Poštnina plačana v gotcrau

Volitve 18. decembra naj bodo odraz i n ogledalo naše moči in trd i. e pripravlje nosti, da 100" 0 izvolimo naj boljše naše borce za socializem

v krajevne ljudske odbore

G L A S I L O O K R A J N E G A O D B O R A O F K R A N J

L©t«» II. — Štev. 48 Kranj, 2. decembra 1949 C u a din 2 -

Na svečan način smo proslavili nas KranL 30. novembra.

2e na predvečer D n e v a republ ike se ie mesto K r a n j odelo v svečano l ice. N a vse zgodaj Je preb iva l s tvo k r a s i l o ulice z z a s t a v a m i in gesl i . V g l a v n i u l i c i pa so v v e l i k i h izložnih o k n i h trgovin naši d e l o v n i k o l e k t i v i r a z s t a v i l i okusno in p r e g l e d n o s l i k o svoi i l i d e l o v n i h naporov in s l ike u d a r n i k o v . N a vseh terenih me­sta K r a n j a so bile s lavnostne akademi je , k a k o r tudi v šolali in gimnaziji«

K m a l u po sedmi ur i zvečer pa so se začel i z b i r a t i na t r s u p r e d S i n d i k a l n i m d o m o m množice p r e b i v a l s t v a in vojske z bakl Jadami in z a s t a v a m i . M e d v z k l i -kanJem Komunistični p a r t i i i in tovarišu Titu Je k r e n i l sprevod s k o z i mesto na T i t o v t rg , k ier se ie u s t a v i l pred pos lop­jem M L O . T u je z ba lkona p o z d r a v i l in n a g o v o r i l št ir i t isoč g lavo množico m a n i -festantov tov. B r o v č A n d r e j , sekretar M K K P S , k i je v k r a t k e m in Jedrnatem g o v o r u o r i s a l pomen našega na jveč jega zgodovinskega d o g o d k a : ro js tva repub­l ike in zasluge naše Par t i j e , k i je i z v o -i e v a l a to v e l i k o z m a g o . Obenem Je po­u d a r i l , d a se Je naše d e l o v n o l judstvo že zdavnaj naučilo gledat i samostojno in z a t o je danes tako čvrs to »in nepokoleb­l j i v o na bran iku s k r v j o in žrtvami p r i -bor jenih pravic proti vsem o b r e k o v a ­njem, lažem in zav i ran ju Infonnbiro ia ter z d o k a z i izpolnievauja letnih planov, n o v i h gradenj in neslutenega delovnega poleta gradi s o c i a l i z e m pod v o d s t v o m C K KI M in tov. T i ta -

O b 20 -ur i je b i l a v v e l i k i d v o r a n i S i n ­dikat nega doma središnja s lavnostna akademi ja , k i so i i p r i s o s t v o v a l i p r e d ­s t a v n i k i par t i j sk ih in množičnih o r g a n i ­zaci j , p r e d s t a v n i k i J A in množica prebi ­va l s tva . P o govoru o pomenu D n e v a re­publike ie bi l i zveden umetniški p r o g r a m , na k a t e r e m so s o d e l o v a l i S K U D »Fran­ce P r e š e r e n « z moškim pevskim zbo­rom, r e c i t a c i i s k i zbor I. g imnazi je , J A hi posamezni glasbeni umetnik i .

največji praznik N a D a n republ ike p a so i m e l i še v s i

v e l i k i d e l o v n i k o l e k t i v i posebne s lavno­stne akademije , na k a t e r i h so p r o g l a s i l i številne nove udarnike in p o h v a l i l i svoje naibol jše delavce . * liri, 30. novembra.

P r a z n i k republ ike smo svečano p r o ­s l a v i l i v 2ireh na predvečer , dne 28-nov. 1949. V nabito po ln i d v o r a n i f i z k u l -turnega d o m a ie b i la lepo uspela p r i ­redi tev. G o v o r , v k a t e r e m Je o r i s a l zgo­d o v i n s k i pomen zasedanja A V N O J - a v J a i c u leta 1943. i n ves nadal jn j i razvo j naše republ ike je imel tov. o r g . sekretar O K K P Š N a g l i c Peter . V svojem g o v o r u je lepo o r i s a l borbo z a uresničenje in ci l je N O B in k o n č n o g o s p o d a r s k o borbo z o z i r o m na poizkuse razbit ja naše enot­nosti in samostojnost i .

P o g o v o r u se ie r a z v i j a l umetniški p r o g r a m , k i je b i l na dostojni višini. P r i tem Je sode lova l orkes ter S K U D - a in F i z k u l t u i n o društvo. Končno ie zaključil to s lav ic p e v s k i zbor SKUD-a skupno z šolsko in g imnazi j sko m l a d i n o , k i so ob spreml jevanju orkes t ra zapel i udarno pesem »Mladi batal joni«.

OTVORITI-V OTROŠKE RI: STAV RA­CIJI: V ŽIREH

N a praznik R e p u b l i k e , dne 29. n o v e m ­bra 1949 je b i la kot k r a j e v n o podjetje K L O zari izročena svojemu namenu otro­ška res tavrac i ja . Naši naimlaiši bodo tudi l i r i nas odslej deležni priboHškoV in dobrot ki j im i ih bo n u d i l a ta nova ustanova. Restavracija se nahaja v bivši gost i lni D e m š a r V i n k o t a in je lepo o s k r ­bovana.

T u d i to Je d o k a z k a k o skrb i naša l jud­ska oblast za naše novo pokolenje, za naše bodoče de lavce in graditel je socia­l i z m a .

Stopili so v četrto leto Titove petletke <nGradis" Skofja Loka

D e l o v n i k o l e k t i v »Gradisa« v Škof ii V°'ki je v soboto 26. t- m . i z p o l n i l p r e d ­č a s n o svoj letni p r o i z v o d n i p lan , k i n i ' l i l lahek. Z a s l u g a za to gre d e l o v n i m brigadam, k i so v poostrenem t e k m o v a ­nju v i s o k o presegale dnevne p lanske na­loge. Najboljši uspeh so imele p r i tem delovne br igade v tesarski d e l a v n i c i , k j e r so doseg l i skupno d n e v n o n o r m o 160%. Mestna lokalna podjetja • Kranju

S k o r a j že vsa mestna l o k a l n a podjetja v K r a n j u so predčasno i z p o l n i l a s v o i 'etni plan. T a k o so plan do danes pre ­segli: ekonomi ja 30%, k l a v n i c a 37%, v o d o v o d 21,5%, avtoprevozništvo 50%, b r i v n i c a 15%, kinopodjet ie 16%, gost in­s tvo 3 % , šivalnica in k r p a l n i c a 2 % , električno podjetje 1 % , t r g o v i n a z drob-jhmi p r e d m e t i 0,5%, dočim ga bodo v k r a t k e m i z p o n l i l a š e : P e c i v o , K u r i v o in Preskrba."

p O B R O P R E M I S L I M O , K O G A B O M O V O L I L I ! V K R A J E V N E L J U D S K L OD-g O R E M O R A J O PRITI NAJBOLJŠI NAŠI D E L A V C I , P R E D A N I B O R C I Z A

I Z G R A D N J O SREČNE SOCIALISTIČNE D O M O V I N E

Frontovci na Primskovem Vrontovd mestne četrti na Primsko­

vem so l a n s k o p o m l a d začeli z del i l i r i i zgradn j i zadružnega doma, k i bo eden i z m e d največj ih v našem okraju-V l a n s k e m letu so o p r a v i l i 17-800 prost-ur dela in s tem položili temelie mo­gočni zadružni s tavbi . L e t o s pa so šte­v i l o pros tovol jn ih ur naravnost p o d v o ­j i l i , saj so o p r a v i l i d o z d a i 35-250 prost-ur dela , kl jub temu da so naletel i na razne o v i r e , k o so m o r a l i v poletnem času prenehati z d e l o m , ker i i m .ie zmanjka lo opeke. T o o v i r o so takoj o d ­p r a v i l i in sami izde la l i 60-000 kom- opeke v opekarni Bpbovk. S k l e n i l i so, da mora bit i dom pod streho do D n e v a republ ike .

P r e t e k l o nedeljo, 20. n o v e m b r a , so to obvezo čas tno i z p o l n i l i . G l a v n a stavba je b i la p o k r i t a 10 dni pred r o k o m . N a j ­v e č pros tovol jn ih d e l o v n i h u r p r i i z g r a d ­nji zadružnega d o m a v tem letu i m a j o : Stanjko Vrane. 1069. Jelene Alojz 1009. Krasna Anton (75 let star) 798. Pokoren Pdvel 774, Snedic Joža 756, Koren Va­lentin 715. Brezar Janez 523. Gorianc Valentin 500. Košnik Miha 425. Vogrin Martin 360. Šenk Alojz 362. lelcznik Ja­kob (78 let star) 515. Kunsiel Joža (vadb. delavec) 320. Sušnik Janez 302 in Reš Stana 301 uro prost. dela.

Sodelovanje pri volitvah m častna obveza vsakega frontovca

Uspeh volitev - potrditev pravilne poti naše Partije V p r e d v o l i v n e m času je treba našim

d e l o v n i m l judem pojasnjevati , v kakšnih zunanje političnih r a z m e r a h se v o l i t v e vrše . T r e b a i i h je o p o z o r i t i , da s sode­lovanjem p r i v o l i t v a h ter z d e l o m lahko mnogo pr ispeva jo , d a se bodo v o l i t v e iz­vedle tako, k a k o r postavl ja ta naša P a r ­t i ja in v l a d a . S tem bodo d a l i velik p r i ­spevek z a utrjevanje in nadal jn jo k r e p i ­tev naše l judske oblast i in z a s tab i l iza ­ci jo naših notranjepolitičnih r a z m e r in povečanje ter k r e p i t e v m o r a l n e in p o l i ­tične enotnosti de lovnih množic . T o bo velik delež k s l a v n i borbi naše P a r t i j e in tov. T i t a ter našega l juds tva p r o t i revizionistični in p r o t i r e v o l u c i o n a r n i po­litiki vodi te l j ev V K P ( b ) ter ostal ih in­formbiro) eVskih P a r t i j nasprot i naši d r ­žavi.

