Znanka%20ali%20uganka%206 prirocnik%20za%20ucitelje modrijan

znanka ali uganka 6 prirocnik.indd 1znanka ali uganka 6 prirocnik.indd 1 29.12.2009 12:44:2729.12.2009 12:44:27

Znanka ali uganka 6, Priročnik za učiteljeSlovenščina za 6. razred osnovne šole

AvtoricaMarta Kocjan - Barle

UrednicaZala Mikeln

Oprema in oblikovanjeMatej Zorec

PrelomGoran Čurčić

Izdala in založila Modrijan založba, d. o. o.Za založbo Branimir NešovićNatisnil Alfagraf trade, d. o. o.Naklada 400 izvodovLjubljana 2009Prva izdaja

© Modrijan založba, d. o. o.

CIP – Kataložni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

37.091.3:811.163.6(035)

KOCJAN-Barle, MartaZnanka ali uganka 6 : slovenščina za 6. razred osnovne šole.

Priročnik za učitelje / Marta Kocjan-Barle. – 1. izd. – Ljubljana :Modrijan, 2009

ISBN 978-961-241-373-6247524608

www.modrijan.si


Spoštovane učiteljice in učitelji!

Učbenik in delovni zvezek za 6. razred osnovne šole Znanka ali uganka 6 sta smi-selno nadaljevanje in nadgradnja tem v učbeniških kompletih za 4. in 5. razred. V kompletu Znanka ali uganka 4 so obravnavane pravorečno-pravopisne teme, števnik, svojilni pridevniki iz lastnih imen, ločila, nadpomenke in podpomenke, protipomenke, sopomenke, različni opisi; v kompletu Znanka ali uganka 5 nekatere pravorečno-pravo-pisne teme (samoglasniki in soglasniki, naglas, velika za četnica), oblikoslovne teme (samo stalnik, pridevnik) in besedoslovne teme (večpomenke in enopomenke) ter različni opisi, dve predstavitvi, obnova in doživljajski spis. Učbeniški komplet za 6. razred poleg nadgradnje že obravnavanih tem predstavlja nove teme, predpisane v učnem načrtu, pri čemer so upoštevani vsi cilji in dejavnosti.

Poglavitni cilj je bil sestaviti pregleden, jasen, razumljiv in sistematičen učbeniški komplet: učbenik je zasnovan kot neke vrste jezikovni priročnik s poljudnostrokovnimi razlagami, zgledi in zanimivostmi, delovni zvezek pa kot knjiga, ki naj bi vam olajšala delo, učencem pa nudila veliko uporabnih in raznovrstnih nalog in vaj.

Učbenik je sestavljen iz dveh delov: prvega, bolj jezikovno obarvanega, in drugega, v katerem so predstavljene besedilne vrste. Podobno kot v učbeniških kompletih za 4. in 5. razred imajo jezi kovne teme stvarne glavne naslove in podnaslove, besedilne vrste pa uvajajo glavni naslovi, ki govorijo o besedilih in dejavnostih (govorjenju, branju, pisa-nju, poslušanju), in podnaslovi, ki označujejo besedilno vrsto (npr. Vozni red, Vremenska napoved, Mali oglas, Navodilo za delo, Opis bolezni).

V prvem delu učbenika so predstavljene pravopisno-pravorečne, pravopisne in slov-nične teme ter besedoslovne (leksikološke) teme. Med pravopisno-pravorečnimi je v ospredju ponovitev in delna nadgradnja zapisovanja glasov (tudi pravilna izreka ona-glašenih besed) in soglasniških sklo pov; od slovničnih samostalnik s spolom, številom (ponovitev) in sklonom, pridevnik z vr sta mi, spolom, številom in stopnjevanjem (vse pono vitev) ter sklonom, osebni zaimek, glagol, prislov ter števnik (ponovitev in nad-gradnja); od pravopisnih velika in mala začetnica, krajšave, ločila ter premi in odvisni govor; od besedoslovnih besedna družina in v njenem okviru koren besede. Tu in tam je ob robu mali naslov v rdečih črkah, ki opozarja na nujna pojasnila, razlago strokovnega izraza, povezanega z določeno temo, jezikovni nasvet ali napake v rabi. Na koncu večine tem so zgledi iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) in/ali Slovenskega pra-vopisa (SP 2001), katerih poglavitni namen je, učence naučiti razbirati slovnične kate-gorije v slovarskem delu. Navajanje na razbiranje slovarskega članka je nujno, saj lahko bolje osmislite sezna njanje s slovničnimi in pravopisnimi temami in z razvijanjem tak-šne zmožnosti oborožite učence za nadaljnje šolanje in tudi samoizobraževanje. Če le morete, učence naučite iskanja po elektronski obliki SSKJ in SP 2001, saj jih bo hiter rezultat gotovo veselil bolj kot iskanje po debeli knjigi. Poleg tega elektronska oblika omogoča veliko dodatnega iskanja: učenci lahko poiščejo vse samostalnike moškega spola in ugotovijo, koliko jih je v SSKJ, lahko poiščejo vse samostalnike moškega spola na -a ipd., v pravopisu imena moškega spola na -a ipd. Skratka, možnosti za vsako besedno vrsto je zelo veliko.

V drugem delu učbenika so obravnavane besedilne vrste od voznega reda do različ-nih opisov (v primeru opisa kraja bolj predstavitve). Vsaka je predstavljena z vzorčnim besedilom, razlago ter vprašanji in nalogami; tista, pri katerih je smiselno, ima tudi ključne sestavine v oblačkih na robu. Besedilne vrste so smiselno razvrščene glede na to, ali jih učenci predvsem berejo in iz njih razbirajo podatke (vozni red, naročilnica, vremenska napoved) ter presojajo (reklama), bodisi berejo in pišejo (obvestilo, mali oglas, poizvednica, navodilo za delo, ocena fi lma), bodisi berejo, pišejo in govorijo oz. govorno nastopajo (različni opisi, s katerimi imajo že kar nekaj izkušenj), bodisi se pogo-varjajo (dvogovor, večgovor). Učenci se s pomočjo posnetkov seznanijo še s stavčno into-nacijo v kratkih povedih in sredi njih.


Različne teme imajo bolj ali manj podobno zgradbo. Med seboj se prepletajo:– besedila (podložena s svetlorumeno barvo), in sicer uvodno besedilo, ki naj bi v učen-

cih spodbudilo zanimanje za temo ali jih spomnilo na že usvojeno in znano, a do tega trenutka za vestno še ne povezano s temo, s katero se bodo seznanili; besedilo, natisnjeno sredi teme, vodi učenca od sestavine do sestavine in mu postavlja vpra-šanja in naloge (težje so obarvane z rdečo številko oz. piko); besedilo na koncu učence vabi k reševanju nalog v delov nem zvezku;

– vzorčno besedilo (pri besedilnih vrstah);– teoretični del (temnejša rumena barvna podlaga);– zgledi k teoretičnemu delu (sivozelena podlaga) in zgledi iz SSKJ in/ali SP 2001,

v katerih so za to stopnjo prezahtevni podatki natisnjeni v bledi barvi;– preglednice;– slovarček ali leksikonček manj znanih besed v povedih ali besedilih (knjigi s črka ma

S in L);V delovnem zvezku so naloge in vaje za vse teme razvrščene po metodično-didak-

tičnih zami slih avtorice in recenzentk, to pomeni, da vrstni red tem ni enak kot v učbe-niku in da se jezikovne in besedilnovrstne teme izmenjujejo. Ob naslovih so navedene številke strani v učbeniku, ki naj ga učenci pri delu z delovnim zvezkom uporabljajo kot jezikovni priročnik. V 4. in 5. raz redu so imeli v učbeniku navedene tudi ustrezne strani v delovnem zvezku, zdaj si morajo, če izhajajo iz učbenika, že pomagati s kazalom v delov-nem zvezku (poiskati temo in ustrezno stran). Na tej stopnji učencem še ni treba brskati po SSKJ in SP 2001, saj imajo zglede natisnjene ob nalogi ali vaji, ki jo rešujejo.

V delovnem zvezku se prepletajo naloge in vaje, ki od učencev zahtevajo bodisi dopi-sovanje (npr. vstavljanje črk za glasove in soglasniške sklope), dopolnjevanje (tudi pre-glednic), povezo vanje, izražanje (ne)strinjanja, razbiranje podatkov iz zgledov, vzetih iz SSKJ in/ali SP 2001, določanje slovničnih kategorij nekaterim besednim vrstam, iska-nje ustreznih besed in izrazov (vse to lahko tudi na podlagi zgleda), zborno govorjenje, pisanje (tudi po nareku), sestavljanje miselnih vzorcev in različnih besedil (tudi pri-merjave med istovrstnimi), sestavljanje razlag (defi nicij), priprave na govorni nastop, odkrivanje jezikovnih pomanjkljivosti, tu in tam tudi dopolnjevanje razlage. Na koncu vsake jezikovne teme in na koncu vseh besedilnovrstnih tem so še naloge in vaje za pono vitev teme (Pokaži, kaj znaš). Kar precej nalog in vaj (rdeče barve) je takih, da jih učenci – izjema so mogoče za jezik bolj nadarjeni – brez vaše pomoči ne bodo mogli rešiti. Marsikatero nalogo in vajo lahko izpustite, saj boste tudi brez njih dosegli cilje, predpi-sane v učnem načrtu. Rešitve, navedene v priročniku, se približujejo idealnim, v praksi pa lahko odstopajo, vendar se morajo načeloma približati zapisanim (npr. odgovori so lahko krajše, ne vedno nujno cele povedi). Po potrebi so kot opombe dodana pojasnila in/ali razlage.

Na DVD-ju, ki je priložen priročniku, so posamezni deli nekaterih tem (za pravo-rečno-pravopisne teme, glasno branje in reklamo so to slušni posnetki, za pogovor dva videoposnetka) in obrazci za urne učne priprave, v katerih so naslov teme ter cilji in de-javnosti. Najprej so posnetki za učbenik, nato za delovni zvezek, sledita videoposnetka za učbenik in delovni zvezek, na koncu pa še obrazci za urne učne priprave. Posnetki so namenjeni poslušanju oz. gledanju ob učenju iz učbenika in reševanju nalog in vaj v de-lovnem zvezku. Tako naj bi po eni strani vsi učitelji po Sloveniji ne glede na različno okolje ali narečno skupino imeli možnost učence seznaniti s pravo glasovno in govorjeno podobo slovenskega jezika ter popestriti pouk v razredu. Po drugi strani naj bi si učenci izostrili posluh za jezikovne odtenke in razvili zmožnost kritičnega presojanja primer-nosti (ne)zbornega jezika.

Vsebinsko podobo učbenika in delovnega zvezka nadgrajuje likovno-grafi čna podoba. Risbe, nekaj fotografi j ter preglednice smiselno dopolnjujejo in z likovno govorico tudi pojasnjujejo besedilo. Raznovrstna tipografi ja (npr. verzalke za naslove, rdeče v rdečih oblačkih na robu za naslove različnih vsebin, rdeči krepki tisk za poudarke, ležeči za zglede) upošteva vsebinsko razčlenjenost besedila in ga dela preglednejše. Besedilo


spremljajo tudi piktogrami (slikovni znaki), pojasnjeni v legendi v učbeniku in delov-nem zvezku, kjer so dodana tudi popravna znamenja (učenci v 4. razredu so jih imeli na bralnem znaku v delovnem zvezku).

Učbenik je v glavnem namenjen vam in učencem, hkrati pa tudi njihovim staršem. Vam bo pri razlagi in preverjanju znanja v pomoč pri odločanju o tem, kako poglobljeno naj učenci obvladajo kako temo, učencem bo rabil predvsem kot pomoč pri ponavljanju usvojenega znanja, reševanju nalog in vaj v delovnem zvezku, staršem pa predvsem takrat, kadar se znajdejo v vlogi učitelja (v primeru otrokove bolezni). Kot boste videli, je v učbeniškem kompletu raje česa preveč kot premalo; pri izbiri si lahko pomagate z nasveti v priročniku.

Tako zasnovan učbeniški komplet vam omogoča, da si svobodno izbirate število knjig, lastno metodo in zaporedje poučevanja predpisanih tem. Če boste uporabljali samo učbe nik, si boste sami sestavljali naloge in vaje, ki so vam in učencem blizu; lahko se seveda odločite za kombinira nje učbenika z delovnim zvezkom – v tem primeru vam mogoče ne bo treba sestaviti nobene.

Pri sestavljanju učbeniškega kompleta sem imela kot jezikoslovka, ki je v stalnem stiku z različnimi besedili in njihovimi pisci, ves čas pred očmi, kako učence naučiti predvsem tistega, kar jim bo v življenju koristilo, naj gre za branje in razumevanje ter pisanje različnih besedil in njihovo jezikovno pravilnost, za govorno nastopanje v zbor-nem jeziku ali kritično presojanje drugih piscev in govorcev ter samovrednotenje. Upo-števala sem tudi, da so učenci različni: nekateri naj bi se naučili vsaj osnove, tisti, ki so sposobni razumeti veliko več, lahko rešujejo še težje naloge in vaje. V učnem procesu naj bi bili vi njihovi vodniki in usmerjevalci, starši, lahko tudi drugi sorodniki ali prijatelji, pa po potrebi in v sili pomočniki.

V priročniku so teme razvrščene tako kot v učbeniku; na robu so navedene strani v njem in delovnem zvezku ter številke posnetkov na DVD-ju. Pod naslovom je najprej strokovna razlaga, sledijo ji cilji in dejavnosti iz predloga novega učnega načrta, saj so podrobneje razčlenjeni, kratki predstavitvi načina dela z učbenikom in delovnim zvez-kom ter rešitve nalog iz delovnega zvezka. Po potrebi so dodane tudi opombe s pojasnili, razlagami, namigi ipd. Na str. 130 so zapisani še najnujnejši popravki, na str. 131 pa seznama avdio- in videoposnetkov.

Upam, da boste učbeniški komplet z učenci vred sprejeli za svojega. Želim vam veliko prijet nih šolskih ur in ustvarjalnih trenutkov ter zadovoljstva z doseženim.

Avtorica


KAZALOPrvi delZAPISOVANJE GLASOV IN IZGOVOR ČRK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10

Samoglasniki in soglasniki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11Soglasniški sklopi. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14En glas u in tri črke u, v in l . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16Pokaži, kaj znaš . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17

BESEDE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19Besedna družina. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19

SAMOSTALNIK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20Spol in število . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21Sklon . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23Pokaži, kaj znaš . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25

PRIDEVNIK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27Vrste pridevnikov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27Stopnjevanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32Sklon . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33Pokaži, kaj znaš . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34

ZAIMEK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35Osebni zaimek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36Lastnosti osebnega zaimka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37Pokaži, kaj znaš . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38

PRAVOPIS . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 39Velika in mala začetnica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 40

Imena bitij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 40Zemljepisna imena. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41Stvarna imena . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 43Prazniki, dnevi, meseci, jeziki, nazivi … . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 43Pridevniki na -ski iz zemljepisnih imen . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44

Pokaži, kaj znaš . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 45GLAGOL . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46

Čas, oseba in število . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47Nedoločnik in namenilnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 49Pokaži, kaj znaš . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 50

PRISLOV. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 51Vrste prislovov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 52Oblike prislovov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 53Pokaži, kaj znaš . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 54

PRAVOPIS . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 55Krajšave . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 56

Okrajšave . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 56Kratice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 58

Ločila. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 58Pika, vprašaj in klicaj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 59Vejica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 59Oklepaj in zaklepaj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 60


Premi in odvisni govor ter narekovaj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 61Spreminjanje premega v odvisni govor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 62Pokaži, kaj znaš . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 62

ŠTEVNIK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 63Glavni in vrstilni števniki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 64Lastnosti števnikov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 65

Spol . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 65Sklon. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 66

Zapisovanje števnikov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 66Pokaži, kaj znaš . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 68

Drugi delBEREMO. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 72

Vozni red . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 72Naročilnica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 73Vremenska napoved . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 75Reklama . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 79

GLASNO BEREMO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 82Stavčna intonacija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 82Pokaži, kaj znaš . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 85

BEREMO IN PIŠEMO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 85Obvestilo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 85Mali oglas . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 87Poizvednica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 89Navodilo za delo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 92Ocena fi lma. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 96

BEREMO, PIŠEMO IN GOVORIMO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 100Opis bolezni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 100Opis rastline . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 103Opis smuka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 107Opis razvoja človeka. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 111Opis življenja ljudi v preteklosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 114Opis kraja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 118

POGOVARJAMO SE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 123Dvogovor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 123Pogovor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 125Pokaži, kaj znaš . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 127

Posnetki na DVD-ju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 131


001-008.indd 7 23.7.2008 10:53:27znanka ali uganka 6 prirocnik.indd 8znanka ali uganka 6 prirocnik.indd 8 29.12.2009 12:44:2829.12.2009 12:44:28

Prvi del


10

ZAPISOVANJE GLASOV IN IZGOVOR ČRK

Črka je pisno znamenje za glas; glas je zvok, tvorjen z govorili. V slovenščini osem samoglas nikov pišemo s petimi črkami. To pomeni, da npr. nimamo posebne črke za široki e in o, ravno tako ne za polglasnik. Tega pišemo z e ali pa sploh ne, npr. ob zlogo-tvornem oz. zložnem r (npr. smrt, prt) ali v sklopu nekaterih zvočniških skupin (npr. smiseln, fi lm), tudi takih, kjer ga lahko izgovarjamo ali ne (npr. drugi polglasnik v črn, grm). Hkrati je to glas, ki ga v nekaterih narečjih izgovarjajo drugače, kot predpisuje slovensko pravorečje (na Štajerskem npr. kot e tudi v eno zlož nicah, v Ljubljani v dvozlož-nicah). Enaindvajset soglasnikov pišemo z 20 črkami (torej je 20 takih, ki imajo svoje črke, glas dž pa pišemo z dvema črkama).

Pred usvojitvijo nove teme, to je soglasniških sklopov, ter razširitvijo teme o zapi-sovanja u s tre mi črkami (u, v in l) ni odveč sistematična ponovitev samoglasnikov in soglasnikov, prika zanih v razmerju glas – črka. Poudarek je predvsem na razlikah v izgo-voru in zapisu.

Cilji in dejavnostiRazvijajo • pravorečno zmožnost:– poslušajo knjižno izreko in si jo skušajo uzavestiti;– spoznajo slovenske knjižne samoglasnike ter usvajajo njihovo izreko

(v besedah);– vadijo razločno, naravno in knjižno govorjenje; pozorni so zlasti na težja

mesta v knjižni izreki;– vadijo in utrjujejo knjižni izgovor posameznih besed;– prepoznavajo pravorečne napake v svoji in tuji govorici in jih odpravljajo.Razvijajo • pravopisno zmožnost:– opazujejo zapis besed;– prepoznavajo in usvajajo pisanje »kritičnih glasov« (nezvočnikov na koncu

in sredi besede, soglasnikov, polglasnika pred r, soglasniških sklopov lj in nj, dvoglasniškega u na koncu besede, w/ na začetku besede;

– na konkretnem primeru utemeljijo pisanje glasov v besedi.Razvijajo • metajezikovno zmožnost:– ločijo pojma glas in črka ter se zavedajo delne nesimetrije v njunem

razmerju;– razumejo in uporabljajo strokovne izraze samoglasnik, soglasnik, naglas,

soglasniški sklop.

Delo z učbenikomUvodni nagovor in neumetnostno besedilo o zapisovanju glasov s črkami ter vpraša-

nja, ki spod bujajo k osvežitvi že naučenega, naj rabijo kot uvodna motivacija.

Delo z delovnim zvezkomPrva naloga je povezana z učbenikom in uvodno motivacijo. Na posnetku št. 16 je

bese dilo iz učbenika (str. 9). Učencem naj rabi za urjenje glasnega branja. Lahko jih spomnite na označevanje premorov (vdih), s katerim so se seznanili v 5. razredu.

U

DZ

9–15

14–21


11

Rešitev (delovni zvezek)Po smislu.

Samoglasniki in soglasnikiSamoglasniki ali vokali so glasovi, izgovorjeni z največjo intenzivnostjo; tvorijo

zlog in so tudi nosilci naglasa.Za šolsko rabo se omenja 8 samoglasnikov (delitev temelji na pomenskem razlikova-

nju glasov oz. fonemov), sicer po kvantiteti prištevamo k njim še kratka e in o, zapisana s krativcem. Hkrati z e zapisujemo polglasnik, ki ga v nekaterih narečjih izgovarjajo drugače, kot predpisuje slovensko pravorečje (na Štajerskem npr. kot e tudi v enozložni-cah, v Ljubljani v dvozložnicah).

Soglasniki ali konzonanti so glasovi, ki praviloma niso zlogotvorni; izjeme so zvoč-niki (v – j, l – r, m – n). V slovenščini jih je 21, delijo pa se na zveneče (sem spadajo tudi zvočniki) in nezve neče soglasnike.

Delo z učbenikomV 4. razredu so se učenci seznanili le z enim samoglasnikom, in sicer s polglasnikom

(izgovorom e-ja kot polglasnika in zapisom polglasnika s črko e). Naučili so se izgovarjati in pisati enozložnice (npr. dež, pes) in dvozložnice z enim polglasnikom (npr. deska) ali dvema polglasnikoma (npr. čeber); oboje poznajo poleg tega še dve naglasni mesti: na prvem ali drugem zlogu. Slovenski pravopis iz leta 2001 (SP 2001) ima v slovarskem delu na prvem mestu naglas na drugem zlogu (npr. meglà), na drugem mestu pa naglas na prvem zlogu (npr. mègla) in obratno: na prvem (npr. dèska) oz. na drugem zlogu (npr. deskà). Na te besede v tem učbeniku spominja beseda tema. V 5. razredu so se seznanili z vsemi samoglasniki, zapis polglasnika pa so nadgradili z zgledi z zložnim oz. zlogotvor-nim r (npr. prt), to je z zgledi, v katerih polglasnik le govorimo. Tu so dodani še zgledi, ki jih Slovenci izgovarjamo na dva načina, tj. z enim ali dvema polglas nikoma (nečimrn, nesmiseln), in opozorilo na napačen zapis.

Učenci so si uzavestili predvsem razliko med ozkima in širokima e in o ter zapiso-vanje polglasnika s črko e in brez posebne črke ob črki r, opozorjeni pa so bili tudi na napake pri zapisu samoglasnika u. Seznanili so se z zlogom (tudi kot nosilcem naglasa) in deljenjem besed.

V 6. razredu je že usvojeno sistematično prikazano (dve preglednici: ena za samoglas-nike in druga za soglasnike) in nadgrajeno s težjimi zgledi in navajanjem na razbiranje podatkov o glaso vih v slovarju in pravopisu. Čeprav učencem ni treba znati strokovnih izrazov za naglasna znamenja, se naj od 6. razreda dalje počasi učijo pravilno brati z njimi označene glasove in mesto naglasa. Če so se v nižjih razredih urili v izostritvi posluha za razlikovanje med ozkim in širokim e ter o in zmožnosti pravilne ponovitve teh glasov, naj bi zdaj z naglasnimi znamenji označene samoglasnike ter zložni oz. zlogo tvorni r znali tudi prav brati. To naj bi dosegli ob branju, poslušanju posnetkov (gl. spodaj) in ponavljanju.

Od učencev zahtevajte predvsem obvladovanje zapisa besed, za katere obstajajo po-magala, in pravilni izgovor besed z l in v ter predloga v. Kjer pomagal ni, naj pogledajo v pravopis ali slovar. Sčasoma si bodo take besede tudi zapomnili. Poleg tega vaja dela mojstra.Op.: Stične pike v besedah opozarjajo na branje po črki (črkovanje oz. glaskovanje).MOŠKI: Izgovorimo [zájt rk], zapišemo Z.A.J.T.R.K.DEČEK: Izgovorimo [zájt rk], zapišemo Z.A.J.T.R.K.

U

DZ

10–12

14–16

DVD 01


12

MOŠKI: Izgovorimo [fílm] ali [fíl m], zapišemo F.I.L.M.DEČEK: Izgovorimo [fílm] ali [fíl m], zapišemo F.I.L.M.

ŽENSKA: Izgovorimo [nečím rn] ali [nečím r n], zapišemo N.E.Č.I.M.R.N.DEKLICA: Izgovorimo [nečím rn] ali [nečím r n], zapišemo N.E.Č.I.M.R.N.

ŽENSKA: Izgovorimo [nesmís ln] ali [nesmís l n], zapišemo N.E.S.M.I.S.E.L.N.DEKLICA: Izgovorimo [nesmís ln] ali [nesmís l n], zapišemo N.E.S.M.I.S.E.L.N.

MOŠKI: Ta suhi škafec pušča. Nezveneči soglasniki so torej t, s, h, š, k, f, c, p in č.DEČEK: Ta suhi škafec pušča. Nezveneči soglasniki so torej t, s, h, š, k, f, c, p in č.

Delo z delovnim zvezkomUčenci lahko vaje rešujejo sami, saj so se s podobno temo zapisovanja glasov seznanili

že v 4. in 5. razredu (poglavje Nagajivke). Kjer je potrebno (oznaka DVD), jim zavrtite posnetke z DVD-ja. Poudarek je na razlikah med izgovorom in zapisom ter utrjevanju že usvojenega znanja ter v 11. nalogi tudi urjenju v glasnem branju naglašenih besed.

Učenci se naj urijo tudi v izgovoru napačno postavljenih naglasnih znamenj (naloga 6. c). Le tako boste lahko ugotovili, ali znajo znamenja tudi res pravilno prebrati in ugo-toviti pravilno naglasno mesto. Pomagate jim lahko tako, da naglašene zloge res preti-rano izgovarjajo, jih povlečejo (tako so se učili že v 5. razredu). Takšno znanje jim bo koristilo, ko bodo iskali nove ali neznane besede v slovarjih, predvsem take, katerih izgo vor jim bo neznan. V takšnem položaju se bodo v življenju pogosto znašli, velikokrat manj pa v takem, ko bi morali sami napisati naglas no znamenje. Poleg tega jim bo to znanje koristilo pri učenju tujih jezikov.

Debel deček in debela deklica sta postala prijatelja.Debel medved ne je želoda.Ne opeci se, ko boste pekli pečenko.Kmetje so v cerkvi izrekli prošnjo za dobro košnjo in nasploh letino.Peter je bil zmeraj precej zmeden človek.Rok si je zlomil desno peto in pet reber.Visoko na gori je zagorel ogromen ogenj z vročimi plameni.Dobrota je sirota.Tvoje oko je kakor okno v svet.Prostor poleg šotora je poln nove posode in tovora.Ogledali smo si morski in obmorski svet, Notranjsko in Primorsko ter visokogorje.Otroci so veselo gledali slona, leva, noja, osla, sovo, štorkljo, sokola, opico, medveda in veverico v kletkah.(Vir: Cvetka Šeruga Prek, Emica Antončič, Slovenska zborna izreka, Aristej, Maribor 2003.)

Debel deček in debela deklica sta postala prijatelja.Debel medved ne je želoda.Dobrota je sirota.Prostor poleg šotora je poln nove posode in tovora.Otroci so veselo gledali slona, leva, noja, osla, sovo, štorkljo, sokola, opico, medveda in veverico v kletkah.(Vir: Cvetka Šeruga Prek, Emica Antončič, Slovenska zborna izreka, Aristej, Maribor 2003.)

b) báger • kúčma • kúmara • čeláda • Maríja • medúza • kengurú • Dánica • očarljíva

DVD 02

2. DVD 17

3. DVD 18

4. DVD 19


13

a) prvošólček • vsèh • stári Egipčáni • svéto • zlôbno • znák • Feničáni • mórje • písmo • čŕka • preprôsto • ljudjé • obréžje • gotôvo

b) prvošólček • vsèh • stári Egipčáni • svéto • zlôbno • znák • Feničáni • mórje • písmo • čŕka • preprôsto • ljudjé • obréžje • gotôvo

č) žêlja • vôda • pések • pès • búkev • grmôvje • dédek • bábica • sêstra • góba • híša

b) máma áta vêdro lenúh garáža obračún océna

č) mamá atá vedró lénuh gáraža obráčun ócena

b) obed – obet • poseg – posek • slog – slok • lok – log • sad – sat • strd – strt

[régrat] • [kolôurat] • [sót] • [gólaš]

a) beležka • dudka • redko • drobtine • nizko • klubski • risba • glasben • glasbilo

c) omêlo • mesó • cékar • planôta • képa • debelóst • bôbek • písati IN pisáti píšem pôrok TUDI poròk – poróka • bistró – bístro • péška -e – péčka – pečkà IN pèčka [p`čka] •

mučênec – múčenec

Rešitve (delovni zvezek)Po smislu.

a) b (hrib) • t (izlet) • g (kirurg) • d (sladkosned) • ž (Aljaž) • p (hrup) • s (atlas) • š (Aleš)Povezani so Aljaž in Aleš (oba glas -[š]), hrib in hrup (oba glas -[p]), izlet in sladkosned (oba glas -[t]), nepovezana sta ostala kirurg in atlas.

b) enako

c) trg – trk • rob – rop • slab – slap

č) Po smislu.

d) Da, obe različici priimkov sta pravilni.Op.: Učence opozorite, naj v dvoumnih primerih nosilca imena ali priimka vedno vprašajo, kako naj ga zapišejo.

regrat • kolovrat • sod • golaž

5. DVD 20

DVD 21

DVD 22

6. DVD 23

DVD 135–126

7. DVD 25

8. DVD 26

10. DVD 27

11. DVD 28

2.–6.

7.

8.


14

b (ljubka deklica) • z (trije zvezki) • d (sladke pomaranče) • d (pet dedkov; TUDI pet dečkov) • z (goveja zrezka) • ž (težka naloga) • z (majhna Janezka) • z (nizka stavba) • b (šibke noge) • ž (veliko zaslužka) • d (gladka stena) • ž (trije krožki)

b) Pomagam si tako, da poiščem podobno obliko, npr. ljubek, zvezek, sladek.

c) Beseda možki je v imenovalniku množine; njen imenovalnik ednine (slovarska oblika) se glasi možek, torej je to pomanjševalnica od besede mož. Beseda moški je samostalnik v imenovalniku množine; imenovalnik ednine se glasi moški.

a) Gl. zapis posnetka št. 27.

b) Po smislu.

c) ž (Nežka) • b (nahrbtnik) • d (sladko) • z (ozko) • d (sladkor) • b (arabščina) • b (zebsti) • d (svadba) • d (svadben)

č) Po smislu.Op.: Podobne oblike so npr.: Neža, hrbet, sladek, ozek, sladek, Arabec, zebe, svatje, svatovati.

Po smislu.

Soglasniški sklopiSoglasniški sklop je zveza dveh ali več soglasnikov med dvema samoglasnikoma;

lahko je tudi na začetku besede pred prvim samoglasnikom in na koncu besede za zadnjim samoglasnikom.

Delo z učbenikomV 4. in 5. razredu so se učenci seznanili z najosnovnejšimi besedami, pri katerih se

pojavlja raz lika med izgovorom in zapisom, zdaj se z njimi seznanijo bolj poglobljeno. Čeprav sámo razlikovanje zvenečih in nezvenečih soglasnikov v učnem načrtu (UN) ni pred videno, bo njihova omemba in pomagalo za razlikovanje nekaterim učencem v po-moč (gl. Ločevanje zvenečih od nezvenečih glasov na str. 13 v učbeniku). Poleg tega je pomagalo koristno tudi pri pravilnem zapisovanju predlogov z/s in k/h.

V 6. razredu se učenci še vedno seznanjajo s soglasniškimi sklopi v isti besedi, ne pa med besedami. Še vedno utrjujejo tudi zapis črkovnega sklopa dveh zvočnikov, in sicer lj in nj sredi besede in v izglasju, ki se pred soglasnikom izgovarjata tako, kot se pišeta, pred soglasnikom ali na koncu besede pred premorom pa kot mehčani l [l'] ali dolgi l [ l].

ŽENSKA: Slišimo glas l in zapišemo črko l: šolski, šol. Pomagamo si z osnovno obliko šola.DEKLICA: Slišimo glas l in zapišemo črko l: šolski, šol. Pomagamo si z osnovno obliko šola.

ŽENSKA: Slišimo glas n in zapišemo črko n: bencinski, bencin. Pomagamo si z oblikami bencina, bencinu, z bencinom in podobno.DEKLICA: Slišimo glas n in zapišemo črko n: bencinski, bencin. Pomagamo si z oblikami bencina, bencinu, z bencinom in podobno.

MOŠKI: Slišimo glas, podoben l, in zapišemo črki lj: nedeljski, prijatelj. Pomagamo si z oblikami nedelja, nedelje; prijatelji, prijatelja in podobno.

9.

10.

11.

U

DZ

13–14

17

DVD 03


15

DEČEK: Slišimo glas, podoben l, in zapišemo črki lj: nedeljski, prijatelj. Pomagamo si z oblikami nedelja, nedelje; prijatelji, prijatelja in podobno.

MOŠKI: Slišimo glas, podoben n, in zapišemo črki nj: sanjski, kostanj. Pomagamo si z oblikami sanje, sanjam; kostanji, kostanja in podobno.DEČEK: Slišimo glas, podoben n, in zapišemo črki nj: sanjski, kostanj. Pomagamo si z oblikami sanje, sanjam; kostanji, kostanja in podobno.

Delo z delovnim zvezkomUčenci se urijo v zapisovanju soglasniških sklopov (zapis zvenečih in nezvenečih

soglas nikov v položaju pred zvenečimi in nezvenečimi soglasniki) in si osvežijo znanje iz 5. razreda ter ga nad gradijo s težjimi zgledi tipa bratski in sosedski, v katerem soglas-niška sklopa zaradi položaja pred nezvenečim nezvočnikom ne samo enako izgovarjamo, ampak ju izgovarjamo na dva načina: kot [ts] ali [c]. Ravno tako morajo znati svoj zapis utemeljiti.

Spomnite jih na pomagala, še posebej pri tipu ljudski, sosedski ipd. (npr. ljudje, sosedje, soseda).

Radko ima rad sladko sadje.

Jožko rad težko dela.

Na steni visijo lepe risbe.

Ljubše mi bi bilo, da ne bi bilo slabše.

[brátski] – [brácki] • [ljútski] – [ljúcki] • [sosétski] – [sosécki] • [pilótski] – [pilócki] • [nomátski] – [nomácki]

a) vozlati • dolenjski • prijatelj • strelski • poljski • Bohinj • bencin • življenjski • gleženj • kašelj • kostanj • konjski

Rešitve (delovni zvezek)Gl. zapis posnetkov št. 29–33.

a) Gl. zapis posnetka št. 34.

b) Če poiščemo podobno obliko, npr. kralji, konji, vemo, da se tudi kralj piše z lj, konj pa z nj. ALI Zato ker pravimo in zapišemo kralja, kralji, kraljevi, ne pa krala, krali, kralevi, in konja, konji, konjev, ne pa kona, koni, konev. Op.: V odgovoru zadošča po en zgled.

c) nj, lj

1. DVD 29

DVD 30

DVD 31

DVD 32

2. DVD 33

3. DVD 34

1. in 2.

3.


16

En glas u in tri črke u, v in lPoenostavitve za šolsko rabo so nujne, zato je tu ves izgovor črk u, v in l v določenih

polo žajih omenjen kot izgovor z glasom, ki je podoben u-ju in zapisan kot »dvoglas-niški« u. V našem pravorečju je izgovor takega u glede na položaje zapisan tudi z w (npr. pred zvenečimi soglasniki) in (pred nezvenečimi soglasniki), v nekaterih zgledih na začetku (npr. vzeti, vsak), lahko pa se izgovarja kar kot u. V SP 2001 (čl. 10 in 1069) je za u pred soglasnikom predpisan dvoglasniški izgovor predvsem takrat, kadar je tak u predpona (u-) ali v besednih zvezah (npr. bo ušla). Dobro je vedeti, da je v SP 2001 v izglasju »dvoglasniški« u zapisan v oglatem oklepaju kot v z ločajem, na primer Dáchau -a [dahav-], saj je s tem nakazan izgovor v stranskih sklonih, kjer zaradi položaja pred samoglasnikom izgovarjamo [v], npr. [dáhava]. Možnost zapisovanja enega glasu s kar tremi črkami je pravorečno-pravopisno vprašanje, na katero moramo učence opozarjati že od 4. razreda naprej, predvsem pa jih navaditi tudi na iskanje info r-macij o zapisu v slovarju, ali še bolje pravopisu.

Delo z učbenikomUčenci so se z zapisovanjem glasu u s črkama v in l seznanili že v 4. in 5. razredu. Že

takrat so izvedeli, da si pri nekaterih besedah (npr. živ, bral) lahko pomagajo z iskanjem sorodnih oblik (npr. za ženski spol živa, brala, ki ga je predstavljal dekličin obrazek), pri drugih (npr. čoln, jabolko, poln) pa je najbolje, da se jih sčasoma naučijo pisati ali pogledajo v slovarček. V učbeniku in delovnem zvezku so imeli seznam vseh besed, ki so se jih učili pisati.

V preglednici na str. 14 je posebej opozorjeno, da se bodo učenci s pisanjem predpon-skega u-, zapisanega z u- ali v-, in branjem predponskih v- in u- seznanili v višjih razre-dih. Prestavitev v višje razrede je kljub učnemu načrtu nujna zato, ker je za razumevanje ne prav zanes ljivih pomagal nujno poznati vsaj glagolski vid. Za zdaj naj si učenci take besede zapomnijo ali naj se o zapisu pozanimajo v SP 2001, SSKJ ali kar pri vas. Pomembno je, da se pravorečno-pravopisne težave, verjetno najzahtevnejše v našem knjižnem jeziku, začnejo zavedati.

Delo z delovnim zvezkomZapisujejo glas u, tudi v besedah, za katere ni pomagal (domov, poln, molk, čoln). A

z njimi, ravno tako kot z zapisom, predvsem pa izgovorom predloga v, so se že seznanili v 4. in 5. raz redu; s ponavljanjem naj bi se nekatere besede naučili na pamet, na druge pa osvežili spomin. Nekatere učence boste morali opozarjati tudi na pravilni izgovor besed poln, čoln ali živ, domov, da ne bodo izgovorjene kot [pôv n], [čôv n] ali [žíf], [dómof], ravno tako na v- v vzglasju (npr. [usì] in ne [fsì]) in seveda na izgovor predloga v. Pravilnega izgovora predloga v poskušajte naučiti vse učence, ne glede na narečno skupino. Nekaterim se upira izgovor v kot u predvsem pred tistimi besedami, ki se zače-njajo na samoglasnik. A samo tako je prav v zborni izreki, če upoštevamo pravopis in slovnico.

Besede polleten, polletje, pollitrski (gl. 4. nalogo) so sicer redke, a je kljub temu dobro, da se jih učenci naučijo pravilno pisati in izgovarjati.

Učenci naj se torej seznanijo z izgovorom, kot ga predpisujeta SP 2001 in slovnica. Pomembno je, da glas slišijo. V narečjih, kjer v teh položajih izgovarjajo v namesto u, boste učence na tej stopnji verjetno težko pripravili do zborne izreke. Kjer je tak izgo-vor v pogovornem jeziku običa jen, pa jih le opozorite, naj takšne besede pravilno berejo (in seveda izgovarjajo). Učenci naj ne bi brali po črki, ampak črko »pretvorili« v pra-vilni glas.

U

DZ

14–15

17–18


17

a) [béu] • [žíu] • [péu] • [domôu] • [stáu] • [pôun] • [môuk] • [čôun]Op.: Deležnik [stáu] z dolgim a-jem sodi h glagolu státi, tj. 'biti v pokončnem položaju', izgovorjen s kratkim a-jem [stàu], pa h glagolu státi 'imeti določeno kupno ceno'.

a) [uhòt] • [usì] • [udôva] • [usák] • [unúk] • [učéraj] • [usôta]

b) [uhòt] • [usì] • [udôva] • [usák] • [unúk] • [učéraj] • [usôta]

[ulada] • [uladár] • [uládimir] • [ulák] • [uráta] • [urême] • [uróče] • [uročína] • [urábec] • [urédnost] • [európa] • [európski] • [ourátnica] • [pouračílo] • [lôuro máuvrič] • [neurológ-] • [souraštvo] • [preuróče]Op.: Takšna zborna izreka je mnogim tuja, a je kot taka predpisana. Zato je dobro, da ji učenci prisluhnejo in se je zavejo.

a) [ušóli] • [uletálu] • [uréki] • [uljubljáni] • [ukránju] • [umáriboru] • [uolímju] • [uíndiji] • [uegíptu] • [uáfriki] • [uumágu]

Rešitve (delovni zvezek)a) bel • živ • pel • domov • stal • poln • molk • čoln

b) v, l ALI l, v • podobno • slovarju

a) v (vhod) • v (vsi) • v (vdova) • v (vsak) • v (vnuk) • v (včeraj) • v (vsota)

b) Po smislu.

Po smislu.

Izgovarjamo ga podobno kot glas [u].

a) in b) Po smislu.

c) u • besedo

Pokaži, kaj znašDelo z delovnim zvezkom

Najprej so na vrsti posnetki. Nato morajo učenci v 4. vaji prepoznati razliko med enakopis nicama iz slovarskega zapisa, se ju naučiti izgovoriti in dokazati poznavanje razlikovanja pomena z rabo v povedih.

bólnica -e ž (o) zavod za zdravljenje bolnikov • bolníca -e [un] ž, člov. (i) bolna ženska

1. DVD 35

2. DVD 36

DVD 37

3. DVD 38

5. DVD 39

1.

2.

3.

4.

5.

DZ 18–21


18

V 5. in 6. nalogi (obe sta označeni kot težji) se urijo v prepoznavanju napačno zapi-sanih besed (pravopisnih napak). Že v 4. razredu so se seznanili z osnovnimi popravnimi (korekturnimi) znamenji. Napačno črko naj prečrtajo in na levi rob ali desno stran pono-vijo popravno znamenje, ob njem pa napišejo pravilno črko ali znamenje za »izpusti«.

Beseda september sistemsko sicer ne sodi v obravnavano temo, a so poimenovanja mesecev besede, ki jih morajo učenci znati prav pisati. S pisanjem pridevnikov (npr. septembrski) se bodo seznanili v 7. razredu. Posebej bodite pozorni na besedi zimzkega in smrkav v 6. vaji: v prvi morajo učenci prepoznati pridevnik na -ski (z vrstnimi pri-devniki so se seznanili v 5. razredu), v drugi pa dejstvo, da je sama po sebi sicer prav napisana (npr. smrkav otrok), vendar sobesedilo zahteva drugo besedo, in sicer smrkal (de-ležnik glagola smrkati). Zadnji dve sta torej enakoglasnici (obe se izgo varjata [smŕkau]), ne pa enakopisnici. V 5. vaji so predvsem besede, ki jih veliko pišočih ne piše prav, kaže, da kar iz želje, da ne bi ob l-ju pozabili napisati še j-ja, saj je besed z lj, na katerih zapis so pogosto opozarjani, precej. Pri tem mdr. pozabljajo, da je beseda vozlati povezana z bese do vozel in ne *vozelj, približno s približen in ne *pribljižen, v primeru *vzdraveti namesto ozdra veti pa jih muči predponski vz-, na katerega so tudi pogosto opozarjani. Podobno je tudi z zapisom besede izlet z -d v izglasju.

a) [usagdán] • [spôuz k] • [atlétski] • [invalícki] • [potrépščine] • [ljúpko] • [urána] • [satelícki] IN [satelítski]Op.: Zgleda invalidski in satelitski lahko beremo na dva načina, in sicer: [invalícki] – [invalítski] in [satelícki] – [satelítski].

b) [poslápšati] • [švécki] – [švétski] • [teškó] • [hrpteníca]Op.: Zgled švedski lahko beremo na dva načina, in sicer: [švétski] in [švécki].

Rešitvea) vsakdan • spolzek • atletski • invalidski • potrebščine • ljubko • vrana • satelitski

b) b (poslabšati) • d (švedski) • ž (težko) • b (hrbtenica)

č) zreski • soset • noš • nigdar • čovn • teška • kroški • slatka

Po smislu.

Popravljene: september • razvozlati • ozdravel • približno • vozlati

Popravljene: Izpolnil • poleg • zimskega – zbolel – obležal – Smrkal • nezaupljivo • izlet

a) in b) Zagotovo ne smeta biti označeni s kljukico 4. in 6. trditev, dobro bi bilo, da tudi tretja ne. Drugo je odvisno od učenčevih utemeljitev.

Po smislu.

1. DVD 40

DVD 41

1.

2.–4.

5.

6.

7.

8.


19

BESEDEBesedna družina

Besedna družina so besede z istim korenom. Koren je del besede, ki določa njen temeljni pomen in druži pomensko sorodne besede.

Velik del učnega procesa, ne samo pri slovenščini, ampak tudi pri drugih predmetih, je name njen usvajanju novih besed in seznanjanju z njihovim natančnim (ne približnim) pomenom, to pomeni razvijanju poimenovalne zmožnosti. Čim več besed učenci usvojijo, lažje berejo in razumejo napisano, tudi težja besedila, se dobro izražajo in spretneje pišejo.

Cilji in dejavnostiRazvijajo • poimenovalno zmožnost:– k danim besedam dodajajo besede iz iste besedne družine in svoje rešitve

utemeljijo z določanjem korena teh besed;– ob danem korenu navajajo besede iz iste besedne družine;– k danim besedam dodajajo protipomenke, sopomenke, nadpomenke,

podpomenke.Razvijajo • metajezikovno zmožnost:– razumejo in uporabljajo strokovna izraza besedna družina in koren.

Delo z učbenikomV 4. razredu so učenci iskali nadpomenke in podpomenke ter protipomenke in sopo-

menke. V 5. razredu je učence uvodni dialog spomnil na del teme iz 4. razreda in jih pope ljal na pot boga tenja besedišča (imenovanega tudi besede ali leksika) in natančnega poimenovanja bitij, tj. razvijanja poimenovalne zmožnosti. Na majhnem številu zgledov v učbeniku so se seznanili z enopomenkami in večpomenkami, na večjem pa v delovnem zvezku. Tema naj bi jih spodbudila k zanimanju za pomene neznanih besed in iskanju ustrezne besede k približnim razlagam (defi nicijam). V delovnem zvezku so z vajami utrjevali tudi temo iz 4. razreda.

V 6. razredu, potem ko jih uvodno besedilo spomni na obravnavo večpomenke kralj v 5. raz redu, nadgradijo poznavanje in razvrščanje besed v besedno družino. Osnovna zgleda sta dva: eden s korenom, ki se ne spreminja (-kuh-), in drugi s premenjenim kore-nom (-gas-, -gaš-). V zgledih ločaja pred korenom ni, saj so istokorenske besede v pove-dih brez predpone. Učenci še ne poznajo vezaja, kaj šele ločaja (gl. čl. 1211 v SP 2001), ki se uporablja v jezikoslovju. Ker je v učbe niku in delovnem zvezku zaradi strokovnih razlogov zapisan, ga bodo nekateri učenci gotovo opazili. Razložite jim, da korene lahko zapisujejo tudi brez njega, da pa sicer pomeni, da je lahko kak glas/črka ali več glasov/črk pred to kratko črtico ali za njo.

Pomembno je, da se učenci, potem ko odgovorijo na vprašanja in rešijo naloge, zavedo, da morajo biti pri razvrščanju besed v besedne družine pozorni na pomen in da jih sama podoba zapisanih besed ne sme zavesti (gl. tudi 3. nalogo v delovnem zvezku). Na pri-mer: beseda oko nima z okostjem nič skupnega, saj je okostje kljub navidezni podobnosti z besedo oko (obe besedi se začenjata na oko-) povezano z besedo kost.

