Sodoben prebivalec planeta je dnevno bombardiran z milijoni vtisov in sporo~il, zato je te`ko obdr`ati ravnote`je in izbrati pomembno, navlako pa ~im prej pozabiti. Trenutno veljavni sistem je tako nastavljen, da namerno povzro~a zmedo in zamegljuje bistveno.

Homo lignum ali lesni ~lovekPovezanost ~loveka in lesa je

tako vkoreninjena, da imamo v svojih genih zagotovo tudi nekaj lesnega zapisa. To povezavo bi morali {e poglabljati, saj je v njej skrit klju~ za re{evanje dela pro-blemov sodobnega homo sapi-ensa, umnega ~loveka. ^eprav s svojim ravnanjem in delova-njem na planetu ve~ina trenutno deluje druga~e, kot trdi latinska oznaka. Zato prednosti lesa ni mogo~e dovolj pogosto poudar-jati. Seveda vsi ne bomo nikoli stanovali v lesenih hi{ah, ~eprav nove tehnologije omogo~ajo tudi to. Svoje odlo~itve o opre-mljanju svojih bivali{~ pa na osnovi podatkov lahko prilago-dimo in vanje vna{amo ~im bolj sonaravne proizvode.

Skladi{~e CO2 Vse zelene rastline in drevesa

med rastjo zajemajo pline iz zraka in jih uporabijo za svojo rast in razvoj. Ogljikov dioksid je toplogredni plin, ki ga z zgo-revanjem fosilnih goriv nepreki-njeno dodajamo v tanko zra~no plast okrog planeta. Rastline ga prestrezajo, in ~e les ohranimo v zreli obliki, bo ves ~as, dokler ne razpade in zgnije, obdr`al zajeti toplogredni plin v svojih celicah. Kubi~ni meter smreko-vega lesa zajame 825 kg CO2, v kubi~nem metru OSB plo{~ je 864 kg CO2, v kubi~nem metru obi~ajnih ivernih plo{~ pa 505 kg. Vrednosti so ra~unske in pribli`ne, vendar prika`ejo raz-merja. Podatek za smrekov les je najmanj neobremenjen z doda-tno predelavo, zato je okoljsko tudi najbolj zanimiv.

Iz gozda in nazaj vanj^eprav oceani in alge pre-

delujejo pline in izlo~ajo ogro-mne koli~ine kisika, je les edina oprijemljiva oblika snovi, ki jo lahko zavestno uporabimo za vzdr`evanje krhkega eko ravnote`ja. Krog se za~ne z

gospodarjenjem z gozdom, kar pri nas na sre~o odli~no obvla-damo. Lesni odpadek ne obstaja, v vsej verigi predelav govorimo samo o lesnih ostankih, saj vse kar ni deska ali tram znamo ponovno uporabiti in se to tudi spla~a. Les med predelavo spre-minja obliko, pri ~emer okrog 45% gozdne lesne mase spre-menimo v `agovino, odrezke in sekance. Sledi su{enje, pri ~emer je potrebno vlo`iti razmeroma veliko energije, nato pa obdelava in predelava. V lesenem stolu je 60% vlo`ene energije za izdela-vo porabljeno samo za su{enje. Tudi vsi lesni ostanki morajo biti suhi, da jih lahko predelamo in stisnemo v razli~ne plo{~e ali pelete.

Na poti do kupca so pomembne {e kratke transpor-tne poti in ~im ve~ prevozov po `eleznici, da okoljski odtis lesa ostane ~im bolj zelen. Ko izdel-ki odslu`ijo, bi bilo potrebno ponovno poskusiti in jih tako predelati, da bi izpolnili {e en uporabni krog ter jih {ele potem poslati v toplarno.

Na~in ocenjevanjaPodatke za posamezen mate-

rial ali izdelek pridobijo s testi, ki jih izvajajo po EPD programu s ~imer pridemo do ekolo{ke bilance proizvoda po ISO 14040/14044. Tako pridoblje-ne okoljske deklaracije potrdi {e neodvisna komisija ekspertov, na primer in{titut Construction and Environment. Podatki so nato osnova za arhitekte in ljudi, ki dolo~ajo materiale za vgradnjo. Iz tega nato izhajajo vsi podatki o primernosti in koli~ini zajetega CO2 v izdelku, vse pa je odvisno od na~ina proizvodnje in tudi uporabljenih veziv, kadar govo-rimo o OSB ali drugih lepljenih plo{~ah.

Gradnja in ozelenjeva-nje bivali{~aRazlika med obi~ajno gradnjo

z zidaki ali litim betonom se od gradnje z lesom po vplivu na okolje pomembno razlikuje. Gradnja z lesom za okrog 18 x ali za 1.800% manj obremenjuje okolje kot mokra gradnja. To je zagotovo podatek, ki bi moral zanimati stratege propadajo~ih gradbenih podjetij in seveda lesarje.

Izjemne u~inke v notranjo-sti bivali{~ pa lahko dose`emo `e ob izbiri talne obloge. Sodobni sistemi ogrevanja, pri tem mislimo na talno ogreva-nje, lahko uspe{no delujejo ne glede na to kak{no talno oblo-go bomo uporabili. Premi~ne preproge je zato pozimi bolje odstraniti, vse ostale obloge iz seznama pa bi morale biti na tla nalepljene, da je lahko prestop toplote ~im bolj neo-viran. Med talnimi oblogami je absolutna zvezda parket, ki ima celo negativno okolj-sko bilanco, saj je v njem skladi{~en CO2. Presenetljivo dobro se je odrezal tudi lami-nat, ki ima na vidni povr{ini folijo z natisnjeno imitacijo dolo~ene vrste lesa. Linolej je naraven produkt in je njegov majhen vpliv pri~akovan, dale~ najslab{e pa so se v sonarav-nem smislu odrezale preproge, med katere pri{tevamo tudi vse vrste iglanih podov, ki jih poznamo pod trgovskimi imeni itison, tapison in podobnimi.

Zaklju~evanje vseh krogov in ponovna rast je osnovna skriv-nost in na~in delovanja narave, zato je posnemanje teh pojavov zagotovo najbolj modra poteza umnega ~loveka. •

Tihec

Ta diagram bi lahko upo{tevali ob naslednjem nakupu talnih oblog

Razlika med okoljsko prijaznostjo lesa drugih gradbenih materialov je o~itna

Bivanje v sonaravnem krogu

Na~in gradnje so ohranili in raz{irili v srednjem veku, saj je bilo na razpolago ve~ lesa kot primernega kamenja. Pri nas najstarej{i dokaz najdemo v Mostu na So~i in to `e iz leta 777. Najve~ji razmah ske-letne gradnje se je nato zgodil v de`elah priseljencev, Ameriki, Kanadi ter Avstraliji in delno traja {e danes.

Statika prej in danesSkeletne konstrukcije so prej sestavljali

s tesarskimi lesnimi zvezami in lesenimi klini. Vezni sklopi so bili tako dobri, da so stavbam zagotavljali tako dobro stabilnost, da so brez {kode pre`ivele cela stoletja. Dana{njim skeletom monta`nih hi{ stabil-nost dajejo razli~no oblikovane kovinske spojke, {e najbolj pa nove lesne plo{~e vseh vrst, ki skelet spremenijo v stati~no zelo trden {katlasti nosilec. Na podro~ju ZDA veliko mestnih stavb, tudi ve~stanovanjskih

in ve~nadstropnih, gradijo na ta na~in. Bivanje v teh ~ebelnjakih je za povpre~nega Evropejca nepredstavljivo, saj je za{~ita pred zvoki iz sosednjih stanovanj, kljub materialom, ki so na razpolago, verjetno slab{a kot v srednjem veku. V ameri{kih filmih velikokrat vidimo prizor v katerem nastopa butajo~a postelja in besen sosed, ki mora zgodaj v slu`bo. Na `alost je to vsakdanjost mnogih.

Prednosti skeletnihPrva je zagotovo hitrost gradnje, saj

povpre~no leseno hi{ko lahko postavimo

v treh dneh. Postavimo jo lahko tudi na odro~nih krajih, saj lahko posamezne dele prinesemo na hrbtu. Tak{ne stavbe pro-dajajo tudi kot komplete za samogradnjo, dele pa lahko ro~no ali ra~unalni{ko kon-fekcioniramo ali pa jih prilagajamo kar med gradnjo. Obliko lahko prosto prilagajamo `eljam graditelja, ~e pa je struktura skeleta pravilno na~rtovana, bo stavba brez {kode prenesla velike stati~ne in dinami~ne obre-menitve. Polo`aj odprtin na fasadi ali razpo-red notranjih sten lahko delno spreminjamo tudi naknadno, brez da bi s tem ogrozili stati~no varnost. Stavba je postavljena iz ekolo{ko neopore~nega materiala, ki ga lahko brez pomislekov vrnemo v naravo ali uporabimo kot kurjavo. Enako velja za vse ostanke, ki nastanejo med gradnjo. Gradnja lahko poteka postopoma ali hitro, obi~ajno jo opravimo jo z majhnim {tevilom ljudi, brez pomo~i te`kih strojev ali dvigal.

Brez toplotne izolacije nikoliToplotna izolacija oboda stavbe je

poleg stabilnosti drugi najva`nej{i element stavbe. Biti mora u~inkovita in oblikovno prilagodljiva, da lahko z njo popolnoma izpolnimo prazne prostore med deli nosilne konstrukcije. Tega se lahko lotimo na ve~ na~inov. Krojimo in vstavljamo lahko bla-zine iz kamene ali steklene volne ali pa v prazne prostore vpihnemo termoizolacijske kosmi~e, pomembno je, da se izolacija ne poseda. Kosmi~i so izdelani iz narav-nih celuloznih vlaken. Osnova za izdelavo je ~asopisni papir, ki ga nakosmi~ijo in obdelajo minerali iz skupine boratov, ki so neob~utljivi na plesen in zdravstveno neopore~ni. Sledi vpihovanje skozi pri-pravljene odprtine v prazne medprostore v konstrukciji. Tak{na izvedba je brez toplotnih mostov, z vpihovanjem ali nasi-pavanjem pa lahko toplotno izoliramo vse dele stavbe, ki mejijo na zunanjost. Mo`na je celo naknadna izolacija slabo izoliranih mansardnih stre{in, kar je izvedljivo z vre~o

Podstreho lahko najhitreje izoliramo z vpihovanjem Thermofloc izolacijskih kosmi~evSkeletno zgrajene stavbe so zrakotesne kar izvajalec dokazuje tudi z Blower Door testom

Skeletna Skeletna gradnjagradnjaSkeletna gradnja

Zgodovina skeletne gradnje sega v ~ase neolitika, razli~na ljudstva pa so na ta na~in gradila svoja zaveti{~a po vsem

planetu. Najve~ ostankov in starih zgradb najdemo na japon-skem, pri nas pa zlasti v severni Evropi.

SKELETNE HIŠEBistvo skeletne hi{e je, da je {e vedno gra-jena s pomo~jo tesarskih vezav, npr. ~ep + utor, lastovi~ji rep, {lic in raznimi drugimi tesarskimi vezavami. Ta izvedba konstruk-cij je potresno varnej{a.

Termobag, brez da bi morali odstraniti stre{nike ali notranjo oblogo. Izdelana je iz dveh vrst folij, tista obrnjena v prostor je parozaporna, zunanja pa paropropustna in vsebino {~iti pred morebitnim vdorom padavin. Z drogom jo porinejo v med-prostor, vpihnejo kosmi~e in zalepijo ter elegantno zaklju~ijo izolacijski poseg, ki ga v tej kvaliteti in obliki pred tem ni bilo mo`no izvesti.

Lahko hitro, lahko po~asi Za gradnjo je potrebno uporabiti su{en

les, ter nato sodobne gradbene folije, plo{~e in toplotno izolacijo namestiti v skladu s pravili, ki omogo~ajo prehod in izstopanje vodne pare skozi konstrukci-jo. Tak{na stavba ima enako ali {e vi{jo `ivljenjsko dobo kot zidana, zato je skele-tna gradnja tudi s tega stali{~a neopore~na in po trajnosti ter varnosti primerljiva z vsemi drugimi na~ini gradnje.

Izvajalec lahko stavbo zgradi do konca ali dela zaklju~i na dogovorjeni stopnji. ^e je streha postavljena, lahko kupec nato sam nadaljuje in postopoma vgrajuje instalacije ter nato zaklju~i z oblaganjem notranjih sten. Na razpolago so primerne tesnilne mase in trakovi s katerimi brez te`av dose`emo zrakotesnost stavbe. Ta lastnost je ena najpomembnej{ih, ~e `elimo da bo ogrevanje in hlajenje var~no, bivanje pa prijetno. •

Tihec

Fotografije: Zimic skupina

Kadar nabavimo izdelek iz lesa z njim kupimo tudi dolo~en vonj. Les oddaja vonje in di{i zaradi ekstraktnih snovi, ki se v majhnih koli~inah nahajajo v njem in se s kemi~nega stali{~a, med seboj zelo razliku-jejo. V dve najve~ji skupini snovi z vonjem spadajo terpenoidi in fenoli, ki skupaj sesta-vljajo fenolpropanoide.

Hlapljivost je pogoj za vonjDa lahko vonj lesa ploh zaznamo, morajo

substance biti hlapljive, topljive v vodi, izpa-revati pa morajo `e ob sobni temperaturi. Le tako lahko z molekulami, ki prena{ajo vonj, sploh prispejo do nosne sluznice. Takrat mora biti izpolnjen {e zadnji pogoj za vonjanje, di{ave morajo topiti ma{~obe, le tako se lahko prerinejo do membran drobnih vonjalnih celic. Šele takrat lahko ugotovimo, ali bomo les lahko vonjali ali ne.

Terpenoidi in fenoliMed terpenoidi zasledimo vonje z imenom

limoni, ki izhajajo iz smrekovih iglic, ali pa ter-pinene, ki jih oddaja avstralski ~ajevec, metil-hujate pa oddajajo ciprese. Alfa in betapinen se nahajata v borovem lesu, trpko di{e~i san-tanol daje vonj sandalovini, okcidentalol pa je vonj brina. V skupini fenolov se nahajajo vonji in aromati, v lesu ~e{nje benzaldehid, safrol v sasafrasovini, eugenol pa ima vonj vanilije, ki ga velikokrat oddaja tudi star porumenel papir. Ve~ina na{tetih snovi pa ni samo nosilec vonja temve~ deluje tudi antibakterijsko ter odbija molje. Za pohi{tvo iz brina velja, da je varno pred molji, enako velja za cemprin.

