View
42
Download
0
Category
Preview:
DESCRIPTION
Panevropski železniški koridorji. Uvajanje ERTMS na slovenskem železniškem omrežju. Področje za razvoj, maj, 2010. Začetki. - PowerPoint PPT Presentation
Citation preview
1
Panevropski železniški Panevropski železniški koridorjikoridorji
Uvajanje ERTMS na slovenskem železniškem omrežju
Področje za razvoj, maj, 2010
2
• Ideja o vzpostavitvi transevropskega transportnega omrežja Ideja o vzpostavitvi transevropskega transportnega omrežja poznanega pod kratico TEN poznanega pod kratico TEN ((Trans-European NetworksTrans-European Networks)), se je , se je pojavila v začetku 90-ih let, v povezavi z vzpostavljanjem pojavila v začetku 90-ih let, v povezavi z vzpostavljanjem enotnega vseevropskega trga, s prostim pretokom blaga, enotnega vseevropskega trga, s prostim pretokom blaga, storitev in delovne sile. storitev in delovne sile.
• Cilj vzpostavitev takšnega omrežja je bil, bolje povezati Cilj vzpostavitev takšnega omrežja je bil, bolje povezati evropske regije ter pospešiti gospodarsko rast in zaposlovanjeevropske regije ter pospešiti gospodarsko rast in zaposlovanje..
ZačetkiZačetki
Področje za razvoj, maj, 2010
3Področje za razvoj, maj, 2010
RazlogiRazlogiEden od ključnih problemov je bila tehnična neenotnost med posameznimi Eden od ključnih problemov je bila tehnična neenotnost med posameznimi državnimi železnicami.državnimi železnicami.
Različni signalnovarnostni sistemi, odvisni od rešitev v posamezni državi, so Različni signalnovarnostni sistemi, odvisni od rešitev v posamezni državi, so onemogočali vzpostavitev konkurenčne ponudbe železniškega prometa. onemogočali vzpostavitev konkurenčne ponudbe železniškega prometa.
27 različnih sistemov v Evropi bi pomenilo, da je vozilo opremljeno s 27 27 različnih sistemov v Evropi bi pomenilo, da je vozilo opremljeno s 27 različnimi sistemi, da bi lahko vozilo preko vsega evropskega železniškega različnimi sistemi, da bi lahko vozilo preko vsega evropskega železniškega omrežja. Nekatera vozila imajo sedaj vgrajenih 7 sistemov. omrežja. Nekatera vozila imajo sedaj vgrajenih 7 sistemov.
Kot odgovor na to je bil razvit sistem ERTMS.Kot odgovor na to je bil razvit sistem ERTMS.
ERTMS - evropski sistem za upravljanje železniškega prometaERTMS - evropski sistem za upravljanje železniškega prometa
Sestavljata ga:Sestavljata ga:
ETCS – Evropski sistem vodenja vlakovETCS – Evropski sistem vodenja vlakov
GSM-R GSM-R – globalni mobilni radijski komunikacijski sistem za železniceglobalni mobilni radijski komunikacijski sistem za železnice
4
Prednosti ERTMS na TEN-T omrežjuPrednosti ERTMS na TEN-T omrežju
• Enotnost sistema na celotnem evropskem železniškem omrežju• Dejanska interoperabilnost vozil• Povečana prepustnost prog• Izboljšanje storitev za uporabnike• Povečana konkurenčnost železniškega sistema
Področje za razvoj, maj, 2010
5
6Področje za razvoj, maj, 2010
Prednostni projekt št. 6 – V. koridorPrednostni projekt št. 6 – V. koridor
7Področje za razvoj, maj, 2010
Koridorji A - FKoridorji A - F
8Področje za razvoj, maj, 2010
Koridor DKoridor D
9Področje za razvoj, maj, 2010
Koridor D - mejnikiKoridor D - mejniki
2006 – pismo o nameri podpisano s strani prometnih ministrstev Španije, Francije, Italije in Slovenije o implementaciji sistema ERTMS na koridorju do leta 2016.
2007 – kot sopodpisnica se pridruži Madžarska. Ustanovljena je EEIG (European Economic Interest Group), za koridor D, ki vodi in koordinira implementacijo sistema ERTMS na koridorju.
2008-2010 pričetek implementacije sistema ERTMS v Španiji in na pilotnih odsekih, Italije in Slovenije. Izvedba prvih prototipov na vozilih SŽ.
10Področje za razvoj, maj, 2010
Koridor D – ciljiKoridor D – cilji
• Vzpostavitev vseevropskega sistema vodenja prometa ERTMS na trasi med Valencio, Lyonom, Torinom, Ljubljano in Budimpešto, ki bo nadomestil obstoječe, med seboj nekompatibilne in zastarele sisteme za upravljanje in vodenje prometa.• Izboljšanje kvalitete storitev vzdolž koridorja s standardiziranimi infrastrukturnimi parametri, poenotenimi predpisi ter harmonizirano ponudbo vlakovnih poti.