U

DZ

16–17

7–8


20

Delo z delovnim zvezkomUčenci vadijo predvsem iskanje skupnega korena nizu naštetih besed (nadgradnja

nalog v učbeniku), najprej preprostim, potem zahtevnejšim (s premenjenim korenom). Podobne vaje so tudi na drugih mestih v delovnem zvezku, ravno tako za nadpomenke, protipomenke, sopomenke in podpomenke.

Rešitve (delovni zvezek)a) Korena: barv • sel (ALI -barv- • -sel-)

b) Koreni: dih • diš • plah • plaš (ALI -dih- • diš- • -plah • -plaš-)

c) – Korena gas- in gaš- bi sodila v vajo b).– Razlika je v tem, da se končni glas v korenih v vaji b) lahko zamenja z drugim.

Skupen jim je koren. ALI Skupen jim je koren, in sicer korak/korač-, rok-/-roč-, breg-/-brež-.

a) roka – rokavice • milo – namiliti • pot – kažipot

b) rok • mil • pot (ALI rok- • -mil- • -pot)

a) uspešnica – uspeh – uspešnež • delo – deležen – delfi n ALI delfi n • babica – babičin – prababičin • debela – deblo – podeliti ALI podeliti • cvetlica – cvetličarna – nerazcvetenOp.: V besedah delfi n in podeliti, ki ne sodita v niz besed z istim korenom (sta torej vsiljivki), sicer lahko podčrtajo koren, a ne sme biti med skupnimi koreni iz niza.

b) uspeš – uspeh • del • babic – babič • deb • cvet (ALI uspeš- – uspeh • del- • babic- – -babič- • deb- • -cvet-)

SAMOSTALNIKSamostalnik ali substantiv je besedna vrsta, s katero poimenujemo bitja, pred-

mete in pojme. Ima spol, število in sklon; vsi samostalniki so v določni obliki in tretji osebi, glede na spol pa se razvrščajo v različne sklanjatve. Mednje sodijo tudi glagolniki (sedenje, gretje) in posamostaljene oblike drugih besednih vrst, npr. pridevnika (mali 'majhen otrok'), zaimka (moja 'žena'), predloga (njeni v-ji) ipd.

Besedne vrste so skupine besed z večinoma enakimi značilnostmi. Jože Toporišič v svoji Slo venski slovnici pri razdelitvi besed v besedne vrste del zaimkov (t. i. samostalniške zaimke) šteje k samostalniški besedi, kamor sodijo tudi samostalniki in posamostaljena pridevniška beseda, del pa k pridevniški besedi (t. i. pridevniški zaimek), kjer sta tudi pri-devnik in števnik. Od tod znana delitev na samostalniške besede, pridevniške besede itd. Za šolsko rabo zadostuje tradicionalna deli tev na samostalnike, pridevnike, zaimke itd.

Cilji in dejavnostiRazvijajo • skladenjsko zmožnost:– po sprejemanju besedil predstavijo pomen dane povedi/zveze povedi;– iz niza besed (v imenovalni/slovarski obliki) tvorijo povedi in pri tem pazijo

na njihova pomenska in oblikovna razmerja;

1.

2.

3.

4.

U

DZ

18–24

27–36


21

– nepopolne povedi dopolnijo s pomensko in oblikovno pravilnimi besedami;– iz trdilnih povedi delajo nikalne in pri tem pazijo na oblikovne spremembe

besed v povedi;– v povedih odpravljajo »kritična mesta« v svojem praktičnem obvladanju slov nice

(npr. v poznavanju spola in števila samostalnikov, v sklanjanju samostalnikov;– prepoznavajo skladenjske napake v svojih in tujih besedilih ter jih odpravljajo.Razvijajo • pravopisno zmožnost:– uporabljajo pravopisne priročnike (v knjižni in elektronski obliki);– prepoznavajo pravopisne napake v svojih in tujih besedilih, jih odpravljajo

in utemeljijo svoje popravke.Razvijajo • metajezikovno zmožnost, in sicer usvajajo pomenske, slogovne, oblikovne ipd. lastnosti besede:– v besedilu/povedih prepoznajo samostalnike ter jim določijo spol in število;– uzavestijo preprosto defi nicijo samostalnika;– v besedilu/povedih opazujejo sklonske oblike istega samostalnika;– oblikujejo preprosto defi nicijo sklona;– prepoznavajo spremembe v končnicah in razloge zanje;– uzavestijo šest vprašalnic za sklone in šest slovenskih sklonov ter spoznajo

njihova slovenska imena;– razumejo in uporabljajo strokovne izraze končnica, osnova, sklanjanje,

sklon, imenovalnik, rodilnik, dajalnik, tožilnik, mestnik, orodnik.

Spol in številoSpol je predvsem oznaka za razlikovanje nasprotnih si fi zioloških lastnosti živih

bitij, po kateri se ta delijo na moška in ženska. V učbeniku je ta oznaka poimenovana natančneje, to je kot nara vni spol. Spol poenostavljeno pravimo tudi slovnični kate-goriji, imeno vani genus (slovnični spol). V učbeniku je natančneje poimenovana kot spol samostalnika, ker bi bilo strokovno korektno poimenovanje slovnični spol za učence pretežko. Slovnični spol (poznajo ga tudi pridevniki, zaimki, števniki itd.) se v glavnem kaže v vplivu samostalniških besed na obliko predvsem pridevniških besed. Temelji na nasprotju med moškim – ženskim – srednjim ter živim – neživim. V sloven-ščini imamo tri slovnične spole: moškega ali maskulinum (na primer mož), ženskega ali femininum (na primer žena) in srednjega ali neutrum (na primer dete). Naravni spol, in sicer moški in ženski, se s slovničnim ujema le pri poimenovanju odraslih oseb (npr. oče, mama, Janez, Ana); pri bitjih kljub naravnemu spolnemu razlikovanju to ni vedno mo-goče, na primer pri nedoraslih osebah ali živa lih – te so srednjega spola (na primer dete, jagnje) – ali pri živalih, kjer so spolne razlike premalo očitne – te poznajo le en spol (na primer želva, merjasec) – ravno tako ne, kadar ima beseda, s katero poimenujemo odra-slo osebo, slabšalni prizvok, saj je sred njega spola (na primer ženšče). Ob spolu govorimo še o t. i. podspolu, tj. tisti lastnosti samostalnikov, pridevnikov in zaimkov, ki izraža ali živost (bitje proti nebitju, nečloveško poimenovano kot človeško) ali človeškost ( zaimki tipa kdo – kaj). V obeh primerih je tožilniška oblika (vidim koga = vidim človeka, psa) enaka rodilniški (ne vidim česa = ne vidim človeka, psa).

Število v matematiki je beseda za označevanje kvantitete ali entitete, ki se obnaša kot kvantiteta. Pri pouku jezika lahko za šolsko rabo uporabimo izraza naravno število, to je število bitij, predmetov ipd., ki jih preštejemo kot pri matematiki, in slovnično število, to je slovnična kategorija, imenovana tudi numerus, s katero izražamo količino česa: en primerek česa nasproti dvema oz. trem ali več. Slovnično število pogosto temelji na res ničnem številu določenih enot, včasih pa po videzu edninska beseda obsega več

U

DZ

18–21

27–29


22

enot (drevje = 'več dreves'), množinska pa eno samo (orgle = 'eno glasbilo'). V slovenščini poznamo tri števila: ednino ali singular (mož, žena, polje), množino ali plural (možje, žene, polja) in kot eden izmed redkih jezikov tudi dvojino ali dual (moža, ženi, polji). Imajo jih samostalniki, pridevniki, zaimki, števniki in nekatere glagolske oblike (osebne glagolske oblike, nekateri deležniki in deležja ter glagolnik).

Uzaveščanje razlik med naravnim spolom in številom na eni strani ter slovničnim spolom in številom na drugi, je pomembno zato, da se izognemo določanju števila samo-stalnikov, kot so grmov je, drevje, sadje, kot množine, saj je naša predstava o drevju predvsem večje število dreves v naravi. Poleg tega naj učenci spoznajo, da so določena lastna imena tudi samostalniki.

Delo z učbenikomUčenci so se v 5. razredu seznanili z delitvijo besed (samostalnikov) na bitja, pred-

mete in pojme ter lastnostmi samostalnika (spolom in številom), tudi razlikovanjem naravnega spola in števila ter slovničnega spola in števila. Namesto izraza slovnična kategorija je v učbenikih za 5. in 6. razred uporabljen izraz lastnost, v primeru samo-stalnika torej last nosti samostalnika, s čimer sta bila mišljena najprej spol in število.

Učenci na kratko ponovijo spol in število samostalnika ter si osvežijo spomin na poma-gala za določanje obeh kategorij. Pri določanju spola in števila so uporabljali pomagala ali sklepali po podob nosti (npr. če je žena ženskega spola, potem bo ženskega tudi maska, saj si v obeh primerih pomagamo z besedico tista, na skladenjski ravni pa z lepa žena je vstala ali majhna maska je bila poškodovana). Hkrati so si spol in število ogledali v zgledih iz slovarja. Podrobneje so se seznanili s po eni strani tipičnimi zgledi (npr. mož, žena, tele), po drugi s tistimi, ki jim utegnejo povzročati težave (npr. dekle, drevje, vilice). Izvedeli so tudi, da naravno število ne velja npr. v primerih, ko navajamo tisto, kar je v paru (npr. rokavice, nogavice, roke, noge, ušesa, oči), saj sicer logično (resnično) dvojino nadomešča slovnična množina. Seveda lahko te samostalnike uporabljamo tako v ednini kot dvojini; rabo slovničnega števila narekuje besedilo. Npr.: Poškodoval si je noge (spo-ročamo le dejstvo) in Poškodoval si je obe nogi (poudarimo sámo dejstvo).

V 6. razredu si pomagajo z osnovno preglednico o spolu in številu v učbeniku na str. 18. Dodane so še štiri preglednice za netipične zglede. V primeru moškega spola so to vsi samo stalniki, ki se ne končujejo na soglasnik. Razdeljeni so v dve skupini, in sicer tiste na netipično končnico -a, -o in -e in tiste na samoglasniški končaj (končaj je vsak končni del besede, imenovan tudi izglasje). Za prve velja, da se jim končnica pri pre gi-banju premenjuje, npr. Miha Mihe Mihi ..., za druge, da je samoglasnik del osnove, ta osnova pa se pri pre gibanju podaljša z -j- ali -t-, npr. abonma abonmaja abonmaju ..., Anže Anžeta Anžetu … V naslednji preglednici so predstavljeni netipični samostalniki ženskega spola, to je taki, ki se ne končujejo na značilni -a (končnico), ampak na soglas-nik, prepoznamo pa jih po značilnih končajih -ev in -st ali pa se končujejo na soglasnike (v preglednici so navedeni nekateri pogostejši), naštete v okroglem oklepaju. V pregled-nici na str. 20 so navedeni posebni samostalniki ženskega spola (večinoma lastna imena), ki se končujejo na samoglasnike -e, -i, -o in celo -u (en zgled, tj. Minu). Samostalniki sred njega spola, ta tako rekoč »zamrznjena« skupina, katere besedišče se le še izjemoma krepi, so razdeljeni v dve skupini, in to po enakem načelu kot samostalniki moškega spola, pač glede na to, ali je končni samoglasnik (-e ali -o) končnica, ki se pri pregibanju spreminja, ali končaj (samoglasnik je del osnove, ki jo pri pregibanju podaljšujemo s -t-). Takšna predstavitev je nujna, če hočemo, da bodo pozneje, še posebej v srednji šoli in gimnaziji, razumeli pravo pisna pravila za pregibanje tujih lastnih imen, predvsem pa tvorbo svojilnih pridev nikov iz njih.

Učenci ponovijo še samostalnike z enim številom (samoedninske in samomnožinske) vseh treh spolov. Opozorjeni so tudi na pogoste napake.Op.: V preglednici na str. 19 je v prvem natisu učbenika med samostalniki moškega spola pomotoma naveden samostalnik srednjega spola jezero. Učence opozorite na napako in jim recite, naj ga prečrtajo.


23

Delo z delovnim zvezkomUčenci se seznanjajo z oblikami samostalnikov, po njih jih razvrščajo in določajo spol.

Pri tem naj jim učbenik rabi kot priročnik, s pomočjo katerega samostojno rešujejo vaje. Nadgradijo znanje o rabi množine in dvojine. Pogosto je namreč mogoče videti jedilnike, kjer je napisano ledvica v omaki ipd., ali sicer vešče pisce, ki uporabljajo dvojinske oblike tudi takrat, ko naravno uporab ljamo množinske (za vse, kar je v paru), razen v pri merih, ko hočemo poudariti dvojnost, a takrat pred samostalnikom navadno uporabimo zaimek oba ali števnik dva (gl. pomagalo). Razvrščajo tudi samoedninske in samomnožinske samostalnike v stolpce preglednice po spolu.

Rešitve (delovni zvezek)a) Po smislu.

b) Tu naj bi ugotovili, da je več takih na soglasnik. O številu bi se lahko prepričali tudi s pomočjo SSKJ in SP 2001 (z zahtevnim iskanjem).

a)–c) Po smislu.

č) Vse tri trditve so pravilne.

ledvice • krvavice • jagode • žganci • bučke • lisičke • jajca • množini

a) roke – roki • lici • nogi – noge • ušesa – ušesi • očesi – očesi ALI oči – očesi Op.: Drago Jančar je tu namenoma uporabil dvojino, učenci pa lahko v dveh primerih dvojinsko obliko uganejo iz glagolske oblike. • nogavici Op.: Če ne bi bila uporabljena dvojina, ne bi vedeli, da je na vsaki nogi imel drugačno nogavico, ampak bi mislili, da je nogavice menjal in torej enkrat nosil take, drugič drugačne. – nogavice • uhani – uhana Op.: Ivan Cankar je sicer znan po slogovno zaznamovanem besednem redu. Vendar zaporedje naslonk v naslonskem nizu ne sodi mednje. Prav bi bilo »ki sem ji jih podaril«.

b) množini • dvojini

Samostalniki z enim številomSpol/Število edninski množinskimoški zrak

dušikmožgani

ženski hrastovinajelenjadzvestoba

ošpice, binkošti, klešče,Jesenice, škarje, Alpe, hlače, jasli, sanke, vilice

srednji sovraštvotrpljenje

jetra, usta, pljuča, drva, vrata

SklonSklon ali kazus je slovnična kategorija, s katero v stavku izražamo različne odnose

tistega, kar beseda pomeni glede na vsebino stavka. V slovenščini jih imamo šest: ime-novalnik ali nominativ (lipa), rodilnik ali genitiv (lipe), dajalnik ali dativ (lipi), tožilnik

1.

2.

3.

4.

5.

U

DZ

22–23

30–34


24

ali akuzativ (lipo), mestnik ali lokativ (pri lipi ali o lipi), orodnik ali instrumental (z lipo); zadnja dva sta vedno rabljena z ustreznim predlogom, drugi pa se, razen imenovalnika, lahko vežejo s predlogi (predlog je obravnavan v 7. razredu). Od imenovalnika dalje jim pravimo tudi stranski ali odvisni skloni. Za vsakega posebej imamo vprašalnice, in sicer za bitja (živo) in drugo (neživo). Ker je vprašalnica za bitja enaka v rodilniku in tožil-niku, za neživo pa v imenovalniku in tožilniku, jih je za določanje sklona najbolje upo-rabljati v paru, npr. za rodilnik torej Koga ali česa? in za tožilnik Koga ali kaj?.

Rodilnik je pomemben tudi zaradi rabe v stavkih. Glagoli se vežejo z določenimi skloni. Tisti, ki se vežejo s tožilnikom (npr. brati koga ali kaj, imeti koga ali kaj), v zani-kani obliki zahtevajo ob sebi rodilnik (npr. ne brati koga ali česa, ne imeti koga ali česa). Takšnemu rodilniku pravimo zanikani rodilnik. Z njim se bodo učenci podrobneje seznanili v 7. razredu; po potrebi lahko nanj opozorite že zdaj.

Delo z učbenikomTo je nova tema. V 5. razredu so se učenci seznanili le z izrazom slovarska (osnovna,

imenovalna) oblika; mišljen je bil imenovalnik, a še ni bil tako poimenovan. Šele v 6. raz-redu izvejo, kako se različne oblike samostalnika (tudi slovarska oblika) v povedih imenu jejo. Posebej so opozorjeni na vprašalnici za dajalnik (Komu ali čemu?) in mestnik (Pri kom ali čem? ali O kom ali čem?) ter orodnik (S kom ali čim?); napake so namreč pri pisanju in govorjenju zelo pogoste.Op.: Pred odgovori na vprašanja je zapisan stični vezaj (npr. -Na vrtu je otrok.). Tak je običaj v jezikoslovnih besedilih. Zgledi so v Slovenski slovnici Jožeta Toporišiča.

Delo z delovnim zvezkomUčenci se seznanijo z vprašalnicami za sklone (za osebe/bitja in neosebe), njihovim

številom in oblikami za tipične samostalnike vseh treh spolov. V 3. vaji določajo sklon le samostalnikom v ednini. Prepoznavajo sklon in število samostalnikov v povedih. Na učijo se razbirati zahtevane podatke (spol, število in rodilnik) iz SSKJ in SP 2001.

Vajo lahko razširite tako, da učenci poiščejo še mestnik zemljepisnih imen in iz njih tvorijo povedi. Peto vajo nadgradijo z zgledi v 6. vaji: prepoznavajo podatke v zahtevnej-ših zgledih, predvsem enakopisnicah (v imenovalniku tudi enakozvočnicah). V slovarju in pravopisu namreč najdemo tudi dve enaki iztočnici. Vajo lahko razširite z dodatno nalogo, npr. rabo zgledov v povedih, lahko se ob zgledih pogovarjate (komentirate dvojne oblike, npr. nevtralne proti slogovno zaznamovanim, podrobneje pa se bodo s tem sezna-nili v 7. razredu).

Rešitve (delovni zvezek)a) m. sp., ed. • Dežnika ni v predsobi. ALI V predsobi ni dežnika. • Popravim jo dežniku.

ALI Špico popravim dežniku. • Gledam dežnik. • Razmišljam o dežniku. • Vedrim pod dežnikom.ž. sp., ed. • Mame ni v kuhinji. • Mami dam darilo. • Vidim mamo. ALI V kuhinji vidim mamo. • Sedim pri mami. • Klepetam z mamo.sr. sp., ed. • V daljavi je polje. • Ne vidim polja. ALI V daljavi ne vidim polja. • Približujem se polju. • Vidim polja. ALI V daljavi vidim polje. • Pri polju se začenja meja. ALI Meja se začenja pri polju. • Kmet se ponaša s poljem.

b) sklon • sklon

c) Ima jih 6. ALI Vsak samostalnik ima šest sklonov. • Ne. Op.: Po želji lahko učenci odgovor dopolnijo, npr. Rodilnik ali imenovalnik je lahko enak tožilniku, mestnik dajalniku. • Ne.

1.


25

a) Skloni in vprašalnice zanjeŠt. Ime Okrajšava Vprašalnica1. skl. imenovalnik im. Kdo ali kaj?2. skl. rodilnik rod. Koga ali česa?3. skl. dajalnik daj. Komu ali čemu?4. skl. tožilnik tož. Koga ali kaj?5. skl. mestnik mest. Pri kom ali čem?6. skl. orodnik or. S kom ali čim?

Op.: Za označevanje sklonov obstajajo poleg okrajšav tudi simboli (I, R, D, T, M in O). Z njimi se bodo učenci seznanili pri sklanjatvah v 7. razredu.

b) Dajalnik, mestnik in orodnik.

im. – mest. – rod. – rod. • mest. – tož. – tož. – or. – or. – or. – im. – mest. – rod. – daj. – tož.

daj. dv. • tož. mn. – tož. dv. • mest. mn.– rod. mn. – rod. mn. • im. mn. – im. mn. – rod. mn. – im. mn. – mest. mn. – rod. mn. • daj. mn. – tož. mn. – tož. mn.Op.: Okrajšane besedne zveze brez vejice, kot so napisane tukaj, beremo npr. kot dajalnik dvojine, tožilnik množine, pisane z vejico, kar bi bilo v tem primeru manj običajno, pa kot dajalnik, dvojina; tožilnik, množina.

moški – ednina – čajnika • srednji – ednina – Sredozemlja • moški – množina – možganov • ženski – množina – Brežic • ženski – ednina – kobilice • moški – ednina – kajaka • moški – ednina – bakra • ženski – množina – sanj • srednji – množina – očal • ženski – množina – ŽičOp.: Če bodo učenci napisali onaglašeni rodilnik, je to seveda pravilno. V zgledu čela je naglasno znamenje izpuščeno zaradi poenostavitve. Okrajšave v SSKJ in SP 2001 tipa m mn. beremo kot moški spol množine.

Saše, Saša – Saše – moški, ženske • moškega – potu, pota • moškega, ženskega – sledu, sledi – ženskemOp.: Če bodo učenci napisali onaglašeni rodilnik, je to seveda pravilno.


Učenci naj se predvsem izkažejo pri razbiranju podatkov iz slovarja in pravopisa ter prepozna vanju jezikovnih pojavov. Razvijajo naj smisel za opazovanje ter povezovanje stvarnih dejstev z živo rabo. Učence posebej opozorite na besedilo 2. vaje, še posebej na zglede o rabi predloga. Zadnja, tj. 5. naloga, je neobvezna; rabi predvsem za popestritev jezikovnega pouka, urjenje v ra zu mevanju besedila in navajanje na skupinsko delo.

2.

3.

4.

5.

6.

DZ 34–36


26

Rešitvea) moški – ženski – srednji – moški – ženski – moški – ženski – ženski – srednji

b) Po smislu.

a) v Javorju – v Javorjah • v Gabrju – v Gabrjah • v Šmarju, v Šmarjah – v Šmarjah

b) srednjega, ženskega

a) debeluh • lenuh ALI lenoba • nasilnež ALI nasilnik • mladenič ALI mladostnik • lepotec • poštenjakOp.: Istokorenski izrazi za debelega človeka so npr. še debelec, debelin, debelinko, debeljak, debelko, debeluhar, debeluhec; za lenega človeka so npr. lenart, lenec, lenivec, lenobnež, lenuhar, lenušček; za poštenega človeka poštenjakar in poštenjakovič. Drugih, ki nimajo istega korena, je še veliko več. – Možno je seveda napisati tudi oblike za ženski spol, npr. debeluhinja, debeluha, lepotica.

b) oseba, ki je mlada • oseba, ki laže • oseba, ki je izbirčna • oseba, ki je stara • oseba, ki je lena • oseba, ki je lakomnaOp.: Možno je seveda napisati tudi drugače, npr. pri mladeniču kdor je mlad ali mlad človek.

Samostalnik Spol, število in sklonkompost m. sp., ed., im.gnojilo sr. sp., ed., im.(na) vrtu m. sp., ed., mest.kompostnik m. sp., ed., tož.kompost m. sp., ed., im.gnojilo sr. sp., ed., im.(z) razkrojevanjem sr. sp., ed., or.odpadkov m. sp., mn., rod.ostanki m. sp., mn., im.zelenjave ž. sp., ed., rod.sadja sr. sp., ed., rod.listje sr. sp., ed., im.plevel m. sp., ed., im.pepel m. sp., ed., im.razkrojevanje sr. sp., ed., im.odpadkov m. sp., mn., rod.razkrojevalci m. sp., mn., im.bakterije ž. sp., mn., im.glive ž. sp., mn., im.(v) kompostniku m. sp., ed., mest.živali ž. sp., mn., im.deževniki m. sp., mn., im.gliste ž. sp., mn., im.polži m. sp., mn., im.mokrice ž. sp., mn., im.kačice ž. sp., mn., im.strigalice ž. sp., mn., im.odpadki m. sp., mn., im.kompost m. sp., ed., im.Op.: Pravilna sta oba zapisa: s predlogom ali brez. Bolje je seveda, da se učenci naučijo v mestniku in orodniku vedno napisati še predlog, saj teh dveh sklonov brez predloga ne uporabljamo. Pri drugih sklonih to ni potrebno, saj gre pogosto za morfem.

Po smislu.

1.

2.

3.

4.

5.


27

PRIDEVNIKPridevnik ali adjektiv je besedna vrsta, s katero izražamo posebne lastnosti, tj.

kakovost, mero, barvo, snovnost, podobnost s čim ipd., svojilnost oz. pripadnost komu ali čemu in vrstnost oz. vrsto koga ali česa. Ima določene oblikoslovne, besedotvorne in skladenjske lastnosti: lahko ga, tako kot samostalnik, pregibamo, in sicer v spolu, sklonu in številu – pozna tri spole (lep lepa lepo) in tri števila (za moški spol npr. lep lepa lepi) ter šest sklonov (lepa lepe lepi lepo pri lepi z lepo); vse jih narekujejo samostalniške oblike. Lahko mu določamo obliko, in sicer nedoločno (npr. lep, nov) ali določno (npr. lepi, novi), lastnostne pridevnike pa tudi stopnjujemo. Glede na to, kaj s pridevniki po-imenujemo, jih delimo v lastnostne, svojilne in vrstne pridevnike. Za vrste obstajajo tipi čne vprašalnice: kakšen, čigav in kateri v ustreznih oblikah.

V 6. razredu je celotna tema iz 5. razreda (vrste pridevnikov, spol in število ter stop-njevanje pridevnika) na kratko in sistematično (s preglednicami) ponovljena. Dodana je nova tema, tj. sklon. Ponovitev in ponoven vpogled v zahtevnejše teme iz 5. razreda sta zaradi zahtevnosti nujna. Učenci naj bi v 6. razredu spoznali predvsem to, kako tesno so spol, število in sklon pridevnika povezani s samostalnikom, kaj lahko raz berejo iz slo-varja (svojilne pridevnike in oblike za spol) in kako določajo spol, število, sklon (in stop-njo) pridevnikov v besedilu.

Cilji in dejavnostiRazvijajo • skladenjsko zmožnost:– v povedih odpravljajo »kritična mesta« v svojem praktičnem obvladanju

slovnice (npr. v sklanjanju in stopnjevanju pridevnikov);– prepoznavajo skladenjske napake v svojih in tujih besedilih ter jih odpravljajo.Razvijajo • pravopisno zmožnost:– pisanje svojilnih pridevnikov iz lastnih imen bitij;– pisanje pridevnikov na -ski/-ški;– uporabljajo pravopisne priročnike (v knjižni in elektronski obliki);– prepoznavajo pravopisne napake v svojih in tujih besedilih, jih odpravljajo

in utemeljijo svoje popravke.Razvijajo • metajezikovno zmožnost, in sicer sistematično usvajajo pomenske, slogovne, oblikovne ipd. lastnosti besede:– uzavestijo preprosto defi nicijo pridevnika;– v besedilu/povedih iščejo pridevnike, jim določajo vrsto, spol in število

ter stopnjo;– prepoznavajo njihovo oblikovno odvisnost od samostalnika (skupni sklon);– stopnjujejo lastnostne pridevnike (z obrazili) ter določajo vlogo pridevniških

stopenjskih oblik;– razumejo in uporabljajo strokovne izraze pridevnik, lastnostni, vrstni,

svojilni pridevnik, stopnjevanje, osnovnik, primernik in presežnik.

Vrste pridevnikovLastnostni pridevniki so pridevniki, s katerimi označujemo kakovost (imenovani

tudi kako vostni pridevniki), mero (imenovani tudi merni), barvo, snovnost, podob-nost s čim ipd. Po njih se v glavnem sprašujemo s kakšen -šna -o, pa tudi s kolik -a -o oz. kolikšen -šna -o, kakšne barve, iz česa. Poznajo določno in nedoločno obliko in se nače-loma stopnjujejo.

U

DZ

25–30

48–61

U

DZ

25–26

48–54


28

Svojilni pridevniki so tisti, s katerimi označujemo svojilnost (last), pripadnost komu ali čemu. Svojilnosti sta dveh vrst: individualna, nanašajoča se na posameznika, in sku-pinska oz. splošna, nanašajoča se na več oseb hkrati. V prvem primeru imajo pridevniki priponska obrazila -ov ali -ev ter -in in samo nedoločno obliko, v drugem pa priponska obrazila -ski ali -ški, redkeje -ji in -en -[ n]. Po njih se sprašujemo s čigav -a -o. Svojilnih pridevnikov ne stopnjujemo, razen rabljenih v prenesenem pomenu.

SP 2001 obravnava svojilne pridevnike v podpoglavju Svojilni pridevniki iz besed, pisanih z ve liko (čl. 115) in v poglavju Besedotvorje (čl. 956–974). Veliko imen najdemo tudi v slovarskem delu SP 2001.

Svojilne pridevnike tvorimo iz osnove rodilnika množine (oblika brez končnice). To je podstava tvorjenke, ki ji pri tvorbi svojilnih pridevnikov iz imen moškega spola dodamo priponsko obrazilo -ov ali -ev, pri tvorbi svojilnih pridevnikov iz imen ženskega spola pa -in. Pri tvorbi svojilnih pridevnikov iz imen moškega spola se o v priponskem obrazilu -ov v določenem položaju, in sicer za govorjenimi č ž š (dž) c in j, premenjuje z e. Ta gla-sovni pojav imenujemo preglas.

sosed – sosed-ovR MN > sosed- papež – papež-evR MN > papež-

sosed- + -ov papež- + -ev

sosedov pes papežev govorMario [márijo] – Mari-evR MN > Mari- + -j- + -ev > Marij- + -ev > Marijev

Po SP 2001 se tako ravnajo tudi imena na -o, katerih podstava se končuje na č, ž ali š. Sašo – Sašev, Božo – Božev

Svojilni pridevniki iz imen na -c imajo dvojno premeno, in sicer se -c spremeni v -č, potem pa še o v e.

stric stric-evR MN > stric- + -ov > strič- + -ev >stričev

Še bolj zapletena so imena, katerih podstava se končuje na -sc- ali -zc-, saj preme-njeni c vpliva na predhodni s oz. z, tako da dobimo skupino šč oz. žč.

Koroš-ec [koróš- c] Korošca > Korošc-evR MN> Korošč- + -ev > Koroščev [koróščev-]merjasec – merjaščevhribolaz-ec [hriboláz- c] hribolazcaR > hribolazc-evR MN> hribolažč- + -ev > hribolažčev [hriboláščev-]/Izgovorjeni sklop [šč] je zapisan tako kot v krožček ali zvežček./

Svojilne pridevnike iz imen moškega spola na -a tvorimo s priponskim obrazilom -ov. V teh primerih SP 2001 prepoveduje oblike z -in.

Jaka – Jak-ovR MN > Jak- + -ov > Jakov (Jakin)Strniša – Strnišev (Strnišin) — Jaša – Jašev (Jašin)

Svojilne pridevnike iz imen ženskega spola na -a tvorimo s priponskim obrazi-lom -in.

premena cmama – mamR MN > mam- prijateljica – prijateljicR MN > prijateljic-

mam- + -in > prijateljič- + -in

mamin god prijateljičin brat /Glas c iz podstave se premenjuje s č./


29

Enako tvorimo svojilne pridevnike iz imen ženskega spola, ki so imenom na -a kakor koli podobna.

Fani > Fanin — Heidi > Heidin — Inge > Ingin

Samostalniki s po dvema oblikama (na -a in kak drug samoglasnik) imajo enak svo-jilni pridevnik na -in.

mama > mamin = mami > maminMica IN Mici > Micin — Mima IN Mimi > Mimin

Svojilni pridevniki iz ženskih imen na -ia, -ea ipd. so enaki kot iz imen na -ija, -eja ipd. To pomeni, da jim podstavo podaljšamo z -j-.

Pija – PijR MN > Pij- + -in > Pijin Pia – PijR MN > Pij- + -in > PijinTeja – Tej R MN > Tej- + -in > Tejin Tea – TejR MN > Tej- + -in > TejinOp.: V SP 2001 v čl. 963 piše: »Če se osnova v imenovalniku končuje na samoglasnik, se za i, y podaljša z j, za e, a, o, u pa ne obvezno, npr. Livia – Livijin, Kitti – Kittijin, Jenny – Jennyjin; Tea – Tejin, boa – bojin, Minu – Minujin; če ima tak samostalnik vzporednico s končnico -a, delamo pridevnike na -in, kakor da je tak -i končnica, npr. mami – mamin (kakor mama – mamin), Mici – Micin.« To pomeni, da je pravilna tudi svojilna oblika pridevnika Tein (za Teo).

Tudi svojilne pridevnike iz pogosteje rabljenih ženskih imen na soglasnik tvorimo s priponskim obrazilom -in. Otroci v vrtcu in verjetno tudi še pozneje si pri rabi takih imen pogosto pomagajo tako, da jih spremenijo v obliko na -a, ki je za slovenščino nara-vna (npr. Karmenka, Ineska).

Karmen > Karmenin — Ines > Inesin — Nives > Nivesin — Iris > Irisin

Nekatera imena ne glede na obliko nosijo moški in ženske. Med njimi v pregibanju ni razlike; ta nastane pri tvorbi svojilnih pridevnikov (in seveda v besednih zvezah, npr. naš Saša ali naša Saša, glagolskih oblikah povedka, npr. Saša je bil na počitnicah, Saša je bila na počitnicah, ipd.).

Moški ŽenskaSaš-aM > Saš-evM Saš-aŽ > Saš-inŽJožaM > Jožev JožaŽ > JožinDagmarM > Dagmarjev DagmarŽ > DagmarinRoniM > Ronijev RoniŽ > Ronijin

Vrstni pridevniki so pridevniki, s katerimi izražamo vrstnost. Tvorimo jih iz pri-devnikov vseh spolov, in to z značilnimi priponskimi obrazili -ski ali -ški, -nji, -ji, -ši; ti imajo samo določno obliko. K njim štejemo tudi tiste, ki so po obliki enaki svojilnim, tj. s priponskimi obrazili -ov ali -ev in -in (npr. ananasov, trpotčev, gobov, limonov ali limonin), kadar z njimi ne izražamo svojilnosti (ti so le v nedoločni obliki), in lastnostne v samostalniških zvezah – vrstni postanejo po konverziji ali sprevrženju (čokoladen > čokoladni, gozden > gozdni). Po vrstnih pridevnikih se sprašujemo s kateri -a -o.

Pridevnike, ki so po obliki enaki svojilnim, tj. tvorjeni s priponskimi obrazili -ov ali -ev in -in, uvrščamo, kadar ne izražajo svojil nosti in so izpeljani predvsem iz samostal-nikov za neživo, med vrstne pridevnike (npr. gobov, limonin). Enako velja za last nostne v stalnih besednih zvezah, ki postanejo vrstni pridevniki po konverziji ali sprevrženju; prepoznamo jih po določni obliki (npr. materni jezik, divji petelin). To pomeni, da last-nostni pridevnik moškega spola v imenovalniku in enako glasečem se tožilniku prepo-znamo po končnem -i (npr. lepi v stalni besedni zvezi lepi čeveljc); to velja tudi za pridev-nike na -en, od katerih jih je kar nekaj, ki obstajajo le v slovarski obliki (npr. šiva len), v stalnih besednih zvezah pa se končujejo na -ni -a -o (npr. šivalni stroj, šivalna na-prava). Sama taka oblika se v slovnici imenuje določna oblika; samo po sebi je umevna pri pridevnikih na -ski, -ški (npr. slovenski – tudi ti pridevniki so vrstni), medtem ko je svojilni in vrstni pridevniki na -ov, -ev in -in ne poznajo. Raba določne in nedoločne oblike


30

je vezana na pomen in skladnjo, zato je učni načrt za osnovno šolo ne zajema. Eno so torej slovnične oblike same, drugo je njihov pomen.

Poudariti je treba še nekaj: nekatere vrstne pridevnike lahko tvorimo iz samo stalnika (npr. kava > kava- + -in > kavin v besedni zvezi kavina torta) ali lastnostnega pridev-nika po konverziji ali sprevrženju (kaven > kavn- + -i > kavni v besedni zvezi kavna torta).

Delo z učbenikomV 4. razredu so se učenci v temi Besede iz imen bitij že seznanili s svojilnimi oblikami

pridevnikov: tvorili so jih le sistematično po podobnosti in si urili posluh za knjižne oblike (npr. Matičev, Jankov, Mojčin). Oblik niso poimenovali. Ker imajo učenci zelo različna, tudi pravopisno težka imena, jih že v 4. razredu ni bilo mogoče spregledati. Zato so se seznanili s skoraj vsemi tipi imen (ni bilo le po tuje zapisanih, npr. Lassie [lési] – Lassiejev), učenci pa so se jih učili tvoriti in razvrščati zgolj po podobnosti (analo-giji). Glavni namen je bil, izostriti posluh za knjižne oblike, nikakor pa ne učenje pravil. V 5. razredu je bila tvorba že jasneje in bolj sistematično nakazana. Učenci so se sezna-nili z vrstami pridevnikov in vprašalnicami zanje. Zdaj imajo v pregled nici navedene še končaje, po katerih tudi lahko prepoznajo pridevnike v slovarski obliki (v im. ed. m. sp.), vendar morajo biti posebej pozorni pri svojilnih in vrstnih pridevnikih na -ov, -ev, -in, kjer jih zgolj iz oblike ne moremo prepoznati.

Najtemeljiteje so bili predstavljeni vrstni pridevniki, saj je v rabi z njimi kar nekaj težav. Po eni strani pišoči pogosto ne vedo, ali naj tvorijo vrstni pridevnik s priponskim obrazilom -ov oz. -ev ali -in oz. -ni (npr. limonov sok ali limonin sok, jagodov ali jagodni sladoled). Ker sta včasih možni obe obliki, se je o tem najbolje prepričati v SSKJ ali SP 2001. Po drugi strani so težki vrstni pridevniki, nastali po konverziji ali sprevrženju iz lastnostnih (npr. čokoladni sladoled in ne čokoladen sladoled). Še najlaže si zapom-nimo, da nastopajo v stalnih besednih zvezah, pogosto v različnih strokah, kjer dopol-njujejo pomen samostalnikov za naprave ali predmete, jedi, rastline, živali in jezik. Tudi vprašalnica kateri je kar koristna; še bolj bi bila, če je ne bi v pogovornem jeziku vse prepogosto nadomeščala vprašalnica kakšen. Zato so se učenci navajali na to, da se vprašajo z vprašalnico kateri ali katere vrste je + samostalnik in z dodatnimi zgledi. Na primer: Katere vrste sladoled prodajajo? -Čokoladni sladoled. – Kakšen sladoled proda-jajo? -Stopljen sladoled.

Delo z delovnim zvezkomUčenci ponovijo določanje vrste pridevnikov, pri svojilnih tvorbo iz samostalnikov

moškega in ženskega spola (predvsem iz lastnih imen). To je hkrati tudi eno najtežjih pravopisnih poglavij, ki se mu v življenju pravzaprav ne moremo izogniti, od tod tudi večji poudarek in večje število vaj. Več pozornosti si zaslužijo tudi vrstni pridevniki ter razlikovanje vrstnih in svojilnih pridevni kov (predvsem tistih, ki se končujejo na -ov in -ev ter -in). Lastnostni pridevniki so lažji, zato je v delovnem zvezku tudi manj vaj. Učenci ponovijo stopnjevanje iz 5. razreda, predvsem z zgledi iz vsakdanje rabe. V pogo-vornem jeziku pogosto uporabljamo opisno stopnjevanje tudi v primerih, ko bi bilo bolje pridevnik stopnjevati s priponskimi obrazili -ji, -ši in -ejši, zato je koristno, da si izurijo posluh za knjižne oblike (v takih primerih torej stopnjevane z obrazili!). Ne tako redko je mogoče naleteti tudi na »podvojeno« stopnjevanje, to pomeni, da ob primerniški obliki stoji še prislov bolj (npr. bolj novejši namesto pravilnega primernika novejši). V delov-nem zvezku so vaje tudi iz tega.


31

Rešitve (delovni zvezek)Vrste pridevnikovVprašalnica Vrsta ZgledKakšen? lastnostni pomanjšan, igriv, lep, duhovit, težek, igriv,

dolgovezen, tipičen, sončenČigav? svojilni Zemljin, možev, Ježev, sosedov, sošolkinKateri? vrstni kranjski, goveji, turški, borovničev, domači,

etnološki, kmečki, koroški, slovenski, šolski, ananasov, iglasti, morski, učni, češnjev, brinov

a) bratov • Janezov • Jankov • Juretov

b) Frankov • Danilov • Branetov • Zorkov • Stankov • Benov • Jožkov • Smerketov

a) možev • Francijev • Drolčev • Jakčev

b) Božičeva • Župančičeve • Ambroževo • Jarčevo • Papežev • Robijevi • Jurijev • Krjavljeva • Andrejeve • Kljukčeve

c) Maksov • Piršev • Brglezov • Borisov • Kosov • Blažev

a) Mihov • pismonošev • Strnišev • Matijev • Vasjev • Stupičev

b) Kendov • Kozinova • Vončinove • Aljoševa • Lukove • Saksidovo • Žigova • Janšev

c) samostalnika

Tomaževo • Predovičeve, Erjavčeve • Minattijeve • Boljkovo • Murkova • Jezusov • Gregorčičev • Vrazov • Jenkova • Šegove Op.: Oznaka za moški spol je nujna, saj bi se svojilni pridevnik k priimku, ki ga nosi ženska, pogojno glasil Šegina, torej Šegina ulica. Šega je lahko ženski priimek, prvotno moškega spola. SP 2001 v čl. 965 sicer pravi, da »priimki ženskih oseb navadno ne tvorijo svojilnih pridevnikov z obrazilom -in« in svetuje, da je namesto Kobilčine slike bolje uporabljati slike Ivane Kobilca. • Mitjevo

a) tetin • Zalin • Mirjamin • Lilijin

b) Fanin • Karmenin • Mimin Op.: Imeni Fani in Mimi imata enako svojilno obliko kot zgled Mici – Micin, saj imata obe imeni vzporednici z imeni na -a, torej Fana in Mima, tako kot Mica. • Nivesin

c) Marjetičina • dekličine • Maričino • Dragičini • Marjančin • učiteljičini

Jeričine • Polončin • Nežin • Marijaničin • AničinoOp.: Učence opozorite na dvojne zapise imen: prav je tako Marjanca kot Marjanica (med moškimi imeni npr. Damjan ali Damijan, Marjan ali Marijan), le da je oblika z -i- redkejša.

a) slivov • aprilski • teniški • čebelji • borovničev • marelični

b) svojilni • vrstni • svojilni • vrstni • svojilni • vrstni • svojilni • vrstni

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.


32

c) kravji – kravji – vrstni • kravin – kravino – svojilni • čebelin – čebelino – svojilni • čebelji – čebelji – vrstni

češnjev – vrstni • Jožetovo – svojilni • Mijin – svojilni • srnin ALI srnji Op.: Oblika srnji se redko uporablja. – vrstni • rabarbarina ALI rabarbarova Op.: V SP 2001 je pri rabarbarov prva različica označena kot boljša. – vrstni • nageljnove – vrstni • fi gov – vrstni • očetova – svojilni • ribezov Op.: Učence, ki od doma poznajo izraz ribezelj, opozorite na vrstni pridevnik ribezljev, čeprav je beseda ribezelj v SP 2001 označena kot redka. – vrstni • bezgove – vrstni • smrekov – vrstni • goveje – vrstni • kozji – vrstni • kravje – vrstni • ribja – vrstni

makova potica • hrenova omaka • jetrna pašteta • divjačinski golaž • pehtranova potica • porova juha

a) Po smislu.

b) To so lastnostni pridevniki. Po njih se sprašujemo s kateri. ALI Po njih se sprašujemo z vprašalnico kateri.

StopnjevanjeStopnjevanje je lastnost pridevnikov, s katero izražamo različno mero ali stopnjo

lastnosti oz. neenakost med dvema samostalnikoma, ki ju primerjamo. Navadno stop-njujemo lastnostne pridevnike (izjema so snovni: jeklen), vrstnih in svojilnih pa v glav-nem ne.

Stopnjujemo lahko na različne načine. Poglavitni sta dve vrsti stopnjevanja: tri sto-penjsko, za katero so značilne tri oblike (osnovnik, primernik in presežnik), in dvo-stopenjsko, ki ima le dve obliki (osnovnik in pridvignjeno stopnjo ali elativ, ki jo delamo s predpono oz. predponskim obrazilom pre- ali različnimi prislovi). Pridevnike lahko stopnjujemo tako, da jim spreminjamo oblike: primernik tvorimo s priponskimi obrazili -ši, -ji ali -ejši, presežnik pa tako, da primerniku dodamo predpono naj-. Lahko pa jih stopnjujemo opisno s prislovoma bolj in manj (za primernik) ter najbolj in najmanj (za presežnik).

Pridevnik ima lahko samo eno stopnjo, ali primernik ali presežnik, in jo rabimo brez pri merjave. V tem primeru izraža srednjo stopnjo in ima tudi malo drugačen pomen; tega lahko razberemo le iz sobesedila (npr. srednja stopnja: boljša obleka /boljša = 'kako-vostna'/ — mlajša sestra /mlajša = 'razmeroma mlada'/).Op.: Lastnostne pridevnike za barve stopnjujemo opisno. V SP 2001 je le en zgled za stopnjevanje s priponskim obrazilom, in sicer bel – belejši. Iz Nove besede je razvidno, da ga je trikrat uporabil Ivan Cankar, drugi pa, kot kaže, ne.

Delo z učbenikomUčenci so se v 5. razredu seznanili s tristopenjskim stopnjevanjem navzgor in navz-

dol. Tokrat je sistematično prikazano v preglednici in ga je treba le ponoviti.

Delo z delovnim zvezkomUčenci s stopnjevanimi oblikami izpolnijo preglednico, stopnjevanim oblikam po-

iščejo osnovnik in sami iz osnovnika tvorijo stopnjevane oblike (dopolnjevanje povedi). Na koncu pogovornim oblikam primernika (nanj so bili opozorjeni tudi v 5. razredu) poiščejo knjižno.

9.

10.

11.

U

DZ

27

54–56


33

Rešitve (delovni zvezek)Osnovnik Primernik Presežnikzvesttrdljublahekoster

zvestejšitršiljubšilažjiostrejši

najzvestejšinajtršinajljubšinajlažjinajostrejši

rdečbelgorečvročboleč

bolj rdečbolj belbolj gorečbolj vročbolj boleč

najbolj rdečnajbolj belnajbolj gorečnajbolj vročnajbolj boleč

a) vesel, izrazit • Orionov, svetel, znamenit • temen, svetel • redek • zgoden, suh

b) gostejše • glasnejši • vročem, bolj vroča • Zrelejši • bolj siti • najkoristnejša ALI najbolj koristna Op.: Mnoge pridevnike na -n in -t, ki so po izvoru trpni deležniki, vse pogosteje stopnjujemo opisno. Zaradi podobnosti potem tako stopnjujemo tudi druge pridevnike na -en.

c) hitrejšo • najdrobnejša ALI najbolj drobna Op.: Čeprav mnoge pridevnike na -n in -t, ki so po izvoru trpni deležniki, vse pogosteje stopnjujemo opisno, za pridevnik droben, ki ni trpni deležnik, to ne velja: le redko ga stopnjujemo s prislovom. • najljubši • grši • težji • temnejši • starejši

čistejši • novejših • boljši • grša, bolj grozna ALI groznejša Op.: Mnoge pridevnike na -n in -t, ki so po izvoru trpni deležniki, vse pogosteje stopnjujemo opisno. Zaradi podobnosti potem tako stop nju-jemo tudi druge pridevnike na -en, pridevnik grozen celo pogosteje opisno kot s priponskim obrazilom.

SklonDelo z učbenikom

Nova tema sklon je sama po sebi precej nezahtevna, saj je določanje sklona vezano na samostalnik. V primeru, ko opozarjamo na sklone pridevnika, je izhodišče samostal-nik, po katerem se pred njim stoječi pridevnik ravna. Učence opozorite na dajalnik in mestnik pred samostal nikom moškega in srednjega spola (razlikovanje oblik!). Tako kot pri samostalniku se tudi pri pridevniku seznanijo z določanjem in iskanjem podatkov v SSKJ in SP 2001.