Eni di{ijo, drugi smrdijo»Les bogov« - orlovo drevo, ki ga ime-

nujejo tudi aloa, izvira iz zahodne Azije. Iz njega pridobivajo di{avo, ki velja za najdra`jo na planetu, drevo pa je omenja-no `e v Bibliji. Tudi pridobivanje di{ave je nekaj posebnega. Ko skorjo drevesa ostru-gajo, morajo na ranjeni del nanesti trose posebne gobe. Ta vzpodbudi izlo~anje smole, ki je tudi glavni vir tega redkega vonja. Sre~anje z vonjem lesa pa ni vedno u`itek. Les hoje lahko zelo neprijetno vonja, za kar so krive bakterije, ki se nase-lijo v preve~ vla`nem jedru debla. Tudi sve`a hrastovina lahko zaradi taninske kisline dobesedno zaudarja. Neprijetne vonje oddajata tudi brest in oreh, vendar samo dokler je les moker. Sve` les breze oddaja vonj po zatohlosti, vonj tikovine spominja na sve`e razrezano usnje, okume pa vonja po kisu.

Veliko ugodnih u~inkovRazli~ne rahle variacije istega vonja pa

so posledica mesta rasti, klimatskih razmer in starosti drevesa. Tudi ko so drevesa `e mrtva {e vedno oddajajo smolo, zato je tudi z ozirom na pri~akovano vonjavost pomembno, kdaj jih bo gozdar posekal. Ugodni u~inki lesnih vonjav so dokazani. Ne`en vonj lesa omogo~a la`je spanje in vi{je ugodje bivanja. Zato bodo lesni sladokusci za svoja domovanja izbirali ne samo med vrstami lesa temve~ tudi med njihovimi vonji. •

Tihec

GRADIMO Z LESOM 5

Podstreho lahko najhitreje izoliramo z vpihovanjem

Thermofloc izolacijskih kosmi~ev

Prikaz tesarske vezave lesenih elementov (~ep+utor,

lastovi~ji rep, {lic, ipd.)

^udoviti vonj lesa

Vonj lesa dolo~ajo hlapljive in v vodi topljive substance,

ki se nahajajo v njem

Na~in vgradnje celulozne izolacijeCelulozno izolacijo vgrajujemo strojno.

Stroj, ki stoji v tovornem vozilu pakete izola-cije razrahlja in jih z zra~nim pritiskom vpiha po cevi v hi{o v strop ali steno. Vpihovalno cev ali {obo porinemo do zadnjega koti~ka v konstrukciji, tako da napolnimo ves prostor v strehi ali steni. Zra~ni pritisk izolacijske kosmi~e vrtin~i in zapolni {pranje in kote v konstrukciji. Kosmi~i celulozne izolacije se prilagodijo vsaki obliki ostre{ja ali drugih konstrukcij in tvorijo monotono izolacijsko plo{~o, brez {pranj in toplotnih mostov. Ker ni {pranj med izolacijo, ter izolira bolje, hkra-ti pa izbolj{uje zrakotesnost konstrukcije.

Sestava celulozne izolacije Celulozna izolacija je narejena iz ~aso-

pisnega papirja z dodatkom borove soli. ^asopis je razvlaknjen v vlakna, med kate-rimi miruje zrak, ki je izolator. Vlakna so pred ognjem, plesnimi in `ivalmi za{~itena z borovo soljo, ki se med drugim uporablja tudi v ~istilu za le~e, ter v nekaterih kremah za obraz. Za izdelavo celulozne izolacije se porabi razmeroma malo energije, saj se

papir le raztrga in razvlakni, za kar se porabi bistveno manj energije kot pri proizvodnji drugih toplotnih izolacij.

V novogradnjah celulozno izolacijo vgra-jujemo predvsem v lesene hi{e, pa tudi v strehe klasi~no grajenih hi{. Lesene hi{e gradimo v skeletni izvedbi. Ve~ino monta`e opravimo na gradbi{~u, saj delo poteka zelo hitro. Skelet povpre~ne enodru`inske hi{e postavimo v {tirih dneh. Izolacija je ekonom-

sko najbolj upravi~ena pri debelinah do 40 cm, kolikor je povpre~na debelina izolacije pri leseni pasivni hi{i.

Odli~na izbira pri energetskih sanacijah starih objektovCelulozno izolacijo uporabljamo pri sana-

cijah starej{ih hi{ in pri novogradnjah. Pri starej{ih hi{ah izoliramo predvsem streho, kar lahko izvedemo na ve~ na~inov. ^e se

GRADIMO Z LESOM6

Celulozna toplotna izolacija v nizkoenergijskih in pasivnih hi{ah

40 cm debeline celulozne izolacije na fasadi in strehi pri enodru`inski hi{i veli-kosti 140 m2 stane z vgradnjo cca. 6.800 EUR, investicija pa se povrne v 10

letih.Tako izolirana hi{a grajena v pasivnem standardu pa lahko privar~uje letno za ogrevanje vsaj 1.000 litrov kurilnega olja, torej se investicija v izolacijo povrne v max 10 letih. Investitorji pa lahko za gradnjo take hi{e pridobijo subvencijo

Ekosklada v vrednosti ca 14.000 EUR.

Celulozna toplotna izo-lacija se v Evropskih

dr`avah uveljavlja `e ve~ kot tri desetletja, v Sloveniji pa {ele dobro desetletje. Najbolj se je izkazala pri sanaciji starej{ih hi{, ter pri gradnji nizkoenergijskih in pasivnih hi{.

Lesena pasivna hi{a Zimic

Dodajanje izolacije - vpihovanje skozi streho Vpihovanje celulozne izolacije v po{evnino in ravni del stropa

GRADIMO Z LESOM 7

na novo izdela strop v podstre{ju izolacijo vgradimo nad parno oviro, ki je name{~ena tik nad stropno oblogo.

Najprej postavimo konstrukcijo za strop, nanjo zrakotesno namestimo parno oviro, ki jo fiksiramo s pasovi mav~nih plo{~ ali pa

z lesenimi letvami, nato vpihamo izolacijo in zalepimo luknje od vpihovanja, naza-dnje pa {e namestimo stropno oblogo, ki je lahko iz mav~nih plo{~ ali lesena. ^e na novo prekrivamo streho, z vrha na obstoje~ strop namestimo parno oviro, nad {pirovce pa lesnovlaknene plo{~e, ki so difuzijsko odprte in prepu{~ajo paro. Med strop in lesnovlaknene plo{~e vpihamo celulozno izolacijo, nato pa na streho namestimo {e letve in kritino.

Posebne re{itveKadar stranke ne `elijo odkrivati strehe ali

podreti obstoje~ega stropa, pa vendar imajo vmes votel prostor, takrat v prostor med stropom in streho namestimo posebne vre~e THERMOBAG in vanje vpihamo celulozno

izolacijo. Pri hi{ah, ki imajo nad ravnim delom stropa neizkori{~en prostor, pa lahko izolacijo preprosto posujemo nad strop.

Dodatna izolacija stropa lahko prinese precej{en prihranek pri ra~unu za ogre-vanje, poleg tega pa je dodatno izolira-nje strehe v debelini izolacije 25 cm ali ve~ subvencionirano s strani Ekosklada. Vlogo za subvencijo vam lahko pomaga-mo izpolniti pri nas, vi{ina subvencije pa je do 10EUR/m2 izolirane strehe, kar pri 100 m2 znese 1.000 EUR. Pomemben je tudi letni prihranek, ki ga prinese izolacija. ^e dopolnemo obstoje~o staro izolacijo debeline z 25 cm celulozne izolacije, pri povr{ini stropa 100 m2 letno privar~ujemo vsaj 500 litrov kurilnega olja. •

Tadej Zimic

Vpihovanje celulozne izolacije skozi parno oviro

Preverjanje zrakotesnosti pri oknu Detajl izvedbe zrakotesnosti mansardnega stropa

Rihter hi{a je unikat, izdelana po meri in `eljah naro~nika, ne glede na to za kako zahteven objekt gre. Objekti podje-tja Rihter so zgrajeni iz okolju prijaznih materialov, predvsem iz lesa, kot osnov-nega gradbenega materiala. Tako v sta-novanjska okolja vna{ajo naraven, zdravju prijazen in prijeten na~in bivanja. Ves ~as sledijo napredku tehnologije s stalnim razvojem naprednih sistemov, skladnih z zadnjimi trendi pri gradnji hi{. Prednost Rihter hi{ je na~rtovanje in prilagajanje individualnim `eljam kupcem v najve~ji mo`ni meri in pomo~ pri pridobitvi nepo-vratnih finan~nih spodbud Eko sklada.

Razmah gradnje pasivnih hi{ je posle-dica spoznanja, da je potrebno zmanj{ati porabo energije stavb, stanovalcem pa omogo~iti nezmanj{ano udobje. V taki hi{i so zdru`ena najnovej{a znanja in izku{nje strokovnjakov gradbene in ener-getske stroke.

Topel in zrakotesen ovoj Ovoj stavbe je eden od pomembnej{ih

delov pasivne hi{e. Toplotna prevodnost zunanjih sten sme biti enaka ali manj{a od 0,15 W/m2K, zastekljenih delov z okvirji pa 0,8 W/m2K. Te vrednosti dose`emo tako, da z dobrim na~rtovanjem prepre~imo nastanek toplotnih mostov, vgradimo dovolj debelo toplotno izolacijo in spoje popolnoma zatesnimo, {e posebno stike

na prebojih zunanjega ovoja (okna, vrata, in{talacije,…). V primeru, da hi{o zaradi lokacijskih omejitev ni mogo~e v prostor umestiti po priporo~ilih pasivne gradnje je treba zunanji ovoj {e izbolj{ati.

Dva sistema gradnje RihterZa pasivni standard gradnje so v pod-

jetju Rihter razvili dva sistema, »Standard pasiv« z izolacijo iz kamene volne in »Natura pasiv« z izolacijo iz lesnih vlaken. Oba sta nastala na osnovi lastnih re{itev, ki jih `e dolgo uporabljajo v gradnji nizkoenergetskih hi{. Tako poenoteni in hkrati prilagodljivi konstrukcijski sistemi kupcem omogo~ajo, da izberejo sebi naj-bolj primernega. Pasivna sistema odlikuje odli~na toplotna izolativnost, saj njuna toplotna prevodnost zna{a le U = 0,095 W/m2K. Odlikuje ju {e izredno mo~na in kompaktna okvirna konstrukcija, ki brez te`av prena{a viharje in potrese. Sistem omogo~a hitro in kakovostno monta`o hi{e. Notranja stran zunanjih sten pa ima dograjeno instalacijsko ravnino, ozek medstenski prostor, v katerega vgradijo vse in{talacije. Notranja zrakotesna plast stavbe zaradi tega ostane nedotaknje-na, kar je tudi eden od pogojev pasivne gradnje.

Zavestna odlo~itev Mnogi graditelji se spra{ujejo, ali naj

se odlo~ijo za pasivno hi{o. Odgovor je vedno pritrdilen, saj bodo malenkost vi{jo ceno odtehtali zelo nizki obratoval-ni stro{ki, sredstva Eko sklada pa bodo kon~no ceno gradnje {e zni`ali. Graditelj pa mora pred dokon~no odlo~itvijo dobiti odgovore na vsa vpra{anja glede gradnje in bivanja v taki hi{i. Najve~ napak ali podra`itev v pasivni gradnji povzro~a neznanje in delno tudi zakonske omejitve pri izdaji gradbenih dovoljenj, predvsem

pa izbor ogrevalnih naprav. V primerjavi z nizkoenergijsko, pasivna hi{a za ogrevanje praviloma ne potrebuje dodatnih virov toplote, ker jo v hladnih dneh ogrevajo notranji viri in viri sonca. Veliko potrebne energiji za ogrevanje prihranimo s pra-vilno izbranim prezra~evalnim sistemom, ki vra~a toploto odpadnega zraka (reku-perator).

Ko je zunaj zelo mrzloV primeru, da ima hi{a ugodno lego

bodo sodobni solarni sistemi pokrili ve~ kot 90% vseh toplotnih potreb pasivne hi{e (sanitarna voda in voda za ogreva-nje). Primanjkljaj, ki lahko nastane v zelo hladnih dneh pa najceneje premostimo z elektri~nimi grelci ali radiatorji, za kar bomo letno porabili za najve~ 300 € elek-trike. Ta stro{ek je veliko manj{i, kot ~e bi vgradili drage sisteme za ogrevanje. Talno ogrevanje tudi ni najbolj primerno za pasivno hi{o, predvsem zaradi po~asnega odzivanja na spremenjene toplotne potre-be. Bolj primerno je toplozra~no ogre-vanje preko prezra~evanja, v katerega la`je vklju~imo dinami~ne toplotne vire (sevanje sonca, toploto ljudi in naprav). Zaradi tega so elektri~ni dopolnilni grel-niki najbolj{a re{itev, saj v nekaj minutah dodajo manjkajo~o toploto. V primeru, da lokacija ne omogo~a dovolj dobro izrabo son~ne energije so za ogrevanje pasiv-ne hi{e zelo primerne tudi kompaktne naprave, v katerih je zdru`eno ogrevanje in prezra~evanje v eni napravi. S temi napravami dose`emo zelo velike toplotne izkoristke.