V o l i t v e v k r a j e v n e l judske odbore bodo nov dokaz , tla klevetniška k a m p a ­nja in v s a sredstva , ki i ih uporabl ja In­formbiro , niso mogla zavre t i našega go­spodarskega in političnega r a z v o j a , da niso preprečila izgradnje s o c i a l i z m a ter niso omaja la naših l judskih množic v d e l o v n e m poletu. Nasprotno, naši de lov­ni l judje, z b r a n i v L j u d s k i f ront i pod v o d s t v o m P a r t i j e in tov. T i t a , pr iha ja jo na v o l i t v e prepričani, da bodo i z v o j e v a l i novo z m a g o . V o l i t v e bodo nova mani fe ­staci ja mora lne in politične enotnosti našega l judstva in moči naše L j u d s k e fronte. Naša zmaga na v o l i t v a h bo zno­v a potrdi la p r a v i l n o s t po l i t ike naše P a r ­tije, po l i t ike izgradnje s o c i a l i z m a , 0-brambe nezavisnost i naše države in zmage načel markšizma-lcninizma.

Dobre priprave na volitve so razgibale teren

V E L E S O V C A N I N E B O D O Z A D N J I ! V eni o d zadn j ih številk s m o poročali

O slabi razgibanost i z a v o l i t v e v kra jev ­nem l judskem odboru V e l e s o v o . T e d a i s m o n a k a z a l i napake, k i so i ih d e l a l i tamkajšnj i a k t i v i s t i O F in n ismo lih ob­dolžili po krivem. T o se Je p o k a z a l o po­sebno v zadnjem času, k o Je pred v o -l ivno kampanjo šel na delo tamkajšn j i odbor Z B in s p r a v i l n i m tolmačenjem in pr ikazovan jem važnosti vo l i t ev za na­predek v a s i in utrdi tev l judske oblasti p r a v k m a l u r a z g i b a l ves kra j evn i l jud­s k i odbor. P o vseh vaseh so se začeli množični v o l i v n i sestanki , na k a t e r i h so r a z p r a v l j a l i podrobno o gospodarskih in političnih vprašanj ih, k a r l judi najbolj z a n i m a . V petek 25. novembra pa se je vrši lo v e l i k o p r e d v o l i v n o množično zbo­rovanje v samem V c l e s o v e m , na kate­rega ie prišlo o k r o g 100 v o l i v c e v . N a zborovan ju ie g o v o r i l ljudski poslanec tov. FaJfar T o n e o politični s i tuaci j i v svetu, o i zgradnj i socializma p r i nas in o v e l i k e m pomenu sedanj ih vol i tev . Ljudje so se spros t i l i in so tovarišu l judskemu poslancu v diskus i j i zas tav­l ja l i razna vprašanja . M e d d r u g i m so se pritoževali, da so nepravilno razdel jene obvezne vožnje v n j ihovem k r a j e v n e m l judskem odboru. K m e t i c so p r i z n a l i , da je p r i njih še vedno veliko več sposob­nih konj na razpolago , kot jih je odre­jenih za vožnje. Tovar i š l judsk i pos la ­nec T o n e FaJfar j im Je p r a v i l n o razložil, da ie temu k r i v a n j ihova dosedanja ne­

zainteres iranost z a sodelovanje z l jud­sko oblast jo, ka j t i na z b o r u v o l i v c e v b i l judje m o r a l i sami odločati o p r a v i l n i r a z d e l i t v i obveznih voženi.

* Šenčur, 25. novembra.

Danes zvečer Je b i lo tu množično p r e d v o l i v n o zborovanje , k i se ga je ude­ležilo n a d 140 v o l i v c e v . P o gospodar-skopolitičnem poročilu, k i ga Je imel to­variš Za le te l S l a v k o , Je s led i la živa d i ­skusi ja . V o l i v c i so si m e d d r u g i m z a d a l i važen sklep, da bodo s p r o s t o v o l j n i m d e l o m do dneva v o l i t e v popravi l i^ cesto Š e n č u r — K r a n j v dolžini 4 k m .

* Urniki, 25. novembra.

N a množičnem p r e d v o l i v n e m zboro­vanju, na k a t e r e m je g o v o r i l l j u d s k i po-, slanec in član C e n t r a l n e g a k o m i t e t a K P S K r m e l j M a k s , ie prišlo do v e l i k e razgibanost i v debati . Z a k a j so potrebni ostr i ukrepi l judske oblast i prot i špeku­lantski) nastro jenim k m e t o m , ie podrob­no raztolmačil tov. K r m e l j in pr i t em p o u d a r i l , da smo danes v s i p o z v a n i , d a se bor imo za prav i lno razporedi tev dela i n zaslužka pri izgradnji s o c i a l i z m a .

*

Gorenja vas, 25. novembra. N a množičnem p r e d v o l i v n e m zboro­

v a n j u je pr i nas g o v o r i l l j u d s k i poslanec tov. P o r Janez , k i ie podrobno r a z t o l ­mači l današnji g o s p o d a r s k i in politični položaj in p r i tem p o u d a r i l , k a k o važne so bližnje vo l i tve . V d iskus i j i so l judje k r i t i z i r a l i s tar i odbor, k i je v m n o g e m greši l ; zato so tudi pred lagani v n o v i odbor novi l judje, od v o l i v c e v pričaku­jejo, da bodo p r a v i l n o v o d i l i posle.

* Smlednik, 25. novembra.

Danes smo imel i p r i nas p r v o večie p r e d v o l i v n o zborovanje . G o v o r i l je l jud­sk i poslanec Kržišnik A n t o n , k i Je po­drobno pojasnil l judem pomen bližnjih vo l i t ev . Diskusija, k i je b i l a po g o v o r u tov. pos lanca , se je dot ika la vseh pere­čih vprašani. L j u d i e so se močno z a n i ­m a l i za uspehe kmečkoobdelovalnih z a ­d r u g .

(Nadaljevanje na drugi strani)

Okrajna konferenca AFŽ v Kranju

22. novembra Je b i l a O k r a i n a konfe­renca AFŽ v K r a n j u . Sk len jeno Je bi lo , da žene takoj pr i s topi jo k pregledu k a n ­didatnih list za v o l i t v e in da se popra­vijo, če v njih ni v d o v o l j n i m e r i zasto­pana naša žena. Nadal j e so žene spre­jele nove naloge za čim bol jšo i z v e d b o vo l i t ev v kra jevne l judske odbore . T o b o d o s tor i le z ak t iv izac i jo terenskih ak­t i v o v AFŽ, k i bodo takoj začele z a g i ­taci jo, da bo sleherna naša žena v o l i l a . Nadal je bodo propagi ra le m e d ženami-k m e t i c a m i z a vs top v K O Z , s k r b n o p r i ­p r a v i l e p r a z n i k pionir jev — novoletno je lko in pomagale k r a j e v n i m l j u d s k i m odborom.

O b zakl jučku konference so žene po­slale protestno resoluci jo prot i d i s k r i -m i n a c i j s k e m postopanju M D F z ! nasprot i našem C e n t r a l n e m u odboru AFŽ.

Stran 2 G O R E N J S K I G L A S Štev. 48

Borba za izpolnitev plana Takšen je naš France V s e bolj se zaostruje borba naših de­

l o v n i h k o l e k t i v o v za č impre jšn jo i z p o l ­nitev letošnjih p l a n s k i h nalog. V s i naši d e l o v n i ljudje se zavedajo , k a k o o g r o m ­nega pomena ie ta bitka za našo gospo­darsko samobit in nezavistnost soc ia l i ­stične Jugos lavi je .

Iskra Močno razgibano tekniovanie za višjo

delavno s tor i lnost se ie te dni v »Iskri« še bolj razplamtelo . T e k m o v a l o se je v počastitev D n e v a " republike. Naiboliše rezultate je dala k ino montaža, kjer se m o n t i r a zadnjih 82 kinopro jektor jev v tem p l a n s k e m letu in ima na tem že 7 0 % izgotovl jenega d e l a . Prvenstvo gre tokrat Čotičevi b r i g a d i , k i je dnevno do­segala n o r m o 154%, a p o s a m e z n i k i : l .ampič Janko 189%, Božič M a r i j a 154 o d s t o t k o v in Možina F r a n c 153%. Ves kiuooddelek pa povprečno presega dnev­no normo za 17%.

V p r o d u k c i j i je v tekmovanju vseh 56 p r o i z v o d n i h br igad , od kater ih so poka­za l i najboljši u s p e l i : Hevčičeva, Mač­k o v a in KozJekova br igada z doseganjem 145%' dnevno norme. V »Iskri« so že izvršili p l a n : l i v u i c a . v oddelku navj ja l -nice (vžigalne tuljave) in oddelek za montažo instrumentov, kjer so ga i z p o l ­nili po količini in vrednost i . T a k o se »Iskra« z v z t r a j n i m in pojačanim tek­movan jem krepko ut ira pot k i p o l n i t v i letošnjega p r o i z v o d n e g a plana.

