ZVEZA ZDRUŽENJ BORCEV ZA VREDNOTE NOB …zzb-nob.si/data/upload/Sporocila_01_2010_.pdf · zveza zdruŽenj borcev za vrednote nob slovenije zveza borcev v letu 2010 – govor janeza

ZVEZA ZDRUŽENJ BORCEV ZA VREDNOTE NOB SLOVENIJE

ZVEZA BORCEV V LETU 2010 – GOVOR JANEZA STANOVNIKA NA SEJI GLAVNEGA ODBORA 22. 12. 2009

SEZNAM ČLANOV GLAVNEGA IN NADZORNEGA ODBORA ZZB NOB SLOVENIJE PROGRAM DELA ZZB NOB SLOVENIJE ZA LETO 2010 INFORMACIJA O FINANČNEM NAČRTU ZVEZE ZA LETO 2010 IZJAVA O ARBITRAŽNEM SPORAZUMU MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN

VLADO REPUBLIKE HRVAŠKE GOVOR KATARINE KRESAL, MINISTRICE ZA NOTRANJE ZADEVE V DRAŽGOŠAH ZAPISI IZ ZDRUŽENJ BORCEV KOLEDAR PRIREDITEV ZB ZA I. POLLETJE 2010 RAZPIS ZA NAGRADNI KVIZ ZMAGE

V LETU 2010 – 65 LET

Izdaja ZZB NOB Slovenije, 1000 Ljubljana, Einspielerjeva 6 tel. 01/ 434-44-45 - fax 01/ 434-41-17 - e.mail: [email protected]štvo: Božo Kovač, Slavko Grčar, mag. Andrej Šušteršič,

tajnica: Mija Merhar. Tisk: Tiskarna Schwartz, direktor Boštjan Nagode

Sporočila ŠTEVILKA 1 JANUAR 2010

2

Janez Stanovnik na seji glavnega odbora dne 22. 12. 2009

Leto, ki je za nami, je potekalo v znamenju velike finančno-gospodarske krize v svetu in v naši državi. Čeprav so to krizo imeno-vali »statistična recesija«, je njena globina presegala tisto iz tridesetih let preteklega stoletja, ki se je prelila in končala v drugi svetovni vojni. Generalni direktor medna-rodnega denarnega sklada je v Carigradu izjavil, da se bo središče svetovne gospodar-ske moči premaknilo z Zahoda na Vzhod, predsednik Deutsche bank Ackerman izjavlja, da »ne verjame več v samoozdra-vljeno silo trga«, londonski The Economist pa na naslovnici piše o »koncu kapitaliz-ma«. Kakorkoli že, sedanji znaki »ozdra-vitve« - potem ko so kapitalistične države za reševanje finančno/bančnega sistema porabile več davkoplačevalskega denarja kot v celotnem sedemletnem razdobju velike krize v tridesetih letih in potem ko je bila samo v teku dveh let izgubljena vrednost premoženja, ki je enaka enoletnemu svetov-nemu bruto domačemu dohodku - nikakor ne pomenijo, da se vse vrača »na staro«. Posledice »krize« bodo strukturne in seku-larne. Iskanje nove svetovne ureditve, ki ne bo temeljila zgolj na egoističnem pohlepu po dobičku in ki tudi ne bo zgolj »državni kapitalizem«, bo dolgotrajno. O vsem tem sem obširneje govoril na doslej osmih po-svetovanjih naših območnih aktivov, tako da tega ne bom ponavljal. Svoj referat bom omejil na izzive, ki so pred nami. Kajti naša organizacija se ne srečuje samo s turbulen-tno gospodarsko, politično in ideološko si-tuacijo, ampak tudi z neizbežno zamenja-vo generacije. Iz prvobitno veteranske orga-nizacije - ustanovljene oktobra 1948 - se je ob prelomu tisočletja organizacija razširi-la na borce za vrednote NOB, ko so se vete-ranom pridružili mlajši člani, ki so pa gojili iste ideale in isti spoštljiv spomin na zgo-dovinsko vlogo NOB. Sedaj dozoreva »tran-zicijska generacija«, ki ne more imeti več

osebnega in tudi ne družinskega spomina na leta vojne in odpora, pred njo pa se odpira obdobje negotovosti, ki ga bo lahko obvladovala in premagovala, če bo sledila vrednotam, ki so nam omogočile zmagovi-to osvoboditev.

Zmaga antifašističnega zavezništva, katere del je bilo naše odporniško gibanje pod vodstvom OF, je dala temeljnim vredno-tam civilizacije - dobrota, resnica, lepota - in političnim vrednotam razsvetljenstva in re-volucij – svoboda, enakost, bratstvo - novo vsebino: narodne samoodločbe, socialne so-lidarnosti, človekovih pravic. Te vrednote so našle svoj odraz in svoje mesto v ustanov-ni listini Združenih narodov, ki v preambu-li ugotavlja:

»Ljudstva Združenih narodov smo odločena:– da obvarujemo prihodnje rodove pred

strahotami vojne,– da potrdimo vero v temeljne človekove

pravice,– da potrdimo enakopravnost narodov,– da ustvarimo pogoje za pravičnost,- da pripomoremo k socialnemu napredku

in k boljšim življenjskim razmeram v večji svobodi …«

Iz teh temeljev so rasla naša spoznanja, naši cilji in naše vrednote, da:

– ni svobode brez varnosti,– ni pravice brez prava in spoštovanja

zakonov,– ni enakosti brez solidarnosti,– ni bratstva brez večnih načel človeške

etike.Ta načela je konkretiziral eden največjih

generalnih sekretarjev Združenih narodov U Thant s svojim programom »3D«: »de-colonization, disarmament, development«, ob čemer je v času svojega življenja dočakal samo uresničitev prvega cilja - OZN se je raz-širila s 50 ustanovnih članov na 194 - drugi je bil vsaj delno dosežen s koncem hladne vojne in padcem berlinskega zidu, tretji pa je pripeljal do globokih sprememb v geo-strategiji s pojavom Kitajske, Indije, Brazilije in Rusije, da ne govorimo o Indoneziji, Iranu, Venezueli in Južni Koreji ter Južni Afriki, ki zahtevajo pluralizacijo svetovne ureditve in

3

SporočilaŠTEVILKA 1 JANUAR 2010

demantirajo napovedani »konec zgodovi-ne« (Fukuyama).

Slovenija, ki ustvarja kar 70 % svojega bruto domačega proizvoda v mednarodni menjavi, ki je danes integralni del EU in evroobmočja, ne bo samo bistveno odvisna od svetovnega razvoja, ampak bo morala skrbeti za ohranitev svoje nacionalne iden-titete v novih svetovnih okoliščinah.

Vprašanje pred nami je: kakšno popo-tnico dajemo novi »tranzicijski generaci-ji«? Kakšne ali katere VREDNOTE, ki naj jo vodijo pri uresničitvi nove svetovne ureditve in ureditve lastne domovine in države?

Predsednik republike nas je pretekli teden povabil na okroglo mizo na GEOS-u na temo Domoljubje in mladi. Nad tem, kar sem slišal iz ust mladih, sem bil zelo ohrabren. Pokazali in dokazali so, da niso apolitični, hedonistični, materialistični, očarani nad amerikanističnim globalizmom, ampak da je domoljubno čustvo prav tako vsajeno v njihova srca in kri, kot je bilo pri nas pred 70 leti. Še več, dokazali so, da doživljajo do-moljubje v odprtosti v svet kot »ljubezen do svojega ob spoštovanju tujega«. Njihovo do-moljubje se ne izgublja v »čitalniškem fa-rizejstvu«, kot bi dejal Cankar, ampak je odraz ponosa nad dosežki naroda, ki mu pripadajo. Njihov patriotizem se zato po-stavlja v neposredno nasprotje z nacionaliz-mom, ki ga vidijo kot sovraštvo do tujega, drugačnega, svetovljanskega. Ksenofobijo zato vidijo kot negacijo nacionalne identite-te in dostojanstva.

Skušam prodreti globlje v dušo današnje mladine in razumeti, kaj je tisto, kar jih veže na narodovo preteklost, kje so korenine in kakšne vrednote vlečejo iz narodove pre-teklosti, prvenstveno iz NOB. Žal moram ugotoviti, da je sistematično zanemarja-nje pouka novejše zgodovine v šolah in iz-krivljanje dejanskega dogajanja v času druge svetovne vojne pustilo svoje sledove in da zato tudi mlada generacija prevzema nekatere stereotipe, ki so se rodili ob dvaj-setletni sistematični reinterpretaciji slo-venskega odpora. Kocbek je nekoč zapisal, da je »zgodovina preteklost, gledana skozi očala sedanjosti« in da »vsaka generacija

piše svojo zgodovino«. Današnja mlada ge-neracija ne piše lastne zgodovine, je pa iz-postavljena nevarnosti prevzemanja stereo-tipov, ki jih je sistematično gradil del pred-hodnih generacij z namenom, da prikrije greh kolaboracije z okupatorjem. Kljub stereotipom »komunizma«, »revoluci-je« in »totalitarizma« pa prihaja jasno do izraza SAMOZAVEST ob spoznavanju pri-padnosti narodu, ki je prelil ogromno svoje krvi in je trpel za ohranitev svoje identi-tete. »Evropska zavest«, na katero se skli-cujejo »politični potomci kolaboracioniz-ma« - »domoljubnih izdajalcev«, kot jih je imenoval nizozemski zgodovinar Litlejean - je manipulacija, s katero se skuša ignorira-ti in zabrisati globoke sledi, ki jih je zapusti-la v resnični evropski zavesti zmaga nad na-cifašizmom. Zato »narodna zavest« - samo-zavest odpora barbarskemu rasizmu - ostaja živa in kot taka pomeni temelj Evrope, »domovine domovin« (De Gaulle).

Vrednota ENAKOSTI v mladi genera-ciji nima več istega socialno/razredne-ga prizvoka, kakršnega je imela nekdaj. Enakost pomeni predvsem enakost možnosti za družbeno uveljavljanje. To uve-ljavljanje izrecno ni politično, ampak je ustvarjalno, pa naj to pomeni ali dosega-nje odličnosti v znanosti in umetnosti ali pa prvenstva v športu in estradi. Zato je enakost najtesneje povezana s SOCIALNO PRAVIČNOSTJO. Ob tem izstopa problem zaposlenosti. Mlada generacija se upraviče-no čuti deprivilegirano; dejstvo, da je prak-tično celotna mlada »tranzicijska« gene-racija vključena v javno šolstvo, saj imamo 17.000 letnih novih vpisov na univerze, kar se ujema s trenutno nataliteto v narodu, omogoča tej generaciji visoko izobrazbo. Ne omogoča pa ji enakih možnosti zaposlitve, saj je najvišji odstotek brezposelnosti prav med mladimi, med temi, ki so zaposleni, pa jih je kar 60 % zaposlenih za določen čas; šolanje pa prek 50 % omogoča »študent-sko delo«. Zato je razumljivo, da mlada ge-neracija pričakuje in želi bistveno reformo »socialne države«, ki naj spremlja prehod iz industrijske v post-industrijsko družbo. Tu se odpora fundamentalna dilema, ki jo


4

postavlja sedanja svetovna strukturna kriza pred našo družbo: ne gre zgolj za »mašenje lukenj« - kreditnih krčev, subvencije skrajša-nemu delovniku, reprogramiranju kreditov itd. - ampak za dolgoročno prestrukturira-nje gospodarstva iz priveska evropske ve-leindustrije v ustvarjalno/inovativne ak-tivnosti z visoko dodano vrednostjo. To se pa ne dosega s toliko opevanim povečeva-njem konkurenčnosti - ki naj bi ga dosegali z zmanjševanjem stroškov, kar je večna naloga podjetništva - ampak s »struktur-nim prebojem«, v katerem mora država in državna politika s svojo dolgoročno vizijo igrati ključno vlogo.

Mlada generacija humanizma ne razume v istih terminih in istih oblikah, kot ga je doživljalo partizanstvo: »vsi za enega, eden za vse« in ki ga je poosebljala partizanska saniteta. Humanizem za mlado generacijo tudi ni prvenstveno v strpnosti in ideološki indiferentnosti. Ideologijo spremljajo kot »z interesi kontaminirano zavest«. Zato imajo tudi malo simpatije za ideološke »domo-bransko/partizanske« spore. Politika je pri njih močno diskreditirana, za kar v največji meri poskrbi naša politična scena. Zato pa jih je tudi tako težko pridobiti za angaži-ranje v javnem - čeprav nestrankarskem - diskurzu. Humanizem mladih se v veliki meri napaja iz sodobne digitalne informati-ke. Večkulturnost zato za mlado generacijo ni fraza, ampak realnost. Humanizem jim zato pomeni predvsem spoštovanje človeko-ve osebnosti, ne glede na raso, vero in ide-ologijo, mir in preprečevanje nasilja (bodisi od strani oblasti ali pa teroristov), svobodo ustvarjanja ne samo v materialni proizvo-dnji, ampak na vseh področjih človekove ak-tivnosti, znanstveno zavest skupne usode človeštva in planeta v vesolju.

Predvsem pa se želim ustaviti pri vrednoti DRŽAVOTVORNOSTI, a ne zgolj ob vprašanju, kako prenašati naše vrednote na mlajšo generacijo, ampak prav tako, kako vplivati na diskurz v naši družbi, da pre-prečimo erozijo vrednote državotvornosti. Pojmovanje, da smo državo dobili nekako po »srečnem naključju« ali celo z »božjim blagoslovom«, ima verjetno za posledico, da

pri nas ni pravega in zadostnega spoštova-nja državnih simbolov in državnih institu-cij. Ideološko prikrajanje zgodovine, ki ten-denciozno in vztrajno utemeljuje osamosva-janje kot »rojstvo države«, ima pri tem brez dvoma svojo vlogo in delež. Ko je takratna slovenska narodna skupščina sprejemala 25. junija 1991. leta Temeljno listino, je enogla-sno vklesala v temelje naše države besede:

»… upoštevajoč dejstvo, da je bila Republika Slovenija država že po doslej veljavni ustavni ureditvi in je del svojih su-verenih pravic uresničevanja v Socialistični Federativni Republiki Jugoslaviji …« (Uradni list, št. 1/91, 25. junij 1991).

Preambula k Ustavi Republike Slovenije se glasi:

»… izhajajoč iz zgodovinskega dejstva, da smo Slovenci v večstoletnem boju za narodno osvoboditev izoblikovali svojo narodno samobitnost in uveljavili svojo dr-žavnost.« (Uradni list, št. 33/91-1, 28. 12. 1991).

Deklaracija o neodvisnosti, sprejeta 25. junija 1991, pa se glasi:

»Republika Slovenija kot samostojna in neodvisna država je pripravljena takoj na-daljevati pogovore o možnih oblikah po-vezovanja z državami, ki bodo nastale na območju dosedanje SFRJ. Na podlagi vzaje-mnega priznanja je pripravljena takoj začeti dogovor o sklenitvi sporazuma o vzpostavi-tvi skupnosti suverenih držav na območju dosedanje SFRJ.«

(Uradni list, št. 1/91, 5. 6. 1991).Tovariš Bogdan Osolnik, ki je oktobra

1943. leta predsedoval Kočevskemu zboru odposlancev in ki je danes kot živa priča med nami, je temu vprašanju posvetil obširno analitično in dokumentira-no študijo. Od prvega akta državotvor-nosti 16. septembra 1941, ki ga je sprejel Vrhovni plenum OF (kasneje se je preobra-zil v SNOO), pa prek Kočevskega zbora od-poslancev in zasedanja SNOS v Črnomlju 19. februarja 1944 in ustanovitve prve sloven-ske vlade v Ajdovščini 5. maja 1945 se vleče zgodba izgradnje slovenske države. Za to državo je padlo 30.000 partizanskih borcev in najmanj prav toliko žrtev po taboriščih,

5


zaporih in na pogoriščih svojih domov med civilnim prebivalstvom. Slovenska država se je rodila iz pogorišča in partizanske krvi! Osamosvojila pa se je po odločni akciji slo-venske milice decembra 1944 in po vojni za Slovenijo, ki je nadaljevala in zmagovito končala boj za slovensko neodvisno in med-narodno priznano državo po enotnosti, ki jo je slovenski narod pokazal na referen-dumu 1990. leta, ko se je 88,5 % v volilne imenike vpisanih državljanov opredelilo za državno samostojnost. Slovenska osamo-svojitev je delo in posledica narodne eno-tnosti, ne pa zasluga ene ali druge politič-ne stranke, ene ali druge politične osebno-sti. Za osamosvojitev so prav tako zaslužni organi nekdanje oblasti, ki so disciplinira-no branili amandmirano ustavo Slovenije, kot hrabri intelektualci, ki so s svojo vizijo narodu kazali pot v prihodnost, kot »po-mladanske stranke«, ki so rasle iz prebuje-ne duše naroda. Osamosvojitev je zato do-besedno delo celega naroda, vsako prisvaja-nje zaslug pa je žalitev narodovega ponosa. In kršitev izrecne plebiscitne obveze vseh strank, da plebiscit ne bodo zlorabljale za kovanje lastnega prestiža.

Državotvornost pri nas na žalost ni del nacionalne zavesti, ampak je postala plen strankarskega tekmovanja za tako imeno-vani »osamosvojitveni kapital« (Jerovšek v parlamentu). Problem osamosvojitve kot strankarskega projekta in njegovega pre-tvarjanja v nacionalni projekt se je pojavil ob samem začetku, ko je Demos prevzel ini-ciativo socialistične stranke. Zahteva »rela-tivne večine« plebiscita za uspeh referendu-ma je odražala težnjo po zajemanju vetra narodnega razpoloženja za krepitev parci-alnih/strankarskih koristi. Zahteva »absolu-tne večine« pa je želela izraz narodne volje izkoristiti kot dokaz in argument mednaro-dni skupnosti za dejansko osamosvajanje in mednarodno priznanje neodvisne državno-sti. Prikrajanje zgodovinskih dejstev postaja instrument za prilaščanje oblasti v državi. Tako smo neprestano priče ostrim sporom, ki poglabljajo razdvojenost v položaju, ko bi prav enotnost morala biti dokaz naše poli-tične zrelosti in suverenosti.

Eklatantni primer je javni diskurz okoli arbitražnega sporazuma, ki se nanaša na odprta vprašanja s sosednjo Hrvaško glede Piranskega zaliva. Mi smo svoje stališče dosledno zastopali in ga tudi sporoči-li soborcem na Hrvaškem januarja letos na proslavi Zagrebškega korpusa NOVJ – in ob prisotnosti predsednika Mesića. Razmejitev med našima državama je bila določena kot pogoj za mednarodno priznanje obeh držav. Zato slovenske PRAVICE dostopa do odprtega morja ni mogoče reševati po normah mednarodnega prava, ampak po dogovoru o sukcesiji iz nekdanje skupne države. Na žalost pa je takratni premier Janez Janša sklenil s hrvaškim premierjem Sanadarjem Blejski sporazum, s katerim se je izrecno obvezal za sprejem judikatu-re Haaškega sodišča. Temu smo mi odločno nasprotovali in opozarjali vlado v javnem diskurzu. Ko pa je bil sklenjen sporazum med predsednikoma vlad Slovenije in Hrvaške o arbitraži ob uveljavitvi naših pravic, je to postalo za nas vprašanje spo-štovanja državnosti, ne pa osebne oholosti. »Wright or wrong – my country« (ali je prav ali ne, ampak za mojo deželo gre!) - bi rekli Angleži v domovini demokracije. Spodkopavanje avtoritete države, potem ko je sklenjen sporazum med legalnima vladama držav, imamo za nedržavotvorno in tudi nedomoljubno dejanje. Ko pa proti takemu arbitražnemu sporazumu nastopa vodja opozicije, ki je kot predsednik vlade dejansko »odprl vrata« mednarodnoprav-nemu reševanju problema - in s tem problem naše pravice pretvoril v problem razmeji-tve - to ni več vprašanje odgovorne državo-tvornosti, ampak izrecno zlorabljanje nacio-nalnega interesa za strankarske interese. Patriotizem, ki je osnova državotvor-

nosti, ni samo v pripravljenosti fizične-ga žrtvovanja za skupno dobro, ampak tudi v duhovni skromnosti in ponižnosti. Duhovna skromnost je osnova strpnosti. Strpnost pa je eden od temeljev demokra-cije. Z argumentom skušamo prepričati so-državljane o pravilnosti svojih pogledov. Če pa večina naših pogledov ne sprejema in če oblast oziroma njen organ, ki ga je izvolila


6

večina, tako odloči, potem etika skromno-sti, strpnosti in patriotizma veleva, da se podredimo volji in odločitvi večine. Drugi tak primer pa je vihar, ki sedaj

pretresa državo na vseh ravneh: odlikova-nje, ki ga je podelil predsednik republike nekdanjemu sekretarju za zunanje zadeve za uspešno izvedeno policijsko operaci-jo pred 20 leti. Šef opozicije Janez Janša je ob tej priložnosti v »nenavadnem, neizpro-snem besu«, kot je rekel predsednik držav-nega zbora Pavel Gantar, šel tako daleč, da je izjavil, da je ta predsednikov korak »… dejanje simbolnega zaničevanja človekovih pravic …« in da to »… izrazito škodi med-narodnemu ugledu Slovenije …« To obtožbo je podkrepil z dvema

korakoma. Najprej je napovedal ustavno obtožbo proti šefu države. Njegova stranka je tudi takoj začela zbirati podpise poslan-cev za sprožitev tega sramotilnega procesa pred državnim zborom in njegovi stranki poslušno televizijo. Vnaprej je namreč jasno, da taka absurdna zahteva »impea-chmenta« nima nikakršne možnosti, da bi bila v parlamentu sprejeta, ker nima nika-kršne zakonske podlage; cilj je zato lahko samo propagandna destrukcija in destabi-lizacija vrha državne oblasti in suvereno-sti. Tak korak se zato lahko razume samo kot napad na sam vrh države s ciljem dose-ganja strankarskih ali celo osebnih ambicij »neizprosnega besa«. Stranka in osebna ambicija pred državo in domovino! Ob vsem tem pa obtožuje predsednika države, da dela »škodo mednarodnemu ugledu Slovenije«. Ali je mogoče predsednik »inter-nacionaliziral« opravljanje svoje funkcije? Kdo je nahujskal Evropsko ljudsko stranko, da se je s posebno resolucijo vpletla v naše domače zadeve? V tej resoluciji, sprejeti 10. decembra 2009, namreč Evropska ljudska stranka na svojem kongresu med drugim izjavlja:»Izražamo zaskrbljenost nad dejstvom,

da je predsednik Slovenije Tomaža Ertla, nekdanjega šefa tajne komunistične policije UDBA, ob obletnici demokratič-nih sprememb v Evropi pretekli teden nagradil z državnim odlikovanjem. UDBA je

v Sloveniji pomenila to, kar sta bila Stasi v Vzhodni Nemčiji ali Securitate v Romuniji.«

Vsa čast rušilcem berlinskega zidu! Ali med »ljudskimi in patriotičnimi« slovenski-mi delegati na tem kongresu ni bilo nikogar, ki bi povedal, da smo mi prav takrat - in v tistih dneh - imeli opravka z Miloševićevim pohodom na Ljubljano, ki ga je preprečil prav ta odlikovanec Tomaž Ertl? In mar niso tudi poslanci Evropske ljudske stranke zah-tevali, da se tega istega Miloševića postavi pred evropsko sodišče za vojne zločine, kjer je tudi končal svoje življenje? Mar naj bi dolgemu seznamu zločinov prišteli še zločine, ki bi jih storil v Sloveniji, če ne bi bilo odločnosti slovenskega naroda, ustavno legalne policije, legalnih organov te oblasti, ki jo je izvrševal Tomaž Ertl?