Rihter se popolnoma prilagodi uporabnikomPasivna hi{a je kompleksen in unikaten

sistem, zato je med na~rtovanjem in gra-dnjo potrebno upo{tevati vse posebnosti in zahteve glede kraja postavitve, pred-vsem pa `elje, pri~akovanja in na~in biva-nja stanovalcev. Tak{na hi{a zagotovo ni primerna za vsakogar, zato se v podjetju Rihter vsakega projekta lotijo na~rtovano in preudarno. Gradnja nizkoenergijskih in pasivnih hi{ je mo~no v porastu. Zainteresirane investitorje, ki se `elite na lastne o~i prepri~ati o prednostih bivanja v monta`nih hi{ah Rihter, vabijo na Dan odprtih vrat, ki ga bodo v podjetju izvedli kar na treh lokacijah in sicer v Škofji Loki, Lescah in Igu pri Ljubljani. Na vseh treh objektih bodo na voljo Rihterjevi strokov-njaki. Ve~ o samem dogodku najdete na www.rihter.si. •

Simon Tihec

Pasivna po meri naro~nika Pasivna po meri naro~nika Pasivna po meri naro~nika

Mo~no poudarjen individualni koncept.

Inspiracija izra`ena skozi sodobnost tega

trenutka - in prav tako skozi ve~ni navdih lesa.

Dotik `elje po spro{~enem bivanju in

arhitektovega pe~ata sodobnosti

S tem so zelo raz{irili podro~ja uporabnosti, ter zmanj{ali uni~evanje pragozdov. V njih seka~i zaradi dobi~ka i{~ejo samo `lahtne vrste lesa, vse ostalo drevje pa obravnavajo kot plevel in s te`kimi stroji pragozd uni~ijo do neprepoznavnosti.

Visokotemperaturne komoreLes se vname pri tempera-

turah med 250 do 400°C, v posebnih termokomorah pa ga postopno ogrejejo do kon~nih 215°C. Trd ali mehak les najprej

z vro~ino in paro ogrejejo na 100°C, pri ~emer se popolno-ma osu{i, nato pa temperaturo dvignejo do najve~ 215°C in jo vzdr`ujejo dve do tri ure. Sledi zadnja stopnja v kateri ga po~asi ohlajajo in navla`ijo. Ko je v komori okrog 90°C vpihujejo vodno meglo s ~imer absolutno suhemu lesu pove~ajo vla`nost na uporabnih 4 do 7%. Hlajenje izvajajo po~asi, da les nebi raz-pokal. Komore morajo zdr`ati visoke temperature, vodo, paro

in korozivne pline, ki izhaja-jo iz lesa, zato so izdelane iz nerjave~ih materialov. Te razme-re morajo prenesti tudi vgrajeni ventilatorji in grelniki. Komore ogrevajo z elektriko, nafto ali plinom, izhajajo~e lesne pline pa vodijo v kuri{~e kotla, kjer dokon~no odgorijo, toploto pa nato vrnejo v komoro.

Thermo S in Thermo D^e les med postopkom ogre-

vajo na dva razli~na nivoja, zara-

di tega izdelek pridobi dolo~ene lastnosti. Oznaka S pomeni sta-bilnost (Stability), ki je klju~na lastnost, ki jo pridobi termi~no obdelan les. Ob~utljivost na vlago se mo~no zmanj{a, saj se tak{en les nato nabreka ali kr~i za samo 6 do 8%. Oznaka D pomeni trpe`nost (Durability), nabrekanje in kr~enje zna{a 5 do 6%. Termo les D ima od tipa S {e nekaj vi{jo vremen-sko odpornost, dimenzijsko sta-bilnost in je temnej{e barve. Strukturne spremembe v lesu se za~nejo dogajati pri 150°C in se nadaljujejo do zaklju~ka termi~ne obdelave.

Poraba energije in vpliv na okoljeNajve~ji del energije pora-

bimo, da sve` les posu{imo na uporabno vla`nost, ki zna{a med 10 do 13%. Za prede-lavo v termoles bomo morali dodati samo {e 25% energije, poraba elektrike za ventilator-je in sistem vla`enja v komori

GRADIMO Z LESOM 9

Spremembe tona termolesa po obdelavi na razli~nih temperaturah

Termoles – evropski mahagoniVisokotemperaturne

termi~ne obdelave lesa so se domislili Finci. Ugotovili so, da s tem dose`ejo spremembo barve in ob~utno izbolj{ajo nekatere last-nosti trdih in mehkih lesov, ki rastejo v Evropi.

pa je enaka v obeh primerih. Ker za obdelavo potrebuje-

mo samo toploto in vodo ter nobenih kemikalij je izdela-va termolesa okolju prijazna. Pri tem je potrebno izhajajo~e dimne pline prestre~i in se`gati, da prepre~imo izstop nepri-jetnih vonjav v okolico. Med postopkom dobimo manj{o koli~ino goste odcedne vode, ki jo je potrebno speljati v vsedal-ni bazen in nato v kanalizacijo.

Nove odli~ne lastnostiTermoles iz mehkih lesov

postane zelo odporen na vre-menske vplive se manj {iri in kr~i,

ter postane ob~utno temnej{i. Trdi lesovi po obdelavi na najvi{ji temperaturi postanejo za sto-pnjo bolj vremensko odporni in dimenzijsko stabilni, ter enako mo~no potemnijo kot mehki. Za obe vrsti lesov pa velja, da se upogibna trdnost po obdelavi ne spremeni, manj vpijata vlago, sta bolj odporna proti insektom in plesni, po zaklju~ku uporabnosti nista nevaren odpadek ter priha-jata iz doma~ih gozdov.

Termoles je sterilen in ne vsebuje strupov, vijaki pa v njem dr`ijo enako trdno kot v obi~ajnih lesovih, ~e pa ga predvrtamo pa bo vprijem {e

bolj{i. Tudi odpornost na pri-tisk se pove~a, zlasti pri lesovih, obdelanih na vi{ji temperaturi. Les postane la`ji ter za 25% bolj{i toplotni izolator, njego-va elasti~nost se malo zmanj{a, sposobnost vpijanja vlage pa pade do 30%. Glede ognje-odpornosti pa ni razlike med obi~ajnim su{enim lesom in ter-molesom. ^e ga lepimo, za spoj potrebujemo ve~ ~asa in vi{ji pritisk, oprijemljivost za barve in premaze pa je podobna lesu. Vonj po o`ganem zaznamo po obdelavi vendar bo s ~asom izginil. Re`emo ali brusimo ga kot obi~ajen les, po skobljanju

pa je povr{ina tako gladka, da bru{enje ni potrebno.

Ko bo svoj uporabni cikel zaklju~il, bo med gorenjem oddal za 30% manj energije, saj se ta skriva zlasti v hlapljivih sub-stancah, te pa smo s pregreva-njem `e odstranili. Gorel bo z manj{im plamenom in z manj dima, zagorel pa bo hitreje, saj ne more sprejeti toliko vlage kot obi~ajen les. ^e ga nepremaza-nega izpostavimo vremenskim vplivom pa bo s~asoma dobil prijetno siv ton, kot ga imajo vsi lesovi, izpostavljeni de`ju in soncu. •

Tihec

GRADIMO Z LESOM10

Termoles je odporen na vremenske vplive in obrabo V termokomori ga ogrejejo do 215°C pri ~emer spremeni barvo in lastnosti

Smo dru`insko podjetje, prepoznavno po tradiciji, znanju, ekolo{ki ozave{~enosti in sledenju moderni tehnologiji in trendom. Nudimo pester izbor izdelkov iz lesa (po naro~ilu ali tipsko), s katerimi zadovoljimo vse skupine naro~nikov.

HIŠE CIPROŠ se uvr{~ajo med nizkoenergijske, naravne, estetske in ekolo{ke hi{e. Na{ program zajema masivne lesene monta`ne nizkoenergijske (pasivne) hi{e, hi{e iz masivnega lesa ali iz lepljenega lesa, individualne stanovanjske hi{e po zamisli naro~nika, objekte za poslovne namene, bivalne vikende, brunari-ce, bungalove, apartmajske objekte. Prednosti monta`ne gradnje so predvsem v hitri gradnji, izredno majhnih toplotnih izgubah in nizkih stro{kih ogrevanja. Izredno pozornost posve~amo dovolj veliki debelini toplotno izolacijskih materialov in kvalitetnemu stavbnemu pohi{tvu - na{e hi{e imajo U faktor do 0,15 W/m2K .

Z VRTNIM PROGRAMOM CIPROŠ vam zagotovimo kraj za obnavljanje `ivljenjske energije in kraj dobrega po~utja. Nudimo premi{ljeno oblikovane, naravne, estetske in ekolo{ke izdelke. V na{em programu najdete vrtne hi{ice in hi{ice za orodje, paviljone, pergole, nadstre{ke za avte in terase, terasne pode, lesene fasade, kioske, ~ebelnjake, vrtne ograje, savne, sede`ne garniture, hi{ice za `ivali…

OTROŠKI PROGRAM CIPROŠ pa pri~ara svet igre z igrali in otro{kimi hi{icami. Hi{ice so lahko sestavljene ali nesestavljene. Uporabljamo kakovosten vi{inski les – smreko ali jelko. •

Naravno, estetsko, ekolo{ko

Pri tem pa mora omogo~ati {e difuzijski prehod vlage, s tem da ohrani svoje stati~ne in toplo-tne lastnosti, zagotavlja trajno vrednost hi{e ter stanovalcem omogo~i dolga desetletja varne-ga in zdravega bivanja. Zato pri Kager hi{ah uporabljajo kratico DOH – kar pomeni, da so njiho-ve hi{e difuzijsko odprte, kljub temu pa standarde zahtevane energijske var~nosti presegajo za 20 - 30 %.

Hitra, eko in var~naVse elemente monta`ne hi{e

izdelajo v delavnici in jih ob ugodnih razmerah sestavijo v samo treh dneh. Od dneva, ko je pripravljena osnovna plo{~a, do trenutka, ko je Kager hi{a dokon~no pripravljena za vseli-tev, obi~ajno mine {est mesecev. Hi{a je potresno varna, osnovni gradbeni material je les, toplo-tna izolacija pa proizvedena iz ekolo{ko neopore~nih materia-lov. Vsi sestavni deli stavbe so izdelani in sestavljeni »na suho« in bodo zaradi na~ina gradnje in omogo~enem prehodu vodne pare skozi elemente, tak{ni tudi ostali. Bogata toplotna izolacija in prezra~evanje z vra~anjem toplote pa stro{ke za ogrevanje

in hlajenje pomakneta proti spo-dnji meji mo`nega ter ekonom-sko {e sprejemljivega.

Hi{a, ki obvlada fazni zamik Toplotna izolacija zgradbe

ni pomembna le pozimi, ko so temperature zunaj nizke, temve~ tudi poleti, ko `elimo z uporabo primernih materi-alov prepre~iti vdor vro~ine v bivalne prostore. Zato ni pomembna samo ~im ni`ja toplotna prevodnost izolacije temve~ tudi njena sposob-nost, da se ~im dlje upira prehodu vala visokih tempe-ratur. S tem dose`emo, da bo toplota vro~ega dneva oslabljena prodrla skozi izo-lacijo {ele pozno zve~er, njen u~inek pa bodo ves ~as zmanj{evali pravilno na~rtovani in prezra~evani deli konstrukcije. To zaka-snitev prodora opisujemo kot fazni zamik. ^e izolacija nima te sposobnosti, kljub zadostni debelini ostane eden od ve~jih krivcev za poletno pregrevanje stavbe. Za`elen fazni zamik zna{a do 12 ur, zagotovijo pa ga z vgradnjo materialov izdelanih

iz lesa, plo{~ iz lesnih vlaken ter z izolacijo iz lesne volne.

Stro{ek bivanja - evro na danIzku{nje stanovalcev v eni od

Kagerjevih hi{ potrjujejo izra~une proizvajalca in njegovih projek-tantov. Hi{a ima 209 m2 upo-rabne bivalne povr{ine, ogrevanje pozimi in priprava tople vode vse leto pa stanovalce staneta okrog 450 € na leto. Toliko pla~ajo za elektriko, ki poganja toplotno ~rpalko zemlja - voda, obto~ne ~rpalke talnega ogrevanja in ven-tilatorje prezra~evalnega sistema z vra~anjem toplote. Zaloga toplote se nahaja v 500 litrskem hranilniku, v katerem vodo ogre-jejo do 40°C. Prigrajena mini toplotna ~rpalka vodo sproti dogreje, zato 25 l vro~e vode na minuto zado{~a tudi, kadar v hi{i hkrati odprejo vse pipe. Sanitarna voda nikjer ne zastaja in je vedno sve`a, s tem pa odpadejo tudi vsi protilegionelni strahovi in ukrepi.

Nevidno ogrevanje in prezra~evanjeV monta`no hi{o ne moremo

vgraditi bolj{ega ogrevanja, kot talno. Voda iz toplotne ~rpalke ima okrog 28°C, v najhladnej{ih

dneh pa bo za stopinjo ali dve vi{ja. Svoje dodajo {e veli-ka, troslojna panoramska okna. Oson~ena tla povzro~ijo dvig temperature povratne vode, ~emur sledi zaustavitev toplotne ~rpalke in prihranek elektrike za pogon. Prave prihranke energije pa omogo~i {e prezra~evanje z vra~anjem toplote. Brez dogre-vanja lahko deluje do -7°C, ~e je zrak zunaj hladnej{i pa doda-tno toploto odvzame iz zalo-govnika. Ta naprava je hkrati izdelek z dale~ najvi{jim izko-ristkom v celotnem energet-skem strojni{tvu, zato se denar za njeno vgradnjo povrne v najkraj{em ~asu.

Iskanje ravnote`ja med smotrnostjo gradnje vrhun-skih, energetsko samozado-stnih in zato dragih hi{ na eni, ter energetsko var~nim, vendar `epu prijaznej{em stavbarstvu na drugi strani, je v rokah arhitekta, proizvajalca in {e najbolj naro~nika. Tudi zato, ker lahko samo s prilagaja-njem bivalnih navad in brez dodatnih tehni~nih posegov, {e dodatno zmanj{amo porabo energij vseh vrst. •

Tihec

Toplota bo poleti ostala zunaj, pozimi pa v notranjosti dobro izolirane hi{e

Toplota bo poleti ostala zunaj, pozimi pa v notranjosti dobro izolirane hi{e Velika panoramska okna omogo~jo stik z okoljem in zajemanje toplote zimskega sonca

Difuzijsko odprta in var~na

Lupina sodobne stavbe mora stanovalce {~ititi pred mrazom, biti zrakotesna, prepre~iti

vdor hrupa, zagotoviti odpornost stavbe pred vremenskimi, geolo{kimi in drugimi vplivi ter onemogo~ati vdor vro~ine v dolgih poletnih dneh, ~e na{tejemo le najva`nej{e.