Ti&kanina T u d i v tej naši največj i tekst i ln i to­

varn i se je močno r a z m a h n i l o t e k m o v a ­nje za več jo d e l o v n o s tor i lnost . Nj ihove delovne brigade, k i so v stalnem m e d ­sebojnem tekmovanju dosegajo lepe us­pehe. Najboljši uspeh pa so dosegle p r e d i l k e : Ilozian Matilda, Črv Zvoni­mira, Kmc Marija, Nastran Mariia in predile.c liane Anton, k i že v s i delajo od 25. n o v e m b r a za četr to leto T i t o v e pet­letke. P r a v tako so v t i skarn i i z p o l n i l i svo.i letni plan 14. novembra Zupančič Anton, a 27. novembra Nanut Ciril in Knific Aloiz- Ves de lovni k o l e k t i v pa je dela l tudi v nedelfoj in s tem mnogo p r i ­speval v borbi za čimprejšnjo izvršitev letnega p lana .

Inteks Delovni k o l e k t i v »Inteksa« je v poča­

st i tev D n e v a republ ike t e k m o v a l od 25. d o 28. ndVembra.

Najboljši v tem tekmovan ju so b i l i : v tka ln ic i PaJer M a r i c a z dosego dnevne norme 140%, slede B r g l e z P a v l a 130% in M r z e l M a r i j a 125-5%. V s e te tka lke delajo na dvana js ts ta tvenem sistemu, na štir istatvenem sistemu pa so najboljši rezultat dosegle S v e t c l i M a r i j a 125%, Frl ič Lozka 125,5% in M a l o v r h V e r a 125%. V predi ln i c i pa Je Habi jančič A n i ­ca dosegla normo 112%, Ogrič L o j z k a .113 in K o z i n a M a r i i a 112,5%.

Mladina tekmuj po vzoru najboljših Okrajni K o m i t e L M S K r a n j je na os­

novi pregleda t e k m o v a l n i h poročil in re­zul tatov, k i so jih dosegl i m l a d i n s k i ak­t iv i ter pionirski odred i v o k v i r u t ekmo­vanja sk len i l izdat i

O d 1 o k š t- 2 o pohval i najboljših m l a d i n s k i h ak t ivov ter p i o n i r s k i h obredov.

T e k m o v a n j e v počast i tev dneva re­publ ike ie prineslo mnogo novih delov­nih Uspehov, de lovnih izkušenj. T o tek­movanje pa je dalo s lehernemu m l a d i n ­skemu a k t i v u pobudo za še bolj mno­žično tekmovanje . Kot najbol jš im orga­nizac i jam, k i so tekmovanje najbolje razširile na celotne mladinske akt ive , i z reka O k r a j n i K o m i t e L M S p o h v a l o :

/. aktivom LMS tovarne„ »Iskra« Kranj; aktivu LMS tovarne kos in srpov Tržič; aktivu LMS »Triglav« Tržič, obrat II; 2. aktivu LMS v Smledniku; aktivu

LMS Godešič; aktivu LMS Martini Vrh; 3. aktivu LMS Industrijske šole »Sa­

va« ; I. aktivu LMS »Pošta« Kranj. Prav tako najboljšim sekretarjem mla­

dinskih aktivov, ki so: BlaŠko D a n i c a , sekre tarka t o v a r n i ­

škega Komite ta L M S »Inteks«, Srečnik F r a n c k a , o r g . sekretar a k t i v a L M S S v . A n a , P i n t a r Janez, sekretar a k t i v a L M S M a r t i n i V r h , K u r a l t S r e č k o , sekretar ak­t iva L M S Godešič, K u h a r Stane, sekre­tar a k t i v a L M S Pošta Kran j , ( jantar Sonja , o r g . sekretar a k t i v a L M S tovar ­ne kos in srpov T r ž i č , Lebar Ignac, se­kretar m l a d i n s k e g a a k t i v a šole učencev v gospodarstvu tovarne »Iskra«.

Dalie najboljšim članom proizvodnih brigad. T o s o : članice m l a d i n s k e pro iz ­vodne br igade »Triglav« Trž i č , obrat I : Studen M a r i j a , presegla n o r m o za 6 3 % , D o l i n a r A n i c a , 59,7%, D o b r i n M a r i j a 614%, Jane A g a t a 78,9%, Z a k e l i F r a n c ­ka , presegla normo za 55*5% v mešani p r o i z v o d n i br igadi .

B u k o v n i k M i h a e l a iz T i s k a n i n e , Čar -mau K a t i iz T i s k a n i n e .

(Nadaljevanje s prve strani) Nadal je so se vršila množična pred-

v o l i v n a zborovanja tudi p r i S v . K a t a r i n i , v Po l j anah in Železnikih. B l a so dobro obiskana , dočim so še v e d n o s labi v p r e d v o l i v n e m gibanju v kra jevnih l jud­skih o d b o r i h : TrebiJa, Zapoge , Javor je , Bukovica in Mavčiče . K r i v d a leži na do­mačih a k t i v i s t i h OF, k i vse dosle j niso zna l i v d o v o l j n i m e r i in s p r a v i l n i m p r i ­k a z o v a n j e m pomena bližnjih v o l i t e v v zadostn i m e r i za interes i ra t i vse v o l i v c e . T e m kra jem bo potrebna hitra pomoč, d a se dostojno p r i p r a v i j o na bl iža joče vo l i tve .

Kot najboljši mladinci in mladinke so pohvaljeni:

H r o v a t C i r i l , d v a k r a t n i udarnik iz P r e d i l n i c e Trž i č , Š p a r o v e c M a r i j a , štiri­k r a t n a u d a r n i e a iz P r e d i l n i c e Trž i č , Jen-kole Janez, tka lec iz »Inteksa«, K u r a t K a r o l i n a , t k a l k a iz Inteksa, P l u t V i d a , t k a l k a iz Inteksa, Vrtačnik J u l k a , t k a l k a iz Inteksa, M a l o v r h V e r a , t k a l k a iz In­teksa, Z o r m a n M a r i a iz Inteksa.

Iskra-• Reberšek Stane, J ezeršek P a v ­la , R a u z a r , E leršek Stane, Možina F r a n c , M l a k a r Stane, Romič Ivanka, K r a g e l j V e r a , M e d v e d , Mivšek T i n c a , R u p a r Jo­žica, Perkovič M a r a , Kordež A l o j z , Dre -konja H ran ko.

T i s k a n i m i : Aidovšček M a r i i a , Benedik F r a n c k a , Čuden E m a , Benedik R e z k a . Markovič P e p c a , H a f n a r M a t i l d a , T a v ­čar A n i c a , J u r m a n Ančka, K o p o r c Franc-

Aktiv MLO Krani: Bauželj S l a v k a , Je­lene, P e l ko, S temberger Pranja.

Aktiv LMS »Pošta« Kranj: O m e j c D o ­m i n i k , F lor iančič C v e t k a , Bogata j M a r a , Ora Jzar V e r a , J a k l i č P a v k i , M a l i Tonč­k a , P a v l i n A n i c a , Eržen D a n i c a , Rant M i n k a .

Pohvaljeni naiboliši pionirski odredi: O d r e d »Predosl ie«, O d r e d na g i m n a ­

z i j i T rž i č , O d r e d o s n o v n e šole Tržič, O d r e d g imnaz i ja Krami.

Najboljši pionirski voditelii-mladinci: P o v š n a r A n g e l a , odred Predoslie, A n -

der le A d a in Vese l Malči , p i o n i r s k i o d ­red gimnazi je in osnovne šole Trž i č , S a m o n i k A n t o n in Šulin A n t o n , odred gimnazi je K r a n i .

Najboljši center prevojaške vzgoie: »Tiskanimi« K r a n j , »Predilnica ni t k a l ­

nica« Trž ič , »Mlekarska šola«, »NIKO« Železniki.

Okrajni Komite LMS.

V KULTURNI:M TI:DNU 01) 3-11. DECEMBRA HO V KRANJU OKRAJNO

TEKMOVANJI: SINDIKALNO KUL­TURNO UMETNIŠKIH DRUŠTEV V dneh od 7. do 11. decembra 1949

bodo v K r a n j u t e k m o v a l a s svo j imi sek­c i jami s indika lno kul turno umetniška društva iz Dupel j , G o l n i k a , Kran ja , Šk . L o k e , Tržiča, Železnikov in Z i r o v . P o ­leg S K U D - e v iz omenjenih mest bodo iz tehničnih r a z l o g o v priključena k tekmo­vanju v K r a n j u tudi s i n d i k a l n o umetni­ška društva iz M e d v o d , J a r š , Domžal in K a m n i k a , k a r bo v s e k a k o r dalo tekmo­vanju svečane j še obeležje in močne jšo t e k m o v a l n o konkurenco . O k r a j n o tek­movanje bo p r i k a z ideološkega in k u l ­turno prosvetnega d v i g a S K U D - e v v le­tošnjem letu. Najbol jša S K U D - a o z i r o m a njihove sekcije, katere bo na O k r a j n e m

tekmovan ju oceni la posebna komisija,

K o boste b r a l i te vrs t ice , n ikar ne m i ­slite, da sem naročen, nai pišem za bliž­nje v o l i t v e . K a j še- Nebogl jen reporter sem, k i so me posla l i z nalogo, da po­liveni k a k o in ka i napreduje delo za gradnjo zadružnih d o m o v ' v k ran j skem okra ju . S tem namenom sem se z g l a s i l na kran jskem o k r a i u pr i predsedniku to­varišu Snedicu, da me pošlje na popri-s č e dela . P r v i mah se m i je zazdelo , da sem slabo naletel , kajt i le-ta m i Je pre­prosto, a vendar zame precei robato po­v e d a l :

»Veš k a i , pojdi k S t a u j k u na Prhn-skovo, ta ti bo vse p o k a z a l in povedal!«

N i s e m p o z n a l še S t a n i k a , čeprav sem 0 P r i m s k o v e m , k i Je mestna četrt K r a ­nja, že precej čul. T a m so d o m a ljudje, ki so precej svobodouumi že od nekdaj . S k l e r i k a l c i niso n ikdar držali. B i l a ie to pač de lovna koloni ja , k i si ie že pred voino u s t v a r i l a sožit je med tamkajšnj imi kmet i , k i niso imel i n i k d a r v rožicami postlano. Šel sem na P r i m s k o v o k S tau j ­ku , p r e d s e d n i k u za gradnjo zadružnega doma.