To amoralno dejanje »domoljubne inter-nacionalizacije« s strani Evropske ljudske stranke pa se ne zaustavlja zgolj na med-narodni kompromitaciji simbolnega pred-stavnika slovenske suverenosti, ampak gre korak naprej in v imenu »ohranjanja spomina na zgodovinsko resnico« sramoti ne samo našo, ampak tudi lastno zgodo-vinsko resnico. V isti resoluciji namreč kongres Evropske ljudske stranke med drugim piše:

»… močno obsoja … oboževanje komu-nističnih diktatorjev … v glavnem mestu Slovenije Ljubljani … glavnih cest letos poi-menovana po vodji komunističnega režima, maršalu Josipu Brozu Titu.«

Mar spomin teh »ljudskih demokratov« ne seže kakih 25 let nazaj? Naj preberem, kaj je napisal sloviti angleški zgodovinar John Ridly:

»Nikdar v zgodovini ni prisostvovalo na pogrebu državnika toliko svetovnih držav-nikov in voditeljev kot na pogrebu predse-dnika Tita. Bilo jih je več kot na pogrebu kraljice Viktorije v Londonu leta 1901, pa celo več kot na pogrebu Johna Kennedyja in Winstona Churchilla. Na pogrebu so pri-sostvovali štirje kralji, enaintrideset pred-sednikov držav, šest princev, dva premi-erja vlad in sedeminštirideset ministrov za zunanje zadeve. Prišli so iz 128 dežel in iz vseh delov sveta, z obeh strani blokov,

7


zajetih v hladno vojno supersil, in iz vseh nevtralnih in neuvrščenih dežel.« (Ridly, »Tito«, str. 19).

Mar delegati EPP ne vidijo, da jih je »ne-izprosen bes« enega od članov pripeljal do tega, da pljuvajo v lastno skledo? Mar so se najvišji predstavniki njihove suverenosti prišli poslovit in izkazat čast »komunistič-nemu diktatorju«?

In kaj je lahko razlog in povod za »neiz-prosni bes« Janeza Janše, ki ga je zaslepil do te mere, da je razkrinkal svojo »domoljub-nost« in »državotvornost«? Težko je verjeti, da je bil pravi povod spontani antikomu-nizem, saj je bil v svojem času tudi sam član prav te komunistične stranke. Mnogo verjetnejša je hipoteza, da se je zavedel, da je predsednik republike s simbolnim dejanjem odlikovanja sprožil klobčič odmo-tavanja resnice o zgodovini osamosvojitve. Mitologija, iz katere se je rodil Janez Janša, se je začela odkrivati: vojni svet in »kontra-revolucija« v Sloveniji … Borštnar in vojaški dokument … Vasiljević in zasliševanje … Požarnikov apel … Bavčarjevi Pogovori … ustavni amandmaji … rezultati večstran-karskih volitev … In še in še - dovolj, da zgo-dovinarji pogledajo zgodovinski resnici v oči. »Osamosvojitveni kapital«, na katerega se je skliceval poslanec Jerovšek v državnem zboru, bo dobil svoje konture zgodovinske resničnosti. Zgodovinarji se bodo morali za-misliti nad dokumentarnimi zapisi sodobni-kov. Tako je na primer dr. France Bučar, ki mu udeležbe pri osamosvojitvenih prizade-vanjih ni mogoče odrekati, v intervjuju, ob-javljenem v Dnevniku 23. decembra 1995, med drugim izjavil:

»Še v času inkriminiranih člankov v 57. številki Nove revije smo na primer govorili o Jugoslaviji kot o neki vrsti sicer nejasno opredeljene konfederacije, o samostojni državi, ki nima nobene zveze z Jugoslavijo, pa sploh misliti nismo mogli.

Upam si celo trditi: če ne bi imeli tako tra-pastih sogovornikov oziroma sosedov, neka rahla povezava ne bi bila škodljiva. V samo-stojnost so nas pravzaprav porinili Srbi.«

Predsednik parlamenta je imel brez dvoma razloge, da je ob »neizprosnem

besu«, ki je izbruhnil v zadnjem času, izjavil, da »zgodovino osamosvojitve razla-gajo skozi očala svojih političnih ciljev«.

O tem, kakšna je bila vloga Srbov, Jugoslovanske armade, kakšna je bila vloga »pomladnih strank«, ljudske milice in kakšna je bila vloga takratne oblasti, naj razpravljajo in bodo razpravljali ana-litični zgodovinarji. Eno pa je nesporno: OSAMOSVOJIL SE JE SLOVENSKI NAROD S SVOJO ODLOČNOSTJO IN ENOTNOSTJO!

Za to in tako enotnost se je vedno borila naša organizacija. K tej enotnosti smo stremeli ob uveljavljanju vrednot NOB. In to sporočilo izročamo novim generaci-jam, ki bodo odločale o narodovi usodi v prihodnosti.

SEZNAM ČLANOV GLAVNEGA ODBORA ZZB ZA VREDNOTE NOB SLOVENIJEPredsednik Janez Stanovnik

Podpredsednik za področje organizacije in socialne politikeSlavko Grčar

Podpredsednik za področje znanosti, prosvete in kulturedr. Matjaž Kmecl

Podpredsednik za področje mednarodnih odnosovTit Turnšek

Generalni sekretar mag. Andrej Šušteršič

Ostali člani predsedstvaSilva Črnugelj, odnosi z drugimi organi in organizacijami;Jože Gačnik, predsednik KO enot in služb NOV in POS;Milan Gorjanc, vojaške zadeve;


8

Janko Heberle, predstavnik ZB Mesta Ljubljana;dr. Maca Jogan, odnosi z mladimi;mag. Franc Knafelc, predsednik komisije za finančna vprašanja;Božo Kovač, informativne in medijske zadeve;Tone Kovič, predsednik odbora za prizna-nja Zveze;Janez Kos, spomeniško varstvo in muzealstvo;Meta Mencej, socialno-zdravstvena vprašanja;Frane Pečelin, koordinacija z Društvom piscev zgodovine NOB Slovenije;Dušan Stefančič, predsednik KO žrtev vojnega nasilja;Jože Vozny, koordinacija z Ustanovo Franca Rozmana Staneta.

Pooblaščeni predstavniki združenj v glavnem odboruBožo Novak, Ajdovščina-Vipava; Frančišek Marjan Drašler, Borovnica; Stane Preskar, Brežice; Stane Mele, Celje; Miro Mlinar, Cerknica; Anton Kralj, Črnomelj; Rudi Vavpotič, Črnuče; Marija Majhenič, Domžale; Marjan Knific, Dovje- Mojstrana; Ludvik Pušnik, Dravograd; Danica Simšič, Društvo Dobrnič; Jože Vozny, Društvo Odmev Mokrca; Božidar Kovačič , Društvo Zarja spominov; Boris Pajnkihar, Duplek; Drago Štumpf, Gornja Radgona; Franc Štibernik, Grosuplje; Jože Zorčič, Hrastnik; Gabrijel Kašca, Idrija-Cerkno; Jože Vičič, Ilirska Bistrica; Lucio Gobbo, Izola; Bratko Škrlj, Jesenice in Kranjska Gora; Matej Košir, Kamnik; Jože Oberstar, Kočevje;Dušan Fortič, Koper; Andrej Babič, Kranj; Lojze Štih, Krško; Stanislav Kužnik, Laško; Darko Rebernik, Lenart;

Matija Koren, Lendava; Daniel Cvetežar, Litija; Jože Hartman, Ljubljana Bežigrad; Jakob Rozman, Ljubljana Center;Julka Žibert, Ljubljana - Mestni odbor; Aleš Kardelj, Ljubljana Moste-Polje; Silvester Turk, Ljubljana Šiška; Milan Gombač, Ljubljana Vič-Rudnik; Ivan Vladimir Šumak, Ljutomer; Vesna Jerina, Logatec; Ana Zajc, Lukovica; Amalija Kovačič, Maribor; Franc Konobelj, Medvode; Angela Kržan, Mengeš; Jurij Flajnik, Metlika; Janez Brglez, Mežiške doline; Jože Kveder, Moravče; Štefan Pungartnik, Mozirje; Mileva Veren, Murska Sobota; Vladimir Krpan, Nova Gorica; Uroš Dular, Novo mesto; Milivoj Zemljič, Ormož; Vladimir Koren, Pesnica; Ljubo Koler, Piran; Jerko Čehpvin, Postojna; Stanko Lepej, Ptuj; Otmar Repnik, Radlje; Anton Kapus, Radovljica; Jože Andoljšek, Ribnica; Jože Gašparič, Ruše; Drago Mohar, Semič; Maksimiljan Popelar, Sevnica; Emil Škrl, Sežana; Jožef Vrabič, Slovenj Gradec; Frančišek Bera, Slovenska Bistrica; Marijan Stramšak, Slovenske Konjice; Marjan Veršič, Šentjur; Niko Sedej, Škofja Loka; Edi Kolar, Šmarje; Rok Uršič, Tolmin; Marija Govejšek, Trbovlje; Tone Žibert, Trebnje; Jože Kosmač, Trzin; Anton Kramarič, Tržič; Bojan Kontič, Velenje ; Andreja Stopar, Vojnik-Dobrna; Anton Plohl, Vrhnika; Miloš Prosenc, Zagorje; Marjan Turičnik, Žalec.

9


Predsedniki pokrajinskih svetovLeopold Grošelj, Zasavje; Silvo Gorenc, Posavje; Stane Mele, savinjsko območje; Jože Berce, Podravje; Matija Koren, Pomurje; Željko Kljajič, Koroška; Doroteja Osterman, Gorenjska; Rino Velikonja, severna Primorska; Vojka Štular, južna Primorska; Franci Šali, Dolenjska z Belo krajino; Janez Kikelj, Notranjska; Franc Cimprič, južno slovensko območje; Marija Majhenič, osrednje slovensko območje; Julka Žibert, Mestna zveza Ljubljana.

SEZNAM ČLANOV NADZORNEGA ODBORABoris Gabrič, predsednik;Zinka Breskvar, podpredsednica;Franci Godeša, član;Helena Pangerc, članica;Jože Vrhnjak, član.

Na podlagi 20. člena Statuta Zveze je glavni odbor na 6. seji, 22. decembra 2009, spreje

PROGRAM DELA ZVEZE ZDRUŽENJ BORCEV ZA VREDNOTE NOB SLOVENIJE ZA LETO 2010

Skupna usmeritev

Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije (v nadaljnjem besedilu ZZB) bo v svojih organih in delovnih telesih ter v tesnem sodelovanju z združenji in drugimi kolektivnimi člani, ki jo tvorijo, tudi v letu 2010 uresničevala naloge v javnem interesu pri ohranjanju vrednot NOB, ustavno va-rovanih zakonskih pravicah vojnih vetera-nov, vojnih invalidov in žrtev vojnega nasilja ter na področju vojnih grobišč in spomin-skih znamenj. Pri tem se bo kot doslej javno

odzivala ob pomembnejših družbenopolitič-nih vprašanjih, povezanih z NOB. Posebno pozornost bomo namenili 65. obletnici zmage nad nacifašizmom in osvoboditvi Slovenije ter obletnici konca druge svetovne vojne.

V letu 2010 bo zveza posebno pozor-nost namenila posodobitvi programov za vodenje računov in plačilnega prometa ter programov, ki bodo omogočali ažurnost po-slovanja, prav tako bo posodobila tehnična sredstva za snemanje in fotografijo.

V letu 2010 bomo opremili z uniforma-mi več kot 160 praporščakov in poskrbeli, da bodo na terenu urejeni in bodo primerno za-stopali našo organizacijo doma in na tujem.

Ena od prihodnjih nalog bo tudi nadalje-vanje posvetov predsednika in članov pred-sedstva pri naših organizacijah na terenu, kjer se bo članstvo ob širši razpravi lahko bolj celovito seznanjalo, prav tako pa bo vodstvo ZZB lahko na podlagi mnenj članov pripravilo smernice za nadaljnje delo ZZB.

Pri uresničevanju svojih nalog bo ZZB sodelovala s pristojnimi organi Republike Slovenije, s Poveljstvom Slovenske vojske, s pristojnimi zavodi, lokalnimi samou-pravnimi skupnostmi, z Ustanovo Franca Rozmana Staneta in z drugimi sorodni-mi organizacijami: Zvezo društev vojnih invalidov Slovenije, Zvezo veteranov vojne za Slovenijo, Zvezo policijskih veteranskih društev Sever, z Društvom TIGR, z Zvezo društev Rudolfa Maistra, Zvezo častnikov Slovenije, z Društvom izgnancev Slovenije, z upokojenskimi, sindikalnimi in drugimi or-ganizacijami v zadevah skupnega interesa.

2. Spominske prireditve

V letu 2010 bo minilo 65 let od zmago-vitega konca druge svetovne vojne in štiri-letnega narodnoosvobodilnega boja sloven-skega naroda, ki je bil sestavni del velike za-vezniške antihitlerjevske koalicije. V tem boju si je slovenski narod z velikimi žrtvami priboril častno mesto v demokratičnem svetu in si ustvaril podlago za svojo suvere-nost in razvoj.


10

To obletnico bomo slovesno proslavi-li in to bo naša najpomembnejša prireditev v naslednjem letu. Skupaj s pristojnimi dr-žavnimi organi in Mestno občino Ljubljana bomo organizirali množično proslavo ob dnevu zmage, 9. maja 2010, na Trgu republi-ke v Ljubljani. Na prireditev bomo povabili pripadnike borčevskih in drugih organi-zacij iz celotne Slovenije. Na seji predsed-stva ZZB bomo sprejeli deklaracijo o zmagi. Dali bomo pobudo eminentnim zgodo-vinarjem, naj pripravijo spomenico o te-meljnih dejstvih druge svetovne vojne na Slovenskem. Spomenico in deklaracijo bomo objavili v zgibanki ali brošuri v množični nakladi 10.000 izvodov. Razpisali bomo »kviz zmage« z aktualnimi vprašanji o NOB in ustreznimi nagradami za izžrebane pravilne odgovore za učence 8. in 9. razreda osnovnih šol ter za dijake srednjih splošnih in strokovnih šol. Organizirali bomo tudi razne oblike medijskih aktivnosti.

V sodelovanju z združenji si bomo priza-devali za večjo usklajenost datumov proslav in drugih prireditev – za smiselne programe, za čim večjo preusmeritev žalnih slovesnosti na 1. november, za ločitev tovariških srečanj borcev enot in služb NOV in POS od javnih prireditev in za uresničevanje drugih pripo-ročil, ki jih je sprejel glavni odbor.

Za leto 2010 bomo pripravili koledar spo-minskih prireditev ob obletnicah pomemb-nih vojnih in drugih dogodkov doma in v tujini. V njem bodo proslave in druge prire-ditve, med katerimi bodo tudi pomembnej-še, in sicer:

V mesecu januarju: Osankarica na Pohorju – Slovenska Bistrica: žalna slovesnost pri spomeniku padlim borcem Pohorskega bataljona (leta 1943); Dražgoše – Škofja Loka: žalna slovesnost pri spomeniku padlim borcem Cankarjevega bataljona in žrtvam domačinov (leta 1942); Ljubljana: žalna slovesnost ob med na rod-nem dnevu holokavsta – osvoboditev pr-vega nacističnega taborišča Auschwitz (65. obletnica).

V mesecu februarju: Sedlarjevo ob Sotli, Šmarje pri Jelšah: prihod 14. divizije februarja 1944 na Štajersko; Stranice – Frankolovo, Slovenske Konjice: žalna slovesnost v spomin na 99 obešenih talcev in enega ustreljenega (65. obletnica).

V mesecu marcu: Jelenov žleb, Ribnica: spominska priredi-tev o uspešnih bojih Gubčeve in Cankarjeve brigade z enotami italijanske divizije Maceratta (leta 1943).

V mesecu aprilu: Nanos – Vipava, Ajdovščina: spominska prireditev primorskih partizanov v spomin na prvo večjo bitko z enotami italijanske vojske (leta 1942); Murska Sobota: enote Sovjetske zveze so konec marca prišle v Pomurje, ki je bilo osvobojeno prve dni aprila (65. obletnica); Ilirska Bistrica: spominska prireditev ob prihodu 5. prekomorske brigade na sloven-sko ozemlje, enot 20. dalmatinske divizije in drugih enot 4. armade, ki so šle z enotami 9. korpusa v boj za osvoboditev Primorske z Istro in Trsta (65. obletnica).

V mesecu maju: Na območju Postojne je bila 7. maja pod-pisana vdaja enot 97. nemškega korpusa; osvobojena je bila celotna Primorska in slo-venska Istra (65. obletnica); Ljubljana - dan zmage, 9. maj 2010, na Trgu republike v Ljubljani; osvobodi-tev Ljubljane, praznik mesta Ljubljane ter praznik Evrope;Javorovica – Šentjernej: žalna slovesnost pri spomeniku več kot 100 padlim borcem Cankarjevega bataljona s prireditvijo ob dnevu ustanovitve OF in praznovanju 1. maja; Velenje – Topolšica: podpis o vdaji Von Loehrove armade (65. obletnica); Poljana – Prevalje: spominska prireditev ob obletnici zadnjih bojev druge svetovne vojne – že teden dni po kapitulaciji nacistič-ne Nemčije (65. obletnica); Ajdovščina: 5. maja je bila v Ajdovščini ustanovljena prva slovenska vlada (65. obletnica);

11


Ljubljana Moste-Polje – Janče: pohod na Janče ob 68. obletnici ustanovitve prve slo-venske brigade – 2. grupe odredov.

V mesecu juniju: Ljubelj – Tržič: osrednja spominska slove-snost z mednarodno udeležbo ob obletnici osvoboditve taborišča Ljubelj in vseh naci-stičnih taborišč, kjer so bili naši rojaki (65. obletnica).

V mesecu juliju: Menina planina, Mozirje: slovesnost v spomin na težke boje z enotami nemške vojske in kvizlingi (zaradi zimskih razmer je prireditev prenesena iz marca na julij – 65. obletnica); Pokljuka, Radovljica: pohod na Triglav z osrednjo prireditvijo na Rudnem polju v spomin na pohod partizanske patrulje na vrh Triglava (leta 1944).

V mesecu avgustu: Želin – Vojsko, Idrija – Cerkno: prireditev v spomin na prenos ranjencev iz Primorske in Gorenjske na letališče Nadlesk v Loški dolini na Notranjskem z osrednjo prireditvi-jo na Vojskem (leta 1944).

V mesecu oktobru: Dobrnič, Trebnje: prireditev ob obletnici 1. kongresa Slovenske protifašistične ženske zveze (leta 1943); Novo mesto – Žužemberk: žalna slove-snost pri spomeniku na Cviblju za več kot 2000 padlih borcev in žrtev nasilja.

V mesecu novembru:Žalne slovesnosti ob vseh grobnicah in spo-menikih padlih za domovino. Večinoma le polaganje vencev, na največjih grobiščih tudi žalni kulturni programi (npr. ljubljan-ske Žale, Frankolovo, Črnomelj, Maribor, Trnovo).

Koledar osrednjih spominskih priredi-tev v letu 2010 in tudi vseh drugih spomin-skih prireditev naših organizacij bomo pri-pravili in ga objavili na spletnih straneh in v drugih internih glasilih zveze.

3. Dejavnost na zakonodajnem in drugem pravnem področju

Kot doslej bomo tudi v letu 2010 inten-zivno spremljali pobude in predloge za spreminjanje ali dopolnjevanje zakonoda-je, ki zadeva statusne in materialne pravice udeležencev NOB ali interese borčevskih organizacij. Podrobneje bomo spremljali področje urejanja zakonodaje o vojnih ve-teranih, žrtvah vojnega nasilja, vojnih inva-lidih, vojnih grobiščih ter spremembo za-konodaje na pokojninskem, invalidskem in zdravstvenem področju.