Delo z delovnim zvezkomUčenci sami dopisujejo ustrezne sklonske oblike pridevnika (v primeru moškega

spola ločeno za nebitje in bitje) in najdenim pridevnikom po zgledu določajo poleg spola in števila še sklon.

Rešitvi (delovni zvezek)dolgega – dolgemu – dolgem • sitnemu – sitnega – sitnim • dolgih – dolga – dolgih – dolgima • dolgih – dolge – dolgih – dolgimi • majhne – majhno – majhno • majhnih – majhnima – majhnih – majhnima • majhnih – majhnim – majhne –

1.

2.

3.

U

DZ

27

56–58

1.


34

majhnimi • odprtemu – odprto – odprtim • odprtih – odprtima – odprti – odprtima • odprtim – odprta – odprtih – odprtimi

naravnem – sr. sp., ed., mest. • življenjskem – sr. sp., ed., mest. • neživo – ž. sp., ed., tož. • (na) prisojnih – sr. sp., mn., mest. • samotne – ž. sp., mn., tož. • (na) osojnih – sr. sp., mn., mest.


Učenci morajo iz samostalnikov, vzetih iz SSKJ in SP 2001, sami tvoriti svojilni pri-devnik, znati iz obeh priročnikov razbirati pomembne podatke, sami tvoriti primernik in presežnik, predvsem pa prepoznavati neustrezne stopnjevane oblike v besedilih, ki so jih sestavili drugi. Tudi v svojih besedilih morajo prepoznati nepravilne in jih popraviti. Ponovijo tudi zapis začetnice pri pridevnikih na -ski, -ški in se preizkusijo v določanju lastnosti pridevnika.

Rešitveatov – npr. atov avto • očijev – npr. očijeva soba

a) bolna • bolana • bolna Op.: Pozorni bodite tudi na izgovor oblike bolna z u. • nora, neumna

b) Po smislu.

Op.: Učenci bodo verjetno napisali obliko za moški spol ednine. Nič hudega ne bo, če bo zapisana tudi za katero drugo. Zato so v rešitvah navedene oblike za vse tri spole ednine.šibkejši -a -o ... • najboljši -a - o ... • gladkejši -a -o ... IN bolj gladek -ka -o … Op.: V SP 2001 tudi glajši -a -o. Pogosteje kot gladkejši se uporablja opisna oblika bolj gladek. • najhitrejši -a -o ... • jasnejši -a -o ... Op.: Naglas je jásnejši in jasnêjši. TUDI bolj jasen • navadnejši -a -o IN bolj navaden -dna -o … Op.: Mnoge pridevnike na -n in -t, ki so po izvoru trpni deležniki, vse pogosteje stopnjujemo opisno. Zaradi podobnosti potem tako stopnjujemo tudi druge pridevnike na -en: jasen sicer bolj redko, navaden pa kar pogosto.

a) globja.

b) Podčrtani: koristnejši, bolj zamotani, silnejši – čudovitejši Op.: V rabi se čudovit pogosto stopnjuje tudi opisno, torej bolj čudovit, vendar ga učenci ne smejo spremeniti, pač po načelu, da ne spreminjamo tistega, kar je pravilno. • najbolj simpatičnega Op.: Kdor bo pogledal v SP 2001, bo opisno obliko spremenil v najsimpatičnejšega. Vendar se, kot drugi pridevniki na -en, pogosto stopnjuje opisno. • Vljudnejši – najmanj vljuden • pametnejši, močnejši, bolj bogatOdgovor: Spremenil bi obliko bolj bogat v bogatejši. ALI Spremenil bi obliki najbolj simpatičnega v najsimpatičnejšega in bolj bogat v bogatejši.

lepše • cenejši • grši • novejši • večji in atraktivnejši

e (evropski) • E (Evropski) • f (francosko) • i (italijanski) • t (turški) • S (Slovenska)

2.

DZ 58–61

1.

2.

3.

4.

5.

6.


35

a) Pridevnik Vrsta Spol, število, sklonplaninski vrstni m. sp., mn., im.avtomobilske vrstni ž. sp., mn., im.posebno lastnostni ž. sp., ed., tož.splošni vrstni m. sp., mn., im.posamezni vrstni m. sp., mn., im.planinske vrstni ž. sp., mn., im.različne lastnostni ž. sp., mn., im.Op.: Pridevnik poudarjeni je namenoma izpuščen, saj je v vlogi povedkovega določila. Tega učenci na tej stopnji verjetno ne prepoznajo kot pridevnik, saj ni tesno povezan s samostalnikom. Če ga bo kdo od učencev prepoznal kot takega in ga pogrešal med podčrtanimi pridevniki, mu povejte, da je pridevnik, vendar navodilo zahteva le določanje podčrtanih pridevnikov.

b) Pridevnik Vrsta Spol, število, sklon Stopnja(na) Marsovem svojilni sr. sp., ed., mest. –železovih vrstni ž. sp., mn., rod. –značilne lastnostni ž. sp., ed., rod. osnovnikrdečkaste lastnostni ž. sp., ed., rod. osnovnik(po) rimskem vrstni m. sp., ed., mest. –manjši lastnostni m. sp., ed., im. primernikhladnejši lastnostni m. sp., ed., im. primernikvelikanski lastnostni m. sp., mn., im. osnovnikgloboke lastnostni ž. sp., mn., im. osnovnikizsušene lastnostni ž. sp., mn., im. osnovnikrečne lastnostni ž. sp., mn., im. osnovnikOp.: Pridevnika iz naslova skrivnostni in rdeči sta lastnostna pridevnika v določni obliki; ta je rabljena zaradi zunajbesedilnih okoliščin. Ker je določanje takih oblik za učence pretežko, se jim je bolje izogibati. — Lahko se zgodi, da bo kdo od učencev obliko svojilnega zaimka (po) njegovem zaradi pridevniške oblike in stavčne vloge prepoznal kot pridevnik. Poskušajte mu razložiti, da je to zaimek in da je podoben pridevniku (imenujemo ga tudi pridevniški zaimek).

ZAIMEKZaimek je pregibna besedna vrsta, ki nadomešča druge samostalniške ali pridev-

niške besede ali prislove. Rabi le za oznako, ne poimenovanje oseb, predmetov, pojmov, količine ipd., za izraža nje različnih odnosov med udeleženci pogovora in različne vedno-sti o tistem, o čemer je govor.

O pisanju osebnih (in svojilnih) zaimkov za ogovorjeno osebo z veliko oz. malo začet-nico se lahko poučite v SP 2001, čl. 112, 113, 156.


slovnice (npr. v spolu, številu in sklonu ter osebi osebnih zaimkov);– opazujejo zvezo dveh povedi s ponovljeno besedo, odkrivajo napako in jo

odpravijo tako, da ponovljeno besedo izpustijo oz. zamenjajo z osebnim zaimkom;

– prepoznavajo skladenjske napake v svojih in tujih besedilih ter jih odpravljajo.

7.

U

DZ

31–38

84–91


36

Razvijajo • pravopisno zmožnost:– pisanje izrazov spoštovanja;– uporabljajo pravopisne priročnike (v knjižni in elektronski obliki);– prepoznavajo pravopisne napake v svojih in tujih besedilih, jih odpravljajo

in utemeljijo svoje popravke.Razvijajo • metajezikovno zmožnost, in sicer sistematično usvajajo pomenske, slogovne, oblikovne ipd. lastnosti besede:– v besedilu/povedih opazujejo besede, ki nadomeščajo druge, da jih po

nepotrebnem ne ponavljamo;– spoznajo strokovni izraz za to skupino besed (tj. osebni zaimek);– v besedilu/povedih iščejo osebne zaimke;– določajo jim vlogo (tj. nanašalnico v sobesedilu/okoliščinah);– določajo jim oblikovne lastnosti (tj. osebo, število, spol);– razumejo in uporabljajo strokovne izraze osebni zaimek, oseba, prva, druga

in tretja oseba.

Delo z učbenikomUčenci naj ob uvodni risbi skušajo sami ugotoviti, kaj pomeni sam pojem zaimek.

Nato se seznanijo z razlago. Sledi predstavitev osebnega zaimka in njegovih lastnosti, na podlagi katerih ga nato tudi določajo. Tako kot pri drugih besednih vrstah se tudi pri zaimku seznanijo z razbira njem podatkov v pravopisu in slovarju. Z zaimkom (in seveda glagolskimi oblikami) sta povezana vikanje in tikanje ter zapisovanje njegove začetnice, zato je vse to na kratko predstavljeno tudi tu (na vikanje in tikanje pa je z malim rdečim naslovom na robu opozorjeno tudi pri glagolu). Z obojim so se že seznanili v 5. razredu pri pisanju čestitke in voščila, zdaj si védenje osvežijo v povezavi z zaimkom (pozneje še pri glagolu).

Delo z delovnim zvezkomUčenci se učijo prepoznavati in določati osebni zaimek, prepoznavati napačno rabo

ter razbirati podatke iz slovarskih člankov.

Osebni zaimekOsebni zaimek je zaimek, ki zaznamuje bodisi udeleženega v pogovoru (tistega, ki

govori – govoreči, in tistega, s katerim kdo govori – ogovorjeni, sogovornik) bodisi neude-leženega ( tistega, o katerem se govori). Poimenovanje osebni je tradicionalno (temelji na latinski slovnici, kateri oseba pomeni katerega koli nosilca dejanja) in ne zajema vsega, na kar se osebni zaimek tudi nanaša, npr. drugih bitij, stvari, pojmov, živali ipd. Vendar so tudi ti poimenovani z imeno valnikom osebnega zaimka òn ôna ôno. Z osebnimi zaimki lahko nadomeščamo samostalnike, s katerimi označujemo bitja, predmete in pojme, kadar jih v istem ali bližnjem stavku ne želimo ponovno imenovati.

Delo z učbenikomUčenci se prvič seznanjajo z zaimkom, in to osebnim zaimkom. Že v 5. razredu, nekaj

malega tudi v 4., so se seznanili z nanašalnico, to je besedo, ki jo v isti ali bližnji povedi nadomešča zaimek ali se nanjo nanašajo glagolske oblike (npr. deležnik). Nanjo so tu z malim rdečim podnaslovom na robu samo opozorjeni. Čeprav so pomembne predvsem praktične vaje, brez razlage in nazornega prikaza (sheme, rdečih poudarkov) ne gre.

U

DZ

31–32

84


37

Delo z delovnim zvezkomUčenci naj ob reševanju ene same naloge ugotovijo, kaj nadomešča osebni zaimek.

Manj znane besede iz povedi so razložene v slovarčku in leksikončku.

Rešitev (delovni zvezek)tič ALI Tič • ptico • mladina – mladina • hišo – streho • drevo • Turjačani • duri Op.: Lahko bi bilo tudi okna, a pogosteje se trka na vrata, zato tudi taka rešitev. Tudi za srednji spol je pravilna oblika nanje, ne nanja.

Lastnosti osebnega zaimkaLastnosti osebnega zaimka (slovnične kategorije) so spol (razen za 1. in 2. os. ed., saj

je razviden le iz glagolske oblike), število in sklon ter oseba.

Delo z učbenikomUčenci se seznanijo z osebo ter spolom, številom in sklonom, razvidnim iz pregibanih

oblik osebnih zaimkov. Posebej so opozorjeni na razbiranje spola zaimkov jaz in ti iz glagolskih ali pridev niških oblik (pridevnik v vlogi povedkovega določila). V preglednici so najprej predstavljeni zaimki za vse osebe, števila in spole, v naslednjih treh pa še pregibanje (z naglasnimi in naslonskimi oblikami vred). Ponekod so navedene dvojnice: na prvem mestu je tista, ki se pogosteje uporablja (npr. midve je pogostejša od medve) ali pa v resnici kaže na število (npr. ju za dvojino bolj kot jih, ki velja tudi za množino). Takšne slovnične preglednice, ki jih spremljajo opozorila na pogoste napake, so v uč-beniku predvsem zato, da si učenci z njimi lahko pomagajo pri reševanju vaj in nalog. Sicer pa so, tako kot pri drugih temah, napoteni na iskanje podatkov v slovarju in pravopisu.Op.: V SP 2001 sta pri iztočnicah za 1. in 2. os. dv. midva in vidva na prvem mestu navedeni obliki za ž. sp. dv. medve in vedve, za oznako tudi pa midve in vidve. Pri iztočnici za 3. os. dv. onadva je navedena le oblika za ž. sp. dv. onidve, pri zaimku on pa tudi onedve (ta je tudi v slovnici Jožeta Toporišiča). V vseh primerih so oblike za ženski spol dvojine z i (mi.., vi.. in oni..) v rabi pogostejše od tistih z e. V preglednici v učbeniku so na prvem mestu pogostejše oblike, še posebej zato, ker je za 3. os. dv. ž. sp. tako ali tako v priročnikih na prvem mestu onidve.

Delo z delovnim zvezkomUčenci v povedih iščejo osebne zaimke in jim določajo osebo, število in spol. Razbirajo

podatke o sklonih iz SSKJ, samostalnike v povedi, zaimke postavljajo v dajalnik in mest nik (obliki, ki ju v rabi pogosto zamenjujejo), vstavljajo različne oblike zaimkov ali dvojnične zamenjujejo (npr. namesto z menoj napišejo z mano), izbirajo med naglasnimi ter naslonskimi in naveznimi oblikami ter se urijo v njihovem zapisu (pravopisni podo bi). Seznanijo se predvsem z oblikami, ki nam v rabi povzročajo največ težav.

Rešitve (delovni zvezek)midva ALI Midva – 1. os., dv., m. sp. • vidve – 2. os., dv., ž. sp. • onidve ALI Onidve – 3. os., dv., ž. sp. • me – 1. os., mn., ž. sp. • vi – 2. os., mn., m. sp. • ona – 3. os., ed., ž. sp.

Podčrtano: (sem) sestavil, (si) pobarvala. – Dopolnjeno: moškega, ženskega. • Podčrtano: prešibka, (bi) nesla, velik, močan. • Dopolnjeno: ženskega, moškega.

1.

U

DZ

32–35

85–88

1.

2.


38

mene – (pri) meni • tebi – (s) teboj, (s) tabo • njega – (pri) njem

oni ALI Oni • midve ALI medve ALI Midve ALI Medve • onidve ALI onedve • onadva ALI Onadva

(od) vas – 2. os., mn., m. sp., rod. • me – 1. os., ed., m. sp., tož. Op.: Da se me nanaša na moški spol, razberemo iz glagolske oblike šel v naslednji povedi. – (z) njima – 3. os., dv., m. sp., or. Op.: Da se (z) njima nanaša na moški spol, razberemo iz glagolske oblike sta povabila v prejšnji povedi. • (z) njima – 3. os., dv., ž. sp., or. Op.: Da se (z) njima nanaša na ženski spol, razberemo iz nanašalnice prijateljici v isti povedi. • ju – 3. os., dv., ž. sp., tož.

Po smislu. Oblike: pri njem • pri njiju • njemu ALI mu • njim ALI jim

a) jim • ga • jima • ti • ju ALI jih

b) njega, njim • (ob) njega Op.: Ustrezneje bi bilo seveda obenj. • naju • nas

mano • tabo • vidve • midve ALI Midve

ponj • nanjo • zame • Skoznjo • nanj • vanj • nanj • vame


Učenci so že v 4. in 5. razredu prepoznavali ponavljajoče se besede in jih sprva le izpu ščali, pozneje pa zamenjevali tudi z zaimki.

RešitveBoris je mirno hodil po ulici. Približal se mu je neznan deček. Borisa je vprašal, ali ima telefon. Boris mu je odgovoril, da ga ima. Deček ga je hotel imeti. Boris mu ga ni želel dati, zato ga je deček udaril in zbežal.

– • – ponje • nanj ALI Nanj • nanj

a) pri njem – 5. skl., ed. • pod njim – 6. skl., ed. • o njem – 5. skl., ed. • v njem – 5. skl., ed. • pri naju – 5. skl., dv. • pri njem – 5. skl., ed. • pri vaju – 5. skl., dv. • pri njem – 5. skl., ed. • z njim – 6. skl., ed.Op.: Čeprav v navodilu ni posebej napisano, naj ob zaimku napišejo še predlog (v drugih primerih je to prosta izbira), zahtevo razkriva zgled. V tem primeru je navajanje na predložno zvezo koristno prav zaradi izostritve posluha za knjižne oblike v mestniku in tudi orodniku. Napačnih oblik v rabi je veliko.

b) (pri) nas • (pri) vas • (pri ALI Pri) nas • (pri ALI Pri) vas • (pri) nas

Po smislu.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

DZ 89–91

1.

2.

3.

4.


39

PRAVOPISPravopis je jezikoslovna veja, ki ugotavlja najboljši stalni način zapisovanja glasov

s črkami, naglasov z naglasnimi znamenji, besed z ustreznimi začetnicami, besed in besednih zvez skupaj, narazen ali z vezajem ter stavkov in povedi z različnimi ločili in začetnicami. Hkrati je to tudi knjiga s pravopisnimi pravili in ustreznim slovarjem. Prvo knjižno izdajo slovenskega pravopisa smo Slovenci dobili l. 1899. Zdaj je v veljavi Slovenski pravopis iz l. 2001 (SP 2001).

V SP 2001 so v poglavju Raba velikih in malih črk zapisana pravila o rabi velikih in malih črk. Lastna imena so razdeljena na imena bitij (osebna imena, veroslovna in baje slovna imena, alegorične poosebitve, imena prebivalcev in živalska imena) ter zem-ljepisna (naselbinska in nenaselbinska) in stvarna imena (imena oziroma uradni naslovi organizacij, stvaritev, nagrad, tehničnih izdelkov itd.). Imena bitij so obravna-vana v čl. 40–60; zemljepisna v čl. 61–76, stvarna pa v čl. 77–109.

Cilji in dejavnostiRazvijajo • pravopisno zmožnost:– pisanje začetka povedi;– pisanje lastnih imen bitij;– pisanje bližnjih/znanih/slovenskih eno-/večbesednih zemljepisnih lastnih imen;– pisanje znanih eno-/večbesednih stvarnih lastnih imen;– pisanje izrazov spoštovanja;– pisanje vrstnih pridevnikov iz zemljepisnih lastnih imen;– pisanje funkcijskih nazivov;– pisanje imen dni in mesecev;– pisanje imen praznikov;– pisanje imen jezikov.Razvijajo • metajezikovno zmožnost:– razumejo in uporabljajo strokovne izraze imena bitij, zemljepisna imena,

stvarna imena.

Delo z učbenikomV 5. razredu so se v poglavju Velika začetnica že seznanili z zapisovanjem začetnice

pri imenih bitij (preglednica Imena bitij); pri zemljepisnih imenih so jo razširili pred-vsem na zemljepisna imena iz dveh, v primeru predloga tudi več besed (npr. Šmarje pri Jelšah).

V 6. razredu se uvodoma seznanijo s poglavitnim načelom zapisovanja začetnice, in sicer: večino besed (t. i. občne besede ali občna imena) pišemo z malo začetnico, z veliko pa le, če čemu damo lastno ime. Sam pojav prehoda iz občne besede v lastno (t. i. kon-verzija) je ponazorjen s pre glednico in risbicami. Potem so predstavljena osnovna pra-vila za zapisovanje imen bitij, zem ljepisnih in stvarnih imen. Zaradi težavnosti siste-matične razdelitve poimenovanj praznikov, dni, mesecev, jezikov, nazivov, zaimkov ipd. so za to stopnjo obravnavana pod daljšim skupnim naslovom; ravno tako vrstni pridev-niki na -ski/-ški iz zemljepisnih imen. Najpomembneje je, da se učenci dobro seznanijo z osnovnimi pravopisnimi načeli in uporabo pravopisa ter naredijo čim več vaj.

Delo z delovnim zvezkomUvodoma si na podlagi razvrščanja občnih besed in lastnih imen sestavijo podobno

pregled nico, kot je v učbeniku, in se o zgledih tudi pogovorijo.

U

DZ

39–47

67–75


40

Velika in mala začetnicaRešitev (delovni zvezek)a) Občna beseda Lastno ime

golobpapež, jelen, sultan, planina, mladina, jug

GolobPapež, Jelen, Sultan, Planina, Mladina, Jug

b) Po smislu.

Imena bitijV 4. razredu so se učenci pri temi Besede iz imen bitij seznanili z zapisovanjem začet-

nice v nekaterih osebnih imenih (rojstnih oz. krstnih), priimkih in vzdevkih ljudi ter imenih živali in svojilnih pridevnikov iz njih (npr. Jankov, Mojčin).

Izraz imena narodov, s katerim so se srečali v 5. razredu, je tokrat zamenjan z imeni prebival cev. Dodana so še imena bogov in pravljičnih bitij ter domišljijska imena. V SP 2001 so pravila za zapisovanje z veliko začetnico zapisana v čl. 40–60, za malo pa v čl. 126–136.

Delo z delovnim zvezkomUvodoma si na podlagi razvrščanja naštetih lastnih imen v stolpec preglednice osve-

žijo že pri dobljeno znanje. Nato zapisujejo posamezna imena v povedi in prebirajo zglede iz SP 2001. Kot težja je mdr. označena vaja 4. b), v kateri morajo učenci zapis z izbrano začetnico tudi uteme ljiti. Pri 2. nalogi bodite posebej pozorni na zamejske Slovence.

Rešitve (delovni zvezek)Podčrtana lastna imena: Ana, Sivi volk, Suhec, Novak, Dimka, Medved, Jurček, Avstrijka, Mraz ALI dedek Mraz Op.: Zaradi stalne besedne zveze bodo učenci verjetno podčrtali oboje, čeprav je lastno ime v takem zapisu le Mraz, v zapisu Dedek Mraz, ki ga SP 2001 tudi dovoljuje, pa oboje.

Vrsta imena Zgledosebno ime:– ime– priimek– vzdevek

Ana, JurčekNovak, MedvedSuhec

imena prebivalcev Avstrijkaimena živali Dimkaimena bogov in pravljičnih bitij dedek Mrazdomišljijska imena Sivi volk

U

DZ

39–40

67

1.

U

DZ

40–42

67–68

1.


41

zamejski Slovenci Op.: Vprašanje je, katero začetnico bodo učenci zapisali v primeru pridevnika zamejski. Mogoče bodo nekateri to imeli za del imena in pridevnik napisali z veliko začetnico. Razložite jim razliko med zamejskimi Slovenci, koroškimi Slovenci in Beneškimi Slovenci; le-ti imajo namreč svojo Beneško Slovenijo, *Zamejske Slovenije ali *Koroške Slovenije pa ni. – Italijani – Jeseničanov • Američani, Nemci • Grke – Sicilijance – Eskime – Indijance – Francoze – Italijane

dedka Mraza ALI Dedka Mraza • Božiček • Miklavža

a) Po smislu.

b) Rojenica in sojenica sta občni besedi, Božiček in Vesna pa lastni imeni. Občne besede pišemo z malo, lastna imena pa z veliko začetnico. ALI Rojenica in sojenica sta občni besedi, obe sta bajeslovni bitji, Božiček in Vesna pa lastni imeni (osebni imeni). Občne besede pišemo z malo, lastna imena pa z veliko začetnico.

c) Po smislu.

Zemljepisna imenaZaradi pravopisnih pravil o zapisovanju začetnice je pomembno razlikovanje med

naselbinskimi in nenaselbinskimi imeni, saj se pravila za zapisovanje enih in drugih razlikujejo. Najboljša pomoč pri tem so različne grafi čne oznake na zemljevidu: naselbinska imena (tj. imena mest, večjih urbanih središč oz. trgov, vasi in zaselkov) so na zemljevidu označena s kvadratkom ali krožcem ali narisano površino (včasih v pri-meru Ljubljane), nenaselbinska pa sploh niso označena ali pa so označena s trikotnikom (npr. vrhovi). Hkrati neprve občne besede v naselbinskih imenih mesto, vas, trg, selo/selce, ki jih moramo pisati z malo začetnico (npr. Novo mesto, Stari trg, Opatje selo) rabijo za razlago nenaselbinskih imen. Dodamo jim samo še neprvi predlog, ki ga tudi pišemo z malo začetnico, in pravilo je jasno: Vse besede v naselbinskih imenih pišemo z veliko začetnico, razen neprvih besed (druge, tretje …) mesto, vas, trg, selo/selce (SP 2001 ima še besedo naselje za zgled Ribiško naselje) in predlogov. Neprvo besedo v nenaselbinskih imenih pišemo z veliko začetnico, če je lastno ime, vse druge z malo. Seveda morajo učenci, če hočejo ime napisati s pravilno začetnico, vedno imeti podatek o tem, ali je zemljepisno ime naselbinsko ali nenaselbinsko. Povedati jim ga morate vi, če ga ni na zemljevidu v učbeniku, ali pa naj ga učenci na zemljevidu Slovenije poiščejo sami.

Razločevalni dodatki pri naselbinskih imenih ohranjajo svojo začetnico, npr. Zavrh pod Šmarno goro, saj se zapis Šmarne gore še vedno ravna po pravilih za zapisovanje nenaselbinskih imen, torej ne sledi mehaničnemu pravilu, da vse sestavine, razen pred-logov in besed vas, mesto, trg, selo/selca …, pišemo z malo začetnico.

V SP 2001 so pravila za zapisovanje z veliko začetnico zapisana v čl. 61–76, za malo pa v čl. 137–142.

Delo z učbenikomUčenci so se v 4. razredu naučili zapisovati enobesedna zemljepisna imena z veliko

začetnico (npr. Celje) ter pridevnike na -ski/-ški iz teh imen (v poglavju Besede iz zemlje-pisnih imen) z malo začetnico (npr. slovenski, angleški). V 5. razredu so temo nadgradili: seznanili so se z osnovnim razlikovanjem med naselbinskimi in nenaselbinskimi imeni in pravili za njihov zapis. Vadili so samo zapis imen (tudi dvobesednih) z zemljevida in

2.

3.

4.

U

DZ

42–43

69–70


42

zglede, kjer je bil v oklepaju podatek o tem, ali gre za naselbinsko ali nenaselbinsko ime. Opozorjeni so bili tudi, da se imena jezikov (npr. slovenščina) pišejo z malo začetnico.

V 6. razredu znani zemljevid iz 5. razreda učence spomni na razliko med nasel-binskimi (krajev nimi) in nenaselbinskimi (vsemi drugimi zemljepisnimi) imeni; na tej delitvi temeljijo tudi pravila za zapisovanje začetnice v večbesednih imenih v eni in drugi skupini. Podkrepi jih še enakoglasni zgled Črni Potok (vas) – Črni potok (potok), iz katerega je dobro vidno, kako nujen je podatek o tem, s katero vrsto zemljepisnega imena imamo opraviti. Preglednici in zgledi iz SP 2001 sistematično predstavljajo že znane in nove zglede, opozarjajo pa tudi na razbiranje podat kov v pravopisu.Op.: Za vso osnovno šolo bi moralo veljati, da učenci potrebujejo podatek, ali gre za naselbinsko ali nenaselbinsko ime, ali pa morajo imeti možnost pogledati v SP 2001. Pri manj znanih krajih, ko ne vemo, ali je ime naselbinsko ali nenaselbinsko, potrebujemo informacije prav vsi.

Delo z delovnim zvezkomUčenci najprej ponavljajo že naučeno, nato ločujejo med pravilnim in nepravilnim

zapisom ter popravljajo začetnice in jih – ob podatku, za katera imena gre – tudi sami določajo. Naučijo se še razbirati podatke iz pravopisa in poskušajo ponoviti pravilo o zapi sovanju neprve sestavine v večbesednih zemljepisnih imenih.


Velika nedelja • Novo Mesto • Srednja Vas • Višnja gora • Most Na Soči • Zavrh pod Šmarno Goro Op.: Mogoče bodo imeli nekateri učenci s prepoznavanjem pravilnega zapisa tako sestavljenega imena – sestavljenega iz naselbinskega in nenaselbinskega, od katerih se vsako ravna po svojih pravilih – težave, še posebej, če zemljepisnih imen ne poznajo. • Stari Trg pri Ložu • Dolenja Vas pri Mirni peči • Škofja loka

b) /C, /G • /Č • /D, /T • /G, /G • /I, /B • /R, /SOp.: Učenci so se že v 4. razredu seznanili s popravnimi znamenji in jih uporabljali tudi v 5. razredu.

c) Stara Nova vas • Mala Loka pri Višnji Gori • Podlog v Savinjski dolini • Dolenja Stara vas

a) Tržaška cesta • Rožna dolina • Mestni trg • Bela krajina • Ptujsko polje • Trubarjeva ulica • Čevljarski most • Postojnska jama • Štepanjsko naselje • Republika Slovenija

b) Škocjanske jame • Prešernova cesta • Cankarjev trg • Cerkniško jezero • Jadransko morje • Slovenske gorice

a) Po smislu.

b) Z malo začetnico je napisana zato, ker je občna beseda. • Beseda Alpe je lastno ime, zato jo pišemo z veliko začetnico.

c) Po smislu.

1.

2.

3.

4.


43

Stvarna imenaStvarna imena so imena oz. naslovi stvaritev (npr. knjig, časopisov, različnih

besedil, fi lmov, skladb, prireditev), imena različnih organizacij in ustanov ter njihovih oddelkov, meddržavnih zvez, vozil ipd. V SP 2001 so pravila za zapisovanje z veliko začetnico zapisana v čl. 77–109, za malo pa v čl. 143–155.

Delo z učbenikomUčenci so posamezna tovrstna imena morali pravilno zapisovati že od začetka opisme-

njevanja. Zdaj zapis začetnice le še uzavestijo.

Delo z delovnim zvezkomV rabi so težave pri zapisovanju ustanov z veliko ali malo začetnico. A če imajo učenci

ob njej točen naslov, potem morajo vedeti, da gre za lastno ime (torej zapis z veliko začet-nico) in ne vrstno poimenovanje.

Rešitvi (delovni zvezek)Osnovna šola • Knjižnici Otona Župančiča • Sapramiško • Slovenski knjižni sejem

a) in b) Po smislu.

Prazniki, dnevi, meseci, jeziki, nazivi …

SP 2001 ima praznike in posebne datume (tu dnevi, meseci) za stvarna občna imena (čl. 149 in 150), nazive pa za določila pred osebnim imenom (čl. 128). Mesecev in jezikov posebej ne omenja, a jih je v šoli treba, saj se, najpogosteje pod vplivom angleščine ali zaradi samodejnih nastavitev na računalniku, tudi ti napačno pišejo z veliko začetnico.

Delo z učbenikomTudi ta poimenovanja so učenci že pogosto pisali. Zdaj si jih s pomočjo besedila in

preglednice (kjer so dodana tudi poimenovanja družabnih iger in zaimki) ter zgledov iz SP 2001 še uzavestijo.

Delo z delovnim zvezkomS pomočjo preglednice v učbeniku (navajanje na uporabo priročnikov!) rešijo obe

nalogi. V 1. b), označeni kot težji, se seznanijo tudi s pomenom besed, ne le pravopisnim pravilom.

U

DZ

44

71

1.

2.

U

DZ

45–46

71–73


44

Rešitvi (delovni zvezek)a) ali je kaj trden most • silvestrovo • silvestrski večer • angleščino • praznik dela •

december • dan samostojnosti in enotnosti • štajerščino, prekmurščino • Marijino vnebovzetje • torek • rinčice talati

b) Možni odgovori:– Da, jo uporabljamo. V SSKJ piše, da je to otroška igra; tako jo poimenujejo

v etnologiji (etn.).– Ne, saj je v SSKJ rinčica označena kot nižje pogovorni izraz, talati pa kot narečni

izraz. Op.: Učencem lahko razložite, da tidve besedi v knjižnem jeziku uporabljamo le v posebnih okoliščinah. Če nista rabljeni v besedni zvezi, jih v takih primerih pogosto damo v narekovaj, njihova upravičena raba pa mora biti vidna iz sobesedila; ne sme biti posledica nepoznavanja knjižnih različic obroček ter dajati, deliti.

– Sopomenka je obroček.– Sopomenki sta dajati, deliti.– Pišemo jo lahko bombon.

c) Učencem pomagajte rešiti to zanje težko nalogo in se predvsem pogovorite o tem, kaj sodi v knjižni jezik (jezik, ki ga pišejo v šoli).

a) gospa • gospoda • profesorici

b) Gospa • GospodOp.: Obe določili pred osebnim imenom v tem primeru pišemo z veliko začetnico, saj stojita na samem začetku povedi, ki je v tem primeru brez končne pike, tako kot npr. naslovi knjig. Sredi povedi ju seveda pišemo z malo začetnico.

Pridevniki na -ski iz zemljepisnih imen

V SP 2001 ni posebnega pravila za zapisovanje teh pridevnikov. Pišočim je znano, da se pišejo z malo začetnico, razen če niso del lastnega imena. Za šolajoče pa je opozorilo potrebno, saj izpe lja nke na -ski/-ški iz lastnih imen (npr. Slovenija > slovenski, Portorož > portoroški) – tu poenostav ljeno predstavljene pod naslovom Pridevniki na -ski iz last-nih imen – preveč povezujejo z imenom samim in na pridevnik prenesejo tudi veliko začetnico.

Delo z učbenikomUčenci so v preglednici opozorjeni na razliko med zgledi, v katerih je pridevnik na

-ski/-ški del občnega poimenovanja (mala začetnica) in lastnega imena (velika začet-nica). Odločitev o izbiri prave začetnice je torej tesno povezana z našim poznavanjem stvarnih dejstev. Tudi pri tej temi so napoteni na iskanje podatkov v pravopisu.

Delo z delovnim zvezkomUčenci rešijo eno samo nalogo z nekaj lahkimi in enim težjim zgledom.

1.

2.

U

DZ

47

73


45

Rešitev (delovni zvezek)arabskih, rimske • evropska • portoroški • jeseniške • ptujski ALI PtujskiOp.: Katero začetnico bodo učenci izbrali, je odvisno od njihovega poznavanja samega gradu. Gradove, poimenovane po krajih, kjer stojijo, pišemo z malo začetnico, če želimo povedati samo to, da je to grad v tem kraju; z veliko začetnico jih pišemo, kadar je tako splošno poimenovanje že prešlo v lastno ime in postane torej lastno ime stavbe, včasih tudi ustanove v njej.


Učenci popravljajo napačno zapisane začetnice in izbirajo ustrezne, na koncu pa pišejo še po nareku (posnetki št. 66 do 88). Največ težav pri reševanju bodo verjetno imeli zaradi pomanj kljivega poznavanja dejstev (npr. vedeti morajo, kaj je to Gosposvetsko polje, da je Koprski zaliv lastno ime).

Ob slovenskem kulturnem praznikuso se v Poljanahspomnili rojaka Ivana Tavčarja.Lovci in ribičiso ga počastili na srečanjupri Tavčarjevem dvorcuna Visokem v Poljanski dolini.Športniki so v Gorenji vasiorganizirali teniški turnir.Spoštovani obiskovalci, /VEJICA/vabim vas, /VEJICA/da se v Narodnem muzeju Slovenijeudeležite otroških delavnic.Kranjska Goraje pomembno turističnoin zimskošportno središčev zgornjem delu Savske dolineob izlivu Pišnice v Savo Dolinko.Letališče Jožeta Pučnikaje od Tržičaoddaljeno 20 km, /VEJICA/avstrijska mejapa le 12 km.

RešitveDolenjem Podborštu, Trebnjem • – • Maji • Čopovi, Ljubljani • Gosposvetskem • italijanščine • – • (na) Slovensko • –

koprskem • koprski • Koprskega • Dolenjski • dolenjski • Dolenjskem • evropskega • evropskih • Evropski

1.

DZ 74–75

DVD 66

DVD 67

DVD 68

DVD 69

DVD 70

DVD 71

DVD 72

DVD 73

DVD 74

DVD 75

DVD 76

DVD 77

DVD 78

DVD 79

DVD 80

DVD 81

DVD 82

DVD 83

DVD 84

DVD 85

DVD 86

DVD 87

DVD 88

1.

2.


46

Slovencev • gorice • trg • Gori • mesto • slap, vas • Gori

Gl. zapis posnetkov št. 66–88.

GLAGOLGlagol je pregibna besedna vrsta, s katero označujemo različne procese (dejanje,

stanje, doga ja nje, obstajanje, spreminjanje, zaznavanje, potek, dogodek ipd.) ali odnos do vsega tega v določe nem času (sedanjem, preteklem, prihodnjem). Glagolu določamo naklon, način, osebo, vid in čas.


slovnice (npr. v tvorbi in spreganju glagolskih časovnih oblik, v rabi nedoločnika in namenilnika);

– prepoznavajo skladenjske napake v svojih in tujih besedilih ter jih odpravljajo.Razvijajo • pravopisno zmožnost:– pisanje nikalnice ne pred glagoli;– uporabljajo pravopisne priročnike (v knjižni in elektronski obliki);– prepoznavajo pravopisne napake v svojih in tujih besedilih, jih odpravljajo

in utemeljijo svoje popravke.Razvijajo • metajezikovno zmožnost, in sicer sistematično usvajajo pomenske, slogovne, oblikovne ipd. lastnosti besede:– v besedilu/povedih opazujejo besede, s katerimi poimenujemo dejanje

ali dogajanje;– spoznajo strokovni izraz za to skupino besed (tj. glagol);– opazujejo vse tri časovne oblike istega glagola ter prepoznavajo njihovo

vlogo in spreganje;– v besedilu/povedih iščejo glagole v osebni obliki;– v besedilu/povedih iščejo glagole v dveh neosebnih oblikah (tj. v nedoločniku

in namenilniku);– opazujejo obliko in rabo nedoločnika in namenilnika;– oblikujejo preprosto defi nicijo nedoločnika oz. namenilnika (tj. predstavijo

njegovo obliko in rabo);– razumejo in uporabljajo strokovne izraze glagol, sedanjik, preteklik,

prihodnjik, spreganje/spregatev, nedoločnik, namenilnik.

Delo z učbenikomUčenci se seznanijo s polnopomenskimi glagoli. A ker je v besedilih veliko nepolno-

pomenskih glagolov (npr. glagol biti), ki ob sebi rabijo dopolnilo, se v učbeniku seznanijo tudi s tem: beseda, ki pomensko dopolnjuje glagol (to je v skladnji sicer povedkovo dolo-čilo), je podčrtana. Učencem razložite, da imata npr. šele besedi je in vroče skupaj tak pomen, kot ga imajo npr. mrači se, poiščem, prespim. Sicer pa je vse to tudi razloženo v učbeniku. Kaj vse glagoli označujejo, je pomembno vedeti le toliko, da jih v besedilu ločijo od drugih besednih vrst (npr. samostalnika, pridevnika).

3.

4.

U

DZ

48–55

98–106


47

Z nikalnimi stavki so se že seznanili v 4. razredu, tu so opozorjeni na oblike z ni(..). Ravno tako poznajo nanašalnico in jo tu pri glagolu ponovno ponovijo.

Posebej sta predstavljena nedoločnik in namenilnik, saj bi brez prvega težko prika-zali pregiba nje v osebi in številu (spregatev) in učence navadili na iskanje po slovarju in pravopisu, drugega pa je glede malenkostne razlike (tak kot nedoločnik, le brez konč-nega -i, in hkrati enak pogovorni obliki običajnega nedoločnika, ki je tudi brez -i), smi-se lno predstaviti skupaj z njim.

Da bodo znali naloge prav reševati, so posebej opozorjeni na njihovo določanje in raz-biranje podatkov o glagolskih oblikah v slovarju in pravopisu.

Delo z delovnim zvezkomV posameznih povedih so glagoli že označeni, ravno tako njihova dopolnila; razvrstijo

jih v pre glednico. Po zgledu še sami poiščejo nanašalnice (pomembne so predvsem zaradi določanja spola in števila) in ustrezne glagolske oblike, potem pa se seznanijo s spre-membami števila in spola nanašalnic in posledično glagolskih oblik.

Rešitve (delovni zvezek)dejanje: se je razmahnila, se je urezal, je preklinjal, je premetaval, niso iskali, so se odkupili • dogajanje: je grmelo, se zbirajo, se pripravlja • dogodek, potek: sta se prevrnila, se je udarila, se (je) poškodovala • stanje, obstajanje: je hladno, so bili zadovoljni

Glagolska oblika Nanašalnicaje nosil ježbi vzela vevericavzamem vevericadober moraš biti ježpokliče ježnaredili jež, volk, lisica, zajec, srna, vevericaprideta jež, vevericabi zaspala jež, veverica

a) sta imela • so imeli • Odkljukano: Glagolski obliki se spremeni število.

b) Bili so polnoletni. • Odkljukano: Glagolski obliki in dopolnilu se spremeni spol.

spol

Čas, oseba in številoGlagol ima veliko različnih oblik: zložene za čas, naklon in način (npr. je delal, bi delal,

je tepen), nezložene za mdr. sedanjik, prihodnjik glagola biti, velelnik, nedoločnik, name-nilnik (npr. pišem, bom, piši, pisati, pisat); osebne, tj. mdr. sedanjik, preteklik in prihod-njik ter povedni, pogojni in velelni naklon ter tvorni in trpni način, neosebne, tj. mdr. deležnik, deležje, nedoločnik, namenilnik.

Čas je slovnična kategorija za označevanje trajanja dejanja, stanja ipd. glede na trenu-tek govornega ali pisnega izražanja ali ne glede nanj. Da bi čas kot slovnično kate gorijo lahko ločili od narav nega, kronološkega oz. astronomskega časa (sedanjega, preteklega

1.

2.

3.

4.

U

DZ

50–54

100–104


48

ali prihodnjega), v oblikoslovju govorimo o glagolskih oblikah za čase. V slovenščini imamo štiri take oblike: sedanjik, preteklik, predpreteklik in prihodnjik.

Oseba je slovnična kategorija, s katero pri glagolih enaka razmerja označujemo z obliko za čas in naklon (npr. berem, bereš, bere).

Število je slovnična kategorija, s katero izražamo količino česa: en primerek česa nasproti dvema oz. trem ali več. V slovenščini poznamo tri števila: ednino, dvojino in mno-žino. Poznajo jih samostalniki, pridevniki, zaimki, števniki in nekatere glagolske oblike (osebne glagolske oblike, neka teri deležniki in deležja ter glagolnik).

Delo z učbenikomUvodna ilustrirana šala temelji ravno na nesporazumu med razumevanjem slovnič-

nega in drugega časa (v tem primeru časa kosila). Sledijo ji razlage posameznih glagolskih časov (sedanjika, preteklika in pogojnika) in zgledi zanje (povedi z rdeče poudarjenimi glagolskimi oblikami in podčrtanimi glagolskimi dopolnili). V preglednicah, ki naj bi bile tudi tokrat v pomoč pri reševanju nalog, je nekaj osnovnih spregatvenih vzorcev, v kate-rih so za identifi kacijo osebe in števila (tudi spola) v pomoč osebni zaimki (z njimi so se učenci že seznanili), končnice pa so rdeče poudarjene. Opozorjeni so tudi na manj obi-čajno obliko glagola hoteti (posebnost so zanikane oblike, s katerimi so se seznanili tudi v 4. razredu) in nekatere napake ter na vikanje in tikanje (delno so se s tem seznanili pri zaimku).

Delo z delovnim zvezkomUčenci ob pomoči preglednic iz učbenika najprej usvojijo pojem končnica pri glagolu,

nato izpolnijo preglednice z ustreznimi glagolskimi oblikami, tudi nikalnima od glagolov biti (v pomoč jim je geslo iz SP 2001) in hoteti in tako dobijo spregatvene vzorce. Po zgledu določajo krepko natisnjene glagolske oblike, nato trdilne povedi spremenijo v ni ka lne in se spomnijo pravilnega zapisovanja nikalnice ne (tega so se učili že v 4. raz-redu). Kot težja je označena 6. naloga, v kateri morajo v bese dilu poiskati nedoločnike in name nilnike (o teoriji gl. Nedoločnik in namenilnik). V resnici je dovolj, da znajo gla-golsko obliko povezati z ustreznim nedoločnikom in tega poiskati v slovarju.

Rešitve (delovni zvezek)a) Obkroženi: š – va, ta, ta – mo, te, jo

b) bereš, bere – bereva, bereta, bereta – beremo, berete, berejo • pišem, pišeš, piše – piševa, pišeta – pišemo, pišete, pišejo

c) nisem, nisi, ni – nisva, nista, nista – nismo, niste, niso • nočem, nočeš, noče – nočeva, nočeta, nočeta – nočemo, nočete, nočejo

Glagolska oblika za sedanjik Oseba, številopoimenujejo 3. os., mn.prevladuje 3. os., ed.rečejo 3. os., mn.je 3. os., ed.ne prepoznamo 1. os., mn.so 3. os., mn.ne razumemo 1. os., mn.poimenujejo 3. os., mn.ne zveni 3. os., ed.Op.: Glagolskega dopolnila oz. povedkovega določila jim ni treba izpisati, npr. so ohranjene; je je polnopomenski glagol, v tem primeru pomeni 'obstaja'.

1.

2.


49

Glagolska oblika za preteklik Oseba, število, spolživela je 3. os., ed., ž. sp.je imela 3. os., ed., ž. sp.bil je 3. os., ed., m. sp.služil je 3. os., ed., m. sp.je šel 3. os., ed., m. sp.je opazil 3. os., ed., m. sp.skril se je 3. os., ed., m. sp.je opazoval 3. os., ed., m. sp.je videl 3. os., ed., m. sp.so odložile 3. os., mn., ž. sp.so se šle 3. os., mn., ž. sp.šinila je 3. os., ed., ž. sp.smuknil je 3. os., ed., m. sp.je odnesel 3. os., ed., m. sp.je ucvrl 3. os., ed., m. sp.so opazile 3. os., mn., ž. sp.so zavreščale 3. os., mn., ž. sp.so planile 3. os., mn., ž. sp.je ostala 3. os., ed., ž. sp.je odnesel 3. os., ed., m. sp.Op.: Nič ni narobe, če bo kdo prepisal veliko začetnico. Učence opozorite, da pri nekaterih zvezah – zgoraj je v oklepaju – pomožnika ne ponovimo, pri določanju pa ga napišemo. Pomožnik je podčrtan v primerih, ko je ločen od deležnika.

a) Jutri ne bom vprašan. • Prihodnje leto ne bom šla na morje. • Torej se ne boste odrekli plačilu? ALI Se torej ne boste odrekli plačilu?

b) Ločeno od glagola. ALI Pisal bi jo ločeno od bom in boste.

Glagolska oblika za prihodnjik Oseba, število, spolbojo garali 3. os., mn., m. sp.bodo spali 3. os., mn., m. sp.boš držal 2. os., ed., m. sp.ne bo omahovala 3. os., ed., ž. sp.bosta dajala 3. os., dv., m. sp.si boste zapomnili 2. os., mn., m. sp.Op.: Za zvezo si boste zapomnili je možno reči, da gre za 2. os., mn., ž. sp., če sogovorec vika osebo ženskega spola.

Nedoločnik Namenilnikhoditi smučatsmučati hoditsprehajati se se kopat ALI kopat sesedeti se sprehajat ALI sprehajat seOp.: Naloga je označena kot težja, saj morajo učenci ob nedoločniku ali namenilniku napisati tudi morfem se. Če jim ne gre, jim to pojasnite.

Nedoločnik in namenilnikNedoločnik je neosebna, nezložena glagolska oblika; delamo jo iz nedoločniške

glagol ske podstave, glagolske pripone in obrazila -ti oz. -i, če se podstava končuje na -č-. V takšni obliki ga imenujemo tudi dolgi nedoločnik. Nedoločniku brez končnega -i

3.

4.

5.

6.

U

DZ

54

104/6


50

(končuje se na -t ali -č, pri čemer lahko doživi še glasovno premeno, tj. premik naglasa in spremembo kakovosti naglašenega samoglas nika) pravimo kratki nedoločnik.