Deževalo ie, ko sem ubira l pot po r a z d r t i cesti .

V kra jevni gost i lni ie bilo vse živo. »Aha! S t a n i k a F r a n c a iščete? K a k o ,

da ga ne bi p o z n a l i , saj je naš človek, naš predsednik,« m i ie o d g o v o r i l pri let ­ni možakar . »Zdaj hodi po terenu o k r o g , veste, naš kandidat je pr i volitvah,« je z g o v o r n o nada l j eva l .

»Pa kje bi ga našel?« sem vztra ja l , zakaj ob pripovedovanju o č a n c a se Je moja radovednost povečala . N i samo p r e d s e d n i k za gradnjo zadr . doma, tudi kandidat O F je za bližnje v o l i t v e , pa ga dobi , k a k o r veš in z n a š ! — Nejevol jen sem p o m i s l i l na dež in blatno p o t . - P a sem imel srečo, karti moj sobesednik mi je takoj nato hrupno in veselo d e j a l :

»(i le j te, prišel Je!« V gost i lno je stopil srednje ve l ik , bolj

nežen kot šibek človek, ves premočen, z g loboko v d r t i m k l o b u k o m na čelu. Nje­gove oči so svet lo zasi jale i zza črnih trepalnic , ko je začni glasen v z k l i k , k i ie vel ja l nJemu. P r i s t o p i l sem in mu pove­dal , zakaj sem prišel. N a k r a t k o sva se seznani la . P o v a b i l me je v drugo go­st insko sobo in mi razložil vse po v r s t i .

L a n s k o pomlad so začeli k o p a t i teuie-1 ie za zadružni doni na P r i m s k o v e m -Pre j so imel i veliko borbo s kmet i . »Kaj bi g r a d i l i tolikšen dom, čemu?« so ugo­varjali a k t i v i s t o m , k i so si naredi l i na­črt za lepo in ponosno stavbo. Tedaj Mm Je France preprosto o d v r n i l : »Ljudje, misl i te na bodočnost ! K a r V a m je z d a i mogoče p r e v e l i k o , bo Jutri premajhno vašim otrokom!« In ie z m a g a l . N j e g o v a ie obvel ja la , kajti čeprav ie v idet i m l a d , ie že mnogo p o i z k u s i l in m-estal v živ­l jenju. To ie bilo v s e m znano. Ze pred vojno ie bil zaveden delavec . B o r i l se ie za pravice de lovnega l juds tva . O k u p a ­ci ja ga ni našla nepr ipravl jenega . O d p r v i h začetkov ie bil ak t iv i s t O F in kot tak Je odšel, če ni hotel , da bo zajet po gestapu, leta 1944 k partizanom, kjer se ie prav tako o d l i k o v a l . To so mi pove­dal i d r u g i , sam ie preveč preprost, da b i g o v o r i l o sebi, ob r a z g o v o r u o skupno­sti pa se mu ie razvezal j ez ik .

»Naredili bomo lep zadružni dom, mo­goče najlepši v k r a n i s k e m okra ju!« je g o v o r i l radostno.

»Kdaj ste začeli in k o l i k o ur ste do­slej opravili?« vprašam, da bi zvedel čim več podrobnost i .

»Lani, v začetku maja, smo začeli s

bodo nagrajene in bodo lahko nastopile na bližnjem oblastnem tekmovanju , k a ­tero bo v decembru v LJubl jani .

R a z p o r e d okra jnega tekmovan ja ie s ledeči : v sredo 7. decembra bodo v k i ­no d v o r a n i S i n d i k a l n e g a doma nastopi l i ob 20. uri godbe, o rkes t r i in harmomi-k a r s k i zbor i . Istega dne bodo ob 20. ur i v Prešernovem gledališču nastopile fo lk­lorne skupine ter pevc i - so l i s t i . V nedeljo 4. decembra bo ob 14. ur i v Škof j i L o k i p r e d v a j a l S K U D »'Tone Ši frer« v o k v i r u tekmovanja Ivan 'Tavčar jevo »Visoško kroniko«, v kater i nastopi o k r o g 100 oseb. V soboto 10- decembra bo ob 20-uri nastopi l v Prešernovem gledališču v K r a n j u S K U D »Ivan Cankar« iz 'Tržiča z C a n k a r j e v i m i »Hlapci«. P o l e g T r ž i č a -nov bodo omenjenega dne nastopi l i vs i pr i javl jeni rec i ta tor i ! in rec i tac i j sk i zbo­r i . — V nedel io 11- d e c e m b r a bodo v

kopaniem temel jev. 'Takrat nas ie bi lo še malo . M n o g i so odvračali l judi od dela in se n a m posmehoval i , kaj bi s to­likšno zamis l i jo , saj so doslej živeli lepo brez tega. K a i i im bo Zadružni d o m . Tako so g o v o r i l i nergači , mi smo pa koraižno de la l i . V p r v e m letu smo opra ­v i l i 17.800 prostovoljnih de lovnih ur-Izkopal i smo 2 .100m : ! zemlie , za betoni­ranje temeljev in podkletn ih prostorov smo porabi l i 517 m : i cementa, prepel ja l i in razložili 1-085 ton raznega m a t e r i ­a la . . . «

Govoril ie hi tro in tiho, da sem ga ko­maj s l ed i l . P r i p o v e d o v a l ie podrobno, k a k o je rasla iz tal mogočna stavba in k a k o vse bolj so l judie pr i s topa l i k delu. Z rast io zadružnega d o m a se ie d v i g a l a tudi zavest f rontovcev in nji­h o v a borbenost za skupno delo. 'Tu bo bodoče žar išče gospodarskega n a p r e d ­k a , social ist ične miselnost i in kulture — ponos novega P r i m s k o v e g n . France ie zadel v živo svo.ic sovaščane . V letoš­n jem letu se je število prostovol j cev na gradnj i pomnožilo in tudi število o p r a v ­ljenih pros tovol jn ih ur ie še enkrat več­je od l a n s k i h : 35-250- Š e de lavc i in de­l a v k e iz tovarne IIM so priskočili več­krat v pomoč. F r o n t o v c i s P r i m s k o v e g a so v tem letu z a z i d a l i v g lavno z g r a d b o 425*n 8 z idu , sami i z d e l a l i 60-000 kom-zidne opeke v opekarni Dobo V k in ob­dela l i in pos tav i l i 240 m 8 lesne kons t ruk­cije.

»In kda.i bo končano?« sem vpadel v pripovedovanje, ko se mi je že kar vr­telo od številk.

»Kdaj?« je začudeno zasta l F r a n c e v pr ipovedovanju in me pogledal. »Zadali smo si obvezo, da bomo s p r a v i l i pod streho do D n e v a republike- To ie že i z ­vršeno. P r e t e k l o nedelio ie dela lo 150 frontovcev pri pokrivanju doma. P o k r i l i smo ga v enem dnevu in 9 dni pred za­dano obvezo. Z d a i pa smo o b s t a l i . . . «

»Kako?« sem se začudil. »Ali ne bo otvor i tve že letos?«

»Ne!« je o d v r n i l . »Na spomlad ga dvignemo še za eno nadstropje. Tako smo sedaj sk len i l i vsi,« ie preprosto za­ključil svoje pripovedovanje in se opra­vičil, da se mu mudi in da ima še dosti nujnih o p r a v k o v . In odšel ie.

Glej ga šuienta ! sem si dejal . LUidie so si z a d a l i načrt, da si narede ve l ik iti pros t ran zadružni dom in zda j , ko ie gotov, ni gotov, ker si žele še višino-Kakšen človek je to, k i Je tako naglo Uspel preobraz j t i zaosta lo miselnost Pr imskovčauov. '

In spomni l sem se besed, ki so p r i ­vre le iz srca pr i le tnemu možakarju-k m e t u , ko sem v s t o p i l v gost i lno in ga povprašal za S t a n i k a : »Sai ie naš člo­vek, naš predsednik!« K o sem odhajal« sem z v e d e l , da ie tovariš S t a n i k o Franc p o v r h vseh organizacijskih del opravi l letos 1.069 prostovol jnih ur p r i gradnji zadružnega doma.

» T o Je komunis t in naš kandidat na v o l i t v a h v II. rajonu naše četrti.« mi ie s ponosom povedal odborn ik O F n a

P r i m s k o v e m . In še ie d o d a l : »Danes je i z v o i e v a l bi tko za zadružni d o m , JUtrj al i pojutrišnjem pa bo borbo za ustano­vitev kmečkoobdelovalne zadruge . »'Tak­šen ie naš France — trden revolucionar za boliše živlienie nas vseh.

D o v o l i sem zvedel za ta dan, pa se l " se v r n i l , da napišem poročilo.

k i n o d v o r a n i S i n d i k a l n e g a d o m a nastO' pili ob 14. uri popoldan vsi t ekmuj te 1

pevsk i zbor i , dočim bodo d r a m s k e sku­pine S K U D - e v t ekmovale v Prešeruovcri 1

gledališču v nedeljo l l . decembra ° n

9 - u r i d o p o l d a n , ob 15-uri popoldan t c f

ob 20. ur i zvečer .

