4
Poštnina plačana v gotcrau Volitve 18. decembra naj bodo o d r a z i n ogledalo naše moči in trd i. e pripravlje nosti, da 100" 0 izvolimo naj boljše naše borce za socializem v krajevne ljudske odbore G L A S I L O O K R A J N E G A O D B O R A O F K R A N J L©t«» II. Štev. 48 Kranj, 2. decembra 1949 Cua din 2- Na svečan način smo proslavili nas KranL 30. novembra. 2e na predvečer Dneva republike se ie mesto Kranj odelo v svečano lice. Na vse zgodaj Je prebivalstvo krasilo ulice z zastavami in gesli. V glavni ulici pa so v velikih izložnih oknih trgovin naši delovni kolektivi razstavili okusno in pregledno sliko svoiili delovnih naporov in slike udarnikov. Na vseh terenih me- sta Kranja so bile slavnostne akademije, kakor tudi v šolali in gimnaziji« Kmalu po sedmi uri zvečer pa so se začeli zbirati na trsu pred Sindikalnim domom množice prebivalstva in vojske z baklJadami in zastavami. Med vzkli- kanJem Komunistični partiii in tovarišu Titu Je krenil sprevod skozi mesto na Titov trg, kier se ie ustavil pred poslop- jem MLO. Tu je z balkona pozdravil in nagovoril štiritisoč glavo množico mani- festantov tov. Brovč Andrej, sekretar M K K P S , k i je v kratkem in Jedrnatem govoru orisal pomen našega največjega zgodovinskega dogodka: rojstva repub- like in zasluge naše Partije, ki je izvo- ievala to veliko zmago. Obenem Je po- udaril, da se Je naše delovno ljudstvo že zdavnaj naučilo gledati samostojno in zato je danes t a k o č v r s t o »in nepokoleb- ljivo na braniku s krvjo in žrtvami pri- borjenih pravic proti vsem obrekova- njem, lažem in zaviranju Infonnbiroia ter z dokazi izpolnievauja letnih planov, novih gradenj in neslutenega delovnega poleta gradi socializem pod vodstvom CK KI M in tov. Tita- Ob 20-uri je bila v veliki dvorani Sin- dikat nega doma središnja slavnostna akademija, ki so ii prisostvovali pred- stavniki partijskih in množičnih organi- zacij, predstavniki JA in množica prebi- valstva. Po govoru o pomenu Dneva re- publike ie bil izveden umetniški program, na katerem so sodelovali SKUD »Fran- ce Prešeren« z moškim pevskim zbo- rom, recitaciiski zbor I. gimnazije, JA hi posamezni glasbeni umetniki. največji praznik Na Dan republike pa so imeli še vsi veliki delovni kolektivi posebne slavno- stne akademije, na katerih so proglasili številne nove udarnike in pohvalili svoje naiboljše delavce. * liri, 30. novembra. Praznik republike smo svečano pro- slavili v 2ireh na predvečer, dne 28- nov. 1949. V nabito polni dvorani fizkul- turnega doma ie bila lepo uspela pri- reditev. Govor, v katerem Je orisal zgo- dovinski pomen zasedanja AVNOJ-a v Jaicu leta 1943. in ves nadaljnji razvoj naše republike je imel tov. org. sekretar OK KPŠ Naglic Peter. V svojem govoru je lepo orisal borbo za uresničenje in cilje N O B in končno gospodarsko borbo z ozirom na poizkuse razbitja naše enot- nosti in samostojnosti. Po govoru se ie razvijal umetniški program, ki je bil na dostojni višini. Pri tem Je sodeloval orkester SKUD-a in Fizkultui no društvo. Končno ie zaključil to slavic pevski zbor SKUD-a skupno z šolsko in gimnazijsko mladino, ki so ob spremljevanju orkestra zapeli udarno pesem »Mladi bataljoni«. OTVORITI-V OTROŠKE RI: STAV RA- CIJI: V ŽIREH Na praznik Republike, dne 29. novem- bra 1949 je bila kot krajevno podjetje KLO zari izročena svojemu namenu otro- ška restavracija. Naši naimlaiši bodo tudi liri nas odslej deležni priboHškoV in dobrot ki jim iih bo nudila ta nova ustanova. Restavracija se nahaja v bivši gostilni Demšar Vinkota in je lepo oskr- bovana. Tudi to Je dokaz kako skrbi naša ljud- ska oblast za naše novo pokolenje, za naše bodoče delavce in graditelje socia- lizma. Stopili so v četrto leto Titove petletke <nGradis" Skofja Loka Delovni kolektiv »Gradisa« v Škof ii V°'ki je v soboto 26. t- m. izpolnil pred- časno svoj letni proizvodni plan, ki ni 'lil lahek. Zasluga za to gre delovnim brigadam, ki so v poostrenem tekmova- nju visoko presegale dnevne planske na- loge. Najboljši uspeh so imele pri tem delovne brigade v tesarski delavnici, kjer so dosegli skupno dnevno normo 160%. Mestna lokalna podjetja Kranju Skoraj že vsa mestna lokalna podjetja v Kranju so predčasno izpolnila svoi 'etni plan. Tako so plan do danes pre- segli: ekonomija 30%, klavnica 37%, vodovod 21,5%, avtoprevozništvo 50%, brivnica 15%, kinopodjetie 16%, gostin- stvo 3%, šivalnica in krpalnica 2%, električno podjetje 1%, trgovina z drob- jhmi predmeti 0,5%, dočim ga bodo v kratkem izponlila še: Pecivo, Kurivo in Preskrba." pOBRO PREMISLIMO, KOGA BOMO VOLILI! V KRAJEVNE LJUDSKL OD- gORE MORAJO PRITI NAJBOLJŠI NAŠI DELAVCI, PREDANI BORCI ZA IZGRADNJO SREČNE SOCIALISTIČNE DOMOVINE Frontovci na Primskovem Vrontovd mestne četrti na Primsko- vem so lansko pomlad začeli z deli liri izgradnji zadružnega doma, ki bo eden izmed največjih v našem okraju- V lanskem letu so opravili 17-800 prost- ur dela in s tem položili temelie mo- gočni zadružni stavbi. Letos pa so šte- vilo prostovoljnih ur naravnost podvo- jili, saj so opravili dozdai 35-250 prost- ur dela, kljub temu da so naleteli na razne ovire, ko so morali v poletnem času prenehati z delom, ker i i m .ie zmanjkalo opeke. To oviro so takoj od- pravili in sami izdelali 60-000 kom- opeke v opekarni Bpbovk. Sklenili so, da mora biti dom pod streho do Dneva republike. Preteklo nedeljo, 20. novembra, so to obvezo častno izpolnili. Glavna stavba je bila pokrita 10 dni pred rokom. Naj- več prostovoljnih delovnih ur pri izgrad- nji zadružnega doma v tem letu imajo: Stanjko Vrane. 1069. Jelene Alojz 1009. Krasna Anton (75 let star) 798. Pokoren Pdvel 774, Snedic Joža 756, Koren Va- lentin 715. Brezar Janez 523. Gorianc Valentin 500. Košnik Miha 425. Vogrin Martin 360. Šenk Alojz 362. lelcznik Ja- kob (78 let star) 515. Kunsiel Joža (vadb. delavec) 320. Sušnik Janez 302 in Reš Stana 301 uro prost. dela. Sodelovanje pri volitvah m častna obveza vsakega frontovca Uspeh volitev - potrditev pravilne poti naše Partije V predvolivnem času je treba našim delovnim ljudem pojasnjevati, v kakšnih zunanje političnih razmerah se volitve vrše. Treba iih je opozoriti, da s sode- lovanjem pri volitvah ter z delom lahko mnogo prispevajo, da se bodo volitve iz- vedle tako, kakor postavljata naša Par- tija in vlada. S tem bodo dali velik pri- spevek za utrjevanje in nadaljnjo krepi- tev naše ljudske oblasti in za stabiliza- cijo naših notranjepolitičnih razmer in povečanje ter krepitev moralne in poli- tične enotnosti delovnih množic. To bo velik delež k slavni borbi naše Partije in tov. Tita ter našega ljudstva proti revizionistični in protirevolucionarni po- litiki voditeljev VKP(b) ter ostalih in- formbiro) eVskih Partij nasproti naši dr- žavi. Volitve v krajevne ljudske odbore bodo nov dokaz, tla klevetniška kampa- nja in vsa sredstva, ki iih uporablja In- formbiro, niso mogla zavreti našega go- spodarskega in političnega razvoja, da niso preprečila izgradnje socializma ter niso omajala naših ljudskih množic v delovnem poletu. Nasprotno, naši delov- ni ljudje, zbrani v Ljudski fronti pod vodstvom Partije in tov. Tita, prihajajo na volitve prepričani, da bodo izvojevali novo zmago. Volitve bodo nova manife- stacija moralne in politične enotnosti našega ljudstva in moči naše Ljudske fronte. Naša zmaga na volitvah bo zno- va potrdila pravilnost politike naše Par- tije, politike izgradnje socializma, 0- brambe nezavisnosti naše države in zmage načel markšizma-lcninizma. Dobre priprave na volitve so razgibale teren VELESOVCANI NE BODO ZADNJI! V eni od zadnjih številk smo poročali O slabi razgibanosti za volitve v krajev- nem ljudskem odboru Velesovo. Tedai smo nakazali napake, ki so iih delali tamkajšnji aktivisti OF in nismo lih ob- dolžili po krivem. To se Je pokazalo po- sebno v zadnjem času, k o Je pred vo- livno kampanjo šel na delo tamkajšnji odbor Z B in s pravilnim tolmačenjem in prikazovanjem važnosti volitev za na- predek vasi in utrditev ljudske oblasti prav kmalu razgibal ves krajevni ljud- ski odbor. Po vseh vaseh so se začeli množični volivni sestanki, na katerih so razpravljali podrobno o gospodarskih in političnih vprašanjih, kar ljudi najbolj zanima. V petek 25. novembra pa se je vršilo veliko predvolivno množično zbo- rovanje v samem Vclesovem, na kate- rega ie prišlo okrog 100 volivcev. Na zborovanju ie govoril ljudski poslanec tov. FaJfar Tone o politični situaciji v svetu, o izgradnji socializma pri nas in o velikem pomenu sedanjih volitev. Ljudje so se sprostili in so tovarišu ljudskemu poslancu v diskusiji zastav- ljali razna vprašanja. Med drugim so se pritoževali, da so nepravilno razdeljene obvezne vožnje v njihovem krajevnem ljudskem odboru. Kmetic so priznali, da je pri njih še vedno veliko več sposob- nih konj na razpolago, kot jih je odre- jenih za vožnje. Tovariš ljudski posla- nec Tone FaJfar jim Je pravilno razložil, da ie temu kriva njihova dosedanja ne- zainteresiranost za sodelovanje z ljud- sko oblastjo, kajti na zboru volivcev bi ljudje morali sami odločati o pravilni razdelitvi obveznih voženi. * Šenčur, 25. novembra. Danes zvečer Je bilo tu množično predvolivno zborovanje, ki se ga je ude- ležilo nad 140 volivcev. Po gospodar- skopolitičnem poročilu, k i g a Je imel to- variš Zaletel Slavko, Je sledila živa di- skusija. Volivci so si med drugim zadali važen sklep, da bodo s prostovoljnim delom do dneva volitev popravili^ cesto Šenčur—Kranj v dolžini 4 k m . * Urniki, 25. novembra. Na množičnem predvolivnem zboro- vanju, na katerem je govoril ljudski po-, slanec in član Centralnega komiteta KPS Krmelj Maks, ie prišlo do velike razgibanosti v debati. Zakaj so potrebni ostri ukrepi ljudske oblasti proti špeku- lantski) nastrojenim kmetom, ie podrob- no raztolmačil tov. Krmelj in pri tem poudaril, da smo danes vsi pozvani, da se borimo za pravilno razporeditev dela in zaslužka pri izgradnji socializma. * Gorenja vas, 25. novembra. Na množičnem predvolivnem zboro- vanju je pri nas govoril ljudski poslanec tov. Por Janez, ki ie podrobno raztol- mačil današnji gospodarski in politični položaj in pri tem poudaril, kako važne so bližnje volitve. V diskusiji so ljudje kritizirali stari odbor, k i je v mnogem grešil; zato so tudi predlagani v novi odbor novi ljudje, od volivcev pričaku- jejo, da bodo pravilno vodili posle. * Smlednik, 25. novembra. Danes smo imeli pri nas prvo večie predvolivno zborovanje. Govoril je ljud- ski poslanec Kržišnik Anton, ki Je po- drobno pojasnil ljudem pomen bližnjih volitev. Diskusija, ki je bila po govoru tov. poslanca, se je dotikala vseh pere- čih vprašani. Ljudie so se močno zani- mali za uspehe kmečkoobdelovalnih za- drug. (Nadaljevanje na drugi strani) Okrajna konferenca AFŽ v Kranju 22. novembra Je bila Okraina konfe- renca AFŽ v Kranju. Sklenjeno Je bilo, da žene takoj pristopijo k pregledu kan- didatnih list za volitve in da se popra- vijo, če v njih ni v dovoljni meri zasto- pana naša žena. Nadalje so žene spre- jele nove naloge za čim boljšo izvedbo volitev v krajevne ljudske odbore. To bodo storile z aktivizacijo terenskih ak- tivov AFŽ, ki bodo takoj začele z agi- tacijo, da bo sleherna naša žena volila. Nadalje bodo propagirale med ženami- kmeticami za vstop v KOZ, skrbno pri- pravile praznik pionirjev novoletno jelko in pomagale krajevnim ljudskim odborom. Ob zaključku konference so žene po- slale protestno resolucijo proti diskri- minacijskem postopanju MDFz! nasproti našem Centralnemu odboru AFŽ.

