401

Uvod

V zadnjem obdobju se v øtevilnih evropskih dræavah medznanstveniki, strokovnjaki in praktiki, ki se ukvarjajoz razliœnimi krizami, poveœuje interes za teorijo in empiriœneizsledke prouœevanja krize in kriznega upravljanja. Razlogeza poveœani interes najdemo v øtevilnih krizah, ki se doga-jajo tudi v dræavah, v katerih preventivi, pripravam, reøe-vanju in sanaciji razmer pred krizo, med njo in po njejnamenjajo veliko pozornost, saj se krize kljub tem ukrepomdogajajo, ukvarjanje z njimi pa ni vedno uœinkovito oz.skladno s sprejetimi naœrti.

V Evropi æe nekaj let poteka raziskovalni projekt Kriznoupravljanje v Evropi, ki ga vodijo øvedski in nizozemskiraziskovalci, pridruæili pa so se jim kolegi iz drugih evropskihdræav, med njimi tudi iz Slovenije.1 Namen raziskovanja jespodbuditi znanstvenike in raziskovalce na eni straniin øirok krog praktikov na drugi strani, da se zaœno celovitoin bolj naœrtno ukvarjati s kriznim upravljanjem, pri œemer jetemeljno vodilo, da œim øirøi krog strokovnjakov sprejmeponujene teoretiœne podlage in metode raziskovanja, jihuporabi v raziskavah in tako pridobi nova spoznanja, karustvarja boljøe razmere za civilno krizno naœrtovanjein krizno upravljanje.

V prispevku bom predstavil teorijo o krizi in kriznem uprav-ljanju, ki je bila podlaga za raziskovanje obeh med seboj

tesno povezanih fenomenov. Omejeni prostor mi ne dovolju-je, da bi v prispevku zajel vso øirino in globino teoretiœnihpredpostavk, zato se bom omejil na tiste od njih, ki so zaempiriœno preuœevanje najpomembnejøe. Zaœel bom z opre-delitvijo krize, nadaljeval z referenœnimi toœkami krize, naœi-nom odloœanja in vodenja v krizi, konœal pa s predstavitvijosimbolnih razseænosti krize. Pri tem se bom opiral predvsemna nizozemske in øvedske teoretike, ki so v Evropi najboljpoglobljeno empiriœno raziskovali krizo in krizno upravljanjeter poslediœno najveœ prispevali k razvoju teorije, ne bom pazanemaril tudi drugih vidnih teoretikov.

Kaj je kriza?

Vsaka kriza ima lastne situacijske in kontekstualne znaœil-nosti, vse krize pa imajo tudi veliko skupnega. V krizi odloœe-valci na razliœnih vladnih ravneh zaznajo ogroæanje temeljnihvrednot in norm ali pa ogroæanje njihovega poloæaja vodilnihjavnih usluæbencev. Kriza ponuja omejen œas za oblikovanjepolitike in sprejemanje odloœitev. In nenazadnje, krizapostavlja odloœevalce pod velik stres in jih prisili, da spreje-majo odloœitve v negotovih razmerah, v katerih dogodki pre-hitevajo drug drugega.

Tako kot velja za varnost nasploh, tudi kriza zahteva nekoeksplicitno referenœno toœko (na koga ali kaj se kriza

AbstractThe author establishes that complex crises arecharacteristic of the modern-day world and call forthe all-encompassing and coordinated approach totheir control by both governmental and nongovern-mental actors. The article defines a crisis as a statein which the fundamental values and standards ofthe subject to which the crisis relates are threat-ened. Also characteristic of crises are time-relatedpressures in decision-making, uncertain condi-tions and stress. In addition to defining a crisis, thearticle also presents certain findings in connectionwith the manner of decision-making during crisesand management of crises, since crisis and man-agement/administration are closely related pheno-mena to which theoreticians and researchers de-vote the most attention. Despite employing afunctionalist approach to crisis analysis and crisismanagement, the author also addresses the sym-bolic dimensions of a crisis, which many theoreti-cians tend to ignore.

PovzetekAvtor ugotavlja, da so za sodobni svet znaœilnekompleksne krize, katerih obvladovanje zahtevavseobsegajoœ in usklajen pristop dræavnih in ne-dræavnih akterjev. Avtor krizo opredeli kot stanje,v katerem so ogroæene temeljne vrednote in normesubjekta, na katerega se kriza nanaøa. Za krizo soznaœilni tudi œasovni pritisk pri sprejemanju odlo-œitev, negotovost razmer in stres. Poleg opre-delitve krize prinaøa œlanek tudi ugotovitve v zveziz naœinom odloœanja in vodenja v krizi, saj stakriza in upravljanje/vodenje tesno povezana feno-mena, ki jima teoretiki in raziskovalci namenjajonajveœ pozornosti. Kljub funkcionalistiœnemu pri-stopu k analizi krize in kriznega upravljanja se avtoropredeli tudi do simbolnih razseænosti krize, ki jihmnogi teoretiki zanemarjajo.

TEORIJA KRIZNEGA UPRAVLJANJATHEORY OF CRISIS MANAGEMENT

Marjan Maleøiœ* UDK 614.8:159.9

* dr., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za druæbene vede, Kardeljeva pl. 5, Ljubljana, marjan.malesic@guest.arnes.si1 Glej Maleøiœ, Ujma 14–15, 278–280.

402

nanaøa), ki je lahko posameznik, skupina, organizacija,druæba ali dræava.2 Krizne razmere lahko simultano ogrozi-jo akterje, ki so dvostransko povezani ali so del sistema,kot je na primer regionalni podsistem ali pa mednarodnisistem. Kar zadeva mednarodno raven, Hermann pravi (cit.po Stern, 1999), da gre za tri vrste pristopov k analizi,in sicer sistemskega (ogroæenost stabilnosti mednarodne-ga reda), pristop konfrontacije akterjev (dva ali veœ akterjevje vkljuœenih v konfliktno komuniciranje in krizno pogajanje)in pristop odloœanja (osredotoœa se na procese, ki poteka-jo znotraj dræave ali drugih akterjev, ki sprejemajo odloœitvev krizi). Lahko bi dodali øe œetrti pristop, ki se uveljavljav zadnjem œasu, tj. politiœno simbolni pristop, ki se osredo-toœa na manipulacijo simbolov, ritualov in moœi v kriznemkomuniciranju.3

Hermann (prav tam) je odloœevalsko krizo definiral kotsituacijo, ki (1) ogroæa prednostne cilje enote odloœanja,(2) omejuje œas, ki je na razpolago za sprejemanjein izvajanje odloœitve, in (3) s svojim pojavom presenetipripadnike enote odloœanja. Pri tej definiciji gre potem-takem za subjektivno zaznavo krize s strani vpletenihodloœevalcev.

Znanstveniki v okviru mednarodnega zdruæenja Vedenjev krizi (International Crisis Behavior – ICB; cit. po Stern,1999) so krizo, gledano s perspektive dræave, definiralis pomoœjo treh zaznav: (1) ogroæanje temeljnih vrednot,(2) omejen œas za ukrepanje in (3) velika verjetnost prisot-nosti vojaøke sovraænosti.

Rosenthal in sod. (1989) so v svoji definiciji poudariliogroæenost temeljnih vrednot in norm ter œasovni pritisk,medtem ko so pomen preseneœenja zmanjøali in ga nado-mestili z negotovostjo. Rezultat je bila naslednja definicijakrize: kriza je resna groænja kljuœnim strukturam ter temelj-nim vrednotam in normam druæbenega sistema, ki – podœasovnim pritiskom in v zelo negotovih razmerah – zahte-va sprejemanje kritiœnih odloœitev. ´t Hart (1993) dodaja, daje kriza neprijazen dogodek, ki odloœevalce izziva in preiz-kuøa, da ukrepajo v razmerah ogroæanja, œasovne stiskein negotovosti.