Štev. 48 G O R E N J S K I G L A S S t r a n 3

N a j p o s t a n e m učitelj

V n o v i J u g o s l a v i j i ni dobi lo svoje ča ­sti samo ročno delo, k i je b i lo prej dolž­nost s a m o z a t i r a n i h l judsk ih množic, atnpak ie tudi delo intel igenta dobi lo v novi družbi svoie p r a v o mesto in v r e d ­nost.

Danes služi jo p r i nas vse si le g r a d i t v i viš jega blagostanja in kulturneišega živ­ljenja naroda kot celote, za to se p r i nas de lo ceni kot družbena vrednost in se spoštuje v s a k o kor i s tno d e l o v n o p r i z a ­devanje.

V tem o k v i r u je tudi učitel jsko delo dobi lo SVOJO p r a v o v r e d n o s t in ceno.

Danes v z g a j a učitel jstvo m l a d i n o bor­benega rodu, k i je s t r i fašizem na svo j ih tleh, vzga ja m l a d i n o rodu, k i Je o d p r a ­v i l na las tni z e m l j i n izkotno izkorišča­nje in , k i g r a d i nov, lepši, boljši svet.

P o n o s n i , vesel i l judje, k i se zaveda jo svoie z m a g e nad g r o b o k o p o m človekove svobode in dosto janstva, z m a g o v a l c i fa­šizma, grad i te l i i nove družbe, so gospo­dar j i v T i t o v i J u g o s l a v i j i . K a k o ne bi bil ožar jen nj ihov obraz od de lovnih z m a g : N o v i B e o g r a d , cesta bra ts tva in edinstva , p r o g a Š a m a c - S a r a j e v o , tovar ­ne Železniki, L i t o s t r o j , Rade K o n č a r ; h idrocentra le na S a v i , D r a v i , V a r d a r i u , Nere tv i , na vseh rekah , brez števila to­v a r n , nova pol ja , posejana z zadružnimi g o s p o d a r s k i m i poslopj i in podjet j i , naše orožje, naša a r m a d a , naši i z d e l k i , izkuš­nje in novi ljudje, s k o v a n i v ognju k i ­peče gradi tve , so naš skupen uspeh, skupna last.

T a k š e n rod , takšna m l a d i n a in takšna perspekt iva živl jenja potrebuiejo d r u ­gačnega učitel ja, kot je b i l včasih.

B o r b a za svobodo, z a izgradn jo soc ia­l i z m a je d a l a učitelju samozavest , ponos borca z a napredek in nov čas .

O g r o m n o število d i j a k o v gre v stro­k o v n e šole, v p r i p r a v l i a l n i c e za naše s t r o k o v n e kadre . Odpiralo se v e d n o no­ve srednje in viš je šole. S o c i a l i z e m po­trebuje izobraženih Hudi.

Učitel jev Je premalo . S i c e r i ih je m n o g o več kot iih ie b i lo p r e d vojno, k o so ča­k a l i po štiri i n v e č let na zapos l i tev , v e n d a r zahtevajo nove šole še in še učitel jev.

Devetmesečni pedagoški tečaj i z a i z ­obrazbo novega uč i te l j skega k a d r a so tudi v Kran ju . V e l i k o število m l a d i h l ju­d i je prišlo iz teh šol, v s i že uspešno upravl ja jo učiteljsko službo. V novembru so ie začel že peti pedagoški tečai v K r a n j u .

Z a sprejem Je potrebna nižja g imna­z i j a a l i dovršena sedemletka- V izrednih p r i m e r i h se spre jemajo tudi d i jak i z ne­dovršeno nižjo g imnazi jo . P o t r e b n a je starost 17 let.

Iz k r a n j s k e g a okra ja študira z a uči­telje le m a l o d i j akov . B l iže so iirn to­varne, za to tako i vs topa jo v r a z n a p o d ­jetja. P r i tem ne v id i jo ugodnega raz­voja , k i ga nudijo pedagoške šole. V s a ­k e m u dobremu učitelju ie danes odpr ta TX>t v višjo pedagoško šolo in nato celo

S l a v k o K o l a r

S E D M O R I C A V K L E T I (0 otvoritveni predstavi v novi sezoni

Prešerno ve ga gledališča) K a k o r smo ob zakl jučku zadnje pred­

stave v prejšnji sezoni u g o t o v i l i , smo doživeli idejno čist preporod našega an­sambla. T o razvese l j ivo dejstvo Je do­bi lo tudi tokrat svoj poudarek . S e v e d a so se notranje okoliščine vedno ponav­ljajočih m a l i h krtz , k i niso vidne zuna­njemu o p a z o v a l c u . V s e k a k o r pa se bo ansambel letos p o m l a d i l z n o v i m i moč­mi in s topi l k r e p k o na pot gradi tve no­vega , social ist ičnega človeka, in to tem prej, ker bo postal pok l i cno gledailšče, k a r Kran j kot eden najvažnejših indu­s t r i j sk ih mest tudi popolnoma zasluži.

T e dni smo g ledal i u p r i z o r i t e v no­vega d e l a v našem gledališču. T o delo ie napisal h r v a t s k i pisatel j S l a v k o K o ­lar, eden izmed najboljših h r v a t s k i h no­ve l i s tov . Znane so njegove zb i rke n o v e l : »Kako ie F e l i k s Pi ievčevič i ska l živ­l jenje«, »Ali smo al i nismo«, »Mi smo za pravico« in satirična z b i r k a »S peresom in krtačo«. A v t o r ie a k t i v n o sode lova l v N O B . P o osvobodi tv i je izdal najprej humoristične povesti pod nas lovom »Na­zaj v naftalin«, nato je izšla v kn j ig i ko­medija v treh delanjih pod n a s l o v o m » l j u d s t v o je potrpežl j ivo«. V vseh teh del ih K o l a r nadaljuje delo ve l ikega l i r -vatskega pisca A n t a Kovačeviča , bor­beno in p r o d o r n o posega s humoristične strani v težko živl jenje hrvatskega kme­ta, malomeščana in izobraženca v raz­dobju obeh v e l i k i h vojn.

Nainoveiše nie.uovo knjižno delo ie »Sedmorica v kleti«, d r a m s k a reportaža v treh dejanjih. Snov je zajeta iz n a r o d ­noosvobodi lne borbe in se godi v nepo-

na univerzo . P o l e g osnovne plače pre­jema učitel jstvo razne dodatke , k u r i v o in s tanarino, tako, da je tudi v. gmotnem pogledu boljše preskrbl jeno, kot so usluž­benci m a r s i k a t e r e druge stroke.

N e d v o m n o je v našem okra ju m l a d i n a , k i i m a vesel je do učitel jsekga p o k l i c a , pa i i n iso znane možnosti v p i s a in razvo ja . N o v e m b r a se Je pričel v K r a n j u nov pe­dagoški tečai . P r i j a v e sprejema še ta p mesec O L O , poverjeništvo z a presveto .

Včasih Je v o d i l a m l a d i n o v učitel jsko službo p r e d v s e m žel ja po hi tr i dovršitvi šolanja, p r i t i č imprej do k r u h a , danes pa vab imo v učitel jske šole p r e d v s e m mladino , k i hoče z borbenim d e l o m v šoli in na v a s i v z g o j i t i socialistični red. V pedagoške šole nai gre z a v e d n a , na­predna m l a d i n a , k i hoče pr i spevat i k izgradnj i s o c i a l i z m a z v z g o j n i m d e l o m v šoli in na v a s i .

T a k i m l a d i n i je namenjen tudi ta po­z i v za vpis v pedagoški tečai v K r a n j u . M l a d i n a nai ve, da je tu p r a v tako po­trebna, kot je potrebna pri N o v e m Beo­gradu na avtocest i iu p r i vseh a k c i i a h , na katere sta jo k l i c a l i d o m o v i n a in Par­tija.

sredni bližini Zagreba . N a z o r n o ie pr i ­k a z a l čistost pravih borcev za svobodo (Grga), k i se pod k r i n k o domobranskega častnik;i, drzne vpast i v hišo, v kater i Stanuje ustaški k r v o l o k , k i drži v kleti zaprt ih sedem kmetov domol jubov, da jih reši- Za to nalogo po dolgem nago­varjanju in po razpletu družinske drame pridobi študenta B r a n k a , s ina gost i lu i -čarke in pocestnice te hiše. Globoko in krepko pa je zadr i v gn i lo in m o r a l n o propalost ljudi, k i so se predal i okupa­torju in so po svoj ih zločinih in surovo­sti mora lno padl i še globlje, to ie kleri­k a l n o ustaška banda (Marijan Peric, Fritz Knopf in Marta).