Namenilnik je neosebna, nezložena glagolska oblika, ki jo delamo iz nedoločniške glagolske podstave, glagolske pripone nedovršnih in dovršnih glagolov ter obrazila -t; če se osnova končuje na -č, potem ji ne dodamo ničesar. Namenilnik se torej končuje na -t ali -č.

Delo z učbenikom in delovnim zvezkomUčence le seznanite s tema dvema oblikama in jih opozorite na rabo namenilnika.

Nekateri učenci si bodo namenilnik zapomnili. Dobro pa je, da nedoločnik poznajo, pred-vsem zaradi iskanja po slovarju in pravopisu. Tema oblikama je posvečena le ena, težja 6. naloga na str. 104.


Učenci naj bi v besedilu zdaj znali sami, brez pomagal (podčrtav in krepkih črk) po-iskati osebne oblike in nedoločnik. S pomočjo preglednic in narejenih nalog naj bi prepo-znali napačne, zastarele in starinske oblike glagolov in se spomnili opozorila iz učbenika o pogovorni (neknjižni) tvorbi prihodnjika ter prepoznali t. i. polvikanje (strokovnega izraza jim ni treba poznati).

RešitveGlagolska oblika Oseba, število, spol, čas, neosebna glagolska oblikanima 3. os., ed., sedanjiktemelji 3. os., ed., sedanjikdoločajo 3. os., mn., sedanjikposkušajo 3. os., mn., sedanjikuskladiti nedoločnikzapleta 3. os., ed., sedanjikse je dogovorila 3. os., ed., preteklik, ž. sp.bodo praznovali 3. os., mn., prihodnjik, m. sp.je 3. os., ed., sedanjikse je zgodilo 3. os., ed., sedanjik, sr. sp.se bo ponovilo 3. os., ed., prihodnjik, sr. sp.je 3. os., ed., sedanjikni bilo 3. os., ed., preteklik, sr. sp.bo 3. os., ed., prihodnjikje 3. os., ed., sedanjikse ponavlja 3. os., ed., sedanjik

a) boste • boste • daste • daste • dasta • delate, govorite • želiva Op.: V zadnjem zgledu želive se lepo vidi, kako bi govorci želeli razlikovati spol tudi v sedanjiku.

b) dajo • rečejo • spijo • se bojijo, se bojijo, bežijoOp.: Učence spomnite na to, da take oblike pogosto najdejo v starejših besedilih in pesmih. SP 2001 pri nekaterih glagolih, kjer so v rabi dvojne oblike, npr. povejo ali povedó, zvejo ali zvedó, daje prednost prvim, sodobnejšim na -jo.

DZ 105–106

1.

2.


51

a) Prečrtane > pravilne: boste bili > boste, bodo bile > bodo ALI bojo • bomo bili > bomo • bomo bili > bomo

b) Po smislu.

Prečrtane > pravilne: boste šla > boste šli • – • – • ste bral > ste brali

PRISLOVPrislov ali adverb je nepregibna besedna vrsta, s katero izražamo različne okoli-

ščine – prostorske, časovne, vzročne (vzrok, namera, učinek, dopuščanje ipd.) in last-nostne ali načinovne. Vse to izražamo tudi z nekaterimi besednimi zvezami, imenovanimi prislovne zveze (npr. na glas, po domače, na drobno, prej ko slej, kamor koli). Tako dopol-njujemo pomen predvsem glagolu in pridevniku, lahko tudi nekaterim samostalnikom (v glavnem glagolnikom) in prislovom samim (npr. zelo lepo).


slovnice;– prepoznavajo skladenjske napake v svojih in tujih besedilih ter jih

odpravljajo.Razvijajo • pravopisno zmožnost:– uporabljajo pravopisne priročnike (v knjižni in elektronski obliki);– prepoznavajo pravopisne napake v svojih in tujih besedilih, jih odpravljajo

in utemeljijo svoje popravke.Razvijajo • pravorečno zmožnost:– poslušajo knjižno izreko in si jo skušajo uzavestiti;– vadijo in utrjujejo knjižni izgovor posameznih besed in povedi.Razvijajo • metajezikovno zmožnost, in sicer sistematično usvajajo pomenske, slogovne, oblikovne ipd. lastnosti besede:– v besedilu/povedih poiščejo besede, s katerimi poimenujemo okoliščine

(tj. kraj, čas, način) dejanja/dogajanja;– spoznajo strokovni izraz za to skupino besed (tj. prislov);– prislovom določijo vlogo;– oblikujejo njihovo preprosto defi nicijo;– naštevajo vprašalnice zanje;– ločijo tri vrste prislovov;– razumejo in uporabljajo strokovne izraze prislov, krajevni, časovni

in načinovni prislov.

Delo z učbenikomPo uvodni ilustraciji, razlagi in pojasnilu, kaj sama beseda prislov pomeni, sledi deli-

tev prislovov in prislovnih zvez. Učenci so opozorjeni na prislove, s katerimi stopnjujemo pridevnike, nato na oblike brez končaja -i (npr. noter) in z njim (npr. notri) ter prislove

3.

4.

U

DZ

56–59

132–139


52

na -č in -krat in njihovo zapisovanje. Posebej se seznanijo z oblikami prislovov, določa-njem vrste prislovov in razbiranjem podatkov o prislovu v slovarju in pravopisu.Op.: Glavni naslov teme je Prislov, čeprav njegovo vlogo, kot je vidno iz razlagalnega besedila, opravljajo tudi prislovne zveze. Njihove sestavine pišemo narazen. V SP 2001 so kot podiztočnice uvrščene k enobesednim iztočnicam (npr. podiztočnica na glas k iztočnici glas).

Vrste prislovovRazlikujemo dve večji skupini prislovov, okoliščinske, ki jih delimo na prostorske,

časovne, vzročnostne, in lastnostne, ki jih delimo na načinovne in primerjalne; pro-storske podrobneje delimo na prislove mesta, smeri, poti in razmeščenosti; časa, vzroka (dopustitve, pogoja, namere itd.) ter lastnosti (načina, količine ali kolikosti, mere, ozira). Za večino od njih imamo značilne vprašalne zaimke; če jih nimamo, si pomagamo z opis-nim vprašanjem (s kakšnim uspehom, glede na kaj ipd.).

Delo z učbenikomDelitev prislovov (in prislovnih zvez) za šolsko rabo je preprostejša. Na tej stopnji se

učenci seznanijo s tremi vrstami prislovov (in prislovnih zvez): krajevnimi oz. prostor-skimi (takšno je poimenovanje v SP 2001), časovnimi in načinovnimi, z vprašalnicami in zgledi, navedenimi tudi v preglednici. Vzročnostni so po učnem načrtu izpuščeni. Po SP 2001 jih je le nekaj, in sicer: hote (v pomenu 'nalašč'), naklepno, nalašč, zanalašč, zategadelj, zato in zatorej. Čeprav se razlika med oblikama prislovov tipa noter – notri vse bolj izgublja, je dobro uzavestiti rahlo pomensko razliko med njima (v pomoč sta vprašalnici kam za oblike brez končnega -i in kje za oblike z -i). Med zaporedne prislove sodijo prislovi na -č tipa prvič, drugič; nanje je posebej opozorjeno zaradi pogostega zapi-sovanja s številko in piko (enako kot vrstilni števniki).

Delo z delovnim zvezkomUčenci se po zgledu preglednice iz učbenika še sami urijo v prepoznavanju vrste

prislo vov (pomagajo si z vprašalnicami) in se po njih tudi sami sprašujejo. Naučijo se razbirati podatke o vrsti prislovov iz pravopisa in se seznaniti s pomenskimi odtenki in oblikovnimi podrobnostmi nekaterih prislovov in prislovnih zvez. Naučijo se zapisovati prislovne zveze in nekatere med njimi zamenjati z eno besedo (prislovom).

Rešitve (delovni zvezek)Vrste prislovovVprašalnica Vrsta Zgledkje (kam, od kod)kam (do kod)

krajevni(prostorski)

doma, nedaleč, znotraj

kdaj(od kdajdo kdaj)koliko časa, kako dolgo ipd.

časovni poleti, nikoli, nekoč

kako načinovni dobro, na kratko, lepo, toplo, varčno, krepko

U

DZ

56–57

132–137

1.


53

časovni • načinovni • časovni • časovni • načinovni • časovni • prostorski ALI krajevni Op.: Iz SP 2001 je mogoče razbrati le izraz prostorski, vendar ni nič narobe, če učenci napišejo krajevni, pač po zgledu iz preglednice. • prostorski

Prislov Vrsta prislovanaravnost krajevni ALI prostorskipogumno ALI Pogumno načinovninaposled časovnilahko načinovnisvobodno načinovniponoči časovni

a) Po smislu.

b) kam • kje

c) spet • prej

č) zgoraj • zadaj • nazaj • navzgor • daleč • počasi • zvečer

d) sta se srečala • se bosta srečala

a) Obkroženi: opoldne • vnaprej • vstran • zanalašč • poredko

b) Po smislu.

c) –, večinoma • navadno, –

č) narazen

Oblike prislovovPrislov nima oblik za spol, sklon in število. Prislovi so lahko tvorjeni iz vseh treh

stopenj last nostnih pridevnikov, najpogosteje iz osnovnika in primernika (t. i. primer-niški prislov). Včasih opravljajo tudi vlogo stopnjevanja (npr. lahko prebavljiva hrana, lažje prebavljiva hrana, najlažje prebavljiva hrana ali lahko prebavljiva hrana, laže prebav ljiva hrana, najlaže prebavljiva hrana).

Delo z učbenikomPovezava med stopnjami pridevnikov in iz njih izpeljanih prislovov je lepo vidna iz

pre glednice: priponska in predponska obrazila so pri pridevnikih črno, pri prislovih pa rdeče poudar jena. Učenci naj skušajo ugotoviti razlike med njimi. Zaradi pripadnosti različnim narečnim skupinam so posebej opozorjeni na naglaševanje enakopisnih pri-devnikov (oblike za srednji spol) in prislovov. V pomoč vsem je tudi posnetek št. 6.

lép – lépo – lepó • lép – lépo – lepóhúd – húdo – hudó • húd – húdo – hudósláb – slábo – slabó • sláb – slábo – slabóláhek – láhko – lahkó • láhek – láhko – lahkótŕd – tŕdo – trdó TUDI tŕdo • tŕd – tŕdo – trdó TUDI tŕdo

2.

3.

4.

5.

U

DZ

58

137–138

DVD 06


54

gŕd – gŕdo – grdó TUDI gŕdo • gŕd – gŕdo – grdó TUDI gŕdomôčen – môčno – močnó TUDI môčno • môčen – môčno – močnó TUDI môčnosvêtel – svêtlo – svetló TUDI svêtlo • svêtel – svêtlo – svetló TUDI svêtlotêsen – têsno – tesnó TUDI têsno • têsen – têsno – tesnó TUDI têsnogost – gósto – gósto TUDI gostó • gost – gósto – gósto TUDI gostóOp.: Posnetek lahko uporabite tako, da namesto dečka ali deklice ponavljajo učenci. V tem primeru ustavljajte posnetek za vsakim nizom posebej.

Delo z delovnim zvezkomUčenci sami tvorijo prislove iz pridevnikov, tako izpeljane iščejo v povedih ter se učijo

razliko vati med pridevnikom za srednji spol in enakopisnim prislovom in jih na glas prebrati.

Rešitvi (delovni zvezek)a) Pridevnik Prislov

drzen drznogladek gladkokončen končnomoker mokrogibčen gibčnoredek redkohraber hrabroumirjen umirjenosrečen srečnovroč vročegoreč gorečesinji sinjesrednji srednjezunanji zunanje

b) Pridevnik Prislovdober dobroboljši boljše, boljenajboljši najboljše, najboljeOp.: Oblika bolje je v SP 2001 celo samostojna iztočnica in je navedena na prvem mestu, na drugem, za oznako in, pa še boljše. Pri prislovu lahko sta navedeni obliki lažje in laže, pri težko pa samo težje.

a) prislov • pridevnik • pridevnik • prislov • pridevnik • prislov

b) Prebrano: glasnó • glásno • pôzno • pôzno • óstro • ostró


Učenci ponovijo iskanje in določanje vrste prislovov, razbirajo podatke iz pravopisa, s tvorjenjem povedi dokažejo, da razumejo pomen primerniških prislovov in da znajo tiste, izpeljane iz izimenskih pridevnikov, pisati s pravilno začetnico.

1.

2.

DZ 138–139


55

RešitvePrislov Vrsta prislovadolgo časovnitežko načinovnizgoraj krajevni ALI prostorskispodaj krajevni ALI prostorskipovsod krajevni ALI prostorskipokonci načinovniOp.: Ker si učenci pri iskanju pomagajo tudi z vprašalnicami, bodo lahko za prislov oz. prislovno zvezo imeli tudi kako prislovno določilo, npr. v vesolje, proti središču, na Zemlji. Opozorite jih na nesklonljivost prislova in povejte, da je taka besedna zveza samo sklon samostalnika, torej pregibne besede, ki bi npr. ob zamenjavi glagola lahko bila v drugem sklonu. Poleg tega lahko tiste prislovne zveze, ki so iz predloga in samostalnika (npr. po navadi), zamenjamo z eno samo besedo (npr. navadno).

a) krajše • ljubše • slabše • širše

b) neumneje, neumnejše • bistreje IN bistrejše • tišje IN tiše

c) Po smislu.

s (slovensko), m (madžarsko), a (angleško), i (italijansko), n (nemško)

PRAVOPISZapis o pravopisu gl. na str. 39.

Delo z učbenikomUčenci se v tem poglavju seznanijo s temami okrajšave in kratice ter ločili (piko,

vprašajem, klicajem, vejico, oklepajem in zaklepajem ter narekovajem v premem govoru). Podrobneje je predstavljen premi govor in spreminjanje premega v odvisni govor (in se-veda s tem povezana ločila).

Delo z delovnim zvezkomV delovnem zvezku je za vse teme iz učbenika precej pravopisnih vaj, še največ pa za

vejico ter premi in odvisni govor.

Cilji in dejavnostiRazvijajo • pravopisno zmožnost:– pisanje krajšav (tj. okrajšav, kratic in simbolov);– rabo končnih ločil (pike, vprašaja, klicaja) na koncu enostavčnih

in večstavčnih povedi;– rabo vejice pri naštevanju in med stavki;– rabo ločil v premem govoru (s spremnim stavkom pred dobesednim

navedkom ali za njim),– rabo oklepaja (in zaklepaja);

1.

2.

3.

U

DZ

60–70

109–120


56

– prepoznavajo pravopisne napake v svojih in tujih besedilih, jih odpravljajo in utemeljijo svoje popravke;

– v zapisanem besedilu poiščejo premi govor ter povejo, po čem so ga prepoznali in čemu ga je pisec uporabil;

– predstavijo sestavo in zapis premega govora (z dobesednim navedkom za spremnim stavkom in pred njim);

– povejo, kaj so pri pretvorbi premega govora v odvisnega naredili;– predstavijo sestavo in zapis odvisnega govora;– uporabljajo pravopisne priročnike (v knjižni in elektronski obliki).Razvijajo • skladenjsko zmožnost:– o prvotnem dogodku poročajo s premim govorom;– o prvotnem dogodku poročajo z odvisnim govorom;– premi govor pretvarjajo v odvisnega;– prepoznavajo skladenjske napake v svojih in tujih besedilih ter jih

odpravljajo.Razvijajo • metajezikovno zmožnost:– razumejo in uporabljajo strokovne izraze okrajšava, kratica, ločilo, pika,

vprašaj, klicaj, vejica, oklepaj in zaklepaj, narekovaj, premi govor, spremni stavek, dobesedni navedek, odvisni govor.Op.: Učni načrt ne omenja posebej zaklepaja, različnih vrst oklepaja in narekovaja. Ker jih je za obravnavo drugih predpisanih tem nujno treba omeniti, so v učbeniku tudi omenjeni.

KrajšaveKrajšave je po SP 2001 skupno poimenovanje za kratice, formule, simbole in okrajša-

ve (čl. 1022). Pravila za zapis kratic, formul in simbolov so razložena v čl. 1021–1024.

Delo z učbenikomUčenci se samo seznanijo z nadpomenko za okrajšave, kratice in simbole.

OkrajšaveOkrajšave so pisno okrajšane besede ali besedne zveze, ki jih v govoru navadno

razve zujemo. V SP 2001 so pravila za zapis okrajšav navedena predvsem v čl. 594–598 in 1025. Med okrajšavami je veliko dobro znanih, standardnih okrajšav; v besedilih (predvsem v strokovnih in leksikografskih delih) je mogoče najti veliko priložnostnih okrajšav.

Eno besedo okrajšamo na eno ali več začetnih črk, za katerimi pišemo piko. Poseb-nost sta okrajšavi ga. za gospa, ki se spremeni zaradi pregibanja: go. < gospo in ge. < gospe, in gg. za gospode, ki se spremeni zaradi števila (v nasprotju z g. za gospod).

Okrajšave iz besednih zvez pišemo na dva načina: pogosto rabljene, standardne, tako, da na začetne črke okrajšane besedne zveze pišemo skupaj in nato stavimo piko, vse dru-ge pa tako, za vsako okrajšano besedo stavimo piko in naredimo presledek (npr. d. d. < delniška družba). To ne velja za okrajšave iz prirednih in podrednih zloženk: prve ohra-njajo vezaj iz podstave (npr. lit.-zgod. < literarno-zgodovinski < literatura in zgodovina,

U 60

U

DZ

60–61

109–111


57

angl.-slovenski < angleško-slovenski), pri drugih pa za okrajšavno piko ne delamo pre-sledka (npr. lit.zgod. < literarnozgodovinski < literarna zgodovina, l.r. < lastnoročen).

Delo z učbenikomUčenci se seznanijo samo z osnovnimi okrajšavami in z napotkom, da naj se o pome nu

njim neznane okrajšave pozanimajo v pravopisu. Na simbole jih je dobro opozoriti zara-di matematike (npr. navajanje količin) ter slovarja in pravopisa (tam so rabljeni simboli za spol, npr. m, ž, s, v 7. razredu bodo tudi za sklone, npr. R za rodilnik, poleg običajne okrajšave rod.).

Delo z delovnim zvezkomUčenci najprej razvežejo okrajšave in okrajšane besede, ki so del smiselnih besednih

zvez. Nato v povedih prepoznavajo besede, ki se jih da okrajšati, pri čemer si pomagajo z učbenikom. Urijo se v natančnem opazovanju zapisov (presledki za okrajšano besedo!), potem v besednih zvezah še sami okrajšajo besede in napišejo simbole. Seznanijo se tudi s posebno okrajšavo ga. v različnih oblikah.Op.: Naloge lahko nadgradite s pogovorom o tem, kje v knjigah navadno najdejo seznam okrajšav.

Rešitve (delovni zvezek)a) razred IN rojen ALI rojena Op.: Okrajšava za rojen ali rojena je navadno roj., zato v učbeniku

pri r. tudi ni navedena. Če bo kdo pogledal v SP 2001, jo bo seveda našel. • in tako dalje • to je • in podobno • in drugi • slovenski IN slovanski • glej ALI glejte

b) avgusta ALI avgust • mlajši • evropska • oziroma • milijonov • okoli IN okrog • starejši • približno

c) Odkljukane: Okrajšava je iz ene črke ali več črk. • Okrajšava ima na koncu piko. • Okrajšani sta lahko dve besedi, včasih celo več.

a) Podčrtane: na primer, in podobno, gospa, razredom, straneh • Okrajšave: npr., ipd., ga., r., str.

b) prof. • oz. • gdč. Op.: Verjetno kar nekaj učencev takšne okrajšave še ne pozna. Pomagajo naj jim učenci, ki so jo že opazili. • C.

a) ga.Ana Kovač • str.234–56 • l.2009 • dr.Janez Sever • npr.120 otrokOp.: Besedna zveza prof. Pretnar je obakrat prav napisana, tj. za okrajšano besedo je presledek. Zanimivo bo opazovati, kaj bodo naredili učenci – ali bodo samodejno eno od oblik prečrtali ali bodo opazili, da je vse v redu. Preizkus natančnega opazovanja.

b) 21. stol. Op.: Nič ne bo narobe, če bodo izpisali celotno besedno zvezo, npr. v 21. stol. • c. 23 • 100 pr. n. št. • 5 str.

c) 100 m • 20 L ALI 20 l • 3 h • 5 kg • 20 ha • 34 s. ALI 34 s ALI 34 sek.

č) Po smislu.

1.

2.

3.


58

KraticeKratica ali akronim je skrajšana beseda, nastala iz začetnih črk ali zlogov besed

v besedni zvezi. Tvorjenje kratic poteka po takem postopku: krnitev (Republika Slove-nija = R- in S-) in sklapljanje (R- + -S) = kratica (RS). Večina kratic je splošno znanih; v posameznih strokah zaradi gospodarnosti nastajajo tudi priložnostne kratice. Stro-kovnjaki jih večinoma pišejo v osnovni obliki, redkeje v ustreznem sklonu. V SP 2001 so obravnavane v čl. 1021–1024 in 812, 925.

Delo z učbenikomUčenci poleg razlage besede kratica spoznajo še vrste kratic (črkovne ali črkovalne

in besedne) in pravila za njihovo zapisovanje. Seznanijo se tudi z zgledoma iz SP 2001 in razbiranjem podatkov v geslih, kjer so obravnavane kratice.

Delo z delovnim zvezkomUčenci nekaj znanih lastnih imen okrajšajo v splošno znane kratice in nekaj zna-

nih kratic razvežejo v besedne zveze, nato poskušajo razložiti še znano tujo (angleško) kratico.

Rešitvi (delovni zvezek)KC • ZDA • CD • GRS

a) Slovar slovenskega knjižnega jezika • Slovenski pravopis Op.: Tako je včasih okrajšano tudi Sveto pismo. • Republika Slovenija • Nova Ljubljanska banka Op.: Če učenci te ustanove ne poznajo, potem bodo morali kratico poiskati v SP 2001 ali na spletu. • radiotelevizija Op.: Če bi bila za kratico še beseda Slovenija, potem bi Radiotelevizija pisali z veliko začetnico. • Rdeči križ Slovenije • Triglavski narodni park Op.: Če učenci te kratice ne poznajo, potem jo bodo morali poiskati v SP 2001 ali na spletu.

b) osebni računalnik

LočilaLočilo ali interpunkcija je posebno pisno znamenje za skladenjska in neskladenj-

ska razmerja.

Delo z učbenikomUčenci se v uvodnem besedilu na kratko seznanijo z zgodovino zapisovanja ločil.

Neka tera pravila za zapisovanje predvsem končnih ločil (pike, treh pik oz. tripičja, vpra-šaja, klicaja) in vejice ter neskladenjske pike (zapisovanje vrstilnih števnikov) so že spo-znali v nižjih razredih. Zdaj so nanje le opozorjeni z vzorčnim besedilom, kjer sta doda na še dvopičje in narekovaj.

U

DZ

61–62

111

1.

2.

U 62–63


59

Pika, vprašaj in klicajPika je skladenjsko končno in neskladenjsko končno ali nekončno ločilo. Vprašaj in

klicaj sta skladenjski končni in nekončni ločili. V SP 2001 so pravila za stavo pike pred-stavljena v čl. 231–261, vprašaja v čl. 262–273 in klicaja v čl. 274–287.

Delo z učbenikomUčenci so se z vsemi tremi ločili seznanili v 4. razredu pri pripovednih, vprašalnih,

velelnih in vzkličnih povedih in pri zapisovanju števnikov (pika) in cen v ceniku (vejica). Nanje so bili opozorjeni tudi v 5. razredu pri pripravah na glasno branje. Zdaj jih na to spominja uvodna šala. Kratek povzetek že naučenega imajo v preglednici (ravno tako okrajšavno piko, s katero so se seznanili v 6. razredu). Posebej so opozorjeni na to, v kate rem primeru pike, vprašaja in klicaja ne pišemo.

Delo z delovnim zvezkomUčenci stavijo končna ločila v povedih in naslovih (kjer je potrebno) ter zapisujejo

vrstilne števnike z neskladenjsko piko in števila.

Rešitve (delovni zvezek)a) ? • . • ! • ? • . • . • ! • ! • .

b) Po smislu.Op.: Vsi naslovi so pravilno napisani brez končnega ločila, saj bi ga bilo treba staviti le v primeru, če iz same oblike povedi ne bi prepoznali, za katero vrsto povedi gre (npr. vzklično ali vprašalno).

a) 6. • 2 • 7 • 5. • 2. • 90. • 12 • 1.

b) 5000 EUR • str. 1200 • 12.000 EUR ALI 12 000 EUR • 10. str. • 1998. l.

10. • 10., 13., 14., 17.

VejicaVejica je skladenjsko nekončno in neskladenjsko končno ali nekončno ločilo. V SP

2001 so pra vila za stavo vejice predstavljena v čl. 288–352.

Delo z učbenikomUčence v svet vejice, tega nadvse zahtevnega ločila, uvedeta dve besedili: prvo, ki

anekdotično predstavlja pomen zapisovanja vejice, in drugo, ki kaže na sodoben odnos mladih do stave ločil. Dobro bi bilo, če bi se o načinu pisanja drugega in njegovem odnosu do vejic pogovorili z učenci. Preglednica prikazuje le nekaj osnovnih (tradicio-nalnih) pravil o stavi vejice in opominja na že usvojeno znanje. Kot taka rabi bolj za pravopisno prvo pomoč. Za kaj več je potrebnega več znanja, predvsem pa poznavanje kar nekaj skladenjskih tem, s katerimi se bodo seznanili v višjih razredih.Op.: V zgledu s spleta je predložna zveza v redu napačno zapisana skupaj (vredu).

U

DZ

64–65

111–112

1.

2.

3.

U

DZ

65–66

112–114


60

Delo z delovnim zvezkomUčenci združujejo povedi, nato stavijo vejico med naštevalnimi enotami in pred vez-

niki, ki uvajajo odvisnike, ter med odvisni in glavni stavek (z vašo pomočjo). Ponovijo tudi stavo neskladenj ske vejice v zapisovanju števil, nato pa v povedi brez nekončnih ločil na ustrezna mesta stavijo vejico. V zadnji nalogi prepoznavajo napačno stavo vejice.

Rešitve (delovni zvezek)Ah, kako /.../ • Da, narobe /.../ • Mama, kam /.../ • Haha, res /.../ • Pst, ne govori /.../

mišmi, kuščarji, • sebi, sestri, • duplu, Banane, ananas, Pomaranče, • povedali, • iglavcev, orehi, lešniki, jagodami, • izdelujemo, montiramo, obnavljamo, • vprašanje, • občutka, tekmo, • vidimo, • sadje, krajih, • sestro, • ladje, • prikrajšan, Ne, vode, • živi,

miru, • zamujeno, • meje, • motim, • stroj, • kričali, • učencev,

5,8 • 27,10 • 3,125.000 Op.: Prav je tudi 3 125 000 ali 3.125.000. • 2,000.000 Op.: Prav je tudi 2 000 000 ali 2.000.000.

televizorji, • Slovenca, • orehe, lešnike, mandlje, kostanj, • potreben, • dneva, • bili, igre, • planet, • kri, • zazdelo, kanale, trajalo, potrdili, • pajek, mreže, žuželkami

izlet, se • poti, • slišal, učiti, učiti, in učiti • reči, • želim, nazaj v čase, ko

Oklepaj in zaklepajOklepaj je dvodelno skladenjsko in neskladenjsko ločilo, zaklepaj pa v glavnem

enodelno neskladenjsko ločilo. V SP 2001 so pravila za stavo oklepaja predstavljena v čl. 438–449 ter 21, 23, zaklepaja pa v čl. 450.

Delo z učbenikomUčenci najdejo v preglednici poleg navadnega okroglega oklepaja tudi oglati oklepaj

(v učbenikih za 5. in 6. r. je pri zgledih iz slovarja in pravopisa pri morebitnem izgovoru in pri avtorskih posegih v tuje besedilo) in poševni oklepaj ter zaklepaj, ki ga srečujejo tudi že v učbenikih za nižje razrede. Posebej so opozorjeni na stičnost (pisanje brez pre-sledka za besedo, za katero stavimo nekatera ločila).

Delo z delovnim zvezkomUčenci si v dveh nalogah uzavestijo pravilno zapisovanje oklepaja, hkrati pa vidijo,

v katerih primerih ga rabimo.

Rešitvi (delovni zvezek)S kljukico so označeni: Naročil(a) bom tri (3) izvode. • Besedo teta izgovarjamo [têta]. • Za prvi šolski dan rabiš: // a) urnik, // b) beležko, // c) svinčnik.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

U

DZ

66–67

115

1.


61

Opoldan (v poletnem času ob 13. uri) je /.../ • /.../ na ekranu (zaslonu) /.../

Premi in odvisni govor ter narekovaj

Premi ali direktni govor je način poročanja, za katerega je značilno dobesedno nava janje besedila prvotnega govornega dogodka, navadno pospremljenega s spremnim stavkom. Odvisni ali indirektni govor je način poročanja, izražen z odvisnim stav-kom. Narekovaj je dvodelno skladenjsko in neskladenjsko ločilo. V SP 2001 je premi govor v povezavi z rabo ločil omenjen v čl. 472–475, pravila za stavo narekovaja pa so predstavljena v čl. 459–467.

Delo z učbenikomPo uvodnih nagovorih in ilustracijah, s katerimi učence pripeljete do zavedanja raz-

like med premim in odvisnim govorom ter rabo narekovaja, sledi prikaz zgledov in shemat-ske ponazoritve (črne črke m z začetnim S oz. s prikazujejo spremni stavek, rdeče črke m z začetnim D pa dobe sedni navedek) ter teoretični del in še nekaj zgledov. Učenci so posebej opozorjeni na ročno in strojno zapisovanje narekovaja in nadomeščanje nareko-vaja s pomišljajem (le na začetku nove vrstice!). Nanj je treba opozoriti, saj učenci berejo raznovrstne knjige, v katerih je raba različna.

Delo z delovnim zvezkomUčenci vstavljajo ustrezna ločila, prepoznavajo dobesedne navedke in jih opremljajo

z nare kovajem, vadijo pravilno zaporedje ločil, sestavljajo spremne stavke, v povedih s pre mim govorom popravljajo začetnice in ločila, popravljajo pravopisne napake ter premi govor spreminjajo v odvis nega (teoretični prikaz imajo v učbeniku pod posebnim naslovom – gl. Spreminjanje premega v odvisni govor).

Rešitve (delovni zvezek)»Gremo.« ALI »Gremo!« • »Kako si?« • »V redu, strinjam se.« • »Saj sem vedela!« ALI »Saj sem vedela.« ALI »Saj sem vedela ...« • »Nada, kdaj greva v kino?«

»Danes je res prijeten dan.« • »Koliko nas bo stala vožnja?« • »Umolkni že!« • »Nič se ne boste prepirali,« • »Oho, tudi ti tukaj!«

a) »Nič več se ne oglasi pri nas,« je rekla /.../ • »Takoj zdaj!« je vzkliknil /.../ • »Kam se odpravljaš?« ga je /.../ • »Film je bil odličen,« so /.../

b) Odgovoril je: »Ta trenutek me nič ne skrbi.« • /.../ je vprašala: »Kdo je tako kričal in razgrajal?« • /.../ po rami: »Kar tako naprej.« • /.../ rekel: »Sram me je.«

c) Po smislu.

Po smislu.

2.

U

DZ

67–69

115–117

1.

2.

3.

4.


62

Po smislu.

»Saj sem vedela, vedno moram vse pospraviti sama,« • /.../ spraševala: »Kdaj bova šli nabirat jagode?« • »Ali je komu to smešno?« je /.../ • »Naj se še tako trudim, Sašo me vedno premaga,« je razmišljal.

/.../ v pismu: »Z nami • /.../ in dom?« je mamo • »Ali si bolan?« ga je vprašala. • /.../ je: »Kaj mi pa morejo!«

a) Mož se je zahvalil ženi, ker ga je rešila. • Kraljevič (jo) je vprašal, ali ga vzame za moža. • Deček reče mami, naj ga pogleda. • Zaskrbljena mama je vzkliknila, naj njen sin še malo potrpi.

b) Oče je ukazal: »Prinesite mi škarje.« • Vodič je učencem razložil: »Nekoč so v gradu živeli Celjski.« ALI /.../ »V gradu so nekoč živeli Celjski.« • Sošolci so Janka prosili: »Nehaj hoditi po robu!« ALI Sošolci so prosili: »Janko, nehaj hoditi po robu!« • Babica in dedek sta vprašala Tjašo: »Kaj si želiš za rojstni dan?« ALI Babica in dedek sta vprašala: »Tjaša, kaj si želiš za rojstni dan?« ALI Babica in dedek sta Tjašo vprašala: »Kaj /.../

Spreminjanje premega v odvisni govor

Premi govor spreminjamo v odvisnega tako, da spremni stavek postane glavni, dobesedni nave dek pa odvisni stavek, pri čemer so mdr. zaradi prostorskih in časovnih sprememb potrebne ustrezne zamenjave.

Delo z učbenikomUčenci na zgledu dobesednega govora, spremenjenega v odvisnega, ponovno uza-

vestijo razliko med njima (prvič so jo opazovali že pri uvodni šali pri premem govoru). Nato si ogledajo shematično predstavitev sprememb v spreminjanju povedi in rabi ločil. Posebej so opozorjeni na zvezo glavnega in odvisnega stavka, nastalega po pretvorbi vprašalne povedi: v rabi so namreč odstopanja od pravopisne norme (zapis končnega ločila se ravna po glavni povedi!) pogosta.


Učenci rešujejo cel sklop pravopisnih vaj od krajšav do premega govora. Druga naloga je name njena medpredmetni povezavi (geografi ja in slovenščina) in hkrati krepi splošno izobrazbo. Poskušajo dokazati obvladovanje ločil, stičnosti in začetnice.

5.

6.

7.

8.

U 69–70

DZ 118–121


63

Rešitvea) Gdč.

Op.: Ker okrajšava stoji na začetku povedi, jo moramo pisati z veliko začetnico. Gl. čl. 29 v SP 2001.

b) Po smislu.

S, J, V, Z, SV, JV, JZ, SZ, N, S, E, W, S

a) in b) Po smislu.

b) Andrej • Petra • Andraz = Andraž Op.: Zaradi pogostega opuščanja kljukice je slovensko ime zapisano z z namesto ž. • Jernej

a) Kdo? Kaj? Kje? Kako? • Zbira znamke, nalepke, razglednice ipd.

b) Povej mi, katere fi lme rad gledaš. • Zatrdila je: »Zanimam se za več poklicev.«

a) /.../ zasenčena, zato /.../ živali, ki so /.../ (mokrice, polži). • /.../ drevja. /.../ matica, ki /.../ delavke, ki /.../ matice. /.../ čebelnjakih, ki • /.../ vzhodu, poleti /.../ jugu, zahaja

b) /.../ predstavljali, da /.../ okrogla. /.../ spodaj? /.../ odtečejo? Seveda ne! ALI Seveda ne. /.../ silo, ki /.../ Zemlje. /.../ teža. /.../ občutek, da /.../Op.: Naslov je brez končnega ločila, saj že iz same zgradbe povedi razberemo, da je to vprašalna poved.

Zemlja • 4,5 • Kraj • Površina: 510 milijonov km2 • Obseg: 40 000 km ALI 40.000 km • Razdalja (polmer) /.../ 6378 km • Razdalja (polmer) /.../ Južnega • razdaljama ( polmeroma): 21 km Op.: Namesto besede pol se uporablja tudi tečaj. — Podatki so povzeti iz učbenika za geografi jo.

/.../ g. Novaku. • /.../ (doba od 1700 do 1400 pr. Kr., /.../ • Ga. /.../ »Taka /.../

Medvedek vpraša mamo: »Mama, ali sem res medvedek?«Mama mu odgovori: »Da, seveda si.«In medvedek ponovno vpraša: »Ali sem res medvedek?«Mama reče: »Da, seveda si.«Medvedek jo ponovno vpraša: »Mama, ali sem čisto zares medvedek?«Mama se začudi: »Da, seveda si. Zakaj pa ne bi bil?«Medvedek ji odgovori: »Zato, ker me zebe kot psa!«Op.: To je ena od možnosti.

ŠTEVNIKŠtevnik ali numerale je v glavnem pregibna besedna vrsta, s katero poimenujemo koli čino štetega, npr. število oseb, predmetov, njihov vrstni red, različnost, količino, pa tudi mero oz. obseg ipd. S števniki izražamo količino števnih samostalnikov (izjema so le ločilni števniki ob neštevnih), s števniškimi izrazi pa količino števnih in neštevnih samostalnikov.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

U

DZ

71–76

122–130


64

Delo z učbenikomUčenci so se s števnikom že seznanili v 3. in 4. razredu, in to z zapisovanjem glav-

nih do 100 in stotic s številko in besedo ter vrstilnih s piko (za zaznamovanje zaporedja, v datu mih). Spoznali so tudi pojme številka, število in števka. V 5. razredu so bili nanje opozorjeni le ob besedil nih vrstah. V 6. razredu se ob uvodni ilustraciji spomnijo pojma števnik in z njim povezanega štetja in se seznanijo z razlago pojma števnik, uzavestijo pa si še pojma glavni in vrstilni števnik ter spoznajo njegove lastnosti (spol in sklon). Ponovijo in nadgradijo zapisovanje števnikov s števil kami (tudi rimskimi), naučijo se zapisovati tisočice in milijonice (povezano z ločili) in se seznanijo z določanjem števnika ter razbiranjem podatkov o števniku v slovarju in pravopisu.

Delo z delovnim zvezkomUčenci se na kratko seznanijo z vrstami števnikov in njihovimi lastnostmi (predvsem

z razliko med en in eden). Poglavitni poudarek je na zapisovanju s številkami in s tem povezanimi pravopis nimi pravili, naj gre za zapisovanje tisočic, milijonic, vrstilnih štev-nikov, količin, letnic (naučijo se jih tudi pravilno brati), stoletij, datumov; manj nalog je za zapisovanje z besedo, saj večja števila večinoma zapisujemo s številkami.


slovnice (npr. v oblikah števnikov od ena do štiri, pridevniški in samostalniški obliki števnika en/eden);

– prepoznavajo skladenjske napake v svojih in tujih besedilih ter jih odpravljajo.Razvijajo • pravopisno zmožnost:– pisanje glavnih in vrstilnih števnikov od 100 do 1000 s številkami

in besedami;– rabo pike in vejice;– uporabljajo pravopisne priročnike (v knjižni in elektronski obliki);– prepoznavajo pravopisne napake v svojih in tujih besedilih, jih odpravljajo

in utemeljijo svoje popravke.Razvijajo • pravorečno zmožnost:– poslušajo knjižno izreko in si jo skušajo uzavestiti;– vadijo in utrjujejo knjižni izgovor posameznih besed.Razvijajo • metajezikovno zmožnost, in sicer sistematično usvajajo pomenske, slogovne, oblikovne ipd. lastnosti besede:– v besedilu/povedih poiščejo besede, s katerimi izražamo števila;– spoznajo strokovni izraz za to skupino besed (tj. števnik);– vprašujejo se po števnikih;– uporabljajo dve vprašalnici in tako ločijo dve vrsti števnikov;– razumejo in uporabljajo strokovna izraza glavni števnik, vrstilni števnik.

Glavni in vrstilni števnikiGlavni števniki so števniki tipa èn êna -o, dvá -é -é, tríje trí -í, štírje štíri -i, pét, šést …

(so tudi osnova štetja), ki izražajo količino oz. natančno število štetega (npr. oseb, pred-metov, pojavov). Po njih se sprašujemo s koliko. Števnik èn êna -o je pridevniški, njemu

U

DZ

71

122–123


65

enakovredni pa je posamo staljeni êden êna -o; eden se od en razlikuje le v imenovalniku, v katerem je lepo vidna tudi stavčna vloga vsake oblike posebej.

Štejmo raje z ženskimi oblikami števnikov (ena dve tri štiri pet šest ...); če štejemo z mo-škimi (en dva tri štiri), mešamo moški obliki za vrednost 1 in 2 (en in dva) z ženskimi za 3 in 4 (tri in štiri).

Vrstilni števniki so po obliki pridevniški števniki tipa prvi, drugi, tretji, četrti, peti ..., stoti, tisoči, ..., s katerimi zaznamujemo mesto oz. zapovrstje, ki ga imajo bitja, stvari, pojmi ipd. v številčnem zaporedju. Po njih se sprašujemo s kateri (po vrsti). Podobni so vrst-nim pridevnikom, po obliki tudi drugim v določni obliki (le da ne poznajo nedoločne).

Delo z učbenikomDelitev števnikov, predpisana v UN, je prikazana v preglednici. Učenci so opozorjeni

na zapisovanje vrstilnih števnikov s piko.

Delo z delovnim zvezkomUčenci sami razvrščajo števnike iz povedi, kjer so krepko natisnjeni. Tako ponovijo

predvsem temo iz 4. razreda.

Rešitev (delovni zvezek)Glavni: tri, štiri, dveh ALI dve (Op.: Lahko je tudi v imenovalniku.), osem, enajst, 1810, 23, 1810, 1348 • Vrstilni: peti, prvi, 15., 22.

Lastnosti števnikovPo obliki in vlogi v stavku je števnik še najbliže pridevniku. Večinoma se tudi enako

pregiba. S samostalnikom se ujema v spolu (npr. en deček, ena deklica) in sklonu (npr. enemu dečku, eni deklici). Poleg tega pozna posamostaljene oblike (trije so se dogovo-rili). Števnike, ki nastopajo kot samostalniki (razen glavnega števnika eden), sklanjamo kot druge samostalnike: tisoč, milijon in bilijon po prvi moški sklanjatvi, milijardo pa po prvi ženski. Tisoč in milijon lahko ostajata v vseh sklonih v enaki obliki (t. i. ničta sklanjatev).

Od pridevnika, ki večinoma pozna tri števila, se razlikuje po tem, da ima večinoma eno število (le ednino ali le dvojino ali le množino). V nasprotju s pridevnikom ga ne mo-remo stopnjevati in ne pregibati po določnosti (izjema so števniški pridevniki), saj je števnik po obliki le določni (prvi) ali nedoločni (peter).

SpolDelo z učbenikom

Učenci že dobro poznajo izraz spol. Zdaj so nanj opozorjeni le v povezavi s števnikom, posebej tudi na pridevniško in samostalniško obliko števnika 1. Tisoč je v SP 2001 tako samostalnik sred njega spola ednine (nepregiben), moškega, ženskega in srednjega spola množine (nepregiben) in glavni števnik (nepregiben in pregiben); milijon je samostalnik moškega spola (pregiben), sred njega spola (nepregiben) in glavni števnik (pregiben).

1.

U

DZ

72

123–125

U

DZ

72

123–125


66

Delo z delovnim zvezkomUčenci dopolnjujejo povedi s števniki od 1 do 4, ki jih navadno pišemo z besedo in ki se

v spolu in sklonu tudi ujemajo s samostalnikom. Nato vadijo obliki en in eden ter števnik 2 v različnih spolih. Iz pravopisa morajo prepoznati vrsto števnika in oblike za različne spole.

Rešitve (delovni zvezek)en • ena • eno • dva • dve • dve, dve • trije, tri • tri • štirje • štiri • štiri

a) En • eden • enega • eden • eden • eden • eden

b) Pisca bi morala uporabiti obliko eden.

a) dva, dve, dve • glavni • dveh, dvema • dva • dve, (pri) dveh, (z) dvemaOp.: Lahko jih prepišejo z naglasnimi znamenji vred. Zgled iz pravopisa si lahko še natančneje ogledate in ga komentirate, npr. napačno rabo pred dvemi leti namesto pred dvema letoma.

b) vrstilni, prvi, prva, prvo

SklonDelo z učbenikom

Učenci že dobro poznajo izraz sklon. Zdaj so nanj opozorjeni le v povezavi s števnikom, in sicer v primerjavi s pridevnikom.

Delo z delovnim zvezkomUčenci morajo v povedih prepoznati glavne in vrstilne števnike in jih postaviti v ime-

novalnik. Na koncu so s težjo vajo napoteni na iskanje informacije o (ne)primerni rabi nepregibne oblike števnika deset v geslu iz pravopisa.

Rešitev (delovni zvezek)a) trije • dve, tri • deset Op.: Med dveh, treh po SP 2001 ni vejice. Gl. čl. 323. • dvanajst

b) z desetimi

Zapisovanje števnikovŠtevnike zapisujemo tako kot druge besede, tj. s črkami, poleg tega pa tudi s štev-

kami ali ciframi, najpogosteje arabskimi, redkeje rimskimi (števka je pisno znamenje za število, tako kot je črka pisno znamenje za glas, več števk pomeni številko, več smiselno povezanih črk oz. glasov pa besedo), v nekaterih primerih, npr. v datumih, bibliograf-

1.

2.

3.

U

DZ

72

125

1.

U

DZ

72–75

126–128


67

skih zapisih, s kombinacijo obojega (npr. letnik revije z rimskimi, številko zvezka z arab-skimi). Kako jih bomo zapisovali, je odvisno tudi od vrste besedila, saj se zapisi števil s števkami pogosteje pojavljajo v matematičnih in tehničnih besedilih, v statističnih in tabelarnih pregledih, pri zapisovanju datumov, naslovov ipd. V različnih poljudnostro-kovnih in -znanstvenih besedilih navadno upoštevamo tradicionalno zapi sovanje števil za nižje vrednosti in netvorjena števila s črkami (npr. dva, milijon), za višje vred nosti in tvorjena števila pa s števkami (npr. 3450, 14 543) ali kombinacijo obojih (npr. 20 tisoč, 60 milijonov). Kadar števnike zapisujemo s črkami kot običajne besede, glavne števnike do 100 in stotice pišemo skupaj, druge pa narazen. Skupaj pišemo tudi vse vrstilne in ločilne števnike in tvorjenke iz števnikov. V nekaterih primerih jih zapisujemo s piko (predvsem vrstilne števnike, npr. 10. = 'deseti', z njo lahko zaznamujemo tisočice od 10.000 dalje, poleg zapisa zgolj s presledkom, npr. 10 000), v drugih spet z vezajem (če je števnik, zapisan s števko, del izpeljanke). Vejico uporabljamo le izjemoma (za loče-vanje milijonic od tisočic, variantno tudi s piko, npr. 3,546.000 ali 3.546.000, in seveda s presledki brez ločil, npr. 3 546 000), ravno tako poševnico (npr. šolsko leto 2010/11).

Samostalnike, pridevnike in prislove, katerih sestavina je števnik, lahko zapisujemo tudi s kom binacijo števk(e) in črk (npr. 20-letnica, 5-krat, 12-leten). Povezuje jih ločilo vezaj (ime ločila že samo govori o povezovanju!). Ker ta tema na tej stopnji ni predpi-sana, je tu tudi ni. Na vrsti bo pri vezaju v višjih razredih.

Delo z učbenikomUčenci se ob pomoči preglednice spomnijo zapisovanja glavnih in vrstilnih števnikov,

s katerim so se že seznanili v 4. razredu. Znanje razširijo in poglobijo (višje vrednosti). Osvežijo tudi znanje iz matematike (medpredmetna povezava) z vzporejanjem arabskih in rimskih števil. Pomembno je predvsem to, da znajo rimske številke zaradi našega kulturnega okolja in zgodovine prav prebrati. Če si ne bodo zapomnili vrednosti vseh črk, naj za razbiranje uporabljajo pregled nico. Seznanijo se tudi z zapisovanjem tisočic in milijonic, desetink in stotink. Ponovno so opozor jeni na zapisovanje presledka med številkami in enotami ali kraticami ter za vrstilnimi števniki in okrajšavno piko, ravno tako na zapisovanje rimskih številk in časa. Naučijo se poiskati števnike v besedilu in razbirati podatke o števniku v slovarju in pravopisu.