Doslej so postavili najve~ pasivnih hi{ v Sloveniji, v katerih dru`ine bivajo `e nekaj ~asa in njihovi odzivi so odli~ni. Lumar je prvi slovenski proizvajalec, ki je prejel presti`ni certifikat Passivhaus in{tituta za

pasivno hi{o, ki je hkrati tudi plus energij-ska hi{a. Gre za tipsko hi{o Primus, ki jo je podjetje postavilo za na{ega telovadca Mitjo Petkov{ka.

Da je Lumar tehnologija vodilna na tem podro~ju v Sloveniji potrjuje tudi dej-stvo, da je Lumar edini slovenski proizva-jalec s certifikatom Passivhaus in{tituta za konstrukcijski sistem za gradnjo pasivnih hi{. Standardizirani in certificirani projek-tni detajli, nadzirani in certificirani pro-izvodni procesi ter kakovostna monta`a so potrebni pogoji, da pasivna hi{a tudi v realnosti ponuja prijetno bivalno ugodje ob nizkih stro{kih porabe.

Sodobno arhitekturno zasnovana tip-ska hi{a Primus 137 iz linije Avantgarde, zgrajena za Mitjo Petkov{ka in njego-vo `ivljenjsko sopotnico Mojco Rode, zdru`uje vse navedene prednosti tehno-logije Lumar, kot energijska plus hi{a s pozitivno energijsko bilanco pa s pomo~jo

integrirane son~ne elektrarne na strehi proizvede {e enkrat toliko energije, kot je porabi za svoje delovanje.

Dru`ina Petkov{ek-Rode je od vseli-tve izkusila `e vro~e poletne in hladne zimske dni. Skupni stro{ki za ogrevanje na letnem nivoju zna{ajo okoli 50 do 60 EUR. Bivalna klima je skozi vse leto odli~na, temperatura tudi v najbolj vro~ih poletnih dneh ne presega 26°C. Sistem prezra~evanja zagotavlja kakovosten in vedno sve` zrak.

Pasivna plus energijska hi{a Primus 137 je prejela {tevilne nagrade: na sejmu Dom priznanje Zelena misija 2011, na leto{njem celjskem dnevu energetske var~nosti je v okviru Nagradnega nate~aja za energetsko var~ne objekte v Sloveniji prejela nagrado v novi kategoriji plus energijska hi{a, v za~etku leta 2011 pa je bila v bro{uri evropskega projekta Od zibelke do zibelke (C2C Network) predstavljena kot primer dobre prakse na podro~ju gradbeni{tva. •

Nata{a Tera`

GRADIMO Z LESOM12

Prva monta`na plus energijska hi{a v Sloveniji –nadstandardno bivanje za minimalne stro{ke

Zanimanje za gradnjo niz-koenergijskih in pasivnih

hi{ v Sloveniji v zadnjih letih hitro nara{~a. V pod-jetju Lumar IG, vodilnem slovenskem proizvajalcu monta`nih pasivnih hi{, so bili na podro~ju gradnje pasivnih hi{ v Sloveniji med prvimi, prvo pasivno hi{o so postavili `e leta 2007.

Mitja Petkov{ek: »Prvo kar mi pride na misel je to, da se nama z Mojco

kar zasmeji, ko po dopoldanskem treningu prideva domov, v

prijeten naravni hlad, v 24-25°C, medtem ko je zunaj 32°C,«

pravi Mitja Petkov{ek in nadaljuje: »Samo v obeh kratko

trajajo~ih vro~inskih {picah se je temperatura ob~asno dvi-

gnila nekaj desetink nad 25°C. Tako kot pozimi, ko pasivna

hi{a v notranjost ne spusti dosti mraza, tako tudi poleti

vro~ina le ste`ka prodre v notranjost. Seveda pa je potrebno

imeti nekaj hi{nega “upravljalskega” ob~utka.

Naju~inkovitej{a za{~ita so `aluzije, s katerimi prepre~iva

soncu, da bi skozi stekla segrevalo hi{o. To je {e posebej

pomembno avgusta, ko je sonce `e precej ni`je in tako `e kar

globoko prodira v hi{o. Naslednja enako pomembna meto-

da je pravilno prezra~evanje. Niti ena no~ v celem poletju

ni bila tako topla, da ne bi bilo mogo~e pono~i s priprtimi

okni kvalitetno ohladiti hi{e. ^e so ~ez dan temperature zelo

visoke, zapreva vsa okna, za sve` in obenem ohlajen zrak pa

poskrbi prezra~evalna naprava. Ta je povezana z geosondo,

ki s hladom kamnin iz globin ohladi vstopajo~i zrak na 15°C,

to je t.i. pasivno hlajenje. Z notranjimi viri toplote nimava

ve~jih te`av, saj z energijo ravnava skrbno (npr. televizije ne

pu{~ava pri`gane po nepotrebnem), elektri~ne naprave pa so

kar se da var~ne.«

Mitja Petkov{ek ob slovesni podelitvi certifikata za prvo certificirano

monta`no pasivno hi{o v Sloveniji.

Mitja Petkov{ek ob slovesni podelitvi certifikata za prvo certificirano monta`no pasivno hi{o v Sloveniji.

Primus 137 D

PASIVNO JE Z NAMI AKTIVNO

T: 02 421 67 50 I: www.lumar.si

PASIV

geprüfterAnschluss

PASSIVHAUS

Komponentegeeignete

Dr. Wolfgang Feist

VABIMO VAS NA DAN ODPRTIH VRAT!Sobota, 17. 9. od 10.–16. ure

»Vse to nam omogo~ajo na{a teh-nologija, znanje in izku{nje, saj smo sposobni pasivne objekte postavljati po podobnih cenah, ki veljajo za nizkoener-gijske objekte. Ob subvenciji Eko sklada pa tak{ni objekti tudi niso ni~ ve~ dra`ji od klasi~nega na~ina gradnje,« razlaga direktor dru`be Marko Luki}. Njihova naj-bolj prodajana hi{a je hi{a Primus 137, ki velja za najve~krat nagrajeno in prodano pasivno hi{o v Sloveniji.

Skozi izku{nje iz gradnje v Lumarju nenehno dopolnjujejo in optimira-jo tehnologijo gradnje pasivnih hi{, kar omogo~a gradnjo individualnih in kon-strukcijsko vse bolj zahtevnih objektov. Usmeritev dru`be {e naprej ostaja skrb za razvoj najbolj{ih pasivnih tehnologij in re{itev, ki bodo kupcem nudile najbolj{e

bivalne pogoje in ekonomi~nost, ob tem pa bodo minimalno obremenjevale okolje. Ve~ pozornosti pa bodo posvetili tudi premium segmentu hi{, ki je do krize bil rezerviran za velike gradbince, sedaj pa je zaradi situacije, dobro razvite teh-nologije in poslovnih procesov zanimiv tudi za monta`no gradnjo. »Svoje znanje `elimo uspe{no prena{ati tudi na gradnjo ve~jih objektov. Letos bosta kon~ana dva vrtca v pasivni tehnologiji – v Apa~ah in Ti{ini. Prvi pasivni vrtec smo sicer posta-vili `e leta 2008 v Posavcu pri Radovljici. Gradnjo ve~jega objekta pa na~rtujemo tudi v Ljubljani,« o na~rtih razlaga Luki}.

V kratkem bodo pri~eli tudi z izvedbo projekta oz. gradnjo »Moje hi{e prihodno-sti«. To bo prva pasivna hi{a v Sloveniji,

ki bo namenjena poskusnemu bivanju. Tako se bodo lahko ljudje v hi{o vselili in se na svoji ko`i prepri~ali, da je bivanje v pasivni hi{i z vidika kakovosti nekaj povsem novega v primerjavi z obi~ajnimi hi{ami. Ker so se v podjetju Lumar `e pred ~asom odlo~ili, da bodo v prihodnosti vse njihove hi{e vsaj pasivne ali plus energij-ske, so prepri~ani, da bo hi{a za poskusno bivanje pripomogla k uresni~itvi tega ambicioznega cilja. Od projekta Moja hi{a prihodnosti pri~akujejo, da bo pripomogel tudi k ozave{~anju javnosti o predno-stih pasivne gradnje in tako spodbujal energijsko var~no gradnjo v Sloveniji in posledi~no manj{e onesna`evanje okolja v prihodnosti. •

UR

GRADIMO Z LESOM14

Predstavitev aktualnih projektov podjetja Lumar

Hi{a Primus 137

Podjetje Lumar je kljub izredno te`kim

razmeram v gradbeni{tvu in gospodarstvu ohranilo ter utrdilo vodilni polo`aj ponudnika pasivnih in niz-koenergijskih objektov v Sloveniji. V leto{njem letu so prodali za kar 50 odstot-kov ve~ pasivnih objektov kot leto poprej.

Podjetje France turbo, s. r. l., je s 25-letno tradicijo razvilo vrhunske kamine in pe~i na trdna goriva. Odlikuje jih popol-noma nov na~in izgorevanja in edinstvena podoba. Vsi modeli so izdelani iz jekla, nerjavnega jekla in litega `eleza. Kamini in pe~i France turbo ogrevajo pro-store od 40 do 180 m2.

Kdo si ne bi `elel kamina, ki ima trajen ogenj in ga zjutraj ni treba znova zakuriti, pepel pa o~istimo le vsakih {est do osem tednov ter ogreva velike prosto-re, ne da bi pri tem zakadil celo hi{o. Tak kamin lahko ponudi France turbo.

Sistem France turbo Na~in delovanja je pri vseh

na{ih modelih enak. Zrak, ki

napaja izgorevanje, je naravno pridobljen s pomo~jo vro~ine in tlaka nad ognji{~em. Zrak je vedno ogrevan pred izgoreva-njem, zato ne podhlaja `erja-

vice in drva izgorevajo skoraj v prah. V na{ih ognji{~ih ne uporabljamo {amotne opeke, ki sicer vzdr`uje toploto, vendar prepre~uje iz`arevanje toplote.

Tak{no delovanje ima naslednje prednosti:

• odli~no ogrevalno mo~; • ogret prostor od 0 do 20 °C

v eni uri; • toplota se ne izgublja po

ceveh in dimniku; • neposredno iz`arevanje,

torej neposredna toplota segrevanja;

• dolgotrajen ogenj, torej dolgotrajno ogrevanje;

• zahvaljujo~ natan~ni regula-ciji izredno lahka uporaba;

• pepel odstranimo oziro-ma ~istimo {ele po nekaj tednih, pri nekaterih mode-lih {ele po nekaj mesecih, za po~itni{ko kurjenje pa le enkrat na leto;

• topel zrak gre navzdol, zato raz{iri toploto horizontal-no;

• minimalna poraba goriva; • lahko uporabljamo ve~je

kose lesa; • monta`a je zelo preprosta,

saj so kamini prostostoje~i.

OGREVAMO SE Z LESOM 15

Ko kurjenje postane veselje

Zaradi izbolj{av, ki se ka`ejo v izkoristku toplotne energije, vedno ve~ji varnosti in izredno dobrem delovanju, kamini spet

postajajo nepogre{ljiv vir naravne toplote v ~edalje ve~ slovenskih domovih. Pri~arajo romanti~no vzdu{je in omogo~ajo dragocene trenutke sprostitve, poleg tega pa so lep dekoracijski element bivalnih prostorov.

Kamin Oula

Kamin Soluna

Kamin Lila na podstavku

GRADIMO Z LESOM16

Les je neverjetno mno-gostranski in `iv material, ki ~loveka spremlja, odkar se je pojavil na planetu. Ob vstopu v industrijsko dobo smo nanj kar pozabili, obdali smo se s tako imenovanimi novimi materiali, kovino, betonom in plastiko, ki veljajo za sodobne in moderne, ter so primerni za ljudi, ki `ivijo v duhu ~asa.

Prenasi~enost sodobnega ~loveka in zastra{ujo~e posledi-ce divjega izkori{~anja naravnih virov, pa pogled spet po~asi a vztrajno obra~ajo v smer enkra-tnega naravnega materiala, lesa. V opremi prostorov svoje mesto spet zavzema pravi parket, saj je to edina topla talna obloga, ki zdr`i ve~ generacij. Zaradi cen in zmanj{evanja okoljske slabe vesti so na pohodu ogrevanja na polena in pelete. V tem obdobju pa se dogaja {e ena velika spre-memba v gradbeni{tvu, saj pro-dora lesa ne bo ve~ mogo~e zau-staviti. Noben dana{nji gradbeni material lesa ne more zamenjati,

saj presega vse ostale z ugodno ceno, sonaravnostjo, lahkostjo in trdnostjo.

Raste s soncem in je sonce Gozdnatost in umno upra-

vljanje gozdov sta eni redkih prednosti, ki ju imamo pred drugimi. Gozdove varuje-mo in upravljamo sonaravno, na osnovi stoletja starih spo-znanj ter z upo{tevanjem novi odkritij in okoljskih nevarnosti. Gozd ne sme pripadati bor-znim me{etarjem temve~ lju-

dem. Upravljanje z gozdom vedno zajema razmi{ljanje za ve~ generacij naprej, kar je za ljudi, ki danes upravljajo svet, nekaj nepredstavljivega.

Tudi na podro~ju bivanja je les vedno bolj zanimiv, posebej {e zaradi zatesnjenih bivali{~. Izdelki iz ~istega lesa ne vsebu-jejo hlapnih snovi ali strupov, so prijetnega vonja in topli na otip. Ko izdelek odslu`i, bo v pe~i lahko oddal {e zadnjo toploto, brez da bi okolju povzro~il doda-tno {kodo. ^e se osredoto~imo

samo na to zadnje dejstvo, na planetu ne bomo na{li materiala, ki se lahko primerja z lesom.