Sodelovanje pri volitvah m častna največji praznik obveza

  • Upload
    others

  • View
    2

  • Download
    0

Embed Size (px)

Citation preview

Poštnina plačana v gotcrau

Volitve 18. decembra naj bodo odraz i n ogledalo naše moči in trd i. e pripravlje nosti, da 100" 0 izvolimo naj boljše naše borce za socializem

v krajevne ljudske odbore

G L A S I L O O K R A J N E G A O D B O R A O F K R A N J

L©t«» II. — Štev. 48 Kranj, 2. decembra 1949 C u a din 2 -

Na svečan način smo proslavili nas KranL 30. novembra.

2e na predvečer D n e v a republ ike se ie mesto K r a n j odelo v svečano l ice. N a vse zgodaj Je preb iva l s tvo k r a s i l o ulice z z a s t a v a m i in gesl i . V g l a v n i u l i c i pa so v v e l i k i h izložnih o k n i h trgovin naši d e l o v n i k o l e k t i v i r a z s t a v i l i okusno in p r e g l e d n o s l i k o svoi i l i d e l o v n i h naporov in s l ike u d a r n i k o v . N a vseh terenih me­sta K r a n j a so bile s lavnostne akademi je , k a k o r tudi v šolali in gimnaziji«

K m a l u po sedmi ur i zvečer pa so se začel i z b i r a t i na t r s u p r e d S i n d i k a l n i m d o m o m množice p r e b i v a l s t v a in vojske z bakl Jadami in z a s t a v a m i . M e d v z k l i -kanJem Komunistični p a r t i i i in tovarišu Titu Je k r e n i l sprevod s k o z i mesto na T i t o v t rg , k ier se ie u s t a v i l pred pos lop­jem M L O . T u je z ba lkona p o z d r a v i l in n a g o v o r i l št ir i t isoč g lavo množico m a n i -festantov tov. B r o v č A n d r e j , sekretar M K K P S , k i je v k r a t k e m in Jedrnatem g o v o r u o r i s a l pomen našega na jveč jega zgodovinskega d o g o d k a : ro js tva repub­l ike in zasluge naše Par t i j e , k i je i z v o -i e v a l a to v e l i k o z m a g o . Obenem Je po­u d a r i l , d a se Je naše d e l o v n o l judstvo že zdavnaj naučilo gledat i samostojno in z a t o je danes tako čvrs to »in nepokoleb­l j i v o na bran iku s k r v j o in žrtvami p r i -bor jenih pravic proti vsem o b r e k o v a ­njem, lažem in zav i ran ju Infonnbiro ia ter z d o k a z i izpolnievauja letnih planov, n o v i h gradenj in neslutenega delovnega poleta gradi s o c i a l i z e m pod v o d s t v o m C K KI M in tov. T i ta -

O b 20 -ur i je b i l a v v e l i k i d v o r a n i S i n ­dikat nega doma središnja s lavnostna akademi ja , k i so i i p r i s o s t v o v a l i p r e d ­s t a v n i k i par t i j sk ih in množičnih o r g a n i ­zaci j , p r e d s t a v n i k i J A in množica prebi ­va l s tva . P o govoru o pomenu D n e v a re­publike ie bi l i zveden umetniški p r o g r a m , na k a t e r e m so s o d e l o v a l i S K U D »Fran­ce P r e š e r e n « z moškim pevskim zbo­rom, r e c i t a c i i s k i zbor I. g imnazi je , J A hi posamezni glasbeni umetnik i .

največji praznik N a D a n republ ike p a so i m e l i še v s i

v e l i k i d e l o v n i k o l e k t i v i posebne s lavno­stne akademije , na k a t e r i h so p r o g l a s i l i številne nove udarnike in p o h v a l i l i svoje naibol jše delavce . * liri, 30. novembra.

P r a z n i k republ ike smo svečano p r o ­s l a v i l i v 2ireh na predvečer , dne 28-nov. 1949. V nabito po ln i d v o r a n i f i z k u l -turnega d o m a ie b i la lepo uspela p r i ­redi tev. G o v o r , v k a t e r e m Je o r i s a l zgo­d o v i n s k i pomen zasedanja A V N O J - a v J a i c u leta 1943. i n ves nadal jn j i razvo j naše republ ike je imel tov. o r g . sekretar O K K P Š N a g l i c Peter . V svojem g o v o r u je lepo o r i s a l borbo z a uresničenje in ci l je N O B in k o n č n o g o s p o d a r s k o borbo z o z i r o m na poizkuse razbit ja naše enot­nosti in samostojnost i .

P o g o v o r u se ie r a z v i j a l umetniški p r o g r a m , k i je b i l na dostojni višini. P r i tem Je sode lova l orkes ter S K U D - a in F i z k u l t u i n o društvo. Končno ie zaključil to s lav ic p e v s k i zbor SKUD-a skupno z šolsko in g imnazi j sko m l a d i n o , k i so ob spreml jevanju orkes t ra zapel i udarno pesem »Mladi batal joni«.

OTVORITI-V OTROŠKE RI: STAV RA­CIJI: V ŽIREH

N a praznik R e p u b l i k e , dne 29. n o v e m ­bra 1949 je b i la kot k r a j e v n o podjetje K L O zari izročena svojemu namenu otro­ška res tavrac i ja . Naši naimlaiši bodo tudi l i r i nas odslej deležni priboHškoV in dobrot ki j im i ih bo n u d i l a ta nova ustanova. Restavracija se nahaja v bivši gost i lni D e m š a r V i n k o t a in je lepo o s k r ­bovana.

T u d i to Je d o k a z k a k o skrb i naša l jud­ska oblast za naše novo pokolenje, za naše bodoče de lavce in graditel je socia­l i z m a .

Stopili so v četrto leto Titove petletke <nGradis" Skofja Loka

D e l o v n i k o l e k t i v »Gradisa« v Škof ii V°'ki je v soboto 26. t- m . i z p o l n i l p r e d ­č a s n o svoj letni p r o i z v o d n i p lan , k i n i ' l i l lahek. Z a s l u g a za to gre d e l o v n i m brigadam, k i so v poostrenem t e k m o v a ­nju v i s o k o presegale dnevne p lanske na­loge. Najboljši uspeh so imele p r i tem delovne br igade v tesarski d e l a v n i c i , k j e r so doseg l i skupno d n e v n o n o r m o 160%. Mestna lokalna podjetja • Kranju

S k o r a j že vsa mestna l o k a l n a podjetja v K r a n j u so predčasno i z p o l n i l a s v o i 'etni plan. T a k o so plan do danes pre ­segli: ekonomi ja 30%, k l a v n i c a 37%, v o d o v o d 21,5%, avtoprevozništvo 50%, b r i v n i c a 15%, kinopodjet ie 16%, gost in­s tvo 3 % , šivalnica in k r p a l n i c a 2 % , električno podjetje 1 % , t r g o v i n a z drob-jhmi p r e d m e t i 0,5%, dočim ga bodo v k r a t k e m i z p o n l i l a š e : P e c i v o , K u r i v o in Preskrba."

p O B R O P R E M I S L I M O , K O G A B O M O V O L I L I ! V K R A J E V N E L J U D S K L OD-g O R E M O R A J O PRITI NAJBOLJŠI NAŠI D E L A V C I , P R E D A N I B O R C I Z A

I Z G R A D N J O SREČNE SOCIALISTIČNE D O M O V I N E

Frontovci na Primskovem Vrontovd mestne četrti na Primsko­

vem so l a n s k o p o m l a d začeli z del i l i r i i zgradn j i zadružnega doma, k i bo eden i z m e d največj ih v našem okraju-V l a n s k e m letu so o p r a v i l i 17-800 prost-ur dela in s tem položili temelie mo­gočni zadružni s tavbi . L e t o s pa so šte­v i l o pros tovol jn ih ur naravnost p o d v o ­j i l i , saj so o p r a v i l i d o z d a i 35-250 prost-ur dela , kl jub temu da so naletel i na razne o v i r e , k o so m o r a l i v poletnem času prenehati z d e l o m , ker i i m .ie zmanjka lo opeke. T o o v i r o so takoj o d ­p r a v i l i in sami izde la l i 60-000 kom- opeke v opekarni Bpbovk. S k l e n i l i so, da mora bit i dom pod streho do D n e v a republ ike .

P r e t e k l o nedeljo, 20. n o v e m b r a , so to obvezo čas tno i z p o l n i l i . G l a v n a stavba je b i la p o k r i t a 10 dni pred r o k o m . N a j ­v e č pros tovol jn ih d e l o v n i h u r p r i i z g r a d ­nji zadružnega d o m a v tem letu i m a j o : Stanjko Vrane. 1069. Jelene Alojz 1009. Krasna Anton (75 let star) 798. Pokoren Pdvel 774, Snedic Joža 756, Koren Va­lentin 715. Brezar Janez 523. Gorianc Valentin 500. Košnik Miha 425. Vogrin Martin 360. Šenk Alojz 362. lelcznik Ja­kob (78 let star) 515. Kunsiel Joža (vadb. delavec) 320. Sušnik Janez 302 in Reš Stana 301 uro prost. dela.