ZB in drugim članom ZZB bomo, na njihova zaprosila, dajali pojasnila in nasvete v statutarno-pravnih zadevah in v zadevah uresničevanja pravic po vojnih zakonih. Spremljali bomo uresničevanje aktov ZZB in po potrebi zagotavljali njihove spremembe in dopolnitve.

4. Zdravstveno in socialno varstvo udeležencev NOB

Spremljali bomo dogajanje na celotnem področju urejanja zdravstvene in socialne varnosti v Sloveniji in še naprej nasproto-vali morebitnim predlogom za krčenje so-cialno-zdravstvenih pravic. Vključevali se bomo v obravnavo zakonskih in drugih predlogov s teh področij in se po potrebi ustrezno odzivali v povezavi z drugimi se-niorskimi organizacijami v okviru obstoječe koordinacije.

V letu 2010 bo zlasti pomembna razprava o prihodnji ureditvi zavarovanja za dolgo-trajno oskrbo in v tem okviru za ustreznej-šo ureditev pravice do pomoči na domu in njenega izvajanja.

Pri tem bomo posebno pozornost namenili spreminjanju zdravstvene za-konodaje in podzakonskih predpisov s tega področja, pa tudi drugih usmeritev iz resolucije o programu zdravstvenega varstva do leta 2013. V tem okviru bomo na področju zdravstvene dejavnosti pod-pirali predlagano usmeritev v večjo skrb za zdravje in predvideni večji poudarek


12

preventivni dejavnosti, funkcionalno okrepitev položaja in vloge zdravstvene-ga doma ter določnejšo razmejitev med opravljanjem javne zdravstvene dejavno-sti in drugim zasebnim delom. Zavzemali se bomo za ohranitev solidarnosti in do-polnjeno ureditev obveznosti na področju zdravstvenega zavarovanja (razširitev pri-spevnih osnov tudi na druge dohodke, od-visnost obveznosti delodajalcev od stvar-nega prispevka k boljši varnosti in zdravju pri delu, usmeritev na dodatna zavarovanja možnih posledic tveganj, ki so odvisna od ravnanja posameznika). V nadaljnjih obrav-navah se bomo v okviru možnosti zavzema-li za ohranitev našim članom in članicam ter tudi drugim starejšim dostopne javne zdravstvene službe, tako da bi se zbolj-šala oziroma se ne bi poslabševala dosto-pnost do zdravstvenih storitev na različnih ravneh, predvsem tudi zobozdravstvenega in patronažnega varstva.

Vključili se bomo v obravnavo predloga nove strategije s področja aktivnosti in varstva starejših po letu 2010, ko se izteče veljavnost sedanjega dokumenta. Pomemben del tega je program institucio-nalnega varstva starejših v različnih okoljih (ki poleg bivanja v zavodu vključuje tudi dnevne centre in storitve za druge zunanje uporabnike). Zveza združenj borcev za vrednote NOB bo še nadalje podpirala pri-zadevanja za ponovno vzpostavitev in izva-janje celovitega gerontološkega programa v Republiki Sloveniji, predvsem medicinske gerontologije oziroma geriatrije.

Tudi v tem obdobju bomo spremljali stanje zdravstvene in pokojninske blagajne.

Članicam in članom naše organiza-cije, zlasti vojnim veteranom, bomo, če bo potrebno, ponudili strokovno pomoč pri uveljavljanju pravic in jim z nasveti pomagali pri reševanju socialno-zdravstve-nih problemov. Skrbno bomo preučili vsako morebitno pobudo, predlog in ugotovitev, ki nam jo bodo sporočili s terena, in se nanjo ustrezno odzvali.

5. Uresničevanje pravic žrtev vojnega nasilja

Taboriščni odbori bodo tako kot v pre-teklih letih spremljali problematiko nekda-njih taboriščnikov, internirancev in drugih žrtev vojnega nasilja. Pri tem bo koordina-cijski odbor na pobudo posameznih tabo-riščnih odborov po svojih (predvsem finanč-nih) možnostih poskrbel za pomoč prizade-tim in pomoči potrebnim tovarišem.

Koordinacijski odbor bo sodeloval in pomagal pri organizaciji tradicionalnih srečanj taboriščnic in taboriščnikov ter glede na svoje finančne možnosti prispeval del sredstev za taka srečanja.

Večje aktivnosti se bodo izvajale ob na-slednjih programih: Taborišče Auschwitz: ob 65. obletni-

ci se bo organiziral obisk taborišča srednje-šolcev iz različnih šol ob spremljavi nekaj še živečih internirank. V mesecu maju pa bo srečanje še živečih internirank in otrok staršev, umrlih v Auschwitzu. Taborišče Ravensbrück: sodelovali

bomo pri pripravi proslave ob dnevu holo-kavsta v januarju 2010 in aprila 2010 na vsa-koletni proslavi v Ravensbrücku. V sodelo-vanju z odborom Auschwitz bo organizira-no vsakoletno srečanje v Portorožu. Taborišče Dachau: Odbor Dachau bo v

naslednjem letu organiziral obisk taborišča ob proslavi 65. obletnice osvoboditve tabo-rišča, prav tako pa se bomo udeležili zase-danja mednarodnega odbora v Dachauu in spominskih slovesnosti v tem taborišču. V letu 2010 bo odbor Dachau nadaljeval z iz-dajanjem Dachauskega poročevalca. Odbor namerava v spominskem centru Dachau dopolniti gradivo o slovenskih taboriščni-kih. Sedanja dokumentacija je nepopolna in deloma tudi zavajajoča. Taborišče Rab-Gonars: odbor bo sode-

loval pri vseh komemoracijah in prireditvah ter sodeloval z odborom pri Zvezi borcev Rab pri gradnji muzeja na prostoru nekda-njega koncentracijskega taborišča Kampor. Taborišče Buchenwald – Dora: tako

kot v letu 2009 se bodo predstavniki tega

13


taborišča udeležili srečanja taboriščnikov tudi v letu 2010. Če bodo razmere dovoljeva-le, bomo pripravili srečanje bivših taboriščni-kov in njihovih svojcev v Ljubljani. Pripravlja se videokaseta oziroma DVD z izjavami ta-boriščnikov in bogato fotodokumentacijo, ki naj bi izšla v mesecu aprilu 2010. Taborišče Šarvar: v letu 2010, ko bo

tudi obletnica osvoboditve preživelih iz ta-borišča, bomo ta dogodek skupaj z drugimi borci in državljani zaznamovali ob dnevu upora 27. aprila. Na grobišču pa bomo kot običajno položili vence ob jubileju. Taborišče Mauthausen – Gusen: odbor

tega taborišča predvideva v letu 2010 obširno dejavnost: v mesecu maju bo seja IMC, na seji bomo obravnavali aktualne teme, ki bodo izšle v knjižni obliki. Maja bo še osrednja slovesnost v taborišču Mauthausen pred našim spomenikom - ob sodelovanju ene od slovenskih šol, ki jo bo določilo ministrstvo za šolstvo, častne straže Slovenske vojske in slavnostnim go-vornikom. V oktobru 2010 pa bomo or-ganizirali organizacijski sestanek IMC v Ljubljani. Taborišče Natzweiler – Strutthof in

podružnice: udeležba v tem edinem tabori-šču na ozemlju okupirane Francije. V mestu Neckarelz pa je z našo pomočjo in sloven-skimi pričanji izšla brošura Slovenci v dolini Neckarelza. Ta brošura je doživela že dve izdaji in v letu 2010 je predviden ponatis. Društvo taboriščnikov–ukradenih

otrok bo izvedlo že ustaljen program. TV Slovenija načrtuje snemanje dokumentar-nega filma v Sloveniji in Nemčiji med 10. in 30. novembrom. Sodelovalo bo 20 sogovor-nikov, članov društva.

6. Mednarodna dejavnost

Dejavnost ZZB na mednarodnem področju bo temeljila na dvostranskih odnosih med posameznimi Zvezami borcev NOB, zvezami borcev bivših republik SFRJ in ANPI-jem iz sosednje Italije. Komisija za mednarodne odnose bo imela približno osem sej.

V letu 2010 bo vsakoletni sestanek SUBNOR-ja v eni od bivših republik SFRJ, letno srečanje z ANPI-jem pokrajine Julija-Veneto pri nas in dve srečanji s SAAB-om Hrvaške. Ob 65. obletnici zmage nad fašizmom bo osrednja proslava v Ljubljani, ki bo zastopana tudi z mednarodno udeležbo.

Člani ZZB se bodo udeležili letne kon-ference Svetovne federacije veteranov, prav tako pa se bomo srečali z zamejskimi Slovenci s Koroškega in iz Italije.

Udeležili se bomo spominskih slovesno-sti ob drugem zasedanju Avnoja v Jajcu, v spomin bitke na Sutjeski, ob dnevu mladosti v Kumrovcu, udeležili se bomo spominske proslave v Kučibregu, spominskega dne v Jasenovacu in proslave pri Železni Kapli na Avstrijskem Koroškem.

Na mednarodni ravni, bomo preko tiskanih in elektronskih medijev seznanjali svetovno javnost o borbi slovenskega naroda v okviru antihitlerjevskega zavezništva.

7. Skrb za spomenike in spominska znamenja NOB

Izvajali bomo naloge, ki smo jih opredelili v pismu nosilcem nalog na področju varstva kulturne dediščine, in sicer predsedni-kom ZB, občinam – županom in Zavodom za varstvo kulturne dediščine. Spodbujali bomo oblikovanje predlogov za vpisovanje kulturne dediščine NOB v register kulturne dediščine, oblikovanje predlogov za raz-glasitev delov kulturne dediščine NOB za lokalne ali državne spomenike, spodbuja-li bomo postopke za ugotavljanje lastni-štva kulturne dediščine (za vpis lastništva v javne evidence), zavzemali se bomo, da bodo na območjih občin organizirane službe, ki bodo stalno skrbele za vzdrževanje in ureje-nost vseh kategorij kulturne dediščine NOB. Pri varovanju dediščine NOB se bomo pove-zovali z veteranskimi in drugimi društvi.

Budno bomo pazili, da se spomeniki in spominska znamenja ne bodo odstranjeva-la, prestavljala in predelovala ali da se ne bo zmanjševala njihova sporočilnost.


14

Z vso odločnostjo bomo branili nedota-kljivost grobov in grobišč padlih borcev ter žrtev iz vrst NOB. Pozorno bomo spremljali stanje spomenikov in grobišč v tujini (Rab, Gonars, Gradec, Auschwitz, Mauthausen in drugi) in opozarjali naše oblasti na potrebne odprave pomanjkljivosti ali poškodb.

Spodbujali bomo združenja, da vsako onečaščenje, zlonamerno poškodovanje ali celo krajo kulturne dediščine NOB naznani-jo policiji (županom in zavodom za varstvo kulturne dediščine) in zahtevajo, da se zoper storilce postopa po zakonu.

V stikih z borčevskimi organizacija-mi držav naslednic Jugoslavije in njihovi-mi oblastmi se bomo zavzemali za najvišjo stopnjo spomeniškega zavarovanja poslopja Muzeja Avnoja, njegovih zbirk, za njegovo popolno obnovo in za omogočitev njegove-ga delovanja. Muzeju bomo pomagali pri pripravi, oblikovanju in izdaji vodnika po prikazu 2. zasedanja Avnoja.

8. Informiranje, propagandna in promocijska dejavnost

ZZB za vrednote NOB ima sorazmerno dobro utečene oblike obveščanja članstva organizacije in tudi širše javnosti, čeprav te v manjši meri, saj mediji za splošno javnost samo občasno objavljajo sporočila in izjave iz virov in iz vrst ZZB za vrednote NOB, or-ganizacija pa ne premore svojega medija, ki bi dosegel najširšo javnost. Vse razpoložljive načine obveščanja in komuniciranja v orga-nizaciji in zunaj nje bomo ohranili in jim v okviru možnosti dodajali nove, predvsem pa bomo sedanje dopolnjevali z novimi vsebi-nami, ki bodo ustrezale potrebam članstva in splošni javnosti. Kljub hudim finančnim omejitvam bo treba v letu 2010 temeljito razmisliti in opraviti vsaj osnovne poizved-be, kako bi bilo mogoče v slovenski javnosti predvsem skozi radijske programe kontinu-irano predstavljati domačo in svetovno od-porniško ustvarjalnost.

Ob veteranskih vprašanjih ter vojnih in povojnih temah se bomo tudi v prihodnjem letu osredotočali na kritično presojanje

javnih dogodkov, kako se skozi njih spoštu-jejo, ohranjajo in smiselno razvijajo ključne vrednote NOB. To bo tudi podlaga za naše iskanje odgovorov na vprašanje, kakšna moralna vodila bo potrebovala Slovenija za dobro prihodnost, še posebej v gospo-darsko, socialno, politično in moralno zah-tevnejših časih in razmerah. Zanesljiv, družbeno pravičnejši izhod iz sedanje krize se zdi mogoč samo z močnim soglasje o vrednotah iz najtežjih časov, seveda vse-binsko prilagojenih novim razmeram in novim generacijam.

Simpozij o vrednotah je bil v tem pogledu zelo dobra začetna izkušnja, pomemben povod za globlje razmisleke o vrednotah v času NOB in njihovi trajni vrednosti pa bo tudi proslavljanje 65. obletnice konca druge svetovne vojne.

Pri širši javni obravnavi teh vprašanj, zgodovinskih in sodobnih, bomo še naprej sodelovali tudi z revijo Svobodna misel. Ohranili bomo vse utečene oblike sodelo-vanja, po sklepu predsedstva in ob podpori glavnega odbora na seji marca 2009 pa smo dodali še dva finančno bistveno zahtevnej-ša načrta. V vsaki številki odkupujemo po štiri strani revije za obravnavo dogajanj in razprav v ZZB za vrednote NOB. Za vsebino bo tudi v prihodnje odgovorno uredni-štvo, tako da posegamo v njegovo avto-nomijo zgolj z določitvijo področja, ki naj bi bilo deležno večje pozornosti. Obenem bomo tudi v prihodnjem letu vsem novim članicam in članom naše organizacije tri mesece brezplačno oz. na strošek ZZB po-šiljali revijo Svobodna misel, da bi kot novi bralci presodili, ali naj postanejo naročni-ki. Oba ukrepa sta dobro prestala začetno preizkušnjo, zato ostajata pomemben del načrtov GO ZZB za vrednote NOB. Revija je v letu 2009 dobila tudi nekaj državnih sredstev, namenjenih za tako imenovano pluralizacijo medijev, zato je uredništvo lahko začelo izdajati tudi že nekaj časa na-črtovano posebno prilogo Novi razgledi, iz katere bi lahko sčasoma zrastla tudi nova samostojna publikacija. Odločitve o obstoju nove priloge ali celo o novi reviji bodo seveda odvisne najprej od finančnega

15


položaja. Zato je pri načrtovanju dela na začetku leta 2010 ključno, kako priti do denarja, ki bo omogočil, da priloga ne bo ugasnila, ko bodo porabljena skromna dodatna sredstva, ki so bila na voljo do konca leta 2009. Novo poslovno vodstvo Svobodne misli se s tem vprašanjem inten-zivno ukvarja.

Sporočila kot notranje glasilo ZZB, ki jih štirikrat letno dobivajo vse krajevne orga-nizacije ZB, so se izkazala kot pomembno orodje za naše notranje komuniciranje. Sporočila so sicer dovolj aktualna in skrbno urejena, dobivajo tudi sodobnejšo obliko, dodajali pa jim bomo še več aktualnih novic, koristnih za izmenjavo pogledov in izkušenj v organizacijski mreži. Torej še več infor-macij iz posameznih organizacij, kar pa je skoraj povsem odvisno zgolj od vodstev kra-jevnih in območnih organizacij.

Uspešno prenovljena spletna stran naj bi tudi v prihodnje postajala vse bolj aktualna in naj bi prinašala tekoče informacije. Uporabnost in uporaba spletne strani pa je odvisna tudi od bralcev in iskali bomo tudi različne načine za usposabljanje za uporabo interneta. Spletna stran je zanesljivo tudi pot do mladih generacij. Zato bo zamisel o kvizu za najstnike treba povezati s spletno stranjo in medmrežjem.

Z mediji za splošno javnost bomo sodelo-vali, kolikor je mogoče in kolikor bodo pri-pravljeni upoštevati tudi poglede in stališča civilne družbe. Predvsem pa bomo skušali izkoristiti javno pozornost ob obletnicah velikih dogodkov iz časov NOB, da bomo v splošni javnosti še naprej vztrajno razgri-njali zgodovinsko resnico o odporu.

Odprti za sodelovanje z mediji bomo še naprej zraven pri različnih razpravah o pre-teklosti, ki jih pripravljajo uredništva.

Še naprej bomo iskali priložnosti, da pomembne dogodke iz NOB v prireditvah in tiskanih medijih povežemo z dejanji za ohranitev kulturne dediščine ter s turizmom in športom, predvsem s pohodni-štvom. To se je že doslej izkazalo kot dobro, ker se borčevska dejavnost na takšen način neposredno vključuje v način življenja novih generacij.

9. Pomlajevanje ZZBKer je bilo v letih 2008 in 2009 v naše

vrste sprejetih okoli 5000 novih članov, bomo z aktivnostmi za pridobivanje novih članov še nadaljevali. Tako bomo potencial-no novim članom ponudili zgibanko, ki bo predstavljala aktivnosti in poslanstvo ZZB, ponudili jim bomo določene ugodnosti, kot so šest brezplačnih številk revije Svobodna misel, jih vabili na naša srečanja ob počasti-tvi različnih dogodkov NOB in jih povabili, da se udeležijo že tradicionalnih pohodov in športnih prireditev. Spodbujali bomo pomla-jevanje članstva v vodstvih ZB in ZZB, kajti uspešnost vsakega združenja ne bo cenjena predvsem po tem, koliko novih članov smo pridobili, temveč tudi po uspešnem delova-nju samega Združenja in ZZB v prostoru, v katerem deluje.

10. ZgodovinopisjeZ Društvom piscev zgodovine NOB bomo

s skupnimi močmi pripravljali in izdajali pu-blikacije o NOB. V letu 2010 so v načrtu na-slednje publikacije:1. Zdravko Klanjšček: NOB Slovenije, vojaška

dopolnjena izdaja. Dopolnitev bo končal dr. Damjan Guštin.

2. Priprave za monografijo 7. korpusa; priprave obsegajo: dokončanje monogra-fij o Tomšičevi in 8. Levstikovi brigadi NOV in POS.

3. Dopolnitev in popravki k monografi-ji IX. korpusa; dopolnitve: Danilo Perčič. Društvo piscev bo izvajalec in računa na finančno pomoč ZZB NOB.

4. Monografija dr. Tomaža Marušiča: Solkan in Solkanci med drugo svetovno vojno in po njej v boju za našo mejo (1941-1447).

5. Edicija ob 65. obletnici zmage nad fašizmom (po sklepu predsedstva).

Tako kot v letu 2009 bomo tudi v letu 2010 izdali nekaj zgibank o taboriščih, ki naj bi bile dosegljive v več jezikih tako doma kot tudi v taboriščih samih, in pa prospekt za muzej Avnoja v Jajcu v slovenskem in an-gleškem jeziku.


16

11. Podeljevanje priznanj

ZZB svojim članom in drugim sodelav-cem ter organizacijam vsako leto po krite-rijih Pravilnika o priznanjih podeli določeno število priznanj. Najvišje priznanje zveze je listina, sledijo pa ji zlata plaketa za življenj-sko delo, zlata plaketa in srebrna plaketa.

V letu 2010 načrtujemo, da bomo podelili eno listino, 20 zlatih plaket za življenjsko delo, 40 zlatih plaket za zelo uspešno delo v korist naše organizacije zadnjih 5 do 15 let in 90 srebrnih plaket, skupaj 150 priznanj.

INFORMACIJA O FINANČNEM NAČRTU ZVEZE ZA LETO 2010

Glavni odbor Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije je na seji 22. 12. 2009 soglasno sprejel rebalans finančnega načrta za leto 2009 in finančni načrt Zveze za leto 2010.

V finančnem načrtu so predvideni prihodki v znesku 976.000,00 evrov, od tega 500.438,00 evrov iz državnega proraču-na (51,3 %), ostali viri (donacije , prihodki od financiranja, drugi prihodki) 162.500,00 evrov (16,6 %) in prihodki od prodaje deleža Strunjana 313.062,00 evrov (32,1 %).

Prihodki iz državnega proračuna bodo za leto 2010 ostali na isti ravni kot leta 2009.

V enaki višini 976.000,00 evrov so predvi-deni tudi odhodki:

za redno dejavnost Zveze 515.000,00 evrov (52,8 %), za izvajanje nalog javnega interesa 341.000,00 evrov (34,9 %), za odhodke uresničevanja javnega interesa 100.000,00 evrov (10,2 %) in za posebne in nepredvidene projekte 20.000,00 evrov (2,1 %).

Združenja imajo poleg prispevkov Zveze vire financiranja tudi od članarin, pro-stovoljnih prispevkov, subvencij lokalnih skupnosti in pa gospodarskih ter drugih organizacij.

Ocenjujemo, da bomo z racional-no porabo načrtovanih sredstev, tako na strani virov kot tudi na strani porabe, ter z odgovornim ravnanjem s temi sredstvi v času kriznega obdobja, ki ga naša Zveza še posebej čuti, s skupnimi napori in močmi zagotovili uresničevanje zastavljenih nalog in ciljev v letu 2010.