Neverjetna nosilnost in odpornostSodobna tehnika omogo~a

izdelavo ravnih in ukrivljenih lepljenih nosilcev, s katerimi lahko v enem kosu postavimo streho sodobne hale ali zgradi-mo most visoke nosilnosti. V sodobnih tovarnah za predelavo lesa ga posu{ijo, obdelajo, pre-gledajo z rentgenskimi skenerji, izre`ejo slabe dele in zdrave kose med seboj spojijo z roglji~nim spojem, ki je mo~nej{i kot les ob njem. Tako sestavljene dolge lesene lamele med seboj zlepi-jo s sodobnimi poliuretanskimi lepili in oblikujejo na posebnih ogromnih pre{ah. Tak{en lesen nosilec bo zdr`al vse vremenske vplive in stati~ne pritiske. Kar pa je najbolj paradoksalno, lesene-mu nosilcu na podro~ju ognje-odpornosti noben drug material ne se`e niti do gle`njev. •

Tihec

Po~asno ponovno odkrivanje lesa

Iz sodobnih lepljenih nosilcev lahko postavimo karkoli, meja je samo domi{ljija projektantov

KUPUJETE MONTAŽNO HIŠO?Ste za moderno ali raje za tradicionalno? So vam pomembne modne zapovedi in prisegate na varčnost? Nemara si želite vse pa ne veste kako?

Ne skrbite v družbi RIMA Hiše d.o.o., se zavedamo, s kakšnimi strahovi se srečujete pri gradnji. Zaupajte nam vaše želje o novem domu in pomagali, svetovali vam bomo od pridobitve gradbenega dovoljenja do vaših sanj.

Storite prvi korak vi in nadaljevali bomo skupno pot do vašeganovega sanjskega doma. Za več informacij pokličite na spodnjo telefonsko številko, lahko

RIMA Hiše d.o.o., Cesta 30. avgusta 4, 1260 Ljubljana - PoljeT: +386 (0) 1 54 66 177M: +386 (0) 41 264 162E: info@rimahise.siwww.rimahise.si

Kontaktirajte nas za ogled nizkoenergijske vzorčne hiše, kjer vam bomo predstavili vse o montažni gradnji. www.rimahise.si

PERLA URBANA KIKA KOCKA KOMPAKTNA

pa nam povpraševanje pošljete na e-naslov.

Kljub temu da so ognjeni zublji skrivnostni in v~asih raz-diralni pa imajo posebno mo~ in privla~nost, s katero zmorejo umiriti zmedene misli in znake telesnega stresa. Da se to v resnici dogaja so s preprostim testom dokazali avstrijski strokovnja-ki. Preizkusne osebe so najprej poslali na sobno kolo, da so se po{teno oznojili in zadihali, nato pa so jih povabili v dve enako veliki in topli sobi. Ena je bila ogrevana z radiatorjem, druga s sobno pe~jo na drva, nato pa so jim izmerili krivuljo zmanj{evanja utripa in padanje krvnega pritiska. Ugotovili so, da je osebam v sobi s kaminom utrip in tlak veliko prej padel na normalno vrednost.

Hiter zagon in dobro zgorevanjeSodobne sobne pe~i za~nejo

prostor ogrevati v trenutku ko v njih zagori. Pri tem se toplo-ta {iri s pospe{enim kro`enjem toplega zraka in s sevanjem skozi zasteklena vrata. Imajo trojni dovod zraka, primarni doteka pod zgorevalno re{etko, sekundarni v zgorevalno cono nad njo, terciarni pa omogo~a popolno zgorevanje lesnih pli-nov v zgornjem delu kuri{~a. Zato so pe~i u~inkovite, izkori-stek goriva visok, dimni plini pa ne obremenjujejo okolja.

Ko prenehamo nalagati, bo `erjavica pod pepelom {e po 6 do 8 urah omogo~ila nadalje-vanje kurjenja brez ponovnega pri`iganja pe~i.

Lastnosti in posebnosti Zunanji plo~evinasti ovoj

vseh pe~i je sestavljen iz dvoj-nega pla{~a, ki prepre~uje pre-grevanje obeh bo~nih in zadnje stene pe~i. Zaradi tega lahko pe~ stoji tesneje ob steni in pohi{tvu, saj se bli nji predmeti ne bodo pregrevali. Notranjost kuri{~ je oblo`ena z ognjeodporno opeko, vrata kuri{~ pa z ognjevarnim steklom, ki zdr i temperature do 800°C in celo obrizg s curkom hladne vode. Vsa vrata so opre-mljena s kvalitetnimi tesnili ter samozapiralnim mehanizmom. Izdelki se med seboj razlikujejo {e

po posebnostih, pe~ Bogatin ima na primer trito~kovno samodejno zapiranje vrat, gornji del pe~i Kum pa je vrtljiv v levo in desno za 90°.

Zunanji zrak in termi~ni vlo`kiVeliko {tevilo Lokaterm pe~i

ima vgrajen priklju~ek, s kate-rim zrak za zgorevanje zajemajo od zunaj. S tem je proizvajalec omogo~il varno in u~inkovito delovanje v vedno bolj zatesnje-nih prostorih in stavbah. Te pe~i lahko sedaj vgrajujemo tudi v nizkoenergetske objekte, ki imajo vgrajene prezra~evalne sisteme z vra~anjem toplote, kar pred tem tehni~no ni bilo izvedljivo.

Da bi prepre~ili prehitro ohlajevanje prostora ko ogenj odgori, lahko sedaj v prekat nad kuri{~em pe~i Vintgar dodamo

vlo`ke iz kamenine, ki akumulira veliko toplote in jo potem po~asi oddaja v prostor. S tem je delo-vanje postalo podobno velikim zidanim pe~em, ki so toploto oddajale {e dolgo potem, ko je ogenj `e ugasnil.

Kaminske pe~i, kaminski vlo`ki in kamini Lokaterm so tehni~no dovr{eni, sodobno obli-kovani in varni, zato spadajo v najvi{ji kakovostni razred. Lahko so glavni ali dopolnilni vir ogre-vanja in zagotovijo prijetno biva-nje v prehodnih letnih ~asih ali ob nenadnih ohladitvah. Razli~ni modeli teh izdelkov so na ogled v prodajnem salonu podjetja Creina d.d. na Primskovem v Kranju. Kupcem bodo ponudili tudi monta`o, ugodne pla~ilne pogoje, gotovinski popust in dostavo na dom. •

Jo`e Zaletelj

OGREVAMO SE Z LESOM 17

Skrivnostni u~inek ognja

V pe~ Vintgar lahko v zgornji del vgradimo

toplotno akumulacijske vlo`ke

Pe~i Komen, Triglav, Sleme, Bogatin in {e druge imajo priklju~ek za dovod zraka od zunaj

Podjetje RIKA iz sosednje Avstrije je na tr i{~u prisotno `e ve~ kot 60 let. Danes to podjetje s tradicijo spada v dru`bo vodilnih ponudnikov visoko kakovostnih kaminskih pe~i in je s pe~mi na pelete vodilno na nem{ko govore~em trgu. RIKA je pojem za kakovost, inovativnost in obli-kovanje. To se odra`a tudi v nenehnem nadaljnjem razvoju pe~i RIKA. Poleg svojega raz-iskovalnega in razvojnega dela se RIKA udele`uje tudi {tevil-nih javnih investicijskih projektov. Rezultat tak{nega sodelovanja so novi izdelki in tehnologije, neka-tere od teh so bile predstavljene tudi na sejmu v Frankfurtu.

IMPOSAKaminska pe~ je dokaj velika

in zato omogo~a nalaganje tudi zelo velikih polen. Maksimalno udobje ponuja ro~no krmilje-nje dovajanja zraka, name{~eno na zadnji steni pe~i zgoraj. Zagotavlja nastavljanje na udob-ni vi{ini brez pripogibanja in preverjanje trenutne nastavitve tudi iz oddaljenosti. Dodaten plus je posebna varnostna funk-cija, ki zmanj{uje nevarnost naklju~nega odvzema zraka. Še ena pomembna lastnost te pe~i je izjemno velik volumen za shra-njevanje toplote. Debela kamni-

ta obloga zagotavlja optimalno shranjevanje energije in dolgo-trajno spro{~anje naravnega, pri-jetnega sevanja toplote. Obloge iz kamna bodo v prihodnje v dveh priljubljenih izvedbah - iz lojevca in iz pe{~enca.

FOX II Rikatronic³Fox je `e od prihoda na

tr i{~e ena izmed najbolj prilju-bljenih pe~i. Sedaj ima novo preo-bleko. Nova pe~ Fox II Rikatronic3 se posebej odlikuje s svojo obliko ter daje eleganco in edinstveno po~utje v prostoru. Enostavno in udobno upravljanje je bila pri Riki vedno glavna prednostna nalo-ga, tako je zdaj nova kaminska pe~ opremljena tudi s sistemom Rikatronic3, ki omogo~a ve~ udo-bja pri ogrevanju. Tako tudi ta pe~ sledi standardni tehnologiji prihodnosti in nudi uporabnikom predvsem tri poglavitne prednosti v ogrevanju:- udobje - s senzorjem nadzoro-

vano prezra~evanje in samo-dejni prikaz optimalnega ~asa za ponovno nalaganje polen,

- var~evanje z do 50% manj{o porabo lesa v primerja-vi z obi~ajnimi pe~mi brez Rikatronic3 sistema,

- prijaznost do okolja zaradi zmanj{anja emisij na mini-mum.

PICONe dr i vedno, da je najve~ji

tudi najmo~nej{i. Skupaj s {tevil-nimi novostmi je RIKA predstavi-la tudi novo manj{o peletno pe~ PICO. Sodobna oblika in dovr{eno oblikovanje dajeta novi peletni pe~i PICO harmoni~no kompo-zicijo. Kljub svoji majhnosti ima razmeroma velik zalogovnik za pelete in omogo~a ~udovit pogled na ogenj.

Kaminsko pe~ PICO je mo`no dobaviti v skupno desetih razli~nih barvnih variantah, zato se najde za vsak okus nekaj. Poleg tega je opremljena z najnovej{o tehnologijo za peletne pe~i. Kot pri najsodobnej{ih peletnih pe~eh TOPO, COMO in REVO, tako tudi pri novi PICO pe~i poskrbi kon-tinuirani brezstopenjski motor dovajalnega pol a za precej ti{je delovanje. Nova kaminska pe~ je opremljena tudi s prenosnim pre-dalom za pepel, kar uporabniku omogo~i la je ~i{~enje zgorevalne komore.

TOPOPeletne pe~i proizvajalca RIKA

ne presene~ajo le zaradi najbolj{e tehnologije, ampak o~arajo tudi s svojo izjemno obliko. Zadnji dokaz za to je pe~ na pelete TOPO, ki je pred kratkim pre-jela svetovno priznano nagrado

za oblikovanje iF (International Forum Design).

Model TOPO spada med prve kaminske pe~i RIKA, ki so neodvi-sne od zraka iz prostora in deluje zaradi novega sistema dovajanja pelet {e posebej tiho. Še ena pred-nost te pe~i je velik zalogovnik pelet za izredno dolgo delovanje.

Novost so tudi dodatne tri razli~ice kamnite obloge.

INDUOVse izku{nje in ideje zdru`ene

v enem kaminu - napovedujemo novost na podro~ju ogrevanja v svetovnem merilu: kombinirani kamin INDUO na drva in pelete. S tem modelom so se uresni~ile na{e sanje, saj deluje brez preure-janja in preklapljanja kuri{~a.

INDUO bo pri nas na voljo v prvi polovici leta 2012. •

Andrej Gruden

RIKA – novosti, predstavljene na sejmu ISH v Frankfurtu

Kamin FOX II Rikatronic³

Kamin Topo

Kljub temu, da so polena najcenej{e kurivo, je spreminjanje v toploto potrebno izvesti z najvi{jim mo`nim izkoristkom. To je te`je dose~i s obi~ajnimi kotli, saj z nala-ganjem in dodajanjem ter pripiranjem pod-piha ves ~as du{imo delovanje. Izbolj{anje dose`emo z enkratnim nalaganjem, gornjim odgorevanjem, delovanjem s polno mo~jo in odvajanjem vi{kov v hranilnik toplote, letni izkoristek pa ne bo vi{ji kot 60%.

Vplinjevanje dvigne izkoristekV sodobnem vplinjevalnem kotlu spodnja

vrsta drv zgoreva navzdol, plini z dodat-kom zraka popolnoma odgorevajo v vrtin~ni komori, nezgorela polena pa se s postopno pomikajo v zgorevalno obmo~je. Delovanje in ventilatorje vodi elektronika, kurilnica bo brezdimna in brezpra{na, letni izkoristek pa ve~ji kot 85%.

Kotel obi~ajno nalagamo enkrat dnevno, po izku{njah uporabnika z bloga ingenium.si, spodaj drobna, zgoraj pa ve~ja in po mo`nosti ne ~isto osu{ena polena. Obljubljen 90% izko-

ristek kotel dose`e, ko imajo dimni plini okrog 170°C, pri 230°C pa pade na 60%. Uporabnik se o~itno spozna na zgorevalne procese, ima potrebno merilno opremo in se je lotil tudi prilagajanja tovarni{kih nastavitev.

Osnovni napotkiVplinjevalni kotli razli~nih proizvajalcev se

med delovanjem med seboj malo razlikujejo, nekaj osnovnih napotkov pa je enakih. Polena naju nebi bila debelej{a kot 10 cm, v spodnji za~etni sloj je potrebno najprej polo`iti trske in zme~kan ~asopisni papir, preko njih plast drobnej{ih polen, na vrh pa najdebelej{a. Po startu se temperatura dimnih plinov dvigne do 230°C nato pa po~asi pada do 175°C, pri tem pa nara{~a tudi izkoristek. Pomembno je ob~asno ~i{~enje cevi izmenjevalca, ker `e tanka plast saj zni`a u~inkovitost saj so zelo dober izolator.