Delo z delovnim zvezkomUčenci ponovijo zapisovanje glavnih in vrstilnih števnikov s številkami in besedami

ter pretvarjajo rimska števila v arabska in obratno. Prepoznavajo napačno in pravilno zapisovanje števnikov s številkami, s presledki ali brez njih, ravno tako za vrstilnimi števniki in okrajšavno piko, med številkami in enotami ipd. Ponovno vadijo zapisovanje datumov, ur in minut. Na koncu se, tudi s pomočjo posnetkov št. 92 in 93, naučijo pra-vilno brati letnice.

[devétnajststo ênaindevétdeset] – Slovenska osamosvojitev 1991 je navdušila večino Slovencev. • [devétnajststoenaindevétdesetega] – Slovenska osamosvojitev 1991. je navdušila večino Slovencev. • [léta devétnajststo ênaindevétdeset] – Slovenska osamosvojitev leta 1991 je navdušila večino Slovencev.[devétnajststoenaindevétdesetega leta] – Slovenska osamosvojitev 1991. leta je navdušila večino Slovencev.

1918 [devétnajssto ósemnajst – tísoč devétsto ósemnajst] • leta 2002 [léta dvá tísoč dvé] • 1996. leta [devétnajsstošéstindevéd̄esetega leta – tísoč devétsto šéstindeved̄esetega léta] • 1948. [devétnajsstoóseminštíridesetega]Op.: Soglasniški sklop tsst izgovarjamo prilikovano, kot podaljšani st, tu priročno zapisan kot sst, soglasniški sklop tst pa tudi kot c.

DVD 92

DVD 93


68

Rešitve (delovni zvezek)a) 35 • 5. • 5 • 1 000 000 ALI 1,000.000 ali 1.000.000 • 142. • 142

b) enainpetdeset • štirideseti • trinajst • stoti • sedeminšestdeset • milijon • šestinšestdeset

a) 40 • 18 • 39 • 88 • 233 • 1950 • Op.: Zadnja številka je v prvem natisu pomotoma napisana narobe: odveč je prvi C. Moralo bi pisati MMCD za 2400. Kljub temu vajo osmislite tako, da naj učenci to sami ugotovijo.

b) CCXXXIV • LIV • MMIX

a) 1000000 • 15434 • 10000 • 6 543

b) piko • tisočic

c) 6.razred • 3.šolska naloga • Prešernova c.6 • Čopova ul.3 • 1999.leta • 19.stol.

č) 1918. • 2. • 80., 20. • 10., 15. Op.: Prav bi bilo tudi od 10 do 15 let; v tem primeru bi bila to glavna števnika, zapisana brez pike.

d) 1/2l mleka • 2,5dcl olja • popust 50% • 10°C • 6m dolga vrv • 20L tekočine • 80km/h • 1000EUR • 3kg orehov

e) 3. ALI III. • 20. ALI XX. • 2. ALI II.

9.3.2005 • 13-06-2005 • 30.4., 22.4.

a) Zapis s številko Zapis z besedo in številko7.10 sedem in deset minut ALI ob sedmi uri in deset minut10.38 deset in osemintrideset minut ALI ob deseti uri in osemintrideset minut

b)–č) Po smislu.


Učenci na nekaj zgledih iz žive rabe dokažejo, da so razumeli in usvojili obravnavano temo. Hkrati pokažejo, ali so sposobni prepoznati tudi pravopisne napake.

Rešitvidva, trije • štirje

a) 1., 2. – vrstilni ALI V povedi so uporabljeni vrstilni števniki. • glavni ALI V povedi so uporabljeni glavni števniki.

1.

2.

3.

4.

5.

DZ 129–130

1.

2.


69

b) 20.000 • ob 10.30 Op.: Prečrtati morajo besedo uri. • od 9. 6. 2008 do 13. 6. 2008 Op.: Uporabiti morajo popravna znamenja za piši oz. pisanje skupaj, piši oz. pisanje narazen in izpusti oz. napačna (odvečna) beseda, ki so se jih naučili že v 4. razredu (imeli so jih natisnjene na bralnem znaku) in ki jih imajo ponovno predstavljene v legendi za uvodnim nagovorom v delovnem zvezku.

c) Rubrika: Knjige, revije, stripi • Vpis oglasa: 2. 5. 08 Op.: Mesece od januarja do septembra zapisujemo brez ničle pred števko. • Iztek oglasa: 16. 5. 08 • Cena: 10 EUR • Št. oglasa: 1 464 768 ALI 1,464.768 ALI 1.464.768 Op.: Učenci naj bi opazili tudi napačno stično zapisovanje za dvopičjem – za njim bi seveda moral biti presledek.



Drugi del


72

BEREMO

Vozni redVozni red je uradno pisno sporočilo (javno obvestilo) o prihodih in odhodih različnih

vozil s postaje (npr. vlakov, avtobusov, letal). Lahko je natisnjeno ali objavljeno na posta-jah, spletnih straneh, teletekstu, prebrano po telefonu ipd.

Cilji in dejavnostiRazvijajo • zmožnost selektivnega branja:– berejo javno obvestilo v obliki seznama, tj. vozni red;– poimenujejo dano vrsto seznama;– povejo, komu je namenjen vozni red, kako pride do naslovnika

ter čemu in v katerih okoliščinah ga ljudje berejo/uporabljajo;– pripovedujejo o svojih izkušnjah z branjem voznega reda;– primerjajo branje seznamov z branjem časopisnega ali strokovnega besedila;– poiščejo zahtevani podatek (tudi v njegovem nebesednem delu);– vrednotijo svojo zmožnost selektivnega branja.Razvijajo • pravopisno zmožnost:– pisanje znanih eno-/večbesednih zemljepisnih lastnih imen;– pisanje glavnih in vrstilnih števnikov;– pisanje okrajšav;– izbira variante predloga z/s (nasprotnostni pari);– raba klicaja;– uporabljajo pravopisne priročnike (v knjižni obliki).Razvijajo • metajezikovno zmožnost, in sicer postopoma spoznavajo temeljne vrste besedil in njihove značilnosti:– povejo, ali je besedilo zasebno ali javno, uradno ali neuradno, pri čemer

svoje mnenje utemeljijo;– povzamejo značilnosti javnih besedil;– povzamejo značilnosti neuradnih besedil;– razumejo in uporabljajo strokovne izraze zasebno besedilo, javno besedilo,

uradno besedilo, neuradno besedilo.

Delo z učbenikomVozni red je besedilo, ki ga navadno sprejemamo, torej nismo v vlogi sporočevalca,

ampak naslovnika. Zelo pomembno je, da znamo iz njega pravilno razbrati tiste poda-tke, ki jih želimo. Na robu ob zgledu so v oblačkih tudi sestavni deli voznega reda.

V učbeniku je predstavljen kratek in zaokrožen, hkrati pa preprost vozni red. Sledijo vprašanja; odgovori nanje sestavljajo razlago, ki je potem tudi zapisana. Z vprašanji in nalogami na koncu teme so učenci postavljeni v življenjski položaj: učenec od staršev dobi nalogo, da se na železniški postaji pozanima o podatkih, ki jim bodo prišli prav pri organizaciji izleta. Ob tem učenci razvijajo svojo funkcionalno pismenost. Ker besedilo nudi povezavo z drugo besedilno vrsto (oglasom), imajo nalogo tudi iz tega. Na koncu lahko v razredu predstavijo svoj lastni izlet in vozni red, ki jim bo pomagal pri njegovi uresničitvi.

U

DZ

DZ

DZ

79–92

8–13

25–26

130–132

U

DZ

79–81

130–131


73

Delo z delovnim zvezkomUčenci v voznem redu iščejo zemljepisna imena, zapisujejo ure (povezava s števni-

kom), preso jajo rabo klicaja, razbirajo okrajšavo ter tudi ob pomoči zgleda iz pravopisa ponovijo rabo pred ložnih parov.

Rešitve (delovni zvezek)Naselbinska imena Nenaselbinska imenaBoh. Bistrica GorenjskaPodbrdo PrimorskaMost na Soči

a) Po smislu.

b) Zapisane so s številkami in med seboj ločene s piko.

Po smislu.Op.: Učenci naj bi ugotovili, da hoče sporočevalec naslovnika posebej opozoriti na povedano, hkrati pa ob tem izraža tudi čustvo, npr. veselje, navdušenje nad lastno ponudbo.

Bohinjska

a) na Gorenjskem • s Primorskega • na Mostu na Soči • iz Bohinjske Bistrice • z vlaka

b) Po smislu.

NaročilnicaNaročilnica je obrazec, s katerim podpisani (naročnik) naroča blago (predmete) pri

kakem podjetju ali posamezniku ali želi od njega kako uslugo. Podpisani je sporočevalec, podjetje ali posameznik, ki naročilnico tudi izda, pa je naslovnik.

Cilji in dejavnostiRazvijajo • zmožnost izpolnjevanja obrazcev:– ogledajo si obrazec, tj. naročilnico;– poimenujejo dano vrsto obrazca;– povejo, kdo je tvorec naročilnice;– predstavljajo vlogo besednih in nebesednih prvin;– povejo, kako pride naročilnica do naslovnika, čemu in v katerih okoliščinah

jo ljudje izpolnjujejo;– pripovedujejo o svojih izkušnjah z izpolnjevanjem naročilnice;– povejo, kako jo izpolnjujejo;– ob učiteljevi pomoči ali sami izpolnjujejo naročilnico ter pri tem upoštevajo

pravila za izpolnjevanje;– vrednotijo ustreznost, razumljivost in jezikovno pravilnost naročilnice

ter predlagajo popravke/izboljšave;– vrednotijo svojo zmožnost izpolnjevanja naročilnice ter izdelajo načrt

za razvijanje te svoje zmožnosti.

1.

2.

3.

4.

5.

U

DZ

82–84

131–132


74

Razvijajo • pravopisno zmožnost:– pisanje glavnih in vrstilnih števnikov s številkami.Razvijajo • zmožnost nebesednega sporazumevanja:– opazujejo zapisano besedilo in povejo, ali je tvorjeno samo z besednim

jezikom; poimenujejo nebesedne spremljevalce pisanja (barvo, velikost, obliko in čitljivost črk ipd.);

– v zapisanem besedilu opazujejo nebesedne spremljevalce pisanja, predstavljajo njihovo vlogo ter vrednotijo njihovo ustreznost in učinkovitost.

Delo z učbenikomNaročilnica je besedilo, ki ga navadno sprejemamo in izpolnjujemo, če želimo ponu-

jeno in pred stavljeno tudi naročiti. Zelo pomembno je, da znamo iz njega pravilno raz-brati podatke in izpolniti rubrike, ki nas bodo pripeljale do želenega. Na robu ob zgledu so v oblačkih tudi sestavni deli naročilnice.

V učbeniku je predstavljena naročilnica založbe Modrijan; je sestavni del reklamnega besedila, ki na prvi strani predstavlja knjigo Pod gladino Mediterana (barvni natis pod naslovom), na drugi (prepis na str. 83) pa ponuja geslo, osnovne podatke o knjigi, pred-stavlja možnosti naročanja in naslov založbe. Temu sledijo rubrike, ki jih izpolni naroč-nik, če želi prejeti knjigo po pošti (naro čilnica v pravem pomenu besede), ter podatki o ceni, dostavi in pogodbenih pogojih. V razredu se pogovorite tudi o vlogi slikovnega dela naročilnice, npr. o privlačnosti in prepričljivosti predstavitve ponujane knjige.

Prva vprašanja pod uvodnim nagovorom učence uvajajo v razlago pojma naročilnica. Tej je dodana tudi razlaga pojma obrazec ali formular (nadpomenka pri defi niciji naro-čilnice). Vpra šanja in naloge na koncu teme so zastavljeni tako, da razvijajo funkcio-nalno pismenost. Hkrati so učenci opozorjeni na izpolnjevanje. Dodani sta še dve nalogi: iskanje kake naročilnice in predstavitev različnih načinov naročanja.

Delo z delovnim zvezkomUčenci uzavestijo pojme, povezane z naročilnico, in defi nicije. Nato izpolnijo naročil-

nico in odkljukajo aktivnosti, ki so pri izpolnjevanju potrebne. Povprašajte jih o njihovih dosedanjih izkuš njah z izpolnjevanjem naročilnic; če jih nimajo, naj se o tem pogovorijo doma in poročajo v razredu. Ponovijo zapisovanje telefonskih številk, datumov in pošt-nih številk. Potem učence spodbudite, da vrednotijo svojo zmožnost izpolnjevanja obraz-cev (npr. koliko napak ste jim pri izpolnjevanju odkrili, katere napake so zagrešili, ali so na kaj pozabili, kako so podatke zapisovali). Na koncu naj v zvezek sestavijo načrt za razvijanje te svoje zmožnosti.

Rešitve (delovni zvezek)obrazec = list, na katerem sta natisnjena besedilo in prazni del z rubrikami • rubrika = navadno s črtami omejen prostor v obrazcih • naročilnica = obrazec, s katerim naročnik naroča blago

Po smislu.

Odkljukane: čitljivost • pravilnost podatkov • pisanje s kemičnim svinčnikom • upoštevanje pravopisnih pravil

a)–č) Po smislu.

d) Poštna številka in pošta. ALI Bolj običajno zaporedje je poštna številka in pošta.

1.

2.

3.

4.


75

Vremenska napovedVremenska napoved je javno obvestilo o vremenu, navadno v prihodnjih dneh.

Objav ljeno je v dnevnem časopisju, po radiu in televiziji, na spletnih straneh, prebrano po telefonu ipd.

Cilji in dejavnostiRazvijajo • zmožnost selektivnega branja:– berejo javno obvestilo v obliki seznama (vremensko napoved);– poimenujejo dano vrsto seznama;– predstavijo vlogo besednih in nebesednih prvin;– povejo, komu so namenjeni taki seznami, kako pridejo do naslovnika

ter čemu in v katerih okoliščinah jih ljudje berejo/uporabljajo;– pripovedujejo o svojih izkušnjah z branjem vremenske napovedi;– primerjajo branje vremenske napovedi z branjem časopisnega ali

strokovnega besedila;– poiščejo zahtevani podatek (tudi v njegovem nebesednem delu);– vrednotijo svojo zmožnost selektivnega branja.Razvijajo • poimenovalno zmožnost:– k danim besedam dodajajo protipomenke;– pred sprejemanjem besedil ali po njem predstavijo pomen dane besede/

besedne zveze iz besedila;– tvorijo preproste defi nicije danih besed/pojmov;– poimenujejo defi nirani pojem;– berejo preproste pomanjkljive defi nicije (brez defi niranega pojma)

in poimenujejo defi nirani pojem.Razvijajo • zmožnost nebesednega sporazumevanja:– opazujejo zapisano besedilo in povejo, ali je tvorjeno samo z besednim jezikom;– opazujejo nebesedna zapisana sporočila (npr. piktograme, zemljevide, slike)

ter predstavljajo njihovo vlogo in pomen;– predstavljajo/ponazarjajo podatke iz besedil z nebesednimi sporočili

( piktogrami);– v zapisanem besedilu opazujejo nebesedne spremljevalce pisanja,

predstavljajo njihovo vlogo ter vrednotijo njihovo ustreznost in učinkovitost.Razvijajo • pravopisno zmožnost:– pisanje znanih večbesednih zemljepisnih lastnih imen;– pisanje glavnih in vrstilnih števnikov;– pisanje simbolov.Razvijajo • skladenjsko zmožnost:– opazujejo zvezo dveh časovno povezanih povedi in povejo, ali sta dejanji

potekali istočasno ali ne; nato izrazijo istočasnost z veznikom medtem ko, neistočasnost pa z veznikom ko/potem ko; kasneje izrazijo istočasnost s predlogom med, neistočasnost pa s predlogom pred oz. po;

– opazujejo zvezo dveh vzročno-posledično povezanih povedi in povejo, v kateri povedi je predstavljen vzrok in v kateri posledica; nato izrazijo posledico z vez-nikom zato oz. vzrok z veznikom ker; kasneje izrazijo vzrok s predlogom zaradi;

– opazujejo zvezo dveh pogojno-posledično povezanih povedi in povejo, v kateri povedi je predstavljen pogoj in v kateri posledica; nato izrazijo pogoj z veznikom če (bi/bo);

– opazujejo zvezo dveh povedi s ponovljeno besedo, odkrivajo napako in jo odpra-vijo tako, da ponovljeno besedo izpustijo oz. zamenjajo s sopomenko ali zaimkom.

U

DZ

85–89

8–13


76

Razvijajo • metajezikovno zmožnost, in sicer postopoma spoznavajo temeljne vrste besedil in njihove značilnosti:– povejo, ali je besedilo zasebno ali javno, pri čemer svoje mnenje utemeljijo;– povzamejo značilnosti javnih besedil;– razumejo in uporabljajo strokovna izraza zasebno besedilo, javno besedilo.Razvijajo • zmožnost tvorjenja enogovornih neumetnostnih besedil:– opis predmeta (vremenska hišica).

Delo z učbenikomVremenska napoved je besedilo, ki ga navadno sprejemamo, torej smo v vlogi naslov-

nika, ne sporočevalca. Pomembno je, da znamo iz njega pravilno razbrati podatke.V učbeniku je predstavljenih troje vremenskih napovedi, in sicer iz časopisov Delo (A),

Večer (B) in Dnevnik (C). Že fotografi je vseh treh vzorcev odkrivajo razlike in podobnosti med njimi. Učenci naj si vse skupaj dobro ogledajo; seveda jim vsega ni treba brati, tako kot tega ne počnemo mi, kadar si ogledujemo vremenske napovedi. Poiščemo samo tisto, kar nas zanima, učenci pa naj tisto, o čemer so vprašani.

Prva vprašanja pod uvodnim nagovorom učence uvajajo v razlago izraza vremenska napoved. Vprašanja in naloge na koncu teme rabijo preverjanju in urjenju funkcionalne pismenosti učencev.

Priložnosti za to je v vremenskih napovedih kar precej: od razbiranja časa objave, stopinj v posameznih krajih, pomena piktogramov (slikovnih znakov), barv do iskanja dodatnih podatkov. Tu je priložnost za izražanje lastnega mnenja o vremenskih napo-vedih, iskanja novih ter bogatenje besedišča (delno ponovitev teme iz 4. razreda, tj. iska-nje protipomenk) in seznanjanja z meteorološkimi strokovnimi izrazi.Op.: Učenci so se z izrazom piktogram ali slikovni znak seznanili že v nižjih razredih. Razložijo naj, kakšen je pomen piktogramov in zemljevidov, ki spremljajo vremensko napoved, zakaj se uporabljajo, ali je nebesedno sporočanje učinkovito ipd. Lahko jim naročite, da sami narišejo nekaj piktogramov za izbran vremenski pojav in da sestavijo preglednico temperatur v izbranem tednu za vsak dan posebej, in to za jutranje in dnevne temperature. Pogovorite se z njimi o tem, kdo je tvorec takih besedil.

Delo z delovnim zvezkomUčenci s pomočjo učbenika prepoznavajo pomen piktogramov, preverjajo razumevanje

poljudno strokovnega besedila, se seznanjajo s pomeni besed in besednih zvez, razvijajo poimenovalno zmožnost, to pomeni, da si širijo besedišče (iščejo protipomenke, pod-pomenke ter različne izraze za padavine, se seznanjajo z narečnimi izrazi za veter in različno močnimi vetrovi ter vremenskimi napravami). Ponovijo pravopisno pravilo o zapisovanju temperature in se spomnijo go spodarnosti v izražanju (v povedi poiščejo odvečno besedo). V 10. nalogi poskušajo ugotoviti čas (z njim se bodo seznanili šele pri glagolu, a ker je pomensko povezan z izrazom prihodnji, ver jetno pri ugibanju ne bodo imeli težav). Prepoznavajo zemljepisna imena in si osvežijo spomin na pravopisno pra-vilo o zapisovanju večbesednih zemljepisnih imen (podrobneje ga bodo pri pravo pisnem poglavju v učbeniku na str. 69–70). V vajah od št. 12 do 18 se seznanijo z vzročnimi, posle dičnimi, časovnimi in pogojnimi razmerji ter besedami, po katerih jih prepoznajo, in vejico. Ta tema v učbeniku ni posebej razložena, bo pa v višjih razredih na skladenj-ski ravni (ne le pomen ski, kot je tu) pri zvezi glavnih in odvisnih stavkov.

Rešitve (delovni zvezek)a) sončno • oblačno • nevihta • megla • poloblačno • dež • sneg

b) oblačno 10–30 % • oblačno 50–80 % Op.: Predhodni piktogram za oblačnost 30–50 % je precej podoben, zato morajo učenci, da bi vedeli, za kateri piktogram gre, natančno pogledati sončne žarke, saj je pri oblačnosti 50–80 % zadnji narisan že čisto v delu oblaka.

1.


77

c) V vremenski napovedi C. ALI Natančnejši je v vremenski napovedi C.

a) videti več sonca in manjše oblake — videti malo sonca in več oblakov

b) pretežno oblačno • deloma sončno • pretežno jasno

a) vremenska slika ALI Vremenska slika • snežne razmere ALI Snežne razmere

b) Vremenska napoved B Vremenska napoved CKako bo vreme vplivalo na počutje Dnevnikovo biovremeV prihodnjih dneh Obeti

jutri ALI včeraj • popoldne • sončno • najvišje

a) Po smislu, npr. rahlo dežuje, prši, kaplja, močno dežuje, neprenehoma dežuje, lije, dež se uliva, dež se usipa • naletava sneg, naletavajo snežinke, rahlo sneži, močno sneži

b) Po smislu, npr. toča, sodra, babje pšeno.

c) Po smislu, npr. rosa, slana, ivje, srež, poledica, žled.

a) veter

b) Po smislu.

c) Po smislu, npr. vetrič, vetrc, vetrček, vetriček.

č) Po smislu.

d) 1 (rahla sapica) • 2 (sapica) • 3 (šibak veter) • 4 (zmeren veter) • 5 (precej močen veter) • 6 (močen veter) • 7 (zelo močen veter) • 8 (viharni veter) • 9 (vihar) • 10 (hud vihar)Op.: Manjkata še orkanski veter in orkan, a teh pri nas ni, zato sta tu izpuščena.

e) Brezvetrje. ALI Imenujemo ga brezvetrje. ALI Tišina. ALI Imenujemo ga tišina.

a) vetrnica Op.: zastar. vetrnjača. • sončnik/senčnik

b) kaže • merimo

c) Po smislu.

°C ALI S pisnim znamenjem ° in simbolom C, tj. °C.Op.: Če bo kdo napisal namesto pisnega znamenja besedo stopinja, je ravno tako v redu.

a) Po smislu.

b) Enkrat je odveč beseda občasno v besedni zvezi se bo lahko občasno spet pojavilo občasno sneženje.

c) V prvi. ALI Našel/-šla sem jo v prvi povedi.

Prihodnjik. ALI Prihodnji. ALI Prihodnji čas.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.


78

a) Murska Sobota • Slovenj Gradec • Novo mesto • Nova Gorica • Triglav Kredarica • Mariborsko Pohorje • Ribniško Pohorje • Trije kralji • Kranjska Gora • Soriška planina • Velika planina

b) Po smislu.Op.: Vsekakor bodo učenci morali omeniti delitev na naselbinska in nenaselbinska imena ter osnovno pravilo za zapis neprve sestavine. Z obojim so se seznanili v 5. razredu, tokrat pa se bodo na str. 69–71 v učbeniku. Seveda si lahko pomagajo tudi z učbenikom: v kazalu naj poiščejo poglavje o pravopisu in zapisovanju velike in male začetnice pri zemljepisnih imenih. Tako se bodo urili tudi v uporabi priročnika.

a) Po smislu.

b) 1., 2., 5., 6.

c) 4., 7.

č) 3., 8.

d) Vzrok: ker, zaradi; posledico: zato; čas: potem, ko

e) Po smislu.Op.: Učenci naj bi opazili, da v teh dveh povedih ni vejice (med podčrtanim in preostalim delom povedi).

a) Prvi izraža namen, drugi vzrok.

b) Ker bo jutri dež, predstava odpade. • Ker bo vreme slabo vplivalo na vse /na ljudi/, vam svetujemo še večjo previdnost. • Ker bo zapadlo obilo novega snega, (vam) odsvetujemo vožnjo z avtomobilom.

c) Po smislu.Op.: Učenci naj bi opazili, da v vsaki od natisnjenih povedi in v lastnoročno napisani obstaja razlika v opuščanju oz. zapisovanju vejice.

/.../ deževalo, planinski /.../ • /.../ oblaki, se /.../

a) Istočasno, kar je v tretji povedi; prej, kar je v prvi in drugi, in sicer V petek in soboto bo oblačno in Ko bo sneženje ponehalo; potem, kar je v prvi in drugi povedi, in sicer potem bo burja ponehala in se bo razjasnilo.Op.: Nalogo lahko razširite in vsaj katero od povedi pretvorite v enostavčno poved z uporabo predlogov po, med, npr. Po sneženju se bo razjasnilo. – Med sprehodom plešejo snežinke okoli mene.

b) Da, v obeh povedih se vse dogaja hkrati: sneženje in sprehajanje.

c) Po smislu.Op.: Učenci naj bi ugotovili, da v prvi povedi stavimo vejico, v drugi (pred in) pa ne.

č) Z medtem ko ter in. ALI Istočasnost izražam z medtem ko, in.

d) Odkljukane so vse, razen prve povedi.

a) Po smislu.

11.

12.

13.

14.

15.

16.


79

b) Pogoj. ALI Podčrtani del povedi izraža pogoj.

a) Po smislu.

b) Drugi del. ALI Pogoj vsebuje drugi del povedi.

c) S če. ALI Z besedo če.

č) Po smislu.Op.: Nalogo lahko razširite z vprašanjem, v katerem delu je izražena posledica (izpolnjenega pogoja).

d) Vejico. ALI Napisal/-a sem vejico.

Ker bi Janez rad dobil nagrado, bo moral biti prvi. ALI Janez bi rad dobil nagrado, zato bo moral biti prvi. • Torta je presladka, zato je ne morem jesti. ALI Ker je torta presladka, je ne morem jesti. ALI Te torte ne morem jesti, ker je presladka. • Tine si je poškodoval nogo, zato ni mogel telovaditi. ALI Ker si je Tine poškodoval nogo, ni mogel telovaditi. ALI Ko si je Tine poškodoval nogo, ni mogel telovaditi. ALI Zaradi poškodbe noge Tine ni mogel telovaditi. • Učenci bi radi gledali fi lm, zato bodo morali narediti naloge. ALI Ker bi učenci radi gledali fi lm, bodo morali narediti naloge. • Tina se je popoldne naspala, potem se je ves večer učila. • Zaradi bolečin v rokah ne more nositi prtljage. ALI V rokah ima bolečine, zato ne more nositi prtljage. ALI Ker ima v rokah bolečine, ne more nositi prtljage. • Ker sta Rok in Stanko slabo pritrdila šotor, se podira. ALI Rok in Stanko sta slabo pritrdila šotor, zato se podira. ALI Šotor se podira, ker sta ga Rok in Stanko slabo pritrdila.

ReklamaReklama je besedilo ekonomske propagande, ki skuša na čim bolj domiseln način

predstaviti dobre lastnosti novega izdelka, blaga ipd., priporoča že znanega ali ponuja kakšno storitev. Njen poglavitni cilj je pridobiti kupce. Navadno je objavljena v javnih občilih, prospektih, brošurah, v obliki letaka ipd.

Cilji in dejavnostiUčenci ob branju in poslušanju razvijajo • zmožnost kritičnega sprejemanja enogovornih neumetnostnih besedil:Pred sprejemanjem sodelujejo v vodenem pogovoru o:– strategijah poslušanja oz. branja enogovornih neumetnostnih besedil (re-

klame);– načelih učinkovitega poslušanja oz. branja enogovornih neumetnostnih be-

sedil ( reklame);– značilnostih reklame (besedilo ekonomske propagande);– svojih izkušnjah z besedilom ekonomske propagande;– svojih pričakovanjih do reklame;– tem, na kaj naj bodo pozorni med sprejemanjem besedila ekonomske propa-

gande.Med sprejemanjem skušajo biti pozorni na pomensko in tvarno stran besedila; če želijo, besedilo še enkrat sprejemajo.Po (ponovnem) sprejemanju:

17.

18.

U

DZ

90–92

25


80

– prepoznavajo okoliščine nastanka besedila in povejo, iz česa so jih prepoznali;– prepoznavajo namen tvorca besedila in povejo, iz česa so ga prepoznali;– predstavljajo vlogo nebesednih prvin;– predstavljajo značilnosti reklame (tj. zgradbo, besedne prvine);– vrednotijo zanimivost, resničnost, živost, ustreznost in učinkovitost besedila

ter utemeljijo svoje mnenje.Razvijajo • slogovno zmožnost:– po sprejemanju besedila sklepajo o okoliščinah njegovega nastanka

in povejo, iz katerih prvin besedila so jih prepoznali;– pred tvorjenjem besedila razmišljajo o okoliščinah sporočanja in značilno-

stih dane besedilne vrste, med tvorjenjem pa izbirajo okoliščinam in besedilni vrsti ustrezne besede, besedne zveze, stavčne vzorce ipd.

Razvijajo • zmožnost nebesednega sporazumevanja:– opazujejo zapisano besedilo in povejo, ali je tvorjeno samo z besednim jezikom;– poimenujejo nebesedne spremljevalce pisanja (barvo, velikost, obliko

in čitljivost črk ipd.);– opazujejo nebesedno zapisano sporočilo (risbo) ter predstavljajo njegovo

(njeno) vlogo in pomen.– med pisanjem zavestno uporabljajo nebesedne spremljevalce pisanja,

nato poslušajo mnenja sošolcev o njihovi ustreznosti ter izražajo svoje (ne)strinjanje z njimi.

Razvijajo • poimenovalno zmožnost:– k dani skupini besed poiščejo nadpomenke;– k danim besedam dodajajo protipomenke;– poiščejo korene besede in dodajo besede iz iste besedne družine.Razvijajo • pravopisno zmožnost:– deljenje domačih besed.Razvijajo • skladenjsko zmožnost:– iz niza besed (v imenovalni/slovarski obliki) tvorijo povedi in pri tem pazijo

na njihova pomenska in oblikovna razmerja.Razvijajo • metajezikovno zmožnost:– v povedi poiščejo pridevnike in samostalnike ter jim določijo spol.

Delo z učbenikomNajprej vodite pogovor, kakor je opisano zgoraj pri Ciljih in dejavnostih. Nato naj se

učenci seznanijo z listi čem, na katerem je besedilo ekonomske propagande, ki oglašuje doma pridelano hrano. Tudi to je bese dilo, ki ga učenci navadno sprejemajo, torej so v vlogi naslovnika, ne sporočevalca. Pomembno je, da znajo ustrezno presojati način oglaševanja in morebitna pretiravanja, v nekaterih besedilih ekonomske propagande že kar zavajanja. Da ne bi konkretnemu proizvajalcu, podjetju, ustanovi ipd. (z naslovom, lokacijo ipd.) delali reklame, je besedilo sestavljeno posebej za ta učbenik. Sestav ni deli besedila so navedeni v oblačkih na robu.

Učenci odgovarjajo na vprašanja, ki so osnova za defi nicijo pojma reklama. Nato sledi celotna razlaga reklame.

Vprašanja in naloge na koncu teme nagovarjajo učenca, naj izrazi svoje (ne)strinja-nje, mnenje o oglaševanju in svoji prehrani. Učenci poslušajo še posneto reklamo v dveh različicah (ne le glasovno, ampak tudi besedilno prilagojenih), ljubljanščini in maribor-ščini, in ugotavljajo, kaj, kako in kdo oglašuje ter kakšen je cilj takega oglaševanja. Posne tek št. 07 je tudi priložnost, da osvežijo znanje o knjižnem jeziku in narečjih (temi iz 5. razreda) ter ponovno izražajo svoj odnos do povedanega in predstavljenega. Sledi še pogovor o besedilih ekonomske propagande; tu je priložnost, da pri učencih razvijate kritično mišljenje in jih usmerite tudi na pogovor z domačimi in v razredu (izmenjava


81

mnenj). Pomembno je, da učenci in njihovi starši ne bi brez premisleka in presoje verjeli vsemu napisanemu ali povedanemu. Na koncu se učenci lahko (neobvezno) še sami po-merijo v sestavljanju, morebiti tudi ilustriranju lastne reklame.Op.: Z učenci se pogovorite tudi o nebesednem sporočilu (tj. risbi), njegovi vlogi, zakaj se uporablja, ali je nebesedno sporočanje učinkovito ipd. Spodbudite jih h kritičnemu sprejemanju in jim pomagajte izdelati načrt za razvijanje te zmožnosti.

Ljubljanščina:Ej, stari, posluš, kakšna fora.Jutr bo spet scena nora.K r si predstavlaš, k r si želiš,jut r v Hervisu to lohk dobiš:hlače, kape, krasne borde,vsega bo za cele horde.Sam mal keša mej p r seb,lih tolk, k b š u na potep.Lohk se ti nasmehne sreča,če ne bo prevelka gneča.

Mariborščina:Ej, stari, čuješ, kaj je rekla tamala,da jutri bo spet ena nora štala.Fse, kaj hočeš, fse, kaj rabiš,v Evroparku si nabaviš:hlače, kape, super borde,fsega bo za cele horde.Samo dosti keša mej,tak da v gužvi ne bo samo »Glej, glej, glej!«.

Delo z delovnim zvezkomRazvijajo poimenovalno zmožnost (bogatijo si besedišče) ter utrdijo temo besedna

družina, ponovijo pa tudi deljenje ter samostalnik in pridevnik (prepoznavajo ju v bese-dilu in določajo spol), se pravi teme iz 5. razreda.


a) sadje • zelenjava

b) Da. ALI Da, dvakrat. – Po smislu.

a) manj • slab • škropljen • bolan ALI nezdrav

b) Po smislu.

a) Po smislu.Op.: besedna družina: zel + zelen + zelena + zelenjava + zelišče + zeljezel – zelén – zélen – zelèn – zelena – (zelenaš) – zelenček – zelenčica – zelenec – zeleneti – zelenica – zelenika – zelenikov – zelenikovina – zelenilo – zelenina – zeleníti – zelenjad – zelenjadar – zelenjadar – zelenjadarica – zelenjadarski – zelenjadarstvo – zelenjaden – zelenjadnica – zelenjadnik – zelenjak – zelenjav – zelenjava – zelenjavar – zelenjavarica – zelenjaven – zelenjavnik – zelenje – zelenka – zelenkast – zelenoba – zelenokljun – zelenokljunec – zelenolisten – zelenonog – zelenook – zelenost – zelika – zeliščar – zeliščarica – zeliščarski – zeliščarstvo – zelišče – zeliščen – zeljar – zeljarica – zeljarka – zeljarstvo – zeljce – zeljček – zelje – zeljen – zeljev – zelnjat – zeljnik – zelnat – zelnat – zelnica – zelnik

DVD 07

1.

2.

3.

4.


82

b) -kup- • Po smislu, npr. nakup, nakupovanju, kupovati.

c) -dolg- in -rok- ALI V besedi dolgoročen se skrivata korena -dolg- in -rok-.

č) Imata skupni koren -del-.

d) Ne, nimata ga. – Po smislu. Op.: Besedi nimata nobene pomenske povezave, samo nekaj skupnih črk, kar pa je za skupni koren premalo. Beseda čvrst namreč pomeni 'močan, silen' ipd., beseda vrsta pa 'razvrstitev koga ali česa drugega poleg drugega' in je pomensko povezana z besedami vrstica, vrsten, vrstnik, vrstnica, izvrsten, zapovrsten, vrstiti, razvrstiti, uvrstiti in zvrstiti, s katerimi ima seveda skupen pomen. Zgleda sta koristna in poučna prav zaradi uzaveščanja pomembnosti pomenske povezave pri določanju skupnih korenov. Taki nalogi bo verjetno kos le nekaj učencev, zato bo koristno, če se boste o tem v razredu po reševanju naloge tudi pogovorili.

sa-djem • ponu-ja • čebu-lo • sre-dišču ALI središ-ču

Pridevnik Samostalnik Spolekološka tržnica ž. sp. ALI žpridelano sadje sr. sp. ALI s zelenjava ž. sp. ALI žmlečni izdelki m. sp. ALI m

GLASNO BEREMOStavčna intonacija

Govorjeno oz. brano besedilo je členjeno s premori in/ali z intonacijo. Premor je pretr ganje govorne verige, navadno pospremljen z vdihom. Intonacija je potek tona v posameznih členih govorne verige ene povedi. Oboje proučuje stavčna fonetika.

Besedilo členimo s premori med stavki iste povedi, različnimi vrstami stavkov ( dostavkom, pastavkom ipd.), vrivkov ipd. in preostalim delom povedi, med izhodiščem in prehodom (tj. deloma členitev po aktualnosti, ki pomeni delitev stavka oz. pod-redne zveze stavkov na izhodišče, prehod in jedro). Z intonacijo členimo vsak s premori ločen segment (člen), sicer pa tudi izhodišče in prehod z jedrom, tudi kadar ta ni členjen s premorom.

Kadenca je padec glasu ob zadnjem naglašenem zlogu.Na koncu pripovedne povedi gremo od zadnjega naglašenega zloga v povedi z glasom

navzdol.Na nebu sijejo zvEzde �.Na koncu vprašalne povedi, ki se začne z vprašalnicami na k-/č- (npr. kdaj, kdo,

kaj ... čemu) ter zakaj gremo od zadnjega naglašenega zloga v povedi z glasom navzdol.Kaj gojimo v rastlinjAku �?Na koncu velelne povedi gremo od zadnjega naglašenega zloga v povedi z glasom

navzdol.Oglejmo si nekaj slIk �.Antikadenca je dvig glasu ob zadnjem naglašenem zlogu.Na koncu vprašalne povedi gremo od zadnjega naglašenega zloga v povedi z glasom

navzgor. To velja samo za vprašalne povedi z vprašalnim členkom ali oziroma a (tudi

5.

6.

U

DZ

93–96

21–24


83

če je izpuščen in so povedi videti kot običajne pripovedne povedi, le da je na koncu vpra-šaj – nekakšen glasovni vprašaj).

Ali zidaš hIšo �?Zidaš hIšo �?Polkadenca je rahel dvig ali spust glasu sredi povedi od zadnjega naglašenega zloga

v seg mentu. Prva je t. i. rastoča polkadenca (navadno ob vejici ali med izhodiščem in prehodom), druga padajoča polkadenca (navadno ob dvopičju ali podpičju in pred neka terimi vezniki, ki uvajajo priredja in podredja).

rastoča polkadencaKdor ne ubOga �, | /ga tepe nadloga./Kmalu se je priplazil vOlk � | /in hotel pograbiti otroka./padajoča polkadenca»NovAk �, | koliko je polovica od Osem �?«Opisani potek glasu velja le za kratke nevtralne povedi in kratke segmente med pre-

mori. Če sobesedilo ali samo sporočilo zahteva poudarke na besedah, ki niso na koncu povedi ali seg men ta, se intonacija ravna po poudarjeni besedi: z glasom gremo navzgor ali navzdol od naglaše nega zloga poudarjene besede, npr. Ali res moram že zdAj spati �? Na koncu vzklične povedi gremo od zadnjega naglašenega zloga v povedi z glasom veči-noma navzdol (Seveda, takOj zaspi �!), včasih tudi navzgor.

Več o stavčni intonaciji in poudarjanju lahko preberete v Slovenski slovnici Jožeta Topo rišiča.

Cilji in dejavnostiRazvijajo • pravorečno zmožnost:– poslušajo knjižno izreko in si jo skušajo uzavestiti;– spoznajo slovenske knjižne samoglasnike ter vadijo in utrjujejo njihovo

izreko (v besedah); razumejo in uporabljajo strokovna izraza samoglasnik, soglasnik;

– vadijo in utrjujejo knjižni izgovor posameznih besed in povedi;– prepoznavajo pravorečne napake v svoji in tuji govorici in jih odpravljajo.

Delo z učbenikomV 4. razredu so se učenci naučili vezanega izgovora predlogov v, z/s in k/h ter govor-

jenja in branja (pravilne intonacije) različnih vrst najpreprostejših povedi. V 5. razredu so se v poglavju Od zapisanega besedila do glasnega branja seznanili s pripravo na gla-sno branje in bralno tehniko. Izvedeli so, da se mora vsakdo, ki hoče gladko in pravilno glasno brati, najprej temeljito seznaniti z besedilom: ga prebrati po tihem, poiskati po-men neznanih besed, popraviti morebitni napačni izgovor (naglašenih) samoglasnikov, črk l in v za glas u, po potrebi ugotoviti mesto naglasa, vadi ti izgovor težjih besed in besednih zvez, si označiti mesta vdiha. Zavedati se morate, da učenci, razen tistih z dobrim posluhom in razvitim darom za govor in branje, mnogo težje berejo s pravilno intonacijo, še težje s pravilnim stavčnim poudarkom, višanje in nižanje registra, ki tudi glasovno razgiba besedilo, pa terjata že nekaj igralskega talenta.

Daljše povedi imajo več premorov in so intonacijsko lahko raznolike. Pri zelo počas-nem branju bi lahko ob vsakem dvigu ali spustu glasu naredili premor in vdihnili. Vendar je navadno tako, da imamo več sape, kot je intonacijskih členitev besedila, zato z vdihom navadno počakamo na ločilo (najpogosteje vejico in piko).

Učence je na členitev s premori (od vdiha do vdiha) mogoče navaditi tudi tako, da vsak segment napišete v svojo vrstico; zaradi kratkosti vrstice je besedilo laže obvladati


84

in usvojiti potrebno intonacijo in ritem. Potem vsak segment ustrezno intonacijsko čle-nite. Tu je zgled iz 5. razreda. Še posebej pomembno je, da s tem seznanite vse, ki imajo težave z gladkim branjem: daljše povedi (ali besedilo, ki naj bi ga glasno prebrali) naj si sami prepišejo v zvezek tako, da jih bodo členili, ali pa jim vi sami na računalniku pri-pravite členjena besedila, ki naj se jih učijo glasno brati.

IZHODIŠČE PREHOD JEDRO

Po letu 1000 � so si knezi in velikaši �|začeli graditi velike�, utrjene gradove �,|na katerih so gospodarili �.||Slabši govorci in bralci intonacijsko najslabše izgovarjajo navadno vprašalne stavke

z vprašalni cami na k-/č- (kdo, kdaj, čemu ipd.) in zakaj, saj jih izgovorijo, še pogosteje preberejo, z vprašalno intonacijo, t. i. antikadenco (gredo z glasom navzgor). Takšna into nacija je sicer pravilna pri vprašalnih stavkih z vprašalnico ali oz. a (tudi če je ta izpuščena). Slabši bralci tudi večino mest ob vejici vedno berejo z izrazito rastočo pol-kadenco (tj. dvigom glasu), pri čemer je težišče intonacije vedno na naglašenem zlogu zadnje besede pred vejico. Vendar je včasih treba »brati vejico« tudi s padajočo polka-denco (z glasom navzdol). Mesto stavčnega poudarka seveda ni vedno na besedi tik pred ločilom ali veznikom, ampak ga narekuje členitev po aktualnosti, sobesedilo, pogosto pa ga nakazujejo členki. Ker je teorija kar zahtevna, učence pa je treba naučiti čim bolje brati, jih je dobro in koristno vprašati, kako bi kako smiselno bolj zapleteno poved ne prebrali, ampak povedali. Potem naj jo tako tudi preberejo.

Učenci si najprej osvežijo spomin na priprave na glasno branje ter na branje (govorje-nje) kratkih pripovednih in vprašalnih povedi obeh tipov. Izvejo, da dviganju in spušča-nju glasu pravimo intonacija. Nato se prvič seznanijo s polkadenco (»z glasom gremo rahlo navzgor«) na koncu kratkega segmenta iz povedi (ta del je stavljen z normalno velikostjo črk, preostali del povedi pa je pomanjšan) in s strokovnimi oznakami vseh vrst intonacij, primernih za to stopnjo. Shematične predstavitve poteka glasu, vrste into nacije (različne puščice) in premorov (pokončnica za kratek premor sredi povedi in dve pokončnici za daljši premor konec povedi, kadar je teh več) spremljajo ustrezne legen de na robu knjige; te bodo prišle prav tudi pri nalogah v delovnem zvezku. Sledijo označene povedi. V pomoč pri usvajanju bralne tehnike so posnetki od št. 08 do 15, kjer so prebrani zgledi iz učbenika (gl. str. 94–96).

Delo z delovnim zvezkomUčenci se ob pomoči posnetkov št. 45–61 in grafi čno označenih povedi učijo poteka

glasu (into nacije) pri glasnem branju različnih vrst kratkih povedi in kratke ali daljše smiselne enote v njih ter si s pomočjo odkljukavanja pravilnih trditev tudi uzavestijo potek glasu navzgor ali navzdol. Opozorjeni so še na povedi, kjer se smiselni poudarek prenese na začetek povedi (3. naloga). Ob poslušanju posnetkov si urijo posluh za into-nacijo, ob glasnem ponavljanju pa se učijo pravilnega branja.

Rešitve (delovni zvezek)d) Odkljukano: V pripovedni povedi gremo od začetka proti koncu povedi z glasom

navzdol.

Odkljukano: V vprašalnih povedih iz 2. in 3. vaje gremo od začetka proti koncu z glasom navzdol.

1.

4.


85

d) Odkljukano: V vprašalnih povedih, ki se začenjajo z vprašalnico ali oziroma a (lahko je tudi izpuščena), gremo z glasom navzgor.

Druge naloge: Po smislu.

Pokaži, kaj znašUčenci so opozorjeni na besede, ki jih lahko naglašujejo tudi drugače, kot je v zbor-

nem jeziku predvideno, ali pa je vprašanje, ali jih sploh poznajo in znajo pravilno na-glaševati. Tako osmislijo pomen poznavanja naglasnih znamenj. S pomočjo posnetkov št. 62 in 63 se prepričajo, ali te besede izgovarjajo prav, ravno tako tudi cele povedi.

RešitvePo smislu.

BEREMO IN PIŠEMO

ObvestiloObvestilo je pisno ali ustno uradno ali neuradno, javno ali zasebno besedilo, v katerem

sporo čevalec sporoča naslovniku, kdaj in kje se bo kaj zgodilo, dogajalo, z njim navezuje stik, mu kaj ponuja ipd., torej sporoča o dogodku ali stanju, o kaki zadevi ipd. Sporoče-valec je tisti, ki je sestavil besedilo, naslovnik pa tisti, ki mu je sporočilo namenjeno.

Cilji in dejavnostiOb branju in pisanju razvijajo • zmožnost dopisovanja:Pred branjem sodelujejo v vodenem pogovoru o:– svojih izkušnjah z dopisovanjem (npr. o poteku dopisovanja, o namenu

dopisovalcev in o vrstah sprejetih/tvorjenih dopisov);– značilnostih obvestila;– tem, na kaj naj bodo pozorni med branjem besedila.Med branjem so pozorni na zgradbo, obliko in vsebino besedila.Po branju:– prepoznavajo okoliščine nastanka besedila (tudi družbeno razmerje med

sporočevalcem in naslovnikom) in povejo, iz česa so jih prepoznali;– prepoznavajo namen tvorca besedila ter povejo, iz česa so ga prepoznali;– prepoznavajo sporazumevalno vlogo tvorca besedila (tj. ali daje pobudo

ali se odziva);– pripravijo se na pisanje obvestila – v vodenem pogovoru obnovijo svoje

znanje o načelih vljudnega dopisovanja in značilnostih dane besedilne vrste ter izdelajo načrt.

5.