IZJAVA O ARBITRAŽNEM SPORAZUMU MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO REPUBLIKE HRVAŠKE

Zveza združenj borcev za vrednote NOB pozdravlja sporazum med vladama Slovenije in Hrvaške o reševanju spornega vprašanja v Piranskem zalivu. Predsednik Stanovnik je načelno stališče ZZB do tega vprašanja pojasnil 17. januarja 2009 v Zagrebu – ob pri-sotnosti predsednika Mesića – na jubilejni proslavi zagrebškega X. korpusa JA. Takrat je jasno povedal, da ZZB meni, da gre za slo-vensko pravico dostopa do odprtega morja, ne pa za vprašanje razmejitve, ki je bilo s Temeljno ustavno listino in mednarodnim priznanjem republike Slovenije in Hrvaške dejansko rešeno. Menimo, da sporazum – še posebej z odredbo v členu 3 b – to stališče uveljavlja. Zato upravičeno pričakujemo, da bo mednarodna arbitraža to pravico Slovenije priznala in tudi primerno zava-rovala z mednarodnopravnim jamstvom. Z mednarodnopravnim aktom sporazuma se ustvarja nova situacija, ko gre za naci-onalni interes, ne pa za uveljavljanje argu-mentov iz predhodne razprave. ZZB zato pozdravlja predlog predsednika republike, tako v pogledu ocene ustavnosti dosežene-ga sporazuma kakor tudi glede razpisa po-svetovalnega referenduma, in poziva svoje članstvo, da se referenduma udeleži in aktivno sodeluje v argumentiranju ter pri-pravah za referendumsko potrditev tega sporazuma.

17


GOVOR KATARINE KRESAL, MINISTRICE ZA NOTRANJE ZADEVE, V DRAŽGOŠAH, DNE 10. JANUARJA 2010

Spoštovani predsednik državnega zbora, predsednik vlade, predsednik državne-ga sveta, borke in borci, dragi domačini in gostje, so kraji, katerih zgodovine ni mogoče izbrisati. In so dogodki, ki so te kraje naredili zgodovinske. Dražgoše so tak kraj. Dražgoše so bile tak dogodek. Ponosna sem, da smo tukaj in da lahko s svojim prihodom z vseh koncev Slovenije in zamej-stva pokažemo, da se vsaka doba bori za svojo svobodo. Partizani in partizanke so z eno najbolj odmevnih bitk pred 68 leti ne le dokazali uporništvo Gorenjske, ampak tudi zgodovinsko odložili priključitev zasede-nih slovenskih pokrajin k nemškemu rajhu. Za tak vpis v zgodovino je bilo treba dobro vedeti, kje si doma, razumeti svet in si upati upreti.

In tako kot ima vsaka doba svoje obraze svobode, ima tudi mlade ljudi, ki znajo videti dlje – tudi kadar pogledajo v pre-teklost! Tak mlad intelektualec je danes zagotovo Miklavž Komelj, ki je s svojo knjigo Kako misliti partizansko umetnost? izrisal nov portret dobe in njenih junakov. Prav v tej knjigi sem našla izjemno podobo, s katero bi rada uvodoma pozdravila vse, ki ste danes tu.

Pokrajinski sekretar Osvobodilne fronte za Gorenjsko Bogdan Osolnik takole opisuje bleščeče jasno zimsko noč v visokem go-renjskem snegu: »Kadar smo se ustavili, da bi si za trenutek oddahnili, se nam je odpiral čudovit razgled na pokrajino, ki je ostala za nami, in na zasnežene planine v daljavi, obsijane z mesečino. V dolini je bilo čutiti luči za zasenčenimi okni hiš. Vsaka je pomenila toplo prebivališče, osvetljeno sobo in slutnjo lepega, dragega, domačega. (…) Kakšna prekrasna noč! Kakšna lepota!

Kakšen čudežen mir! Nenadoma sem se zgrozil ob tem

občutku. Kakšen mir! Saj ta božični mir je varljiv in zlagan! Tam doli je gestapo s svojimi ovaduhi in izdajalci, zasede na preži, bunkerji in zapori, celice z na smrt izmuče-nimi jetniki, je vojna, vojna! Kakšna lažna idila! Tam nekje ubijalci praznujejo sveti večer!«

Dragi junaki narodnoosvobodilnega boja, naše spoštovanje do vašega upora in zmage je toliko večje, če vas znamo videti v takšnih konkretnih situacijah, če znamo hkrati misliti oboje: prevzetost nad prekra-sno nočjo, v kateri je luč v daljavi slutnja »lepega, dragega, domačega« − in to nepo-sredno bližino najbolj neizprosne, ubijalske sile, ki zna »izmučiti na smrt«.

Vsaka doba je na to skrajno razpetost med lepoto življenja in ubijalsko silo odgovo-rila s svojimi obrazi – in obraz vašega boja je eno najdragocenejših obličij uporniške tradicije dvajsetega stoletja. Zato vsako leto vstanemo zgodaj zjutraj, ko se dan komaj rojeva – in pridemo sem, v Dražgoše, da se poklonimo vašemu kolektivnemu pogumu in se skupaj spomnimo, da se v takih prelo-mnih trenutkih morda najbolj radikalno odpirajo novi prostori svobode.

Louis Adamič v knjigi Orel in korenine pripiše Vladu Kozaku tole ugotovitev: »Partizanstvo ni bilo mračno gibanje. Nasprotno, bilo je skoraj veselo. Svobodno. (…) To je sproščalo v nas lastnosti – hrabrost, zdravo pamet, razum, umsko prožnost, vsa-kovrstne sposobnosti in talente – za katere nismo nikoli vedeli, da jih imamo. (…) In nemara je v svetu, kakršen je zdaj, tako, da je te vrsta svoboda edini način, kako se v ljudeh sprostijo sposobnosti in talenti, ki so potrebni, da se rešijo človeške težave.«

Vaša bitka je bila zgovorno sporočilo, da se slovensko prebivalstvo ni pripravljeno vdati v usodo, ki bi mu jo pisal kdo drug, da je vera v svobodno življenje močnejša od še tako oborožene sovražne vizije, saj sprošča neslutene sposobnosti in talente. Pred silo-vitim spopadom − med 9. in 11. januarjem 1942 − so potekali številni manjši upori, ki so Cankarjevemu bataljonu omogočili veliki


18

boj, Dražgoše pa so prav po zaslugi teh šte-vilnih individualnih uporniških dejanj za nekaj dni postale osamosvojeni otoček svobode v okupiranem morju. Ostra zima ter trda pokrajina sta bili enako neizpro-sni do obeh strani – a le ena, naša, ju je zmogla narediti za zaveznici in tudi z njuno pomočjo omiliti razmerje sil.

Če znaš občudovati svojo deželo, ti ta nikoli ne obrne hrbta – a vedno se moraš zavedati, da so za zasenčenimi okni hiš ljudje, ki hrepenijo po »toplem prebivali-šču, osvetljeni sobi in slutnji lepega«. Prav vse to je bilo ljudem med nacističnim div-janjem v Dražgošah na najbolj nečloveški način odvzeto: namesto prijazne toplote so ljudi žive zažgali v župnišču in prosve-tnem domu; namesto slutnje lepote so morali otroci gledati morijo svojih staršev. Trpljenje civilnega prebivalstva je najtežja plat vojskovanja: partizanska vojska se je lahko obdržala le zaradi civilnega pre-bivalstva, saj je pri njem dobila zavetišče in iskreno pomoč, zaradi česar so ljudje pogosto tvegali življenja.

Spoštovani, če vojna vedno pušča najhujšo bolečino in bedo prav na strani neoborože-nega, civilnega prebivalstva, potem pre-prosto ne smemo dovoliti bede v miru – ne bede ne bolečine, ki nujno vedno pride z njo. In če v vojni zakoni obmolknejo, potem je v miru prav dosledno vztrajanje pri vladavi-ni prava najtrdnejše zagotovilo proti bedi in bolečini.

Krizna obdobja družbe so se vselej izkazala za čas, v katerem sta demokracija in pravna država najbolj ranljivi civilizacijski

pridobitvi – četudi sta se razvili kot trezen odgovor človeštva na spoznanja in obžalo-vanja stoletij prelivanja krvi. Čas razvne-tih strasti in hudih človeških stisk je čas, v katerem se prenekateremu človeku lahko zazdi, da je pri reševanju nakopičenih težav ostal povsem sam.

Danes, ko smo si kot posamezniki predaleč vsaksebi in ko nesreča žal ni le nesrečno naključje, ampak vse prepogosto tudi resnično stanje stvari in duha, obstaja nevarnost, da se ugledamo le še skozi kukalo nestrpnosti in populizma. Takrat je praviloma že prepozno, saj ne znamo več trezno videti, da sta naša svoboda in dosto-janstvo vedno le odsev svobode in dosto-janstva drugega.

Odgovorna politika se mora zato zavedati ne le lepote dežele in sveta, v katerem živi, ampak predvsem potreb ljudi – in si drzniti upreti se toku stvari, kadar ne gre v pravo smer. Tudi lastnemu toku! Jasno mora znati obsoditi vse oblike nestrpnosti in si priza-devati za odpravo vseh krivic, ki tlijo tiho kot žerjavica, a se že ob prvem razpihova-nju kaj hitro razplamtijo v težko obvladljiv požar sovražnih ideologij.

Za univerzalno pravico do človeškega dostojanstva vedno stoji tisti najbolj ele-mentarni občutek za družbeno pravič-nost. Iskreno tovarištvo, izjemna solidar-nost in neizmeren pogum so posamezni-ke in posameznice, ki so si bili po starosti, stopnji izobrazbe in poklicu zelo različni, združili v narodnoosvobodilnem boju v pri-zadevanju za skupno dobro.

Drage borke, dragi borci, vi ste to čutili

19


in vedeli, zato vam moramo prisluhniti tudi danes, kajti tak, uporniški in pravičen spomin ne opeša in ne zastara. Prav je, da se danes spoštljivo spomnimo tudi ljudi, katerih imena smo izklesali na spomeni-ke, in številnih brezimnih, ki so padli kot znanci in prijatelji, danes pa se jih spominja-mo kot neznanih junakov. In ko so po vaseh streljali cele generacije moških, so ženske pogosto ostale kot živ spomin.

Danes tu govorim tudi kot ženska – povedali so mi, da sem tu prva slav-nostna govornica – zato bi se ob tem mogočnem spomeniku in sredi teh silovi-tih spominov rada prav posebej pokloni-la tistim ženskam, ki so se v narodnoosvo-bodilni boj zapisale s svojim imenom. Tu mislim na vse tiste pogumne žene, ki so med bojem osvobajale tudi sebe, ki so se emancipirale, medtem ko so spreminjale svet. Spominjamo se jih kot junaških kurirk in obveščevalk, po njih so poimenovane par-tizanske bolnišnice in osnovne šole, njihova pogumna dejanja poznamo iz filmov, zato vemo, da so znale v trenutkih vrhunskega poguma bose hoditi po svoji zemlji.

Tudi Kajuh nas uči lepote partizan-ske lirike prav z verzi »bosa pojdiva, dekle obsorej, bosa pojdiva prek zemlje trpeče«. Materi padlega partizana pa je zapisal, da je lepo, lepo živeti – a za kar je umrl, bi hotel še enkrat umreti.

Miklavž Komelj v že omenjeni knjigi opozarja, da je te pretresljive verze Kajuh prvič objavil v prvi številki prvega letnika Naše žene – in to prav v letu naše, draž-goške bitke. A takrat je šel dobesedno čez smrt. Prvotno je namreč zapisal: »Lepo je, veš, mama, lepo je živeti, toda za kar sem umrl, bilo je premalo umreti.«

Ko v uporu in boju zaslutiš razsežnost nečesa tako velikega, da sežeš onstran smrti, tedaj je mogoče zmagati: tedaj se rodijo pesmi, ki premagajo čas; tedaj se rodijo ljubezni, ki ostanejo večne; tedaj se rodijo države, ki jim zgodovina ne more več do živega. Bodimo ponosni, da živimo v taki državi.

Hvala in na svidenje prihodnje leto.

ZA PRAVIČEN PRIKAZ ZGODOVINE

Jajce, Kozara, Jasenovac

Delegacija Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije je 28. in 29. novembra 2009 obiskala spominske kraje v naši nekdanji skupni domovini: Jajce, Kozaro ter Jasenovac. Pred tamkajšnji-mi spomeniki padlim je položila vence in se s posebno pozornostjo udeležila proslav v poslopju Doma Avnoja in Doma kulture v Jajcu. Omenjeno mesto, nekdaj pre-stolnica bosanskih kraljev, se nahaja po Daytonskem sporazumu v Federaciji Bosne in Hercegovine, spominski park na Kozari pa v Republiki srbski, oba pa v skupni državi Republiki Bosni in Hercegovini.

Nekdanji sokolski dom, v katerem je bilo 29. in 30. novembra 1943 II. zasedanje Avnoja, je bil leta 1995 popolnoma uničen. V Jajcu, tako kot v mnogih drugih krajih v Bosni in Hercegovini, se je začela vojna 6. aprila 1992. Srbi so se pred tem izselili iz mesta. Nato so ga zajele enote JNA, okre-pljene z paravojaškimi enotami; vojska pa se je 28. oktobra 1992 spremenila v vojsko Republike srbske. Sprva je zagotavljala, da bo Jajce varovala in branila, potem pa se je začelo pobijanje, na mesto je padlo nekaj tisoč granat. Prestrašene in lačne prebivalce ter begunce v njem je nato izgnala, najprej v Travnik, nato v Kreševo in druga mesta.

Med Viharjem (Oluja) in Bliskom (Blijesak) 13. septembra 1995 so zavzele Jajce hrvaške sile. Srbi so zapuščali mesto. Nekaj mesecev zatem, ko je bil sklenjen Daytonski sporazum, je Jajce pripadlo Federaciji Bosne in Hercegovine. Marmorni spomenik v središču mesta z vpadljivimi hrvaškimi insignijami govori o pretenzi-jah sosednje Hrvaške nad tem bosanskim mestom.

Dolga leta po vojni sta kazala Jajce in tamkajšnji Dom Avnoja ob desni obali Plive nadvse žalostno podobo. Okna in vrata so


20

bila polomljena, v dvorani, kjer je bilo pozimi 1943 znamenito zasedanje, so ležali iztrebki vseh vrst, nad razbitim podom v dvorani so se spreletavale ptice. Vse dokler niso društva veteranov NOV iz vseh držav nasle-dnic Jugoslavije ocenila, da je leta 1953 poi-menovani Muzej drugega zasedanja Avnoja skupna spominska in moralna vrednota, ki ga je treba zavarovati kot skupno izročilo. Tudi Komisija za ohranjanje nacionalnih spomenikov v Bosni in Hercegovini je 4. septembra 2002 sprejela sklep, da postane Muzej Avnoja v Jajcu zaščiten nacionalni spomenik. Komisija je hkrati ugotovila, da je veliko vrednih eksponatov iz depoja ukra-denih in da se nahajajo »v zahodni Evropi in sosednjih deželah«. Nekateri eksponati, kot so štiri slike Božidarja Jakca - portreti Tita, Stalina, Roosevelta in Churchilla - so bili shranjeni v frančiškanskem samo-stanu v Jajcu in vrnjeni muzeju. Bosna in Hercegovina je sicer prevzela največje breme obnove.

V osrednji dvorani se vsaka od republik danes predstavlja s svojim panojem in vitrino ter zgodovino svojega naroda. Za vsebino slo-venske predstavitve je poskrbel Janez Kos, ki je prisotnim ob obisku novembra 2009 pojasnil namen razstave in poudaril antifa-šistični značaj obnovljenega skupnega spo-menika, kakršen je Dom Avnoja v Jajcu. »Ne gre za kakšno nostalgijo, ampak za pomen

antifašizma, za katerega so se zavzema-li prisotni na zasedanju,« je dejal Kos in pokazal na zastavo rašiške partizanske čete v vitrini, »ki še nima peterokrake (antifaši-stične rdeče zvezde) in ne komunistične«, kot nekateri razumejo idejo antifašizma. Kar nekaj predmetov na panojih in v »slovenski« vitrini, na primer Poročevalec, Prešernova Zdravljica, izdana leta 1944, prva sloven-ska ustava, govorijo o združitvi Slovencev v skupnost jugoslovanskih narodov, vendar tudi o pravici do ločitve, kar je imel pred očmi že Ivan Cankar. Potreba za potrditev samospoštovanja, ki temelji na spoštova-nju zgodovinskih dogodkov, je morda tista, ki nas Slovence nenehno vabi v Jajce. Smo namreč med najpogostejšimi obiskovalci in častilci tega mesta.

Malo je še spomina, ki govori o 35-dnevni poti slovenske delegacije s hriba nad Rampoho pod Rogom, kjer je bil sedež Glavnega štaba, prek nevarnih okupiranih območij čez Hrvaško, proti jugu do Livna in Jajca in nazaj mimo ofenziv, Bugojna, Ključa, Sanice do Suhorja v Beli krajini. Zato je toliko več zavedanja o pravilnosti sprejetih sklepov na II. zasedanju Avnoja proti jutru 29. novembra 1943. Še posebej v času, ko je prisoten pritisk nekaterih desnih sil v sose-dnjih deželah, da bi bilo treba sklepe Avnoja razveljaviti. Iz teh sklepov pa izhajajo temelji slovenske ustavne ureditve.

21


Bolj kot kdajkoli smo željni pravič-nih prikazov zgodovine. Zato nas lahko le žalosti razstava v spominskem parku Kozara. Območje Kozara je štelo pred vojno 300 vasi in štiri mesta, Prijedor, Bosanski Novi, Dubica in Bosanska Gradiška. Aprila 1942 so bili ti kraji velik del osvoboje-nega ozemlja. Kozara je postala svojevr-stna partizanska državica, ki je omejevala interese okupatorja. Zato so se predstavni-ki nemške in italijanske vojske ter ustašev odločili za ofenzivo: začela se je 10. junija 1942. Nasproti slabotni partizanski vojski, v kateri so bili predstavniki vseh jugoslovan-skih narodov, ki je imela ob sebi nekaj tisoč neoboroženih beguncev, se je postavila obo-rožena sila 16 bataljonov nemške divizije, okrepljene s folksdojčerji iz Topole, divizija Prinz Eugen, madžarska donavska vojna flota, 27. ustaško-domobranski bataljon in 2000 četnikov in druge enote. Ofenziva na Kozari, ki jo poznamo tudi iz literarnih del Skandera Kulenovića, Branka Čopića in pesmi »Druže Tito mi ti se kunemo, da sa tvoga puta ne skrenemo«, je bila pogubna. Iz obroča se je rešilo le kakšnih 10.000 ljudi. V zbirna in koncentracijska taborišča je bilo izgnano 68.600 Kozarčanov.

Večkrat izgovorjene besede, da je Kozara »najlepša kovačnica bratstva in enotnosti«, so dobile v novejšem času novo prispodobo. Spomenik Dušana Džamonje še stoji, spo-minska razstava poleg njega pa prikazu-je predvsem trpljenje srbskega naroda, pri-kazuje sebe kot žrtev, falzificira dokumen-te in kar je še najhuje: ob naši skupni zgo-dovini in prikazu narodnoosvobodilnega boja v drugi svetovni vojni dodaja nekritič-no lastne žrtve leta 1992 ... Spominski park Kozara obdaja svetle točke humanega boja za obstanek in svobodo s temo sovraštva. Takšno znašanje nad Bošnjaki še naprej sto-pnjuje genocid neslutenih razsežnosti.

Samo nekaj deset kilometrov zračne linije, ne pa tudi za popotnika, ki mora pre-stopiti iz Republike srbske na Hrvaško, se ob Savi nahaja »logor Jasenovac« oziroma Koncentracijsko taborišče Jasenovac, prvotno po zgledu tretjega rajha imenovano taborišče »Ustaška obrana, Zapovjedničtvo

sabirnih logora Jasenovac«. To taborišče smrti je bilo pogubno za večino ljudi, ki so prišli vanj, in za tiste, ki se niso ujemali s pravili »rasne čistosti«, največ med njimi je bilo Srbov, Judov in Romov. Tudi Slovencev in Bošnjakov, čeprav niso posebej izposta-vljeni. Ustanovljeno je bilo avgusta 1941 in razpuščeno aprila 1945. Danes ni ob spo-meniku - cvetu, ki simbolizira svobodo - ne morišč ne barak trpljenja. Več kot 1000 naj-večjih hrvaških vojnih zločincev je pobegni-lo v obdobju po vojni, nikoli kasneje jih niso našli ter jim sodili za zločine proti človeštvu in v jasenovaškem holokavstu. Skromna spominska razstava je le bledi odsev dejanj na tem s krvjo prepojenem polju.