Po Holstijevem mnenju (1990) krizo oznaœujeta resnoogroæanje pomembnih vrednot in omejen œas za ukrepan-je. Znaœilno je tudi, da kriza poveœuje stres med tistimi, kise z njo ukvarjajo.

Stern (1999) ponuja sintetiœno definicijo krize, ki pravi:kriza je situacija, ki izhaja iz spremembe zunanjega alinotranjega okolja doloœene kolektivitete in jo oznaœujejo trinujne in zadostne zaznave dela odgovornih odloœevalcev:ogroæenost temeljnih vrednot, nujnost in negotovost.

Vendar pa nekateri teoretiki (Rosenthal, 1998; Boin in ´t Hart,2001) opozarjajo, da kriza ni dogodek, ki je jasno umeøœenv œas in prostor. Ravno nasprotno, gre za razøirjeno obdobje

velike ogroæenosti, negotovosti in izvajanja politike, ki moti(kriza namreœ) øirok spekter socialnih, politiœnih in organi-zacijskih procesov. Kriza je dinamiœen in kaotiœen procesin ne diskreten dogodek, katerega sekvence so linearnorazvrøœene na œasovni lestvici.

Rosenthal, Boin in Comfort (2001, 32–34) ponudijo tipolo-gijo kriz glede na naœin njihovega pojemanja in govorijoo hitro pojemajoœih, katarziœnih in poœasi pojemajoœihkrizah ter krizah s kompleksnimi dolgoroœnimi posledica-mi. Za hitro pojemajoœe krize je znaœilno, da se konœajotako hitro kot se pojavijo: na hitro, ostro in odloœno (npr.ugrabitev letala ali talcev, kar reøujemo s hitro in uœinkovi-to vojaøko akcijo ali s takojønjimi pogajanji). V to skupinospadajo tudi nesreœe, ki se dogajajo v skupnostih z zelorazvito subkulturo, ki je osredotoœena na odpravljanjeposledic nesreœ. Œe ne gre za veœje nesreœe, ki bistvenoodstopajo od obiœajnega vzorca nesreœ, bo taka skupnosts posledicami nesreœe opravila malodane rutinsko. Zakatarziœno krizo je znaœilno relativno hitro pojemanje, ki jeposledica dolgega in postopnega pojavljanja krize. Nape-tost ali ranljivost (ogroæenost) se poœasi stopnjujeta, dok-ler ne doseæeta kritiœne toœke, na kateri izbruhne kriza.Primere te vrste najdemo v konfliktih med oblastmi in raz-liœnimi ekstremistiœnimi skupinami ali med øibkejøimiin moœnejøimi dræavami, ko dolgo razvijajoœi se konfliktizbruhne v obliki vojaøke intervencije moœnejøe dræave.Poœasi pojemajoœe krize se pojavijo poœasi in tako tudipojemajo. Tipiœna primera sta vietnamska vojna in vojaøkaintervencija ZSSR v Afganistanu. Za oba oboroæena spo-pada je znaœilna visoka stopnja entropije, ki se dogaja naterenu, na fronti. Vojaøke operacije se nadaljujejo ne gledena negativen ›feedback‹, ki se nanaøa na rezultat takepolitike, dokler glavni akterji ne ugotovijo, da so se ujeliv past, in se sooœijo s politiœnim porazom. Deeskalacijatovrstnih kriz zahteva precej œasa, saj je treba prilagoditiambicije in priœakovanja ter se mentalno pripraviti naporaz in zadrego. Podobna logika velja tudi za okoljskekrize, saj se tudi v tem primeru kriza ›nabira‹ daljøe obdob-je, dokler na doloœeni toœki ne izbruhne, potem pa zopetzelo poœasi pojema. Kriza s kompleksnimi dolgoroœnimiposledicami se pojavi nenadoma in izpostavi kritiœnavpraøanja, ki imajo øirøi obseg in pomen. Te krize obiœajnopresegajo zmoænosti reakcije politiœnih in uradniøkih struk-tur, pokaæejo, da je stopnja pripravljenosti za sooœanjes krizo prenizka in odgovor nanjo preøibak, tako da celo todejstvo prispeva k veœji nevarnosti. Tovrstne krize lahkopostanejo simbol za celo vrsto kriz, ki so bile dotlej nez-nane ali manj znane (npr. jedrska nesreœa na Otoku trehmilj).

Na manj abstraktni in bolj operacionalizirani ravni bi pojemkrize lahko zajel naravne in druge nesreœe, razliœne (vojaøke)konflikte in prevrate, (oboroæene) vstaje in revolucije, poli-tiœne nemire in teroristiœno dejavnost, ne smemo pa zane-mariti tudi drugih kriz, ki so lahko posledica spleta neugodnihokoliøœin in odnosov v naøem fiziœnem in socialnem okolju.

UJMA, øtevilka 16, 2002

2 Glej Buzan, Weaver, de Wilde 1997, 35–42.3 Glej ‘t Hart 1993, 36–48.

403

Na koga se kriza nanaøa in kakovpliva na kakovost odloœanja?

Po Holstijevem mnenju (1990) je glede referenœne toœkekrize smotrno razlikovati øtiri ravni analize, in sicer dræavo,birokratsko organizacijo, skupino in posameznika, saj mednjimi, kar zadeva krizno odloœanje, obstajajo pomembnerazlike. Praviloma so teorije, ki se osredotoœajo na veœjeenote odloœanja – dræavo in birokratsko organizacijo – boljoptimistiœne glede vpliva krize na kakovost odloœanja, kotpa to velja za manjøe enote odloœanja – skupinoin posameznika.

Tradicionalna in øe vedno prevladujoœa realistiœna teorijamednarodnih odnosov izhaja iz predpostavke, da lahkonacionalne dræave najbolje oznaœimo kot »unitarne racio-nalne akterje«.4 Poslediœno teoretiki te paradigme pripi-sujejo relativno majhno eksplanatorno moœ kognitivnimvidikom odloœanja v krizi. Kot najbolj uporabno perspektivoza razumevanje odnosov med dræavami realisti ponujajotisto, ki predpostavlja, da v mednarodnem sistemu, kateregaznaœilnost je strukturna anarhija, oblikovalce politike vodi»nacionalni interes«. Ti lahko vœasih slabo ocenijo svojeinterese, vire, ki jih imajo na razpolago razliœni dræavniakterji, ali motive nasprotnika. Lahko pa podleæejo celoutopiœnemu in ideoloøkemu razmiøljanju ali omejenim inte-resom notranje politike. Toda, realistiœne teorije redko razli-kujejo med oblikovanjem politike v krizi in drugih situacijah,œe pa æe, so prepriœani, da je odloœanje v krizi kakovost-nejøe, saj ga ne obremenjujejo nepomembne in neustreznevrednote. Tudi œe je konœni rezultat krize vojna, to dejstvorealisti razloæijo kot racionalno politiœno izbiro – odloœitevdræav za vojno je posledica presoje, da lahko z njo doseæejoveœ kot z mirnim reøevanjem konflikta.

