Energetska tranzicija in ovire za spremembe

Tomislav TkalecFocus, društvo za sonaraven razvoj

Celje, 11.september 2015

Energetska tranzicija

● Koncept se prične razvijati v 70. letih 20. stoletja● Kot del procesa iskanja rešitev za okoljske (in družbene)

probleme, nastale zaradi rabe energije● Nova (energetska) paradigma: vključuje okoljsko, družbeno in

ekonomsko komponento ● Temelji na obnovljivih virih energije in energetski učinkovitosti● Cilj: več neodvisnosti in avtonomije državljanov, lokalna ekologija,

zmanjšanje okoljskega vpliva ter družbene spremembe● Kako: s spremembo od centraliziranih elektroenergetskih

sistemov, temelječih na fosilni in jedrski energiji, k decentraliziranim sistemom majhnih, distribuiranih OVE enot

K decentraliziranimelektroenergetskim sistemom

Primer Danske

Vir: Kranz, 2008.

Kaj takšne spremembe pomenijo?

● Ne gre zgolj za spremembe v tehnologijah in tehnikah, temveč tudi v samih organizacijah, institucijah, regulativah, politikah in družbi

● Demokratizacija elektroenergetskega sektorja: vstop novih akterjev

● Spremenjena razmerja moči med akterji: dominantni akterji izgubljajo moč

● Koncept prosumer: proizvajalec in porabnik v eni osebi● Možnost večjega povezovanja skupnosti: skupnostni

projekti OVE (Community Power)

Nemčija – lastništvo OVE enot

Vir: cleanenergywire.org

Ovire za spremembe 1/2

● Ekonomika: OVE zaenkrat potrebujejo finančno podporo (kaj pa fosilna in jedrska energija?)

● Trenutno dominantni akterji ne bodo z lahkoto prepustili svojega vpliva, moči in pozicije. Blokirali bodo nove rešitve, ki jim ne ustrezajo. Poskušali bodo ohraniti nadzor nad sistemom (ki so ga pomagali graditi). OVE vidijo kot konkurenco lastnemu delovanju in kot grožnjo lastnemu položaju

● Dominantni akterji imajo večji vpliv na odločevalske procese, zato so javne politike pogosto odraz njihovih interesov

Ovire za spremembe 2/2

● Prisotnost stare paradigme rasti: ekonomija obsega, gospodarska rast, razvoj = zadovoljevanje predvidene porabe, večje elektrarne so boljše, ne prepoznava omejitev planeta, zanemarja okoljske probleme

● ''lock-in'' in ''path-dependence'' trenutnih tehnologij, institucij, sistema: nadaljujemo s tistim, kar poznamo (tudi zato, ker smo v to vložili trud, finance, imamo ustrezno znanje in izkušnje). Novih konceptov in tehnologij se ne vključuje, zaradi neujemanja z obstoječo zasnovo sistema

● Prepričanja in vrednote posameznikov: nekateri vidijo trenutni (elektroenergetski) sistem kot naraven, edini možen. Nekateri so na ta sistem čustveno navezani. Težko dojemanje sprememb, ker smo navajeni na trenutno stanje.

Zahteve po spremembah, inovacijah in uvedbi novih tehnologij so vedno prihajale s strani

nedominantnih akterjev, izven jedra tradicionalnega elektroenergetskega sistema,

pogosto s strani civilno družbenih gibanj, nevladnih organizacij, ki jim nekako uspe v

sodelovanju z delom odločevalcev vsiliti določene spremembe, in novih podjetij, ki se poskušajo plasirati na trgu z (radikalnimi) inovacijami, s

čimer izpodrivajo obstoječe dominantne modele.