T o delo ie režirala tov. Ba lb iua B a r a -novičeva, k i ie tudi s a m a preskrbela prevod te z a n i m i v e reportaže. M o r a m o pr iznat i , da ie uspela, zaka j zapletena z g r a d b a samega dela je zahtevala od nje precej izna jdl j ivost i , da bo s tvar d i ­namična in privlačna za g ledalca . Igral­ci so se v studii vživeli in s p r a v i l i na oder zre lo iu prepričl j ivo realnost. V tem Je o d l i k a umetniške sposobnosti mlade režiserke, k i je z v e l i k o preprič­ljivostjo in d o g n a n i m i z r a z o m postavi la na oder uigrano cel ino in delo sprost i la do napetosti . Dovršeno igro ie podala sama režiserka, k i Je nastopala v v logi razuzdane in mora lno padle moiidiiike— Marte. Odlično ie podal v logo Per ič iča , ustaškega zastavnika, tov -Pr i s tav Jože , k i je bi l tako v d i n a m i k i , kot v nastopu p r a v i l n o ponazorjen tip ustaškega k r v o ­loka, kar vse kaže, da se bo ta mladi igra lec skoraj r a z v i l v umetnika . Prav tako ie bil odličen tov. Vajt Gabrijel v v l o g i Fritza Knopfa, generalnega direk­torja delniške, firme. B r a n k a , študenta in sina gosti lničarke, ie v g lavnem dobro podal Št igl ie Lado, le da je bil z gest i -kul i ran jem včasih p r e v p a d l j i v , med tem k o ie M a r t e l a n c Valči uspelo podat i lik Kate Tomek malomeščanske gos t i ln i ­čarke. P r i ostal ih manjših v logah so se v s i t r u d i l i , neprisi l jeno in nevs i l j ivo t - i -preprost i podajal i l ike doživetih ljudi iz l judstva, ki sovraži jo nasil je in l.iubi.io svobodo in prostost .

remiera te z a n i m i v e d r a m s k e repor­taže iz narodnoosvobodilne borbe ie bila že v letošnjem jesenskem fest ivalu iu sedaj se daieio prve reprize tega dela. ki zasluži vso pozornost po svo i i o r i g i ­nalnost i in i skreno podanem izvajanju našega gledališkega ansambla .

Drobna kulturna kronika Mladina v Škofji Loki ie ustvarila

močno folklorno skupino. V stalnem tek­movanju za č imveč jo akt ivnost na k u l ­turnem torišču ie m l a d i n a iz Škof je L o k e uspela pr idobi t i za f o l k l o r n o umet­nost p r a v čedno število mladincev in mladink , k i že vs i prav m a r l j i v o v a d i l o narodne plese- Z d a i so dobi l i že potreb-

Delovnosl SKUD-a v Škofji Loki

V Škof ji L o k i m a r l j i v o deluje s i n d i k a l n o kulturno-umetniško društvo » T o n e Š i f r e r«. Društvo, k i ie bilo ustanovl jeno letos s p o m l a d i , v svojem pičlem pol letnem delu ni m o g l o doseči k a k i h večj ih uspehov, ie pa , lahko re­čemo, uspešno prebrodi lo nekaj začet­nih težkoč in si s tem z g r a d i l o temeli za nadaljnje delo.

P r i letnem pregledu se Je ugotovi lo , da s loni g lavna delavnost društva še vedno na d r a m a t s k i s e k c i i i i n na delo­vanju knjižnice. Osta le sekcije sos icer pognale svoie d e l o z m r t v e točke , ven­dar z a r a d i ob jekt ivnih težav a l i pa tudi z a r a d i delnega nerazumevan ja nekater ih niso m o g l a dela p o v s e m r a z v i t i . T a k o ie z glasbeno sekci jo, čeprav i m a m o v Škofj i L o k i za to d o v o l i l i u d i , k i se z a glasbo zanimajo , t ako d a b i brez d v o m a lahko tvor i l i močno m u z i k a l n o skupino .

P r o b l e m dela s l i k a r s k e sekcije pa ie p r e d v s e m v nedostatku p r i m e r n i h pro­s torov, k a r bo treba čimprej ured i t i . V začetnem stadiju ie tudi f o l k l o r n a sek­cija, z a katere uspešno d e l o bo treba vložiti še precej t r u d a .

D r a m a t s k a sekci ja Je v tem k r a t k e m času in še to v pole tn ih mesecih , k i niso povsem godni za d r a m s k o delo, raz­v i l a od vseh sekci j naivečJo živahnost. Najprej ie p o n o v i l a v l a n s k i sezoni na-št j jdirano i g r o »Pesem s ceste« , z a t e m ie u p r i z o r i l a domačo igro »V LJubl jano jo dajmo« in pričela s študiiem »Visoške kronike«, si so io igra l i v o k v i r u 10-let-uice škof je lošk-muzeja in kot o t v o r i t v . predstavo nove sezone. Delavnost sek­cije ie najbolj r a z v i d n a iz 1458 prosto­vol jn ih ur, k i so i ih do občnega z b o r a vložili i g r a l c i v študij posameznih d e l .

Uspešno Je b i lo tudi delo knjižnice, k i ie s septembrom stopila v novo p o s l o v ­no dobo in nudi ,518 v p i s a n i m ob i sko­v a l c e m 2341 k n i i g . M a r l j i v i knjižničarj i so v to delo vnesl i vse nedelie v letu, p o z i m i pa tudi d e l a v n i k e : 992 prosto­vol jn ih ur. O v i r a njenega delovanja Je premajhen prostor in pomanjkanje čital­nice, kar pa m o r a biti za nien nadalJui i razvo j v najkra jšem času ugodno rešeno.

no garderobo in so nastopi l i na s lavno­stni akademi j i v čast Dneva republike-

*

Delavci tovarne »Iskra« so ustanovili SKUD. V sredo 2 . i novembra popoldne so se d e l a v c i tovarne »Iskra« v prav lepem številu udeležili ustanovnega ob­čnega zbora novega S K U D - a , k i so mu dal i ime Stane Kovačič . V društvu že delnic d r a m s k a , p e v s k a , rec i tac i j ska , fo lk lorna in glasbena sckc i ia . V s i ti o d ­seki so uspešno nastopi l i na akademi j i v čast Dneva republike, ko ie k o l e k t i v imel tudi proglasitev u d a r n i k o v in po­hval naibolišim de lavcem. Z a predsed­nika S K U D - a »Stane Kovačič« ie i z v o ­ljen tov- Maričič , d i r e k t o r ' t o v a r n e .

NAROD NAŠ D O K A Z E HRANI!

Varstvo spomenikov iz časov narodnoosvobodilne borne

>'t<K

Še dobro ohranjena bolnica Koroškega odreda na Komatevri nad Jezerskim

V vas i Rdeča dol ina nad T r ž i č e m (v pobočju nad Dolžanom) smo obstal i na k r a j u nekdanje komande štaba mesta Tržič. Jeseni 1944 so tu p o s t a v i l i barako, k i ie bi la m a r c a 1945 požgaua. Neka.i železa razpadlega štedilnika ie edini o-stanek, k i spominja , da ie tod stala važ­na posto janka. B a r a k a Je b i la dolga pet, š iroka p a d v a in pol metra .

Naše delo na področju nad T r ž i č e m je bi lo s tem končano. Hvaležni sino se v Tržiču pos lov i l i od ljubeznivega v o d ­nika. Z a d o v o l j n o se ie smehl jal papirju z njegovo podobo. S e d e č e pod jelko nas ie r i sar Stane tam nekie nad Počivalom ujel na muho.

Z. a v t o m o b i l o m , k i nam je bil na raz­polago ves čas izvrševanja svoie naloge, smo se odpel ja l i še istega dne prot i Je­zerskemu. V o d n i k a teda nismo imel i . Že­le l i smo pr i t i do bolnice Koroškega od­reda. P o t do nje smo našli po J iapot i lu državnega logar ja .

Naha ja se na K o m a t e v r i . N a m e s t o na­povedane eno uro t ra ja joče hoje, smo rabi l i le k a k i h deset minut . K o smo do­spel i na poseko, smo zag leda l i lično, z drevesn imi skor jami obi to hišico.

M r a k , k i nas ie n r i n e s e l semkaj , ie pre­prečil fotografiranje , zato se ie r i sar Stane odločil za skic iranje .

(irob Šestih padlih partizanov na trav­niku v Žubii vasi pri Poljanah

Stran 4 G O R E N J S K I G L A S ŠtCT. 4«

Mladinski aktivi tekmujejo Navodila za popis zgradbe in stanovanj v Kranju Tekmovanje za visio s tor i lnost dela,

tekmovanje z a ro js tni d a n republ ike je zajelo v e l i k del m l a d i n e v našem okra ju . G e s l o naše d e l a v s k e mladine i e : »Ljud­s t v u č im več obutve, tekst i la , č imprej i z p o l n i t i P a r t i j i dano obvezo!« K a m o r ­k o l i , v k a t e r o k o l i podjetje, ustanovo, šol­s k i a l i vaški m l a d i n s k i a k t i v se napotiš, p o v s o d boš naletel na ist i o d g o v o r : »Tekmujemo.«

V Trž iču ie m l a d i n a tovarne kos in s r p o v m n o g o p r i p o m o g l a k predčasni i z p o l n i t v i p lana . N i s o pa m l a d i n c i in m l a d i n k e pr i tem, k o so vložili vse svo­je sile v borbo za plan, pozabi l i na os ta lo delo. T u d i ideološko - politični v z g o j i in k u l t u r n e m u živlJeniu svojega m l a d i n s k e g a a k t i v a so posvet i l i precej ­šn jo pozornost , tudi na izlet se p r i p r a v ­l jajo. Najboljše uspehe so dosegl i v pro­d u k c i j i t r i k r a t n a u d a r n i c a B a r b i r I rma, k i ie doseg la dnevno normo s 236%, en­k r a t n i udarnik Š p a r o v e c K r i s t i j a n 209%, d v a k r a t n a u d a r n i c a Barabas M a r i i a 198 odstotkov. D o tega tekmovanja pa je bi l naiboljši rezultat m l a d i n c a 193%.