Tudi organizacijsko-birokratska perspektiva teæi k opti-mizmu, kar zadeva odloœanje v mednarodni krizi. Osrednjapremisa je, da je odloœanje v birokratski organizaciji zeloomejeno, predvsem z legalnimi in formalnimi normami, kipoveœujejo racionalnost odloœanja in odpravljajo spre-menljivo birokratsko vedenje. Vendar pa so diagnozein recepti za razliœne situacije velikokrat obarvane z ome-jeno perspektivo, ki je zakoreninjena v birokratskih vlogah:“Where you stand depends on where you sit” (staliøœenekoga je odvisno od njegovega poloæaja v birokratskiorganizaciji).

Kriza prinaøa veœjo motivacijo in zmanjøuje nekaterepatoloøke vidike normalnega birokratskega vedenja, mednjimi tiste, ki izhajajo iz hierarhije, specializacije in centrali-zacije. Kriza zelo verjetno prenaøa lokus odloœanja k vrhuorganizacije, kjer so na razpolago kakovostnejøe informa-cije in podatki in kjer pri odloœanju upoøtevajo øirøe, manjomejene vrednote. Nekateri analitiki poudarjajo, da krizapoveœa kakovost odloœitev v birokratski organizaciji, saj niœasa za pogajanja, zavlaœevanje in iskanje najniæjega skup-nega imenovalca. Torej se lahko racionalnemu modelu

sredstvo–cilj celo bolj pribliæamo v krizi, ko je œasa za skrbnorazmiøljanje premalo.

Skupine se lahko ob sooœanju s kompleksnimi nalogamiv krizi obnesejo bolje kot posamezniki. Osnova takegarazmiøljanja je predpostavka, da skupine niso zgolj seøte-vek posameznikov, ampak dinamika skupinske interakcijezelo verjetno pozitivno vpliva na vsebino in kakovostodloœitev, kar gre pripisati razliœnim pogledom in talentom,delitvi dela ter kakovostni vsebinski razpravi, ki se nanaøana diagnozo stanja in izbor receptov za sooœanje z njim.Hkrati skupine svojim pripadnikom zagotovijo emocionalnopodporo, ki je potrebna v stresnih razmerah, ki so, kot smolahko videli, ena od temeljnih znaœilnosti krize.

Vendar pa so skupine tudi ranljive. Znana je patologijaskupinskega miøljenja (groupthink), v kateri skupinska soli-darnost prevlada nad uœinkovitim izvajanjem kljuœnih nalogpri sprejemanju odloœitev. Skupine so nagnjene k neupravi-œenemu optimizmu in obœutku neranljivosti, stereotipnimpredstavam o nasprotnikih, nepozornosti na opozorilain k moœnemu, œeravno latentnemu pritisku proti nestrinjanjunjenih pripadnikov. Nekateri celo menijo, da so skupine boljnagnjene k tveganim odloœitvam, vendar so dokazi za topomanjkljivi.

Voditelji, ki so uœinkoviti in imajo potrebno mero domiøljije,lahko prepreœijo negativne pojave v skupinski dinamiki, œe-prav tudi sami niso imuni pred stresom, kar ima za posledicobolj spremenljivo krizno vodenje.

Pristopi, ki se osredotoœajo na odloœanje posameznikav krizi, pogosto poudarjajo prepad med zahtevamiklasiœnega modela racionalnega odloœanja (sredstvo–cilj)in razliœnimi kognitivnimi omejitvami, ki lahko odigrajopomembno vlogo tudi v relativno preprostih razmerah. Œeso se znanstveniki v preteklosti osredotoœali na razliœnetipe psihopatologij med politiœnimi voditelji (npr. paranoja,avtoritarnost), dajejo danes poudarek kognitivnim omejit-vam, ki vplivajo na odloœanje »normalnih« in ne deviantnihsubjektov. Se pravi, da analiza zajema vse voditelje in nezgolj tiste, ki kaæejo jasne znake kliniœne abnormalnosti(npr. Hitler in Stalin).

Mnogi relevantni modeli se ukvarjajo s kognitivnimi strategi-jami za ukvarjanje s kompleksnimi, nepopolnimi ali naspro-tujoœimi si informacijami in tudi s preobloæenostjo z informa-cijami. Odloœevalec je opisan kot reøevalec problema, naiv-en ali intuitiven znanstvenik, iskalec kognitivnega ravnoteæja,kot nekdo, ki se izogiba disonanci, ali kot iskalec informacijin kibernetiœni obdelovalec informacij. Vsem tem pristopomje skupen izrazit interes za sistem prepriœanj relevantnihakterjev (vkljuœno s samopredstavo), zaznave, obdelavoinformacij, osebnostne lastnosti (toleriranje nejasnosti, kog-nitivna kompleksnost) in za njihov vpliv na odloœanje.Posebno pozornost pa ti pristopi namenjajo vplivu velikegastresa na sposobnost posameznikovega spoznavanjain zaznavanja.

Marjan Maleøiœ: TEORIJA KRIZNEGA UPRAVLJANJA

4 Glej Maleøiœ, 1994, in Walt, 1998.

404

Kakøno je nasploh odloœanjev krizi?

Konvencionalna modrost priœakuje od oblasti, da bo v kriziukrepala uœinkovito in usklajeno in da bodo vladni uradnikiin javni uradi v primeru krize pustili ob strani omejene interesein delovali sloæno. Kriza naj bi zagotavljala ugoden kontekstza vsiljevanje centralizacije odloœanja, koncentracije moœiin oblasti; kriza naj bi ustvarjala predpogoje za vzpostavitevt. i. ustavne diktature. Resen vir ogroæanja, negotovostin œasovni pritisk ustvarjajo razmere, ki so diametralnonasprotne rutinski obdelavi informacij, skladnemu vedenjuin funkcionalno razdeljenim odgovornostim, kar so sicerønjeznaœilnosti politiœno-upravnega procesa. V kriznih razmerahpostanejo zelo privlaœni koncepti, kot sta »vseobsegajoœe«in »integrirano« naœrtovanje za primer nesreœ, in kliøeji, kot jena primer »vojna proti terorizmu«. To lahko vodi k nekritiœnipodpori pretirani koncentraciji moœi znotraj vlade ali prisilnikoordinaciji kot edinih naœinov za uœinkovito sooœanje s krizo(Rosenthal, ´t Hart in Kouzmin, 1993, 12–45).

Kljuœne znaœilnosti krize, velika ogroæenost, negotovostin œasovni pritisk, so velik izziv za obiœajen, rutinski vzorecdelovanja uradniøtva, kjer gre predvsem za formalnein œasovno zahtevne postopke. Krizno odloœanje zahteva pri-lagajanje uradniøke strukture in kulture in eno od teh prilaga-janj naj bi bilo bolj centralizirano odloœanje. V tem primeru secentralizirano odloœanje nanaøa na tri med seboj povezanefenomene: prviœ, lahko se nanaøa na koncentracijo moœiv rokah manjøega øtevila izvrønih uradnikov, drugiœ, lahko senanaøa na koncentracijo odloœevalske moœi v osrednji vladina raœun federalnih enot, regij ali lokalnih skupnosti, in tretjiœ,v kritiœnih okoliøœinah lahko povzroœi teænjo po moœnem vod-stvu oziroma takøni ali drugaœni obliki ›krizne vlade‹.

Rosenthal, ´t Hart in Kouzmin (prav tam) navajajo analitike,kot so Hermann (1963), Paige (1968) in Holsti (1972), kiso v svojih delih poroœali o centraliziranem odloœanju, kotnajbolj oœitni strukturni znaœilnosti uradniøkega prilagajanjakrizi. Vsi, ki so prouœevali mednarodne krize, so poroœalio tem, da je kritiœne odloœitve sprejelo manjøe øteviloglavnih izvrønih uradnikov in njihovi najbliæji sodelavci.Torej naj bi bila pri odloœanju kljuœna manjøa skupina ljudi,proces odloœanja pa naj bi bil skrajno neformalen. Kljuœniakterji razpravljajo samo z najbolj veøœimi, zaupanja vred-nimi in moœnimi soakterji. Pojavi, kot so kritiœnost, neso-glasje in medsebojno obtoæevanje, v tej skupini med krizopraviloma ne pridejo do izraza.