Alenka Auersperger

ŽALNA SLOVESNOST OB 65. OBLETNICI STRELJANJA AKTIVISTOV OF POD ŠUMBERKOM, 26. 9. 2009

»Skok med zgodovinsko pričevanje nas spomni, da so možje in očetje, ki se jih danes spominjamo, padli pod streli ljudi iz vrst lastnega naroda. Zgodovinski spomin nas popelje v zadnje mesece že skoraj pred koncem 2. svetovne vojne, ko so domobran-ske enote zaradi okrepljenega partizanske-ga gibanja na domžalskem območju po-množile svoja hudodelska dejanja po vaseh. Eden od njihovih zločinov se je zgodil tudi tu, na robu gozda ob izlivu potoka Rača v Kamniško Bistrico. Ni bilo povzročenega dovolj trpljenja s strani okupatorja, ki je slo-venski narod obsodil na uničenje, ampak so mu pri tem pomagali tudi Slovenci sami in skupaj z njim ali pa na lastno pest ubijali ljudi iz bližnje okolice, včasih morda celo sosede. Zločin za Šumberkom je bilo premi-šljeno dejanje, rezultat skrbno izdelanega načrta. Ubijalčeva roka je vedela, da lahko obglavi narod, če mu vzame tiste, ki so ljudi prosvetljevali, učili. Zato ni bilo naključje, da sta bila med umrlimi aktivisti dva učitelja,


22

steber izobraženstva v majhnem kraju, kot so bile tedanje Domžale,« je na žalni slo-vesnosti 26. septembra 2009 ob spomeni-ku ustreljenim aktivistom dejala slavnostna govornica mag. Jožica Polanc in nadaljevala:

»Uboj treh aktivistov, Venclja Perka, Franca Chvatala in Ignaca Hribarja, ter druga domobranska grozodejstva so ljudi prestrašila. Začeli so se jih bati in marsikje niso več upali podpirati narodnoosvobo-dilnega gibanja. Čeprav je bil s tem njihov namen začasno dosežen, pa je bilo že čez nekaj mesecev razmerje sil na srečo drugačno. Z zmago protihitlerjevske ko-alicije so se razmerja v Evropi spremeni-la. Vojni so sledila mirovna pogajanja, kjer se je Slovenija v sklopu takratne Jugoslavije s partizansko vojsko znašla na strani zma-govalcev kot ena izmed tistih, ki so prepre-čili uničenje, ki je bilo namenjeno števil-nim evropskim narodom. Tisti, ki ste vojno doživeli, in mi, ki vojno poznamo iz zgodo-vinopisja, smo zato ponosni, da je kamenček v tej zmagi tudi prispevek slovenskih ljudi, in smo danes, 65 let po zagrešenem zločinu, dolžni zahvalo za to tudi tem trem padlim aktivistom.«

V nadaljevanju je poudarila, da je njo in številne prisotne, med katerimi so bili tudi sorodniki umrlih in člani vodstva Občine Domžale, pripeljala želja, da se padlim ak-tivistom spet oddolžimo s spominsko slo-vesnostjo, prižgemo svečko v njihov spomin in se pomudimo na kraju zločina z mislijo, da se taki zločini med majhnim slovenskim narodom ne bi nikoli več ponovili. Spomnila je na grobo oskrunitev prenovljenega spo-menika pred leti in poudarila, da je bilo to skrito dejanje podležev, ki si to dovolijo takrat, ko jih nihče ne vidi. Ob koncu je poudarila pomen borbe za vrednote NOB zdaj in v prihodnosti ter nagovor sklenila: »Spominske slovesnosti, kot je današnja, so zato toliko bolj pomembne za ohranja-nje zgodovinskega spomina in negovanje vrednot, ki so jih živeli tisti, ki so grozote 2. svetovne vojne doživeli. Zato prisrčna hvala vsem tistim, ki ste današnjo slovesnost pri-pravili. Prosim, da s trenutkom tišine poča-stimo spomin na tukaj umrle žrtve.«

Po minuti tišine, položitvi venca in priži-ganju sveč so prisotni prisluhnili pestremu in lepemu kulturnemu programu, ki so ga ob vodenju Dragi Jeretina Anžin oblikovali: Moški pevski zbor Radomlje, ki ga je vodil Marko Tiran, recitator Janez Hafner ter gojenci Glasbene šole Domžale: harmoni-kar Matej Jereb (mentor prof. Tomaž Smole); profesor kitare Miro Novak in kitarist Luka Gnidovec ter pevka Maja Omahna (mento-rica Julieta Kubik de Habjanič), v šelestenju jesenskega listja pa so oživeli spomini na vojno, predvsem pa želje, da bi na svetu za vselej zavladal mir.

Vera Vojska

ZB KOČEVJE V JAJCU, 24. IN 25. 10. 2009

V letošnji koledar prireditev in slovesno-sti smo zapisali, da v oktobru organiziramo obisk mesta Jajce v BiH. Potovanje smo izpe-ljali po prej pripravljenem programu 24. in 25. oktobra.

Poseben ogled z domačim vodičem smo imeli v Banjaluki in v Jajcu. Jajce je eno naj-lepših srednjeveških mest v BiH in kot tako čaka na uvrstitev na listo kulturne in naravne dediščine Unesca.

Samo mesto Jajce leži nad sotočjem rek Plive in Vrbasa v osrednji Bosni. Njegova znamenitost je velik lehnjakov slap. Prek slapa se reka Pliva izliva v reko Vrbas. Druga znamenitost je trdnjava nad starim delom mesta. Nam je Jajce bolj znano po II. zase-danju Avnoja konec novembra 1943. leta. Tega zasedanja so se udeležili tudi slo-venski delegati. Izvoljeni so bili pri nas v Kočevju na Zboru odposlancev slovenske-ga naroda v začetku oktobra 1943. leta. To je bil temelj slovenske državnosti. Ko sem povedal vodiču, da prihajamo iz mesta, kjer so bili izbrani delegati za Jajce, je takoj dejal: »Vrlo mi je drago!« Povedal je, da so izredno hvaležni za velik prispevek Slovenije pri obnovi spominskega doma, posebno pa predsedniku ZZB Slovenije Janezu Stanovniku. Sledila je večerja ob

23


prijetni glasbi, tako se je naše druženje zavleklo pozno v noč. Naslednji dan smo obiskali Plivska jezera, ki se nahajajo v ču-dovitem naravnem okolju, samo nekaj kilo-metrov iz mesta. Po kosilu smo se poslovi-li od mesta Jajca in se odpeljali proti domu. Domov smo se vrnili zadovoljni, kajti bili smo obogateni z videnim. Samo potovanje je bilo polno smeha in dobre volje. Naše ZB za vrednote NOB Kočevje bo v naslednjem letu uvrstilo v koledar prireditev podobno potovanje.

Jože Oberstar

POKOPALIŠČE NA DOBU, 30. 10. 2009

S Prešernovo Zdravljico, ki je aktualna v vseh obdobjih slovenskega boja za svobodo in samostojnost, se je 30. oktobra 2009 pred spomenikoma žrtvam prve in druge svetovne vojne ob pokopališču v Dobu začela spominska slovesnost. Organizator, Krajevna organizacija borcev za vrednote NOB Dob- Krtina, jo je namenila prvemu novembru, dnevu spomina na mrtve, in ob-novljenima spomenikoma.

S spominsko slovesnostjo so se zbrani spomnili vseh, ki so odšli, pa so vendar še živi, saj dokler se jih spominjamo, niso mrtvi. Ostajajo spomini nanje, spomini na zvestobo, na odgovornost za svet, v katerem živimo. Ker je ena izmed nalog organizacij borcev za vrednote NOB tudi skrb za spo-menike in spominska znamenja, se je or-ganizacija, ki pokriva območje KS Dob in

Krtina, odločila, da v letu 2009 obnovi spo-menika, posvečena spominu na žrtve prve in druge svetovne vojne. Prvi spomenik je posvečen 77 padlim v prvi svetovni vojni 1914–1918 iz takratnih občin Dob, Vir, Brezovica, Krtina in iz Škocjan. Kamnita skulptura vojaka z mrtvim tovarišem, ki je postavljena nad spominsko ploščo, je delo kiparja Toneta Kralja, postavljen je bil leta 1928. Drugi spomenik - granitna monolitna plošča - predstavlja grobišče padlih borcev NOB. Na njem je napis: Padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja 1941–1945. Slava jim! Namenjen je vsem, ki so svoja življenja darovali v drugi svetovni vojni.

Slavnostni govornik Vlado Cerar, pred-sednik organizacije, je govoril o dnevu spomina, o obnovi spomenika in naši dol-žnosti, da ljudje, ki so nam prinesli svobodo, ostajajo v naših spominih. Poudaril je, da so ustvarjali in ljubili domovino, zato se jim, ko je prišel čas, ni bilo težko odločiti, da jo je treba ubraniti pred sovražnikom, da se je treba boriti za svobodo, za katero se je slo-venski narod boril že stoletja in jo končno tudi dočakal. Spomnil je na njihove besede, da je treba čuvati svobodo in mir, za katera so dali življenje, ter govoril o prizadevanjih za mir, ki bi morala biti prisotna povsod na svetu.

Ob koncu govora se je zahvalil vsem, ki so kakorkoli prispevali, da sta spomenika obnovljena, strokovnjakom in tudi vsem, ki so prispevali finančna sredstva, med njimi zlasti Občini Domžale in Krajevni skupno-sti Dob, še posebej pa članom in članicam krajevne organizacije, ki so s prostovoljnimi


24

prispevki zbrali dobršen del sredstev, po-trebnih za obnovo obeh spomenikov.

Spominska slovesnost, na kateri sta poleg Pevskega zbora Turističnega rekreativne-ga društva Turnše, Češenik, ki nas je na domove pospremil z znano Lipa zelenela je, sodelovala Domen Kovač in Marta Keržan z Osnovne šole Dob, je bila spoštljiva in polna hvaležnosti vsem, ki so kakorkoli in kadar-koli prispevali k prijetnejši sedanjosti. Ne bomo jih pozabili.

ZB Domžale

SPOMINSKA SLOVESNOST NA LOKVAH, 7. 11. 2009

Ob 65. obletnici tragične nesreče in smrti komandanta slovenske partizanske vojske F. Rozmana Staneta se je 7. 11. 2009 na Lokvah pri Črnomlju na spominski slove-snosti zbrala množica ljudi iz vse Slovenije. Organizator, Združenje za vrednote NOB Črnomelj, je spominsko slovesnost pripravil pri pomniku tragičnega dogodka. Le-tega je združenje v poletnih mesecih popolnoma prenovilo, na lastno pobudo in s prispev-ki svojih članov. Izveden je bil program, v

katerem je posebno navdušil govor načel-nika generalštaba slovenske vojske mag. Alojza Steinerja. Govoril je o pomenu na-rodnoosvobodilnega boja, zaslugah borcev NOB, o liku in pomenu njihovega koman-danta za izgon sovražnika in posledično tudi za obstoj današnje države Slovenije. Možnost spregovoriti prisotnim je izkoristil tudi predsednik ZZB Slovenije, ki je opozoril na vrednote, ki so se izoblikovale v NOB, kot so domoljubje, poštenost, socialna pra-vičnost, kar moramo negovati tudi v priho-dnje, saj so te vrednote pomembne za dobre odnose v družbi in za obstoj naroda. Pred izvedbo kulturnega programa, v katerem so nastopili godbeniki Slovenske vojske, pevci pevskega zbora Belt iz Črnomlja in Osnovne šole komandanta Staneta Dragatuš ter re-citatorka, so številne delegacije k spome-niku položile vence. Prisotnost gardistov Slovenske vojske je še poveličala pomen dogodka. Poleg pozdravne dobrodošlice or-ganizatorja slovesnosti so svojo gostoljub-nost izrazili tudi Krajevna skupnost Petrova vas z gasilci, ki so udeležencem ponudili na prireditvenem prostoru brezplačne napitke in prigrizek. Priznanje organizatorju so izrazili številni udeleženci. Prisotnim in na-stopajočim se je zahvalil tudi organizator.

Jože Strmec

25


DATUM KRAJ PRIREDITVE VSEBINA PRIREDITVE ORGANIZATOR PRIREDITVE

JANUAR

V začetku meseca

Vuzenica, Sv. Primož na Pohorju

Prireditev ob 66. obletnici ustanovitve Pohorske brigade – 11. SNOUB Miloša Zidanška; pohod planincev iz Vuzenice v Sv. Primož

SB Zidanškove brigade, PD Vuzenica, ZB NOB Maribor

4. 1.PO

Primskovo,Litija

Prireditev ob obletnici zavzetja belogardistične postojanke Primskovo januarja 1943 SB Cankarjeve brigade, ZB NOB Litija

7. 1.ČE

19.00Slovenska Bistrica Počastitev 67. obletnice tragedije Pohorskega bataljona -

akademija v Viteški dvorani gradu v Slovenski BistriciObčina Slovenska Bistrica, ZB NOB Slovenska Bistrica, Zavod za kulturo Slovenska Bistrica

8. 1.PE Ruše Praznik občine Ruš - spomin na dogodke v NOB Občina Ruše, ZB NOB Ruše

9. 1.SO

11.00

Slovenska Bistrica, Osankarica

Pohod udeležencev k bojišču pri Treh žebljih, Osankarica; spominska slovesnost pri spomeniku partizanom Pohorskega bataljona, padlim pred 67 leti

Občine Slovenska Bistrica, Maribor, Ruše, Oplotnica, Slovenske Konjice in Zreče, ZB NOB Maribor, ZB NOB Slovenska Bistrica in Ruše, ZVVS, ZS in PD Ruše, Slovenska vojska

9. 1.SO

Pasja Ravan-Dražgoše, Škofja Loka

Začetek spominskega pohoda Po poti Cankarjevega bataljona s Pasje ravni v Dražgoše, odhod med 22. in 24. uro

Planinsko društvo Škofja Loka in Železniki, športno društvo Dražgoše in drugi

Železniki, Škofja Loka

Začetek spominskega pohoda ob 24.00 uri na relaciji Železniki-Ratitovec-Jelovica-Dražgoše

9. 1.SO

10.00Rudnik pri Radomljah Prireditev ob 65. obletnici uničenja partizanske tiskarne in

poboja aktivistov OF KO ZB Radomlje, ZB NOB Domžale

10. 1.NE

12.00Dražgoše, Škofja Loka 53. zaporedna osrednja prireditev pri spomeniku dražgoške

bitke ob 68. obletnici bojevOrganizacijski komite za prireditve Po stezah partizanske Jelovice, ZB NOB Škofja Loka in Tržič

10. 1.NE

Dražgoše, Železniki, Škofja Loka,

Tržič

Pohodi v okviru prireditve Po stezah partizanske Jelovice:• Kranj-Podblica-Dražgoše• Čepulje-Mohor-Dražgoše• Kropa-Jamnik-Dražgoše• Selca-Kališe (čez Površnico)-Dražgoše• Škofja Loka-Križna gora-Čepulje-Mohor-Dražgoše• Soteska (Bohinj)-Rovtarica-Dražgoše• Železniki-Rudno-Dražgoše• zimsko-kolesarski vzponi v Dražgoše v smereh: Kranj-

Podblica-Dražgoše, Selce-Lajše-Dražgoše, Škofja Loka-Selce-Češnjica-Dražgoše, Kropa-Jamnik-Dražgoše

• udeležba pohodnikov na pohodu iz Tržiča – Bistrice v Dražgoše

Organizacijski komite za prireditve Po stezah partizanske Jelovice, ZB NOB Škofja Loka in Tržič

10. 1.NE

11.00

Koroški Selovec, Ravne na Koroškem

Ob 65. obletnici prireditev v Selovcu na kraju, kjer so gestapovci 12. januarja 1945 zverinsko pobili sedem talcev iz dravograjskih zaporov

ZB NOB Ravne na Koroškem

13. 1.SR

11.00

Sv. Ana – Loška dolina,Cerknica

Žalna prireditev ob 65. obletnici poboja partizanov Notranjskega odreda pri Sv. Ani KO ZB Loška dolina, ZB NOB Cerknica

16. 1.SO

Štorje pri Sežani

Prireditev v Štorjah pri spomeniku umorjenega partizana iz Proseka

KO ZB Štorje in ZB NOB Sežana; sodeluje sekcija VZPI/ANPI iz Proseka (Italija)

16. 1.SO

9.00

Pokljuka, Rudno polje, Škofja Loka

39. jubilejni patruljni teki Slovenske vojske in policije z mednarodno udeležbo, smučarski tek veteranov NOB in vojne za osamosvojitev Slovenije 1991

Slovenska vojska in Organizacijski komite za prireditve Po stezah partizanske Jelovice

KOLEDAR PRIREDITEV ZDRUŽENJ BORCEV ZA I. POLLETJE 2010Opomba: Zaradi spremembe dneva, ure ali kraja napovedane prireditve prosimo zainteresi-

rane, da se obračajo neposredno na organizatorje in spremljajo objave vabil v reviji Svobodna misel. Ker po novem objavljamo prireditve mesečno tudi na internetu, prosimo, da nam vse spremembe za naslednji mesec, vključno z dnevom in uro, javite pisno vsaj 10 dni prej, da jih vnesemo v program.

I. SLOVENIJA


26


23. 1.SO

11.00

Pedrovo-Branik,Nova Gorica Žalna prireditev ob 65. obletnici, ko je padlo 11 borcev VOS in

VDV, GAP in borcev premične bolnišniceKS Branik, SB VOS in VDV, KO ZB Branik in ZB NOB Nova Gorica

24. 1.NE

Trnovo,Nova Gorica

Prireditev ob 65. obletnici uničenja fašističnega bataljona na Trnovem v bojih od 19. do 20. Januarja KO ZB Trnovo, ZB Nova Gorica

27. 1.SR

11.00

Na Brdcih,Idrija-Cerkno

Žalna prireditev ob 66. obletnici 47 padlih slušateljev partijske šole v Cerknem pri spomeniku na Brdcih ZB NOB Idrija-Cerkno

30. 1.SO

11.00

Kanal,Nova Gorica

Tradicionalna slovesnost v spomin na pohod XXX. divizije v slovensko Benečijo

KS in KO ZB Kanal, Odbor SB XXX. divizije, ZB NOB Nova Gorica

30. 1.SO Cerkno 33. tradicionalna prireditev Partizanske smučine Cerkno ‘45 Organizacijski odbor – predsednik ZSČ Miha Butara

31. 1.NE

11.00

Kulturni dom španskih borcev,

Ljubljana

Prireditev ob mednarodnem spominskem dnevu holokavsta – 65. obletnica osvoboditve prvega nacističnega taborišča Auschwitz

Taboriščni odbor Auschwitz, ZZB NOB Slovenije

31. 1.NE

15.00Dovce, Štanjel-Komen Prireditev v Štanjelu ob 66. obletnici napada

Južnoprimorskega odreda na nemško kolono v Dovcah KO ZB Komen in ZB NOB Sežana

FEBRUARTekom

meseca Zabukovje nad Sevnico Sprejem pohodnikov Po poteh XIV. divizije s položitvijo venca na grobišče padlih partizanov in kulturni program KO ZB Zabukovje, ZB NOB Sevnica

Tekom meseca

Erzelj,Ajdovščina Spominska prireditev ob obletnici izgona prebivalcev KO ZB Erzelj, ZB NOB Ajdovščina

Tekommeseca

Okroglice,Sevnica Prireditev v spomin na prihod 14. divizije na njihovo območje KO ZB Loka, ZB NOB Sevnica

Tekommeseca

Kozjak,Velenje

Spominska prireditev – streljanje glinastih golobov v spomin na pohod XIV. divizije na Štajersko Lovska družina Velenje, ZB NOB Velenje

2. 2.TO

Medved-Otiški vrhDravograd Spominska prireditev pri spomeniku padlim na Otiškem vrhu ZB NOB Dravograd

4. 2.ČE

Gorišnica,Ptuj Spominska prireditev v spomin na padle kurirje KO ZB Gorišnica, ZB NOB Ptuj

6. 2.SO

Hrpeljci-Boršt,Koper

Prireditev v Borštu ob 64. obletnici napada na bunker komande mesta Koper (padlo 7 borcev); komemoracija pri bunkerju s pohodom Truške-Hrpeljci-Boršt

ZB NOB Koper, KS Boršt

6. 2.SO

9.00Šentjur Prihod XIV. divizije na Štajersko s pohodi: Loka pri Žusmu,

Prevorje, Planina pri Sevnici, DramljeZB NOB Šentjur, KO ZB Loka, KO ZB Prevorje, KO ZB Planina, KO ZB Dramlje

7. 2.NE

Sedlarjevo ob Sotli, Šmarje

pri Jelšah

Prireditev pri spomeniku NOB v spomin na prihod XIV. divizije na Štajersko ob 66. Obletnici ZB NOB Šmarje pri Jelšah, SB XIV. divizije

7. 2.NE

10.00

Na Osekih-Menina planina,Kamnik

Prireditev v spomin na 30 padlih borcev pred 64 leti; pohod na Menino planino, krajevni praznik KS in KO ZB Zgornji Tuhinj, ZB NOB Kamnik

7. 2.NE

Gračnica, Laško

Prireditev »Živi zid« ob 66. obletnici prihoda XIV. divizije na Štajersko v spomin na težke boje z nemškimi enotami, kjer je padel narodni heroj Ilija Badovinac; slovesnost ob njegovem spomeniku; sledi pohod vojakov Slovenske vojske od Sedlarjevega do Gračnice pri Rimskih Toplicah

Društvo za ohranjanje spomina na pohod XIV. divizije Laško, Območni odbor ZVVS, ZS in ZSČ Laško, ZB NOB Laško, Občina Laško, SB XIV. divizije, SV

7. 2.NE Zagorje ob Savi

Jubilejni planinski pohod po poteh I. štajerskega bataljona ob 68. obletnici njegove ustanovitve; pohod iz Zagorja prek Pleš do Zasavske gore z udeležbo članov Zveze borcev, planincev in drugih občanov

PD Zagorje ob Savi, ZB NOB Zagorje ob Savi

9. 2.TO

16.00

Kamnitnik,Škofja Loka

Spominska slovesnost ob 66. Obletnici ustrelitve 50 talcev za Kamnitnikom Občina Škofja Loka in ZB NOB Škofja Loka

12. 2.PE

Stranice-Frankolovo,Zreče,

Vojnik-Dobrna

Žalna prireditev ob 65. obletnici zločina v Grabnu na Stranicah v spomin na 100 obešenih talcev 12. 2. 1945; pohod od Kamne Gorice, prek Konjiške gore do grobov v Stranicah

