je pred nanosom laka umazana, nezadostno očiščena (vo­sek, oljni madeži)

Bežanje• maščobe, silikoni na podlagi• slabo brušenje med nanosi lakov• predolg čas med posameznimi nano­

si lakaPočasno sušenje• neupoštevanje razmerja mešanja• prenizka delovna temperatura• previsoka zračna vlagaLisasta površina• pregrobo brušenje podlage• neenakomeren nanos laka• različna vpojnost podlage• neuporaba osnovnega lakaNagrbančenje laka• neupoštevanje medpremaznega in­

tervala• uporaba nekompatibilnih materia­

lov

Sledi čopiča ali valjčka• previsoka delovna temperatura• prenizka zračna vlaga• prepozno popravljanje napak• počasno lakiranjeRazličen sijaj pri polmat in mat lakih• prebrušen osnovni lak• neenakomerna vpojnost podlage• neenakomerna debelina nanosa• prepih• previsoka temperaturaRumene lise• nanašanje kislinskega laka na poli­

uretanski lak• mešanje kislinskega in poliuretan­

skega laka v isti posodi• nanašanje kislinskega in poliuretan­

skega laka z istim orodjem

Izginjanje laka• nezadosten nanos laka• velika poroznost lesa• nepravilno mešanje komponent ozi­

roma nehomogenost komponent

Rešitev: Običajno je treba lak po­polnoma obrusiti in ponoviti celoten ciklus lakiranja. Zato je še toliko bolj pomembno, da vedno upoštevamo vsa opozorila v zvezi z obdelavo parketa in njegovim lakiranjem.

Napake pri lakiranjuSistem lakiranja

Barbara Jagodič

SKuPINA HELIOS �w w w . h e l i o s . s i

Napredek s tradicijoPOBLES – letošnji nagrajenec pohištvene-ga sejma v LjubljaniDružinsko podjetje POBLES, d.o.o., iz Podskrajnika pri Cerknici se ukvarja predvsem z izdelavo unikatnega kuhinjskega pohištva po naročilu. Zavedajo se, da samo znanje in profesio-nalno obvladovanje tehnoloških postopkov ni dovolj – znanje je treba nadgraditi z najboljšimi zamislimi in seveda bogatimi izkušnjami.Prav to so skušali združiti pri kuhinji K2006, ki so jo predsta-vili na letošnjem Pohištvenem sejmu v Ljubljani. Kot kaže, jim je uspelo, saj so zanjo prejeli nagrado TOP 10.

Kuhinja K2006 odseva tradicional­no ročno spretnost mizarjev, združeno s sodobnimi materiali in napredno tehnolo­gijo pohištvenega okovja. Odlikujejo jo čiste linije in enostavne površine.Kerock, iz katerega so izdelani robni okvirji in laminat, v katerega so obleče­ne delovne površine, sodita med najbolj odporne materiale. Čiščenje je preprosto, saj se ročaji iz kerocka v mehkih linijah zlivajo z okvirjem. Kjer se običajno nabi­ra umazanija, pri njih ni odvečnih stikov. Delovni pult, stranski vidni deli in stik omaric s tlemi so zaščiteni s kerockom.Površine na pultu, ki so obrnjene v pro­stor, so furnirane v skrbno izbranem lesu, obdelane s kakovostnim in estetsko dovr­šenim Heliosovim premaznim sistemom, kar pomeni, da so mizarski izdelek na visoki ravni.Oblikovanje kuhinje je delo arhitektke Mateje Cukal, izvedba pa je plod zna­nja in marljivosti zaposlenih v podjetju Pobles.»Nagrada nam pomeni izjemno veliko, predvsem zaradi velike konkurence na slovenskem trgu. Veseli smo, da smo se z njo kot malo podjetje postavili ob bok ve­likim podjetjem, ki imajo na voljo precej več sredstev za razvoj, obenem pa smo dobili potrditev, da smo na pravi poti,« so ob podelitvi povedali v Poblesu.