Ti izsledki so analitiœno æariøœe usmerili v skupinskodinamiko, ki naj pojasni potek in izid kriznega odloœanja v poli-tiœni in vojaøki eliti. Sproæilo se je nekaj pomembnih vpraøanj:– fiziœno in mentalno stanje kljuœnih odloœevalcev v krizni

skupini,

– velikost, sestava in delovanje skupine odloœanja,– fenomen patologije skupinskega miøljenja (groupthink),

ki pomeni kolektivno izogibanje problemom, da bi ohraniliskupinsko soglasje,

– problem obdelave velikega øtevila razliœnih podatkovin informacij v majhni skupini,

– vodstvo, osebnost in medosebni odnosi v majhni skupini.

O koncentraciji oblasti v rokah osrednje vlade na raœunoblasti niæjih teritorialno-politiœnih enot so v raziskavaho nesreœah veliko poroœali in ima razliœne variacije. V ZDAna primer do takega premika navzgor pride, ko predsednikdræave neko obmoœje razglasi za »obmoœje nesreœe«.Takrat Zvezna agencija za krizno upravljanje (FederalEmergency Management Agency) prevzame nalogo koor-diniranja ukrepanja ob nesreœi.5 V bistvu bi bilo idealno, œe bipoiskali neko »strukturno meøanico« upravnega ukrepanja, kibi omogoœila uœinkovito sooœanje z nesreœo. Œernobilskajedrska nesreœa je pokazala, da mnoge zahodne dræaveniso bile sposobne najti te meøanice in so delovale precejzmedeno. Ob tem se porajajo vpraøanja o prednostih in sla-bostih podnacionalnih oziroma nacionalnih naœinovukrepanja v krizi, ki zadevajo uœinkovitost, zmogljivosti,sprejemljivost in javno odgovornost.

Krize ne glede na svoje razloge obiœajno zahtevajo moœnovodstvo in odloœnost. Vœasih zahtevajo posebno kriznozakonodajo in so resna preizkuønja za avtentiœnostdemokracije.6 Kritiœne razmere lahko privedejo do ustavnediktature, saj javnost zahteva odpravo kompleksnosti priodloœanju, fragmentiranosti vlade in instituta “checks andbalances” (gre za omejitve, ki jih imajo vse veje oblasti,s tem ko je vsaki od njih dana pravica, da popravijo tisteakte drugih vej oblasti, ki spadajo v njihovo pristojnost, alise jim izognejo).

Ena od znaœilnosti resnih kriznih razmer je tudi ta, da pred-stavniøka in sodna telesa oblasti bolj izrazito (nemara tudinekritiœno) podpirajo izvrøno oblast, kar lahko ogrozi bistvoznane Montesquieujeve tripartitnosti oblasti – delitev nazakonodajno, sodno in izvrøno oblast. Tudi organizacije, kise vkljuœujejo v krizno upravljanje – policija, vojska, civilna,zaøœita, gasilci in zdravstvena sluæba – v takih primerihdelujejo øe bolj centralizirano kot sicer. Vzpostavi sepiramidna poveljniøka struktura z enotnim poveljevanjemkot vodilnim naœelom.

Ali je odloœanje v krizi vedno centralizirano?

Rosenthal, ´t Hart in Kouzmin (prav tam) æelijo opozoriti napomembne empiriœne alternative centraliziranemu odgo-voru na krizo in pri tem loœijo strateøko in operativno raven

UJMA, øtevilka 16, 2002

5 V Sloveniji velja, da ob nesreœi lokalne skupnosti najprej same poskrbijo za ukrepanje, œe je nesreœa prevelika, jim pomagajo sosednje lokalne skupnostiin regija, œe tudi to ni dovolj, se angaæirajo osrednje oblasti.

6 Taki so bili na primer med hladno vojno britanski naœrti za krizno delovanje ob nevarnosti jedrskega napada, saj je bila odsotnost demokratiœnih postop-kov pri izvajanju kriznega upravljanja oœitna, pa tudi postopki ponovne vzpostavitve demokratiœne oblasti po koncu krize niso bili predvideni.

405

odloœanja. Uœinkovit krizni menedæment na strateøki ravnizahteva dobro razumevanje javne in politiœne zaznavepoloæaja. Obstajajo pravne, organizacijske in dejanskerazmere, v katerih centralizirano odloœanje v krizi ne pridedo izraza. Poglejmo nekaj primerov.

Neformalna decentralizacija. Na neformalno decentrali-zacijo vplivata dva dejavnika, in sicer œasovni pritisk naoperativni ravni7 in preobremenjenost osrednje oblasti.8

Formalna decentralizacija. Obstajajo tudi primeri vnaprejnaœrtovane decentralizacije kriznih operacij, ki jih narekuje-jo izkuønje, saj je lahko v nekaterih krizah osrednja oblastzelo neuœinkovita. Tudi nasploh velja, da so centraliziranisistemi bolj ranljivi od decentraliziranih. Motenje enegadela sistema ima lahko negativen kumulativen uœinek naceloten sistem (domino efekt).9

Obstajajo tudi primeri decentralizacije in prevzemanja pristoj-nosti drugih zaradi tekmovalnosti med razliœnimi institucijami,ki sodelujejo v kriznem upravljanju. Za civilno obrambo(zaøœito), policijo, vojsko, zdravstveno in socialno sluæbo jevsaka kriza test njihovega temelja, legitimnosti in nadaljnjegaobstoja ali vsaj razvoja. Zato sodelovanje znotraj vladevelikokrat pomeni prej problem kot pa reøitev kriznih razmer.Veliko je primerov verbalnih spopadov pri izbiri ustreznihpostopkov kriznega reøevanja10, tekmovalnosti, pokriznegaobtoæevanja med vojsko, policijo in lokalnimi oblastmi11,napetosti v civilno-vojaøkih razmerjih12 in obœutljivostiv odnosih med osrednjo, regionalno in lokalno oblastjo.

Neodloœanje. Poglejmo nesreœo na stadionu Heizelv Bruslju leta 1985. Neodloœanje ima tri oblike: odloœitevsploh ni sprejeta (kljuœni akterji nesreœe na stadionu so karœakali, kaj se bo zgodilo), indiferentnost akterjev odloœanja(belgijski notranji minister sploh ni priøel na kraj nesreœein je podrejene mestne policiste pooblastil, naj storijo, karse jim zdi najbolj primerno), odloœitev je sprejeta, vendar jene upoøtevamo (policisti niso hoteli izvajati odloœitve minis-tra za pravosodje in javnega toæilca, naj na kraju samemaretirajo izgrednike, saj so se bali podivjane mnoæice).

Paraliza. Politiki in drugi akterji kriznega upravljanja sovœasih v kriznih razmerah pod takim œasovnim pritiskom,da niso sposobni ukrepati, in zaradi tega gredo dogodkisvojo pot. Tudi velik stres ljudi pasivizira, medtem ko jihlahko zmeren stres celo dodatno aktivira in motivira.

V zvezi s tem poznamo tudi izraz »administrativna regresija«:situacija, v kateri nekateri predstavniki oblasti in dræavniuradniki zapustijo svoje mesto in se osredotoœijo na svojoosebno varnost in varnost svojih druæin (njihov zasebniinteres prevlada nad javno dolænostjo).