Spominsko društvo 100 frankolovskih žrtev, Občina Slovenske Konjice, ZB NOB Slovenske Konjice in Vojnik-Dobrna

13. 2.SO

Gradišče nad Prvačino,Nova Gorica

Krajevni praznik v spomin na odhod večje skupine vaščanov v partizane februarja 1943 KO ZB Gradišče nad Prvačino in ZB NOB Nova Gorica

14. 2.NE

Deskle,Nova Gorica

Prireditev ob 65. obletnici zločina domobrancev nad devetimi domačini 13. 2. 1945 KO ZB Deskle, ZB NOB Nova Gorica

27



15. 2.PO

16.00

Branik,Nova Gorica

Prireditev v spomin na požig vasi in izgon vaščanov v internacijo februarja 1944

ZB NOB Nova Gorica in KO ZB Branik, Društvo slovenskih izseljencev

18. 2.ČE

Podsreda,Šmarje pri Jelšah

Prireditev ob obletnici poboja II. čete Kozjanskega bataljona pri spomeniku-kostnici na Trgu v Podsredi KO ZB Podsreda, ZB NOB Šmarje pri Jelšah

19. 2.PE Paka pri

VelenjuV spomin na pohod XIV. divizije na Štajersko leta 1944; prireditev pri spomeniku v Paki

KO ZB Šalek-Paka in ZB NOB Velenje, SB XIV. divizije in drugi

19. 2.PE

Črnomelj,Kulturni dom

Prireditev ob občinskem prazniku občine Črnomelj, posvečena II. zasedanju SNOS Občina Črnomelj, sodeluje ZB NOB Črnomelj

20. 2.SO

Celje,Gimnazija

Prireditev pri spomeniku Karlu Destovniku-Kajuhu pred celjsko gimnazijo ob obletnici njegove smrti ZB NOB Celje, Socialni demokrati Celje in drugi

20. 2.SO

Zavodnje,Velenje

Spominska prireditev za padle borce XIV. divizije, med temi pesnika Karla Destovnika-Kajuha (v februarju 1944); prireditev ob spomeniku v Zavodnjah s pohodom

Mladi forum SD, ZB NOB Velenje

20. 2. SO

Osreške Peči v Ravnah pri Šoštanju, Velenje

Prireditev in pohod po poti XIV. divizije na Osreške Peči v Ravnah pri Šoštanju; polaganje vencev pri spomeniku padlih borcev

KO ZB Ravne pri Šoštanju, ZB NOB Velenje, SB XIV. divizije in drugi

popoldne Zavodnje pri Žlebniku,Velenje

Prireditev pri spomeniku narodnega heroja in pesnika Karla Destovnika-Kajuha v Zavodnjah pri Žlebniku

Mladi forum Socialnih demokratov Šaleške doline in drugi

22. 2.PO

Idrija,Črni Vrh

Počastitev spomina na narodnega heroja Janka Premrla-Vojka ob njegovem grobu ZB NOB Idrija-Cerkno, Osnovna šola Črni Vrh

24. 2.SR

Pri Brigiti,Predmeja,Ajdovščina

Prireditev ob obletnici hudega zločina italijanske vojske nad prebivalci KO ZB Predmeja, ZB NOB Ajdovščina

27. 2.SO

11.00

Oklo nad Ihanom,Domžale

Prireditev pri spomeniku v spomin na 72 padlih borcev Kamniško-zasavskega odreda, padlih 24. 2. 1944 – 66. obletnica

ZB NOB Domžale in KO ZB Ihan

MARECTekom meseca

Stara Sušica,Postojna Spominska slovesnost ob obletnici boja Istrskega odreda KO ZB Košana, ZB NOB Postojna

3. 3.SR

Košenjak-Kozji vrh, Dravograd

Prireditev v spomin na 17 padlih borcev Lackovega odreda pri spomeniku - domačiji Junček ZB NOB Dravograd, Osnovna šola Dravograd

7.3.NE Hrastnik Prireditev v kulturnem domu ob mednarodnem prazniku

dneva žena ZB NOB Hrastnik

8. 3.PO Trbovlje Praznovanje dneva žena v delavskem domu SD Trbovlje, ZB NOB Trbovlje

8. 3.PO Maribor

Prireditev ob mednarodnem dnevu žena z bogatim kulturnim programom; tudi gledališka predstava v izvedbi amaterske gledališke skupine

ZB NOB Maribor in KO Društva Dobrnič Maribor

8. 3.PO Jesenice Počastitev mednarodnega dneva žena ZB NOB Jesenice

8. 3.PO

Cankarjev dom,Ljubljana

Ob 100. obletnici mednarodnega dneva žena akademija v Linhartovi dvorani ZZB NOB Slovenije, Društvo Dobrnič

8. 3.PO

predvidomaMetlika Praznovanje mednarodnega praznika dneva žena Občina Metlika, ZB NOB Metlika

10. 3.SR

15.00

Borovnica,Gramozna jama

Žalna slovesnost v Gramozni jami v Ljubljani v spomin 16 domoljubov iz Borovnice in okolice, ki so bili 10. 3. 1942 ustreljeni kot talci v Gramozni jami v Ljubljani

Občina Borovnica, ZB NOB Borovnica in drugi

13. 3.SO

11.00

Makoše,Stara Cerkev,

Kočevje

Prireditev ob 66. obletnici boja IX. SNOB z domobranci v Makošah – polaganje vencev pri spomeniku padlih ZB NOB Kočevje, SB IX. brigade

13. 3.SO Javorovica- Šentjernej,

Novo mestoPrireditev pri spomeniku na Javorovici ob 66. obletnici poboja borcev IV. bataljona Cankarjeve brigade

KO ZB Šentjernej in ZB NOB Novo mesto, SB Cankarjeve brigade in Gorjanskega bataljona

13. 3.SO

Rakek,Cerknica

Prireditev ob odhodu rakovških fantov v partizane marca 1942 KO ZB Rakek, ZB NOB Cerknica

18. 3.ČE

11.00

Resevna, Šentjur pri Celju

Prireditev s pohodom na Resevno, srečanje borcev in krajanov pri spomeniku padlih borcev Kozjanskega odreda ZB NOB Šentjur pri Celju

19. 3.PE Strunjan,

PiranPrireditev pri spomeniku v spomin na otroke, ki so jih 19. 3. 1921 italijanski fašisti postrelili ali ranili iz vlaka Občina Piran, ZB NOB Piran in KO ZB Strunjan


28


20. 3.SO Golo Krajevni praznik v spomin na požig vasi Golo v marcu 1942 Kulturno društvo Golo, Društvo Odmev-Mokrca

21. 3.NE

Šorlijev mlin,Kranj Prireditev, vezana na dogodek iz NOB KS in KO ZB Vodovodni stolp, ZB NOB Kranj, OŠ Simona

Jenka21. 3.

NE11.00

Temnica, Miren-Kostanjevica,Nova Gorica

Žalna slovesnost pri spomeniku v Lazcu v spomin na 19 padlih slovenskih in italijanskih partizanov

Občina Miren-Kostanjevica, KO ZB NOB Temnica in ZB NOB Nova Gorica, sodelujeta SV in ANPI

21. 3.NE

Zgornja Polskava,Slovenska Bistrica

Spominska prireditev ob 65. obletnici streljanj talcev v Gaju in Zgornji Polskavi KS in KO ZB Gornja Polskava, ZB NOB Slovenska Bistrica

25. 3.ČE

17.00

Lipnica pri Kropi, Radovljica

Prireditev v Osnovni šoli Staneta Žagarja ob 68. obletnici smrti narodnega heroja in organizatorja vstaje na Gorenjskem Staneta Žagarja

Osnovna šola Staneta Žagarja v Lipnici, KO ZB Srednja Dobrava in ZB NOB Radovljica

27. 3.SO

Jelenov žleb,Ribnica

Prireditev ob 67. obletnici zmagovitega boja Gubčeve in Cankarjeve brigade nad italijanskim bataljonom Maceratta 26. 3. 1943; planinski pohod v Jelenov žleb

Občina Ribnica, Slovenska vojska, ZZB NOB Slovenije, ZB NOB Ribnica, SB Cankarjeve, Gubčeve, Šercerjeve in Tomšičeve brigade, PD Ribnica

27. 3.SO

Kambreško,Nova Gorica

Spominska prireditev na Kambreškem, kjer je od maja 1944 do konca vojne delovala pri Kolarjih in v vasi Srednje partizanska bolnišnica Jakob Završnik

KO ZB Kanal, ZB NOB Nova Gorica, Društvo vojaških vojnih invalidov severnoprimorske regije

27. 3.SO

Planica nad Rovtom, Kranj

Prireditev v počastitev boja in smrti 14 borcev Selške čete Cankarjevega bataljona

Mestna občina Kranj, KS Žabnica, Bitnje, Jošt, SV, ZB NOB Kranj

APRILTekom meseca

Malkovec nad Tržiščem,Sevnica

Prireditev pri spomeniku na Malkovcu v spomin na 49 padlih žrtev na Malkovcu in požig vasi Občina Sevnica, KO ZB Tržišče, ZB NOB Sevnica

Tekom meseca

Sajevče,Postojna

Prireditev ob obletnici boja Sočanovega odreda – VDV v Sajevčah 31. 1. 1945 ZB NOB Postojna, KO ZB Hruševje

Tekommeseca

Ostrožno Brdo,Ilirska Bistrica Prireditev s pohodom po poteh partizanske bolnišnice Zalesje Vaška skupnost Ostrožno Brdo, ZB NOB Ilirska Bistrica

4. 4.NE

15.00

Lokve,Nova Gorica

Spominska prireditev ob 65. obletnici poboja 19 talcev, ki so jih pripeljali iz goriških zaporov na Poncalo in ubili KO ZB Lokve, ZB NOB Nova Gorica

6. 4.TO Hudopisk nad

železniško postajo Dravograd

Prireditev pri spomeniku padlih graničarjev pri Hudopisku, kjer so jugoslovanski graničarji pred Nemci branili Dravograd na reki Meži v dneh od 6. do 9. aprila 1941

Občina Dravograd, ZB NOB Dravograd

14. 4.SR

Središče ob Dravi,Ormož

Spominska prireditev pred spomenikom v Središču ob Dravi; praznik občine v spomin na 51 žrtev fašizma in ustanovitev OF – praznik upora

Občina Središče ob Dravi, ZB NOB Dravograd

17. 4.SO

11.00

Dolž,Novo mesto

Žalna prireditev ob 65. obletnici smrti komandanta Cankarjeve brigade Dragana SB Cankarjeve brigade, ZB NOB Novo mesto

20. 4.PO

11.00

Srece pri Makolah, Slovenska Bistrica

Prireditev na Sagadinovi domačiji v Srecah – spomin na dogodek iz II. svetovne vojne, ko so Nemci požgali domačijo skupaj s sedmimi sorodniki Sagadinovih

Občina in KO ZB Makole, ZB NOB Slovenska Bistrica

22. 4.ČE

19.00

Vojnik,Dobrna

Prireditev ob prazniku dneva upora – dneva ustanovitve OF s kulturnim programom v Vojniku KO ZB Dobrna, ZB NOB Vojnik-Dobrna

23. 4.PE Murska Sobota Prireditev ob prazniku dneva upora – dnevu ustanovitve OF;

65. obletnica osvoboditve Prekmurja MO Murska Sobota, ZB NOB Murska Sobota

23. 4.PE Ravne na Koroškem Slovesnost ob obletnici ustanovitve OF - prazniku dneva

upora ZB NOB Mežiške doline in Ravne na Koroškem

23. 4.PE Žalec Prireditev ob prazniku dneva upora – dnevu ustanovitve OF ZB NOB Žalec

24. 4.SO

19.00Kamnik Slovesnost v počastitev obletnice ustanovitve OF - praznika

dneva upora Občina Kamnik, ZB NOB Kamnik

24. 4.SO Celje Prireditev ob obletnici ustanovitve OF - prazniku dneva upora

na Trgu svobode v CeljuMO Celje in vse tri veteranske organizacije: ZB NOB Celje, ZVVS in ZS

24. 4.SO

10.00Golobar,

Bovec

Prireditev ob 67. obletnici ustanovitve Gradnikove brigade in bojev brigade - padlo je 42 borcev - pohod na planino Golobar

PD Bovec, LD Čezsoča, ZB NOB Tolmin, SB Gradnikove brigade

24. 4.SO Radohova vas,

Ivančna GoricaPrireditev pri spomeniku, kjer so Italijani ustrelili talce v Ljubljanski pokrajini aprila 1942

Občini Ivančna Gorica, KO ZB Šentrupert in Stična, ZB NOB Grosuplje

29



24. 4.SO

Ravne – BateNova Gorica

Spominska prireditev ob 65. obletnici smrti skupine borcev in Milana Kalana-Kleka v kraju Bate 27. 4. 1945 KO ZB Ravne-Bate, ZB NOB Nova Gorica

24. 4.SO Škofja Loka Prireditev v počastitev obletnice ustanovitve OF – ob

prazniku dneva upora ZB NOB Škofja Loka

24. 4.SO

20.00

Športna dvorana,Cerknica

Praznovanje ob obletnici ustanovitve OF, praznika upora, 1. maja in zmage nad fašizmom v športni dvorani v Cerknici ZB NOB Cerknica in drugi

24. 4.SO

15.00

Žeje pod Sv. Trojico, Domžale Prireditev ob prazniku dneva upora – dnevu ustanovitve OF Občina Domžale, ZB NOB Domžale

24. 4.SO Sedraž Prireditev ob prazniku dneva upora – dnevu ustanovitve OF ZB NOB Laško

24. 4.SO Ruše Prireditev ob dnevu ustanovitve OF s kulturnim programom ZB NOB Ruše

24. 4. do 27. 4.

SO in TOdatum

določijo kasneje

Novo mesto in sedem dolenjskih občin: Straža, Mirna

Peč, Škocjan, Šentjernej, Šmarješke Toplice,

Žužemberk

Slavnostna akademija v Novem mestu in v več krajih v okviru ZB NOB Novo mesto ob prazniku dneva upora - dnevu ustanovitve OF

MO Novo mesto, ZB NOB Novo mesto ter druge organizacije KO ZB in občin

25. 4.NE

11.50

Spomenik pri Abramu na Nanosu, Ajdovščina

Spomin na prvo večjo partizansko bitko na Primorskem 18. 4. 1942 in obletnica ustanovitve OF ZB NOB Ajdovščina, KO ZB Predmeja, Občina Vipava

25. 4.NE

Mozirje,Rečica

Prireditev ob prazniku dneva upora – dnevu ustanovitve OF v Mozirju 25. 4. in v Rečici 26. 4. ZB NOB Mozirje, KO ZB Rečica

26. 4.PO

Delavski dom,Zagorje ob Savi

Prireditev ob prazniku dneva upora – dnevu ustanovitve OF Občina Zagorje ob Savi, ZB NOB Zagorje ob Savi

26. 4.PO

Sežana, Komen,

Hrpelje-Kozina

Prireditev ob prazniku dneva upora – dnevu ustanovitve OF v vseh treh krajih

Občina Sežana, ZB NOB Sežana, Občina in KO ZB Komen, Občina in KO ZB Hrpelje-Kozina

26. 4.PO

Trije kralji na Pohorju,Slovenska Bistrica Prireditev Šarhov pohod in festival miru vseh pohorskih občin Vse veteranske organizacije, Planinska društva, RTV

Center Maribor, ZB NOB Slovenska Bistrica26. 4.

PO19.00

Slovenj Gradec Prireditev ob prazniku dneva upora – dnevu ustanovitve OF v kulturnem domu Mestna občina Slovenj Gradec, ZB NOB Slovenj Gradec

26. 4.PO Nova Gorica Prireditev ob ustanovitvi OF – prazniku dneva upora Mestna občina Nova Gorica, ZB NOB Nova Gorica, Radio

Robin

26. 4.PO Koper

Osrednja prireditev ob prazniku dneva upora – dnevu ustanovitve OF; dve ločeni prireditvi: občinska in krajevna prireditev

Mestna Občina Koper, ZB NOB Koper

26. 4.PO

17.00

Češnjice nad Moravčami,

Moravče

Spominska slovesnost pri spomeniku pobitim žrtvam 1945. leta in počastitev praznika dneva upora – dneva ustanovitve OF

Občina Moravče, ZB NOB Moravče

27. 4.TO Ilirska Bistrica Proslava ob prazniku dneva upora – dnevu ustanovitve OF Občina Ilirska Bistrica, ZB NOB Ilirska Bistrica,

27. 4.TO Ljutomer Prireditev ob prazniku dneva upora – dnevu ustanovitve OF Občina Ljutomer, ZB NOB Ljutomer

27. 4.TO Mladje-Podbočje, Krško Praznovanje praznika upora – dneva ustanovitve OF z borci

in aktivisti ter člani veteranskih organizacijKS Podbočje, ZB NOB Krško, kulturno društvo, ZVVS, ZS, ZSČ

27. 4.TO

10.00

Ljubljanski vrh,Vrhnika

Prireditev ob prazniku upora s pohodom na kurirsko postajo TV 17, sprejem pohodnikov v organizaciji Planinskega društva Vrhnika

PD Vrhnika, ZZB NOB Vrhnika

27. 4.TO

predvidoma

Planina,Brežice,

Krško

Prireditev ob 69. obletnici ustanovitve OF – dneva praznika upora in praznovanja 1. Maja ZB NOB Brežice, PUD Sever Posavje, ZVVS Krško in Brežice

27. 4.TO

Črnomelj,Kulturni dom

Prireditev ob prazniku dneva upora – dnevu ustanovitve OF Občina Črnomelj, ZB NOB Črnomelj

27. 4.TO

Kranj,Udin Boršt 17. pohod tovarištva in spominov »Udin Boršt 2009« SV, KO ZB in KS Kokrica, ZB NOB Kranj, ZB NOB Tržič

27. 4.TO

11.00

Tolsti vrh, Slovenske Konjice

Prireditev ob prazniku dneva upora – dnevu ustanovitve OF občin Slovenske Konjice, Zreče in Vitanje s tovariškim srečanjem ob spominskem domu na Tolstem vrhu

Občine Slovenske Konjice, Zreče in Vitanje, ZB NOB Slovenske Konjice

27. 4.TO Nova vas pri Ptuju Prireditev ob prazniku dneva upora – dnevu ustanovitve OF:

pohod po poteh upora in prostovoljnega dela Mestna občina Ptuj, ZB NOB Ptuj


30


27. 4.TO

Javorski Pil,Litija Prireditev ob prazniku dneva upora – dnevu ustanovitve OF ZB NOB Litija, SB Cankarjeve brigade

27. 4.TO Hrastnik Ob obletnici ustanovitve OF - praznika dneva upora

akademija v kulturnem domu v Hrastniku ZB NOB Hrastnik

27. 4.TO

Medana,Nova Gorica

Prireditev s pohodom ob prazniku dneva upora – dnevu ustanovitve OF – praznik KS Medana KO ZB Medana, ZB NOB Nova Gorica

27. 4.TO

11.00Boč,

Slovenska BistricaSrečanje borcev s pohodom planincev do planinske koče na Boču ob prazniku dneva upora – dnevu ustanovitve OF

KO ZB Poljčane, PD Poljčane, ZB NOB Slovenska Bistrica, ZB NOB Šmarje pri Jelšah

27. 4.TO Župank nad Radljami,

Radlje ob Dravi Prireditev ob prazniku dneva upora – dnevu ustanovitve OF Občina Radlje, ZB NOB Radlje ob Dravi

27. 4.TO

11.00

Preža,Kočevje

Prireditev pri spomeniku v Preži (Kočevska Reka) v spomin na padle partizane in pobite domačine spomladi 1942. leta; obletnica ustanovitve OF

KO ZB Kočevska Reka in ZB NOB Kočevje

27. 4.TO Trbovlje Prireditev ob prazniku upora – dnevu ustanovitve OF Občina Trbovlje, ZB NOB Trbovlje

27. 4.TO

Kum,Trbovlje

Prireditev ob prazniku dneva upora – dnevu ustanovitve OF – regijska proslava Zasavja s pohodom na Kum

ZB NOB Trbovlje, Zagorje in Hrastnik, ZVVS in ZSČ iz območja Zasavja

27. 4.PO Ormož Prireditev ob prazniku dneva upora – dnevu ustanovitve OF Občina Ormož, ZZB NOB Slovenije

27. 4.TO Lendava Prireditev ob obletnici ustanovitve OF – prazniku dneva

upora Občina Lendava, ZB NOB Lendava

27. 4.TO Dravograd Prireditev ob obletnici ustanovitve OF – prazniku dneva

upora ZB NOB Dravograd

27. 4.TO

10.00Bled Prireditev ob obletnici ustanovitve OF – prazniku dneva

upora KO ZB Bled, ZB NOB Radovljica

27. 4.TO

19.00Semič Prireditev ob prazniku dneva upora - dnevu ustanovitve OF -

v kulturnem centru ZB NOB Semič

MAJ

V začetku maja

Zagorje, Ilirska Bistrica,

Postojna

Spominska prireditev ob prihodu prekomorcev in enot 4. armade, vdaja 97. nemškega korpusa ZB NOB Postojna in Ilirska Bistrica

Tekommeseca

Ravne – Slejki nad Črničami,Podraga

Ajdovščina

Spominska prireditev v spomin na boj 30. divizije KO ZB Selo, ZB NOB Ajdovščina

Tekommeseca

Nedelica,Turnišče,Lendava

Spominsko srečanje v Nedelici ob 100. obletnici rojstva narodnega heroja Štefana Kovača-Marka Občina Turnišče, ZB NOB Lendava