Sodelovanje pri volitvah m častna obveza vsakega frontovca

Uspeh volitev - potrditev pravilne poti naše Partije V p r e d v o l i v n e m času je treba našim

d e l o v n i m l judem pojasnjevati , v kakšnih zunanje političnih r a z m e r a h se v o l i t v e vrše . T r e b a i i h je o p o z o r i t i , da s sode­lovanjem p r i v o l i t v a h ter z d e l o m lahko mnogo pr ispeva jo , d a se bodo v o l i t v e iz­vedle tako, k a k o r postavl ja ta naša P a r ­t i ja in v l a d a . S tem bodo d a l i velik p r i ­spevek z a utrjevanje in nadal jn jo k r e p i ­tev naše l judske oblast i in z a s tab i l iza ­ci jo naših notranjepolitičnih r a z m e r in povečanje ter k r e p i t e v m o r a l n e in p o l i ­tične enotnosti de lovnih množic . T o bo velik delež k s l a v n i borbi naše P a r t i j e in tov. T i t a ter našega l juds tva p r o t i revizionistični in p r o t i r e v o l u c i o n a r n i po­litiki vodi te l j ev V K P ( b ) ter ostal ih in­formbiro) eVskih P a r t i j nasprot i naši d r ­žavi.

V o l i t v e v k r a j e v n e l judske odbore bodo nov dokaz , tla klevetniška k a m p a ­nja in v s a sredstva , ki i ih uporabl ja In­formbiro , niso mogla zavre t i našega go­spodarskega in političnega r a z v o j a , da niso preprečila izgradnje s o c i a l i z m a ter niso omaja la naših l judskih množic v d e l o v n e m poletu. Nasprotno, naši de lov­ni l judje, z b r a n i v L j u d s k i f ront i pod v o d s t v o m P a r t i j e in tov. T i t a , pr iha ja jo na v o l i t v e prepričani, da bodo i z v o j e v a l i novo z m a g o . V o l i t v e bodo nova mani fe ­staci ja mora lne in politične enotnosti našega l judstva in moči naše L j u d s k e fronte. Naša zmaga na v o l i t v a h bo zno­v a potrdi la p r a v i l n o s t po l i t ike naše P a r ­tije, po l i t ike izgradnje s o c i a l i z m a , 0-brambe nezavisnost i naše države in zmage načel markšizma-lcninizma.

Dobre priprave na volitve so razgibale teren

V E L E S O V C A N I N E B O D O Z A D N J I ! V eni o d zadn j ih številk s m o poročali

O slabi razgibanost i z a v o l i t v e v kra jev ­nem l judskem odboru V e l e s o v o . T e d a i s m o n a k a z a l i napake, k i so i ih d e l a l i tamkajšnj i a k t i v i s t i O F in n ismo lih ob­dolžili po krivem. T o se Je p o k a z a l o po­sebno v zadnjem času, k o Je pred v o -l ivno kampanjo šel na delo tamkajšn j i odbor Z B in s p r a v i l n i m tolmačenjem in pr ikazovan jem važnosti vo l i t ev za na­predek v a s i in utrdi tev l judske oblasti p r a v k m a l u r a z g i b a l ves kra j evn i l jud­s k i odbor. P o vseh vaseh so se začeli množični v o l i v n i sestanki , na k a t e r i h so r a z p r a v l j a l i podrobno o gospodarskih in političnih vprašanj ih, k a r l judi najbolj z a n i m a . V petek 25. novembra pa se je vrši lo v e l i k o p r e d v o l i v n o množično zbo­rovanje v samem V c l e s o v e m , na kate­rega ie prišlo o k r o g 100 v o l i v c e v . N a zborovan ju ie g o v o r i l ljudski poslanec tov. FaJfar T o n e o politični s i tuaci j i v svetu, o i zgradnj i socializma p r i nas in o v e l i k e m pomenu sedanj ih vol i tev . Ljudje so se spros t i l i in so tovarišu l judskemu poslancu v diskus i j i zas tav­l ja l i razna vprašanja . M e d d r u g i m so se pritoževali, da so nepravilno razdel jene obvezne vožnje v n j ihovem k r a j e v n e m l judskem odboru. K m e t i c so p r i z n a l i , da je p r i njih še vedno veliko več sposob­nih konj na razpolago , kot jih je odre­jenih za vožnje. Tovar i š l judsk i pos la ­nec T o n e FaJfar j im Je p r a v i l n o razložil, da ie temu k r i v a n j ihova dosedanja ne­

zainteres iranost z a sodelovanje z l jud­sko oblast jo, ka j t i na z b o r u v o l i v c e v b i l judje m o r a l i sami odločati o p r a v i l n i r a z d e l i t v i obveznih voženi.

* Šenčur, 25. novembra.

Danes zvečer Je b i lo tu množično p r e d v o l i v n o zborovanje , k i se ga je ude­ležilo n a d 140 v o l i v c e v . P o gospodar-skopolitičnem poročilu, k i ga Je imel to­variš Za le te l S l a v k o , Je s led i la živa d i ­skusi ja . V o l i v c i so si m e d d r u g i m z a d a l i važen sklep, da bodo s p r o s t o v o l j n i m d e l o m do dneva v o l i t e v popravi l i^ cesto Š e n č u r — K r a n j v dolžini 4 k m .

* Urniki, 25. novembra.

N a množičnem p r e d v o l i v n e m zboro­vanju, na k a t e r e m je g o v o r i l l j u d s k i po-, slanec in član C e n t r a l n e g a k o m i t e t a K P S K r m e l j M a k s , ie prišlo do v e l i k e razgibanost i v debati . Z a k a j so potrebni ostr i ukrepi l judske oblast i prot i špeku­lantski) nastro jenim k m e t o m , ie podrob­no raztolmačil tov. K r m e l j in pr i t em p o u d a r i l , da smo danes v s i p o z v a n i , d a se bor imo za prav i lno razporedi tev dela i n zaslužka pri izgradnji s o c i a l i z m a .

*

Gorenja vas, 25. novembra. N a množičnem p r e d v o l i v n e m zboro­

v a n j u je pr i nas g o v o r i l l j u d s k i poslanec tov. P o r Janez , k i ie podrobno r a z t o l ­mači l današnji g o s p o d a r s k i in politični položaj in p r i tem p o u d a r i l , k a k o važne so bližnje vo l i tve . V d iskus i j i so l judje k r i t i z i r a l i s tar i odbor, k i je v m n o g e m greši l ; zato so tudi pred lagani v n o v i odbor novi l judje, od v o l i v c e v pričaku­jejo, da bodo p r a v i l n o v o d i l i posle.

* Smlednik, 25. novembra.

Danes smo imel i p r i nas p r v o večie p r e d v o l i v n o zborovanje . G o v o r i l je l jud­sk i poslanec Kržišnik A n t o n , k i Je po­drobno pojasnil l judem pomen bližnjih vo l i t ev . Diskusija, k i je b i l a po g o v o r u tov. pos lanca , se je dot ika la vseh pere­čih vprašani. L j u d i e so se močno z a n i ­m a l i za uspehe kmečkoobdelovalnih z a ­d r u g .

(Nadaljevanje na drugi strani)

Okrajna konferenca AFŽ v Kranju

22. novembra Je b i l a O k r a i n a konfe­renca AFŽ v K r a n j u . Sk len jeno Je bi lo , da žene takoj pr i s topi jo k pregledu k a n ­didatnih list za v o l i t v e in da se popra­vijo, če v njih ni v d o v o l j n i m e r i zasto­pana naša žena. Nadal j e so žene spre­jele nove naloge za čim bol jšo i z v e d b o vo l i t ev v kra jevne l judske odbore . T o b o d o s tor i le z ak t iv izac i jo terenskih ak­t i v o v AFŽ, k i bodo takoj začele z a g i ­taci jo, da bo sleherna naša žena v o l i l a . Nadal je bodo propagi ra le m e d ženami-k m e t i c a m i z a vs top v K O Z , s k r b n o p r i ­p r a v i l e p r a z n i k pionir jev — novoletno je lko in pomagale k r a j e v n i m l j u d s k i m odborom.

O b zakl jučku konference so žene po­slale protestno resoluci jo prot i d i s k r i -m i n a c i j s k e m postopanju M D F z ! nasprot i našem C e n t r a l n e m u odboru AFŽ.

Stran 2 G O R E N J S K I G L A S Štev. 48

Borba za izpolnitev plana Takšen je naš France V s e bolj se zaostruje borba naših de­

l o v n i h k o l e k t i v o v za č impre jšn jo i z p o l ­nitev letošnjih p l a n s k i h nalog. V s i naši d e l o v n i ljudje se zavedajo , k a k o o g r o m ­nega pomena ie ta bitka za našo gospo­darsko samobit in nezavistnost soc ia l i ­stične Jugos lavi je .

Iskra Močno razgibano tekniovanie za višjo

delavno s tor i lnost se ie te dni v »Iskri« še bolj razplamtelo . T e k m o v a l o se je v počastitev D n e v a " republike. Naiboliše rezultate je dala k ino montaža, kjer se m o n t i r a zadnjih 82 kinopro jektor jev v tem p l a n s k e m letu in ima na tem že 7 0 % izgotovl jenega d e l a . Prvenstvo gre tokrat Čotičevi b r i g a d i , k i je dnevno do­segala n o r m o 154%, a p o s a m e z n i k i : l .ampič Janko 189%, Božič M a r i j a 154 o d s t o t k o v in Možina F r a n c 153%. Ves kiuooddelek pa povprečno presega dnev­no normo za 17%.

V p r o d u k c i j i je v tekmovanju vseh 56 p r o i z v o d n i h br igad , od kater ih so poka­za l i najboljši u s p e l i : Hevčičeva, Mač­k o v a in KozJekova br igada z doseganjem 145%' dnevno norme. V »Iskri« so že izvršili p l a n : l i v u i c a . v oddelku navj ja l -nice (vžigalne tuljave) in oddelek za montažo instrumentov, kjer so ga i z p o l ­nili po količini in vrednost i . T a k o se »Iskra« z v z t r a j n i m in pojačanim tek­movan jem krepko ut ira pot k i p o l n i t v i letošnjega p r o i z v o d n e g a plana.

Ti&kanina T u d i v tej naši največj i tekst i ln i to­

varn i se je močno r a z m a h n i l o t e k m o v a ­nje za več jo d e l o v n o s tor i lnost . Nj ihove delovne brigade, k i so v stalnem m e d ­sebojnem tekmovanju dosegajo lepe us­pehe. Najboljši uspeh pa so dosegle p r e d i l k e : Ilozian Matilda, Črv Zvoni­mira, Kmc Marija, Nastran Mariia in predile.c liane Anton, k i že v s i delajo od 25. n o v e m b r a za četr to leto T i t o v e pet­letke. P r a v tako so v t i skarn i i z p o l n i l i svo.i letni plan 14. novembra Zupančič Anton, a 27. novembra Nanut Ciril in Knific Aloiz- Ves de lovni k o l e k t i v pa je dela l tudi v nedelfoj in s tem mnogo p r i ­speval v borbi za čimprejšnjo izvršitev letnega p lana .

Inteks Delovni k o l e k t i v »Inteksa« je v poča­

st i tev D n e v a republ ike t e k m o v a l od 25. d o 28. ndVembra.

