Domae Vremenske Postaje

  • View
    2.953

  • Download
    0

Embed Size (px)

Text of Domae Vremenske Postaje

  • 1. Domae vremenske postaje Pripravil: Branko Slivek

2.

  • Nad vremenom se razburjamo bolj ali manj vsi, zelo verjetno tudi sami vremenarji. e ve, jezimo se tudi na vremenarje, eprav nam je vsem jasno, da za muhavost narave niso ni krivi. A tehnika je e tako napredovala, da smo lahko vremenarji kar sami in se bomo potemtakem tudi razburjali sami nase. No, e e pri napovedi ne bomo vedno natanni, bomo imeli vsaj natanne vremenske podatke za okolico naega doma.

3. 4.

  • Govor bo o vremenskih postajah, pa ne tistih, ki jih pod tem imenom za nekaj evrov prodajajo v supermarketih, temve tistih resnih, ki jih lahko priklopimo na raunalnik in prek njega v splet.

5.

  • Ob vremenskih navduencih in navduencih za kakrnekoli meritve se tudi pri nas, v sorazmerju z dostopnostjo irokopasovnega dostopa do spleta, vedno ve uporabnikov odloa za vremensko postajo za rabo doma. Imeti lokalne vremenske podatke, celo ve: imeti vremenske podatke za domao okolico, je ne samo zanimivo, temve tudi nadvse uporabno. Ob tem so ti podatki lahko enostavno dostopni tudi v spletu in na razpolago po vsem svetu.

6.

  • Tudi pri nas doma, v Sloveniji, se tevilo postaj nezadrno iri. Vstop v svet vremenskih meritev omogoa predvsem velika razirjenost in dostopnost irokopasovnih povezav, poznavanje spleta in zadnje ase precej nije cene vremenskih postaj nijega razreda.

7.

  • Po svetu tevilo vremenskih postaj za domao rabo skokovito naraa, vodijo Zdruene drave, v Evropi pa so med vejimi navduenci vicarji. Natannega tevila vremenskih postaj ni mogoe ugotoviti, zdruevalci storitev, kjer bi lahko pridobili take podatke, pa doseejo le tiste, ki se jim sami prijavijo. Tako ima, na primer, avstrijski ponudnik Awekas.at vedno povpreno 500-600 povezanih postaj, s katerimi si izmenjuje podatke.

8.

  • Poskusimo najprej opredeliti pojem vremenske postaje za domao rabo. To je soitje strojne in programske opreme, ki je nadgrajena z navzonostjo v svetovnem spletu. Strojna oprema se mora znati povezati z domaim raunalnikom. Veinoma temu slui povezava prek zaporednega vmesnika, v zadnjem asu pa zasledimo tudi e kak vmesnik USB. Ponudniki pakete strojne in programske opreme prodajajo zapakirane v linih, ne prevelikih katlah, priloeno pa je vse, kar potrebujete za kolikor toliko uspeen zaetek dela.

9. 10. Vremenske skupnosti

  • Seveda pa s samo postavitvijo in prikazom podatkov na svojem raunalniku in v svetovnem spletu e ne naredimo vsega. Pika na i je vkljuitev v katero izmed vremenskih skupnosti, ki delujejo v spletu. Tako je danes v razline vremenske skupnosti v spletu povezano na tisoe vremenskih postaj z vsega sveta. e nekaj asa so na voljo tudi spletni servisi, kjer se lastniki postaj zdruujejo, objavljajo in v nekaterih celo hranijo svoje podatke.

11. 12. 13.

  • Hitro rastoa evropska skupnost, ki se poasi preliva v svetovno skupnost, predvsem po zaslugi dobre zasnove in zanimivega grafinega vmesnika, je pri naih severnih sosedih na naslovu www.awekas.at. Povpreno je na servisu okoli 500 (on-line) postaj. Skupnost awekas.at deluje v aktivnem nainu. To pomeni, da za "pobiranje" naih podatkov skrbi storitev sama, mi jih moramo le pripraviti. V programih Wswin32 in Weather Display to pomeni le dodajanje ustrezne kljukice.

14. 15. Strojna oprema

  • Strojna oprema obiajne vremenske postaje se pri veini izdelovalcev deli na dva dela. Prvi del je konzola z LCD zaslonom in je srce celotne vremenske postaje.

16.

  • Drugi del pa so senzorji, ki dejansko "merijo" vreme. Senzorji so vseh mogoih vrst in oblik in se uporabljajo za irok nabor razlinih meritev.

17.

  • Konzole in senzorji morajo biti usklajeni med seboj, saj vsaka konzola podpira samo natanno doloene senzorje. Zaradi pomanjkanja standardov in skupnih protokolov so senzorji in konzole vezani na istega izdelovalca.

18.

  • Tehnoloko in cenovno lahko ponudbo razdelimo priblino na tri razrede. Prvi je osnovni, nizkocenovni razred, ki sicer ponuja isto dovolj, a pomanjkljivosti pri izdelavi hitro opazimo, novih senzorjev ponavadi ni mogoe dodajati ali je to vsaj zelo oteeno, natannost pa je bolj v spodnjih mejah.

19. Vremenska postaja WS-2300 20.

  • Vremenska postaja WS-2300 je ena najosnovnejih postaj, ki jih e lahko prikljuimo na raunalnik. Je tudi najceneja, a vseeno zdruuje vse, kar imajo veji. Tako kot je v navadi, jo sestavljajo senzorji in konzola. Povezava je sicer lahko brezina, a le med zunanjo toko, v kateri se zdruujejo s kabli povezani senzorji, in konzolo LCD.

21.