Primož Petrič

Sejem v LjubljaniIzdelki SLŠ LjubljanaPred kratkim se je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani končal 14. ljubljanski pohištveni sejem. Dijaki Srednje lesarske šole Ljubljana so si ga znova ogledali v polnem številu. Vsak od njih je svoje vtise strnil v posebnem poročilu.

Tradicionalno Srečanje prijateljev He-liosa s športnimi igrami in piknikom smo letos nadomestili z enodnevnim izletom po Koroški in Štajerski.V zgodnjih jutranjih urah smo se izpred He­

liosa na Količevem z avtobusom odpeljali proti Velenju in Slovenj Gradcu. Malo za Dravogradom smo se vkrcali na splav in se popeljali po Dravi. Kljub oblačnemu vremenu je dveurno splavarjenje minilo v enkratnem

ozračju. Dravski flosarji so nam pripravili odličen program, ki ga lahko primerjamo s kakovostjo Špas teatra iz Mengša.Po splavarjenju smo se odpravili proti Ma­riboru. V centru Planet Tuš smo se razpo­redili v tekmovalne skupine in se pomerili v bovlingu. Čeprav so se mnogi udeleženci z bovlingom srečali prvič, so bile, sodeč po bučnem ploskanju, »totalke«, zelo pogoste. Na koncu smo razglasili zmagovalce in odri­nili proti Pohorju.V Hotelu Habakuk so nas pričakali z okusno večerjo, dobro pa je bilo poskrbljeno tudi za zabavni del s plesom.

Jolanda Pokorn

PotepanjaPo Koroški in Štajerski

K ot razredničarka prvega letnika sem bila prijetno presenečena, ko sem prebrala njihova poročila. Za večino dijakov je bil to prvi ogled pohištvenega sejma in njihovi vtisi so bili zelo pozitivni. Predvsem so me presenetili z dobrim opazovanjem razstavnih prostorov srednjih lesarskih šol.Prezrli niso niti šole Marjana Levca, ki jo obiskujejo gluhonemi otroci, katerih izdelki vsako leto presenečajo s svojo izvirnostjo in obliko. Zadovoljni pa so bili tudi s predstavit­vijo naše šole, saj je bil na našem razstavnem prostoru zanimiv prav vsak izdelek.Letos smo imeli na voljo manjši prostor kot prejšnja leta, imeli pa smo tudi kar nekaj težav z organizatorjem sejma. Največja je bila ta, da so se stroški udeležbe za šole nerazumno podvojili. Ob takšnih pogojih in mačehovskem odnosu organizatorjev bo na prihodnjem Ljubljanskem pohištvenem sejmu udeležba šol vsekakor vprašljiva.Šole so razstavljale v galeriji A, poleg fo­ruma oblikovanja. Organizatorji so resnično slabo poskrbeli tako za smerokaze kot tudi za razmejitev predstavitvenega prostora šol

od prostora foruma oblikovanja. Ta razmeji­tev pa je bila tudi odveč, saj so bili številni izdelki šol izdelkom na forumu enakovredni ali celo boljši od njih. Prostor naše šole je bil razdeljen na dva dela. Eden je bil v črno­beli barvni kombinaciji, najbolj opazen izdelek v njem je bila »retro« komoda dijaka Aljaža Vidmarja. Poslikava na komodi je predstavljala pročelje naše šole, kar smo skušali prikazati tudi s slikami. Drugi del pa je bil v rdeči kombinaciji. Prostora je med seboj ločevalo leseno stojalo za note, popestrili smo ga z Mozartovimi notami, di­jaka Klemna Tratarja. Kot skoraj vsako leto smo tudi tokrat predstavili udoben ležalnik, ki ga je izdelal dijak Janez Rožmanc, klubsko mizico z nogo v obliki pahljače, delo dijaka Primoža Dimnika, servirni voziček, ki bi si ga želela vsaka gospodinja, je izdelal Klemen Kuralt. Predstavili smo tudi stoječo uro, nepogrešljiv izdelek, ki se lepo vključuje v vsak dnevni prostor, izdelal jo je Simon Tomazin, in