Najboljši v tem tekmovan ju so b i l i : v tka ln ic i PaJer M a r i c a z dosego dnevne norme 140%, slede B r g l e z P a v l a 130% in M r z e l M a r i j a 125-5%. V s e te tka lke delajo na dvana js ts ta tvenem sistemu, na štir istatvenem sistemu pa so najboljši rezultat dosegle S v e t c l i M a r i j a 125%, Frl ič Lozka 125,5% in M a l o v r h V e r a 125%. V predi ln i c i pa Je Habi jančič A n i ­ca dosegla normo 112%, Ogrič L o j z k a .113 in K o z i n a M a r i i a 112,5%.

Mladina tekmuj po vzoru najboljših Okrajni K o m i t e L M S K r a n j je na os­

novi pregleda t e k m o v a l n i h poročil in re­zul tatov, k i so jih dosegl i m l a d i n s k i ak­t iv i ter pionirski odred i v o k v i r u t ekmo­vanja sk len i l izdat i

O d 1 o k š t- 2 o pohval i najboljših m l a d i n s k i h ak t ivov ter p i o n i r s k i h obredov.

T e k m o v a n j e v počast i tev dneva re­publ ike ie prineslo mnogo novih delov­nih Uspehov, de lovnih izkušenj. T o tek­movanje pa je dalo s lehernemu m l a d i n ­skemu a k t i v u pobudo za še bolj mno­žično tekmovanje . Kot najbol jš im orga­nizac i jam, k i so tekmovanje najbolje razširile na celotne mladinske akt ive , i z reka O k r a j n i K o m i t e L M S p o h v a l o :

/. aktivom LMS tovarne„ »Iskra« Kranj; aktivu LMS tovarne kos in srpov Tržič; aktivu LMS »Triglav« Tržič, obrat II; 2. aktivu LMS v Smledniku; aktivu

LMS Godešič; aktivu LMS Martini Vrh; 3. aktivu LMS Industrijske šole »Sa­

va« ; I. aktivu LMS »Pošta« Kranj. Prav tako najboljšim sekretarjem mla­

dinskih aktivov, ki so: BlaŠko D a n i c a , sekre tarka t o v a r n i ­

škega Komite ta L M S »Inteks«, Srečnik F r a n c k a , o r g . sekretar a k t i v a L M S S v . A n a , P i n t a r Janez, sekretar a k t i v a L M S M a r t i n i V r h , K u r a l t S r e č k o , sekretar ak­t iva L M S Godešič, K u h a r Stane, sekre­tar a k t i v a L M S Pošta Kran j , ( jantar Sonja , o r g . sekretar a k t i v a L M S tovar ­ne kos in srpov T r ž i č , Lebar Ignac, se­kretar m l a d i n s k e g a a k t i v a šole učencev v gospodarstvu tovarne »Iskra«.

Dalie najboljšim članom proizvodnih brigad. T o s o : članice m l a d i n s k e pro iz ­vodne br igade »Triglav« Trž i č , obrat I : Studen M a r i j a , presegla n o r m o za 6 3 % , D o l i n a r A n i c a , 59,7%, D o b r i n M a r i j a 614%, Jane A g a t a 78,9%, Z a k e l i F r a n c ­ka , presegla normo za 55*5% v mešani p r o i z v o d n i br igadi .

B u k o v n i k M i h a e l a iz T i s k a n i n e , Čar -mau K a t i iz T i s k a n i n e .

(Nadaljevanje s prve strani) Nadal je so se vršila množična pred-

v o l i v n a zborovanja tudi p r i S v . K a t a r i n i , v Po l j anah in Železnikih. B l a so dobro obiskana , dočim so še v e d n o s labi v p r e d v o l i v n e m gibanju v kra jevnih l jud­skih o d b o r i h : TrebiJa, Zapoge , Javor je , Bukovica in Mavčiče . K r i v d a leži na do­mačih a k t i v i s t i h OF, k i vse dosle j niso zna l i v d o v o l j n i m e r i in s p r a v i l n i m p r i ­k a z o v a n j e m pomena bližnjih v o l i t e v v zadostn i m e r i za interes i ra t i vse v o l i v c e . T e m kra jem bo potrebna hitra pomoč, d a se dostojno p r i p r a v i j o na bl iža joče vo l i tve .

Kot najboljši mladinci in mladinke so pohvaljeni:

H r o v a t C i r i l , d v a k r a t n i udarnik iz P r e d i l n i c e Trž i č , Š p a r o v e c M a r i j a , štiri­k r a t n a u d a r n i e a iz P r e d i l n i c e Trž i č , Jen-kole Janez, tka lec iz »Inteksa«, K u r a t K a r o l i n a , t k a l k a iz Inteksa, P l u t V i d a , t k a l k a iz Inteksa, Vrtačnik J u l k a , t k a l k a iz Inteksa, M a l o v r h V e r a , t k a l k a iz In­teksa, Z o r m a n M a r i a iz Inteksa.

Iskra-• Reberšek Stane, J ezeršek P a v ­la , R a u z a r , E leršek Stane, Možina F r a n c , M l a k a r Stane, Romič Ivanka, K r a g e l j V e r a , M e d v e d , Mivšek T i n c a , R u p a r Jo­žica, Perkovič M a r a , Kordež A l o j z , Dre -konja H ran ko.

T i s k a n i m i : Aidovšček M a r i i a , Benedik F r a n c k a , Čuden E m a , Benedik R e z k a . Markovič P e p c a , H a f n a r M a t i l d a , T a v ­čar A n i c a , J u r m a n Ančka, K o p o r c Franc-

Aktiv MLO Krani: Bauželj S l a v k a , Je­lene, P e l ko, S temberger Pranja.

Aktiv LMS »Pošta« Kranj: O m e j c D o ­m i n i k , F lor iančič C v e t k a , Bogata j M a r a , Ora Jzar V e r a , J a k l i č P a v k i , M a l i Tonč­k a , P a v l i n A n i c a , Eržen D a n i c a , Rant M i n k a .

Pohvaljeni naiboliši pionirski odredi: O d r e d »Predosl ie«, O d r e d na g i m n a ­

z i j i T rž i č , O d r e d o s n o v n e šole Tržič, O d r e d g imnaz i ja Krami.

Najboljši pionirski voditelii-mladinci: P o v š n a r A n g e l a , odred Predoslie, A n -

der le A d a in Vese l Malči , p i o n i r s k i o d ­red gimnazi je in osnovne šole Trž i č , S a m o n i k A n t o n in Šulin A n t o n , odred gimnazi je K r a n i .

Najboljši center prevojaške vzgoie: »Tiskanimi« K r a n j , »Predilnica ni t k a l ­

nica« Trž ič , »Mlekarska šola«, »NIKO« Železniki.

Okrajni Komite LMS.

V KULTURNI:M TI:DNU 01) 3-11. DECEMBRA HO V KRANJU OKRAJNO

TEKMOVANJI: SINDIKALNO KUL­TURNO UMETNIŠKIH DRUŠTEV V dneh od 7. do 11. decembra 1949

bodo v K r a n j u t e k m o v a l a s svo j imi sek­c i jami s indika lno kul turno umetniška društva iz Dupel j , G o l n i k a , Kran ja , Šk . L o k e , Tržiča, Železnikov in Z i r o v . P o ­leg S K U D - e v iz omenjenih mest bodo iz tehničnih r a z l o g o v priključena k tekmo­vanju v K r a n j u tudi s i n d i k a l n o umetni­ška društva iz M e d v o d , J a r š , Domžal in K a m n i k a , k a r bo v s e k a k o r dalo tekmo­vanju svečane j še obeležje in močne jšo t e k m o v a l n o konkurenco . O k r a j n o tek­movanje bo p r i k a z ideološkega in k u l ­turno prosvetnega d v i g a S K U D - e v v le­tošnjem letu. Najbol jša S K U D - a o z i r o m a njihove sekcije, katere bo na O k r a j n e m

tekmovan ju oceni la posebna komisija,

K o boste b r a l i te vrs t ice , n ikar ne m i ­slite, da sem naročen, nai pišem za bliž­nje v o l i t v e . K a j še- Nebogl jen reporter sem, k i so me posla l i z nalogo, da po­liveni k a k o in ka i napreduje delo za gradnjo zadružnih d o m o v ' v k ran j skem okra ju . S tem namenom sem se z g l a s i l na kran jskem o k r a i u pr i predsedniku to­varišu Snedicu, da me pošlje na popri-s č e dela . P r v i mah se m i je zazdelo , da sem slabo naletel , kajt i le-ta m i Je pre­prosto, a vendar zame precei robato po­v e d a l :

»Veš k a i , pojdi k S t a u j k u na Prhn-skovo, ta ti bo vse p o k a z a l in povedal!«

N i s e m p o z n a l še S t a n i k a , čeprav sem 0 P r i m s k o v e m , k i Je mestna četrt K r a ­nja, že precej čul. T a m so d o m a ljudje, ki so precej svobodouumi že od nekdaj . S k l e r i k a l c i niso n ikdar držali. B i l a ie to pač de lovna koloni ja , k i si ie že pred voino u s t v a r i l a sožit je med tamkajšnj imi kmet i , k i niso imel i n i k d a r v rožicami postlano. Šel sem na P r i m s k o v o k S tau j ­ku , p r e d s e d n i k u za gradnjo zadružnega doma.

Deževalo ie, ko sem ubira l pot po r a z d r t i cesti .

V kra jevni gost i lni ie bilo vse živo. »Aha! S t a n i k a F r a n c a iščete? K a k o ,

da ga ne bi p o z n a l i , saj je naš človek, naš predsednik,« m i ie o d g o v o r i l pri let ­ni možakar . »Zdaj hodi po terenu o k r o g , veste, naš kandidat je pr i volitvah,« je z g o v o r n o nada l j eva l .

»Pa kje bi ga našel?« sem vztra ja l , zakaj ob pripovedovanju o č a n c a se Je moja radovednost povečala . N i samo p r e d s e d n i k za gradnjo zadr . doma, tudi kandidat O F je za bližnje v o l i t v e , pa ga dobi , k a k o r veš in z n a š ! — Nejevol jen sem p o m i s l i l na dež in blatno p o t . - P a sem imel srečo, karti moj sobesednik mi je takoj nato hrupno in veselo d e j a l :

»(i le j te, prišel Je!« V gost i lno je stopil srednje ve l ik , bolj

nežen kot šibek človek, ves premočen, z g loboko v d r t i m k l o b u k o m na čelu. Nje­gove oči so svet lo zasi jale i zza črnih trepalnic , ko je začni glasen v z k l i k , k i ie vel ja l nJemu. P r i s t o p i l sem in mu pove­dal , zakaj sem prišel. N a k r a t k o sva se seznani la . P o v a b i l me je v drugo go­st insko sobo in mi razložil vse po v r s t i .