Prevlada poloæaja. V nekaterih primerih so doloœeni akterjikriznega upravljanja sooœeni z izjemno akutnimi razmerami,œutijo se dolæne zaobiti formalne postopke posvetovanjain poveljevanja in enostavno ukrepajo na lastno pestin improvizirajo.13

Strateøko izogibanje. Pri strateøkem izogibanju gre zavztrajanje doloœene institucije, da za reøevanje kriznih razmerni pristojna in odgovorna ona, ampak neka druga institucija.

Ali je uœinkovito vodenje in upravljanje v krizi moæno?

Napadi skrajnih islamskih teroristiœnih skupin na Svetovnitrgovinski center v New Yorku in na Pentagon 11. septembra2001 so izjemno okrepili poloæaj predsednika Georga Bushaml. v mednarodni skupnosti, øe posebej pa na domaœi poli-tiœni sceni. Tudi æupan New Yorka Rudolph Giuliani jev javnosti postal heroj in poæel izjemno odobravanje zaradivloge, ki jo je odigral v procesu kriznega upravljanjain vodenja po omenjenem napadu. Obstajajo pa tudi primeri,ko voditelji zaradi neustreznega ali neuœinkovitega ravnanjaizgubijo podporo in tudi svoj poloæaj; na primer nekdanjiameriøki predsednik Jimmy Carter, ki ni mogel uspeønorazreøiti krize, ki je nastala z ugrabitvijo osebja ameriøkegaveleposlaniøtva v Teheranu leta 1979.

Ti primeri dokazujejo, da sta kriza in vodenje tesnopovezana fenomena (Boin in ´t Hart, 2002, 3). Kriza pred-stavlja kritiœno obdobje za vsako organizacijo, sektor alidruæbo, obdobje, v katerem so vnaprej vzpostavljene struk-ture ogroæene ali ne uæivajo zaupanja in se morajo obliko-vati nove. V kriznih razmerah, ki prinaøajo nevarnostin negotovost, ljudje od oblasti priœakujejo, da bo »nekajnaredila«. Ko je kriza relativno hitro mimo in so poslediceodpravljene, se v druæbi vzpostavi novo ravnoteæje, ki spod-budi obœutek, da so nas skozi krizno obdobje vodili pravivoditelji. Uspeøno vodenje v kriznih razmerah, ki pomenijokolektivni stres, voditelje spremeni v dræavnike. Œe pa kriza

Marjan Maleøiœ: TEORIJA KRIZNEGA UPRAVLJANJA

7 Na primer v zgodnjih osemdesetih letih je bilo na Nizozemskem veliko demonstracij in nemirov zaradi gradnje jedrskih elektrarn in vojaøkih baz, tako dapolicija na operativni, lokalni ravni razmer ni mogla veœ nadzirati, zato je prosila za pomoœ v silah in sredstvih; ta pomoœ ni bila zaproøena po ustaljenempostopku, ko æupan uradno prosi guvernerja regije, ta pa notranje ministrstvo, ampak je policija pomoœ zahtevala in dobila po lastnih kanalih vodenjain poveljevanja.

8 Na primer Yom Kippur vojna 1973 – ameriøki predsednik Richard Nixon se je ukvarjal z afero Watergate, medtem ko je kljuœne odloœitve v zvezi s tretjoarabsko-izraelsko vojno sprejemal njegov svetovalec za nacionalno varnost Henry Kissinger.

9 Primer je ranljivost in obœutljivost nekdanjih socialistiœnih sistemov na izzive iz okolja, tudi ko ni ølo za veliko krizo. Ali pa drug primer, ki je bolj povezans potencialno krizo: nekdanji ameriøki predsednik Jimmy Carter je pooblastil nekatere visoke vojaøke poveljnike (jedrske podmornice, strateøko letalskopoveljstvo, Strategic Air Command – SAC, da ob jedrskem napadu ZSSR na Vaøington sproæijo protinapad.

10 Dilema decembra 2000: ali razstreliti plaz pod Mangartom ali ne?11 Znano je obtoæevanje za napake in tekmovanje za zasluge med Teritorialno obrambo in policijo po vojni leta 1991 v Sloveniji.12 Zakaj vojska ni bila pravoœasno vkljuœena ob poplavah leta 1998 na Celjskem in drugod na prizadetih obmoœjih?13 Policija se med mnoæiœnimi nemiri rada zateœe k œezmerni uporabi sile, ki je v nasprotju z usmeritvami poveljujoœih, ali pa se zaradi pritiska mnoæic umakne

s poloæaja kljub drugaœnemu povelju.

406

ne preneha in normalnega stanja ni moœ vzpostaviti, se istivoditelji zelo hitro spremenijo v »greøne kozle«.

Boin in ´t Hart (2002, 4) menita, da krizno upravljanje nikolini bilo lahko opravilo, saj se odvija v organizacijskem kaosu,pod pritiskom mnoæiœnih obœil, v stresnih razmerah in obpomanjkanju natanœnih informacij, œe naøtejemo le nekaterekljuœne znaœilnosti. Spremembe narave in konteksta sodob-nih kriz pa krizno upravljanje øe oteæujejo. Sodobne krize soizjemno kompleksne, uœinkujejo prek razliœnih »meja«, sepovezujejo z drugimi globokimi problemi in so dolgotrajne.Na njihovo naravo vplivajo procesi, kot so globalizacija,deregulacija ter razvoj informatike in tehnologije.

Pomembna sta tudi kognitivni (zaznavni in spoznavni)in socialno-kulturni kontekst sodobnih kriz, ki ju oznaœujepoveœan obœutek ranljivosti druæbe po desetletjih samo-zadovoljstva. Dræavljani vse bolj priœakujejo od dræave, dabo varovala njihovo zdravje in varnost, in kadar vlada tegav krizi ni sposobna zagotoviti, so dræavljani øokirani.

Krize s svojimi fiziœnimi, psiholoøkimi in politiœnimi znaœilnos-tmi so od voditeljev vedno zahtevale veliko preventivnih,pripravljalnih, reakcijskih in sanacijskih ukrepov. Na novopojavljajoœi se kontekst ogroæenosti in kriznega upravljanjapa dobiva øe dodatne razseænosti. Nove oblike kriznegaupravljanja poudarjajo politiœno-psiholoøki vidik ukvarjanjaz nepriœakovanimi dogodki in okoliøœinami. Znaœilen je velikinteres mnoæiœnih obœil in znatno politiœno zanimanje. Kriznidogodki so bolj ali manj nejasni. Ali kot bi rekel Beck (1986),v »druæbi tveganja« (risk society) sta osebno zdravjein varnost pa tudi kolektivna varnost visoko na lestvicidruæbenih in politiœnih vrednot. Za druæbo tveganja jeznaœilen velik prepad med priœakovanjem dræavljanovin prizadevanjem politiœnega vodstva, ki æeli krizo prepreœitiali omejiti. Boin in ´t Hart (2001, 7) sooœita tipiœna priœako-vanja javnosti in dokumentirano vedenje voditeljev v krizi.

Poglejmo najprej priœakovanja javnosti

Voditelji morajo na prvo mesto postaviti varnost ljudi in sepripraviti za najhujøi moæni scenarij. Voditelji morajo opo-zorila glede prihodnje krize jemati zelo resno, in œe do njepride, stopiti na œelo in dajati jasne usmeritve za izvajanjekrizne operacije. Voditelji soœustvujejo z ærtvami, ne zgoljz besedami, ampak tudi z dejanji in poskrbijo, da se po kriziiz te izkuønje œimveœ nauœijo.