Poleno in rokaVsak, ki se ogreva s poleni ve, da bo

vsakega imel najmanj {tirikrat v roki, pre-

den bo kon~alo v pe~i. Polena so primeren energent za ljudi, ki se lahko neovirano gibljejo in so {e dovolj spretni pri uporabi tnala in sekire. Seveda pa s prekladanjem drv prihranijo veliko denarja, se ogrevajo sonaravno pa {e razgibajo se ob tem. ^e vse te lastnosti in mo`nosti imamo, toploto pa med delovanjem shranjujemo v primerno velikem hranilniku, bomo dosegli vrhunsko bivalno ugodje. Vsakodnevno rokovanje z lesom in ognjem pa bo upo-rabniku vedno znova omogo~ilo stik s temeljnimi naravnimi silami, ki ~loveka uravnote`ijo in pomirijo. •

Tihec

OGREVAMO Z LESOM20

Avtomatizirano delovanjeJe avtomatiziran peletni

kotel z lito`eleznim kuri{~em. Osnova sistema je lito`elezni kotel s peletnim gorilnikom, ter digitalni regulator za nad-zor.Kotel ima izkoristek 90,6 % in ustreza zahtevam Eko sklada za pridobitev nepovra-tnih sredstev, kot opcija je dobavljiv tudi digitalni regula-tor z lambda sondo, ki doda-tno pove~a izkoristek sistema. Tri izvedbe kotla z mo~mi 24, 28 in 32 kW lahko pokrijejo toplotne potrebe tudi malo prostornej{ih objektov. Kotel je popolnoma avtomatiziran, pri zagonu sistema sledijo: v`iganje, normalna mo~ (100 %), zmanj{ana mo~ (30 %), ko so toplotne potrebe objekta pokrite, sledi pavza. Ro~no je potrebno izvesti le ob~asno ~i{~enje kotla.

Gorilnik za pelete je name{~en na spodnja vrata, kar omogo~a enostaven nad-

zor stanja in ob~asno ~i{~enje. Rezervoar pelet s prostornino 500 l lahko sprejme pribli`no 300 kg pelet, kar bo zadosto-valo za 60 ur neprekinjenega delovanja pod polno obreme-nitvijo, obi~ajno pa je potreb-no polniti tedensko. Rezervoar polnimo ro~no ali avtomatsko, ~e je sistem tako dograjen, da lahko izvzema pelete iz ve~jega silosa.

Kombinirano kurjenjeKotel odlikuje mo`nost

kombiniranega kurjenja lesnih pelet ali kosovnega kuriva brez demonta`e gorilnika in brez kakr{nekoli predelave. Pri prehodu kurjenja iz pelet na trdo gorivo je zgolj potrebno odstraniti vsipno cev, nalo`iti drva in izklopiti gorilnik.

Raznovrstna uporabaKotel je brez predelave

uporaben za kurjenje trdega kuriva, z monta`o gorilni-ka in gorilni{kega kompleta lahko ogrevamo z kurilnim

oljem, mo`na pa je celo pre-delava na sekance, kar je bistvenega pomena, ~e se

`elimo prilagajati cenam posameznih vrst kuriva. •

Simon Tihec

Ena od mo`nih izvedb razporeditve elementov

vplinjevalnega kotla na polena

S poleni in ljubeznijo

Etiksov Biomatik VHU 26

Podjetje KWB postavlja nov mejnik na poti k tehniki ogrevanja brez emisij, z Easyfire peletnim kotlom. S tem na trgu postavljajo nove standarde za enostavno in ~isto ogreva-nje. KWB je v prednosti pred strogimi evrop-skimi predpisi o dovoljenih emisijah, saj kotel deluje pod mejnimi vrednostmi emisij in je z vidika ~istosti brez konkurence.

CleanEfficiency – tehnologija ~istega ogrevanjaNovost je inovativni koncept gorenja.

Podro~ja gorenja so med seboj lo~ena, nadpovpre~no velika povr{ina za gorenje pa skrbi za stabilno `erjavico in ustaljen potek izgorevanja. Avtomatsko odstranjevanje pepela s gorilnega kro`nika poteka na enem nivoju, kar prepre~i, da bi padajo~i pepel dvigoval prah. Dodatni ciklonski lo~evalec drobnih delcev skrbi za to, da te`ki pra{ni delci ne pridejo v izpu{ni tok. Easyfire je prvi kotel na pelete z Boschevo {irokopasovno lambda sondo. Razvili so jo posebej za ogrevanje z biomaso. Tudi pri neenakomerni kvaliteti peletov poskrbi za popolno izgo-revanje. V`ig poteka po principu udarnega v`iga s kratkimi, vro~imi curki zraka – ta princip ne var~uje samo z energijo, ampak omogo~a tudi izredno kratke ~ase v`iga, ki traja najve~ tri minute.

Prvi peletni kotel, ki ga lahko enostavno postavimo kurilnico In{talaterji na trgu ne najdejo podob-

nega kotla na pelete, ki je preprostej{i za na~rtovanje. Sistem odlikujejo lahki in kompaktni vgradni deli. Zaradi modularne

postavitve (kotel se dostavi v 7 paketih) in edinstveno majhne povr{ine za postavitev kotla, le 0,6 m², se nov KWB Easyfire pri-lega v vsako kurilnico. Samo kadar je kotel na pelete v skladu s predpisi hidravli~no priklju~en, deluje u~inkovito. Kotel je opre-mljen s prvim popolnoma integriranim dvi-govanjem temperature povratnega voda. Zunanje dvigovanje temperature povratnega voda je zato odve~. Velika prednost je v tem, da ga lahko priklju~imo na katerikoli obstoje~i hidravli~ni sistem. Kupci prihranijo za nakup komponent zunanjega dvigova-nja temperature povratnega voda, pa tudi monta`a je enostavnej{a.

Udobje predstavlja premi~ni zaboj za pepel, ki ga izpraznimo vsake dve leti. Razen tega materiali kot so aluminij in litina skrbijo za delovanje kotla na pelete brez obrabljivih delov. ^e k temu pri{tejemo {e 6-letno KWB garancijo udobja, gre resni~no za re{itev za ogrevanje, ki je udobnej{a, ugodnej{a in v pri-merjavi z ostalimi zahteva manj vzdr`evanja.•

KWB, mo~ in toplota iz biomase d.o.o., www.kwb.si

OGREVAMO SE Z LESOM 21

Vodilno ogrevanje na biomaso

ENOSTAVNO inSTO

ogrevanje

Novoogrevanje na pelete!

tehnologijo!Na voljo od 2,4 kW.

z

j

širokopasovna lambda sonda as le istilni obro minimalne emisije nizka poraba goriva praznjenje posode pepela na

2 leti

www.kwb.si

KWB predstavlja CleanEfficiency tehnologijoDrobni delci pod nadzorom

Novi KWB Easyfire kotel na pelete (8-35 kW)

preprosto ~isto s cleanEfficiency

premi~ni zaboj za pepel je treba izprazniti le enkrat na dve leti

Najstro`je mejne vrednosti 1. BImschV ter Modrega angela {e zdale~ niso dose`ene

servisiranje na dve leti, materiali, ki se ne obrabijo, kot sta aluminij in litina iz

avtomobilske industrije

Popolno izgorevanje tudi s peleti razli~ne kvalitete s pomo~jo {irokopasovne lambda sonde Bosch, jasno

lo~enega izgorevanja v {tirih obmo~jih in visoko u~inkovitih virbu-latorjev

majhna povr{ina za postavitev kotla - 0,6 m²

Avtomatsko ~i{~enje pepela: ve~ja povr{ina gorenja s KWB Easyflex

tehnologijo

modularna postavitev: lahka dostava, 7 paketov

ciklonski separator finih delcev

integrirano zvi{anje temperature povratnega voda: kompatibilno s katerokoli hidravli~no situacijo

Princip udarnega v`iganja: minimalna poraba ener-gije in kratki ~asi v`iganja

preprosto na~rtovanjeizkoristek delovanja ostaja ves ~as enako visok – do

96% (tudi pri delni obremenitvi)

preprosto upravljanje, KWB Comfort 3novi virbulatorji v ceveh izmenjevalca toplote za {e bolj{e oddajanje toplote in ni`je temperature izgo-

revalnih plinov

OGREVAMO SE Z LESOM22

Energija za izdelavo lesnega gorivaKljub temu, da za su{enje in stiskanje

drobnih energetskih paketkov porabimo nekaj energije, je ta v primerjavi s tisto, ki jo izdelek nosi v sebi, zanemarljiva.

Po najnovej{ih podatkih je 15% ener-gije potrebno vlo`iti v su{enje, pri tem pa je potrebno vedeti, da je ta energija pridobljena z zgorevanjem lubja, del pa je toplota, ki bi jo tako ali tako spustili v okolje. Za stiskanje porabijo dodatna 2% energije, ~e pa nato pelete preva`amo do 100 km dale~ bomo za to porabili {e dodatne 3% energije. ^e se{tejemo, za pridobivanje ene peletke bomo porabili najve~ 20% energije, ki se nahaja v njej. V primerjavi z energijo, ki jo porabimo za pridobivanje in transport nafte je to ma~ji ka{elj.

Zmanjkalo jih ne boProizvodnja te~e v stotinah obratov po

vsej Evropi in svetu, njihovo {tevilo pa ves

~as raste. V primerjavi z drugimi energenti so pelete {e vedno novinec med njimi, njihov dele` pa po~asi vendar vztrajno raste. Pelete zgorevamo v sobnih avto-matiziranih kaminih, na trg pa prihajajo tudi vlo`ki za zidane {tedilnike, na katerih kuhanje poteka enako kot da bi kurili z drvmi. Najbolj raz{irjena pa je uporaba v peletnih kotlih za ogrevanje. Sistem dovajanja pelet in zraka je tako dognan, da zgorevanje poteka z najvi{jim mo`nim izkoristkom in {e popolnoma avtomatsko.

V vseh preteklih letih se je izkazalo, da je tudi varnost preskrbe s peleti zelo visoka. ^e bomo svoj stari kotel na drva ali premog zamenjali s peletnim, bomo svoje izpuste v okolje zmanj{ali za 95%.

Še vedno najcenej{i energent Domneva, da cena pelet spremlja ceno

nafte, ne dr`i. Dolgoletno spremljanje cen to dokazuje, v preteklosti je ob podra`itvi nafte cena pelet ostala enaka ali celo padla. Vzrok za to le`i v tem, da cena pelet ni odvisna od cene nafte temve~ od ponudbe in povpra{evanja po njih.

Cena pelet je v primerjavi z drugimi energenti vedno najni`ja, le za~etna investicija v peletni kotel je razmeroma visoka, vendar so nato stro{ki delovanja najni`ji. Avtomatizirano delovanje pele-tnih naprav je enako ali {e bolj udobno kot da bi se ogrevali na olje ali plin, pelete pa so v vseh pogledih neopore~ne in ne povzro~ajo nevarnosti v`iga ali eksplozije.

Nasvet za jutriPeletni kotli izpu{~ajo prah in pepel,

vendar v zanemarljivih koli~inah. V zadnjih dvajsetih letih se je tehnika zgo-revanja tako izbolj{ala, da so tudi skupni

KWB proizvaja tudi hranilnike toplote z vso potrebno

opremo

Gorilnik KWB Easyflex omogo~a kurjenje pelet slab{e

kvalitete saj samodejno odstranjuje `lindro

Prevzemanje odgovornosti za jutri

Pelete so v ve~ pogledih izjemen skupek okolju

prijazne energije in ~e jih {e nebi odkrili, bi si bi jih bilo nujno takoj izmisliti.

Prerez kotla na pelete KWB Easyfire.

1 - toplotni izmenjevalec z avtomatskim ~i{~enjem in integriranim dvigovanjem temperature povratka,

2 - celi~na zapora za za{~ito pred povratnim plamenom,

3 - lito`elezni samo~istilni gorilnik s spodnjim dovodom kuriva.

izpusti v okolje zanemarljivi. Zato so tisti, ki se danes ogrevajo s peleti v predno-sti, saj bo v primeru skoka cen nafte ali plina preve~ ljudi hotelo presedlati na ta energent, na trgu pa ne bo dovolj kotlov za vse. Napotek se torej glasi, prestop na kurjenje s peleti je potrebno storiti `e danes. Denar vlo`en v ogrevanje na pelete je dobra nalo`ba, ki svoje vrednosti ne more izgubiti.

Seveda tudi sekanciSekanci so po stopnji porabe ener-

gije za pridobivanje {e manj zahtevni kot pelete. Zaradi ve~je prostornine niso najbolj primerni za uporabo v urbanih okoljih. Zaradi bolj robustnih transporter-jev in druge opreme so kotli na sekance obi~ajno ve~jih mo~i in bolj primerni za ogrevanje ve~jih porabnikov. Za proizvo-de KWB pa to ne dr`i popolnoma, saj se paleta kotlov na sekance pri njih za~ne z mo~jo 15 kW, ter nadaljuje s serijo kotlov mo~i 25, 30, 40, 50, 60, 80 in 100 kW.

V kotlih za sekance lahko vedno kuri-mo tudi pelete, obratno pa ni vedno mo`no, saj so sekanci preveliki za fine peletne transporter~ke v hi{nih kaminih in pe~eh. •

Tihec

Odstranjevanje pepela v zaprti

kaseti prepre~uje pra{enje

[ele z oblogo kamin postane dovr{ena grelna naprava. Izbira neustreznega mate-riala ali napa~nega na~ina obzidave lahko pripelje do neu~inkovite in nevarne napra-ve. S strokovno izvedeno obzidavo lahko lastnosti kaminskega vlo`ka popolnomapri-lagajamo na{im potrebam. V zadnjih letih so se pojavili novi, visoko tehnolo{ki materi-ali, ki jih predstavljamo v nadaljevanju.

Pe~arski {amot Zaradi sposobnosti velike akumulacije

toplote pe~arski {amot omogo~a pridu{en, enakomeren prehod toplote iz notranjosti kamina v prostor in enakomerno porazde-litev toplote po obodu.

Liti {amot Je material, ki zaradi primesi silicijeve-

ga karbida omogo~a hiter prehod toplote v prostor, prostor se segreje kmalu po za~etku kurjenja.

Kaminbau plo{~ePlo{~e imajo lastnost hitrega prehoda

toplote iz notranjosti oboda v prostor, hkrati pa imajo sposobnost akumulacije toplote, kamin pa seva toploto {e dolgo za tem, ko ogenj `e ugasne. Predstavljajo torej kom-binacijo obeh, pe~arskega in litega {amota. Materiali so vrhunski izdelek, poleg tega pa so prakti~ni za monta`o, z njimi lahko izde-lamo prakti~no vse `elene oblike kaminov.