L a n s k o pomlad so začeli k o p a t i teuie-1 ie za zadružni doni na P r i m s k o v e m -Pre j so imel i veliko borbo s kmet i . »Kaj bi g r a d i l i tolikšen dom, čemu?« so ugo­varjali a k t i v i s t o m , k i so si naredi l i na­črt za lepo in ponosno stavbo. Tedaj Mm Je France preprosto o d v r n i l : »Ljudje, misl i te na bodočnost ! K a r V a m je z d a i mogoče p r e v e l i k o , bo Jutri premajhno vašim otrokom!« In ie z m a g a l . N j e g o v a ie obvel ja la , kajti čeprav ie v idet i m l a d , ie že mnogo p o i z k u s i l in m-estal v živ­l jenju. To ie bilo v s e m znano. Ze pred vojno ie bil zaveden delavec . B o r i l se ie za pravice de lovnega l juds tva . O k u p a ­ci ja ga ni našla nepr ipravl jenega . O d p r v i h začetkov ie bil ak t iv i s t O F in kot tak Je odšel, če ni hotel , da bo zajet po gestapu, leta 1944 k partizanom, kjer se ie prav tako o d l i k o v a l . To so mi pove­dal i d r u g i , sam ie preveč preprost, da b i g o v o r i l o sebi, ob r a z g o v o r u o skupno­sti pa se mu ie razvezal j ez ik .

»Naredili bomo lep zadružni dom, mo­goče najlepši v k r a n i s k e m okra ju!« je g o v o r i l radostno.

»Kdaj ste začeli in k o l i k o ur ste do­slej opravili?« vprašam, da bi zvedel čim več podrobnost i .

»Lani, v začetku maja, smo začeli s

bodo nagrajene in bodo lahko nastopile na bližnjem oblastnem tekmovanju , k a ­tero bo v decembru v LJubl jani .

R a z p o r e d okra jnega tekmovan ja ie s ledeči : v sredo 7. decembra bodo v k i ­no d v o r a n i S i n d i k a l n e g a doma nastopi l i ob 20. uri godbe, o rkes t r i in harmomi-k a r s k i zbor i . Istega dne bodo ob 20. ur i v Prešernovem gledališču nastopile fo lk­lorne skupine ter pevc i - so l i s t i . V nedeljo 4. decembra bo ob 14. ur i v Škof j i L o k i p r e d v a j a l S K U D »'Tone Ši frer« v o k v i r u tekmovanja Ivan 'Tavčar jevo »Visoško kroniko«, v kater i nastopi o k r o g 100 oseb. V soboto 10- decembra bo ob 20-uri nastopi l v Prešernovem gledališču v K r a n j u S K U D »Ivan Cankar« iz 'Tržiča z C a n k a r j e v i m i »Hlapci«. P o l e g T r ž i č a -nov bodo omenjenega dne nastopi l i vs i pr i javl jeni rec i ta tor i ! in rec i tac i j sk i zbo­r i . — V nedel io 11- d e c e m b r a bodo v

kopaniem temel jev. 'Takrat nas ie bi lo še malo . M n o g i so odvračali l judi od dela in se n a m posmehoval i , kaj bi s to­likšno zamis l i jo , saj so doslej živeli lepo brez tega. K a i i im bo Zadružni d o m . Tako so g o v o r i l i nergači , mi smo pa koraižno de la l i . V p r v e m letu smo opra ­v i l i 17.800 prostovoljnih de lovnih ur-Izkopal i smo 2 .100m : ! zemlie , za betoni­ranje temeljev in podkletn ih prostorov smo porabi l i 517 m : i cementa, prepel ja l i in razložili 1-085 ton raznega m a t e r i ­a la . . . «

Govoril ie hi tro in tiho, da sem ga ko­maj s l ed i l . P r i p o v e d o v a l ie podrobno, k a k o je rasla iz tal mogočna stavba in k a k o vse bolj so l judie pr i s topa l i k delu. Z rast io zadružnega d o m a se ie d v i g a l a tudi zavest f rontovcev in nji­h o v a borbenost za skupno delo. 'Tu bo bodoče žar išče gospodarskega n a p r e d ­k a , social ist ične miselnost i in kulture — ponos novega P r i m s k o v e g n . France ie zadel v živo svo.ic sovaščane . V letoš­n jem letu se je število prostovol j cev na gradnj i pomnožilo in tudi število o p r a v ­ljenih pros tovol jn ih ur ie še enkrat več­je od l a n s k i h : 35-250- Š e de lavc i in de­l a v k e iz tovarne IIM so priskočili več­krat v pomoč. F r o n t o v c i s P r i m s k o v e g a so v tem letu z a z i d a l i v g lavno z g r a d b o 425*n 8 z idu , sami i z d e l a l i 60-000 kom-zidne opeke v opekarni Dobo V k in ob­dela l i in pos tav i l i 240 m 8 lesne kons t ruk­cije.

»In kda.i bo končano?« sem vpadel v pripovedovanje, ko se mi je že kar vr­telo od številk.

»Kdaj?« je začudeno zasta l F r a n c e v pr ipovedovanju in me pogledal. »Zadali smo si obvezo, da bomo s p r a v i l i pod streho do D n e v a republike- To ie že i z ­vršeno. P r e t e k l o nedelio ie dela lo 150 frontovcev pri pokrivanju doma. P o k r i l i smo ga v enem dnevu in 9 dni pred za­dano obvezo. Z d a i pa smo o b s t a l i . . . «

»Kako?« sem se začudil. »Ali ne bo otvor i tve že letos?«

»Ne!« je o d v r n i l . »Na spomlad ga dvignemo še za eno nadstropje. Tako smo sedaj sk len i l i vsi,« ie preprosto za­ključil svoje pripovedovanje in se opra­vičil, da se mu mudi in da ima še dosti nujnih o p r a v k o v . In odšel ie.

Glej ga šuienta ! sem si dejal . LUidie so si z a d a l i načrt, da si narede ve l ik iti pros t ran zadružni dom in zda j , ko ie gotov, ni gotov, ker si žele še višino-Kakšen človek je to, k i Je tako naglo Uspel preobraz j t i zaosta lo miselnost Pr imskovčauov. '

In spomni l sem se besed, ki so p r i ­vre le iz srca pr i le tnemu možakarju-k m e t u , ko sem v s t o p i l v gost i lno in ga povprašal za S t a n i k a : »Sai ie naš člo­vek, naš predsednik!« K o sem odhajal« sem z v e d e l , da ie tovariš S t a n i k o Franc p o v r h vseh organizacijskih del opravi l letos 1.069 prostovol jnih ur p r i gradnji zadružnega doma.

» T o Je komunis t in naš kandidat na v o l i t v a h v II. rajonu naše četrti.« mi ie s ponosom povedal odborn ik O F n a

P r i m s k o v e m . In še ie d o d a l : »Danes je i z v o i e v a l bi tko za zadružni d o m , JUtrj al i pojutrišnjem pa bo borbo za ustano­vitev kmečkoobdelovalne zadruge . »'Tak­šen ie naš France — trden revolucionar za boliše živlienie nas vseh.

D o v o l i sem zvedel za ta dan, pa se l " se v r n i l , da napišem poročilo.

k i n o d v o r a n i S i n d i k a l n e g a d o m a nastO' pili ob 14. uri popoldan vsi t ekmuj te 1

pevsk i zbor i , dočim bodo d r a m s k e sku­pine S K U D - e v t ekmovale v Prešeruovcri 1

gledališču v nedeljo l l . decembra ° n

9 - u r i d o p o l d a n , ob 15-uri popoldan t c f

ob 20. ur i zvečer .

Štev. 48 G O R E N J S K I G L A S S t r a n 3

N a j p o s t a n e m učitelj

V n o v i J u g o s l a v i j i ni dobi lo svoje ča ­sti samo ročno delo, k i je b i lo prej dolž­nost s a m o z a t i r a n i h l judsk ih množic, atnpak ie tudi delo intel igenta dobi lo v novi družbi svoie p r a v o mesto in v r e d ­nost.

Danes služi jo p r i nas vse si le g r a d i t v i viš jega blagostanja in kulturneišega živ­ljenja naroda kot celote, za to se p r i nas de lo ceni kot družbena vrednost in se spoštuje v s a k o kor i s tno d e l o v n o p r i z a ­devanje.

V tem o k v i r u je tudi učitel jsko delo dobi lo SVOJO p r a v o v r e d n o s t in ceno.

Danes v z g a j a učitel jstvo m l a d i n o bor­benega rodu, k i je s t r i fašizem na svo j ih tleh, vzga ja m l a d i n o rodu, k i Je o d p r a ­v i l na las tni z e m l j i n izkotno izkorišča­nje in , k i g r a d i nov, lepši, boljši svet.

P o n o s n i , vesel i l judje, k i se zaveda jo svoie z m a g e nad g r o b o k o p o m človekove svobode in dosto janstva, z m a g o v a l c i fa­šizma, grad i te l i i nove družbe, so gospo­dar j i v T i t o v i J u g o s l a v i j i . K a k o ne bi bil ožar jen nj ihov obraz od de lovnih z m a g : N o v i B e o g r a d , cesta bra ts tva in edinstva , p r o g a Š a m a c - S a r a j e v o , tovar ­ne Železniki, L i t o s t r o j , Rade K o n č a r ; h idrocentra le na S a v i , D r a v i , V a r d a r i u , Nere tv i , na vseh rekah , brez števila to­v a r n , nova pol ja , posejana z zadružnimi g o s p o d a r s k i m i poslopj i in podjet j i , naše orožje, naša a r m a d a , naši i z d e l k i , izkuš­nje in novi ljudje, s k o v a n i v ognju k i ­peče gradi tve , so naš skupen uspeh, skupna last.

T a k š e n rod , takšna m l a d i n a in takšna perspekt iva živl jenja potrebuiejo d r u ­gačnega učitel ja, kot je b i l včasih.

B o r b a za svobodo, z a izgradn jo soc ia­l i z m a je d a l a učitelju samozavest , ponos borca z a napredek in nov čas .

O g r o m n o število d i j a k o v gre v stro­k o v n e šole, v p r i p r a v l i a l n i c e za naše s t r o k o v n e kadre . Odpiralo se v e d n o no­ve srednje in viš je šole. S o c i a l i z e m po­trebuje izobraženih Hudi.

Učitel jev Je premalo . S i c e r i ih je m n o g o več kot iih ie b i lo p r e d vojno, k o so ča­k a l i po štiri i n v e č let na zapos l i tev , v e n d a r zahtevajo nove šole še in še učitel jev.

Devetmesečni pedagoški tečaj i z a i z ­obrazbo novega uč i te l j skega k a d r a so tudi v Kran ju . V e l i k o število m l a d i h l ju­d i je prišlo iz teh šol, v s i že uspešno upravl ja jo učiteljsko službo. V novembru so ie začel že peti pedagoški tečai v K r a n j u .

Z a sprejem Je potrebna nižja g imna­z i j a a l i dovršena sedemletka- V izrednih p r i m e r i h se spre jemajo tudi d i jak i z ne­dovršeno nižjo g imnazi jo . P o t r e b n a je starost 17 let.

Iz k r a n j s k e g a okra ja študira z a uči­telje le m a l o d i j akov . B l iže so iirn to­varne, za to tako i vs topa jo v r a z n a p o d ­jetja. P r i tem ne v id i jo ugodnega raz­voja , k i ga nudijo pedagoške šole. V s a ­k e m u dobremu učitelju ie danes odpr ta TX>t v višjo pedagoško šolo in nato celo

S l a v k o K o l a r

S E D M O R I C A V K L E T I (0 otvoritveni predstavi v novi sezoni

Prešerno ve ga gledališča) K a k o r smo ob zakl jučku zadnje pred­

stave v prejšnji sezoni u g o t o v i l i , smo doživeli idejno čist preporod našega an­sambla. T o razvese l j ivo dejstvo Je do­bi lo tudi tokrat svoj poudarek . S e v e d a so se notranje okoliščine vedno ponav­ljajočih m a l i h krtz , k i niso vidne zuna­njemu o p a z o v a l c u . V s e k a k o r pa se bo ansambel letos p o m l a d i l z n o v i m i moč­mi in s topi l k r e p k o na pot gradi tve no­vega , social ist ičnega človeka, in to tem prej, ker bo postal pok l i cno gledailšče, k a r Kran j kot eden najvažnejših indu­s t r i j sk ih mest tudi popolnoma zasluži.