zanimivo stojalo za rože v obliki evra dijaka Roka Zupančiča. Prostor smo uredili profe­sorji Asta Mramor, Stane Lemut in Mirjam Založnik. Želeli smo poudariti izdelke naših dijakov in se jim tako zahvaliti za prizadev­nost, ki so jo pokazali ob zaključku svojega šolanja na naši šoli. Hvaležni smo tudi naše­mu vsakoletnemu sponzorju, podjetju Helios – IDC Domžale, ki nam je omogočilo, da smo prostor uredili v izbranih barvah.Nagrade revije LES letos ni prejela nobena srednja šola. Zgodila se je namreč pomota – ocenjevalci niso vedeli, da ocenjujejo tudi izdelke Višje šole Maribor, ki so bili sicer lepi, vendar pa so nastali v okviru diplomskih nalog, kar pomeni, da so bili nekateri med njimi izdelani tudi v podjetjih, in ne le v šoli. Dijaki srednjih šol pa vse izdelke – s celovito konstrukcijsko in tehnološko dokumentacijo ter v obliki projektne naloge – izdelajo v de­vetih delovnih dneh v šoli.

Mirjam Založnik

� zima 2006 w w w . h e l i o s . s i

ZANIMIVOSTI

V petek, 8. decembra, smo se s člani obeh Heliosovih klubov, tako kluba SLIKO­PLESKARJEV kot kluba IDEAL, zopet sre­

čali na našem tradicionalnem prednovoletnem sprejemu. Pleskarsko leto smo zaokrožili z razglasitvijo »naj« članov obeh klubov.

Pomerili so se v porabi naših izdelkov: v klubu IDEAL smo merili porabo izdelkov za zaščito in dekoracijo parketa blagovne znam­ke IDEAL, v klubu SLIKOPLESKAR-JEV pa porabo izdelkov blagovnih znamk TESSAROL, SPEKTRA in BORI. Odlične rezultate »naj« članov smo, kot vsako leto nagradili.V klubu IDEAL smo podelili vikend pakete za 2 osebi v enem izmed slovenskih zdravi­lišč. Tja bodo lahko odpotovali nagrajenci iz podjetja: Parketarstvo Logar Janko, s.p., Ilirska Bistrica, Marolt Metod, s.p., Škofja Loka in Parketarstvo Boštjan Pirc, s.p., Krško.V klubu SLIKOPLESKARJEV pa bomo nagrajencem omogočili obisk sejma »FAR­BE« v Kölnu, aprila 2007. Tja bodo lahko odpotovali, podjetje Fuga d.o.o., Ljubljana,

Slikopleskarstvo Voljkar Jože, s.p., Zgornji Tuhinj in Stildom d.o.o., Lenart v Slovenskih Goricah.Vsem iskreno čestitamo in vam ob tej priliki želimo srečno, zdravo ter uspešno Novo leto. Tudi v bodoče si želimo prijetnega sodelova­nja z vami!

Klub SLIKOPLESKARJEV in klub IDEAL nagrajevalaČlani obeh klubov so se zopet izkazali z odličnimi rezultati.

Glavna in odgovorna urednica: Nataša Hajdinjak, produkcija: Katedra HIT, oblikovanje: DC studio, grafična priprava: Grafični atelje Visočnik, tisk: SET d.d.

Med vami dvajsetič z Barvami > V humanitarni akciji tudi Helios > Iz ljubljanskega pohištvenega sejma > Potepanja po Koroški in Štajerski > Nagradna križanka

Nagrajenci križanke časopisa Barve 2006 št. 19g. Lenart MOLK, Verd 110, 1360 VRHNIKAga. Slavica FRAS, Heroja Staneta 4, 2000 MARIBORg. Franc LEKŠE, Prešernova 47, 1410 ZAGORJE OB SAVIg. Jure ČEPIN, Kocjančičeva 13, 1261 LJUBLJANAg. Anton SOMER, Pretnerjeva 4, 6230 POSTOJNA

Ime in priimek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Naslov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Pošta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Izpolnjeno križanko pošljite na naslov: Helios d.d., Količevo �, Marketing, 1230 Domžale, najkasneje do �0. 1. �00�.Pet izžrebanih nagrajencev bo prejelo praktične nagrade.