ŽIVILSKA INDUSTRIJA IN JAVNI RAZPISI

Mag. Jana RamušZbornica kmetijskih in živilskih podjetij

Postojna, 28. marec 2013

Slovenska živilsko-predelovalna industrija

Št. podjetij Št. zaposlenih Prih. od prodaje (mil. €) Prih. od izvoza (mil. €)

2011 599 12.823 2.005 424

2010 592 13.007 1.840 370

2009 560 13.329 1.875 343

2008 532 14.358 2.060 380

2007 499 15.217 1.980 337

2006 441 16.669 1.880 334

2005 426 18.315 1.765 296

Izzivi / težave živilske industrije• Finančna kriza (lokalno in globalno) – manj investicij, varčevanje• Padanje kupne moči in slab odnos do domače hrane• Odprte lastniške strukture v nosilnih podjetjih• Slabo stoječi domači trgovci v močni konkurenci s tujimi• Neučinkovite in prepočasne vertikalne in horizontalne povezave

(agrar – predelava – trgovina)• Slabo podporno okolje pri promociji slovenskih živil in pridelkov,

pri izvozu na tuje trge, pri raziskavah, razvoju in inovativnosti…• Dodatno nepotrebno / neupravičeno obdavčevanje (davek na

sladkor, davek na sol…)• Volatilni agroživilski trgi (dostopnost in cene surovin – žita,

sladkor, soja)• Oporečnost surovin (dodatni nadzor / analize) – BfR• Vračila živil /živila kot odpadek• Nerazumevanje stanja industrije in težav s strani države• Nelojalen potrošnik, nelojalni javni naročniki…

Ekonomska struktura davkov v Sloveniji

Podatki Eurostata (2012) o ekonomski strukturi davkov kažejo:•Po deležu davkov na potrošnjo (37,5%) se Slovenija med državami članicami EU uvršča v zgornjo tretjino•Po deležu davkov na delo (51,8%) se Slovenija med državami članicami EU uvršča v zgornjo polovico.•Po deležu davkov na kapital (11,1%) pa je Slovenija na repu držav EU.

Graf 1: Ekonomska struktura davkov, leto 2010

Vir: Eurostat 2012

Padec kupne moči in padec potrošnje• Po podatkih UMARJA, se zaradi

slabih razmer na trgu in konsolidacije javnih financ obeta padec zasebne potrošnje za dodatnih 3%.

• Gospodarska kriza je v Sloveniji znižala kupno moč prebivalstva bolj kot v drugih državah EU. Bruto domači proizvod na prebivalca v standardih kupne moči (SKM) za Slovenijo, je leta 2011 znašal 84 % povprečnega v EU-27.

• Dejanska individualna poraba (DIP) je v Sloveniji znašala 81% povprečja EU-27 in je celo manjša kot v Italiji (102%), Grčiji (94%) in Španiji (94%).

BDP na prebivalca v

SKM

DIP na prebivalca v

SKM

EU-17 Evroobmočje)

108 107

EU-27 100 100

Slovenija 84 81

Vir: SURS 2012

Vir: SURS 2012

Graf 2: Razpoložljivi dohodek gospodinjstev ter zasebna potrošnja (obdobje 1996 – 2013)

Tabela 1: Primerjava BDP na prebivalca v SKM leta 2011

Situacija in obnašanje potrošnikov v trenutnih gospodarskih razmerah

Odrekanje pri potrošnji:-Pri odrekanju, zaradi slabe finančne situacije, se je na prvo mesto uvrstila kategorija „hrana in pijače“.-Velik porast odrekanju hrane in pijač med šolajočimi.

Javni sektorZasebni sektor

Nezaposleni Upokojenci Šolajoči

„V največji meri se odrekamo…“

Dopust15% (+2)

Oblačila, obutev 16%

Hrana in pijača26%

Hrana in pijača31%

Hrana in pijača18%

Racionalizacija in obseg potrošnje• 61% kupuje več cenovno ugodnih izdelkov.• 37% pa jih v večji meri posega po trgovskih znamkah.

Vir: Trženjski monitor DMS – Društvo za marketing Slovenije (2012)

Tabela 2 : Odrekanja potrošnikov v Sloveniji zaradi poslabšanja finančnega stanja

BLAGOVNA ZNAMKA KUPUJEM SLOVENSKO

BZ Kupujem slovensko sestavljajo 4 glavni elementi:

50 najboljših blagovnih znamk na sejmu AGRA 2012

Znak odlične kakovosti in brošura z nagrajenimi izdelki za leto 2013

Tradicionalni slovenski zajtrk

Dan slovenske hrane

16. november 2012

Žitna veriga

34.534 ha površin posejanih s pšenico

67.445 t registriranega prevzema pšenice 2010(vir ARSKTRP)94.615 t registriranega prevzema pšenice 2011(vir ARSKTRP)94.931 t registriranega prevzema pšenice 2012(vir ARSKTRP)

20.000 t pšenice odkupljene s strani mlinarjev v letu 201040.000 t pšenice odkupljene s strani mlinarjev v letu 201157.000 t pšenice odkupljene s strani mlinarjev v letu 2012150.000 t pšenice – potrebe mlinarjev

≈240.000 t so slovenske potrebe po pšenici

Zelenjadarska verigaSadna veriga

Izzivi / težave živilske industrije

• Zasejano je bilo seme dviga zavesti o „domači hrani“, z izjemnim motivacijskim momentom v javnostih, a smo v nevarnosti, da gre ta „solata v cvet“ (Kuhar, 2012)

• Izjava leta 2013– Bobu bob

Realnost v Sloveniji

• Trenutno imamo 790.000 delovno aktivnih ljudi,- 90.000 samostojnih podjetnikov, ki si plačujejo

minimalne prispevke kar je praviloma manj kot dejansko porabijo

- 160.000 zaposlenih v javnem sektorju• 600.000 upokojencev in številka se še povečuje. • V obdobju 2000 – 2012 se je število mladih

zavarovancev (od 20 – 29 let), ki bi plačevali prispevke v pokojninsko blagajno bistveno zmanjšalo na 50%.

• Imamo 124.000 brezposelnih oseb, tretjina od njih prejema denarno nadomestilo (340 milijonov EUR).

Težave industrije pri javnih naročilih

• Določena podjetja, ki se prijavljajo na javne razpise nimajo plačanih prispevkov

• ali nimajo referenc• V razpisni dokumentaciji se zahtevajo nesistemski znaki

za kakovost živil kot je SQ znak; za njim ne stoji noben sistem le plačilo; priznani sistemi so BRC, IFS, FSSC shema, …

• Podjetja z lastno proizvodnjo nimajo pri razpisih nobene prednosti

• Ravno tako ne podjetja, ki so locirana v neposredni bližini javnih naročnikov.

• Ni promoviranja šol z lokalno oskrbo• Pretirano širok in nepotreben šolski asortiman + dodatki• Zeleno javno naročanje, ekološka pridelava /predelava

ZAKAJ JE NAKUP SLOVENSKE HRANE POMEMBEN?

- Del državne varnosti- Višja samooskrba / manjša odvisnost od zunanje

trgovine- Ohranitev / odpiranje delovnih mest- Boljši življenjski standard celotne verige in

partnerjev- Razvoj in investicije v kmetijstvo, industrijo,

turizem, gostinstvo- Kratke transportne poti, manjše onesnaževanje- Skrbnejši / odgovornejši odnos do kupca

/potrošnika

KUPUJMO SLOVENSKO!