Kaminski vlo`ki in na~ini obzidaveKaminski vlo`ki in na~ini obzidave

Kamini z vgrajenimi kaminskimi vlo`ki so od nekdaj priljubljen na~in ogrevanja. Kaminski vlo`ek je industri-

jski izdelek, ki ustreza toplotno-tehni~nim, ekolo{kim, var-nostnim in estetskim zahtevam trga in izpolnjuje norme in predpise dolo~ene s strani stroke.

Delitev kaminov po na~inu ogrevanjaToplozra~ni kamini Prostor v hi{i se z izbiro toplozra~nega

kamina na hitro ogreva izklju~no s kon-vekvcijo zraka, ki kro`i med prostorom in notranjostjo oboda kamina skozi zra~nike.

Akumulacijski kamini Prostor v tem primeru ogrevamo

izklju~no s sevanjem oboda kamina. Zrak ne kro`i, pa~ pa se toplota prena{a na obod, kjer material toploto absorbira in jo z zamikom oddaja v prostor. Sevalna toplota blagodejno vpliva na bivalno ugodje.

Kombinirani kamini Sem spadajo kamini pri katerih sta

omogo~ena oba na~ina ogrevanja. Prostor lahko preprosto ogrevamo z izmenjavo konveksnega zraka ali pa zapremo re{etke in tako se toplota prena{a na obod kot pri akumulacijskem kaminu. Kamin take vrste lahko povsem ugodi na{im potrebam, saj nudi hitro segrevanje prostora s konvekci-jo in sevalno toploto oboda.

Toplotna in protipo`arna za{~itaDodatno moramo, v smeri proti steni

vgraditi tudi materiale za toplotno, in v primeru lesenih sten, protipo`arno za{~ito. Materiali, ki se uporabljajo za ta namen so v obliki plo{~ in ponavadi proizvedeni na osnovi vermikulita ali kalcijevega silikata. S

pomo~jo teh plo{~ se re{imo nepotrebnih toplotnih izgub, kar {e pove~a u~inkovitost same naprave. Poleg tega pa se pri uporabi take vrste izolacijskih plo{~ pri konveksnem kro`enju zraka mikro delci in prah ne dvigujejo, kakor se to dogaja pri uporabi izolacijske volne. Dobro je izbrati material, ki ne vpliva na kvaliteto zraka v prostoru in ne {kodi zdravju.

Preudarno preden se odlo~iteNa trgu se pojavljajo izvajalci, ki

omenjenih materialov ne uporablja-jo. Najve~krat jih nadomestijo s sipo-reksom ali mav~nimi plo{~ami, ki sta za obzidavo kamina neprimerna. Razen v primeru kadar so kaminski vlo`ki namenjeni izklju~no konvekcijske-mu (toplozra~nem) na~inu ogrevanja.

OGREVAMO SE Z LESOM24

Pravilna izbira kurilne napravePravilna izbira naprave je odvisna predvsem od namena uporabe kurilne naprave, bodi-si za ogrevanje, kuhanje ali zgolj `elje po vidnem ognju, nato izkoristka, tudi toplotne mo~i - {tevila ogrevanih prostorov, ter vrste goriva.Zmogljivost napraveSvetujemo, da vam potrebe po toploti izra~unajo ustrezni strokovnjaki. Za primer bomo izra~unali potrebo po toploti za prostor, 30 m², za nizkoenergijsko hi{o tipa B, ki potrebuje 40 W/m²:- potreba po toploti = 30 m² x 40 Watt/m² = 1200 Watt = 1,2 KW - upo{tevati je potrebno lastnosti porabnika (interval ogrevanja).Vrsta goriva so lahko:Polena, lesni briketi, peleti, sekanci.Na~in oddajanja toplote poteka:- s sevanjem toplote (primer: lon~ena, sobna pe~),- z gibanjem zraka/konvekcijo (primer: kaminska pe~, kaminske kasete),- z ogrevalnim medijem - vodo (primer: ogrevalni {tedilniki, ogrevalni kamini),- s pomo~jo stenskega in talnega gretja (primer: hipokavst).Tehnika kurjenja:- kurjenje z ali brez re{etke, - zgornje ali spodnje odgorevanje, - z nadtlakom in podtlakom v zgorevalni komori, - ro~no ali avtomatsko nalaganje, - nadzorovano odgorevanja ali normalno.Montaza pe~i ali {tedilnikaPe~ oziroma {tedilnik sme montirati samo strokovnjak (pe~ar), ki je odgovoren za pra-vilno in strokovno namestitev, po opravljenem delu pa izda izjavo o strokovno opra-vljenem delu. Dimnikar mora biti vklju~en `e v najzgodnej{i fazi na~rtovanja. Sogla{a s namestitvijo naprave in izstavi potrdilo o primernosti dimnika. ^e kamin montirate sami in niste predhodno vklju~ili pristojnega dimnikarja, je dejanje kaznivo.

Plinobeton ima izrazite termoizolacijske lastnosti, zadr`uje toploto v notranjosti kamina in je ne prevaja v prostor, niti je ne akumulira, s ~imer prihaja do pregre-vanja kamina in se onemogo~a pravilno

delovanje. Izkoristek in toplotni u~inek naprave se s tem razumljivo zmanj{uje. Pri mav~nih plo{~ah je situacija podob-na, lastnosti materiala negativno vpli-vajo na delovanje. Uporaba plinobetona je primerna za izgradnjo podstavka in nosilcev, vendar le na mestih, kjer ni visokih temperatur.

Namen prispevka je prikazati, kako napa~na izbira materiala za obzidavo lahko povsem spremeni kamin ali pa ga s premi{ljeno izbiro dopolni, da dobi-mo vrhunsko grelno napravo. Plinobeton in gips plo{~e v tem primeru nista priporo~ljiva materiala za vgradnjo, saj kamin ne bo deloval kot bi lahko, prihaja lahko do pregrevanj ali mo`nih po{kodb oboda kamina. Ko se odlo~ate za vzidavo

kamina premislite, ali `elite vrhunski izde-lek, ki vas bo grel in vam bo v okras doma {e dolgo zatem, ko ste ga premi{ljeno na~rtovali. •

Hrovat Jurij in`.stroj, pe~arski mojster

OGREVAMO SE Z LESOM 25

Raznovrstnost kurilnih napravPri nobenem energentu ni paleta

kurilnih naprav tako velika kot pri lesu. Na~in ogrevanja z lesom je mogo~e prilagoditi prav vsakemu okusu in zah-tevi. Zelo pomembno je v za~etni fazi na~rtovanja vklju~iti pe~arja in dimni-karja, ki pomagata izbrati najprimernej{o kurilno napravo ter dimni{ki sistem in stranki svetovati o najnovej{ih tehni~nih mo`nostih.

V prej{nji {tevilki revije je bila pred-stavljena mo`nost uporabe gorilnika na pelete Fenix na obstoje~ih kotlih, s ~imer se omogo~i enostaven prehod na ogrevanje z lesnimi peleti. ^lanek je vzbudil izjemno zanimanje predvsem pri bralcih, ki se tre-nutno ogrevajo na kurilno olje (v veliki meri zaradi nara{~ajo~ih cen slednjega v zadnjih letih). Zato posredujemo nekaj ve~ informa-cij ravno za primer zamenjave kurilnega olja z lesnimi peleti, s tem da uporabnik obdr`i obstoje~i kotel.

Kdaj je to mo`noV kolikor kurite kurilno olje na kotlu

kombiniranega tipa z enim kuri{~em, potem je taka zamenjava enostavna, saj je tak kotel `e pripravljen za ~i{~enje pepela, ki nastaja pri kurjenju pelet.

V primeru, da uporabljate kotel, ki je bil prvotno namenjen le za kurilno olje, pa je mo`nost uporabe gorilnika na pelete Fenix na takem kotlu odvisna kar od nekaj dejav-nikov. V prvi vrsti gre za vpra{anje ~i{~enja pepela, ki ga gorilnik spiha v kuri{~a kotla, zato je pogostost ~i{~enja odvisna od prostornine kuri{~a. Da bi bilo ~i{~enje pepela, ki ga je po navadi potrebno opraviti enkrat tedensko, kar se da prakti~no, se na obstoje~i kotel namesti vratca. Pri ve~ini kotlov je omenjena izvedba mogo~a, v kolikor kotel le ni premajhen za tak poseg.

Drugi omejitveni dejavnik je lahko zapr-tost samega kuri{~a kotla, saj gorilniki na pelete slab{e premagujejo tlak kot gorilniki na kurilno olje. V kolikor bi bil to problem, se v nekaterih primerih to re{i z odstranitvijo enega ali ve~ t.i. turbulatorjev iz kotla.

Kdaj se to izpla~aV zadnjem obdobju so lesni peleti

postali zelo zanimiv energent, saj so dejansko za polovico cenej{i od kurilnega olja. Trenutno je za 1000 L kurilnega olja potrebno od{teti 930 EUR, za 2 toni pelet (kar po kalori~ni vrednosti ustreza 1000 L kurilnega olja) pa le polovico te vsote, to je okoli 460 EUR. Pri tem pa je potrebno poudariti, da so lesni peleti okoljsko tudi precej bolj sprejemljiv energent kot kuril-no olje.

Kakor prikazuje prilo`en diagram, je smiselnost takega posega (oziroma inve-sticije) odvisna od koli~ine kurilnega olja, ki se sicer porabi za ogrevanje. Torej, ve~ja kot je trenutna poraba, hitreje se povr-ne investicija. ^eprav je »sprejemljivost investicije« precej subjektiven pojem, pa v splo{nem lahko re~emo, da je taka inve-sticija smiselna, v kolikor je poraba kuril-nega olja ve~ja od 1500 L na sezono, saj se povrne v najve~ treh kurilnih sezonah.

Kaj {e potrebujete poleg gorilnikaGorilnik na pelete Fenix ima vgrajen

elektronski krmilni sistem, ki omogo~a enostavno in u~inkovito uravnavanje delo-vanja gorilnika. Gorilnik se dobavi skupaj s transporterjem za pelete (pol`em), tako da uporabnik potrebuje le primerno poso-do, ki bi slu`ila kot zalogovnik za pelete.

^eprav se lahko kupi tudi tipski zalo-govnik dolo~ene prostornine, pa sama nabava le-tega ni nujno potrebna. Funkcija zalogovnika je namre~ le hramba dovolj velike koli~ine pelet, da je potreb-no polnjenje na primer le 1x tedensko. Obstoje~i uporabniki so na{li `e {tevil-ne re{itve – od uporabe starih sodov ali kak{nih drugih posod, do predelave obstoje~ih cistern za kurilno olje.

Ostane seveda samo {e nabava ustre-zne koli~ine in kvalitete peletov, pri enem od {tevilnih ponudnikov v Sloveniji in `e je uporabnik pripravljen na precej cenej{i na~in ogrevanja. •

Damjan Nemec

OGREVAMO Z LESOM26

Zamenjajte kurilno olje z lesnimi peleti

Povrnitev investicije v gorilnik na pelete Fenix

Gorilnik na pelete na kotlu za kurilno olje

OGREVAMO Z LESOM 27

Lesno uplinjevalni kotel Kotel Vitoligno 100-S je zmogljiv lesno

uplinjevalni kotel z obmo~jem nazivne toplotne mo~i od 25 do 80 kW. Ker ima velik nalagalni prostor, se lahko brez te`av nalo`ijo polena dol`ine 50 cm pri kotlu v obmo~ju nazivne toplotne mo~i 25 do 80 kW. ^as gorenja traja do 12 ur.

V nalagalnem prostoru se les posu{i, z odvzemom kisika pre`ari, spremeni v oglje in popolnoma uplini. Vro~ lesni plin zgoreva ~isto, z visokimi temperaturami tako v polnem bremenu kot tudi v del-nem. Emisijske vrednosti so zelo nizke. V Viessmann programu so tudi drugi kotli na lesno biomaso. Ve~ informacij na www.viessmann.si •

Vitoligno 100 – SLesno uplinjevalni kotel - 25, 30, 40, 60 in 80 kW

Vitoligno 100-S odlikuje• velik nalagalni prostor z gorilno

komoro iz silicijevega karbida za polena dol`ine 50 cm,

• sesalni ventilator zgorevalnega zraka z optimiranim zgorevalnim proce-som dosega visok izkoristek in nizke emisije {kodljivih snovi,

• elektronska regulacija kotlovnega krogotoka Vitotronic 100-F s pre-prostim rokovanjem,

• velik nalagalni prostor in dolg ~as gorenja do 12 ur brez vmesnega nalaganja,

• preprosto mehansko ~i{~enje ogrevalnih povr{in,

• nazivna toplotna mo~ od 25 do 80 kW.

Ogrevajte se udobno in zanesljivo s peleti in preidite na ogrevanje z kompak-tnim peletnim kotlom PU, ki najde prostor povsod v hi{i in vam zagotovi do 15 kW toplote. U`ivajte v zavesti, da ogrevate okolju prijazno in ste neodvisni od olja ali plina.

Peletni kotel PU ne potrebuje kotlov-nice, zadostuje `e ve~namenski prostor, saj lahko obratuje neodvisno od zraka iz prostora, tudi v objektu s kontroliranim prezra~evanjem. Avtomatski v`ig, nad-zor z lambda sondo, integriran nadzor temperature povratka, energijsko var~ne ~rpalke z me{alnim ventilom, raztezna posoda (18 l), varnostne armature, pre-klopni ventil za ogrevanje sanitarne vode

– vse to se nahaja `e v ohi{ju kotla. Model PU 15 odlikujejo kompaktne mere (105x58x107 cm), nizki monta`ni stro{ki in revolucionaren dizajn. Skrbi za maksi-malno varnost in udobje. Upravljanje je enostavno preko barvnega zaslona na dotik. Zavzema le malo prostora, zaradi priklju~kov ki so na strani in zgoraj, pa je postavitev mogo~a tik ob steno. Kotel ima avtomatsko ~i{~enje zgorevalne komore, ki je iz nerjave~ega jekla. Avtomatiziran iznos pepela poteka v priro~no {katlo za pepel. Za ~isto izgorevanje skrbi lambda sonda.

Izbirate lahko med {tirimi vrstami dizajnskih plo{~ za individualni izgled in la`jo usklajenost s prostorom. •

PeletUnit PU 15 - mali, kompakten, popoln!