T e dni smo g ledal i u p r i z o r i t e v no­vega d e l a v našem gledališču. T o delo ie napisal h r v a t s k i pisatel j S l a v k o K o ­lar, eden izmed najboljših h r v a t s k i h no­ve l i s tov . Znane so njegove zb i rke n o v e l : »Kako ie F e l i k s Pi ievčevič i ska l živ­l jenje«, »Ali smo al i nismo«, »Mi smo za pravico« in satirična z b i r k a »S peresom in krtačo«. A v t o r ie a k t i v n o sode lova l v N O B . P o osvobodi tv i je izdal najprej humoristične povesti pod nas lovom »Na­zaj v naftalin«, nato je izšla v kn j ig i ko­medija v treh delanjih pod n a s l o v o m » l j u d s t v o je potrpežl j ivo«. V vseh teh del ih K o l a r nadaljuje delo ve l ikega l i r -vatskega pisca A n t a Kovačeviča , bor­beno in p r o d o r n o posega s humoristične strani v težko živl jenje hrvatskega kme­ta, malomeščana in izobraženca v raz­dobju obeh v e l i k i h vojn.

Nainoveiše nie.uovo knjižno delo ie »Sedmorica v kleti«, d r a m s k a reportaža v treh dejanjih. Snov je zajeta iz n a r o d ­noosvobodi lne borbe in se godi v nepo-

na univerzo . P o l e g osnovne plače pre­jema učitel jstvo razne dodatke , k u r i v o in s tanarino, tako, da je tudi v. gmotnem pogledu boljše preskrbl jeno, kot so usluž­benci m a r s i k a t e r e druge stroke.

N e d v o m n o je v našem okra ju m l a d i n a , k i i m a vesel je do učitel jsekga p o k l i c a , pa i i n iso znane možnosti v p i s a in razvo ja . N o v e m b r a se Je pričel v K r a n j u nov pe­dagoški tečai . P r i j a v e sprejema še ta p mesec O L O , poverjeništvo z a presveto .

Včasih Je v o d i l a m l a d i n o v učitel jsko službo p r e d v s e m žel ja po hi tr i dovršitvi šolanja, p r i t i č imprej do k r u h a , danes pa vab imo v učitel jske šole p r e d v s e m mladino , k i hoče z borbenim d e l o m v šoli in na v a s i v z g o j i t i socialistični red. V pedagoške šole nai gre z a v e d n a , na­predna m l a d i n a , k i hoče pr i spevat i k izgradnj i s o c i a l i z m a z v z g o j n i m d e l o m v šoli in na v a s i .

T a k i m l a d i n i je namenjen tudi ta po­z i v za vpis v pedagoški tečai v K r a n j u . M l a d i n a nai ve, da je tu p r a v tako po­trebna, kot je potrebna pri N o v e m Beo­gradu na avtocest i iu p r i vseh a k c i i a h , na katere sta jo k l i c a l i d o m o v i n a in Par­tija.

sredni bližini Zagreba . N a z o r n o ie pr i ­k a z a l čistost pravih borcev za svobodo (Grga), k i se pod k r i n k o domobranskega častnik;i, drzne vpast i v hišo, v kater i Stanuje ustaški k r v o l o k , k i drži v kleti zaprt ih sedem kmetov domol jubov, da jih reši- Za to nalogo po dolgem nago­varjanju in po razpletu družinske drame pridobi študenta B r a n k a , s ina gost i lu i -čarke in pocestnice te hiše. Globoko in krepko pa je zadr i v gn i lo in m o r a l n o propalost ljudi, k i so se predal i okupa­torju in so po svoj ih zločinih in surovo­sti mora lno padl i še globlje, to ie kleri­k a l n o ustaška banda (Marijan Peric, Fritz Knopf in Marta).

T o delo ie režirala tov. Ba lb iua B a r a -novičeva, k i ie tudi s a m a preskrbela prevod te z a n i m i v e reportaže. M o r a m o pr iznat i , da ie uspela, zaka j zapletena z g r a d b a samega dela je zahtevala od nje precej izna jdl j ivost i , da bo s tvar d i ­namična in privlačna za g ledalca . Igral­ci so se v studii vživeli in s p r a v i l i na oder zre lo iu prepričl j ivo realnost. V tem Je o d l i k a umetniške sposobnosti mlade režiserke, k i je z v e l i k o preprič­ljivostjo in d o g n a n i m i z r a z o m postavi la na oder uigrano cel ino in delo sprost i la do napetosti . Dovršeno igro ie podala sama režiserka, k i Je nastopala v v logi razuzdane in mora lno padle moiidiiike— Marte. Odlično ie podal v logo Per ič iča , ustaškega zastavnika, tov -Pr i s tav Jože , k i je bi l tako v d i n a m i k i , kot v nastopu p r a v i l n o ponazorjen tip ustaškega k r v o ­loka, kar vse kaže, da se bo ta mladi igra lec skoraj r a z v i l v umetnika . Prav tako ie bil odličen tov. Vajt Gabrijel v v l o g i Fritza Knopfa, generalnega direk­torja delniške, firme. B r a n k a , študenta in sina gosti lničarke, ie v g lavnem dobro podal Št igl ie Lado, le da je bil z gest i -kul i ran jem včasih p r e v p a d l j i v , med tem k o ie M a r t e l a n c Valči uspelo podat i lik Kate Tomek malomeščanske gos t i ln i ­čarke. P r i ostal ih manjših v logah so se v s i t r u d i l i , neprisi l jeno in nevs i l j ivo t - i -preprost i podajal i l ike doživetih ljudi iz l judstva, ki sovraži jo nasil je in l.iubi.io svobodo in prostost .

remiera te z a n i m i v e d r a m s k e repor­taže iz narodnoosvobodilne borbe ie bila že v letošnjem jesenskem fest ivalu iu sedaj se daieio prve reprize tega dela. ki zasluži vso pozornost po svo i i o r i g i ­nalnost i in i skreno podanem izvajanju našega gledališkega ansambla .

Drobna kulturna kronika Mladina v Škofji Loki ie ustvarila

močno folklorno skupino. V stalnem tek­movanju za č imveč jo akt ivnost na k u l ­turnem torišču ie m l a d i n a iz Škof je L o k e uspela pr idobi t i za f o l k l o r n o umet­nost p r a v čedno število mladincev in mladink , k i že vs i prav m a r l j i v o v a d i l o narodne plese- Z d a i so dobi l i že potreb-

Delovnosl SKUD-a v Škofji Loki

V Škof ji L o k i m a r l j i v o deluje s i n d i k a l n o kulturno-umetniško društvo » T o n e Š i f r e r«. Društvo, k i ie bilo ustanovl jeno letos s p o m l a d i , v svojem pičlem pol letnem delu ni m o g l o doseči k a k i h večj ih uspehov, ie pa , lahko re­čemo, uspešno prebrodi lo nekaj začet­nih težkoč in si s tem z g r a d i l o temeli za nadaljnje delo.

P r i letnem pregledu se Je ugotovi lo , da s loni g lavna delavnost društva še vedno na d r a m a t s k i s e k c i i i i n na delo­vanju knjižnice. Osta le sekcije sos icer pognale svoie d e l o z m r t v e točke , ven­dar z a r a d i ob jekt ivnih težav a l i pa tudi z a r a d i delnega nerazumevan ja nekater ih niso m o g l a dela p o v s e m r a z v i t i . T a k o ie z glasbeno sekci jo, čeprav i m a m o v Škofj i L o k i za to d o v o l i l i u d i , k i se z a glasbo zanimajo , t ako d a b i brez d v o m a lahko tvor i l i močno m u z i k a l n o skupino .

P r o b l e m dela s l i k a r s k e sekcije pa ie p r e d v s e m v nedostatku p r i m e r n i h pro­s torov, k a r bo treba čimprej ured i t i . V začetnem stadiju ie tudi f o l k l o r n a sek­cija, z a katere uspešno d e l o bo treba vložiti še precej t r u d a .

D r a m a t s k a sekci ja Je v tem k r a t k e m času in še to v pole tn ih mesecih , k i niso povsem godni za d r a m s k o delo, raz­v i l a od vseh sekci j naivečJo živahnost. Najprej ie p o n o v i l a v l a n s k i sezoni na-št j jdirano i g r o »Pesem s ceste« , z a t e m ie u p r i z o r i l a domačo igro »V LJubl jano jo dajmo« in pričela s študiiem »Visoške kronike«, si so io igra l i v o k v i r u 10-let-uice škof je lošk-muzeja in kot o t v o r i t v . predstavo nove sezone. Delavnost sek­cije ie najbolj r a z v i d n a iz 1458 prosto­vol jn ih ur, k i so i ih do občnega z b o r a vložili i g r a l c i v študij posameznih d e l .

Uspešno Je b i lo tudi delo knjižnice, k i ie s septembrom stopila v novo p o s l o v ­no dobo in nudi ,518 v p i s a n i m ob i sko­v a l c e m 2341 k n i i g . M a r l j i v i knjižničarj i so v to delo vnesl i vse nedelie v letu, p o z i m i pa tudi d e l a v n i k e : 992 prosto­vol jn ih ur. O v i r a njenega delovanja Je premajhen prostor in pomanjkanje čital­nice, kar pa m o r a biti za nien nadalJui i razvo j v najkra jšem času ugodno rešeno.

no garderobo in so nastopi l i na s lavno­stni akademi j i v čast Dneva republike-

*

Delavci tovarne »Iskra« so ustanovili SKUD. V sredo 2 . i novembra popoldne so se d e l a v c i tovarne »Iskra« v prav lepem številu udeležili ustanovnega ob­čnega zbora novega S K U D - a , k i so mu dal i ime Stane Kovačič . V društvu že delnic d r a m s k a , p e v s k a , rec i tac i j ska , fo lk lorna in glasbena sckc i ia . V s i ti o d ­seki so uspešno nastopi l i na akademi j i v čast Dneva republike, ko ie k o l e k t i v imel tudi proglasitev u d a r n i k o v in po­hval naibolišim de lavcem. Z a predsed­nika S K U D - a »Stane Kovačič« ie i z v o ­ljen tov- Maričič , d i r e k t o r ' t o v a r n e .

NAROD NAŠ D O K A Z E HRANI!

Varstvo spomenikov iz časov narodnoosvobodilne borne

>'t<K

Še dobro ohranjena bolnica Koroškega odreda na Komatevri nad Jezerskim

V vas i Rdeča dol ina nad T r ž i č e m (v pobočju nad Dolžanom) smo obstal i na k r a j u nekdanje komande štaba mesta Tržič. Jeseni 1944 so tu p o s t a v i l i barako, k i ie bi la m a r c a 1945 požgaua. Neka.i železa razpadlega štedilnika ie edini o-stanek, k i spominja , da ie tod stala važ­na posto janka. B a r a k a Je b i la dolga pet, š iroka p a d v a in pol metra .