DZ 24–25

U

DZ

DZ

DZ

97–110

37–44

107–109

144–148

U

DZ

97–98

37


86

Pišejo obvestilo, tj. pretvarjajo »načrt« v besedilo, pri čemer upoštevajo njegove značilnosti (npr. zgradbo, obliko, besedne prvine) ter pazijo na ustreznost, razumljivost in jezikovno pravilnost besedila pa tudi na čitljivost in estetskost pisave. Besedilo preberejo, najdejo napake in jih odpravijo ter besedilo še enkrat napišejo.Po pisanju:– primerjajo svoja besedila, jih vrednotijo in utemeljujejo svoje mnenje;– odpravijo svoje napake oz. izboljšajo svoje obvestilo;– vrednotijo svojo zmožnost dopisovanja in svoje obvladanje značilnosti

obvestila;– izdelajo načrt za razvijanje svoje zmožnosti dopisovanja.

Delo z učbenikomPred branjem besedila vodite pogovor o izkušnjah učencev z dopisovanjem (v 4. in 5.

razredu so se že seznanili z neuradnimi in uradnimi besedili – opravičilom, prošnjo, zahvalo, pismom, voščilom in čestitko – in značilnostmi teh besedilnih vrst).

Učenci se seznanijo z javnim besedilom, ki v časopisu bralce obvešča, kje lahko najst-niki najdejo pomoč za svoje težave, in jih hkrati vabi, da jo poiščejo. Najprej odgovarjajo na vprašanja, ki dopolnjujejo defi nicijo pojma obvestilo, nato pa še na vprašanja, ki so vezana na razumevanje besedila.

Povabljeni so k sestavljanju obvestila.Op.: Z učenci se pogovorite o okoliščinah nastanka besedila, družbenem razmerju med sporočevalcem in naslovnikom, namenu sporočevalca (tvorca besedila) in o tem, ali daje pobudo ali se odziva. Ko bodo učenci napisali vsak svoje obvestilo, jih spodbudite k medsebojnim primerjavam, odpravljanju napak in načrtu za razvijanje te svoje zmožnosti.

Delo z delovnim zvezkomUčenci uzavestijo pojme, povezane z obvestilom, in njihove defi nicije. Razvijajo poime-

novalno zmožnost (širijo besedišče) in si osvežijo spomin na pravilno zaporedje imena in priimka ter pokažejo svojo splošno razgledanost.

Rešitve (delovni zvezek)Sporočevalec je tisti, ki je sestavil besedilo. • Naslovnik je tisti, ki mu je sporočilo namenjeno. • Obvestilo je ustno ali pisno sporočilo o zadevi, dogodku ipd.

Po smislu, npr.: že kar precej časa ALI dolgo • ubadate se s težavo ALI ukvarjate se s težavo ALI spopadate se s težavo

a) Psihologinja je strokovnjakinja za psihologijo. – psiholog

b) Ime in priimek. ALI Pravilno je zaporedje imena in priimka. – Urška Žugelj – V slovenščini najprej napišemo ime in priimek; izjema so le abecedni seznami, imeniki ipd.

a) To je elektronski naslov. ALI To je naslov e-pošte.

b) Po smislu.

c) To je (viseča) opica ali ajka, v pogovornem jeziku afna. Pomeni 'pri' ali 'na'.Op.: Izraz ajka je sopomenska novotvorjenka slogovno zaznamovani besedi afna; tvorjena (ajka < aj- + -ka < a-ja < a) je po analogiji z besedo enka (< en- + -ka < ena).

1.

2.

3.

4.


87

Mali oglasMali oglas je javno obvestilo, s katerim skuša sporočevalec navezati stik z naslovni-

kom: mu kaj prodati, od njega kaj kupiti, ga srečati ipd. Navadno je objavljen v posebni rubriki v javnih občilih (npr. časopisih, revijah, po radiu) ali na spletu.

Cilji in dejavnostiOb branju in pisanju razvijajo • zmožnost dopisovanja:Pred branjem sodelujejo v vodenem pogovoru o:– svojih izkušnjah z dopisovanjem (npr. o namenu dopisovalcev in o vrstah

sprejetih/tvorjenih dopisov);– značilnostih dane besedilne vrste (mali oglas);– tem, na kaj naj bodo pozorni med branjem besedila.Med branjem so pozorni na zgradbo, obliko in vsebino besedila.Po branju:– prepoznavajo okoliščine nastanka malih oglasov (tudi družbeno razmerje

med sporočevalcem in naslovnikom) in povejo, iz česa so jih prepoznali;– prepoznavajo namen tvorca besedila ter povejo, iz česa so ga prepoznali;– vrednotijo ustreznost, razumljivost in jezikovno pravilnost malih oglasov;– predstavijo značilnosti danega malega oglasa;– povzemajo značilnosti malega oglasa in jih primerjajo z značilnostmi

dopisov druge vrste;– pripravijo se na pisanje malega oglasa.Pišejo mali oglas, tj. pretvarjajo »načrt« v besedilo, pri čemer upoštevajo njegove značilnosti (npr. zgradbo, obliko, besedne prvine) ter pazijo na ustreznost, razumljivost in jezikovno pravilnost besedila pa tudi na čitljivost in estetskost pisave. Besedilo preberejo, najdejo napake in jih odpravijo ter besedilo še enkrat napišejo.Po pisanju:– primerjajo svoja besedila, jih vrednotijo in utemeljujejo svoje mnenje;– odpravijo svoje napake oz. izboljšajo svoj mali oglas;– vrednotijo svojo zmožnost dopisovanja in svoje obvladanje značilnosti

dane vrste malega oglasa;– izdelajo načrt za razvijanje svoje zmožnosti dopisovanja.Razvijajo • slogovno zmožnost:– po sprejemanju besedila sklepajo o okoliščinah njegovega nastanka

in povejo, iz katerih prvin besedila so jih prepoznali;– pred tvorjenjem besedila razmišljajo o okoliščinah sporočanja

in značilnostih malih oglasov, med tvorjenjem pa izbirajo okoliščinam in besedilni vrsti ustrezne besede, besedne zveze, stavčne vzorce ipd.;

– prirejajo isto besedilo za razne naslovnike in pojasnjujejo svoje priredbe; – po tvorjenju prepoznavajo svoje in tuje slogovne napake, jih odpravljajo

in utemeljujejo svoje popravke.Razvijajo • poimenovalno zmožnost:– po sprejemanju besedila predstavijo pomen dane besede/besedne zveze

iz besedila.Razvijajo • pravopisno zmožnost:– med pisanjem upoštevajo pravopisna pravila, skrbijo za čitljivost

in estetskost pisave, ustrezno se odločajo za pisanje s pisanimi oz. tiskanimi črkami ipd.

U

DZ

99–100

38–40


88

Delo z učbenikomPred branjem besedila vodite pogovor o izkušnjah učencev z dopisovanjem (v 4. in 5.

raz redu so se že seznanili z neuradnimi besedili – opravičilom, prošnjo, zahvalo, pismom, voščilom in čestitko – in značilnostmi teh besedilnih vrst).

Učenci se seznanijo z javnim besedilom, objavljenim v časopisu. Po branju vzorčnega malega oglasa odgovarjajo na vprašanja; odgovori nanje dopolnjujejo defi nicijo pojma mali oglas (so sesta vni del razlage). Nato sledi razlaga, opozorilo na značilnosti in dru-žabna igra sestavljanja oglasov.

Delo z delovnim zvezkomMali oglasi ponujajo veliko priložnosti za preverjanje jezikovne, predvsem pa pravo-

pisne pravilnosti zapisanega. Hkrati pritegnejo našo pozornost zaradi svoje logike spo-ročanja in zaporedja naštevanja. Tako je raven funkcionalne pismenosti najprej na strani sporočevalca, potem šele naslovnika. Če je oglas dobro napisan, ga bo tudi naslov-nik prav razumel. Učenci se torej soočajo s slogovnimi pomanjkljivostmi v objavljenih malih oglasih in popravljenimi besedili ter razumevanjem besedil, dogovorjenimi pravili za zapisovanje telefonskih številk, na koncu pa še sami sestavijo štiri male oglase.Op.: Učence spodbudite k prirejanju malih oglasov za različne naslovnike in k pojasnjevanju priredb.

Rešitvi (delovni zvezek)a) Ne. Op.: Nerodno je zaporedje dveh pridevnikov pred samostalnikom. • Da. • Ne. Op.: Iz povedanega

seveda ni jasno, kaj vse je sestavni del peči. Iz tega, kar je napisano, bi sklepali, da vse našteto sodi k peči. Navadno ima peč gorilnik, lahko tudi grelnik, cisterna pa je od nje ločena. Če bi sporočevalec ponujano drugače razvrstil, potem bi bila ponudba jasna. Gl. »popravljeni« mali oglas. • Da. • Ne. ALI Da. Op.: Če bodo učenci sklepali na podlagi napisanega, bodo seveda odgovorili pritrdilno. O razu-mevanju torej odloča splošna vednost, poznavanje teh peči, namesto jasno napisanega besedila. • Ne.

Ne vem. Op. Predložno besedno zvezo navadno povezujemo z jedrom, na katero se nanaša. V tem oglasu je jedro sin. Logika nam govori, da verjetno iščejo varuško iz te okolice. Sicer bi si lahko predstavljali, da ima sporočevalec sina iz okolice Ruš, drugi njegovi otroci pa bi bili lahko tudi od kod drugod, če to tako poudarja. • Ne.

To so udobne sobe, sobe, ki so opremljene tako, da omogočajo udobno bivanje. • Lahko, prepovedano ni, vendar sobe oddajajo le študentkam. • Na prenosni (mobilni) telefon. • Ne.

Tri. ALI Stanovanje ima tri sobe. • Trisobno. • 62 m2. ALI Stanovanjska površina meri 62 m2. • Balkon in kletno shrambo. ALI Stanovanje ima še balkon in kletno shrambo. • Na prenosni (mobilni) telefon. • Ne.

Mlade kokoši. ALI Jarkice so mlade kokoši. Op.: Besede jarkica ni v SSKJ, ampak le v Pleteršnikovem slovarju. SSKJ ima besedo jarčka, ob njej pa razlago mlada, zlasti pomladanska kokoš. Na jar- se začenjajo tudi besede za druge mlade živali, saj je beseda v praslovanščini pomenila pomlad. Gl. Slovenski etimološki slovar Marka Snoja. • Zmožnost kokoši, da nesejo jajca. ALI Nesnost pomeni zmožnost kokoši, da nesejo jajca.

b) 031 867 722 ali 031 867-722

Po smislu.

1.

2.


89

PoizvednicaPoizvednica je krajše besedilo, v katerem poizvedujemo za pogrešanim (osebo, živa-

ljo, predmetom ipd.). Tisti, ki poizveduje, je sporočevalec, tisti, na katerega se sporo-čevalec obrača, pa naslovnik (npr. javnost). Bistveni del poizvednice je kratek opis pogre-šanega ali izgubljenega.

Cilji in dejavnostiOb branju in pisanju razvijajo • zmožnost kritičnega sprejemanja enogovornih neumetnostnih besedil:Pred sprejemanjem sodelujejo v vodenem pogovoru o:– strategijah branja enogovornih neumetnostnih besedil (poizvednice);– načelih učinkovitega branja poizvednice;– značilnostih poizvednice;– svojih izkušnjah s poizvednico;– svojih pričakovanjih do poizvednice;– tem, na kaj naj bodo pozorni med sprejemanjem besedila.Med sprejemanjem skušajo biti pozorni na pomensko in tvarno stran besedila; če želijo, besedilo še enkrat sprejemajo.Po (ponovnem) sprejemanju:– prepoznavajo okoliščine nastanka poizvednice in povejo, iz česa so jih

prepoznali;– prepoznavajo namen tvorca besedila in povejo, iz česa so ga prepoznali;– prepoznavajo temo, ključne besede in bistvene podatke, strukturirajo jih

v obliki miselnega vzorca, dispozicijskih točk, preglednice ipd.;– predstavljajo vlogo nebesednih prvin;– predstavljajo značilnosti poizvednice (tj. zgradbo, besedne prvine);– vrednotijo razumljivost, ustreznost in učinkovitost besedila ter utemeljijo

svoje mnenje;– vrednotijo svojo zmožnost kritičnega sprejemanja poizvednice ter izdelajo

načrt za razvijanje te svoje zmožnosti.Razvijajo • slogovno zmožnost:– po sprejemanju besedila sklepajo o okoliščinah njegovega nastanka

in povejo, iz katerih prvin besedila so jih prepoznali;– pred tvorjenjem besedila razmišljajo o okoliščinah sporočanja in značilnostih

poizvednice, med tvorjenjem pa izbirajo okoliščinam in besedilni vrsti ustrezne besede, besedne zveze, stavčne vzorce ipd.;

– po tvorjenju prepoznavajo svoje in tuje slogovne napake, jih odpravljajo in utemeljujejo svoje popravke.

Razvijajo • poimenovalno zmožnost:– po sprejemanju besedila predstavijo pomen dane besede/besedne zveze

iz besedila.Razvijajo • skladenjsko zmožnost:– poiščejo besede, s katerimi je poimenovana ista prvina predmetnosti,

in vrednotijo njihovo ustreznost; predstavljajo razloge za odpravljanje ponavljanja besede in navajajo še druge možnosti za nadomeščanje dane besede (npr. sopomenko, parafrazo, nadpomenko, zaimek, izpust).

Razvijajo • slogovno zmožnost:– med razčlenjevanjem poizvednice prepoznavajo in si uzaveščajo njeno

značilno zgradbo in zanjo značilne jezikovne prvine;– sopomenkam določajo slogovno vrednost in povejo, v katerih okoliščinah

bi lahko uporabili slogovno zaznamovane besede;

U

DZ

101–103

40–44


90

– v besedilu poiščejo slogovno zaznamovane besede/oblike besed in jih zamenjajo s slogovno nezaznamovanimi; nato povejo, zakaj je (po njihovem mnenju) sporočevalec uporabil slogovno zaznamovane prvine;


Razvijajo • pravopisno zmožnost:– pisanje glavnih in vrstilnih števnikov od 100 do 1000 s številkami;– izbira nasprotnostnega para (z/s ali iz);– med pisanjem upoštevajo pravopisna pravila, skrbijo za čitljivost in estetskost

pisave, ustrezno se odločajo za pisanje s pisanimi oz. tiskanimi črkami ipd.Razvijajo • zmožnost nebesednega sporazumevanja:– opazujejo zapisano besedilo in povejo, ali je tvorjeno samo z besednim jezikom;– opazujejo nebesedna zapisana sporočila (fotografi je, risbo) ter predstavljajo

njihovo vlogo in pomen.Razvijajo • slogovno zmožnost:– vrednotijo vljudnost vsakega izreka in predstavijo zanj ustrezne okoliščine.Razvijajo • pravorečno zmožnost:– vadijo in utrjujejo knjižni izgovor posameznih besed in povedi.

Delo z učbenikomPred branjem besedila z učenci vodite pogovor o strategijah in načelih učinkovitega

branja enogovornih neumetnostnih besedil in o tem, na kaj naj bodo pozorni med spreje-manjem besedila.

Po uvodnem nagovoru učenci preberejo vzorčno poizvednico; na robu so v okvirčku naštete njene sestavine. Nato se z njimi pogovorite o značilnostih dane besedilne vrste, o njihovih izkuš njah z njo in pričakovanjih do tega besedila. Učenci odgovarjajo na vprašanja; odgovori nanje sestavljajo razlago poizvednice. Ponovno, tokrat glasno bra-nje (urjenje v bralni tehniki) jim še bolj približa besedilo, tako da lahko rešujejo naloge: nava jajo podatke iz poizvednice, razbirajo vljudnost, občutke sporočevalca, morebitno pomanj kanje podatkov. Spodbudite jih k vrednotenju razumljivosti, ustreznosti in učin-kovitosti besedila ter utemeljevanju svojega mnenja, ravno tako k vrednotenju svoje zmožnosti kritičnega sprejemanja takih besedil ter izdelavi načrta za razvija nje te zmožnosti.

Učenci so seznanjeni tudi z bistvenimi podatki, ki jih je treba v poizvednici za izgub-ljeno živa ljo navesti. Na njihovi osnovi lahko sami sestavijo poizvednico (neobvezno), nato pa napišejo še eno za izgubljenim prenosnim telefonom.Op.: Če bodo učenci sestavili poizvednico, potem jih spodbudite k opazovanju morebitnih slogovnih ali drugih napak in pomanjkljivosti ter izražanju mnenja o ustreznosti morebitnih nebesednih spremljevalcev ter izražanju (ne)strinjanja z njimi.

Delo z delovnim zvezkomTudi poizvednice, podobno kot male oglase, sestavljajo različno pismeni ljudje. Zato

so pravi poligon za jezikovno in pravopisno preučevanje.Učenci se seznanijo z različnimi poizvednicami s spletnih strani (poizvedujejo za

izgub ljenimi živalmi); nanizane so v parih, da jih lahko tudi primerjajo med seboj, naj gre za navajanje podatkov ali ugotavljanje dejstev. Razvijajo kritičen pogled na zapisano: ugotavljajo jezikovno pravilnost ali primernost zapisov in izražajo svoje mnenje. Pre po-znavajo vljudnost. Ponovijo tudi nekaj pravopisa (zapisovanje datumov, ur, vejice) in slovnice (prepoznavanje samostalnikov in njihovega spola) ter skladnje (izogibanje ponav-ljanju iste besede v besedilu ali nadomeščanje oz. izpust; spodbudite jih, naj predstavijo razloge za odpravljanje ponavljanja besede).


91


Odkljukano: Besedilo A poizveduje za psom. • Besedilo B poizveduje za izgubljenim psom.

a) A rotweiler Op.: O zapisu rotvajler gl. pri vaji e). – B mešanec

b) Po smislu.

c) Po smislu.Op.: Navadno lahko pišemo brez kljukic samo v zasebnem dopisovanju, npr. v SMS-sporočilih, še posebej, če jih pošiljamo iz tuje države, saj so sporočila, napisana brez kljukic, menda tudi cenovno ugodnejša.

č) Datum je pravilno zapisan v poizvednici B. • 8. 7. 2004, 8. julija 2004 ALI 8. julij 2004 • 7. 4. 2002, 7. aprila 2002 ALI 7. april 2002

d) Ne, ni zapisana pravilno; za 19 manjka pika (prav je 19. ure).

e) Pravilno: rotvajler Op.: Zapis rotweiler je slabši od podomačenega, saj prevzete občne besede navadno pišemo po domače, še posebej, če jih uporabljamo že dalj časa. • Če ga je kdo videl, naj me, prosim, pokliče. Op.: Beseda prosim je glagolska oblika v medmetni rabi, zato je od preostalih stavkov v povedi ločena z vejico. • Je mešanec zlato rjave barve. Op.: Pravega vzroka, da bi besedno zvezo zlato rjave barve z vejico opredelili kot dostavek, ni, zato je različica brez vejice boljša. • Visok je pribl. 45 cm. Op.: Namesto prevzete okrajšave cca rajši uporabljamo domačo pribl. ali ok. • 7. aprila 2002 se je izgubil kuža po imenu Max. Op.: Besedna zveza pomeni 'ki mu je ime' ali 'imenovan'. Čeprav nadomešča odvisni stavek ali polstavek, ki ga od preostalega besedila ločimo z vejico, imamo besedno zvezo kuža po imenu za podredno zvezo, v kateri vejice ne pišemo.

f) Prečrtana: prva poved.

g) Z besedo prosim oziroma prosimo. ALI Svojo vljudnost sta izrazila z besedo prosim oziroma prosimo. • Z besedo hvala. ALI Vljudnost v poizvednici A je izražena še z besedo hvala.

a) in b) Po smislu.

Po smislu.

a) Poizvednica B. ALI Več podatkov o muci ima poizvednica B.

b) Ne.Op.: Poizvednice naj bi bile gospodarno napisane. Če je ob besedilu barvna fotografi ja, potem je odveč opisovati barvo kožuščka.

c) 3-mesečna muca, trimesečna muca Op.: Učenci na tej stopnji seveda ne poznajo vezaja, ravno tako ne zapisovanja podrednih zloženk skupaj, zato naj se odločajo po občutku in/ali z vašo pomočjo. • V ponedeljek, 22. 8., je /.../

č) Iz naselja. Če je kaj v naselju, potem izgine iz njega.

1.

2.

3.

4.

5.

6.


92

d) Po smislu.

a) Sporočevalec je tisti, ki išče izgubljeno/pogrešano žival, naslovnik pa tisti, ki mu je besedilo namenjeno, tj. morebitni najditelj.

b) in c) Po smislu.Op.: Učenci naj bi ugotovili, da imajo lastniki živali do njih navadno čustven odnos, zato jih ne poimenujejo s strokovnimi izrazi. — Učence spodbudite k vrednotenju sopomenk (določijo naj slogovno vrednost in povejo, v katerih okoliščinah bi lahko uporabili slogovno zaznamovane in kdaj slogovno nezaznamovane besede).

a) Izgubil /.../ 21. 10. /.../ koder svetlorjave (marelične) barve. /.../ Če ga je kdo videl, naj pokliče po telefonu /.../ Op.: Beseda pudelj ni knjižna, zapis pudel pa napačen; v slovenščini imamo za to pasmo strokovno ime koder. Beseda apriko je prevzeta iz francoščine in je v SSKJ ni; nadomeščamo jo z besedo mareličen. Kličemo po telefonu, ne na telefon. Vejice v besedni zvezi pudel/koder, svetlorjave barve ni, saj je to podredna zveza. • /.../ sliši na ime MIMI. Izgubila se je /.../ Op.: Ponavljajočo se besedo muca izpustimo. /.../ ali in jo zelo zelo /.../ Op.: Med ponovljenimi izrazi vejice ne pišemo, razen če jih ne stopnjujemo; gl. čl. 322 v SP 2001. /.../ družabna, vajena človeške družbe. /.../ ... se je s kom /.../ Op.: Nedoločni zaimek nekdo pišoči pogosto uporabljajo namesto ustreznejšega poljubnostnega kdo. /.../ kar koli ve o njej, oziroma ima kakršno koli informacijo, naj jo, lepo prosim, sporoči na elektronski naslov: [email protected]. Op.: Členek koli je po pravopisu bolje pisati ločeno od zaimka, torej kar koli, kakršno koli; pisanje skupaj seveda ni napaka, le slabša različica. — V poizvednici je že treba biti toliko natančen, da ne mešaš spola svoje živali, zato ne more biti zdaj muca, potem mucek; tako ali tako lahko samostalnik zamenjamo z osebnim zaimkom, če tega ne storimo že v prejšnji povedi, torej Rada se vozi /.../ — Stavek, ki ga uvaja oziroma, je kot vrinjeni stavek lahko ločen z vejicami, lahko pa bi bili tudi obe opuščeni, to pomeni tudi vejica za besedo informacija. — Z vejicama je treba ločiti tudi lepo prosim, glagolsko obliko v vlogi medmetnega stavka. — Zadnja poved v prvem odstavku je malce okorna in negospodarna; mogoče bi se jo dalo popraviti takole: Če kdo kar koli ve o njej, mi naj to, lepo prosim, sporoči na /.../ ALI Če kar koli veste o njej, mi, lepo prosim, sporočite na /.../ Slike muce Mimi so na http://vb.streznik.org/razno/zivalce/nana/. Op.: Na koncu zadnje povedi v prvem odstavku in povedi v drugem odstavku manjka pika. — Izraz mačkonka je v javnem besedilu za prikupno mlado muco, ki jo sporočevalec pogreša, prav čuden, saj pomeni 'velika mačka'. Ravno tako lahko namesto se nahajajo preprosto napišemo so. — Zanimivo bo videti, kaj bodo ugotovili učenci. Seveda marsičesa ne morejo vedeti, zato se o obeh poizvednicah le pogovorite z njimi. — Učence spodbudite k vrednotenju slogovnih in drugih jezikovnih pomanjkljivosti.

b) Tri: muca, mucek, mačkonka. ALI Uporablja tri različne samostalnike. • Ne. Samostalnika muca in mačkonka sta ženskega, mucek pa moškega spola.

c) Po smislu.Op.: Učenci naj bi napisali poizvednico, v kateri bi odpravili čim več jezikovnih pomanjkljivosti, seveda po tem, ko ste se o vsem skupaj v razredu že pogovorili. Nalogi bodo verjetno kos za pisanje bolj nadarjeni učenci.

Navodilo za deloNavodilo je besedilo, v katerem je pojasnjeno, kako kaj delamo, kako s kakim pred-

me tom ravnamo, kako se v kakem primeru vedemo ipd. Lahko bi mu rekli tudi opis poteka, tj. predvidenega večkratnega opravila. V navodilu za delo je pojasnjeno, kako kaj delamo.Op.: Besedilna vrsta je navodilo za delo, njen naslov pa Prijazna kravica.

7.

8.

U

DZ

104–106

107–109


93

Cilji in dejavnostiRazvijajo • zmožnost kritičnega sprejemanja enogovornih neumetnostnih besedil:Pred sprejemanjem sodelujejo v vodenem pogovoru o:– strategijah branja enogovornih neumetnostnih besedil (navodila za delo);– načelih učinkovitega branja navodila za delo;– značilnostih navodila za delo;– svojih izkušnjah z navodilom za delo;– svojih pričakovanjih do navodila za delo;– tem, na kaj naj bodo pozorni med sprejemanjem besedila.Med sprejemanjem skušajo biti pozorni na pomensko in tvarno stran besedila; če želijo, besedilo še enkrat sprejemajo.Po (ponovnem) sprejemanju:– prepoznavajo okoliščine nastanka navodila in povejo, iz česa so jih prepoznali;– prepoznavajo namen tvorca besedila in povejo, iz česa so ga prepoznali;– predstavljajo vlogo nebesednih prvin;– predstavljajo značilnosti navodila za delo (tj. zgradbo, besedne prvine);– vrednotijo razumljivost in ustreznost besedila ter utemeljijo svoje mnenje;– vrednotijo svojo zmožnost kritičnega sprejemanja takih besedil ter izdelajo

načrt za razvijanje te svoje zmožnosti;– se pripravijo na tvorjenje podobnega besedila.Razvijajo • zmožnost tvorjenja enogovornih neumetnostnih besedil:Pred pisanjem:– sodelujejo v vodenem pogovoru o značilnostih navodila za delo, o strategijah

in načelih učinkovitega pisanja navodila;– razmišljajo, kaj vse bi o temi povedali, in si izdelajo ogrodje miselnega vzorca

ali dispozicijske točke;– uporabljajo razne vire in iščejo potrebne podatke; te vpišejo v ogrodje

miselnega vzorca ali jih vključijo v dispozicijske točke;– določijo zaporedje podtem in bistvenih podatkov.Med pisanjem osnutka:– napišejo naslov in besedilno vrsto;– pretvorijo miselni vzorec ali dispozicijske točke v zapisano besedilo, pri čemer

členijo besedilo na odstavke in/ali postopek številčijo.Po pisanju osnutka:– preberejo navodilo za delo in najprej sami, nato pa ob pomoči jezikovnih

priročnikov/ sošolcev/učitelja/staršev prepoznavajo vsebinske, slogovne, slovnične in pravopisne napake ter jih odpravijo;

– prepišejo besedilo, pri čemer pazijo na oblikovanost zapisanega besedila ter na čitljivost in natančnost pisave;

– primerjajo svoja navodila, jih presojajo in izboljšujejo;– vrednotijo svojo zmožnost pisanja navodil ter izdelajo načrt za razvijanje

te svoje zmožnosti.Razvijajo • zmožnost nebesednega sporazumevanja:– opazujejo zapisano besedilo in povejo, ali je tvorjeno samo z besednim

jezikom;– poimenujejo nebesedne spremljevalce pisanja (barvo, velikost, obliko

in čitljivost črk ipd.);– opazujejo nebesedna zapisana sporočila (fotografi je) ter predstavljajo

njihovo vlogo in pomen;– v zapisanem besedilu opazujejo nebesedne spremljevalce pisanja,

predstavljajo njihovo vlogo ter vrednotijo njihovo ustreznost in učinkovitost.


94

Razvijajo • poimenovalno zmožnost:– pred sprejemanjem besedila ali po njem predstavijo pomen dane besede/

besedne zveze iz besedila;– predstavijo pomen danih besed (npr. knjižnih, prevzetih, večpomenk) in jih

smiselno uporabljajo v povedih;– k danim besedam dodajajo sopomenke;– med tvorjenjem besedil poimenujejo bitja, predmete, dejanja, lastnosti …

s knjižnimi besedami in pazijo, da ne ponavljajo istih besed.Razvijajo • skladenjsko zmožnost:– poiščejo besede, s katerimi je poimenovana ista prvina predmetnosti,

in vrednotijo njihovo ustreznost.Razvijajo • pravorečno zmožnost:– vadijo in utrjujejo knjižni izgovor posameznih besed in povedi.Razvijajo • pravopisno zmožnost:– med pisanjem členijo besedilo na odstavke, upoštevajo pravopisna pravila,

skrbijo za čitljivost in estetskost pisave, ustrezno se odločajo za pisanje s pisanimi oz. tiskanimi črkami ipd.

Razvijajo • metajezikovno zmožnost:– v povedi poiščejo pridevnike in jim določijo spol, število in sklon;– v povedi poiščejo glagole in ugotovijo, po katerih lastnostih so si podobni.

Delo z učbenikomNavodila najpogosteje beremo, včasih pa jih moramo tudi pisati; če drugega ne, vsaj

recepte za pripravo kake jedi (opis poteka). Sestava besedila je seveda odvisna od tega, o čem pišemo, zato kakega bolj univerzalnega vzorca ni. Navadno začnemo z vsem po-trebnim (materialom, sredstvi, predmeti, živili ipd.), nato pa po korakih opisujemo, kaj je treba delati.

Učenci preberejo navodilo za preprosto izdelavo prijazne kravice, napisano po kora-kih (oštevilčeni so od 1 do 8); v veliko pomoč pri razumevanju so fotografi je (tako je nazor nost boljša, možnost, da bi na podlagi besedila kaj narobe razumeli, pa toliko manjša). Nato odgovorijo na vprašanja; odgovori jim pomagajo pri razumevanju razlage izraza navodilo. Sledijo vprašanja, s katerimi preverjate, ali so učenci besedilo pravilno razumeli (pomembno pri navodilih) in kakšno je njihovo mnenje o besedilu. Urijo se v glasnem branju (ponovitev priprav na glasno branje, into nacije). Razložijo, kako sami ravnajo, če hočejo kaj delati po navodilih, in se še sami preizku sijo v pisanju (izmenjava navodil in izdelave v parih). Šele nato primerjajo svoja besedila, jih presojajo in izbolj-šujejo ter vrednotijo svojo zmožnost pisanja enogovornih besedil. Spodbudite jih, naj izdelajo načrt za razvijanje te svoje zmožnosti.

Delo z delovnim zvezkomPrva naloga sprašuje konkretno po besedilu, vse druge so bodisi povezane z besedi-

ščem ( pomeni in oblike besed, sopomenke), iskanjem pridevnikov in glagolov v navodilu ter določanjem njihovih lastnosti in vrste.

Rešitve (delovni zvezek)Prijazna kravica. • Izdelava lutke (psička, kravice, levčka). ALI Tema besedila je izdelava lutke (psička, kravice, levčka). ALI Besedilo govori o izdelavi papirnate lutke/lutke iz papirnatega ali plastičnega krožnika. • Besedilo ima sedem odstavkov. • Prvi je poudarjen. ALI Prvi je napisan s poudarjenim/krepkimi/polkrepkimi črkami.

1.


95

a) Rumeno in rdečo. ALI Uporabiti moram rumeno in rdečo barvo.Op.: Barvo vidijo na fotografi ji levo.

b) Vsakdanji predmeti: papirnati ali plastični krožniček, (tekoče) lepilo, barvice, papir, škarje.

Po smislu.

a) iskren, ljubezniv, prijateljski, prisrčen, sladek

b) povešen ALI ohlapen Op.: Drugi pomen je potrt, pobit. • okrogel ALI okroglast • špičast Op.: Ta pogovorni izraz bodo učenci verjetno hitro našli. Spomnite jih samo na to, da je v pomenu koničast pogovoren. Približna sopomenka je tudi šilast, ki pa ne pomeni samo koničast, ampak hkrati tudi dolg in ozek, torej tak z dolgo in ozko konico, zato je ta izraz za kravja ušesa manj ustrezen. • medmrežjeOp.: Naloga je težka in brez vaše pomoči ji učenci verjetno ne bodo kos. Je pa koristna, saj si učenci tako bogatijo besedišče.

c) Smrček je tudi užitna goba.

č) knjižicaOp.: Po analogiji s krogec, krožec bi bila pomanjševalnica lahko tudi knjigica, poleg običajne knjižica.

d) nosnice

Odkljukano: Tretjina je manj od polovice.

Podčrtani: ploski.

a) Pridevnik Vrsta, lastnosti (spol, število, sklon)radovedne last. prid., ž. sp., mn., tož.igrivega last. prid., m. sp., ed., tož.žarečo last. prid., ž. sp., ed., tož.koničasta last. prid., sr. sp., mn., tož.prisrčnega last. prid., m. sp., ed., tož.zaobljene last. prid., m. sp., mn., tož.velika last. prid., sr. sp., mn., tož.šilasta last. prid., sr. sp., mn., tož.rožnati last. prid., m. sp., ed., tož.prijazno last. prid., ž. sp., ed., tož.rjavega last. prid., m. sp., ed., rod.realističen last. prid., m. sp., ed., tož.vzdolžno last. prid., ž. sp., ed., or.spodnjega last. prid., m. sp., ed., rod.Op.: Pridevnik rožnat je v določni obliki, tj. rožnati (namreč tisti, ki smo ga pripravili iz barvastega papirja ali ga sami pobarvali).

b) namažemo • zalepimo • prilepimo • izdelamo • dodamoOseba Število Čas1. os. mn. sedanjik

2.

3.

4.

5.

6.

7.


96

c) Pridevnik Vrsta, lastnosti (spol, število, sklon)zgornjo vrstni prid., ž. sp., ed., tož.odrezanega last. prid., m. sp., ed., rod.značilen last. prid., m. sp., ed., tož.

Ocena fi lmaOcena je ustni ali pisni prikaz mnenja ali sodbe posameznika (navadno kritika) o

kakem delu, izdelku ipd., predvsem o njegovi kakovosti. Navadno je objavljena v javnih občilih (npr. v časopisu, po radiu, televiziji).Op.: Besedilna vrsta je ocena fi lma, naslov ocene pa Čebelji fi lm.

Cilji in dejavnostiRazvijajo • zmožnost kritičnega sprejemanja enogovornih neumetnostnih besedil:Pred sprejemanjem sodelujejo v vodenem pogovoru o:– strategijah poslušanja oz. branja enogovornih neumetnostnih besedil (ocene);– načelih učinkovitega branja ocene;– značilnostih ocene;– svojih izkušnjah z oceno;– svojih pričakovanjih do ocene;– tem, na kaj naj bodo pozorni med sprejemanjem besedila.Med sprejemanjem skušajo biti pozorni na pomensko in tvarno stran besedila; če želijo, besedilo še enkrat sprejemajo.Po (ponovnem) sprejemanju:– prepoznavajo okoliščine nastanka besedila in povejo, iz česa so jih prepoznali;– prepoznavajo namen tvorca besedila in povejo, iz česa so ga prepoznali;– predstavljajo vlogo nebesednih prvin;– predstavljajo značilnosti ocene (tj. zgradbo, besedne prvine);– vrednotijo razumljivost, zanimivost, ustreznost in učinkovitost ocene

ter utemeljijo svoje mnenje;– vrednotijo svojo zmožnost kritičnega sprejemanja ocene ter izdelajo načrt

za razvijanje te svoje zmožnosti;– se pripravijo na tvorjenje podobnega besedila.Razvijajo • zmožnost tvorjenja enogovornih neumetnostnih besedil:Pred pisanjem:– sodelujejo v vodenem pogovoru o značilnostih dane vrste besedila,

o strategijah in načelih učinkovitega pisanja ocene; – z učiteljevo pomočjo ali samostojno izdelajo ogrodje miselnega vzorca

(s ključnimi besedami in bistvenimi podatki);– določijo zaporedje podtem in bistvenih podatkov, po potrebi (predvsem pri

obnovi) ustvarijo še uvod in zaključek.Med pisanjem osnutka:– napišejo naslov in besedilno vrsto;– pretvorijo miselni vzorec v zapisano besedilo, pri čemer členijo besedilo

na odstavke, lahko tudi na uvod, jedro in zaključek.Po pisanju osnutka:– preberejo oceno in najprej sami, nato pa ob pomoči jezikovnih priročnikov/

sošolcev/učitelja/staršev prepoznavajo vsebinske, slogovne, slovnične in pravopisne napake ter jih odpravijo;

U

DZ

107–110

144–148


97

– prepišejo besedilo, pri čemer pazijo na oblikovanost zapisanega besedila ter na čitljivost in natančnost pisave;

– primerjajo svoje ocene, jih presojajo in izboljšujejo;– vrednotijo svojo zmožnost pisanja ocene ter izdelajo načrt za razvijanje

te svoje zmožnosti.Razvijajo • zmožnost nebesednega sporazumevanja:– opazujejo zapisano besedilo in povejo, ali je tvorjeno samo z besednim jezikom;– poimenujejo nebesedne spremljevalce pisanja (npr. velikost, obliko

in čitljivost črk, vlogo treh zvezdic ipd.);– opazujejo nebesedna zapisana sporočila (fotografi je) ter predstavljajo njihovo

vlogo in pomen.Razvijajo • poimenovalno zmožnost:– pred sprejemanjem besedila ali po njem predstavijo pomen dane besede/

besedne zveze iz besedila;– predstavijo pomen danih besed (npr. neknjižnih, prevzetih) in besednih zvez

in jih smiselno uporabljajo v povedih;– v povedih poiščejo besede/besedne zveze s prenesenim pomenom, jih razložijo

in smiselno uporabijo v novih povedih;– k danim besedam dodajajo sopomenke in tvorijo povedi iz njih;– k danim besedam dodajajo protipomenke in tvorijo povedi iz njih;– berejo preproste defi nicije (brez defi niranega pojma) in poimenujejo defi nirani

pojem.Razvijajo • slogovno zmožnost:– po sprejemanju besedila sklepajo o okoliščinah njegovega nastanka in povejo,

iz katerih prvin besedila so jih prepoznali;– med razčlenjevanjem ocene prepoznavajo in si uzaveščajo njeno značilno

zgradbo in zanjo značilne jezikovne prvine;– pred tvorjenjem besedila razmišljajo o okoliščinah sporočanja in značilnostih

ocene, med tvorjenjem pa izbirajo okoliščinam in besedilni vrsti ustrezne besede, besedne zveze, stavčne vzorce ipd.

Razvijajo • metajezikovno zmožnost, in sicer sistematično usvajajo pomenske, slogovne, oblikovne ipd. lastnosti besede:– v povedi poiščejo samostalnike in presojajo število samostalnika starši, starša;– v povedi poiščejo glagole in ugotovijo, koliko jih je.Razvijajo • pravopisno zmožnost:– rabo vejice v večstavčnih povedih;– uporabljajo pravopisne priročnike (v knjižni obliki);– med pisanjem upoštevajo pravopisna pravila, skrbijo za čitljivost in estetskost

pisave, ustrezno se odločajo za pisanje s pisanimi oz. tiskanimi črkami ipd.Razvijajo • skladenjsko zmožnost:– vadijo in utrjujejo prepoznavanje vzroka in posledice ter izrekanje posledice

z veznikom zato oz. vzroka z veznikom ker in s predlogom zaradi.

Delo z učbenikomZ učenci vodite pogovor o strategijah in načelih učinkovitega branja enogovornih

neumetnost nih besedil. Povprašajte jih o njihovih izkušnjah z branjem enogovornih bese dil in o tem, kakšna so njihova pričakovanja do teh besedil. Opozorite jih, na kaj naj bodo pozorni med sprejemanjem besedila.

Učenci se seznanijo z oceno fi lma, ki je bila objavljena v tisku. Pogovorite se z njimi o značilnostih te besedilne vrste. Najprej naj odgovarjajo na vprašanja, ki jim pomagajo pri razumevanju razlage pojma ocena, nato pa še na vprašanja, ki so postavljena o bolj razumljivih dejstvih v tej težko razumljivo napisani oceni. Pogovorite se z njimi tudi o besedah in besednih zvezah, ki so jim tuje.


98

Učenci ponovno preberejo besedilo, tokrat prirejeno in laže razumljivo, ter primerjajo razum ljivost obeh ocen. Seznanijo se še s kratkima ocenama dveh gledalcev in odgovo-rijo na vprašanja, povezana z obema besediloma. Sledita nalogi: pisanje ocene izbrane predstave in pogovor o ocenje vanju različnih okoliščin.

Učence spodbudite, da vrednotijo razumljivost, zanimivost, ustreznost in učinkovitost ocene ter utemeljijo svoje mnenje in da vrednotijo svojo zmožnost kritičnega sprejemanja ocen ter izde lajo načrt za razvijanje te svoje zmožnosti.

Delo z delovnim zvezkomUčenci si bogatijo besedišče (razvijajo poimenovalno zmožnost) in se seznanjajo s po-

menskimi odtenki. Tvorijo povedi in na osnovi kratkih razlag poiščejo ustrezne besede za osebe, pojem in prostor. Ob zgledih iz SSKJ in SP 2001 presojajo rabo dvojinske oblike starša, vprašani pa so tudi, ali uporabljajo edninsko obliko starš. Učenci preberejo še gledališko oceno in odgovorijo na vprašanja ter povejo svoje mnenje o njej. Preučujejo nekaj povedi ter ugotavljajo vzrok in posledico. V nekaj vajah ponovijo rabo vejice.Op.: Z učenci se pogovorite o razliki med predstavitvijo dvojine starša v slovarju in pravopisu. Ker je pravopis normativni priročnik, tudi natančneje opredeljuje dvojino (ima jo za neknjižno pogovorno, torej tako, ki naj je ne bi uporabljali v knjižnih besedilih). Vendar je želja pišočih po razlikovanju števila tako močna, da poleg dvojinske oblike uporabljajo celo edninsko, tj. starš, ki je v SP 2001 samostojno geslo (označena kot neknjižno pogovorna oblika), v SSKJ pa je pri geslu starši (oznaka stil.). — Ob tej priložnosti se z učenci lahko pogovorite še o besedi roditelj/rodi teljica (SP 2001 ju ima za neobčevalna izraza, SSKJ pa ne) v pomenu 'oče'/'mama' in roditelji/roditelja kot sopomenki samostalniku starši/starša (v ednini vse pogosteje celo starš za očeta ali mamo), iz katerih je izpeljan tudi pridevnik roditeljski, rabljen v zvezi roditeljski sestanek. V takih primerih so opazna razhajanja med priročniki in rabo.


Z besedo komedija. ALI Besedo komik lahko povežem z besedo komedija.

a) Jerry Seinfeld in Steven Spielberg sta sodelovala pri fi lmu.Op.: Iz izvirnega besedila ni jasno, kaj pomeni namig o »okužbi«; lahko je Seinfeld le vplival na Spielberga, lahko je Seinfeld toliko vplival nanj, da je sodeloval s svojim vložkom, ipd., na spletnih straneh pa je mogoče najti trditev, da mu je Spielberg svetoval. Ta nejasnost je samo dokaz, kako slabo je napisana ocena fi lma, ki pušča take dvome. Za ugotavljanje pomena same povedi v delovnem zvezku to ni bistveno.

b) Po smislu, npr. spopad dveh svetov/nerazumevanje med različno mislečimi.Op.: Gre za soočenje dveh različnih celot, miselnosti, delovanja: svet pridnih in dobičkarjev, izkoriščevalcev ipd.

c) Z besedno zvezo od časa do časa. ALI Lahko bi jo nadomestil/-a z besedno zvezo od časa do časa.Op.: To besedno zvezo nadomestimo tudi z besedno zvezo na tem ali onem/drugem mestu ali z eno besedo, in sicer ponekod ali včasih.

stranski • stransko

Po smislu, npr.: To je človek, ki rad pomaga ljudem.

Odkljukano: da so naši medsebojni odnosi skladni.

1.

2.

3.

4.

5.

6.


99

a) in b) Po smislu.Op.: Sopomenke: pravkar = ravno, ravnokar, zdaj • zares = v resnici • bivati = prebivati, stanovati, živeti; biti, obstajati, eksistirati. — Protipomenke: sladek – kisel • priden – poreden, nagajiv • bogat – reven • zabaven – dolgočasen • kratek – dolg • nered – red.

mešalec • upornik • bogataš • sporočilo • kinodvorana ALI kino ALI kinematograf

a) Po smislu.

b) V množini. ALI Samostalnik iz vaje a) se najpogosteje uporablja v množini.

c) Po iztočnici v slovarju in pravopisu. ALI To sklepam po iztočnici v slovarju in pravopisu.

č) Ednina. ALI V pravopisu ni omenjena ednina.Op.: Edninska oblika starš je samostojno geslo.

d) Po smislu.

Po smislu.

a) Po smislu.

b) Ela Peroci. ALI Muco Copatarico je napisala Ela Peroci. • Desa Muck. ALI Priredila jo je Desa Muck. ALI Za gledališko predstavo jo je priredila Desa Muck. • Katja Pegan. ALI Režirala jo je Katja Pegan. • Damijan Cavazza. ALI Scenograf je bil Damijan Cavazza. • Mirko Vuksanović. ALI Glasbo je prispeval Mirko Vuksanović. • Igor Štamulak, otroci/otroška druščina. ALI V Muci Copatarici so igrali otroci, ki jih je suvereno vodil Igor Štamulak v vlogi Bobka. • O neubogljivih otrocih, ki ne skrbijo za svoje copate (in se po srečanju z bitjem, Muco Copatarico, ki jim da o teh rečeh dobro lekcijo, spreobrnejo). • V Prešernovem gledališču Kranj. ALI Igrali so jo v Prešernovem gledališču v Kranju. • Anja Golob. ALI Napisala jo je Anja Golob. • Pozitivno. ALI Ocenila jo je pozitivno, kot vredno ogleda. Ipd.

c) Po smislu.

a) Odkljukane so lahko vse povedi razen druge.

b) Ker je igralska zasedba odlična • Zaradi odlične igralske zasedbe

c) zato je igralska zasedba odlična • zato je predstava prepričljiva

č) V njej ni vejice. ALI V povedi je ena sama glagolska oblika.Op.: Poved ima eno samo glagolsko obliko in je torej enostavčna. S stavkom samim ter eno- in večstavčnimi povedmi se bodo učenci seznanili v 7. in 8. razredu, zato je dovolj, da tu opazijo le pravopisno dejstvo ( odsotnost vejice).

d) Vzrok s ker, posledico pa z zato. ALI Vzrok izrazim s ker, posledico pa z zato.

a) Otroci ne skrbijo za svoje copate, zato jim da Muca Copatarica dobro lekcijo. • Zaradi odziva publike bi lahko predstavo označili za zabavno. • Ker je režiserka režirala tekočo uprizoritev, je predstava uprizorjena brez nihanj.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.


100

b) Prva in tretja po dva, druga enega.

c) V prvi in tretji povedi: v prvi pred besedico zato, druga se začne s ker. ALI V tistih, ki imajo dva glagola in besedici zato in ker.Op.: Učenci za zdaj v teh primerih vejico stavijo še bolj po občutku in kolikor so si zglede zapomnili iz pravopis nega poglavja Vejica v učbeniku in delovnem zvezku. Zato jo bodo verjetno znali utemeljiti le nekateri.

/.../ skupino, se /.../ potrebovali, da /.../ skupini, ker /.../ uživamo, zato /.../ mogli, bomo /.../

BEREMO, PIŠEMO IN GOVORIMO

Opis bolezniOpis je oblika sporočanja, v kateri je kdo (npr. oseba, žival) ali kaj (npr. rastlina,

predmet, prostor, izdelek, kraj, dogodek) predstavljeno ali prikazano po svojih zunanjih značilnostih. Opis mora biti vsaj toliko natančen in podroben, da je opisano prepoznavno in nedvoumno. Napisan mora biti jasno in razumljivo ter nazorno (da si lahko opisano v mislih dobro predstavljamo, naslikamo) in jedrnato (z bistvenimi sestavinami, nani-zanimi po smiselnem zaporedju). Sporočevalec (opisovalec) ne izraža svojega osebnega odnosa do opisovanega.