Tekommeseca

Dobje pri Planini, Šentjur Srečanje borcev in občin Šentjur in Dobje KO ZB Dobje pri Planini, ZB NOB Šentjur pri Celju

1. 5.SO

Javorovica,Šentjernej

Novo mesto

Prvomajsko srečanje pri spomeniku NOB na Javorovici, kjer je marca 1944 padlo ali bilo pobitih nad 100 partizanov Cankarjeve brigade; osrednja proslava s srečanjem borcev ob 68. obletnici ustanovitve OF- dnevu upora, prazniku dela in osvoboditve

Občina Šentjernej, ZB NOB Novo mesto in KO ZB Šentjernej, Slovenska vojska, SB Cankarjeve brigade in XII. brigade ter Gorjanskega bataljona, ZZB NOB Slovenije

1. 5.SO Logatec

GVV SlovenijePrireditve ob prazniku dneva upora – dnevu ustanovitve OF, 1. maju - prazniku dela in 5. Maja ZB NOB Logatec

2.5.NE

Leše,Mežica

Prireditev s pohodom na Pogorevc pri »Šahmanovem bunkerju« v spomin na spopad aktivistov in kurirjev z nemško policijo

KO ZB Leše, Občinski odbor ZB NOB Mežica in kulturniki

2. 5.NE Pece pri Grosuplju Prireditev v Peceh v spomin na boje pri osvobajanju

grosupeljske doline KO ZB Grosuplje, ZB NOB Grosuplje

4. 5.TO

16.00Begunje, Radovljica Spominska slovesnost ob 65. obletnici osvoboditve talcev in

zapornikov iz begunjskih zaporov; krajevni praznik Begunj KS in KO ZB Begunje, ZB NOB Radovljica

4. 5.TO

17.00

KočevjeMestna ploščad

Slovesnost ob 65. obletnici bojev Cankarjeve in Gubčeve brigade ob osvoboditvi mesta Kočevje; praznik KS Kočevje

Občina Kočevje, KS Kočevje, ZB NOB Kočevje, SB 7. korpusa

31



4. 5.TO Turjak, Ljubljana Žalna prireditev ob 65. obletnici pomorjenih žrtev pri

spomeniku v Smrečju, TurjakDruštvo Zarja spominov Velike Lašče, ZB NOB Ljubljana Vič-Rudnik

5. 5.SR

17.00Ajdovščina Spominska prireditev ob 65. obletnici ustanovitve prve

slovenske vlade na Glavnem trgu v Ajdovščini Občina Ajdovščina, ZB NOB Ajdovščina

6. 5.ČE

predvidoma

Orle,Ljubljana

Ob prazniku Ljubljane spominska slovesnost pri spomeniku na Orlah, posvečena padlim v zadnjih bojih za Ljubljano; pohod ob žici okupirane Ljubljane

Mestna občina Ljubljana, ZB NOB Ljubljana, SB VII. korpusa

6. 5.ČE

18.00Vrhnika Prireditev v spomin na 65. obletnico osvoboditve Vrhnike z

razstavo za obdobje 1941-1945 Občina Vrhnika, ZB NOB Vrhnika

7. 5.PE

Grosuplje,Kulturni dom

Kulturna prireditev – večer partizanskih pesmi v kulturnem domu

KO ZB Grosuplje, Zveza kulturnih društev Grosuplje, ZB NOB Grosuplje

8. 5.SO Trbovlje Centralna proslava v trboveljskem parku v počastitev dneva

osvoboditve Trbovelj in krajevnega praznika KS Franc Fakin KS Franc Fakin, ZB NOB Trbovlje

8. 5.SO

16.00

Kolovec pri Radomljah,Domžale

Prireditev ob 66. obletnici pri spomeniku pobitih ranjencev in maketi uničene partizanske bolnišnice Triglav ZB NOB Domžale

8. 5.SO

21.00

Sabotin,Nova Gorica

Tradicionalna baklada v spomin na dan zmage; skupina Društva Maj 1945 izobesi slovensko zastavo Organizira Društvo Maj 45, ZB NOB Nova Gorica

8. 5.SO

Letuš,Žalec

Prireditev v Letušu ob 65. obletnici zmage in kapitulacije nemške skupine armad E ZB NOB Žalec, ZVVS in ZS iz območja Žalca, SV

8. 5.SO

10.00

Sromlje, Brežice

Prireditev ob 69. obletnici ustanovitve OF – praznika upora, 66. obletnici ustanovitve Kozjanskega odreda in 65. obletnici zmage; osvoboditev Brežic

ZB NOB Brežice

9. 5.NE

11.00Ljubljana Dan zmage, praznik občine Ljubljane; osrednja slovenska

proslava ob 65. obletnici osvoboditve Ljubljane MO Ljubljana, društvo Zeleni prstan, ZB NOB Ljubljana

9. 5.NE Murska Sobota

Ob dnevu zmage spominska slovesnost ob 65. obletnici pri spomeniku zmage in grobnici rdečearmejcev na pokopališču; slovesnosti se udeležijo predstavniki ruskega veleposlaništva

Občina Murska Sobota, ZB NOB Murska Sobota in drugi

9. 5.NE

Topolšica,Šoštanj

Prireditev ob 65. obletnici dneva zmage in podpisa kapitulacije nemških enot na Balkanu ZB NOB Velenje in KO ZB Topolšica, ZZB NOB Slovenije

9. 5. NE

Černeče,Dravograd

Ob dnevu zmage spominska slovesnost pri spomeniku na ruskem pokopališču umrlih ruskih vojnih ujetnikov; slovesnosti se udeleže tudi predstavniki ruskega veleposlaništva

Občina Dravograd in ZB NOB Dravograd

9. 5.NE

11.00 Planina Poljance, BovecPrireditev na planini Poljance nad Bovcem v spomin na padle partizane v boju z italijanskimi vojaki – Republiko Salo maja 1944

PD Bovec, ZB NOB Tolmin

15. 5.SO

Davča,Škofja Loka Prireditev v spomin na prvo konferenco mladinskih aktivistov ZB NOB Škofja Loka

15. 5.SO Trebnje Prireditev ob 66. obletnici začasne osvoboditve Trebnjega –

Cankarjeva brigada maja 1944 Občina Trebnje, ZB NOB Trebnje, SB Cankarjeve brigade

15. 5.SO Trzin 12. tradicionalno srečanje borcev NOB ZB NOB Trzin

15. 5.SO Ribnica,

Mala goraPoložitev spominskega cvetja na kraju prvega spopada tigrovcev z italijansko vojsko maja 1942 ZB NOB Ribnica, Društvo TIGR Primorske

15. 5.SO

11.00

Poljana,Prevalje

Prireditev ob 65. obletnici zadnjih bojev II. svetovne vojne na Poljani; 17. pohod svobode in miru, ki ga organizira KS Aclmec; republiška proslava

Odbor Poljana 2010, koroške občine, KO ZB Prevalje, ZB NOB Mežiške doline, Območni združenji ZVVS in ZS, ZZB NOB Slovenije

15. 5.SO Kozjane,

Divača

Slovesnost v Kozjanah v Brkinih v spomin na ustanovitev Brkinske čete in njene boje spomladi 1943; spominski dan Občine Divača

Občina Divača, ZB NOB Sežana,

15. 5.SO

Marezige,Koper

Občinski praznik občine Koper v Marezigah v spomin na upor leta 1921; prireditev s pohodom Mestna občina Koper, ZB NOB Koper

16. 5.NE

11.00Planina Sleme nad

Tolminom

Tradicionalni pohod na Planino Sleme –prizorišče bojev Gregorčičeve in Idrijsko-tolminskega odreda na Rdečem robu, kjer je padlo nad 60 partizanov (območje Krna)

PD Tolmin, ZB NOB Tolmin, SB Gregorčičeve brigade


32


16. 5.NE

Lokovec,Nova Gorica

Žalna prireditev ob 65. obletnici v spomin na zločin nad družino Šuligoj 5. 4. 1945 KO ZB Lokovec, ZB NOB Nova Gorica

16. 5.NE

Travnik,Ljubno Prireditev z 31. pohodom do partizanske bolnišnice Trate KO ZB Ljubno, ZB NOB Mozirje

22. 5.SO

Brunk,Laško Žalna prireditev v Brunku ob 66. obletnici poboja domačinov ZB NOB Laško

23. 5.NE

11.00

Ljubljana Moste-Polje,Janče

Spominska slovesnost »Pohod na Janče« ob 69. obletnici ustanovitve Molniške čete in 68. obletnici ustanovitve prve slovenske brigade II. grupe odredov, njihovih bojev in 131. obletnica spopada s Turnarji na Jančah

ZB NOB Ljubljana Moste-Polje, Litija, Mestni odbor Ljubljana in drugi

23. 5.NE

Golec-Fajtov hrib, Sabotin,

Nova Gorica

Tradicionalni mednarodni pohod mimo napisov Tito s polaganjem vencev na spomenike NOB

Športno združenje Dom ob sodelovanju KO ZB Branik, Renče, Solkan in Šempeter ter Rožna dolina, ZB NOB Nova Gorica

23. 5.NE

15.00

23. 5.NE

17.00

Gornje Cerovo,Goriška brda

Peternel,Goriška brda

Prireditev v spomin na poboj 10 talcev in Mirka Brezavščka v Gornjem Cerovem, Kojsko

Prireditev pri spomeniku v Peternelu; slovesnost v spomin na usmrtitev v zažgani hiši 22 otrok in mareziških občanov ter partizanov Briško-beneškega odreda in italijanskih partizanov iz bataljonov Mazzini in Mamelli

KS Kojsko in KO ZB Dobrovo, ZB NOB Nova Gorica

KO ZB Kojsko in Dobrovo, ZB NOB Nova Gorica

29. 5.SO

Gabrovica, Črni Kal,

Koper

Prireditev ob obletnici požiga in žrtev Gabrovice – uporne vasi KS in KO ZB Črni kal, ZB NOB Koper

30. 5.NE

Griže,Žalec

Prireditev ob 67. obletnici streljanja talcev v Grižah, pohod Stari pisker v Celju do Griž ZB NOB Žalec

30. 5.NE

Skopo,Divača,Sežana

Prireditev ob obnovljenem spomeniku padlih borcev v Skopu KO ZB Divača, ZB NOB Sežana

JUNIJTekom

mesecaKomendska Dobrava,

KamnikSpominska slovesnost na kraju uničenja partizanske bolnice T. Zajca Občina Komenda, KO ZB Komenda in ZB NOB Kamnik

Tekom meseca

Cerklje ob Krki,Brežice

Tradicionalna slovesnost ob 66. obletnici napada Cankarjeve brigade in 18. obletnici napada slovenske teritorialne obrambe na letališče

SB Cankarjeve brigade, Slovenska vojska, ZVVS, PZ Sever-Posavje, ZSČ, ZB NOB Brežice

Tekommeseca

Cesta,Ajdovščina

Spominska prireditev v Cesti v spomin na požig vasi in internacijo prebivalstva KO ZB Cesta, ZB NOB Ajdovščina

Tekommeseca

Zabukovje,Sevnica

Prireditev v Zabukovju v spomin na borce Kozjanskega odreda in aktiviste – organizator je Sevnica, sodelujejo domicilne občine Laško, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Brežice in Krško

ZB NOB Sevnica

4. 6.PE Ilirska Bistrica

Občinski praznik, posvečen požigu sedmih vasi in usmrtitvi 30 talcev; na predvečer 3. junija polaganje vencev k spomeniku žrtvam

Občina Ilirska Bistrica, ZB NOB Ilirska Bistrica

6. 6.SO

Dolenja vas-Senožeče, Sežana

Prireditev ob poboju vaščanov in požigu vasi; krajevni praznik Senožeč KS in KO ZB Senožeče, ZB NOB Sežana

6. 6. ali 13. 6.

NE – NE

Žaga,Tolmin Zavzetje sovražne postojanke Žaga ZB NOB Tolmin

12. 6.SO Krško Prireditev v spomin na ustanovitev in uničenje skupine prvih

krških borcev KS mesta Krško, ZB NOB in KO ZB Krško

12. 6.SO

11.00

Ljubelj, Tržič

Osrednja slovenska spominska slovesnost z mednarodno udeležbo ob 65. obletnici osvoboditve taborišča Ljubelj in vseh taborišč po svetu, kjer so trpeli in umirali naši ljudje

Občina Tržič, ZZB NOB Slovenije, ZB NOB Tržič

12. 6.SO Vojnik

Dopoldne pohod do spominskih znamenj NOB na območju Vojnika. Po pohodu spominska prireditev pri glavnem spomeniku v Vojniku z bogatim kulturnim programom – pevski zbori z območja občine Vojnik-Dobrna s partizanskimi pesmimi in godbo na igrišču v Vojniku

KO ZB Vojnik, ZVVS in ZS s tega območja, ZB NOB Vojnik-Dobrna

13. 6.NE

11.00

Češnjice,Kamnik

Prireditev v spomin na zdravnika dr. Petra Držaja in dveh ameriških in britanskih častnikov, ki sta padla leta 1944 Občina Kamnik, KO ZB Tuhinj in ZB NOB Kamnik

19. 6.SO Idrija-Cerkno,

Brinov gričPohod iz Koševnika, Godoviča in Idrije na Brinov grič - Vojkov tabor s tovariškim srečanjem v Koševniku pri družini Rupnik ZB NOB Idrija-Cerkno in drugi

33



19. 6.SO Celje Prireditev ob rojstnem dnevu narodnega heroja Slavka

Šlandra ob osnovni šoli, ki nosi njegovo ime ZB NOB Celje

20. 6.NE Vrhe-Veliko polje,

Sežana

Tradicionalni pohod mladine na Vrhe-Veliko polje k spomeniku narodne herojke Mihaele Škapin-Drine; kratka slovesnost, srečanje borčevskih in veteranskih organizacij južne Primorske

ZB NOB Sežana, sodeluje Zveza za Primorsko

20. 6.NE

8.00

Pameče,Slovenj Gradec

Prireditev ob prazniku Pameč s pohodom k spomeniku 12 ustreljenih talcev pri Jesenku v Pamečah KO ZB Pameče, PGD Pameče in ZB NOB Slovenj Gradec

23. 6.SR

11.00

Božje na Pohorju,Oplotnica, Slovenska

BistricaSpominska prireditev pri tehniki Mernik v Božjem KO ZB Oplotnica, ZB NOB Slovenska Bistrica

24. 6.ČE Skorno nad Šoštanjem Prireditev v spomin na boje in padle borce XIV. divizije KO ZB Skorno Florjan, ZB NOB Velenje

25. 6.PE

16.00Predmeja, Ajdovščina

Spominska prireditev ob grobnici in spomeniku IX. korpusa v spomin na 365 padlih borcev NOB; počastitev praznika – dneva državnosti

Občini Ajdovščina in Vipava, ZB NOB Ajdovščina, KO ZB Predmeja, ZVVS, ZS, OŠ Ajdovščina in Vipava

25. 6.PE

11.00

Kovačič planina nad Volčami

Srečanje domačinov in Slovencev iz slovenske Benečije v spomin na boje brigade Simona Gregorčiča KS Volče, ZB NOB Tolmin

26. 6.SO

Šmarje,Koper Prireditev v Šmarju ob prazniku državnosti KS in KO ZB Šmarje, ZB NOB Koper

26. 6.SO

16.00

Trška Gora – Pavčkove bolnice

Slovenj GradecPrireditev ob 65. obletnici zmage pri Pavčkovih bolnicah ZB NOB Slovenj Gradec

27. 6.NE

Kopitnik,Hrastnik

Pohod po poti spominov na NOB, na borce in kurirje po zasavskih hribih ZB NOB Hrastnik

II. TUJINADATUM KRAJ PRIREDITVE VSEBINA PRIREDITVE ORGANIZATOR PRIREDITVE

JANUAR

27. 1.SR

Rižarna-Trst,Italija

Prireditev v Trstu ob spominskem dnevu v spomin na holo-kavst in ob 65. obletnici osvoboditve nacističnega taborišča Auschwitz

Odbor za Rižarno, tržaške oblasti, VZPI/ANPI in ANED Trsta, sodelujejo ZB NOB Sežana in obale

27. 1.SR

predvidoma

Auschwitz-Birkenau,Poljska

Spominska prireditev na prostoru nekdanjega taborišča Auschwitz ob 65. obletnici osvoboditve taborišča

Mednarodni odbor za Auschwitz, taboriščni odbor pri ZZB NOB Slovenije

FEBRUAR7. 2.NE

11.00

Sveče na Koroškem, Avstrija

Tradicionalna spominska prireditev na pokopališču v Svečah ob 66. obletnici smrti narodnega heroja Matije Verdnika-Tomaža, soborcev in drugih žrtev nacizma

Zveza koroških partizanov, Celovec

MAREC7. 3.NE

Arihova peč,Avstrija Spominski pohod smučarjev in planincev na Arihovo peč Zveza koroških partizanov iz Celovca

21. 3. ali 22. 3.

NE ali PO11.00

Monošter v Porabju,Madžarska

Spominska prireditev ob 65. obletnici smrti komandirja Prekmurske čete Alojza Škrjanca-Mirka pri spomeniku v Monoštru; padel je v boju z Madžari v Porabju 21. 3. 1945

SB Prekmurske čete (brigade), ZB NOB Murska Sobota in Lendava, Zveza Slovencev na Madžarskem

APRILTekom meseca

Dora-Buchenwald, Nemčija Spominska prireditev ob 65. obletnici osvoboditve taborišča Mednarodni odbor za taborišče Dora-Buchenwald in

taboriščni odbor pri ZZB NOB SlovenijeTekom meseca

Ravensbrück,Nemčija

Spominska prireditev ob 65. obletnici osvoboditve taborišča in podružnic

Mednarodni odbor za Ravensbrück in taboriščni odbor pri ZZB NOB Slovenije

4. 4.NE

predvidomaOpčine pri Trstu Spominska prireditev ob dnevu ustrelitve 60 talcev VZPI/ANPI za Tržaško pokrajino in Združenje aktivistov

OF za Tržaško

10. 4.SO

predvidoma

Bedenica-Prepolno, Hrvaška

Spominska prireditev ob 65. obletnici padlih borcev Kozjan-skega odreda

ZB NOB Krško, Sevnica, Brežice in Šmarje pri Jelšah, SB Kozjanskega odreda in borci SABA Zagrebške županije in Samobora


34


11. 4.NE

11.00

Železna Kapla,Avstrija

Spominska prireditev ob spomeniku na pokopališču, kjer je pokopanih največ partizanov in žrtev nacizma na Koroškem, med temi tudi narodni heroj Franc Pasterk-Lenart; 65. obletnica poboja Peršmanovih

Zveza koroških partizanov Celovec

18. 4. ali 25. 4.

NE ali NEpredvidoma

Jasenovac,Hrvaška

Spominska prireditev s polaganji vencev ob 65. obletnici preboja zapornikov iz koncentracijskega taborišča Jasenovac – 22. 4. 1945 in osvoboditve taborišča

Uprava Jasenovca, hrvaška država in SABA Republike Hrvaške

23. 4.PE

predvidomaTrst-Postojna

Ob 66. obletnici prireditev v Via Ghega v Trstu, kjer so Nemci obesili 51 talcev, od tega 14 iz Postojne; obisk Rižarne; občina Postojna položi vence skupaj z ZB NOB Postojna

Občina Postojna, ZB NOB Postojna, VZPI/ANPI za Tržaško

24. 4.SO

predvidoma

Rižarna,Trst

Spominska slovesnost ob 66. obletnici začetka delovanja kre-matorija (4. 4. 1944); prvi sežgani talci, ustreljeni na Opčinah

Italijanska oblast, VZPI/ANPI in ANED za Tržaško pokra-jino in drugi

MAJTekom meseca

Dachau,Nemčija

Mednarodna spominska slovesnost v počastitev 65. obletnice osvoboditve taborišča in njegovih podružnic

Mednarodni odbor za Dachau in taboriščni odbor pri ZZB NOB Slovenije

Tekom meseca

Hamburg, Neuen-gamme,Nemčija

Spominska slovesnost ob 65. obletnici osvoboditve koncen-tracijskega taborišča; odprtje muzeja Neuengamme

Hanzeatsko mesto Hamburg in taboriščni odbor pri ZZB NOB Slovenije

4. 5.TO

predvidomaKumrovec, Hrvaška Komemoracija ob 30. obletnici smrti Josipa Broza Tita,

polaganje vencevSABA Republike Hrvaške, Društvo »Josip Broz-Tito« in drugi

8. 5. in 9. 5.SO – NE

Gusen,Mauthausen,Avstrija

Mednarodna spominska prireditev ob 65. obletnici osvo-boditve obeh taborišč in podružnic: 9. maja Gusen in 10. maja Mauthausen

Aktiv Mauthausen Avstrija, Mednarodni komite Mau-thausen, Taboriščni odbor pri ZZB NOB Slovenije

22. 5.SO

11.00

Kumrovec,Hrvaška

Spominska slovesnost Dan radosti-mladosti z množično udeležbo - 30. obletnica smrti Josipa Broza Tita

SABA Republike Hrvaške, Društvo »Josip Broz-Tito« in drugi

JUNIJ

22. 6.TO

10.00predvidoma

Žumberak-Gorjanci

Borci iz Brežic in Krškega skupaj s hrvaškimi borci iz Samobora in Zagreba polagajo vence na skupne grobove in spomenike ob slovensko-hrvaški meji v Bregani, Grdancih, Gabrovici, Novoselski gori, Budinjaku – padlim borcem z obeh strani meje

ZB NOB Brežice in Krško, SABA Samobora

26. 6.SO

predvidoma

Bosiljevo,Hrvaška

Spominska slovesnost v spomin na dogodek pred 66 leti, ko so borci Cankarjeve in XII. brigade v sodelovanju z borci XIII. hrvaške divizije napadli in zavzeli ustaško postojanko Bosiljevo

SABA Hrvaške, SB vseh sodelujočih enot, ZB NOB Črnomelj

27. 6.NE

14.00

Peršman nad Železno Kaplo, Avstrija

Osrednja koroška partizanska proslava pri muzeju in spo-meniku pri Peršmanu; 65. obletnica poboja Peršmanovih in Hojnikovih aprila 1945

Zveza koroških partizanov iz Celovca

ZZB NOB – Zveza združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega bojaZB NOB – Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega bojaKO ZB – Krajevna organizacija združenja borcevKS - Krajevna skupnostMO – Mestna občinaZVVS – Zveza veteranov vojne za SlovenijoZS – Združenje SeverSV – Slovenska vojskaZSČ – Zveza slovenskih častnikov SB – Skupnost borcevPD – Planinsko društvo

TD – Turistično društvoLD – Lovsko društvoDT – Društvo tabornikovŠD – Športno društvoOŠ – Osnovna šolaPZ – Pevski zborPGD – Prostovoljno gasilsko društvoANPI – Zveza italijanskih partizanovSABA – Zveza protifašističnih borcev in protifašistov Hrvaške

Ljubljana, 6. 1. 2010

KRATICE:

35


DRUŠTVO PISCEV ZGODOVINE NOB SLOVENIJE

Datum: 15. 1. 2010

VSEM OSNOVNIM IN SREDNJIM ŠOLAM NA OBMOČJU SLOVENIJEZADEVA: Povabilo k sodelovanju za nagradni Kviz zmage

Spoštovana gospa ravnateljica,Spoštovani gospod ravnatelj

V prilogi vam pošiljamo povabilo za nagradni Kviz zmage, ki ga organiziramo ob 65. obletnici konca II. svetovne vojne in štiriletnega narodnoosvobodilnega boja slo-venskega naroda.