Naše delo na področju nad T r ž i č e m je bi lo s tem končano. Hvaležni sino se v Tržiču pos lov i l i od ljubeznivega v o d ­nika. Z a d o v o l j n o se ie smehl jal papirju z njegovo podobo. S e d e č e pod jelko nas ie r i sar Stane tam nekie nad Počivalom ujel na muho.

Z. a v t o m o b i l o m , k i nam je bil na raz­polago ves čas izvrševanja svoie naloge, smo se odpel ja l i še istega dne prot i Je­zerskemu. V o d n i k a teda nismo imel i . Že­le l i smo pr i t i do bolnice Koroškega od­reda. P o t do nje smo našli po J iapot i lu državnega logar ja .

Naha ja se na K o m a t e v r i . N a m e s t o na­povedane eno uro t ra ja joče hoje, smo rabi l i le k a k i h deset minut . K o smo do­spel i na poseko, smo zag leda l i lično, z drevesn imi skor jami obi to hišico.

M r a k , k i nas ie n r i n e s e l semkaj , ie pre­prečil fotografiranje , zato se ie r i sar Stane odločil za skic iranje .

(irob Šestih padlih partizanov na trav­niku v Žubii vasi pri Poljanah

Stran 4 G O R E N J S K I G L A S ŠtCT. 4«

Mladinski aktivi tekmujejo Navodila za popis zgradbe in stanovanj v Kranju Tekmovanje za visio s tor i lnost dela,

tekmovanje z a ro js tni d a n republ ike je zajelo v e l i k del m l a d i n e v našem okra ju . G e s l o naše d e l a v s k e mladine i e : »Ljud­s t v u č im več obutve, tekst i la , č imprej i z p o l n i t i P a r t i j i dano obvezo!« K a m o r ­k o l i , v k a t e r o k o l i podjetje, ustanovo, šol­s k i a l i vaški m l a d i n s k i a k t i v se napotiš, p o v s o d boš naletel na ist i o d g o v o r : »Tekmujemo.«

V Trž iču ie m l a d i n a tovarne kos in s r p o v m n o g o p r i p o m o g l a k predčasni i z p o l n i t v i p lana . N i s o pa m l a d i n c i in m l a d i n k e pr i tem, k o so vložili vse svo­je sile v borbo za plan, pozabi l i na os ta lo delo. T u d i ideološko - politični v z g o j i in k u l t u r n e m u živlJeniu svojega m l a d i n s k e g a a k t i v a so posvet i l i precej ­šn jo pozornost , tudi na izlet se p r i p r a v ­l jajo. Najboljše uspehe so dosegl i v pro­d u k c i j i t r i k r a t n a u d a r n i c a B a r b i r I rma, k i ie doseg la dnevno normo s 236%, en­k r a t n i udarnik Š p a r o v e c K r i s t i j a n 209%, d v a k r a t n a u d a r n i c a Barabas M a r i i a 198 odstotkov. D o tega tekmovanja pa je bi l naiboljši rezultat m l a d i n c a 193%.

T u d i v tovarn i »Triglav« so spre je l i tekmovnaJe z v e l i k i m vesel jem. T e k m o ­vanje ie za je lo p r a v vso m l a d i n o , t a k o v obratu I, k a k o r v obratu II. Posebno do­b r o pa se je p o k a z a l a » S a l b e r g e n e v a m l a d i n s k a p r o i z v o d n a brigada«. Izpolni la je dnevno n o r m o 138,8%. Najbol jše re­zultate pa so d o s e g l e : Jane A g a t a 170,5 odstotkov, Studen M a r i j a 163%, D o l i n a r A n i c a 159,7%., Sedej S l a v k a 164,4%, S t u d e n T o n č k a 143,4%, M e k u č J o ž i c a 125,9%' i td . i td . T u d i s i n d i k a l n i p e v s k i zbor imajo. Nanj ie vključenih precej m l a d i n k . V mešani p r o i z v o d n i br igadi pa je dosegla najboljši uspeli m l a d i n k a Žakel j F r a n c k a , k i ie dosegla dnevno n o r m o s 155,5%>. M l a d i n a obrata II. je n a p o v e d a l a tekmovanje m l a d i n i obratu I- a ne s a m o v pogledu produkci je , tudi na ideološko-političnem in k u l t u m o - p r o -svetnem ter f i z k u l t u r n e m torišču. M l a ­dina tega a k t i v a Je tudi mnogo p r i p o ­m o g l a k predčasni i z p o l n i t v i letnega plana tega obrata.

T e k m o v a n j e ie za ie lo tudi m l a d i n o predi ln ice , k i n i k a k o r noče zaosta jat i za os ta l imi a k t i v i . O s e m n a i s t l e t n i l i r o v a t C i r i l je že d v a k r a t n i udarnik , svo jo nor­mo pa presega za 2 5 % in še več . M l a ­d i n k a Š p a r o v e c M a r i j a , š t ir ikratna udar­nica , k i je ena naibolišili m l a d i n k v na-v i i a l n i c i , presega normo za 18 in več procentov . T e k m o v a l a ie tudi naineščen-ska m l a d i n a . P o m a g a l a je tudi v t k a l ­n i c i s tem, da so po ln i l i čolničke, tka lke p a so lahko prevzele v e č strojev. S k r a t ­k a , m l a d i n a išče vedno novih in novih obl ik dela , da doprinese kar na jveč je mogoče k i z p o l n i t v i plana za leto 1949-

Lepe uspehe v tekmovanju dosega m l a d i n a »Inteksa«, k i ie pr i tegni la k tek­m o v a n j u tudi s tare j še de lavce . Najboljši kot so L u n a r V i n k o , Z o r m a n M a r i i a , V r -tačnik J u l k a , P a i e r M a r i c a , Jenkole Ja ­nez, P l u t V i d a i td. , presegajo dnevne norme za 15 pa tudi 2 5 % , M a l o v r h V e r a in P a i e r ' M a r i c a pa tudi za 3 5 % . ^ m l a ­d i n c e v sodeluje p r i igr i »Volkodlaki«

skupno s stare jš imi člani s indikata- T u d i f o l k l o r n a s k u p i n a se p r i p r a v l j a z a na ­stop. M l a d i n s k a o r g a n i z a c i j a v tem pod­jetju skrb i tudi z a r a z v e d r i l o mladine . V e č k r a t imajo z d r a v e m l a d i n s k e zabave, p r i čemer i i m nudita v s o pomoč u p r a v a in s indikat . NaJbolie se v i d i p r a v v tem m l a d i n s k e m a k t i v u , k a k o uspešno ie delo, č e ie p o v e z a v a med s i n d i k a l n o m l a d i n s k o o r g a n i z a c i j o in u p r a v o res močna-

Tudi m l a d i n a v šolah tekmuje, bori se z a to, da se bo č imveč naučila in tako d a l a d o m o v i n i s s v o j i m znanjem na jveč­jo pomoč. Z e l o uspešno ie delo m l a d i n ­skega a k t i v a na M l e k a r s k i šoli, v Indu­str i j ski šoli »Iskra«, m l a d i n s k e g a a k t i v a na sedemretki v P o l j a n a h . T u d i v d r u g i h šolali so se resno opr i j e l i učenia p r i tem pa niso pozabi l i na ideinopolitični razvo j mald ine .

V s e k a k o r pa zasluži vse pr iznanje ak­tiv »Center« Škof j a L o k a , k i ie razširil f o l k l o r n o skupino o d 14 na 22 rednih članov. F o l k l o r n a skupina se p r i p r a v l j a na. večer narodnih plesov. O m e n i t i mo­ramo tudi tovarišici Z d e n k o V r a n i č a r in Z d e n k o Rcbič , k i uspešno delujeta v m l a d i n s k i o r g a n i z a c i j i in še posbej R e -bič Z d e n k o , k i se t rudi , da bi doseg la f o l k l o r n a skupina čim lepše uspehe. Skora j v s a m l a d i n a »Centra« Je v k l j u ­čena v o r g a n i z a c i j o P r o t i a v i i o n s k e z a ­šči te . 12 m l a d i n c e v in m l a d i n k je d o v r ­šilo dvomesečni večerni bolničarski te­čai . P r i tekmovanju dosega lepe uspehe tudi m l a d i n a »NIKO« Železniki, k i uspe­šno p o m a g a p r i obnovi z g o d o v i n s k e g a plavža, p o l e g tega pa a k t i v n o sodeluje v kul turno-prosvetnem in f i z k u l t u r n e m življenju.

M l a d i n a S m l e d n i k a se pripravila na postavi tev stanice »Mladih tehnikov« iu ie tudi pr i ostal ih del ih ze lo a k t i v n a . Z v e l i k i m v e s e l i c m tekmuje m l a d i n a So-vodnja , k i vneto dela in ie vključila s k o r a i vse svoje člane v Izobraževalno-nmetniško društvo.

Naša mladina tekmuje, bori se — ne za rekorde, pač pa za lepše živlienie mladega rodu.

S p o p i s o m se za jemajo vse zgradbe, zgradbe v i z g r a d n j i , pos lovne zgradbe , s tanovanja in p o s l o v n i p r o s t o r i ter v s i pros tor i , k j e r k o l i l judie stanujejo in se o p r a v l j a kakoršnakoli p o s l o v n a delav­nost, n- pr. nastanjene k l e t i , podstreš ja , lope i td . M e s t n i ter i tor i j je razdel jen na popisne okoliše, k i e r v o d i in o r g a n i z i r a popis za to določen popisovalec . P o d a t ­ke z a popis daie jo in z a resničnost po­d a t k o v odgovar ja jo l a s t n i k i odnosno o r ­gani , k i z g r a d b o upravl ja jo , o z i r o m a na­jemnik i stanovanj in pos lovnih prosto­rov .

Z a v s a k o zgradbo se i z p o l n i vprašal -na pola in kar ton , enako z a stanovanje in v s a k p o s l o v n i p r o s t o r enega p o d n a ­j e m n i k a . Z a večsobna stanovanja, k i t v o r i j o eno gradbeno celoto, p a so tre­nutno del jena na več družin (gospodinj­stev) , se i z p o l n i samo ena vprašalna po la za stanovanje. V enodružinskih h i ­šah a l i v i l a h se popišejo v s i pros tor i kot eno stanovanje, čeprav so v v e č etažah in zasedeni od v e č na jemnikov. S a m o v primeru, da je ena izmed sob preure­jena v kuhinjo in ima z i d a n štedilnik, se s m a t r a , da ie stanovanje preurejeno v dve stanovanji-

D a bo popis g l a d k o in hi tro potekal , m o r a l o las tn ik i pred popisom p r i p r a v i t i potrebne pripomočke in d o k u m e n t e : na­črt hiše, gradbeno odnosno uporabno dovol jenje, posestni list z a r a d i z a m l i i -škoknjižnih podatkov , najemne pogodbe, hišne liste i td . V hišah, k ier .ie lastnik odsoten, m o r a j o predložiti v s e podatke z a to pooblaščene osebe, k i m o r a l o pred­ložiti p o t r d i l o las tn ika . Z a državne zgradbe, k i se m o r a i s totako i z k a z a t i z zgradbe, k i se m o r a i s to tako i z k a z a t i z l is t ino, da ie določen z a upravnega or­gana.