  • Lahko pa prav vse poveemo s kabli. To pripomore tudi k temu, da lahko prek omreja napajamo celotno verigo. Pri napajanju prek baterij seveda nismo omejeni z dolino kablov, vendar se pri tem nainu interval zajemanja podatkov kar obutno povea (zaradi varevanja). Postaja ima uporabniko nastavljive alarme, radijsko vodeno uro in zna izraunavati toko rosia ter obutek mraza.

22. LaCrosse Technology WS-3600

  • Zelo podoben model, a zmogljiveji, lepe oblike in z zaslonom na dotik, je WS-3600.

23.

  • Srednji razred je napredneji, dodajanje novih senzorjev poteka brez teav, protokol izmenjave podatkov je veinoma znan, natannost pa je e skoraj profesionalna; vse to seveda ceno hitro poene navzgor.

24. Vremenska postaja WMR-928NX

  • je ena najbolj razirjenih postaj v Sloveniji. eprav je njena cena e vedno visoka, jo kakovost in druge ugodnosti uvrajo v razred najugodnejih modelov.

25.

  • Osnovni komplet ponuja senzor za smer in hitrost vetra, senzor za koliino padavin, senzor za zunanjo temperaturo in vlanost, senzor za notranjo temperaturo, vlanost in zrani tlak. Dodamo lahko e tri dodatne senzorje, ojaevalce dometa brezinega signala, in dodatne LCD konzole.

26. 27.

  • Senzorji so seveda brezini in imajo domet okoli 100 metrov, napajajo pa se prek sonnih celic. Zaslon LCD na dotik se zna napajati prek omreja ali na baterije, prikazovati zna vse vrste podatkov in vso zgodovino, pozna uporabniko nastavljive alarme in zna izraunavati toko rosia in obutek mraza.

28. Oddajnik na sonne celice,akumulator in baterije. 29. Oddajnik na sonne celice,akumulator in baterije. 30. Senzor za merjenje koliine padavin. 31. PADAVINE

  • De je vrsta padavin v tekoem stanju, ki nastajajo v oblaku. Kapljice naraajo zaradi koagulacije, in ko je njihov premer veji od 0.5 mm prino padati proti zemlji. Ves de ne dosee zemljinega povrja; nekaj ga pri padanju skozi suh zrak tudi izhlapi.
  • Sneg je padavina v trdem stanju, ki nastaja v oblakih - nastaja iz ledenih kristalov, ko je zrak zasien z vodno paro pod 0C temperature.

32. 33. Konzola z vetromerom, deemerjem in oddajniki na strehi hie Modifikacija za vejo natannost deemerja. Montaa lijaka iz 99 mm na 213 mm. 34. Senzor za zrani tlak in vlanost. 35. Zrani tlak

  • Zrani tlak ali zrani pritisk je tlak v Zemljinem ozraju nad katerokoli povrino, povzroi pa ga tea zraka.
  • Obmoja nizkega zranega tlaka (cikloni) imajo nad sabo ve vodnih kapljic kot obmoja visokega tlaka (anticikloni).

36. CUMULONIMBUS 37. Relativna vlaga

  • Pri relativni vlagi gre za razmerje med koliino vlage, ki je v zraku in med najvejo mono koliino vlage, ki jo zrak lahko sprejme pri doloeni temperaturi.

38. RAZPOREDITEV OBLAKOV 39. Toka rosia

  • Toka rosia je temperatura, ko se vodna para zane utekoinjati in se zanejo izloati vodne kapljice - rosa, megla, slana. Toka rosia definira relativno vlanost. im blie sta si temperatura ozraja in toka rosia, tem veja je relativna vlanost. Ljudje se neugodno odzivajo na visoke temperaturne vrednosti toke rosia - nad 20 stopinj C.

40.

  • Vsaka postaja naj bi imela vsaj obiajne senzorje, s katerimi bomo lahko izvajali temeljne meritve: hitrost vetra, smer vetra, zunanjo temperaturo, notranjo temperaturo, zunanjo relativno vlanost, notranjo relativno vlanost, zrani tlak in koliino padavin. Poleg tega je seveda obvezen eden od vmesnikov za povezavo z raunalnikom - USB ali zaporedni.

41. Hitrost vetra, smer vetra. 42. Veter

  • Veter je naravno gibanje zraka, ki ga povzroi porueno razmerje med zranima pritiskoma nad hladnim in toplim/segretim delom povrja. Naloga vetrov je tako izenaiti porueno razmerje. Tako se vetrovi premikajo v zgornjih plasteh zraka od nizkega pritiska k visokemu, v spodnjih plasteh pa navadno pihajo v nasprotni smeri. Vetrovi nastajajo tudi zaradi razlinega ohlajanja med morjem in kopnim (poleti je nizki zrani pritisk nad kopnim, pozimi pa nad morjem).

43. Meritve hitrosti vetra in slike lanov ZEVS. Podnanos 25.12. 2008 44. VETER NA NANOSU 25.12.2008 do 200km/h pri 10C ! 45. ZIMA PRI ODDAJNIKU NA NANOSU 46. Obutek mraza (Wind Chill)

  • Vsi smo e opazili, da nas na monem vetru bolj zebe kot v brezvetrju. Obutek mraza je prav to: izraun temperature, ki naj bi nam povedal, kakno temperaturo obuti lovek pri doloeni hitrosti vetra. Izrauni so bili narejeni za vojake potrebe v drugi svetovni vojni in so javno dostopni od leta 1970. Leta 2001 so bili narejeni novi, natanneji izrauni, ki pa se omejujejo predvsem na obutek mraza, ki naj bi ga obutil loveki obraz. Sama formula je polna potenc, faktorjev, konstant in drugih matematinih zanimivosti.

47. IGRA VODE IN LEDU 48. NEURJE Posledice neurja v Posavju 15. avgusta 2008 ob. 21 uri. 49. 50. 51. 52. 53. 54. 55. 56. 57.