11Področje za razvoj, maj, 2010
Koridor D – notranja organiziranostKoridor D – notranja organiziranost
EEIG General Assembly
Coordination Group
ERTMS WG
Quality and Interoperability WG
Communication WG
12
• Prijava na prvi razpis (first call for proposals) v okvirju finančnega
sklada TEN–T 2007-2013
21 mio Eur, podpora namenjena za:
Razvoj ERTMS na koridorju D :
Barcelona – Figueras
Pilotna odseka v Italiji in Sloveniji
Prototipi na vozilih v Sloveniji
Koordinacija in administracija
Področje za razvoj, maj, 2010
Koridor D - financiranjeKoridor D - financiranje
13Področje za razvoj, maj, 2010
ERTMSERTMSRazvoj vseevropskega železniškega omrežja za konvencionalne in Razvoj vseevropskega železniškega omrežja za konvencionalne in visoke hitrosti je prinesel tudi potrebo po uvedbi interoperabilnosti na visoke hitrosti je prinesel tudi potrebo po uvedbi interoperabilnosti na tem omrežju na osnovi enotne platforme: tem omrežju na osnovi enotne platforme: ERTMSERTMS
ERTMS (European Rail Traffic Management System) Evropski sistem za upravljanje železniškega prometa
Sistema sestavljata dve glavni komponenti GSM-R kot komunikacijski sistem in ETCS kot sistem vodenja vlakov
GSM-R (Global System for Mobile communications - Railway) Globalni mobilni radijski komunikacijski železniški sistem
ETCS (European Train Control System)Evropski sistem vodenja vlakov
14Področje za razvoj, maj, 2010
Cilj ERTMSCilj ERTMS
Interoperabilnost železniškega prometa: Da bi lahko železniške uprave povezale svoja nacionalna omrežja morajo svoje sisteme poenotiti, tako tehnično, kakor tudi operativno v smislu vodenja prometa. S pomočjo projekta ERTMS se dosega enotno tehnološko osnovo za železnice, enotna izhodišča za postopke vodenja prometa in poenotenje na strani pripadajoče industrije. S tem je tehnično omogočena vozilom različnih proizvajalcev nemotena komunikacija s progovnimi napravami (različnih proizvajalcev) v različnih državah in hkrati zagotovljeno varno odvijanje prometa. Definicija interoperabilnosti: Interoperabilnost je sposobnost železniškega sistema, da poteka vožnja vlakov brez omejitev, povzročenih zaradi neskladnosti med tehničnimi sistemi različnih proizvajalcev in železnic.
15Področje za razvoj, maj, 2010
ETCSETCS
ETCS-European Train Control System – Evropski sistem vodenja vlakov;ETCS-European Train Control System – Evropski sistem vodenja vlakov;
Ločimo več nivojev ETCS sistema, glede načina upravljanja prometa:Ločimo več nivojev ETCS sistema, glede načina upravljanja prometa:- Nivo 1Nivo 1- Nivo 2 – za delovanje potrebuje sistem GSM-RNivo 2 – za delovanje potrebuje sistem GSM-R- Nivo 3 - za delovanje potrebuje sistem GSM-RNivo 3 - za delovanje potrebuje sistem GSM-R- ETCS regional - za delovanje potrebuje sistem GSM-RETCS regional - za delovanje potrebuje sistem GSM-R
ERTMSERTMS
GSM-R = temeljna infrastruktura
ETCS - nivo 2,3,regional
16Strategija in razvoj maj 2010
Gradniki sistema ETCSGradniki sistema ETCS
• Oprema na progi: balize, sprejemno oddajne naprave, ki sprejemajo in posredujejo informacije na oziroma iz vozila. Podatki ki se prenašajo so med drugim položaj vlaka na progi, hitrost, prostost/zasedenost naslednjega odseka, zavorne krivulje,..
• Oprema radijskega bloka centra (RBC), ki skrbi za komunikacijo med opremo na progi in centrom vodenja prometa (CVP)
• Oprema centra vodenja prometa (strojna in programska oprema ter delovna mesta dispečerjev)
• Oprema na vozilih (sprejemno oddajne naprave, strojna oprema in oprema pri strojevodju
17Strategija in razvoj maj 2010
Center vodenja prometaCenter vodenja prometa
18Strategija in razvoj maj 2010
Oprema v strojevodski kabini brez ETCSOprema v strojevodski kabini brez ETCS
19Strategija in razvoj maj 2010
Oprema v strojevodski kabini z ETCSOprema v strojevodski kabini z ETCS
20Področje za razvoj, maj,2010
GSM-RGSM-R
GSM-R: globalni mobilni radijski komunikacijski sistem za železnice
Razvit je bil na osnovi javnega GSM sistema in prilagojen posebej za železniške potrebe.
Poleg govornih funkcij z možnostjo prenosa podatkov zagotavlja tudi vse potrebne storitve za implementacijo sistema ETCS nivojev 1-radioinfill, 2, 3 in Regional.