Pri opisu bolezni povemo, katere vrste je bolezen, kaj jo povzroča in pri kom, kakšni so bole zenski znaki ali simptomi, kako jo ugotovimo, kako jo zdravimo in koliko časa, lahko pa navedemo tudi, kako poteka oziroma kaj se dogaja z bolnikom med njo in kak-šni so možni zapleti.Op.: Besedilna vrsta je opis bolezni, naslov pa Pljučnica.

Cilji in dejavnostiRazvijajo • zmožnost kritičnega sprejemanja enogovornih neumetnostnih besedil:Pred sprejemanjem sodelujejo v vodenem pogovoru o:– strategijah poslušanja oz. branja enogovornih neumetnostnih besedil (opisa);– načelih učinkovitega poslušanja oz. branja enogovornih neumetnostnih

besedil;– značilnostih opisa bolezni;– svojih izkušnjah z opisom bolezni;– svojih pričakovanjih do tega besedila;– tem, na kaj naj bodo pozorni med sprejemanjem besedila.Med sprejemanjem skušajo biti pozorni na pomensko in tvarno stran besedila; če želijo, besedilo še enkrat sprejemajo.Po (ponovnem) sprejemanju:– predstavljajo značilnosti danega besedila (tj. zgradbo, besedne prvine);

14.

U

DZ

DZ

DZ

DZ

DZ

111–134

45–47

62–66

75–83

91–95

140–143

U

DZ

111–113

45–47


101

– vrednotijo razumljivost, zanimivost, resničnost, uporabnost, ustreznost in učinkovitost besedila ter utemeljijo svoje mnenje;

– se pripravijo na tvorjenje podobnega besedila.Razvijajo • zmožnost tvorjenja enogovornih neumetnostnih besedil:Pred pisanjem:– sodelujejo v vodenem pogovoru o značilnostih dane vrste besedila,

o strategijah in o načelih učinkovitega pisanja opisa bolezni;– z učiteljevo pomočjo ali samostojno (pomagajo si z nasveti v učbeniku)

izdelajo ogrodje miselnega vzorca (s ključnimi besedami in bistvenimi podatki);

– po raznih virih iščejo manjkajoče podatke in jih vpišejo v ogrodje miselnega vzorca;

– določijo zaporedje podtem in bistvenih podatkov.Med pisanjem osnutka:– napišejo naslov in besedilno vrsto;– pretvorijo miselni vzorec v zapisano besedilo, pri čemer členijo besedilo

na odstavke.Po pisanju osnutka:– preberejo opis bolezni in najprej sami, nato pa ob pomoči (jezikovnih)


– prepišejo besedilo; pri tem pazijo na oblikovanost zapisanega besedila ter na čitljivost in natančnost pisave;

– primerjajo svoje opise bolezni, jih presojajo in izboljšujejo;– vrednotijo svojo zmožnost pisanja opisov bolezni ter izdelajo načrt

za razvijanje te svoje zmožnosti.Razvijajo • slogovno zmožnost:– pred tvorjenjem besedila razmišljajo o okoliščinah sporočanja

in značilnostih opisa bolezni, med tvorjenjem pa izbirajo okoliščinam in besedilni vrsti ustrezne besede, besedne zveze, stavčne vzorce ipd.;


Razvijajo • zmožnost nebesednega sporazumevanja:– v zapisanem besedilu opazujejo nebesedne spremljevalce pisanja (vrsto črk)

in predstavljajo njihovo vlogo.Razvijajo • pravorečno zmožnost:– poslušajo knjižno izreko in si jo skušajo uzavestiti;– vadijo in utrjujejo knjižni izgovor posameznih besed in povedi;– prepoznavajo pravorečne napake v svoji in tuji govorici in jih odpravljajo.Učenci postopoma usvajajo • povednozvezno sestavo enogovornih besedil:– opazujejo zapisana besedila ter povejo, iz koliko odstavkov so, po čem to

vedo in zakaj je besedilo členjeno na odstavke; razumejo in uporabljajo strokovni izraz odstavek.

Razvijajo • poimenovalno zmožnost:– k danim prevzetim besedam dodajajo domače sopomenke;– k danim besedam dodajajo protipomenke;– k dani besedi dodajajo so- in protipomenko;– k dani besedi dodajajo podpomenke;– dane besede smiselno uporabijo v novih povedih.Razvijajo • metajezikovno zmožnost:– v povedi poiščejo samostalnike v množini;– v besedilu poiščejo samostalnike v sklonih.


102


neumetnost nih besedil. Povprašajte jih o njihovih izkušnjah z ocenami in o tem, kakšna so njihova pričakovanja do tega besedila. Opozorite jih, na kaj naj bodo pozorni med sprejemanjem besedila.

Učenci preberejo kratko vzorčno besedilo o pljučnici, prirejeno po različnih virih. Ob robu so navedene bistvene sestavine (dejstva o bolezni), pod njimi pa slovarček stro-kovnih izrazov, brez katerih bi opis bolezni teže razumeli. Pogovorite se z njimi o značil-nostih te besedilne vrste. Učenci odgovarjajo na vprašanja o vrsti bolezni in dejstvih, povezanih z njo, ter preberejo razlago. Sledijo vprašanja in trditve, ki razkrivajo zmo-žnost razumevanja poljudnostrokovnega besedila, dodane pa so še naloge s področja splošnega znanja in izražanja, podajanja lastnih izkušenj s kako boleznijo.

Učenci so se z opisom že seznanili v 4. in 5. razredu, zato lahko zdaj že sami sestavijo podrob nejši miselni vzorec (poleg ogrodja, sestavljenega iz bistvenih sestavin oz. dejstev še več drugih pomembnejših sestavin). Pisanje opisa bolezni sodi k posebnim znanjem, zato učence le spodbudite k pisanju. V pomoč jim je kratek nasvet o sestavljanju opisa. Preden ga sestavijo, naj vred no tijo razumljivost in uporabnost besedila ter utemeljijo svoje mnenje. Nato z njimi vodite pogovor, kot je predvideno v Ciljih in dejav nostih. »Prostovoljci« sestavijo opis kake bolezni, ki so jo že imeli. Besedila primerjajte v raz-redu in jih presojajte. K vlogi presojevalcev spodbudite učence, ki opisa niso pisali, pišoči pa lahko njihove argumente sprejmejo ali ovržejo.Op.: Pojasnila izraza alveol/alveola gl. spodaj v rešitvah.

Delo z delovnim zvezkomUčenci se urijo v glasnem branju opisa (v pomoč jim je posnetek št. 64, na katerem je

prebrano besedilo iz učbenika), presojajo vrsto težav ter glasno branje sošolk in sošolcev. Bogatijo si besedišče (tvorjenje povedi, iskanje so- in protipomenk, pod- in nadpomenk). Utrjuje svoje znanje o samostalniku. Sestavijo kratko mnenje o bolezni in zdravju, ga predstavijo v razredu, kjer izvejo za mnenje drugih o njihovem mnenju.

Rešitve (delovni zvezek)a)–e) Po smislu.

Pet. ALI Ima pet odstavkov. • Po smislu, npr.: Da je bolj pregledno.

Po smislu.

a) pljučnica • pljučni mešiček • (rumenozeleni) izmeček • bolezenski znakOp.: Slovenski medicinski slovar ima iztočnico alveol (moški spol), ki jo razlaga z besedo mešiček, tj. pljučni mešiček, SSKJ pa ima iztočnico alveola (ženski spol), ki jo razlaga z besedo mehurček, tj. pljučni mehurček.

b) enak • redko • velik • mlajši • dolg • težko • zvišanje

c) težek – lahek, Besedi sta protipomenki. • pljučnica – bolezen, Prva beseda je podpomenka, druga pa nadpomenka. • vdihanje – vdih, Besedi sta sopomenki. • komplikacija – zaplet, Besedi sta sopomenki.Op.: Nepovezana ostane trditev »Prva beseda je nadpomenka, druga pa podpomenka«. Glede na obilico vaj, ki so jih učenci že imeli od 4. razreda naprej, takšno »zavajanje« ne bi smelo povzročati težav. —

1.

2.

3.

4.


103

Besede vdihanje ni v SSKJ; ta strokovni izraz je v Slovenskem medicinskem slovarju razložen kot » zajetje zraka ali česa drugega v pljuča pri dihanju: ~ krvi, zadušitev z ~em krvi, zadušitev z ~em tekočine«. V SSKJ je beseda vdih, ki je razložena kot »enkratno zajetje zraka v pljuča pri dihanju«. Razlika je torej v tem, da lahko pri vdihanju zajamemo še kaj drugega, ne le zrak.

č) bolni ALI bolnik ALI bolniki – zdraviOp.: Iz izpridevniškega samostalnika oboleli brez sobesedila ne moremo razbrati števila: to je lahko ena oseba, lahko jih je več. Od tod tudi možnost različnih rešitev, čeprav je (prav zaradi števila) pričakovana prva.

d) Po smislu.Op.: Glagola se razlikujeta v prehodnosti: prvi je prehodni (torej lahko koga ozdravimo), drugi pa neprehodni (torej lahko mi sami ozdravimo). Učenci prehodnosti ne poznajo, lahko pa razliko opisno razložijo.

Po smislu.

a) Samostalnik v mn. Samostalnik v im. mn.bakterije bakterijevirusi virusinoric noriceboleznih boleznimoški moškiotroci otrociljudje ljudje

b) Po smislu, npr. 1. skl.: bolnik, 2. skl. zvoka, 3. skl. zdravniku, 4. skl. spremembe, 5. skl. (v) prsih, 6. skl. (s) stetoskopom.

c) Po smislu.

č) pljuča

Po smislu.

Opis rastlineRazlago opisa gl. na str. 100. Pri opisu rastline navedemo njene značilnosti: velikost,

kakšni so morebitni cvetovi (njihov vonj), steblo, listi, rastišče in morebitno uporabnost. Sestavine opisa prilagodimo rastlini.

Op.: Besedilna vrsta je opis rastline, naslov pa Mali zvonček, Čemaž ipd.


besedil;– značilnostih opisa rastline;

5.

6.

7.

U

DZ

114–116

62–66


104

– svojih izkušnjah z opisom rastline;– svojih pričakovanjih do tega besedila;– tem, na kaj naj bodo pozorni med sprejemanjem besedila.Med sprejemanjem skušajo biti pozorni na pomensko in tvarno stran besedila; če želijo, besedilo še enkrat sprejemajo.Po (ponovnem) sprejemanju:– prepoznavajo temo, ključne besede in bistvene podatke, strukturirane

v obliki miselnega vzorca, ter jih pretvorijo v besedilo;– predstavljajo vlogo nebesednih prvin;– predstavljajo značilnosti danega besedila (tj. zgradbo, besedne prvine);– se pripravijo na tvorjenje podobnega besedila.Razvijajo • zmožnost tvorjenja enogovornih neumetnostnih besedil:Pred pisanjem:– sodelujejo v vodenem pogovoru o značilnostih dane vrste besedila, o strategijah

in o načelih učinkovitega pisanja opisa rastline;– z učiteljevo pomočjo ali samostojno (s pomočjo nasvetov in miselnega vzorca

v učbeniku) izdelajo ogrodje miselnega vzorca (s ključnimi besedami in bistvenimi podatki);


– določijo zaporedje podtem in bistvenih podatkov.Med pisanjem osnutka:– napišejo naslov in besedilno vrsto;– pretvorijo miselni vzorec v zapisano besedilo in ga po potrebi členijo

na odstavke.Po pisanju osnutka:– preberejo opis rastline in najprej sami, nato pa ob pomoči (jezikovnih)



– primerjajo svoje opise rastlin, jih presojajo in izboljšujejo;– vrednotijo svojo zmožnost pisanja opisov rastlin ter izdelajo načrt

za razvijanje te svoje zmožnosti.Pred govornim nastopom:– sodelujejo v vodenem pogovoru o značilnostih opisa rastline, o strategijah

govornega nastopanja in o načelih učinkovitega govornega nastopanja;– z učiteljevo pomočjo ali samostojno (s pomočjo nasvetov v učbeniku

na str. 133 in 134) izdelajo ogrodje miselnega vzorca (s ključnimi besedami in bistvenimi podatki) ali dispozicijske točke;


– določijo zaporedje podtem in bistvenih podatkov ter dodajo uvod in zaključek;

– če želijo, pretvorijo miselni vzorec v pisno zasnovo govornega nastopa;– pisno zasnovo govornega nastopa večkrat preberejo, odpravijo napake

ter si skušajo popravljeno besedilo čim bolje zapomniti.Med govornim nastopom:– napovejo temo in besedilno vrsto;– govorijo ob pisni zasnovi ali miselnem vzorcu ali dispozicijskih točkah,

in to čim bolj razločno, naravno in knjižno.Po govornem nastopu poslušajo mnenja sošolcev, vrednotijo svojo zmožnost govornega nastopanja ter izdelajo načrt za razvijanje te svoje zmožnosti.


105

Razvijajo • slogovno zmožnost:– pred tvorjenjem besedila razmišljajo o okoliščinah sporočanja

in značilnostih opisa rastline, med tvorjenjem pa izbirajo okoliščinam in besedilni vrsti ustrezne besede, besedne zveze, stavčne vzorce ipd.;


Razvijajo • zmožnost nebesednega sporazumevanja:– povejo, na kaj so med poslušanjem govorca najbolj pozorni;– naštejejo nekaj vidnih in zvočnih nebesednih spremljevalcev govorjenja

ter povejo, s katerimi imajo največ težav;– poslušajo in gledajo govorce, opazujejo nebesedne spremljevalce njihovega

govorjenja, jih poimenujejo ter vrednotijo njihovo ustreznost;– med govornim nastopanjem zavestno uporabljajo nebesedne spremljevalce

govorjenja, nato poslušajo mnenja sošolcev o njihovi ustreznosti ter izražajo svoje (ne)strinjanje z njimi;

– opazujejo nebesedno zapisano sporočilo (fotografi jo) ter predstavljajo njegovo (njeno) vlogo in pomen.

Razvijajo • poimenovalno zmožnost:– dano besedo smiselno uporabijo v novih povedih;– poslušajo preproste pomanjkljive defi nicije (brez defi niranega pojma)

in poimenujejo defi nirani pojem;– dane besede smiselno razvrščajo na ustrezna mesta okoli risbe;– k dani nadpomenki dodajajo podpomenke;– k dani podpomenki dodajajo nadpomenko;– berejo preproste pomanjkljive defi nicije (brez defi niranega pojma)

in poimenujejo defi nirani pojem;– k dani besedi dodajajo sopomenke;– ob danem korenu navajajo besede iz iste besedne družine;– k danim besedam dodajajo protipomenke.Razvijajo • metajezikovno zmožnost:– k risbam poiščejo vrstne pridevnike;– samostalnike dopolnijo z vrstnimi pridevniki.

Delo z učbenikomZ učenci vodite pogovor o strategijah in načelih učinkovitega poslušanja (v delovnem

zvezku) oz. branja enogovornih neumetnostnih besedil. Povprašajte jih o njihovih izkuš-njah z opisi rastlin in o tem, kakšna so njihova pričakovanja do tega besedila. Opozorite jih, na kaj naj bodo pozorni med sprejemanjem besedila.

Učenci preberejo kratko besedilo iz učbenika, kjer so sestavni deli (podoba rastline, življenjski prostor in posebnosti) že v izvirniku členjeni kar s kraticami (v učbeniku so raz loženi na robu v legendi). Pogovorite se z njimi o značilnostih te besedilne vrste. S kratko predstavitvijo, omenjeno v nagovoru, je mišljen opis. Učenci so se že v 4. in 5. razredu seznanili z razliko med opisom in predstavitvijo. Nato odgovarjajo na vpraša-nja in izražajo (ne)strinjanje s trditvami – oboje jim je v pomoč pri razumevanju razlage opisa kot oblike sporočanja. Ob vprašanjih preverjajo pravilno razumevanje besedila in izražajo svoje mnenje o trditvi o natančnem izboru besed.

Učenci preberejo besedilo o čemažu, ki ga morajo spraviti v smiselni red; v pomoč jim je ogrodje miselnega vzorca. Nato sestavijo še svoj opis rastline; v pomoč jim je nasvet o sestavljanju opisa, ki jih spomni na že naučeno v nižjih razredih. Na izbiro imajo tudi pripravo govornega nastopa.


106

Pred pripravo opisa in govornega nastopa vodite z njimi pogovor, po opravljenem delu pa jih spodbudite k primerjanju, (samo)vrednotenju in izdelavi načrta za razvijanje svoje zmožnosti pisa nja in govorjenja. (Gl. pri Ciljih in dejavnostih.)

Delo z delovnim zvezkomUčenci si bogatijo besedišče (razvijajo poimenovalno zmožnost) in ugotavljajo, katera

rastlina je opisana na posnetku št. 65 (gre za drugačen opis malega zvončka, kot je v učbeniku). Nato preberejo še eno besedilo, ki govori o malem zvončku z imenom Ljub-ljana. Preberejo opis navadne marjetice in odgovarjajo na vprašanja ter označujejo pra-vilnost trditev. Ob narisani rastlini napi šejo manjkajoče izraze. Ponovijo podpomenke, sopomenke, protipomenke, koren in besedno družino ter večpomenko cvetka. Izrazi, pove zani z rastlinami, ponujajo še druge zanimive naloge, vezane na splošno razgleda-nost, brskanje po virih. Rastline so ravno tako odlična priložnost za ponovitev vrstnih pridevnikov. Učenci z opisom ob risbi trobentice opravijo kratek govorni nastop, na koncu pa še uzavestijo ključne besede, povezane z opisom.

Steblo obdajata dva črtalasta pritlična lista. Cvet sestavlja šest listov cvetnega odevala. Zunanji trije so večji od notranjih in so beli. Notranji imajo na konici zelenorumeno pego in tvorijo zvonec. Redko ima po dva cveta na istem peclju. Rastlina je strupena, ker vsebuje snovi, ki povzročajo bruhanje. Ima močan vonj.

Rešitve (delovni zvezek)a)–c) Po smislu.

Op.: Prvi pomen besede odevalo je mdr. 'obleka, oblačilo', na sploh pa nekaj, kar kaj pokriva, odeva.

č) Mali zvonček. ALI Predstavljen je mali zvonček.

d) Odkljukano: opis.

a) in b) Po smislu.

a) Beli in rumeni. ALI Cvetovi so beli in rumeni. ALI Ima bele jezičaste cvetove, ki so na koncu lahko obarvani rožnato, in rumene cevaste cvetove. • Lopatasti. ALI Listi so lopatasti, pri dnu stebla pa sestavljajo listno rožico. • Cevasti. ALI Osrednji cvetovi so cevasti.

b) Odkljukano: Marjetica je užitna.

a) levo: prašnica • desno zgoraj: brazda • desno spodaj: vrat

b) Po smislu.

c) rastlina

č) Nadpomenka, podpomenka

a) cvetica, cvetka, roža

b) Sopomenka

DVD 65

1.

2.

3.

4.

5.


107

a) Po smislu, npr. cvetek, cvetič, cvetlica, cvetica, cvetka, cvetje, cvetenje, cveteti, cvetličen, cveten, cvetast, cvetličar, cvetličarka, cvetličarna, cvetličarski, cvetličarstvo, cvetličnjak, cvetnica, cvetnik, cvetober.

b) Koren • Besedna družina

a) Po smislu.Op.: Beseda cvetka ni samo manjšalnica od cvetlica in cvetica, lahko je rabljena tudi v prenesenih pomenih (npr. v pomenih 'nežno dekle', 'lahkoživka', 'neprimerna beseda', 'šaljiva zgodba' ali ' zanimiva zgodba').

b) cvetličar, cvetličarka – cvetličarna, vrtnarija ALI rastlinjak – cvetličarstvo TUDI vrtnarstvo ALI vrtnarjenje

a) Po smislu, npr. Cveto, Cveta.

b) Po smislu.

a) gladek • temen • neužiten ALI strupen ALI slab Op.: Užiten namreč pomeni tudi dober. • notranji • suh • smrdeč, zaudarjajoč

b) Protipomenka

suličasti • ledvičasti • črtalasti • ovalni • srčasti

a) napiljeni • nazobčani • topo napiljeni • valoviti • škrbinasti

b) črtalasti • pritlični • dlakav • listnati • iglasti • vlaženOp.: Če hočemo pravilno uporabljati lastnostne in vrstne pridevnike, moramo poznati slovnico in stroko (tu botaniko). V strokovnih dvo- ali večbesednih izrazih namreč večinoma uporabljamo vrstne pridevnike; to velja predvsem takrat, kadar nam takšna besedna zveza pravzaprav nadomešča eno samo besedo in imamo zanjo strokovno razlago (defi nicijo). Tako je npr. pritlični list list, ki požene iz podzemnega stebla ali iz spodnjega dela nadzem nega stebla; dlakav list je le list, ki je porasel z dlačicami, ni pa to vrsta lista; listnati in iglasti gozd sta vrsti gozda, kot je npr. tudi bukov, smrekov ali črni (tisti z iglastim drevjem), torej rabimo vrstne pridevnike; seveda je gozd vlažen zaradi vlage, torej to ni vrsta gozda, ampak le njegova značilnost, v nasprotju npr. s tropskim deževnim gozdom. Vse te podatke lahko dobimo v SSKJ ali kakem leksikonu. Učenci se s pomenom takih strokovnih izrazov seznanijo pri drugih predmetih, pri slovenščini si le uzavestijo vrsto pridevnika. Zato bodo taki nalogi kos le nekateri učenci (ob vaši pomoči mogoče tudi večina).

c) vrstni

Po smislu.

dolgoveznost, mnenje

Opis smukaRazlago opisa gl. na str. 100. Pri opisu športa (v učbeniku smuka) je navajanje dej-

stev precej odvisno od izbire. Pri smuku so ta naslednja: proga (za moške in za ženske) s kontrolnimi vratci, rezultati (merjenje časa), vadba in tekmovanje.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

U

DZ

117–120

140–143


108


besedil;– značilnostih opisa športa (smuka);– svojih izkušnjah z opisom športa (smuka);– svojih pričakovanjih do tega besedila;– tem, na kaj naj bodo pozorni med sprejemanjem besedila.Med sprejemanjem skušajo biti pozorni na pomensko in tvarno stran besedila; če želijo, besedilo še enkrat sprejemajo.Po (ponovnem) sprejemanju:– vrednotijo razumljivost, zanimivost, uporabnost, živost in ustreznost

besedila ter utemeljijo svoje mnenje;– vrednotijo svojo zmožnost kritičnega sprejemanja takih besedil ter izdelajo

načrt za razvijanje te svoje zmožnosti;– se pripravijo na tvorjenje podobnega besedila.Razvijajo • zmožnost tvorjenja enogovornih neumetnostnih besedil:Pred pisanjem:– sodelujejo v vodenem pogovoru o značilnostih opisa športa (smuka),

o strate gijah in o načelih učinkovitega pisanja opisa športa;– z učiteljevo pomočjo ali samostojno izdelajo ogrodje miselnega vzorca

(s ključnimi besedami in bistvenimi podatki) ali dispozicijske točke;– po raznih virih iščejo manjkajoče podatke in jih vpišejo v ogrodje miselnega

vzorca ali dispozicijske točke;– določijo zaporedje podtem in bistvenih podatkov, za pripovedovalna besedila

ustvarjajo še uvod in zaključek.Med pisanjem osnutka:– napišejo naslov in besedilno vrsto;– pretvorijo miselni vzorec v zapisano besedilo, pri čemer členijo besedilo

na odstavke.Po pisanju osnutka:– preberejo opis športa in najprej sami, nato pa ob pomoči (jezikovnih)



– primerjajo svoje opise športa, jih presojajo in izboljšujejo;– vrednotijo svojo zmožnost pisanja opisov športa ter izdelajo načrt

za razvijanje te svoje zmožnosti.Pred govornim nastopom:– sodelujejo v vodenem pogovoru o značilnostih opisa športa, o strategijah

govornega nastopanja in o načelih učinkovitega govornega nastopanja;– z učiteljevo pomočjo ali samostojno izdelajo ogrodje miselnega vzorca

(s ključnimi besedami in bistvenimi podatki) ali dispozicijske točke;– po raznih virih iščejo manjkajoče podatke in jih vpišejo v ogrodje miselnega

vzorca ali dispozicijske točke;– določijo zaporedje podtem in bistvenih podatkov ter dodajo uvod

in zaključek;– če želijo, pretvorijo miselni vzorec v pisno zasnovo govornega nastopa;


109

– pisno zasnovo govornega nastopa večkrat preberejo, odpravijo napake ter si skušajo popravljeno besedilo čim bolje zapomniti.

Med govornim nastopom:– napovejo temo in besedilno vrsto;– govorijo ob pisni zasnovi ali miselnem vzorcu ali dispozicijskih točkah,

in to čim bolj razločno, naravno in knjižno.Po govornem nastopu poslušajo mnenja sošolcev, vrednotijo svojo zmožnost govornega nastopanja ter izdelajo načrt za razvijanje te svoje zmožnosti.Razvijajo • slogovno zmožnost:– pred tvorjenjem besedila razmišljajo o okoliščinah sporočanja in značilnostih

opisa športa, med tvorjenjem pa izbirajo okoliščinam in besedilni vrsti ustrezne besede, besedne zveze, stavčne vzorce ipd.;


Razvijajo • zmožnost nebesednega sporazumevanja:– povejo, na kaj so med poslušanjem govorcev najbolj pozorni;– poslušajo in gledajo govorce, opazujejo nebesedne spremljevalce njihovega



– v zapisanem besedilu opazujejo nebesedne spremljevalce pisanja, predstavljajo njihovo vlogo ter vrednotijo njihovo ustreznost in učinkovitost;

– med pisanjem zavestno uporabljajo nebesedne spremljevalce pisanja, nato poslušajo mnenja sošolcev o njihovi ustreznosti ter izražajo svoje (ne)strinjanje z njimi.

Razvijajo • pravorečno zmožnost:– vadijo in utrjujejo knjižni izgovor posameznih besed in povedi;– skušajo med govornim nastopanjem in med pogovarjanjem z učiteljem

govoriti čim bolj knjižno;– prepoznavajo pravorečne napake v svoji in tuji govorici in jih odpravljajo.Razvijajo • poimenovalno zmožnost:– po sprejemanju besedila predstavijo pomen dane besede/besedne zveze

iz besedila;– berejo preproste pomanjkljive defi nicije (brez defi niranega pojma)

in poimenujejo defi nirani pojem;– tvorijo preproste defi nicije danih besed/pojmov;– dane besede smiselno uporabijo v novih povedih;– danim skupinam besed iz iste besedne družine poiščejo koren;– dani besedi poiščejo besede iz iste besedne družine.Razvijajo • pravopisno zmožnost:– razvezovanje krajšav in okrajšav;– uporaba pravopisnega in slovarskega priročnika (v knjižni obliki);– med pisanjem upoštevajo pravopisna pravila, skrbijo za čitljivost in estetskost

pisave, ustrezno se odločajo za pisanje s pisanimi oz. tiskanimi črkami ipd.Razvijajo • skladenjsko zmožnost:– iz niza besed (v imenovalni/slovarski obliki) tvorijo poved in pri tem pazijo

na pomenska in oblikovna razmerja;– v povedih odpravljajo »kritična mesta« v svojem praktičnem obvladanju

slovnice (v poznavanju spola in števila samostalnikov, v sklanjanju samostalnikov).

Razvijajo • metajezikovno zmožnost:– v besedilu poiščejo glagole in prepoznajo njihovo osebo in število;


110

– v besedilu poiščejo napačno obliko navedenega samostalniku in s pomočjo geselskega članka iz slovarja poiščejo pravilno;

– presojajo pravilno rabo števila danega samostalnika.Razvijajo • metajezikovno zmožnost:– postopoma usvajajo povednozvezno sestavo enogovornih besedil –

to delajo tako, da opazujejo zapisana besedila ter povejo, iz koliko odstavkov so, po čem to vedo in zakaj je besedilo členjeno na odstavke; razumejo in uporabljajo strokovni izraz odstavek.

Delo z učbenikomZ učenci vodite pogovor o strategijah in načelih učinkovitega poslušanja (v delovnem

zvezku) oz. branja enogovornih neumetnostnih besedil. Povprašajte jih o njihovih izkuš-njah z opisom športa in o tem, kakšna so njihova pričakovanja do tega besedila. Opozo-rite jih, na kaj naj bodo pozorni med sprejemanjem besedila.

Učenci preberejo kratko besedilo iz učbenika. Pogovorite se z njimi o značilnostih te besedilne vrste.

Daljše besedilo o smuku je razširjen opis te alpske discipline; poleg osnovnega opisa ponuja še pravila za tekmovanje, vadbo ipd. Krajši opis smuka je vzet iz leksikona, kjer defi niciji sledi le še nekaj dejstev o dolžini proge, višinski razliki, hitrosti, ki jo dosežejo tekmovalci, ter o posta vitvi vratc in smernih zastavic ob progi ali barvnih oznak na snegu.

Učenci najprej odgovarjajo na vprašanja o smukaški tekmi in tekmovalcih, nato pa še o podat kih in dejstvih ter izražajo svoje (ne)strinjanje s postavljenimi trditvami. Med seboj primerjajo glagola smučati in smučati se, si razjasnijo razliko med smučarjem in smukačem, se urijo v glas nem branju in v zvezku dopolnijo opis smukaške proge. Sami sestavijo opis smukača in njegove opreme. Pogovarjajo se o smuku in drugih vrstah smučanja. Lahko si katerega od športov izberejo za govorni nastop. Na koncu so le na kratko opozorjeni, kako se pripravijo na opis.

Pred pripravo opisa in govornega nastopa vodite z njimi pogovor, po opravljenem delu pa jih spodbudite k primerjanju, (samo)vrednotenju in izdelavi načrta za razvijanje svoje zmožnosti pisa nja in govorjenja ter presojanju učinka pridobljenega vsebinskega in procesnega znanja na svoje zmožnosti. (Gl. pri Ciljih in dejavnostih.)Op.: V učbeniku in delovnem zvezku je predlaganih več opisov, ki se nanašajo na šport. Izberete lahko samo enega za pisanje in enega za govorni nastop (ta je lahko tudi poljubno izbran).

Delo z delovnim zvezkomUčenci se najprej spoprimejo s pomeni besed, ponovno tvorijo povedi, razbirajo oznake

v slovarju, ponovijo besedno družino, v besedilu prepoznavajo glagole in glagolske oblike, samostalnikom določajo spol in število, razvežejo kratici, s pomočjo gesel iz slovarja pre-poznajo napačen sklon v besedilu in število besede čas ter na podlagi miselnega vzorca sestavijo opis smukaške tekme.

Rešitve (delovni zvezek)a) smučina • časomerec Op.: Ta izraz, uporabljen tudi v Smuku v učbeniku, se po SSKJ rabi redko.

ALI časomerilec • diskvalifi kacija • predtekma – predtekmovalec • tek

b) sled, ki jo zapustijo smuči v snegu • sodnik, ki na športnem tekmovanju meri čas • ena od obeh voženj pri smučanju • oseba, ki opravi tekmovanje pred odločilnim, zadnjim tekmovanjem

1.


111

c) časomerilec • disciplina • diskvalifi cirati • diskvalifi kacija • predtekmovalec • smučina • tek

č) Beseda tek pomeni tudi željo, potrebo po jedi. ALI Beseda tek pomeni tudi apetit.

a)–c) Po smislu.

č) navadno množina ALI Oznaka pomeni, da samostalnik, ki je v slovarju naveden v ednini, navadno uporabljamo v množini.

a) 1. besedna družina: discipliniran, disciplinirati, disciplina; 2. besedna družina: diskvalifi kacijski, diskvalifi kacija, diskvalifi ciran, diskvalifi cirati; 3. besedna družina: tekma, predtekmovalec, predtekma, tekmovalec, tekmovalen

b) Po smislu, npr. smučati, smučar, smučarka, smučarija, smučarski, smučarstvo, smučati, smučina, smučišče, smučka, smukač, smukaški.

a) Podčrtani: smučajo, usmerjajo, zmanjšujejo, zmaga, prismuča.

b) 3 • 2

c) ž. sp., ed. ALI ž ed. • sr. sp., mn. ALI s mn. • ž. sp., mn. ALI ž mn.

Olimpijske igre • svetovno prvenstvo Op.: Ta dvočrkovna kratica pomeni mdr. tudi Slovenski pravopis, Sveto pismo.

a) Podčrtani: vratcami in vratcama.

b) Po smislu, npr. najdejo predložno zvezo s petdesetimi vratci in med vratci.

a) Po smislu.

b) Ne, ni. • Merimo čas.

Po smislu.

Opis razvoja človekaRazlago opisa gl. na str. 100. Opis razvoja človeka je kronološki: od znanosti zna-

nih dejstev izpred 6 milijonov let do modernega človeka (Homo sapiens sapiens) pred 100 tisoč leti.


besedil;

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

U

DZ

121–124

75–77


112

– značilnostih opisa razvoja človeka;– svojih izkušnjah z opisom razvoja človeka;– svojih pričakovanjih do tega besedila;– tem, na kaj naj bodo pozorni med sprejemanjem besedila.Med sprejemanjem skušajo biti pozorni na pomensko in tvarno stran besedila; če želijo, besedilo še enkrat sprejemajo.Po (ponovnem) sprejemanju:– prepoznavajo okoliščine nastanka besedila in povejo, iz česa so jih

prepoznali;– prepoznavajo temo, podteme/ključne besede in bistvene podatke, strukturirajo

jih v obliki miselnega vzorca, dispozicijskih točk;– predstavljajo vlogo nebesednih prvin (risbe);– vrednotijo razumljivost, zanimivost, resničnost, aktualnost, uporabnost,

živost, ustreznost in učinkovitost besedila ter utemeljijo svoje mnenje;– vrednotijo svojo zmožnost kritičnega sprejemanja takih besedil ter izdelajo

načrt za razvijanje te svoje zmožnosti.Razvijajo • zmožnost nebesednega sporazumevanja:– opazujejo nebesedna zapisana sporočila (risbo) ter predstavljajo njihovo

(njeno) vlogo in pomen;– v zapisanem besedilu opazujejo nebesedne spremljevalce pisanja (vrsto črk,

puščice), predstavljajo njihovo vlogo ter vrednotijo njihovo ustreznost in učinkovitost.

Razvijajo • poimenovalno zmožnost:– po sprejemanju besedila predstavijo pomen dane besede/besedne zveze

iz besedila;– tvorijo preproste defi nicije danih besed/pojmov;– k danim prevzetim besedam dodajajo domače sopomenke;– k dani večpomenki iščejo pomene;– berejo preproste pomanjkljive defi nicije (brez defi niranega pojma)

in poimenujejo (zapišejo) defi nirani pojem;– k danim besedam v besednih zvezah poiščejo sopomenke.Razvijajo • pravorečno zmožnost:– vadijo in utrjujejo knjižni izgovor posameznih besed in besednih zvez.

Delo z učbenikomZ učenci vodite pogovor o strategijah in načelih učinkovitega branja enogovornih ne-

umet nost nih besedil. Opozorite jih, na kaj naj bodo pozorni med sprejemanjem besedila.Učenci preberejo daljše besedilo iz učbenika. Pogovorite se o značilnostih te besedilne

vrste (po branju gesel iz leksikona pa tudi o le-teh). Ker je evolucijska teorija o izvoru človeka precej zapletena, je besedilo Dolga pot do modernega človeka prirejeno po dveh učbenikih. Sledi mu izbor več gesel o človekovih prednikih iz leksikona.

Učenci odgovarjajo na vprašanja o tem, kje lahko najdemo prvo besedilo in geselske razlage ter kako so nanizani dejstva in podatki. Sledijo vprašanja, povezana s sporo-čilom v obeh besedilih. Nato učenci na podlagi postavljenih trditev ugotavljajo, ali se ujemajo s tistimi v besedilih, in presojajo, kako je risal ilustrator in kako so se prehranje-vali neandertalci. Sami sestavijo shemo ali miselni vzorec razvoja človeka in neobvezno poiščejo kako besedilo o Potočki zijalki (po SP 2001 zijalko izgovarjamo z l) ali Divjih babah ter napišejo kratko obnovo (s to besedilno vrsto so se seznanili v 5. razredu).Op.: Če bodo učenci pisali obnovo, bodo razvijali zmožnost tvorjenja enobesednih neumetnostnih besedil in slogovno zmožnost (o obojem gl. druge teme).


113

Delo z delovnim zvezkomRazvijajo poimenovalno zmožnost (v pomoč sta jim besedili v učbeniku) in pravorečno

zmožnost, in sicer spoznavajo pomene besed, iščejo sopomenke, iz razlag ugotavljajo pojme, ponovijo izgovor črk v in l, na koncu pa odgovarjajo na vprašanja o besedilu, iska-nju pomena neznanih besed, učenju novih besed, morebitnih težavah pri nalogah v učbe-niku in delovnem zvezku.

Učence spodbudite k presojanju učinka pridobljenega vsebinskega in procesnega znanja na obe zmožnosti ter izdelavi načrta za njuno izboljšanje.

Rešitve (delovni zvezek)Znanstvenik je oseba, ki se ukvarja z znanostjo. ALI ... je oseba, ki raziskuje. • Prednik je sorod nik v ravni črti nazaj. ALI Prednik je moj sorodnik, ki je živel pred mano. ALI Oseba, ki je z mano v neposrednem sorodu in je živela pred mano, npr. moja mama, njena mama in od nje mama.

a) črta • človek Op.: Seveda je to le približna sopomenka, na katero lahko učenci sklepajo iz gesla Homo. • razvoj • človečnjak • južna opica

b) inštrument ALI instrument

c) Po smislu.Op.: V učbeniku je beseda plod uporabljena kot del rastline, ki sestoji iz semena. Beseda ima še dva pomena, in sicer je plod po SSKJ tudi 'nastajajoči organizem od tretjega meseca življenja do rojstva' in 'rezultat, dosežek'.

prod • prodnjak • pestnjak Op.: Na besedo lahko sklepajo iz besede pest ali pa jo najdejo v učbeniku na str. 124. • korenika

rastlinojedci, vegetarijanci • zatilje

a) obok ALI Z besedo obok. ALI Besedo svod lahko zamenjam s sopomenko obok.

b) Po smislu, npr. rjavi medved, beli medved/severni medved, sivi medved (grizli), jamski medved.

a) Odkljukana je druga poved (torej iskal in čakal).

To je kratka jama pod previsno steno; izgovarjamo jo z glasom blizu u ali z l.Op.: Beseda spodmol, ki se izgovarja z dvoglasniškim u ali l, ima v SSKJ dva pomena: 1. prostor pod previsom v skalovju in 2. (kot geografski pojem) kratka vodoravna jama pod previsno steno, torej tudi Betalov spodmol.

Po smislu.Op.: Besedo zijalka po SP 2001 izgovarjamo z l.

Po smislu.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.


114

Opis življenja ljudi v preteklostiRazlago opisa gl. na str. 100. Opis življenja ljudi v preteklosti je precej odvisen

od izbranega obdobja. Navadno vključuje dejstva o obdobju in kraju prebivanja, dejav-nostih, znanju, družbeni ureditvi, veri, kulturi ipd.

Cilji in dejavnostiRazvijajo • zmožnost kritičnega sprejemanja enogovornih neumetnostnih besedil:Pred sprejemanjem sodelujejo v vodenem pogovoru o:– strategijah poslušanja oz. branja enogovornih neumetnostnih besedil (opisa);– načelih učinkovitega poslušanja oz. branja enogovornih neumetnostnih besedil;– značilnostih opisa življenja ljudi v preteklosti;– svojih izkušnjah z opisom življenja ljudi v preteklosti;– svojih pričakovanjih do tega besedila;– tem, na kaj naj bodo pozorni med sprejemanjem besedila.Med sprejemanjem skušajo biti pozorni na pomensko in tvarno stran besedila; če želijo, besedilo še enkrat sprejemajo.Po (ponovnem) sprejemanju:– prepoznavajo namen tvorca besedila in povejo, iz česa so ga prepoznali;– prepoznavajo temo;– vrednotijo razumljivost, zanimivost, resničnost, aktualnost, uporabnost,


načrt za razvijanje te svoje zmožnosti.Razvijajo • poimenovalno zmožnost:– tvorijo preproste defi nicije besed/pojmov;– dano besedo smiselno uporabijo v novih povedih;– k danim besedam dodajajo sopomenke;– dane podpomenke povežejo z nadpomenkami;– k danim besedam dodajajo protipomenke;– dane besedne zveze zamenjajo z enobesedno sopomenko.Razvijajo • skladenjsko zmožnost:– iz niza besed (v imenovalni/slovarski obliki) tvorijo poved in pri tem pazijo

na pomenska in oblikovna razmerja;– v povedih odpravljajo »kritična mesta« v svojem praktičnem obvladanju

slovnice (v sklanjanju samostalnikov).Razvijajo • pravopisno zmožnost:– uporabljajo slovar v knjižni obliki.Razvijajo • metajezikovno zmožnost:– danim samostalnikom določajo število;– danim samostalnikom določajo spol;– v povedi poiščejo samostalnike in pridevnike in jim določijo spol, število

in sklon;– v povedi poiščejo vrstne pridevnike;– postopoma usvajajo povednozvezno sestavo enogovornih besedil –

to delajo tako, da opazujejo zapisana besedila ter povejo, iz koliko odstavkov so, po čem to vedo in zakaj je besedilo členjeno na odstavke; razumejo in uporabljajo strokovni izraz odstavek; v pripovedovalnih besedilih poiščejo še uvod in zaključek ter predstavijo njuno vlogo; razumejo in uporabljajo strokovne izraze uvod, jedro, zaključek.

U

DZ

125–128

77–83


115

Razvijajo • pravorečno zmožnost:– vadijo in utrjujejo knjižni izgovor posameznih besed in besednih zvez;– poslušajo knjižno izreko in si jo skušajo uzavestiti.


neumetnost nih besedil. Povprašajte jih o njihovih izkušnjah z opisom življenja ljudi v preteklosti in o tem, kakšna so njihova pričakovanja do tega besedila. Opozorite jih, na kaj naj bodo pozorni med sprejemanjem besedila.

Učenci preberejo besedilo o življenju mostiščarjev na Ljubljanskem barju. Seznanijo se z zgradbo besedila (sestavine so predstavljene na robu v oblačkih). Pogovorite se o zna-čilnostih te besedilne vrste. Nato odgovarjajo na vprašanja o knjigi (avtorici, naslovu, odlomku, odstavkih), razlagajo svoje razumevanje besedila in odgovarjajo na vprašanja o prebivalcih mostišč, to je mosti ščarjih.

Učenci se seznanijo z navodili za sestavljanje slovarčka; ob zgledu besede mostiščar in sestav ljanju razlage zanjo, vidijo, da besede ne moreš razlagati z drugo neznano besedo (v tem primeru mostišče), ampak jo je treba, če je v razlagi nujna, dodatno razlo-žiti. Nato primerjajo življenje mostiščarjev z današnjim in se preizkušajo v splošni raz-gledanosti. Ob dveh geslih iz slovarja lahko razberejo razliko med zastarelo (karp) in sodobno obliko (krap).

Učenci na podlagi miselnega vzorca neobvezno napišejo kratko obnovo prvega odstavka in jo glasno preberejo. Če želijo, še sami sestavijo besedilo o življenju v pretek-losti (»davnih časih«).Op.: Po učnem načrtu je mogoče za razvijanje zmožnosti kritičnega sprejemanja enogovornih besedil izbrati aktualno/zanimivo publicistično besedilo katere koli vrste. V našem primeru je to besedilo o življenju mostiščarjev na Ljub ljan skem barju iz knjige Pravljične poti Slovenije Irene Cerar Drašler, v kateri je kratka obnova odlomka dela Janeza Jalna Bobri, ki opisuje življenje ljudi v preteklosti. Ob robu je v izvirniku kot avtor naveden Janez Jalen, iz opombe št. 56 pa je jasno, da je avtorica knjige (torej tudi obnove) Irena Cerar Drašler. Torej morajo biti učenci dovolj spretni, da to ugotovijo. — Če bodo učenci pisali obnovo, bodo razvijali zmožnost tvorjenja enobesednih neumet nostnih besedil in slogovno zmožnost (o obojem gl. tudi druge teme).

Delo z delovnim zvezkomUčenci najprej izražajo svoje strinjanje s trditvami, potem rešujejo naloge, povezane

s širje njem besedišča: z rabo v povedih dokazujejo poznavanje pomena besed, iščejo so- in proti pomenke, ob pomoči besedila in nasvetov o sestavljanju slovarčka sestavijo dve razlagi besed, ponovijo temo samostalnik (spol, število in sklon ter pravilno obliko samostalnika hči v tožilniku), vrstni pridevnik in osebni zaimek ter glas in črko, tudi s pomočjo posnetka št. 89, na katerem so prebrane besede in besedne zveze iz vaje 6. a). Preberejo besedilo iz knjige Pravljične poti Slovenije Irene Cerar Drašler, ki je nastalo na podlagi treh virov treh avtorjev (navedeni so levo ob besedilu Jazonova pest), in si ogledajo risbo Matjaža Schmidta. Odgovarjajo na vprašanja o avtorstvu, izražajo svoje strinjanje in rešujejo težjo nalogo 9. b), ki jo bodo zmogli le redki: primerjati morajo dejstva iz odlomka in stvarne podatke in presojati, ali napisano v odlomku drži. Pre-berejo poljudno besedilo o pravopisnih vprašanjih in razmišljajo o Jalnovi odločitvi o zapisovanju dvobesednih lastnih imen, ki se jih je držala tudi avtorica obnov in pri-redb. Učenci rešujejo še pravopisne naloge in se urijo v glasnem branju. Na koncu lahko za govorni nastop izberejo kako od oseb iz Jalnovega dela; pomagajo si z navedenim virom.

Učence spodbudite k presojanju učinka pridobljenega vsebinskega in procesnega znanja na vse zmožnosti ter izdelavi načrta za njihovo izboljšanje.Op.: Naloge od 7 do 15 nimajo neposredne povezave s temo življenje nekoč, zato jih lahko tudi izpustite.


116

Rešitve (delovni zvezek)Odkljukano: je zelo močan, samostojen in ponosen. – je sin Skalne zvezde. – je brat Sinjeoke Kodrolaske. – je brat Neokretnega Karpa. – je sin Brkatega Soma. • je hotel za prvo ženo Jezerno Rožo. – je poskušal zahrbtno ugrabiti Jezerno Rožo.

Po smislu.

a) prevaran, ogoljufan • mostišče Op.: V zadnjem odstavku. TUDI koliščarsko naselje Op.: V prvem odstavku.

b) koča – prebivališče • drevak – čoln • vodeni orešček Op.: Na tej stopnji učenci nepravilnosti, kot je vodeni orešček namesto vodni orešček (tj. vodna rastlina z rombastimi listi, belimi cveti in rogljatimi plodovi, Trapa natans), ki jo v izvirniku pravilno uporablja tudi Janez Jalen, ne bodo opazili. Spomnite jih na vrstne pridevnike iz 5. razreda, kjer so imeli pri jedeh zgled za čokoladni sladoled in ob njem opozorilo, da je pridevnik čokoladen oblika iz slovarja, pravilni vrstni pridevnik pa je čokoladni; tak vrstni pridevnik na -ni nastane po konverziji oz. sprevrženju iz oblike na -en. Tovrstnih nepravilnosti je v rabi veliko, nanje pa učence le opozarjajte. Tako si razvijajo tudi kritičen odnos do javno objavljenih besedil. Gl. tudi razlago pri Vrstah pridevnikov v tem priročniku. – rastlina • napoj – pijača • kolišče – naselbina • koliščar – prebivalec

c) prebivalec mostišča, tj. prazgodovinske naselbine na kolih Op.: Tako bodo razlago sestavili učenci, ki jo bodo prepisali iz učbenika. ALI prebivalec koliščarskega/mostiščarskega naselja ALI prebivalec naselja na kolih • čoln, izdolben iz drevesnega debla ALI čoln, ki je izdolben iz drevesnega deblaOp.: Takšne naloge terjajo od učencev tudi nekaj iznajdljivosti. Tako se učijo, da imajo marsikakšen odgovor na dlani, le videti ga je treba (v teh dveh primerih obakrat v učbeniku že sestavljeno razlago ali napisano v besedilu).