Kaj pa kaæejo empiriœni podatki glede vedenja voditeljev v krizi?

Ekonomski in politiœni stroøki zagotavljanja varnosti so zavoditelje velikokrat previsoki. Raven varnosti, ki jo zago-tavljajo, ni optimalna. Mnogi voditelji v vladi in gospo-darstvu se neradi usposabljajo za igranje vodstvenih vlog

v krizi. Veœina nesreœ, ki jih povzroœi œlovek, in nasilnih kon-fliktov ima dolgo inkubacijsko dobo, v kateri oblikovalci poli-tike napaœno interpretirajo, se ne informirajo in ignorirajoponavljajoœa se opozorila, ki kaæejo na nevarnost. Veœinakriznih operacij zahteva odgovor, ki posega na podroœjeveœ organizacij, zajema razliœne pristojnosti, zahteva poli-centriœni odgovor, ki ga je treba ustrezno usklajevati in neizvajati poveljevanja in nadzora od zgoraj navzdol. Voditeljisicer zagotavljajo pomoœ tistim, ki so je potrebni, vendar seizogibajo nepotrebnim obljubam in pretirani velikoduønosti.Pokrizno uœenje je ovirano zaradi obtoæevanja in iskanjakrivca, ki je bistvena sestavina vedenja v sodobnih krizah.

Ali ima kriza tudi simbolne primesi?

Ko je bil julija 1992 ubit italijanski protimafijski sodnikBorselino (en mesec po uboju prijatelja in kolegaFalconeja), je njegova druæina zavrnila uradni pogreb, saj jemenila, da je »dræava« kriva za njegovo smrt, ker ni storiladovolj v boju proti mafiji. Taka œustvena obsodba s stranidruæine je vrgla slabo luœ tako na tedanjo vlado kot na itali-janski politiœni razred v celoti. To je bilo simboliœno dejanjejeze, obupa in kljubovanja; podobno se je zgodilo leta 1978,ko je bil ugrabljen in ubit Aldo Moro (nekdanji premierin predsednik krøœanske demokracije) in je njegova vdovaprav tako zavrnila dræavni pogreb (´t Hart, 1993, 36–48).14

Uradni odziv na krizo, ki jo je povzroœila ugrabitev AldaMora, je bilo eno najveœjih »iskanj œloveka« v zgodovini,vendar brez vsakrønega uspeha, kar je demonstriraloranljivost obstojeœe ureditve pred tovrstnimi napadi. Obezavrnitvi uradnega pogreba sta na politiœno elito delovalikot velika sramota in frustracija, saj ji ritual dræavnegapogreba daje dramaturøko priloænost, s katero lahkodoseæe mnoæice v krizi in ji omogoœi razkazovanje ustreznekombinacije æalovanja in odloœnosti v boju zoper terorizem.Ali kot je v primeru Alda Mora pronicljivo opazil Kertzer,politiki si tistega dne niso æeleli pokopati trupla Alda Mora,ampak politiœno katastrofo, ki sta jo povzroœili njegovaugrabitev in smrt (cit. po ´t Hart).

Oba omenjena umora, v katera so bile vpletene mafijaoziroma Rdeœe brigade, ponazarjata pomembno vlogo,ki jo v dinamiki krize lahko igrajo predstave, simboli in ritu-ali, œeprav sodobno prouœevanje kriz ta vidik zanemarjain se osredotoœa na upravljanje in vodenje organizacij,naœrtovanje in ukrepanje. Ta upravljalsko-vodstvena usme-ritev analizira krizne dogodke izkljuœno v funkcionalno-tehnokratskem smislu, torej v dobro politiœne in organizacij-ske prakse. Podrobno razpravlja o preventivi, priprav-ljenosti, ukrepanju in sanaciji. Ukvarja se s podrobnostmi,povezanimi s temi fazami kriznega delovanja, in prouœujeprobleme poveljevanja, nadzora, komuniciranja in zbiranjapodatkov v razliœnih krizah. Analiza je pokazala, da so

UJMA, øtevilka 16, 2002

14 Novejøi primer te vrste je uboj Marca Biagija, vladnega svetovalca za ekonomska in socialna vpraøanja, marca 2002. Druæina je zavrnila uradni pogrebz dræavniøkimi œastmi. Visoki predstavniki oblasti so sicer bili na pogrebu, vendar zasebno in ne kot uradni predstavniki dræave.

407

tehniœni vidiki kriznega upravljanja 200-krat bolj razviti kotpsiholoøki in kulturni.

Analitiki bi se morali zavedati, da ta instrumentalistiœnausmeritev, ki prevladuje v raziskovalnem procesu, niv celoti neproblematiœna. Temelji na doloœenih filozofskih,epistemoloøkih in normativnih predpostavkah, ki so delfunkcionalistiœne paradigme. Ta poudarja pomen nadzora,kar omejuje velik del sodobne analize kriznega upravljanja.Raziskovalec ´t Hart pravi, da sta kriza in krizno upravljan-je notranje kompleksna in politiœno kontroverzna fenome-na, ki ju lahko celovito analiziramo zgolj, œe upravljalski,funkcionalistiœni pristop odloœanja dopolnimo in sooœimoz analitiœno perspektivo, ki je do moœi kritiœna. Del te per-spektive najdemo v teoriji in prouœevanju simbolnihrazseænosti politike in uprave. Za razliko od pozitivizmain funkcionalizma, ki prevevata velik del danaønjegaprouœevanja kriznega upravljanja, izhaja literatura o sim-bolnih akcijah z bolj konstruktivistiœne perspektive15, pokateri narava druæbene realnosti ne more biti objektivnoopazovana in ocenjena, ampak je moœno odvisna odrazliœnih subjektivnih konstrukcij, ki jih oblikujejo razliœniakterji (Berger, Luckman, 1966, cit po ´t Hart). Tudi nas-ploh velja, da so druæbene vede v zadnjem œasu preæetepreteæno s pozitivistiœnim empiriœnim pristopom.

Literatura, ki obravnava simbolne akcije, se je skladnos tradicijo razvila v zelo uœinkovit instrument kritiœne analizemoœi, uradnih akcij in politik. To ji uspeva tako, da pogledaza tehniœne podrobnosti in uradno retoriko politiœnihin vladnih akterjev in prek izpostavljanja naœinov, na katereuradni akterji uporabljajo jezik moœi in druga simbolna sred-stva pri interpretiranju dogodkov in doseganju ciljev. ´t Hartse je ukvarjal predvsem z vpraøanjem, ali lahko v procesukriznega upravljanja najdemo tri kljuœne znaœilnosti sim-bolne akcije – oblikovanje, ritual in maskiranje. S tempristopom pa ne æeli zanikati kljuœnega poloæaja, prednostimoœi, s katero razpolagajo, in posebnih bremen odgov-ornosti, ki jih nosijo dræavni uradniki in uradi.

Eden od naœinov analize politike je, da nanjo gledamo kotna institucionalizirano dramo. Ta drama zagotavlja naœineza izraæanje in kanaliziranje heterogenosti vrednot, zaznavin interesov, ki se nahajajo v druæbi. Struktura politiœnihinstitucij in naœin njihovega delovanja omogoœata izraæanjezahtev, odpravljanje konfliktov ter oblikovanje in izvajanjejavnih politik. Kljuœni vidik takega sistema je komuniciranje,posebej med elitami, druæbenimi skupinami in javnostjo, sajomogoœa obstoj in potek politiœnega procesa. Ker so neka-tera vpraøanja v politiœnem procesu prezapletena ali pre-obœutljiva za eksplicitno izraæanje, jih akterji oblikujejov simbole, ki omogoœajo bolj skopo in fleksibilno komunici-ranje. Razliœne kulture lahko razvijejo tipiœne ali zaæelenesimbolne sisteme, vendar ne gre za trdne entitete: naø sim-bolni sistem ni kletka, ki nas zapira v en pogled na politiœensvet, ampak je meøanica simbolnega razumevanja,s pomoœjo katerega se skozi kontinuirano serijo pogajanjborimo, da bi posameznim dogodkom pripisali pomen.