21
GSM-R nadomešča obstoječe analogne komunikacijske sisteme (RDZ in UKV) za operativno komunikacijo med centri vodenja in vlaki ter drugimi servisi, potrebnimi za nemoteno odvijanje prometa (premik, popis voz, pregled vagonov, vzdrževanje infrastrukture…)
fizični komunikacijski sistem
bazna postaja
bazna postaja
povezava na obstoječi sistem
OBSTOJEČEŽELEZNIŠKO TK OMREŽJE
javni komunikacijski sistem
OMREŽJAsosednjih želenic
OM
RE
ŽJA
sose
dnjih
žel
enic
OMREŽJAsosednjih želenic
vzdrževalno osebje
premikalno osebje
ostaliuporabniki
ostaliuporabniki
Komunikacija Komunikacija z vozili in z vozili in
elementi na elementi na progiprogi
Področje za razvoj, maj,2010
22Področje za razvoj, maj,2010
Bazne postaje GSM-RBazne postaje GSM-R
Temeljno infrastrukturo kompleksnega GSM-R sistema sestavljajo: fiksne povezave, bazne postaje, centralni sistem in sistem za upravljanje ter povezave na obstoječe TK omrežje in z ostalimi komunikacijskimi sistemi (domačimi in tujimi).Temeljna infrastruktura GSM-R omogoča nadgradnje v funkciji širitve poslovnih aktivnosti (potniški promet, energetski management, spremljanje vozil, tovora, ipd.)
Za pokritje celotnega omrežja Slovenskih železnic se predvideva vgradnja cca 250 baznih postaj.
23Področje za razvoj, maj,2010
Funkcionalnost sistema GSM-RFunkcionalnost sistema GSM-R
Nacionalno GSM-Romrežje
Fiksno omrežje(ŽAT)
Druga GSM-Romrežja
Centri vodenja prometa
Mednarodni vlaki
Vzdrževanjeinfrastrukture
Premik in drugemanipulacije
Govorne in podatkovne komunikacije z:vlakovnim osebjem , sistemi ETCS
druge aplikacije
24Področje za razvoj, maj, 2010
Trenutno stanje GSM-R v EvropiTrenutno stanje GSM-R v Evropi
25Področje za razvoj, maj, 2010
Slovenija - ERTMS Slovenija - ERTMS
ERTMS projekti, ki v Sloveniji trenutno potekajo :- priprava razpisne dokumentacije za projekt GSM-R- vodenje razpisa za izvedbo sistema ETCS na koridorju D (na infrastrukturi in vozilih SŽ)-vodenje razpisa za priglašenega organa (NOBO) za ETCS na infrastrukturi koridorja D- vodenje razpisa za nabavo radijskih naprav za vozila
26Področje za razvoj, maj, 2010
Slovenija GSM-RSlovenija GSM-R
Priprava prvega dela projekta GSM-R(razpisne dokumentacije za izvedbo) je v višini 50% sofinancirana s sredstvi iz evropskega sklada TEN-T, druga polovica sredstev pa je zagotovljena v proračunu RS, s pričetkom črpanja v letu 2009.
Za naslednjo fazo, to je fizično izvedbo projekta (ki bo tudi sofinancirana iz EU skladov), so v načrtih RS tudi že predvidena sredstva v višini 72 Mio EUR s pričetkom črpanja v letu 2011.
27Področje za razvoj, maj, 2010
Slovenija GSM-RSlovenija GSM-R
Glavni mejniki :
Februar 2011: dokončanje razpisne dokumentacije za izvedbo projekta
Avgust 2011: podpis pogodbe za izvedbo projekta in pričetek implementacije
2013 – dokončanje gradnje na koridorju D
2015 – dokončanje gradnje na ostalih progah
28Področje za razvoj, maj, 2010
Slovenija ETCSSlovenija ETCS
• Izbran je izvajalec za priglašeni organ (NOBO) za infrastrukturni del na koridorju D (50% sofinanciranje s strani TEN-T).
• Zaključuje se izbor izvajalca za izvedbo ETCS na vozilih SŽ v okvirju koridorja D (delno sofinanciranje s strani TEN-T).
• V postopku je izbor izvajalca za izvedbo ETCS na infrastrukturi koridorja D (50% sofinanciranje s strani TEN-T).
29Področje za razvoj, maj, 2010
Slovenija ETCSSlovenija ETCS• Glavni mejniki :
– December 2011 - končanje gradnje ETCS na pilotnih odsekih (Sežana-G. Ležeče in M. Sobota-Hodoš).
– December 2011 - končanje prototipne vgradnje ETCS na vozila SŽ (loko. vrste 664, 363 in 541).
– Januar 2012- pričetek postopkov za izvedbo razpisov za gradnjo ETCS na ostalih progah JŽI.
– December 2012 –končanje vgradnje ETCS na ostalih predvidenih vozilih SŽ (31 loko. vrste 541).
– December 2013 – končanje gradnje ETCS na koridorju D.– Končna naloga je vzpostaviti interoperabilno (ERTMS) omrežje
JŽI do leta 2018.
Recommended