č) pozno • kratek • vedno ALI zmeraj TUDI kadar koli • pogumen

d) nekoč • prvorojenec

e) ki ima oster rogOp.: Pred citiranim delom v ležečem tisku, ki se začne s ki, ni vejice; poved je sestavljena tako, da nam vejice ni treba staviti.

a) prebivalec • koča • gozd

b) V ednini. ALI Ti samostalniki so v ednini.

c) ž. sp. ALI ž • ž. sp. ALI ž • sr. sp. ALI s • sr. sp. ALI s

č) Samostalnik ali pridevnik Spol, število, sklonpoglavarstvo sr. sp., ed., im.strahopetnemu m. sp., ed., daj.mehkužnemu m. sp., ed., daj.bratu m. sp., ed., daj.Neokretnemu m. sp., ed., daj.Karpu m. sp., ed., daj.Op.: Če si bodo učenci pri reševanju pomagali z vprašalnicami, potem deležnika namenjeno, ki pomensko dopolnjuje nepolnopomenski glagol biti, torej biti namenjeno, lahko pa je tudi povedkovnik, ne bodo niti po pomoti prepoznali kot pridevnik.

d) Podčrtana: divje.

1.

2.

3.

4.


117

e) dno – jezersko dno • deblo – drevesno deblo • posoda – keramična posoda

a) Ne. Tožilnik ednine samostalnika hči je hčer.

b) nanju

a) in b) Po smislu.

c) Število črk Število glasov5 67 6 ali 711 10 ali 11Op.: V besedi jedrc [jêd rc] polglasnik ni zapisan z nobeno črko, zato je več glasov kot črk. — Soglasniški sklop ts v besedah bratstvo in prekletstvo lahko beremo kot zliti glas c (v tem primeru je več črk kot glasov) ali pa kot ts (enako število obojih). Tega so se učili pri soglasniških sklopih.

Po smislu.

a) Piscu besedila (pisatelju), ilustratorju ipd. ALI Avtor je pisec besedila, risar ...

b) Da. ALI Da, povzetek je delo enega avtorja; nastalo je na podlagi besedil treh avtorjev ( Jožeta Rodeta, Dušice Kunaver in Gustava Schwaba). Op.: Učenci morajo pogledati št. 143 v seznamu virov na koncu delovnega zvezka, da ugotovijo, kdo je avtor besedila. Na levem robu so zapisani le viri, na podlagi katerih je Irena Cerar Drašler napisala besedilo. Tako se urijo v funkcionalni pismenosti. • Matjaž Schmidt. ALI Risbo je narisal Matjaž Schmidt.

Odkljukane: Jazon je odšel na drzen pohod z argonavti. – Argonavti so nadaljevali pot proti toku Donave. – Jazon je s svojo pestjo udaril po navpični steni. – Jazon in argonavti so ladjo po kosih prenesli do Jadranskega morja. – Najspretnejšemu grškemu graditelju, ki je Jazonu zgradil krasno ladjo, je bilo ime Argo.

b) Po stvarnih podatkih je stena samo v Močilniku (nad Velikim Močilnikom).Op.: V odlomku piše, da je Jazon treščil ob skale v Velikem Močilniku in udaril po navpični steni, piše tudi, da je sled njegove pesti vidna v skali nad izvirom Velike Ljubljanice. Stvarni podatki nam govorijo, da sta izvira Velike Ljubljanice Malo in Veliko okence in da iz izvirov Veliki in Mali Močilnik (dolina se imenuje Močilnik) nastane Mala Ljubljanica. Obe Ljubljanici, Velika in Mala, se po 1 km združita. Če sklepamo po stvarnih podatkih, potem je Jazon lahko treščil ob skale v Močilniku ali nad Velikim Močilnikom (ime izvira). In tu je dobro vidna sled, lahko bi rekli tudi, da nad izvirom Male Ljubljanice. Se bo treba prepričati na kraju samem, kako je s skalami in izviri (z mitološko Jazonovo pestjo pač ne)?

a) Po smislu.

b) Po smislu, npr.: Pisatelju se je verjetno zdelo, da takšno dvobesedno ime, v katerem sta obe začetnici zapisani z veliko, učinkuje bolj kot lastno ime (mogoče celo kot ime in priimek) in manj spominja na občno besedo (še posebej druga beseda).

ulivaliOp.: Brez pomoči pravopisa ali slovarja bodo učenci to nalogo težko rešili, saj ne poznajo pomagal za oba zapisa.

/.../ lesa, da /.../ • /.../ zasledovalci, je /.../ • /.../ reke, ki /.../ • /.../ nazaj, zato /.../ • /.../ steni, da /.../ • /.../ kopno, se /.../ • /.../ lahka, da /.../

Po smislu.

5.

6. DVD 89

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.


118

a)–c) Po smislu.

Po smislu.

Opis krajaRazlago opisa gl. na str. 100. Opis kraja navadno vključuje lego, prebivalce (število

in morebitne druge narodnosti), gospodarstvo, javne zgradbe in znamenitosti.Op.: Besedilna vrsta je opis kraja, naslov besedila pa Mali plac.

Cilji in dejavnostiRazvijajo • zmožnost kritičnega sprejemanja enogovornih neumetnostnih besedil:Pred sprejemanjem sodelujejo v vodenem pogovoru o:– strategijah poslušanja oz. branja enogovornih neumetnostnih besedil;– načelih učinkovitega poslušanja oz. branja enogovornih neumetnostnih besedil;– značilnostih opisa kraja;– svojih izkušnjah z opisom kraja;– svojih pričakovanjih do tega besedila;– tem, na kaj naj bodo pozorni med sprejemanjem besedila.Med sprejemanjem skušajo biti pozorni na pomensko in tvarno stran besedila; če želijo, besedilo še enkrat sprejemajo.Po (ponovnem) sprejemanju:– prepoznavajo okoliščine nastanka besedila in povejo, iz česa so jih prepoznali;– prepoznavajo namen tvorca besedila in povejo, iz česa so ga prepoznali;– prepoznavajo temo, podteme/ključne besede in bistvene podatke, strukturirajo

jih v obliki miselnega vzorca, dispozicijskih točk, preglednice ipd. ter nato obnovijo besedilo;

– predstavljajo vlogo nebesednih prvin;– predstavljajo značilnosti danega besedila (tj. zgradbo, besedne prvine);– vrednotijo razumljivost, zanimivost, resničnost, aktualnost, uporabnost,


načrt za razvijanje te svoje zmožnosti;– se pripravijo na tvorjenje podobnega besedila.Razvijajo • zmožnost tvorjenja enogovornih neumetnostnih besedil:Pred pisanjem:– sodelujejo v vodenem pogovoru o značilnostih opisa kraja, o strategijah

pisanja opisov kraja in o načelih učinkovitega pisanja opisov kraja;– z učiteljevo pomočjo ali samostojno (za zgled imajo v učbeniku

dve preglednici, v delovnem zvezku pa dispozicijske/oporne točke) izdelajo ogrodje miselnega vzorca (s ključnimi besedami in bistvenimi podatki);


– določijo zaporedje podtem in bistvenih podatkov, za pripovedovalna besedila ustvarjajo še uvod in zaključek.

14.

15.

U

DZ

129–134

91–95


119

Med pisanjem osnutka:– napišejo naslov in besedilno vrsto;– pretvorijo miselni vzorec v zapisano besedilo, pri čemer členijo besedilo

na odstavke, pripovedovalno besedilo pa tudi na uvod, jedro in zaključek.Po pisanju osnutka:– preberejo opis kraja in najprej sami, nato pa ob pomoči (jezikovnih)



– primerjajo svoje opise kraja, jih presojajo in izboljšujejo;– vrednotijo svojo zmožnost pisanja opisa kraja ter izdelajo načrt za razvijanje

te svoje zmožnosti.Pred govornim nastopom:– sodelujejo v vodenem pogovoru o značilnostih opisa kraja, o strategijah

govornega nastopanja in o načelih učinkovitega govornega nastopanja;– z učiteljevo pomočjo ali samostojno izdelajo ogrodje miselnega vzorca

(s ključnimi besedami in bistvenimi podatki) ali preglednico ali dispozicijske točke;

– po raznih virih iščejo manjkajoče podatke in jih vpišejo v ogrodje miselnega vzorca ali preglednico ali dispozicijske točke;

– določijo zaporedje podtem in bistvenih podatkov ter ustvarijo še uvod in zaključek;

– če želijo, pretvorijo miselni vzorec v pisno zasnovo govornega nastopa;– pisno zasnovo govornega nastopa večkrat preberejo, odpravijo napake

ter si skušajo popravljeno besedilo čim bolje zapomniti.Med govornim nastopom:– napovejo temo in besedilno vrsto;– govorijo ob pisni zasnovi ali miselnem vzorcu ali preglednici ali dispozicijskih

točkah, in to čim bolj razločno, naravno in knjižno.Po govornem nastopu poslušajo mnenja sošolcev, vrednotijo svojo zmožnost govornega nastopanja ter izdelajo načrt za razvijanje te svoje zmožnosti.Razvijajo • slogovno zmožnost:– po sprejemanju besedila sklepajo o okoliščinah njegovega nastanka

in povejo, iz katerih prvin besedila so jih prepoznali;– pred tvorjenjem besedila razmišljajo o okoliščinah sporočanja in značilnostih

dane besedilne vrste, med tvorjenjem pa izbirajo okoliščinam in besedilni vrsti ustrezne besede, besedne zveze, stavčne vzorce ipd.;


Razvijajo • zmožnost nebesednega sporazumevanja:– povejo, na kaj so med poslušanjem govorcev najbolj pozorni;– naštejejo nekaj vidnih in zvočnih nebesednih spremljevalcev govorjenja

ter povejo, s katerimi imajo največ težav;– poslušajo in gledajo govorce, opazujejo nebesedne spremljevalce njihovega



– opazujejo nebesedna zapisana sporočila (zemljevid, fotografi je) ter predstavljajo njihovo vlogo in pomen;

– predstavljajo podatke iz besedil z nebesednimi sporočili (z zemljevidom);– opazujejo zapisano besedilo in povejo, ali je tvorjeno samo z besednim

jezikom;


120

– poimenujejo nebesedne spremljevalce pisanja (npr. velikost in barvo papirja, barvo, velikost, obliko in čitljivost črk ipd.);

– v zapisanem besedilu opazujejo nebesedne spremljevalce pisanja, predstavljajo njihovo vlogo ter vrednotijo njihovo ustreznost in učinkovitost;

– med pisanjem zavestno uporabljajo nebesedne spremljevalce pisanja, nato poslušajo mnenja sošolcev o njihovi ustreznosti ter izražajo svoje (ne)strinjanje z njimi.

Razvijajo • poimenovalno zmožnost:– pred sprejemanjem besedil ali po njem predstavijo pomen dane besede/

besedne zveze iz besedila;– predstavijo pomen danih besed (prevzetih, pogovornih) in besednih zvez

in jih smiselno uporabljajo v povedih;– tvorijo preproste defi nicije;– k danim besedam dodajajo protipomenke;– prepoznavajo eno- in večpomenke;– določajo korene besed;– ob danem korenu navajajo besede iz iste besedne družine.Razvijajo • pravopisno zmožnost:– pisanje bližnjih/znanih/slovenskih eno-/večbesednih zemljepisnih lastnih

imen;– pisanje okrajšav;– pisanje glavnih in vrstilnih števnikov do 100 in stotic s številkami

in besedami;– rabo vejice med stavki;– med pisanjem upoštevajo pravopisna pravila, skrbijo za čitljivost in estetskost

pisave, ustrezno se odločajo za pisanje s pisanimi oz. tiskanimi črkami ipd.– prepoznavajo pravopisne napake v svojih in tujih besedilih, jih odpravljajo

in utemeljijo svoje popravke.Razvijajo • skladenjsko zmožnost:– opazujejo zvezo dveh povedi s ponovljeno besedo, odkrivajo napako in jo

odpravijo tako, da ponovljeno besedo izpustijo oz. zamenjajo s ki.Razvijajo • metajezikovno zmožnost:– postopoma usvajajo povednozvezno sestavo enogovornih besedil –

to delajo tako, da preberejo zvezo dveh povedi, razmišljajo, ali je druga poved pomensko in oblikovno povezana s prvo, odkrivajo pomenske/ oblikovne napake ter jih odpravljajo; nato utemeljijo svoje popravke;

– preberejo krajše enogovorno besedilo, vrednotijo pomensko in oblikovno povezanost njegovih povedi in odpravljajo napake; svoje popravke utemeljijo;

– opazujejo zapisana besedila ter povejo, iz koliko odstavkov so, po čem to vedo in zakaj je besedilo členjeno na odstavke; razumejo in uporabljajo strokovni izraz odstavek; v pripovedovalnih besedilih poiščejo še uvod in zaključek ter predstavijo njuno vlogo; razumejo in uporabljajo strokovne izraze uvod, jedro, zaključek.


neumetnost nih besedil. Povprašajte jih o njihovih izkušnjah z opisom kraja in o tem, kakšna so njihova priča kovanja do tega besedila. Opozorite jih, na kaj naj bodo pozorni med sprejemanjem besedila.

Učenci preberejo besedilo o Malem placu. Seznanijo se z zgradbo besedila, tj. uvodom, jedrom in zaključkom (sestavine so predstavljene na robu v oblačkih). Pogovorite se z njimi o značilnostih te besedilne vrste.


121

Z opisom in njegovo sestavo se učenci seznanjajo že od 4. razreda dalje. Že takrat so bili opozor jeni na razliko med opisom in predstavitvijo. Predstavitev je oblika sporoča-nja, ki je sicer podobna opisu, a se od njega razlikuje po tem, da vključuje tudi naše izkuš-nje in širše védenje (npr. zgodovinska dejstva), lahko še naš (osebni) odnos do opisanega oz. predstavljenega. Zgradba besedila je manj formalna, bolj sproščena, v njem so lahko različne zanimivosti, povezane z opiso vanim. V predstavitvi smo lahko tudi malo bolj osebni (tako kot pri orisu) in delno tudi čustveni, medtem ko pri opisu le nizamo gola dejstva. Seveda je urjenje v sestavljanju opisov pomembno ravno zato, ker zahteva osre-dotočenje na bistveno, luščenje dejstev in podatkov (to pride zelo prav tudi pozneje na srednji šoli in pri študiju). Hkrati je opis tudi sestavni del širše predstavitve.

V učbeniku je pod naslovom neumetnostnega besedila Opis kraja izbrano besedilo, ki bolj ustreza predstavitvi. A čisti opisi kraja (dva zgleda sta v delovnem zvezku) niso tako privlačni kot predstavitve kraja, na kakršne navadno naletimo v različnih publikacijah. Takšna besedila seveda poleg seznanjanja z dejstvi ponujajo slikovitejše in zanimivejše opise tega in onega v kakem kraju, pogled v zgodovino, ljudske navade in običaje in še kaj ter več dopolnjevalnega slikovnega gradiva, zato so lahko za učence privlačnejša. Poleg tega lahko ob branju in preučevanju takih besedil razvijajo poimenovalno zmož-nost, krepijo funkcionalno pismenost, iz njih luščijo bistvo, izražajo lastno mnenje ipd., kar je za splošno opismenjevanje tudi zelo pomembno. Ponujajo torej obilico življenjsko koristnih nalog in vaj.

Učenci odgovarjajo na vprašanja o besedilu in dejstvih v njem. Pri seznanjanju z nezna nimi besedami so usmerjeni k rabi priročnikov. Opomnjeni so na sestavljanje misel nih vzorcev in si dva, povezana z delom besedila, tudi ogledajo. Z njima tudi govor no nastopijo, lahko pa si izberejo kako drugo temo. Z govornim nastopom se tudi podrob-neje seznanijo, in sicer od pregle dova nja virov, sestavljanja podrobnejšega miselnega vzorca in priprav do izvedbe govornega nastopa. Pomembno je, da se naučijo ob dispozi-cijskih točkah (v skrajni sili tudi zapisani zasnovi), izbranih po lastnih željah in potrebah, prosto govoriti (ne na pamet po vnaprej napisani predlogi). Na koncu lahko napišejo bese-dilo ali dve.

Delo z delovnim zvezkomUčenci se preizkušajo v pravilnem razumevanju besedila, podajajo lastno mnenje

ob podanih trditvah, se preizkušajo v pravopisu, splošni razgledanosti in poznavanju strokov nih izrazov, si širijo besedišče, ponovijo koren in besedno družino ter nadome-ščanje nanašalnice z osebnim zaimkom, sestavijo opis sedeža občine, v kateri živijo, in uredijo opis Dunaja.

Učenci med razvijanjem vsake od navedenih zmožnosti presojajo učinek pridoblje-nega vsebinskega in procesnega znanja na to svojo zmožnost ter izdelajo načrt za njeno izboljšanje.

Rešitve (delovni zvezek)a) Odkljukane: Okoli 5000 pr. n. št. so začeli prvi prebivalci prebivati na koliščih. –

Kolišča so se ohranila 2000 let. – Barje kot poseben in enkraten naravni sistem je izumrlo. – Mali plac je ostanek šotnega barja.

b) Po smislu.

a) Ljubljansko barje

b) Po smislu, npr.: V nenaselbinskih imenih drugo besedo pišemo z malo začetnico, če je občna beseda.

1.

2.


122

c) Po smislu.Op.: Latinska imena rastlin pišemo v ležeči pisavi; če je v ležeči pisavi že samo besedilo, potem jih pišemo pokončno (v navadni pisavi).

a) pr. n. št.Op.: V pravopisu je besedna zveza pred našim štetjem okrajšana na pr. n. št.; zato je tako tudi v besedilu v učbeniku. Okrajšava pr. n. š. iz knjige je primerna, še posebej zato, ker je št. tudi okrajšava za številko, ravno tako v knjigah, kjer je treba prihraniti prostor (npr. v leksikonih).

b) /.../ 4000 3900 3000 /.../ 2000 1800 1000 /.../ • 1800

c) Po smislu.

poljedeljstvo – Drenov grič • poljedelstvo – Drenov GričOp.: Besede naplavljanje, ki je rabljena v besedilu Mali plac, ni ne v SSKJ ne v SP 2001; najdemo jo lahko v SP 1962. Zdaj se uporablja beseda naplavitev. A ker razlika med njima vendarle obstaja (prva je tvorjena iz nedovršnega, druga pa iz dovršnega glagola), z njo v družbi z zasipanjem in poglabljanjem (obema tvorjenima iz nedovršnikov) ni nič narobe.

a) sprememba v jezero ali narediti, da se kaj spremeni v jezero ALI nastanek jezera na določenem kraju

b) delo iz treh delov ALI umetniška stvaritev iz treh vsebinsko povezanih del ALI snovno, vsebinsko povezana skupina treh umetniških del, zlasti literarnih (SSKJ)

c) zavarovan zanimiv pojav v naravi ALI z zakonom zaščiten naravni pojav ali nahajališče

č) Ptici. ALI Kukavica pravimo ptici selivki.

d) Z odkrivanjem in preučevanjem izkopanin iz starejših obdobij. ALI Arheolog se ukvarja z odkrivanjem in proučevanjem izkopanin iz starejših obdobij. ALI Arheolog je strokovnjak za arheologijo, znanost, ki na osnovi izkopanin proučuje življenje in kulturo starih narodov. ALI Arheolog je strokovnjak za arheologijo, vedo, ki preučuje človeško davno preteklost.

a) nanašajoč se na regijo, tj. področje, območje • tak, ki je iz gline

b) arheološki, glinen, model, regionalen, rekonstrukcija, spomenik, šoten

a) severen •namočiti • sedanji • hitro

b) Po smislu, npr.: pod cesto • za vasjo • po desni poti • je prehodno ALI prehodno • prostor ALI kraj ALI trg ALI živilski trg • sporočilo ALI obvestilo ALI pojasnilo

c) Enopomenke: barje, jezero, živinoreja, rastlinstvo. • Večpomenki: dom, zakladnica.

a) -isk- Op.: Beseda obisk je tvorjena iz ob- + -iskati, koren besede iskati je -isk-. • živ- • -god- Op.: Do tega korena bodo težko prišli brez vaše pomoči ali pomoči etimološkega slovarja; besedi zgodba, zgoditi se sta tesno povezani z glagolom goditi se, katerega koren je -god-. • les- • -voz

b) Po smislu.

a) Po smislu.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.


123

b) Da.

c) Z osebnim zaimkom ga. ALI Lahko bi ga nadomestil/-a z ga.

a) /…/ obsežno šotno barje, ki je ostalo /…/ • /…/ začeli bivati na koliščih, ki so jih postavili /…/ • /…/ rezanje šote, ki so jo uporabljali /…/ • /…/ številne tipične barjanske rastline, ki so zaradi izginevanja /…/ • /…/ močvirska želva sklednica, ki je veljala /…/ • /…/ našli leseno kolo, ki velja /…/Op.: Če je ponovljena beseda ali besedna zveza, ki jo želimo zamenjati s ki, v katerem od stranskih sklonov (torej ne v imenovalniku), potem moramo poleg nje uporabiti še ustrezno obliko osebnega zaimka, npr. ga, jo, jih. — Tu je ki poimenovan kot besedica (zaimek). Oziralne zaimke učenci spoznajo šele v 7. razredu, tam pa so opozorjeni, da se tej besedici reče tudi oziralnik (ni namreč pravi oziralni zaimek, z njim ga druži le vloga v stavku). Za to stopnjo sam izraz še ni tako pomemben, ravno tako ne pravilo o dodajanju ustrezne oblike osebnega zaimka za nanašalnico v stranskem sklonu. Zato tako nalogo rešujejo po posluhu, občutku.

b) Po smislu, npr.: Da se ne ponavlja.

c) Vejico. ALI Napisal/-a sem vejico.

a) Po smislu.

b) Oštevilčenje povedi je takole: 4, 2, 1, 5, 3.

c) Po smislu.

POGOVARJAMO SEDvogovor

Dvogovor ali dialog ali dvogovorno besedilo je po Jožetu Toporišiču (Enciklope-dija slo venskega jezika) besedilo, ki ga izmenično tvorita dva, zlasti pri praktičnem spo-razumevanju ali v drami, fi lozofskem ali pedagoškem razpravljanju. Mira Kranjc Ivič v svojem članku Razgovor, pogovor kot govorni dogodek (SRL 2009, št. 2, str. 233–250) navaja tipologijo dvogovorov (glede na število udeležencev); ti so neposredni in posredni; širše- in ožjeinteresni; so pogovarjanja, ki so lahko sodelovalna ali konfl iktna, in kramlja-nja; razgovori in pogovori; dvogovori med udeležencema, med tremi udeleženci in med več kot tremi udeleženci.

Cilji in dejavnostiRazvijajo• zmožnost pogovarjanja, in sicer berejo, gledajo in poslušajo neuradni osebni pogovor (dvogovor):Pred branjem, gledanjem in poslušanjem se v vodenem pogovoru pripravijo na kritično sprejemanje dvogovora, npr.:– pripovedujejo o svojih izkušnjah z dano vrsto dvogovora.Med branjem, gledanjem in poslušanjem so pozorni na okoliščine in zgradbo dvogovora, na namen pobudnega in odzivnega sogovorca ter na temo in vsebino njunega pogovora.

10.

11.

U

DZ

135–138

121–122


124

Po branju, gledanju in poslušanju:– opisujejo potek pogovarjanja;– naštevajo načela vljudnega pogovarjanja;– razčlenjujejo, obnovijo in vrednotijo pogovor ter utemeljijo svoje mnenje.S sošolcem ali drugim sogovorcem odigrajo dvogovor dane vrste – pri tem posnemajo značilno zgradbo dane vrste pogovora ter upoštevajo načela vljudnega pogovarjanja.Razvijajo • slogovno zmožnost:– vrednotijo vljudnost danih izrekov;– med tvorjenjem besedila izbirajo okoliščinam in besedilni vrsti ustrezne

besede, besedne zveze, stavčne vzorce ipd.;– po tvorjenju prepoznavajo svoje in tuje slogovne napake.Razvijajo • skladenjsko zmožnost:– pretvarjajo premi govor v odvisnega.

Delo z učbenikomUčenci se v stripu seznanijo z eno od oblik dvogovora, to je neuradnim osebnim

pogovo rom med mamo in sinom, ki je deloma konfl ikten, deloma sodelovalen. S pomočjo vprašanj presojajo (ne)strinjanje, vljudnost, odnos obeh sogovorcev, pristajanje na pred-log ter izražajo svoje mnenje. Pred ponovnim branjem jih opozorite na nebesedno govo-rico sogovorcev (razberejo naj jo iz stripa in vam jo razložijo).

Učenci se na tej stopnji seznanijo z najosnovnejšo defi nicijo dvogovora, tj. sporazume-vanje med navadno dvema osebama.

Nato naj v parih odigrajo pogajanje o spremembi načrta za šolski izlet in se o njem tudi pogovorijo ter pripravijo skupna stališča o gledanju televizije in branju knjig. Pre-den to storijo, naj izdelajo strategijo svojega sodelovanja v pogovoru (za motivacijo si lahko ogledajo videoposnetek št. 1).

Po odigranih pogovorih jih spodbudite, da predstavljajo značilnosti dane vrste pogo-vora, vred notijo svojo zmožnost pogovarjanja in svoje obvladanje značilnosti dane vrste pogovora in izdelajo načrt za razvijanje svoje zmožnosti pogovarjanja.

Delo z delovnim zvezkomUčenci tokrat poslušajo kratek dvogovor, ki sta ga odigrala njihova vrstnika Katja in

Vitja: vživela sta se v učenko in učenca 9. razreda, ki se po uvodnem pozdravu pogovar-jata o preživ ljanju počitnic in prihodnjem šolanju, priljubljenih knjigah, fi lmih, preživ-ljanju prostega časa, nato pa se poslovita. Učenci odgovarjajo na zastavljena vprašanja in ocenijo nastop. Premi govor spreminjajo v odvisnega in tako ponovijo pred tem usvo-jeno temo.

Rešitve (delovni zvezek)a)–b) Po smislu.

Po smislu.

Op.: V prvi izdaji delovnega zvezka so črte pomotoma natisnjene za vsako povedjo namesto za sklopom treh smiselno povezanih povedi, zato učence opozorite, naj najprej preberejo vse zglede, potem pa po tri smiselne sklope spremenijo v smiselni odvisni govor. Naloga je označena kot težja ravno zaradi temeljitejšega prirejanja pri spreminjanju v odvisni govor.

1.

2.

3.


125

Po smislu, npr. takole: Katja vpraša Vitjo, kam bi odšel na počitnice, če bi imel veliko denarja. Vitja malo pomisli in ji pove, da na Havaje. Katja mu takoj razloži, da bi šla ona v Egipt, ker ima rada piramide. • Katja vpraša Vitjo, kaj bo po poklicu. Odgovori ji, da si želi postati privatni detektiv. Katja doda, da bo sodnica. • Katja vpraša Vitjo, katere knjige ima najrajši. Vitja ji pove, da Harryja Potterja. Katji se to zdi zanimivo, saj ima rada kriminalke, vse kriminalke, kar pove tudi Vitji.

PogovorPogovor, po Jožetu Toporišiču (Enciklopedija slovenskega jezika) strokovno imeno-

van večgovor ali plurilog, je besedilo, ki ga v obliki zaporednih dvogovorov uresničuje več oseb. Tipologija Mire Kranjc Ivič v članku Razgovor, pogovor kot govorni dogodek (SRL 2009, št. 2, str. 233–250) je natančnejša (gl. pri Dvogovoru), pri čemer je treba vedeti, da je zanjo pogovor samo oblika dvogovora, imenovana tako zaradi števila udele-žencev. Za učence na tej stopnji teo rija ni tako pomembna, da bi morali vrste pogovorov natančno razlikovati, zato zadostuje izraz pogovor.

Cilji in dejavnostiRazvijajo• zmožnost pogovarjanja, in sicer gledajo in poslušajo neuradni osebni pogovor:Pred gledanjem in poslušanjem se v vodenem pogovoru pripravijo na kritično sprejemanje pogovora, npr.:– opisujejo potek pogovarjanja;– naštevajo načela vljudnega pogovarjanja;– predstavljajo značilnosti dane vrste pogovora;– povejo, na kaj bodo pozorni med poslušanjem in gledanjem pogovora;– pripovedujejo o svojih izkušnjah z dano vrsto pogovora.Med poslušanjem in gledanjem so pozorni na okoliščine pogovora, na zgradbo pogovora, na namen pobudnega in odzivnega sogovorca, na temo in vsebino njunega pogovora ter na besedno in nebesedno govorico sogovorcev.Po poslušanju in gledanju:– razčlenjujejo, obnovijo in vrednotijo pogovor ter utemeljijo svoje mnenje;– prepoznavajo in povzemajo značilnosti dane vrste pogovora;– pripravijo se na sodelovanje v dani vrsti pogovora – v vodenem pogovoru

obudijo svoje znanje o značilnostih te vrste pogovora ter o načelih vljudnega pogovarjanja, izberejo si sogovorca, z njim določijo okoliščine, temo in vsebino pogovora ter izdelajo strategijo svojega sodelovanja v pogovoru.

S sošolcem ali drugim sogovorcem odigrajo pogovor dane vrste – pri tem upoštevajo načela vljudnega pogovarjanja.Po pogovarjanju:– sodelujejo v pogovoru o njem;– vrednotijo svojo zmožnost pogovarjanja in svoje obvladanje značilnosti dane

vrste pogovora;– izdelajo načrt za razvijanje svoje zmožnosti pogovarjanja.Razvijajo • slogovno zmožnost:– vrednotijo vljudnost danih izrekov in jih (po potrebi) zamenjajo

z vljudnejšimi;– med tvorjenjem besedila izbirajo okoliščinam in besedilni vrsti ustrezne

besede, besedne zveze, stavčne vzorce ipd.

U

DZ

139–141

96–97


126

Delo z učbenikomPred ogledom videoposnetka št. 1 (na katerem je delno konfl ikten, delno sodelovalen

pogovor med učenci) s pomočjo retoričnih vprašanj v učbeniku učence pripeljite do pri-prave na kritično sprejemanje posnetega pogovora. Nato naj odgovorijo na vprašanja o udeležencih in okoliščinah pogovora. Po ponovnem gledanju in poslušanju odgovarjajo na vprašanja: o pobudnem in odzivnem sogovorcu (kdo je začel pogovor in kdo se je od-zval), ki jih lahko še razširite s podvprašanjem, kakšen je bil namen prvega in drugega; o (ne)strinjanju, utemeljevanju in končnem dogovoru oz. soglasju. Razlagi sledijo vpra-šanja o vljudnosti, naklonjenosti, nebesednem sporazumevanju, sposobnosti pojasnjeva-nja svo jih stališč ter nalogi: prva, povezana z razvijanjem slogovne zmožnosti, in druga, s katero naj učenci v parih dokažejo svojo sposobnost pogajanja v uradnem pogovoru med kupcem in prodajalcem (delno ponovitev teme iz nižjih razredov), preostali, tj. po-slušalci, pa naj o pogajanju podajo svoje mnenje.

Delo z delovnim zvezkomUčenci lahko rešujejo naloge po gledanju in poslušanju videoposnetka št. 2, na kate-

rem je sodelovalen pogovor med avtorico (vodjo pogovora) in učenci. Pred reševanjem 4. naloge naj si po potrebi ponovno ogledajo in poslušajo videoposnetek št. 1, na katerem so učenci 6. razreda, ki so sami pripravili pogovor o športnem dnevu (druge naloge so v učbeniku). Z učenci se pogovo rite še o udeležencih pogovora, namenu pobudnega sogo-vorca (v tem primeru avtorice), vljud nosti sogovorcev ipd.

Rešitve (delovni zvezek)a) Po smislu.

b) Odkljukane trditve: Pogovor je potekal v učilnici. – Pogovor je bil sproščen in je potekal v pogovornem jeziku. – Pogovarjali so se avtorica učbenika in delovnega zvezka ter pet učencev in ena učenka.

a) Po smislu.

b) Delno po smislu, npr.: Začela ga je avtorica. • Avtorica se je predstavila z imenom in priimkom, učenci le z imenom. Vsakemu je dala roko. • Z Me veseli. ALI Rekla je: »Me veseli.« • S čim se ukvarjajo v prostem času. • Zahvalila se jim je za pogovor in jih pozdravila z na svidenje.

c) Delno po smislu, npr.: S športom. • Računalniki. • Monika se zanima za dramsko igro, tj. kulturo. • Boris je član nogometnega, Gašper pa jahalnega kluba, Monika ni ravno v klubu, ampak je članica dramske skupine in igra kitaro, za Uroša pa ne vemo, ali rokomet le igra ali je tudi v klubu. • Štirje kosijo doma, dva v šoli. • Berejo Monika, Gašper in Uroš. • Ne, ne naredijo je vsi takoj: Peter in Uroš jo naredita takoj, ko prideta domov, Boris samo, če je veliko nalog, Jaka pa navadno po kosilu. Druga dva nalog ne omenita. • Malo. • To je predvsem odvisno od nalog. • Za gledanje, igrice.

č) Delno sproščeno. • Da, zelo veliko. • Navdušilo jo je še posebej to, da Jakova mama pripravlja kosilo, da imajo pri Jaki doma veliko igrišče za košarko, kamor Jaka povabi svoje prijatelje, in Gašperjeva defi nicija maneže. • Čudila se je Borisovemu pisanju nalog v šoli (če jih pozabi narediti), Monikinemu odgovoru o zadovoljstvu z igro in njenim upanjem, da bo postala igralka, zelo se je čudila temu, da Jaki

1.

2.


127

kosilo pripravlja mama, Uroševim zmagam pri akcijskih igricah na računalniku in njegovim težavam z matematiko. • Ne, saj ji niso nameravali postaviti nobenega vprašanja. Le Moniko je zanimalo, koliko knjig je avtorica že izdala. Torej je nesorazmerje med radovednostjo vodje pogovora in učenci res precejšnje.Op.: Učence lahko povprašate tudi, s katerimi besedami je vodja pogovora izražala navdušenje (npr. krasno, super), ravno tako, kaj je Uroš mislil s »sicer kdaj« (namesto npr. kakor kdaj), o različnih nerodnostih, ki so se pripetile vsem, tudi vodji, ipd.

a) Niso se pogovarjali samo o prostem času, ampak na sploh o času, ko niso v šoli. Op.: Take zastranitve se v osebnem, neuradnem pogovoru pogosto dogajajo. Čeprav se pogovor na videoposnetku suka okrog prostega časa, brez omembe šole, šolskih obveznosti ter prepletanja obojega ne gre. • Avtorica je v odgovoru izčrpnejša, učenci večkrat odgovorijo le pritrdilno ali nikalno. • Po smislu. • Po smislu. • Po smislu.

b) Po smislu.Op.: Videoposnetek za delovni zvezek je nastal popolnoma spontano, brez kakršnih koli predpriprav, za pogovor o športnem dnevu pa so se učenci sami dogovorili in se nanj pripravili. Snemalec je vse posnel brez ponavljanja in z malenkostno montažo. Vse to je narejeno tako zato, da bi se čim bolj približali vsakdanjemu pogovoru in stvarnim sposobnostim učencev na tej stopnji, pri čemer je imela izbira naključne skupine prostovoljcev prednost pred izbiro dobro pripravljenih in izurjenih, ki bi naj bili vzor drugim.

a)–d) Po smislu.


Besedilo o Bogojini je malo razširjen opis kraja; bliže je predstavitvi kot golemu opisu. Ob njem učenci lahko pokažejo, česa so se v letu naučili, saj so naloge in vaje raznovrstne in posegajo tako na pravorečno-pravopisno, slovnično, besedoslovno kot tudi besedil-novrstno področje. Svetujte jim, naj si pri reševanju ne pomagajo z učbenikom; le pri sestavljanju razlag lahko uporabljajo priročnike. Ko bodo naredili vse naloge in vaje, naj s pomočjo učbenika sami ugotovijo, kaj so morebiti naredili narobe. Spodbudite jih k samo vrednotenju in sestavljanju načrta za odpravo pomanjkljivosti.

RešitvePo smislu, npr.: Darinka Kladnik. ALI Sporočevalka je Darinka Kladnik. • V Virih. ALI Podatek najdem v seznamu virov pod številko 338. Op.: Številka 338 pomeni številko vira in je navedena na koncu besedila. • Bralec knjige. ALI Vsakdo, ki ga zanima Bogojina in vzame v roke knjigo, kjer je predstavljena. • Neoseben. ALI Sporočevalkin odnos je neoseben. • Napisala ga je, da bi predstavila kraj. • Kraj Bogojina. ALI Vas v Prekmurju.

a) in b) Po smislu.

c) o, o, i, a ALI dva o-ja, i in a • b, g, j, n

č) Naglašeni zlog: ji.

d) Po smislu.

3.

4.

DZ 149–156

1.

2.


128

a) in b) Po smislu.

Po smislu.Op.: Opis Bogojine naj bo kratek in naj ne obsega dela o zgodovini.

a) V uvodu. ALI To bi izvedel/-a v uvodu.

b) Ima 6 odstavkov. ALI Besedilo ima šest odstavkov.

c) luteranska • 4., tožilniku

č) 17. stol. ALI Sodita v 17. stoletje.

d) 20. stol. ALI 20. stoletja • 20. stol. ALI 20. stoletja Op.: Če učenci stoletje okrajšajo, morajo prečrtati piko za vsako črto, saj v taki povedi na koncu ni dveh pik (za okrajšavno piko ne stoji še ena pika).

e) Literatura. ALI Navedena je literatura, iz katere je črpala avtorica (sporočevalka).

a) izdelki iz gline ALI izdelki iz žgane gline • krajeven • -ja m oseba, ki izdeluje glinaste posode ALI izdelovalec glinastih posod ALI kdor izdeluje glinaste posode • -ja m kdor izdeluje sode ALI izdelovalec sodov ALI izdelovalec, popravljavec/ popravljalec sodov • majhen stolp ALI manjšalnica od stolp • -a m zemljišče, svet, ozemlje • oseba, ki tke (npr. preproge) ALI kdor se poklicno ukvarja s tkanjem

b) prej • sodoben • denar ALI star kovinski denar

a) ženskega ALI Samostalnik vas je ženskega spola.

b) najpomembnejše ALI najpomembnejši

c) Bogojina ALI Nanašalnica je Bogojina.Op.: Beseda zaimek je tu uporabljena namesto pravilnejše predložne zveze zaradi poenostavitve.

č) Bogojina – ž. sp., ed., im. • kilometrov – m. sp., mn., rod. • svetu – m. sp., ed., mest. • cesto – ž. sp., ed., or., • prehodu – m. sp., ed., mest. • del – m. sp., ed., tož. • sr. sp., ed., rod.

d) rahlo ALI na rahlo, načinovniOp.: Besedna zveza na rahlo je načinovna prislovna zveza. Mogoče jo bodo učenci na podlagi zgleda na glas v učbeniku na str. 59 prepoznali kot prislovno zvezo. Seveda je dovolj, če rahlo prepoznajo kot prislov.

e) je bila – 3. os., ed., preteklik • je imela – 3. os., ed., preteklik • so dobili – 3. os., mn., preteklik • je postala – 3. os., ed., preteklik

f) V 4. skl. ALI So v tožilniku.

g) V 4. skl. ALI So v tožilniku.

h) samostalnikom, številu, sklonu

i) Za vrstni pridevnik.

3.

4.

5.

6.

7.


129

a) Iz imena Gospod. ALI Izpeljan je iz imena Gospod.

b) Bog. ALI Mišljen je Bog.

c) 12 km ALI Zapišemo jo lahko 12 km.

č) Obkroženo: 246 m.

d) meter

e) glavni • vrstilni

f) Rim

g) po 2. svet. vojni ALI Napisal/-a bi jo po 2. svetovni vojni.

h) 14. stol. ALI 14. st. Op.: V SP 2001 sta obe okrajšavi, vendar je st. verjetno slabša različica, saj se pokriva z okrajšavo za starejši in stolpec.

i) Ime in priimek. ALI Navajamo najprej ime, nato priimek.

j) »Naredil sem dober koncept za Bogojino z uporabo stare cerkve kot atrija.«

k) Po narekovaju. ALI Premi govor najlaže prepoznam po narekovaju.

l) da, ni, je naredil

m) Po smislu.

n) naštevamo • Z besedico in. ALI Zadnjo vejico bi lahko zamenjal/-a z veznikom in.

o) prekmurski • slovenski • evropski • bogojinski

a) Podčrtane: zaradi, zato, potem, Če.

b) /…/ s stebri, ki ima na rob /…/ • /…/ v svoje roke in Bogojina je leta … • /…/ tkalci in sodarji, ki so bili organizirani /…/

8.

9.


130

Popravki 1. izdaje učbenikaStr. 19, preglednica: Samostalnik jezero zamenjati z evro.Str. 34: Ob piktogramu za zanimivost je treba besedi oblik dodati črko e.Str. 74: Besedilo bi se moralo glasiti S piko ločujemo tisočice od stotic

(od 10.000 dalje), z vejico ali piko milijonice od tisočic, z vejico pa cela števila od desetink, stotink ipd.

Str. 108, predzadnja vrstica: Namesto … je objavljeno ... bi moralo biti … je objavljena …

Str. 128: Del 3. vprašanja Kateri del Jalnovega besedila … se spremeni v Kateri del besedila Kako je Ostrorogi Jelen dobil Jezerno Rožo …

Str. 139: Pomotoma je izpadel naslov Pogovor (v kazalu je).

Popravki 1. izdaje delovnega zvezkaStr. 45, 2. naloga: Koliko odstavkov ima besedilo Pljučnica? se spremeni v Na kaj je

členjeno besedilo Pljučnica?Str. 81: Pri 7. nalogi je kot avtor pomotoma naveden Janez Jalen (poved se konča

za številko opombe).Str. 93: V navodilu pri nalogi 7. b) je zaradi združevanja dveh vaj zdaj pomotoma

izpuščeno ali sopomenko.Str. 121 in 122: V vaji bi morale biti po tri povedi druga za drugo, za njimi pa po

tri črte, ne pa črta za vsako povedjo.Str. 125: Pri nalogi 1. a) je odveč besedilo v oklepaju (tudi tiste, ki so že). —

Pri drugem zgledu na koncu dveh črt je odveč pika.Str. 126: Napačno je zapisano MCMCD namesto MMCD (to je 2400).Str. 127: Pri nalogi 3. b) bi se moralo besedilo glasiti S _________ ločujemo tisočice

od stotic (od 10.000 dalje), z vejico ali piko milijonice od _____________, z vejico pa cela števila od desetink, stotink ipd.

Str. 141: Vaje 2. a) do c) so že v učbeniku na str. 120, zato so tu odveč.


131

Posnetki na DVD-juAvdioposnetkiZA UČBENIK

01 – polglasnik 1:5202 – nezveneči soglasniki 0:3303 – soglasniški sklopi 2:2304 – en glas u in tri črke u, v in l 4:1205 – sklon 0:2906 – oblike prislovov 2:0907 – reklama 0:4208 – stavčna intonacija 0:1709 – stavčna intonacija 0:1210 – stavčna intonacija 0:1411 – stavčna intonacija 0:1712 – stavčna intonacija 0:2113 – stavčna intonacija 0:1714 – stavčna intonacija 0:5115 – stavčna intonacija 0:16

ZA DELOVNI ZVEZEK

16 – zapisovanje glasov 2:1717 – samoglasniki in soglasniki 1:1718 – samoglasniki in soglasniki 1:2319 – samoglasniki in soglasniki 0:3720 – samoglasniki in soglasniki 0:3521 – samoglasniki in soglasniki 1:0122 – samoglasniki in soglasniki 0:5323 – samoglasniki in soglasniki 0:1724 – samoglasniki in soglasniki 0:2125 – samoglasniki in soglasniki 0:3626 – samoglasniki in soglasniki 0:3227 – samoglasniki in soglasniki 1:1228 – samoglasniki in soglasniki 2:3429 – soglasniški sklopi 0:1730 – soglasniški sklopi 0:1731 – soglasniški sklopi 0:1832 – soglasniški sklopi 0:2633 – soglasniški sklopi 0:4134 – soglasniški sklopi 1:2235 – en glas u in tri črke u, v in l 0:3536 – en glas u in tri črke u, v in l 0:1737 – en glas u in tri črke u, v in l 0:2538 – en glas u in tri črke u, v in l 0:45


132

39 – en glas u in tri črke u, v in l 0:3240 – zapisovanje glasov in izgovor črk 0:5241 – zapisovanje glasov in izgovor črk 0:1742 – zapisovanje glasov in izgovor črk 0:4643 – zapisovanje glasov in izgovor črk 0:2244 – zapisovanje glasov in izgovor črk 0:1445 – stavčna intonacija 0:1546 – stavčna intonacija 0:1947 – stavčna intonacija 0:2048 – stavčna intonacija 0:1549 – stavčna intonacija 0:2350 – stavčna intonacija 0:2551 – stavčna intonacija 0:3552 – stavčna intonacija 0:3153 – stavčna intonacija 0:1554 – stavčna intonacija 0:2255 – stavčna intonacija 0:3556 – stavčna intonacija 0:2357 – stavčna intonacija 0:2458 – stavčna intonacija 0:5459 – stavčna intonacija 0:3060 – stavčna intonacija 0:3361 – stavčna intonacija 0:5762 – stavčna intonacija 0:3163 – stavčna intonacija 2:1864 – opis bolezni 2:0265 – opis rastline 0:3866 – pravopis 0:1567 – pravopis 0:1568 – pravopis 0:1769 – pravopis 0:1470 – pravopis 0:1571 – pravopis 0:1472 – pravopis 0:1473 – pravopis 0:1274 – pravopis 0:1375 – pravopis 0:1676 – pravopis 0:1477 – pravopis 0:1578 – pravopis 0:1579 – pravopis 0:1480 – pravopis 0:1481 – pravopis 0:1682 – pravopis 0:1583 – pravopis 0:1584 – pravopis 0:1585 – pravopis 0:1686 – pravopis 0:1587 – pravopis 0:16


133

88 – pravopis 0:1489 – zapisovanje glasov in izgovor črk 0:4990 – opis življenja ljudi v preteklosti 1:5891 – dvogovor 2:1892 – zapisovanje števnikov 0:5693 – zapisovanje števnikov 0:30

Besedila berejoNadja Jarc, Ivan Lotrič in Uroš Smolej ter Vitja Čretnik in Katja Kunej

RežijaIrena Glonar

Tonski mojsterJure Culiberg

Priprava posnetkov in organizacijaMarta Kocjan - Barle


VideoposnetkaZA UČBENIK

01 – pogovor 3:22

ZA DELOVNI ZVEZEK

02 – pogovor 9:00

Nastopajočiavtorica učbeniškega kompleta Marta Kocjan - Barle in učenci Peter Romih, Boris Vidović, Monika Snoj, Jaka Korošec, Gašper Ambrož, Uroš Jelenc

OrganizacijaZala Mikeln, Dragica Perme

SnemanjeAudio-video produkcija Matej Režek, s. p.



Documents

Znanka%20ali%20uganka%206 prirocnik%20za%20ucitelje modrijan