Dramatiœne politiœne geste imajo razliœne oblike. Ena od njihje sproæanje velikih »politiœnih pobud«, ki jih oznaœujejo hitresimbolne asociacije in pritegnejo øiroko podporo. Na primer»vojna proti drogam«, »vojna proti revøœini«, »kriæarski pohodproti abortusu«, »boj proti aidsu« ipd. – gre za uporabo vojaø-kih metafor in s tem povezano dramatizacijo. Pomembna sotudi personificirana dramatiœna dejanja, najveœkrat v obliki ritu-ala, ki se odvija po natanœnih in pogosto nepisanih pravilih, kiopredeljujejo standarde pravilnega vedenja (inavguracija alidemocija uradnikov, predsedniøka pisma javnosti, razpravamed ministrskim predsednikom in vodjo opozicije, rednetiskovne konference, uradni meddræavni obiski ipd).

Simboli in dramatiœna dejanja strukturirajo politiœno æivljenjein prenaøajo pomembno sporoœilo tistim, ki v tem procesu nesodelujejo neposredno. S tem opravljajo pomembno vlogoohranjanja politiœnega reda in stabilnosti. Ali kot praviEdelman, uporaba politiœne dramaturgije, jezika in simbolovnamenoma in nenamenoma sluæi pridobivanju »soglasjavladanih«, kljub velikim razlikam v blaginji, poloæaju in moœi(cit. po ´t Hart).

Z vidika simbolne perspektive pomeni kriza zlom znanih sim-bolnih okvirov, ki legitimizirajo predkrizni druæbeno-politiœnired. Do krize pride, ko je motena vsakdanja drama javnegaæivljenja; bodisi zaradi zunanjih dejavnikov, neizzvanih kumu-lativnih posledic procesov organiziranja in vodenja druæbebodisi zaradi namernih dejanj posebnih skupin, ki æelijodoseœi tak zaznavni zlom. To alternativno pojmovanje krizeima nekaj oœitnih posledic:– Kriza je zaznavna kategorija: zadostno øtevilo vplivnih

posameznikov in skupin se mora zavedati pomembnihsprememb v njihovem okolju.

– Kriza ne glede na svoj izvor vsebuje veœ ravni konflikta.Na ravni posameznika pride do kognitivnega konfliktamed znanim prepriœanjem o okolju in spremembami, kijih prinaøa kriza. Na skupinski in druæbeni ravni se kon-flikt kaæe v obliki razliœnih interpretacij dogodka, njegovihvzrokov in posledic.

– Kriza je afektivna kategorija: kriza nam poruøi prejønjinaœin gledanja na svet, prinese materialno økodo, trpljenjeljudi in nepraviœnost, zato generira veliko strahu. Barton(cit. po Maleøiœ, 1994) celo pravi, da je kriza situacijakolektivnega stresa.

– Kriza vsebuje element delegitimizacije: pod vpraøajpostavlja preteklo, sedanje in prihodnje delovanje dolo-œenih vidikov druæbe in v mnogih primerih tudi vlade. Krizaizzove primarni politiœni simbol »varnosti«, postavi vpra-øanja glede kompetentnosti tistih, ki skrbijo za varnost, sepravi dræave kot institucije in njenega politiœno-upravnegavodstva. Kriza je torej dinamiœna sila v procesu legitimi-zacije, delegitimizacije in relegitimizacije voditeljev.

– Kontekst nejasnosti, nasprotujoœih si spoznanj in zaznav,kolektivnega stresa in latentne ali manifestativne delegiti-mizacije, ki ga povzroœi kriza, prinaøa priloænost zamnoæiœno mobilizacijo in institucionalno samodramati-zacijo. Klasiœno pojmovanje krize zanemarja to veœpo-mensko razseænost krize, saj eni odloœevalci lahko

Marjan Maleøiœ: TEORIJA KRIZNEGA UPRAVLJANJA

15 Glej Walt, 1998.

408

izkusijo ogroæenost, nujnost in negotovost, medtem kolahko drugi uradniki, skupine in organizacije zavzamejodiametralno nasprotno staliøœe. Na primer, mediji œistona svoj naœin izrabijo krizo – zanje je to priloænost. Tudidræavni uradniki in politiki radi pretiravajo glede ogroæe-nosti in na ta naœin zahtevajo poveœanje sredstev zaopremljanje in urjenje vojske in policije.

Veœkrat zasledimo ambivaletno pojmovanje krize med sami-mi odloœevalci. Nekateri krizo razglasijo, da lahko potemcentralizirajo oblast, poveœajo svoje pristojnosti in z njimimanipulirajo. Torej se moramo vedno vpraøati, ali gre zapravo ali psevdokrizo, in øele potem lahko preidemo od sim-bolne konceptualizacije krize k vpraøanju strategij kriznegaupravljanja.

Sklepne misli

Za sodobni svet so znaœilne kompleksne krize, katerih nega-tivne posledice hkrati posegajo na razliœna podroœja æivljenjaskupnosti. Poslediœno raste tudi interes akademske, stro-kovne in laiœne javnosti za krizo in krizno upravljanje. Iz pred-stavljenih definicij razberemo, da je krizo moæno opredeliti kotsituacijo, v kateri so ogroæene temeljne vrednote in normesubjekta (referenœne toœke), na katerega se kriza nanaøa,zanjo pa so znaœilni tudi œasovni pritisk pri sprejemanjuodloœitev, negotovost razmer in stres.

Prouœevanje kriz se v zadnjem œasu osredotoœa na upravl-janje in vodenje organizacij, naœrtovanje in ukrepanje. Raz-prava, ki je preteæno funkcionalno oz. tehnokratsko usmer-jena, podrobno razpravlja o krizni preventivi, pripravljenosti,ukrepanju in sanaciji. Ukvarja se s problemi vodenja,odloœanja, nadzora, zbiranja podatkov in informacijv razliœnih krizah. Tudi jaz sem v svojem teoretiœnem pre-gledu postavil teæiøœe na ta vpraøanja. Opozoril pa sem tudina simbolne razseænosti krize, ki so prav tako zanimivein koristne za prouœevanje.

Prispevek pokaæe, da se kriza lahko nanaøa na dræavo(druæbo), organizacijo, skupino in posameznika. Odloœanjedræave in organizacije v krizi naj bi bilo racionalno, medtem koje skupina lahko podvræena patologiji skupinskega miøljenja,posameznik pa pretiranemu stresu, zato je njuno odloœanjev krizi manj kakovostno. Krizno odloœanje je pravilomacentralizirano, obstajajo pa tudi pomembne izjeme, ki nisovedno formalizirane. Kriza in vodenje sta tesno povezanapojava, empiriœni podatki pa kaæejo, da so priœakovanjajavnosti obiœajno v nasprotju z dejanskim kriznim vodenjempredstavnikov oblasti. Prouœevanje krize daje prednostfunkcionalnim razseænostim tega pojava, kljub temu panekateri avtorji izpostavijo pomen simbolnih razseænostikrize, ki imajo velik pomen predvsem v komuniciranju medoblastjo in dræavljani.