T u d i v tovarn i »Triglav« so spre je l i tekmovnaJe z v e l i k i m vesel jem. T e k m o ­vanje ie za je lo p r a v vso m l a d i n o , t a k o v obratu I, k a k o r v obratu II. Posebno do­b r o pa se je p o k a z a l a » S a l b e r g e n e v a m l a d i n s k a p r o i z v o d n a brigada«. Izpolni la je dnevno n o r m o 138,8%. Najbol jše re­zultate pa so d o s e g l e : Jane A g a t a 170,5 odstotkov, Studen M a r i j a 163%, D o l i n a r A n i c a 159,7%., Sedej S l a v k a 164,4%, S t u d e n T o n č k a 143,4%, M e k u č J o ž i c a 125,9%' i td . i td . T u d i s i n d i k a l n i p e v s k i zbor imajo. Nanj ie vključenih precej m l a d i n k . V mešani p r o i z v o d n i br igadi pa je dosegla najboljši uspeli m l a d i n k a Žakel j F r a n c k a , k i ie dosegla dnevno n o r m o s 155,5%>. M l a d i n a obrata II. je n a p o v e d a l a tekmovanje m l a d i n i obratu I- a ne s a m o v pogledu produkci je , tudi na ideološko-političnem in k u l t u m o - p r o -svetnem ter f i z k u l t u r n e m torišču. M l a ­dina tega a k t i v a Je tudi mnogo p r i p o ­m o g l a k predčasni i z p o l n i t v i letnega plana tega obrata.

T e k m o v a n j e ie za ie lo tudi m l a d i n o predi ln ice , k i n i k a k o r noče zaosta jat i za os ta l imi a k t i v i . O s e m n a i s t l e t n i l i r o v a t C i r i l je že d v a k r a t n i udarnik , svo jo nor­mo pa presega za 2 5 % in še več . M l a ­d i n k a Š p a r o v e c M a r i j a , š t ir ikratna udar­nica , k i je ena naibolišili m l a d i n k v na-v i i a l n i c i , presega normo za 18 in več procentov . T e k m o v a l a ie tudi naineščen-ska m l a d i n a . P o m a g a l a je tudi v t k a l ­n i c i s tem, da so po ln i l i čolničke, tka lke p a so lahko prevzele v e č strojev. S k r a t ­k a , m l a d i n a išče vedno novih in novih obl ik dela , da doprinese kar na jveč je mogoče k i z p o l n i t v i plana za leto 1949-

Lepe uspehe v tekmovanju dosega m l a d i n a »Inteksa«, k i ie pr i tegni la k tek­m o v a n j u tudi s tare j še de lavce . Najboljši kot so L u n a r V i n k o , Z o r m a n M a r i i a , V r -tačnik J u l k a , P a i e r M a r i c a , Jenkole Ja ­nez, P l u t V i d a i td. , presegajo dnevne norme za 15 pa tudi 2 5 % , M a l o v r h V e r a in P a i e r ' M a r i c a pa tudi za 3 5 % . ^ m l a ­d i n c e v sodeluje p r i igr i »Volkodlaki«

skupno s stare jš imi člani s indikata- T u d i f o l k l o r n a s k u p i n a se p r i p r a v l j a z a na ­stop. M l a d i n s k a o r g a n i z a c i j a v tem pod­jetju skrb i tudi z a r a z v e d r i l o mladine . V e č k r a t imajo z d r a v e m l a d i n s k e zabave, p r i čemer i i m nudita v s o pomoč u p r a v a in s indikat . NaJbolie se v i d i p r a v v tem m l a d i n s k e m a k t i v u , k a k o uspešno ie delo, č e ie p o v e z a v a med s i n d i k a l n o m l a d i n s k o o r g a n i z a c i j o in u p r a v o res močna-

Tudi m l a d i n a v šolah tekmuje, bori se z a to, da se bo č imveč naučila in tako d a l a d o m o v i n i s s v o j i m znanjem na jveč­jo pomoč. Z e l o uspešno ie delo m l a d i n ­skega a k t i v a na M l e k a r s k i šoli, v Indu­str i j ski šoli »Iskra«, m l a d i n s k e g a a k t i v a na sedemretki v P o l j a n a h . T u d i v d r u g i h šolali so se resno opr i j e l i učenia p r i tem pa niso pozabi l i na ideinopolitični razvo j mald ine .

V s e k a k o r pa zasluži vse pr iznanje ak­tiv »Center« Škof j a L o k a , k i ie razširil f o l k l o r n o skupino o d 14 na 22 rednih članov. F o l k l o r n a skupina se p r i p r a v l j a na. večer narodnih plesov. O m e n i t i mo­ramo tudi tovarišici Z d e n k o V r a n i č a r in Z d e n k o Rcbič , k i uspešno delujeta v m l a d i n s k i o r g a n i z a c i j i in še posbej R e -bič Z d e n k o , k i se t rudi , da bi doseg la f o l k l o r n a skupina čim lepše uspehe. Skora j v s a m l a d i n a »Centra« Je v k l j u ­čena v o r g a n i z a c i j o P r o t i a v i i o n s k e z a ­šči te . 12 m l a d i n c e v in m l a d i n k je d o v r ­šilo dvomesečni večerni bolničarski te­čai . P r i tekmovanju dosega lepe uspehe tudi m l a d i n a »NIKO« Železniki, k i uspe­šno p o m a g a p r i obnovi z g o d o v i n s k e g a plavža, p o l e g tega pa a k t i v n o sodeluje v kul turno-prosvetnem in f i z k u l t u r n e m življenju.

M l a d i n a S m l e d n i k a se pripravila na postavi tev stanice »Mladih tehnikov« iu ie tudi pr i ostal ih del ih ze lo a k t i v n a . Z v e l i k i m v e s e l i c m tekmuje m l a d i n a So-vodnja , k i vneto dela in ie vključila s k o r a i vse svoje člane v Izobraževalno-nmetniško društvo.

Naša mladina tekmuje, bori se — ne za rekorde, pač pa za lepše živlienie mladega rodu.

S p o p i s o m se za jemajo vse zgradbe, zgradbe v i z g r a d n j i , pos lovne zgradbe , s tanovanja in p o s l o v n i p r o s t o r i ter v s i pros tor i , k j e r k o l i l judie stanujejo in se o p r a v l j a kakoršnakoli p o s l o v n a delav­nost, n- pr. nastanjene k l e t i , podstreš ja , lope i td . M e s t n i ter i tor i j je razdel jen na popisne okoliše, k i e r v o d i in o r g a n i z i r a popis za to določen popisovalec . P o d a t ­ke z a popis daie jo in z a resničnost po­d a t k o v odgovar ja jo l a s t n i k i odnosno o r ­gani , k i z g r a d b o upravl ja jo , o z i r o m a na­jemnik i stanovanj in pos lovnih prosto­rov .

Z a v s a k o zgradbo se i z p o l n i vprašal -na pola in kar ton , enako z a stanovanje in v s a k p o s l o v n i p r o s t o r enega p o d n a ­j e m n i k a . Z a večsobna stanovanja, k i t v o r i j o eno gradbeno celoto, p a so tre­nutno del jena na več družin (gospodinj­stev) , se i z p o l n i samo ena vprašalna po la za stanovanje. V enodružinskih h i ­šah a l i v i l a h se popišejo v s i pros tor i kot eno stanovanje, čeprav so v v e č etažah in zasedeni od v e č na jemnikov. S a m o v primeru, da je ena izmed sob preure­jena v kuhinjo in ima z i d a n štedilnik, se s m a t r a , da ie stanovanje preurejeno v dve stanovanji-

D a bo popis g l a d k o in hi tro potekal , m o r a l o las tn ik i pred popisom p r i p r a v i t i potrebne pripomočke in d o k u m e n t e : na­črt hiše, gradbeno odnosno uporabno dovol jenje, posestni list z a r a d i z a m l i i -škoknjižnih podatkov , najemne pogodbe, hišne liste i td . V hišah, k ier .ie lastnik odsoten, m o r a j o predložiti v s e podatke z a to pooblaščene osebe, k i m o r a l o pred­ložiti p o t r d i l o las tn ika . Z a državne zgradbe, k i se m o r a i s totako i z k a z a t i z zgradbe, k i se m o r a i s to tako i z k a z a t i z l is t ino, da ie določen z a upravnega or­gana.

L a s t n i k i in na jemniki so dolžni sami i zpo ln i t i vprašalne pole in kartone, k i j i m Jih izroči popisovalec. P o d a t k e se vpisuje s črnilom a l i k o p i r n i m svinčni­k o m , podjetja in ustanove in k jer i e i t o mogoče , pa nai izpolni jo vprašalne pole s p i s a l n i m stro jem. P i s a v a m o r a bi t i čit­l j i v a , z las t i tudi podpis .

C e lastnik a l i najemnik iz z d r a v s t v e -

TEDENSKA KRONIKA Pred okrajnim sodiščem v Kraniu je

bila v soboto 26- t. m . r a z p r a v a prot i v e l i k e m u kmetu in reakc ionar ju Aličinu T o n e t u iz B r n i k o v , k i se je hotel odteg­nit i o b v e z n i o d d a j i k r o m p i r j a s tem, da ni hotel o d k a z a t i 16-000 k g predpisane oddaje. K u l a k Ahčin ie n e p o p r a v l j i v : dosle j še ni zados t i l nobeni izmed ob­veznih oddaj in Je bil zato že v e č k r a t kaznovan. Sodišče ga je spoznalo za k r i v e g a in ga obsodi lo na 2 leti odvze­ma prostost i s p r i s i l n i m delom in delno zaplembo premoženja.