L a s t n i k i in na jemniki so dolžni sami i zpo ln i t i vprašalne pole in kartone, k i j i m Jih izroči popisovalec. P o d a t k e se vpisuje s črnilom a l i k o p i r n i m svinčni­k o m , podjetja in ustanove in k jer i e i t o mogoče , pa nai izpolni jo vprašalne pole s p i s a l n i m stro jem. P i s a v a m o r a bi t i čit­l j i v a , z las t i tudi podpis .

C e lastnik a l i najemnik iz z d r a v s t v e -

TEDENSKA KRONIKA Pred okrajnim sodiščem v Kraniu je

bila v soboto 26- t. m . r a z p r a v a prot i v e l i k e m u kmetu in reakc ionar ju Aličinu T o n e t u iz B r n i k o v , k i se je hotel odteg­nit i o b v e z n i o d d a j i k r o m p i r j a s tem, da ni hotel o d k a z a t i 16-000 k g predpisane oddaje. K u l a k Ahčin ie n e p o p r a v l j i v : dosle j še ni zados t i l nobeni izmed ob­veznih oddaj in Je bil zato že v e č k r a t kaznovan. Sodišče ga je spoznalo za k r i v e g a in ga obsodi lo na 2 leti odvze­ma prostost i s p r i s i l n i m delom in delno zaplembo premoženja.

* Nesnaga. V p o s l o v a l n i c i O k r a j n e g a

m a g a z i n a v Trž iču sta imel i pod proda-

ialno mizo stare odpadke , razne krpe , u m a z a n o p e r i l o in š ivanje poslovodkinda Česen S tana in pomočnica Mihclič M a ­

rija- V proda ja lnah Je nujno, d a v l a d a v z o r n a č is toča in red. *

V industrijskem magazinu v Kraniu je p r a v tako poizkušala p r i k r i t i razno b lago p o s l o v o d k i n j a tovariš ica Periš-

V prodajalnah potrošniških zadrug v Kraniu je t r g o v s k a inspekc i j a p r e t e k l i teden izvršila pregled poslovalnic - O d ­k r i l a je med d r u g i m , da ie v proda ja ln i potrošniške zadruge št. 9 b i lo pod p r o ­dajalno m i z o s tavl jena na stran več ja z a l o g a blaga, k i so ga hotele zadržati zase p o s l o v o d k i n i a S k o k M . in p r o d a ­ja lk i M . Nadižar in Mikuš P . Izgovar ja le so se, do SO hotele to pridržati za sebe dotle j , d o k l e r ne dobe z a t o potrebnih i n d u s t r i j s k i h točk.

n ih r a z l o g o v , z a r a d i s taros t i a l i slabe p ismenost i ne bi b i l sposoben, d a i z p o l n i obrazce, naj napros i osebe v hiši a l i v bližini, d a m u izpolnilo vprašalno polo-P o t r e b n a po jasni la , k a k o se vprašalna pola i z p o l n i , daie popisova lec . P r e d i z ­poln i tv i jo ie treba prebrat i n a v o d i l o , ki so natisnjena po leg a l i p o d vprašanji-P o l e g p o p i s o v a l c a bodo da ja l i n a v o d i l a k o n t r o l o r i i i n inštruktorji v terenskih pi­sarnah.

L a s t n i k i in na jemniki so dolžni i z p o l ­ni t i vpraša lne pole v r o k u , k i ga i i m določi popisovalec . P a z i t i mora jo , d a oddajo t i skovine čiste in nepripognjene, v r n i t i m o r a j o v s e t i skovine , tudi p o k v a r ­jene.

O b p r e v z e m u vprašalnih pol p r e k o n -t r o l i r a popisova lec točnost p o d a t k o v na o s n o v i d o k u m e n t o v , načrtov, pogodb i td . , za preverjanje števila p r e b i v a l c e v služijo živilske k a r t e in hišna l i s ta . Z a t o naj hišni l a s t n i k i dopolni jo hišne liste. P o p i s o v a l e c sam obhodi in p r e m e r i vse prostore .

Mestna komisija za popis zgradi in stanovanj v Kranju.

SI>OMlNSKI DNEVI V decembru 1941 — L j u d s k a vs ta ja v

Selški in P o l j a n s k i d o l i n i , k i le prepre­čila se l i tev domačinov po okupator ju-— D r z e n v d o r p a r t i z a n o v v Škof io L o k o , k i e r osvobode iz z a p o r a p o l i ­tične kaznjence.

3. d e c e m b r a 1800 — rojen dr . F r a n c e Prešeren .

DEŽURNA SLUŽBA SOCIALNEGA ZAVAROVANJA

4. dcc. i m a dežurno službo dr . P a n c e P a v e l , te lefon št. 353.

DEŽURNA LEKARNA 4. decembra i m a službo o k r a j n a l e k a r n a .

Prešernova u l i c a . DEŽURNA TRAEIKA

4. decembra i m a službo Urš ič A n g e l a , Koroška cesta;

LJUDSKA KNJIŽNICA OSS V KRANJU posluje redno vsak ponedel jek, sredo in petek od 15.—20-ure v novih pros to ­rih na T i t o v e m trgu.

PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ 2. dcembra ob 20. u r i L i n h a r t : »Matiček

se ženi«. S l a v n o s t n a p r e d s t v a na 150-obletnico ro js tva dr . F r a n c e Prešerna-

4- decembra ob 17. u r i L i n h a r t : »Matiček se ženi«.

K I N O »STORŽIČ« K R A N J O d 2—8- decembra »Liubavni sen«,

f rancosk i f i l m . Redne predstave vsak d a n ob 18. in 20-

u r i . V nedeljah ob 10. ur i dopoldne matine ja .

KINO »SVOBODA« STRAŽIŠČE O d 2.—5. d e c e m b r a »Zlati klJuček«, sov­

jetski f i l m . KINO ŠKOEJA LOKA

O d 2—4. decembra »Pastir in pastirica«, sovjetski f i l m .

KINO TRŽIČ 3. in 4. decembra »Sigmund Kolosovski«-1. do II . decembra »Otroci Pratra«, av ­

s t r i j sk i f i l m .

V s e te v e l i k a n s k e prepade in stene ie u s t v a r i l a d i v j a reka , k i danes h r u m i v v e l i k e m padcu le čez zgorn j i prepad , čez d r u g a d v a pa le, k a d a r ni sušnih let. Že samo pogled na zgornj i s lap da pred­s tavo človeku, k a k o nekai vel ičastnega m o r a bi t i to. V e s ta kra j je imel prej v z a k u p u en sam bogataš . T a ie tu z g r a ­d i l h idrocentra lo za tovarno a l u m i n i j a v L a z o v e u , k i se skriva za h r i b o m nad n a m i . Ruda se črpa i/. domaČih ta l . T o je bogastvo Dalmaci je - B o g a t a š ie pri s l a p o v i h K r k e p o s t a v i l zase in za svoje goste pri je tno letovišče. Zda j ie vse to l judska las t : h idrocentra la , tovarna in letovišče. B o g a t i n u Je o d k l e u k n l o . M O Šibenika i m a v načrtu, da v prihodnjem letu m o d e r n i z i r a ta kraj in ga n a p r a v i pristopnega za š iroke l judske množice, k i bodo našle tu pri jeten o d m o r po na­pornem d e l u . R e s - š k o d a bi b i la , ako se­nc bi i z k o r i s t i l a ta naravna lepota.

P o kratkem odmoru h i t i m o nazaj . M u d i se nam. Že ie poldne in naš načrt , da si popoldne r a z g l e d a m o še notranjost Š ibenika, bi se p o k v a r i l .

NASA PESEM JE PESEM DELA pesem bratstva in enotnosti

Vtisi s turneje pevskega zbora SKUD-a »Erance Prešeren« po bratski republiki Hrvaški

P r i samem mestu S k r a d i n u se odpre lepa plodna do l ina , k ier raste danes bombaž. P r e d d v e m a letoma so bile tu še n i ive s k r o m p i r j e m in zel jem, k i m v r g l o skora i nič- Z a bombaž pa Je res p l o d n a ta dol in ica - V p r v e m letu, ko so začeli z m i n i , so ga obral i že 2 0 0 0 k g . toda šele letos ie obrodi l v polnem ob­segu. Z a tri vagone ga bodo obral i v šestih k r a j e v n i h odbor ih , k i se zdaj pe­ča jo s to, za našo neodvisnost prepo-trebno p r o i z v o d n j o . L i u d j e , k i so b i l i prej borni kmet ic , so posta l i zda i čez noč bogat i . Seveda brez borbe ni šlo. T r e b a ie bilo naporov in t rdega dela . Z a domačine so bile tiste k r p i c e zemlje , posejane s k r o m p i r j e m in ze leniavo, p r a v vse. N i s o m i s l i l i na ka j takega. Z d a i se j im bogato obrestuje njihov

t rud , k o odpošil ja jo bogate bombaževe p lodove v naše tovarne.

C a s hi t i . L a d j a nas čaka. Z v e l i k o z a ­m u d o se v r n e m o v Šibenik. P o imenit­nem k o s i l u odbite vse skupine v n a r o d ­no gledališče, k i e r imajo vaje z a večerni nastop. Šibenik ima namreč v e l i k o in bogato kul turno t radic i jo , kar nas nav­daja s spoštovanjem. V s e : pevce, g o d ­benike in f o l k l o r n i k e obhaja tudi majhna nestrpnost. K a k o bo zvečer pr i k o n c e r t u ? A l i bodo z a d o v o l j i l i in uspešno repre­zent i ra l i s l o v e n s k o umetnost? V e l i k o je zanimanje m e d Šibenčani z a naše gosto­vanje. B o r b a za vstopnice . M o r a m o se d o b r o p r i p r a v i t i -

N a r o d n o gledal išče se nahaja v sre­dišču mesta , k ie r je g l a v n a in edina ši­roka , moderna avtocesta . Daje v i d e z

p r a v e velemestne ceste s sprehajal išči na obeh s t raneh ! T i t o v a pol jana. D r u ­gače je ves Šibenik prepleten z v i j u g a ­st imi o z k i m i uličicami m e d v i s o k i m i sta­r i n s k i m i hišami, k i se kot piščanci s t i ­ska jo o k r o g sv#je m a t e r e : doln je t r d ­njave, k i se ponosno d v i g a nad pr i s ta ­niščem. S p l o h je Šibenik ze lo z a n i m i v prav po teh neštetih m a l i h uličicah, k i Jih n ik ier d r u g o d ne najdete to l iko kot tu. Mes to so z g r a d i l i h r v a t s k i v ladar j i -k a t e r i h ' z g o d o v i n s k i s p o m e n i k i so dobro ohranjeni . Šibenčani so ponosni l judje, in to še posebno danes, ko ustvar ja jo • svojem mestu novo živl jenje — s o c i a l i ; stično napredno. Čez pol milijona in več opravl jenih pros tovol in ih delovnih ur pri gradnji novega pristanišča, pr i r a z k l a ­danju in nakladanju razne robe, k i p r i ­haja vsakodnevno vanj, so z g o v o r e n do­k a z te kipeče prepričl j ive moči .

(Nadaljevanje prihodnjič)

Dopisujte »Gorenjski glas!'

Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik: Telatko Marjan — Naslov uredništva in uprave: Kranj, Ljubljanska cesta l/II — Tel. št. 475 -Letna naročnina znaša 96 dinarjer — Štev.ček. položnice 611-90200-7 — Tiska Triglavska tiskarna, obrat 1. Kranj 233 49

Izhaja vsak četrtek