Vitoligno 100 – S, lesno uplinjevalni kotel za kurjenje s poleni

OGREVAMO Z LESOM28

Tudi zastarel kombiniran kotel na drva in kurilno olje, s porabo 2.700 l olja na zimo, je bil zrel za odpad, zato je lastnik za novo kotlovnico iskal ponud-be pri treh izvajalcih. Odlo~il se je za Hi{ni servis, Sre~ko Mumel iz Lovrenca na Pohorju, ki je ponudil najbolj celovito re{itev, ogrevanje stavbe s peleti, gretje sanitarne vode pa s toplotno ~rpalko zrak–zrak. Pripravil je tudi vso dokumentacijo za pri-dobitev subvencije Eko sklada.

Izbrali so kotel ValtisIzvajalec je v kotlovnici name-

stil 25 kW kotel na pelete, pro-izvajalca VALTIS OGREVANJE d.o.o. iz Maribora, ki ima za omenjen izdelek tudi evropski certifikat o kakovosti. Novi kotel PELLSON X3 je plod lastnega znanja, ima 91% izkoristek, upravljanje in vzdr`evanje pa je enostavno. Namenjen je za radiatorsko ali talno ogrevanje individualnih stanovanjskih hi{ od 80 do 400 kvadratnih metrov ogrevalnih povr{in. Kotel deluje povsem samodejno, zaradi krmil-ne elektronike pa je tako prilago-dljiv, da mu ni potrebno prigra-diti hranilnika toplote. Koli~ina

ostankov pepela je zelo majhna, emisije pa nizke, koli~ina CO2 v dimnih plinih ne presega 121 mg/ m3, pra{nih delcev pa 21 mg/ m3. V gornjem delu kotla se nahaja tedenski zalogovnik, ki lahko sprejme 180 kg pelet.

Doziranje pelet poteka avto-matsko, gorilnik pa je izdelan iz ognjeodporne inox plo~evine s ~imer je zagotovljeno dolgoletno delovanje brez popravil. Kotel je opremljen z vsemi predpisanimi varovalnimi sistemi, med njimi tudi z za{~ito proti povratne-mu plamenu v dobavnem pol`u. Pepel se avtomatsko odlaga v posebno posodo, ki jo prazni-mo dva do trikrat mese~no. Elektronsko krmiljenje kotla deluje s petimi stopnjami mo~i, ki se vklju~ujejo v skladu s toplo-tnimi potrebami stavbe. Celovito re{itev ogrevanja v prostorih in sanitarne vode regulira avto-matika slovenskega proizvajalca Seltron, ki s sodobnimi re{itvami zagotavlja udobnost bivanja.

Toplotna ~rpalkaPozimi ogrevanje sanitar-

ne vode prevzame kotel, poleti pa toplotna ~rpalka slovenske-ga dobavitelja Tehnohlad iz

Šmartnega ob Paki. S toplo-to zraka lahko vodo ogreje do 55°C, zrak v kletnih prostorih pa ohladi tudi do 6°C. Toplotna ~rpalka ima prigrajen 300 litrski zalogovnik, v katerem sta vgra-jena dva toplotna izmenjevalca.

Za polovico manj stro{kovCelotna nalo`ba je investi-

torja stala pribli`no 8700 €. Od

tega mu bo Eko sklad povr-nil 2.000 € za Valtisov kotel in 250 € za toplotno ~rpalko. Cena nove kotlovnice bo zato samo 6450 evrov, vlo`en denar pa se mu bo povrnil v treh letih. Stro{ki za ogrevanje stavbe in vode so sedaj za polovico manj{i, ogrevanje pa je okolju prijazno.

Hi{ni servis Sre~ko Mumel s.p. deluje deseto leto in se zelo hitro odziva na klice svo-jih odjemalcev. Zadnja leta so se specializirali za podro~je ogrevanja z lesno biomaso. So poobla{~eni za servisira-nje izdelkov Valtis in Buderus. Z Valtisovimi proizvodi imajo dobre izku{nje saj so vsi vgra-jeni deli in materiali kvalitetni, zato delujejo brezhibno. •

F. Mithans

Peleti za topel domCelotna oprema od slovenskih proizvajalcev

Stanovanjska hi{a z 250 kvadratnimi metri bivalne povr{ine stoji na dokaj sen~ni legi

v Vuhredu ob Dravi. Lani so objekt povsem obnovili, vstavili nova okna, zunanje stene pa izolirali s 15 cm debelo Demit fasado.

Bogato dimenzionirani pogoni zagotavljajo delovanje brez zastojev Krmilna elektronika nadzira tudi delovanje ventilatorja in ~rpalk

Kotel Pellson X3 proizvajalca Valtis ima zalogovnik za 180 kg pelet

Hi{a je obnovljena, vgradili so nova okna in 15 cm debelo Demit

Specializirana firma Holz Schiller izde-luje surovce za izdelavo okenskih in vra-tnih okvirjev, ki imajo v notranjosti komo-re ali posebej oblikovane lesene vlo`ke, ki izbolj{ujejo toplotne in stati~ne lastnosti okna. Te izdelke kupujejo proizvajalci oken, vanje vre`ejo profile in nato sesta-vijo okno.

Razvoj in nov izdelekMed na~rtovanjem novih proizvodov

se vedno opirajo na `elje kupcev. Tudi okvir z vgrajeno parno zaporo spada v to skupino. S tem izdelkom `elijo prepre~iti tudi najmanj{e uvijanje delov okvirja, ki je posledica razlike vla`nosti in temperatur na zunanji in notranji strani okvirja.

To dose`ejo z vlepljenjem dveh pla-sti tanke aluminijaste folije. Preizkusi

z namestitvjo enega centralnega pasu niso bili uspe{ni zaradi razlike v raz-tezkih med kovino in lesom. Zato so vgradili dva pasova in s premi{ljeno namestitvijo ter obrnjenostjo notranjih letev dosegli {e za 30% vi{jo stati~no trdnost, saj sta del obremenitev prevzela pasova aluminija. Proizvajalci oken in vrat iz tak{nih surovcev bodo zato imeli bolj{e izdelke in manj reklamacij, ter

zaradi tega ve~ji dohodek. Proizvajalec ima svoj laboratorij in klimatsko komoro v kateri lahko simulira 20 letno staranje okvirja, pri ~emer se je novi proizvod odli~no izkazal. Na ta na~in lahko izde-lajo surovce za okvirje iz smreke, mace-sna in vrste evkaliptusa red grandis, ki je po izgledu in lastnostih podoben mahagoniju. •

Tihec

29

Okvir oken in vrat s parno zaporo je tudi za 30% bolj stati~no stabilen

Nov okvir s parno zaporo

Na nedavnem najve~jem sejmu lesarstva, Ligna v

Hannovru, so med drugim predstavili tudi novost na podro~ju izdelave oken.

Doma~nost tak{nega doma za~utimo `e, ko vstopimo v prostor in nas prevzame ob~utek, ki nas {e dolgo spremlja. ^etudi je kuri{~e zaprto in ognja ne vidimo, bo pe~ sevala posebno toploto in napolnila prostor s svojo ~arobnostjo.

^e i{~ete kvalitetno pe~ ali kamin, s katerim se boste v svojem domu, prostoru ali okolici po~utili {e bolj toplo, varno in spro{~eno, potem je podjetje Megamik pravi naslov. Odlikuje nas kvaliteta sto-ritev, {irok izbor gotovih in individualno oblikovanih pe~i in kaminov.

Smo dru`insko podjetje s tradicijo dveh generacij na podro~ju pe~arstva. Svetujemo in dopolnimo va{ dom ali oko-lico po va{ih `eljah in zamislih. Zavedamo se, da kamin ali pe~ kupujete za dlje ~asa, zato priporo~amo, da se o tem pred

nakupom posvetujete s strokovnjakom. Pomemben dejavnik pri odlo~anju naj bo kakovost in ne cena, naj vam ga vgradi strokovnjak, s ~imer boste imeli zagoto-vljen tudi servis. •

Tanja Mikelj, MEGAMIK

OGREVAMO SE Z LESOM30

Pe~i in kamini za pravo toplino doma

Vzdu{je, ki ga ustvarja pe~ ali kamin s pravim

prasketajo~im ognjem, ni mo~ pri~arati na kak{en drug na~in.

Pri talnih oblogah iz lesa {e vedno vodi na parket. Kljub pojavu gotovih parketov, s posebaj {irokim spektrom uporabe, je veljavo obr`al klasi~en masivni parket. Zadnja leta se uveljavljajo gotovi parketi, predvsem dvoslojni, primerni za ogrevana tla, za cca. 80% bolj{im pre-vodom toplote od klasi~nega masivnega parketa, saj debelina parketa zna{a od 9,5 do 11 mm. Zanimiva novost so troslojni gotovi parketi, ki se jih lahko polaga brez lepljenja, s click sistemom spajanja. Gre za debeline od 14 do 15 mm. Hkrati postajajo aktualni termi~no obdelani parketi za monta`o v kopalnico ali kuhinjo s povi{ano relativno zra~no vlago ali morebitnim vdorom vode. Les pri taki termi~ni obdelavi izgubi prvotno strukturo in ne absorbira tolik{ne koli~ine vode kot naraven les, zato je v spremenljivih klimatskih pogojih dimenzijsko stabilnej{i.

Parket v kopalniciZa monta`o parketa v kopalnice ali prostore, kjer je velika ver-

jetnost izlitja vode, se ve~inoma polaga termi~no obdelan parket ali masivni parket (teak). Gre za masivne deske teaka, kjer se med deskami, spojenimi na pero–utor, naredijo dodatni utori, v te pa se nana{a teko~o gumo, ki poskrbi za vodotesnost. Povr{ino se nato obrusi in prema`e z olji za parket. Tako dobimo dobro vodoodbojno povr{ino, za katero se tudi izda garancijo.

Prodajne uspe{niceGlede na vse ve~ji trend zdravega `ivljenja je potrebno izpostaviti,

da so mnoge talne obloge tvegane za zdravje. Laminatni in parke-tni podi so zdrava alternativa. Izdelani so iz vsaj 90 % lesa in brez dodanih {kodljivih sredstev za za{~ito. Prijeten otip, izvor materiala ter trajnost parket {e vedno postavljajo pred konkurenco. Poleg tega je parket edina talna obloga, ki jo je mo`no obnoviti do tak{ne mere, da je primerljiva z novo.

Lastnosti parketov so odvisne od drevesne vrste oz. vrste lesa. V nadaljevanju navajamo glavne, ki so pomembne pri izbiri parketa:

TRDOTA - Za bolj obremenjene prostore izberimo tr{e vrste lesov. Vi{ja {tevil~na vrednost pomeni ve~jo trdoto parketa, proti po{kodbam, ter manj{o obrabo povr{ine.

BARVA – @e znotraj iste drevesne vrste je les barvno zelo razno-lik. Izbirajte barvo po dovolj velikem vzorcu parketa. Les s ~asom spreminja barvo, najbolj izrazito takoj po vgradnji.

KVALITETA – Proizvajalci parkete razvr{~ajo glede na estetske zna~ilnosti - gr~avost, teksturo, prisotnost smole, barvne variacije.

DIMENZIJSKA STABILNOST – Les je higroskopi~en matrial in se dimenzijsko prilagaja relativni zra~ni vlagi in vlagi v gradbeni konstrukciji. Pri spreminjanju vla`nosti sedimenzijsko spreminja. Poznamo dimenzijsko bolj in manj stabilne. Najmanj stabilna sta bukev in javor, zato jih odsvetujemo, recimo za talno gretje. Dimenzijsko stabilnej{i od masivnih so ve~slojni parketi. Parket priporo~amo le za prostore, ki so hidroizolirani in zagotavljajo soraz-merno stabilno klimo.

TOPLOTNA UPORNOST – je pomembna lastnost za parkete s talnim gretjem. ^im ni`ja je vrednost faktorja tem primernej{i je za vgradnjo na estrih s talnim gretjem, kjer priporo~amo ~im tanj{e-dvoslojne parkete. Vgradnjo parketov na elektri~no talno gretje odsvetujemo.

POVR[INSKA ZA[^ITA – Parket je lahko lakiran ali oljen. Oljen parket ima naravnej{i izgled. Lakirana povr{ina je manj zahtev-na za teko~e vzdr`evanje, ko se obrabi zahteva bru{enje in lakiranje. Oljena povr{ina zahteva teko~e vzdr`evanje, generalna obnova pri-merno vzdr`evanega oljenega parketa ve~inoma ni potrebna.

Najenostavnej{a monta`a je monta`a laminatov na click sistem spajanja, ter monta`a troslojnih gotovih parketov na enak na~in spajanja. Predvsem je te`avnost pravilno polo`ene talne obloge v veliki meri odvisna od ustrezno pripravljene podlage. Odsvetujemo samostojno polaganje dvoslojnega gotovega parketa na ogrevan estrih, predvsem zato, ker gre ve~inoma za manj{e de{~ice, potrebno je zagotoviti ustrezno ravnino, izvedba pa mora biti opravljena s kakovostnej{imi materiali, ker je delovanje talne obloge na ogreva-nem estrihu bistveno ve~je, kot na ostalih podlagah.

Najpogostej{e napakeKupci kupujejo z o~mi. Ogledujejo si barvo parketa (izgled) in

ceno. Odlo~ajo se med razmerjem med izgledom in ceno namesto med kakovostjo in ceno. Parket lahko izgleda lepo, ni pa nujno, da je zato primeren za dolo~eno mesto vgradnje. Pravilna izbira parketa je izredno pomembna odlo~itev. Pred izbiro talne obloge se posvetujte s strokovnjakom, naro~ite ogled na domu, saj bo le na ta na~in zadovoljstvo obojestransko. •

Jani CURL, ALPOD d.o.o.

TALNE OBLOGE IZ LESA 31

SALON CERKNICA | Podskrajnik 112 | Cerknicat. 01 70 71 400 | info@alpod.si | www.alpod.siSALON LJUBLJANA | Jurčkova 233 | Ljubljanat. 01 60 03 460 | info@alpod.si | www.alpod.si

Parket {e vedno najpopularnej{iParket {e vedno najpopularnej{i