Zelo vam bomo hvaležni, če boste učence 8. in 9. razreda vaše osnovne šole oziroma dijake vaše srednje šole seznanili s tem kvizom in jim s tem omogočili, da bodo v njem prostovoljno sodelovali in se pote-govali za razpisane nagrade. Veseli bomo tudi, če bo razen učencev oziroma dijakov tekmovala tudi vaša šola kot ustanova.

Kvizna vprašanja objavljamo na spletni strani ZZB www.zzb-nob.si v rubriki Zgodovina NOB in v reviji Svobodna misel.

Verjamemo, da vaše sodelovanje v »Kvizu zmage« ne bo edini način praznovanja 65. obletnice zmage v II. svetovni vojni, bo pa izredno dragocen prispevek k čim širšemu seznanjanju mlade generacije z bojem, v katerem si je slovenski narod z velikimi žrtvami priboril častno mesto v demokra-tičnem svetu in si ustvaril podlago za svojo suverenost in razvoj.

Že vnaprej se vam najlepše zahvaljujemo za vaše sodelovanje in vas lepo pozdravljamo!

Predsednik Frane Pečelin

Priloga: Razpis nagradnega Kviza zmage

POVABILO NA NAGRADNI KVIZ ZMAGE

za učence 8. in 9. razreda osnovnih šol in za dijake srednjih splošnih in strokovnih šol

V letu 2010 bomo praznovali 65. obletnico konca druge svetovne vojne in štiriletne-ga narodnoosvobodilnega boja slovenskega naroda, ki je bil sestavni del velike zavezni-ške antifašistične in antinacistične koalicije. V tem boju si je slovenski narod z velikimi žrtvami priboril svobodo in si ustvaril podlago za svojo suverenost in razvoj.

Zaradi čim širšega seznanjanja mlade ge-neracije s ponosno zgodovino Slovencev v drugi svetovni vojni vabi Društvo piscev zgodovine narodnoosvobodilnega boja Slovenije na nagradni kviz zmage. Poleg učencev in dijakov lahko sodelujejo tudi šole, če pošljejo sporočilo z označenimi odgovori in če je iz njihove šole imensko so-delovalo vsaj 30 učencev oziroma dijakov.

Tekmovanje bo trajalo od 1. februarja do 15. marca 2010. Vsi, ki bodo poslali izpolnjeno sporočilo o sodelovanju z najmanj 25 pravil-nimi odgovori, bodo vključeni v žrebanje za:

5 nagrad po 500 evrov,

10 nagrad po 200 evrov,

20 nagrad po 100 evrov.

Nagrajenci bodo objavljeni do 10. aprila 2010 v reviji Svobodna misel in na spletni strani ZZB NOB Slovenije, nagrade pa jim bodo iz-plačane do 20. aprila 2010.

Vprašanja so sestavni del tega razpisa in se glasijo:

(glej naslednjo stran)


36

KVIZ ZMAGE

1. Kdaj se je v Sloveniji z zadnjim bojem na Poljani končala druga svetovna vojna?a) 20. maja 1945.b) 15. maja 1945.c) 1. maja 1945.

2. Katere države so leta 1941 okupirale Slovenijo?a) Avstrija.b) Ni bilo okupacije.c) Nacistična Nemčija, fašistična Italija, hortijevska Madžarska in ustaška NDH.

3. Kdo je dal povelje »Napravite mi to deželo zopet nemško«?a) Benito Mussolini.b) Adolf Hitler.c) Miklos Horty.

4. Kako je ponosen in svobodoljuben slovenski narod sprejel okupacijo, ki mu je namenila uničenje, potujčenje ali preselitev?a) Uprl se je in se boril za svoj obstoj in svojo svobodo za ceno življenj in žrtev.b) Počakal je na pravi trenutek za oborožen upor.c) Potuhnil se je in previdno sodeloval s sovražnikom.

5. Kdaj se je začel upor slovenskega naroda proti okupatorjem?a) Z ustanovitvijo Osvobodilne fronte slovenskega naroda aprila 1941, ki je kmalu prerasla v

množičen vojaški in politični boj za svobodo.b) Po kapitulaciji Italije 1943. leta.c) Po izkrcanju zahodnih zaveznikov v Normandiji 1944. leta.

6. Kdo je ustanovil Osvobodilno fronto slovenskega naroda (OF)?a) Jugoslovanska begunska vlada v Londonu.b) Komunistična partija Slovenije, krščanski socialisti, demokratično krilo Sokola, kulturni

delavci.c) Nacionalisti.

7. Kakšen je bil program OF?a) Komunistična revolucija in državljanska vojna; preganjanje vernih katoličanov, cerkve in

duhovnikov.b) Neizprosna oborožena akcija proti okupatorju; osvoboditev in združitev Slovencev;

nepriznanje razkosanja Jugoslavije, pravica do samoodločbe; aktivno slovenstvo na temelju narodnih in človeških pravic; dosledna ljudska demokracija po osvoboditvi; poziv v partizane in narodno zaščito.

c) Obnovitev Kraljevine Jugoslavije.8. Kdaj se je začelo nasilje okupatorjev nad civilnim prebivalstvom?

a) Kot represalija zaradi partizanskih napadov na okupatorje.b) Takoj po okupaciji, nasilje fašizma nad Primorci pa že mnogo let pred vojno.c) Ni bilo nasilja, le ukrepi za zagotovitev reda in miru.

9. Kako je bila organizirana OF?a) Kot zveza političnih strank.b) Kot množično odporniško gibanje, ki je združevalo vse domoljubne sile v boju proti

okupatorju in je imelo svojo radijsko postajo, partizanske enote in enote narodne zaščite, partizansko šolstvo, zdravstvo, kulturo, obrt, publicistično dejavnost; tako rekoč država v državi.

c) Kot razširjena mreža komunistične stranke.10. Ali se je razen OF in njenih partizanskih enot v Sloveniji še kdo boril proti okupatorjem?

a) Ni bilo boja z okupatorjib) Da, nacionalistični domoljubi.c) Ne, le OF z narodnoosvobodilno vojsko in partizanskimi odredi Slovenije.

11. Kdaj so okupatorji ustanovili, opremili in izurili oborožene enote, sestavljene iz slovenskih sodelavcev (kolaborantov)?a) Niso jih ustanovili.b) Italijanski okupatorji 1942 MVAC (Milizia volontaria anticomunista), nemški okupatorji po

italijanski kapitulaciji jeseni 1943 (slovensko domobranstvo).c) Takoj po okupaciji.

37


12. Ali so poleg oborožene kolaboracije uporabljali okupatorji še kakšne druge oblike nedovoljenega sodelovanja prebivalstva?a) Da: vohune, člane fašistične in nacistične stranke, vrinjence, raztrgance, wehrmane in

druge izdajalce ter podkupljene sodelavce.b) Da, le izjemoma.c) Ne.

13. Kakšna je bila v času vojne vloga ljubljanske škofije?a) S sodelovanjem z okupacijskimi oblastmi je blažila trpljenje prebivalstva.b) S silovito antipartizansko-antikomunistično propagando in neposrednim vplivom duhovščine

je pomagala okupatorju organizirati pomožne policijske enote za boj proti partizanom.c) Skrbela je za duševni blagor vernikov.

14. Ali je bila po mednarodnem pravu in po konkretnem kazenskem zakoniku Kraljevine Jugoslavije, ki je bil tedaj v veljavi, kolaboracija (sodelovanje) z okupatorjem dovoljena?a) Kolaboracija, ki škoduje prebivalstvu in koristi okupatorju (imenovana tudi izdajstvo),

je bila prepovedana in zagrožene so bile stroge kazni, za sodelovanje v boju na strani okupatorja celo dosmrtna ječa ali smrtna kazen.

b) Kolaboracija ni bila prepovedana, čeprav je moralno nedopustna.c) Dovoljena je bila taktična kolaboracija z okupatorjem.

15. Koliko Slovencev so nacistični okupatorji izgnali iz Štajerske?a) Načrtovali so izgon 260.000 Slovencev, dejansko pa so jih preselili 63.000.b) Vse Slovence, razen folksdojčerjev.c) Samo tiste, ki so to želeli ali na to pristali.

16. Koliko Slovencev je bilo zaprtih v nacističnih in fašističnih koncentracijskih taboriščih, imenovanih taborišča smrti (npr. Dachau, Rab, Rižarna, Jasenovac, Ljubelj)?a) Zapirali so samo komuniste.b) Zaprtih je bilo 62.000 domoljubov, od tega jih je umrlo ali bilo sežganih 11.800.c) Neznano število partizanskih sodelavcev.

17. V okupatorskih zaporih je bilo v letih okupacije 1941-1945 krajši ali daljši čas zaprtih 84.000 Slovencev, 4300 so jih ustrelili kot talce. Zakaj?a) Ker so bili krivi upora proti legalni oblasti.b) Ker so jih zalotili z orožjem v roki.c) Ker so okupatorji s terorjem hoteli zadušiti narodni odpor.

18. Predvsem v letih 1941 in 1942 je pobegnilo večinoma iz nemške okupacijske cone na italijansko stran 19.000 Slovencev (begunci). Zakaj?a) Ker so imeli sorodnike na drugi strani.b) Iz strahu pred nasiljem, ki so ga izvajali okupatorji nad vsemi zavednimi Slovenci.c) Ker se ideološko niso strinjali z nacizmom.

19. V nemški, italijanski in madžarski vojski je bilo okoli 80.000 nabornikov (prisilnih mobilizirancev), od katerih se je 15.000 vrnilo ranjenih, doslej ugotovljenih padlih je bilo 11.000, veliko je pogrešanih. Zakaj so stopili v okupatorske vojske?a) Ni bilo resničnih prisilnih mobilizirancev.b) Ker je okupator potreboval vojake za svoje vojskovanje.c) Ker so bili v nasprotju z mednarodnim pravom prisilno mobilizirani.

20. Kakšna je bila škoda, ki so jo okupatorji povzročili slovenskemu narodnemu bogastvu?a) Več škode so povzročili partizani kot okupatorji.b) Okupatorji so med vojno požgali 217 vasi in uničili 24.000 stanovanjskih in gospodarskih

poslopij, uničevali poljščine, ropali imovino in živino. Vojna škoda je bila ogromna in do danes samo delno povrnjena.

c) Okupacijske države so po vojni v obliki reparacij poravnale škodo, ki so jo povzročile.21. Okupatorji so vojaško, policijsko in upravno obvladovali okupirana območja s številnimi

utrjenimi postojankami v vseh večjih krajih. V sredini leta 1944 je bilo teh postojank v Sloveniji 720 s 120.000 dobro oboroženimi vojaki in s slovenskimi domobranci, ki jih je bilo ob koncu vojne okoli 18.000. Ta vojska je bila številčno trikrat do štirikrat močnejša od partizanske vojske, po oborožitvi in drugi vojaški tehniki pa še veliko bolj. Kako to, da okupatorjem kljub velikanski vojaški premoči in kljub odločni podpori cerkve v Ljubljanski pokrajini ni uspelo streti odpora in uničiti partizanske vojske?a) Ker je bila na strani upora proti okupatorjem velika večina slovenskega ljudstva, ljudstva

pa ni mogoče premagati, če se na življenje in smrt bori za svojo svobodo. Poleg tega so bili partizani del velike zavezniške protihitlerjevske koalicije.

b) Ker je partizanom pomagala Sovjetska zveza.c) Ker so imeli pri nas še premalo vojske in tehnike.


38

22. Kako velika je bila partizanska vojska Slovenije?a) Bilo jih je kakih 10.000.b) V štiriletnem boju se je zvrstilo 100.000 borcev, od katerih jih je izgubilo življenje okoli

30.000, na koncu vojne pa je ta vojska štela 37.000 mož in imela 31 brigad v sedmih divizijah.

c) Ni bila velika.23. Kdo so bili glavni politični voditelji OF?

a) Dr. Marko Natlačen, dr. Lambert Erlich, dr. Stanko Kociper, Ljubo Sirc.b) Edvard Kardelj, Boris Kidrič, Josip Rus, Josip Vidmar, Edvard Kocbek.c) To zgodovinsko ni raziskano.

24. Kdo so bili po vrsti komandanti Glavnega štaba slovenske partizanske vojske?a) Franc Leskošek Luka, Ivan Maček Matija, Franc Rozman Stane, Dušan Kveder Tomaž, ob

vrhovnem komandantu Jugoslavije maršalu Josipu Brozu Titu.b) Semič Daki, Luka Suhadolc, Aleš Bebler.c) Imena komandantov niso znana.

25. Kdaj je bila sprejeta odločitev o priključitvi Primorske k matični domovini Sloveniji?a) Po osvoboditvi maja 1945.b) Z odlokom vrhovnega plenuma OF 16. 9. 1943, potrjena na zboru odposlancev slovenskega

naroda v Kočevju oktobra 1943 in sprejeta na zasedanju Avnoja 29. novembra 1943.c) Z odlokom kraljevske vlade v izgnanstvu v Londonu 1944.

26. Slovenska partizanska vojska je bila del velike zavezniške koalicije pod vodstvom ZDA, Velike Britanije in Sovjetske zveze. Zakaj so ti zavezniki pomagali partizanom z orožjem, opremo, letalstvom, s sprejemom ranjencev itd.?a) Zaradi pritiska Sovjetske zveze.b) Ker so partizanske enote veliko prispevale v zavezniškem boju proti nacifašističnim

državam, saj so na naših tleh zadrževale 10 do 15 sovražnih divizij, ob ofenzivah tudi več, rušile železniške proge, reševale zavezniške pilote itd. Od sredine 1943 so boj slovenskih partizanov spremljale neposredno tudi zavezniške vojne misije pri glavnem štabu in štabih večjih enot. V boju s sovražniki je padlo ali bilo pobitih okoli 30.000 slovenskih partizanov in aktivistov OF. Vseh slovenskih žrtev v drugi svetovni vojni pa je bilo 82.000 in veliko večino teh so povzročili okupatorji in njihovi sodelavci.

c) Samo zaradi prijateljevanja s slovenskim in drugimi jugoslovanskimi narodi.27. Kdaj je bila Titova partizanska vojska (NOV in POJ) priznana za zavezniško vojaško silo na

Balkanu?a) Ob Titovem srečanju s Churchillom v Caserti 1944. leta.b) Na teheranski zavezniški konferenci leta 1943.c) Pred zavezniškim izkrcanjem v Italiji 1943. leta

28. Kako so okupatorji in njihovi sodelavci ravnali z ujetimi partizani?a) Razorožili so jih in jih poslali domov.b) Sprejeli so jih v svoje enote.c) Večinoma so jih po zajetju pobili (kar 4500) ali poslali v koncentracijska taborišča, kjer jih

je veliko pomrlo.29. Pred drugo svetovno vojno, v bivši kraljevini Jugoslaviji, je bila Slovenija (brez Primorske)

upravna enota, imenovana Dravska banovina. Po osvoboditvi je bila Slovenija konstituirana kot republika v zvezni državi Jugoslaviji in je imela večino značilnosti države. To je leta 1991 bistveno pripomoglo k razglasitvi samostojnosti. Kdaj so bili torej ustvarjeni temeljni pogoji za samostojno slovensko državo?a) V kraljevini Jugoslaviji.b) V drugi svetovni vojni, ko je istočasno z bojem proti okupatorjem nastajala tudi nova

oblast, ki je po osvoboditvi prerasla v republiko kot državo znotraj Jugoslavije in je bila razglašena za samostojno državo 25. 6. 1991.

c) Z vstopanjem v Evropsko unijo in Nato.30. Ali je res, kot trdijo nekateri, da se je bilo v Sloveniji med drugo svetovno vojno prvenstveno

treba boriti proti komunizmu, ki je bil nevarnejši od okupatorjev, s čimer tudi opravičujejo kolaboracijo?a) Ne, ni res. Komunistične partije na vsem svetu in tudi pri nas so bile sestavni del velike

zavezniške koalicije pod vodstvom ZDA, Velike Britanije in Sovjetske zveze, ki so se na življenje in smrt borile proti največjemu zlu tistega in vseh časov: nacizmu in fašizmu. Takrat je šlo torej za boj proti nacifašizmu in ne proti komunizmu.

b) O tem so bili mnogi prepričani tedaj in so še danes.c) Da, ker so komunisti dajali prednost razrednemu boju, ne boju proti okupatorjem.

39


31. Ali je bila NOB dejansko državljanska vojna?a) NOB je bil predvsem boj za narodno osvoboditev, istočasno pa so se partizani bojevali tudi

za spremembo oblasti in za socialno pravičnost, torej je bila tudi socialna revolucija.b) NOB je bil dejansko komunistična revolucija.c) Komunisti so izkoristili NOB, da so se polastili oblasti.

32. Ali je s povojnimi usmrtitvami vojakov sovražnih armad in njihovih sodelavcev, kar sicer vsi obžalujemo, mogoče opravičiti teror, ki so ga izvajali med vojno okupatorji in njihovi sodelavci nad slovenskim prebivalstvom?a) S smrtjo so izbrisali svojo krivdo.b) To je bil obračun s političnimi nasprotniki.c) Ni mogoče, čeprav so bili množični povojni poboji večinoma zunajsodni in zato nezakoniti.

Je pa treba upoštevati, da so veliki zavezniki sklenili v Moskvi, v Teheranu in na Jalti, da bodo vojni zločinci kaznovani od narodov, nad katerimi so izvajali teror. So bili pa tudi izraz zmagoslavja in maščevanja.

33. Katere vrednote so najbolj gojili partizani in drugi udeleženci narodnoosvobodilnega boja Slovenije v času druge svetovne vojne 1941-1945?a) Enake kot drugi ljudje.b) Varnost, rodoljubje, preskrbljenost, koristoljubnost, nevtralnost.c) Domoljubje, nacionalni ponos, svobodoljubje, pogum, tovarištvo, antinacizem, antifašizem,

solidarnost, humanost (zlasti tudi skrb za ranjence), socialna pravičnost.34. Kakšen je bil partizanski pozdrav?

a) Za domovino – naprej!b) V boj – za svobodo!c) Smrt fašizmu – svoboda narodu!

35. Ali so v uporu proti okupatorjem med NOB sodelovali tudi pionirji in mlajši mladinci?a) Ne.b) Da v velikem številu kot kurirji, obveščevalci, spremljevalci, vodiči, delavci v partizanskih

delavnicah itd.c) Da izjemoma.

Podpisani učenec oz. dijak (ime in razred šole) __________________________

____________________________________________________________________________ ,

ime in priimek _______________________________________________ ,

kraj stanovanja _______________________________________________ ,

ulica, hišna številka ____________________________________________ ,

pošta ______________________________________________________ ,

sporočam Društvu piscev zgodovine NOB Slovenije, 1000 Ljubljana, Einspielerjeva 6, pisno po pošti ali po e-pošti [email protected], da sem pregledal vprašanja v Kvizu zmage in izbral tele odgovore (vpiši pri vsaki številki črko a ali b ali c izbranega odgovora):

Datum: ______________ Podpis: ___________________

SPOROČILO O SODELOVANJU V KVIZU ZMAGE

1. 7. 13. 19. 25. 31.2. 8. 14. 20. 26. 32.3. 9. 15. 21. 27. 33.4. 10. 16. 22. 28. 34.5. 11. 17. 23. 29. 35.6. 12. 18. 24. 30.


Knjiga je na voljo na sedežu ZZB NOB Slovenije, Einspielerjeva 6, Ljubljana,

telefon: 434 44 45; email: [email protected].

Documents

ZVEZA ZDRUŽENJ BORCEV ZA VREDNOTE NOB …zzb-nob.si/data/upload/Sporocila_01_2010_.pdf · zveza zdruŽenj borcev za vrednote nob slovenije zveza borcev v letu 2010 – govor janeza