* Nesnaga. V p o s l o v a l n i c i O k r a j n e g a

m a g a z i n a v Trž iču sta imel i pod proda-

ialno mizo stare odpadke , razne krpe , u m a z a n o p e r i l o in š ivanje poslovodkinda Česen S tana in pomočnica Mihclič M a ­

rija- V proda ja lnah Je nujno, d a v l a d a v z o r n a č is toča in red. *

V industrijskem magazinu v Kraniu je p r a v tako poizkušala p r i k r i t i razno b lago p o s l o v o d k i n j a tovariš ica Periš-

V prodajalnah potrošniških zadrug v Kraniu je t r g o v s k a inspekc i j a p r e t e k l i teden izvršila pregled poslovalnic - O d ­k r i l a je med d r u g i m , da ie v proda ja ln i potrošniške zadruge št. 9 b i lo pod p r o ­dajalno m i z o s tavl jena na stran več ja z a l o g a blaga, k i so ga hotele zadržati zase p o s l o v o d k i n i a S k o k M . in p r o d a ­ja lk i M . Nadižar in Mikuš P . Izgovar ja le so se, do SO hotele to pridržati za sebe dotle j , d o k l e r ne dobe z a t o potrebnih i n d u s t r i j s k i h točk.

n ih r a z l o g o v , z a r a d i s taros t i a l i slabe p ismenost i ne bi b i l sposoben, d a i z p o l n i obrazce, naj napros i osebe v hiši a l i v bližini, d a m u izpolnilo vprašalno polo-P o t r e b n a po jasni la , k a k o se vprašalna pola i z p o l n i , daie popisova lec . P r e d i z ­poln i tv i jo ie treba prebrat i n a v o d i l o , ki so natisnjena po leg a l i p o d vprašanji-P o l e g p o p i s o v a l c a bodo da ja l i n a v o d i l a k o n t r o l o r i i i n inštruktorji v terenskih pi­sarnah.

L a s t n i k i in na jemniki so dolžni i z p o l ­ni t i vpraša lne pole v r o k u , k i ga i i m določi popisovalec . P a z i t i mora jo , d a oddajo t i skovine čiste in nepripognjene, v r n i t i m o r a j o v s e t i skovine , tudi p o k v a r ­jene.

O b p r e v z e m u vprašalnih pol p r e k o n -t r o l i r a popisova lec točnost p o d a t k o v na o s n o v i d o k u m e n t o v , načrtov, pogodb i td . , za preverjanje števila p r e b i v a l c e v služijo živilske k a r t e in hišna l i s ta . Z a t o naj hišni l a s t n i k i dopolni jo hišne liste. P o p i s o v a l e c sam obhodi in p r e m e r i vse prostore .

Mestna komisija za popis zgradi in stanovanj v Kranju.

SI>OMlNSKI DNEVI V decembru 1941 — L j u d s k a vs ta ja v

Selški in P o l j a n s k i d o l i n i , k i le prepre­čila se l i tev domačinov po okupator ju-— D r z e n v d o r p a r t i z a n o v v Škof io L o k o , k i e r osvobode iz z a p o r a p o l i ­tične kaznjence.

3. d e c e m b r a 1800 — rojen dr . F r a n c e Prešeren .

DEŽURNA SLUŽBA SOCIALNEGA ZAVAROVANJA

4. dcc. i m a dežurno službo dr . P a n c e P a v e l , te lefon št. 353.

DEŽURNA LEKARNA 4. decembra i m a službo o k r a j n a l e k a r n a .

Prešernova u l i c a . DEŽURNA TRAEIKA

4. decembra i m a službo Urš ič A n g e l a , Koroška cesta;

LJUDSKA KNJIŽNICA OSS V KRANJU posluje redno vsak ponedel jek, sredo in petek od 15.—20-ure v novih pros to ­rih na T i t o v e m trgu.

PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ 2. dcembra ob 20. u r i L i n h a r t : »Matiček

se ženi«. S l a v n o s t n a p r e d s t v a na 150-obletnico ro js tva dr . F r a n c e Prešerna-

4- decembra ob 17. u r i L i n h a r t : »Matiček se ženi«.

K I N O »STORŽIČ« K R A N J O d 2—8- decembra »Liubavni sen«,

f rancosk i f i l m . Redne predstave vsak d a n ob 18. in 20-

u r i . V nedeljah ob 10. ur i dopoldne matine ja .

KINO »SVOBODA« STRAŽIŠČE O d 2.—5. d e c e m b r a »Zlati klJuček«, sov­

jetski f i l m . KINO ŠKOEJA LOKA

O d 2—4. decembra »Pastir in pastirica«, sovjetski f i l m .

KINO TRŽIČ 3. in 4. decembra »Sigmund Kolosovski«-1. do II . decembra »Otroci Pratra«, av ­

s t r i j sk i f i l m .

V s e te v e l i k a n s k e prepade in stene ie u s t v a r i l a d i v j a reka , k i danes h r u m i v v e l i k e m padcu le čez zgorn j i prepad , čez d r u g a d v a pa le, k a d a r ni sušnih let. Že samo pogled na zgornj i s lap da pred­s tavo človeku, k a k o nekai vel ičastnega m o r a bi t i to. V e s ta kra j je imel prej v z a k u p u en sam bogataš . T a ie tu z g r a ­d i l h idrocentra lo za tovarno a l u m i n i j a v L a z o v e u , k i se skriva za h r i b o m nad n a m i . Ruda se črpa i/. domaČih ta l . T o je bogastvo Dalmaci je - B o g a t a š ie pri s l a p o v i h K r k e p o s t a v i l zase in za svoje goste pri je tno letovišče. Zda j ie vse to l judska las t : h idrocentra la , tovarna in letovišče. B o g a t i n u Je o d k l e u k n l o . M O Šibenika i m a v načrtu, da v prihodnjem letu m o d e r n i z i r a ta kraj in ga n a p r a v i pristopnega za š iroke l judske množice, k i bodo našle tu pri jeten o d m o r po na­pornem d e l u . R e s - š k o d a bi b i la , ako se­nc bi i z k o r i s t i l a ta naravna lepota.

P o kratkem odmoru h i t i m o nazaj . M u d i se nam. Že ie poldne in naš načrt , da si popoldne r a z g l e d a m o še notranjost Š ibenika, bi se p o k v a r i l .

NASA PESEM JE PESEM DELA pesem bratstva in enotnosti

Vtisi s turneje pevskega zbora SKUD-a »Erance Prešeren« po bratski republiki Hrvaški

P r i samem mestu S k r a d i n u se odpre lepa plodna do l ina , k ier raste danes bombaž. P r e d d v e m a letoma so bile tu še n i ive s k r o m p i r j e m in zel jem, k i m v r g l o skora i nič- Z a bombaž pa Je res p l o d n a ta dol in ica - V p r v e m letu, ko so začeli z m i n i , so ga obral i že 2 0 0 0 k g . toda šele letos ie obrodi l v polnem ob­segu. Z a tri vagone ga bodo obral i v šestih k r a j e v n i h odbor ih , k i se zdaj pe­ča jo s to, za našo neodvisnost prepo-trebno p r o i z v o d n j o . L i u d j e , k i so b i l i prej borni kmet ic , so posta l i zda i čez noč bogat i . Seveda brez borbe ni šlo. T r e b a ie bilo naporov in t rdega dela . Z a domačine so bile tiste k r p i c e zemlje , posejane s k r o m p i r j e m in ze leniavo, p r a v vse. N i s o m i s l i l i na ka j takega. Z d a i se j im bogato obrestuje njihov

t rud , k o odpošil ja jo bogate bombaževe p lodove v naše tovarne.

C a s hi t i . L a d j a nas čaka. Z v e l i k o z a ­m u d o se v r n e m o v Šibenik. P o imenit­nem k o s i l u odbite vse skupine v n a r o d ­no gledališče, k i e r imajo vaje z a večerni nastop. Šibenik ima namreč v e l i k o in bogato kul turno t radic i jo , kar nas nav­daja s spoštovanjem. V s e : pevce, g o d ­benike in f o l k l o r n i k e obhaja tudi majhna nestrpnost. K a k o bo zvečer pr i k o n c e r t u ? A l i bodo z a d o v o l j i l i in uspešno repre­zent i ra l i s l o v e n s k o umetnost? V e l i k o je zanimanje m e d Šibenčani z a naše gosto­vanje. B o r b a za vstopnice . M o r a m o se d o b r o p r i p r a v i t i -

N a r o d n o gledal išče se nahaja v sre­dišču mesta , k ie r je g l a v n a in edina ši­roka , moderna avtocesta . Daje v i d e z

p r a v e velemestne ceste s sprehajal išči na obeh s t raneh ! T i t o v a pol jana. D r u ­gače je ves Šibenik prepleten z v i j u g a ­st imi o z k i m i uličicami m e d v i s o k i m i sta­r i n s k i m i hišami, k i se kot piščanci s t i ­ska jo o k r o g sv#je m a t e r e : doln je t r d ­njave, k i se ponosno d v i g a nad pr i s ta ­niščem. S p l o h je Šibenik ze lo z a n i m i v prav po teh neštetih m a l i h uličicah, k i Jih n ik ier d r u g o d ne najdete to l iko kot tu. Mes to so z g r a d i l i h r v a t s k i v ladar j i -k a t e r i h ' z g o d o v i n s k i s p o m e n i k i so dobro ohranjeni . Šibenčani so ponosni l judje, in to še posebno danes, ko ustvar ja jo • svojem mestu novo živl jenje — s o c i a l i ; stično napredno. Čez pol milijona in več opravl jenih pros tovol in ih delovnih ur pri gradnji novega pristanišča, pr i r a z k l a ­danju in nakladanju razne robe, k i p r i ­haja vsakodnevno vanj, so z g o v o r e n do­k a z te kipeče prepričl j ive moči .

(Nadaljevanje prihodnjič)

Dopisujte »Gorenjski glas!'

Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik: Telatko Marjan — Naslov uredništva in uprave: Kranj, Ljubljanska cesta l/II — Tel. št. 475 -Letna naročnina znaša 96 dinarjer — Štev.ček. položnice 611-90200-7 — Tiska Triglavska tiskarna, obrat 1. Kranj 233 49

Izhaja vsak četrtek