Literatura

1. Holsti, Ole R., 1990. Crisis Management. V: Glad, B. (ed.).Psychological Dimensions of War. Newbury Park, SAGE Pub-lications.

2. Stern, Eric K., 1999. Crisis Decisionmaking: A Cognitive Insti-tutional Approach. Stockholm, OCB.

3. ‘t Hart, P., Rosenthal, U., Kouzmin, A., 1993. Crisis DecisionMaking. The Centralization Thesis Revisited. Administratrionand Society, Vol. 25, No. 1, 12–45.

4. Rosenthal, U., ‘t Hart, P., Kouzmin, A., 1991. The Bureau-poli-tics of crisis menagement. Public Administration, Vol. 69.

5. Rosenthal, U. et al., 1989. The World of Crises and Crisis Man-agement. V: Coping with Crises: The Management of Dsasters,Riots and Terrorism. Spriengfield, Charles C. Thomas.

6. George, A. L. and McKeown, T. J. Case Studies and Theoriesof Organizational Decision Making. Advances in InformationProcessing in Organizations. Vol. 2, 21-58.

7. Hart, P., 1993. Symbols, Rituals and Power: The Lost Dimen-sions of Crisis Management. Journal of Contingencies and Cri-sis Management. Vol. 1, No. 1, 36–48.

8. Hart, P., Stern, E., Sundelius, B., 1998. Crisis Management. AnAgenda for Research and Training in Europe. Cooperation andConflict. London, SAGE Publications, Vol. 33(2), 207–224.

9. Rosenthal, U., Arjen Boin, R., Comfort, L. K. (eds)., 2001. Man-aging Crises, Threats, Dilemmas, Opportunities. Springfield:Charles C. Thomas.

10. Arjen Boin, R., ‘t Hart, P. Public Leadership in Times of Crisis:Mission Impossible? 2001. Leiden University (working paper).

11. Hart, P., 1999. Crisis management, leadership tandems, andindtitutional reform: The political dynamics of macroeconomicpolicy change in Australia. Paper presented at the Internation-al Society for Political Psychology, Amsterdam.

12. Preston, T., ‘t Hart, P, 1999. Understnading and Evaluating Bu-reaucratic Politics: The Nexus Between Political Leaders andAdvisory Systems. Political Psycology, Vol. 20, No. 1, 49–98.

13. Stern, E., 2002. Crisis Management Europe: An Integrated Re-gional Research and Training Programme. International Stud-ies Perspectives, 3 (2002), 71–88.

14. Bovens, M., ‘t Hart, P., Dekker, S., Verheuvel, G. The Poltics ofBlame Avoidance. V: Anheier, H. K. (ed.). When Things GoWrong. Organizational Failures and Breakdowns. London,SAGE Publications.

15. Boin, A., van Duin, M., Heyse, L., 2001. Toxic fear: the man-agemnet of uncertainty in the wake of the Amsterdam air crash.Journal of Hazardous Materials, 88 (2001), 213–234.

16. Maleøiœ, M., 1994. Tri teoretiœne perspektive sodobne varnosti.Public (Javnost), 4 (1994), 97–104.

17. Maleøiœ, M., 1994. Civilna obramba sodobnih dræav (doktorskadisertacija). Ljubljana, Fakulteta za druæbene vede.

18. Walt, S. M., 1998. International Relations: One World, ManyTheories. Foreign Policy, 29–44.

UJMA, øtevilka 16, 2002

409

Uvod

Danaønji svet se razlikuje od vœerajønjega. To velja za vsegeneracije in v vse veœji meri, saj nekdaj poœasne spre-membe postajajo vse hitrejøe. To seveda ne pomeni, da seiz preteklosti ne da niœ nauœiti. Navsezadnje vsako uœenjeizhaja iz preteklih izkuøenj. Toda nekdaj uspeøne reøitvelahko danes niso veœ ustrezne, njihova uporaba pa se namzaradi navajenosti vsiljuje. V tem prispevku govorivao nevarnosti in krizah ter o nekaterih stvareh, ki so prispe-vek psihologije k njihovemu upravljanju. Krize seveda nisozgolj psiholoøke in te nas morda øe najmanj zanimajo.Toda vsaka ima tudi svoj psiholoøki vidik, kot ima tudisocioloøkega, politoloøkega, organizacijskega, moralnega,tehnoloøkega itn. Je celovit pojav, in kolikor je v njenemupravljanju dejaven œlovek, ali kolikor je njena ærtev ali pre-prosto priœa – vedno pa je vpleten, v tolikøni meri gre tudiza psiholoøka vpraøanja. Zato bo ta prikaz, œeprav mordaenostranski v svojih poudarkih, zajel nekatere vidike delo-vanja posameznikov in skupin ter dejavnikov, ki vplivajo nanjihovo uœinkovitost v kriznem upravljanju. Gibal se bo odoæje psiholoøkih vpraøanj, povezanih z osebnostjo, pa dovpraøanj, ki zadevajo skupino in druæbo, kjer se psiholoøkipristop sreœuje z drugimi. Krizno upravljanje, tj. skrbnoin obzirno upravljanje z razmerami, v katerih obstajajonevøeœnosti ali nevarnosti, ki imajo lahko resne in nevarneposledice (Purvis, 1994), je seveda tudi psiholoøkovpraøanje. Izognila se bova tistim vpraøanjem, o katerihsva oba avtorja v Ujmi æe pisala (Kranjœec, 1999; Poliœ,1999; Kranjœec, Poliœ, 2000–2001).

Druæbene in naravne spremembe ter razvoj tehnologijespremlja tudi naraøœanje øtevila razliœnih katastrofiœnihdogodkov, ki vodijo v krize (ali to so). Veœina organizacij,ustanov ali skupnosti se prej ali slej sreœa s krizo takega alidrugaœnega izvora. Vodilni v njih se, po Lerbingerjevemmnenju (1997), te moænosti vse premalo zavedajo. Æal,

ugotavljajo Rosenthal in sodelavci (1989), je vpliv nesreœeneredko povezan z dejstvom, da odgovorni ne sebe nejavnosti niso pripravili na ustrezen odziv na naravno ali odœloveka povzroœeno nesreœo. Zdi se, dodajava, da smo boljpripravljeni na dogodke vœerajønjega dne kot pa na izzivedanaønjega. Œlovek je bitje navad, in kakor so te koristnepri uœenju ponavljajoœih se dejavnosti, postanejo moteœe,ko se z zastarelimi odzivi spoprijemamo z novimi izzivi.Medtem ko so prednamci poznali predvsem naravne nes-reœe, prinaøa tehnoloøki razvoj øe dodatne moænosti zakatastrofe. Ne nazadnje tudi druæbena nasprotja poleg vojnpovzroœajo øe teroristiœne napade, ki imajo lahko teæo hudekatastrofe (pomislimo na dogodke 11. septembra 2001),glede na druæbene posledice pa øe veœjo. Potresiin poplave ne vplivajo toliko na druæbene razmere kot takidogodki. Ne glede na naravo vplivi katastrof vse bolj pre-segajo meje posameznih dræav. Zaradi vsakovrstnih opus-toøenj, prekinitev v preskrbi z vitalnimi dobrinami in storit-vami, izgube nadzora nad laboratorijskimi poskusi, lakote,epidemij ipd. postaja naø planet vse bolj »svet tveganja«.Taki dogodki lahko povzroœijo zmedo v posamezni skup-nosti, narodu ali po celotnem svetu. Pojavljajo se posebnezahteve po ukrepanju ob njih.

Opredelitev krize

Da bi bolje razumeli razliko med obiœajnim in kriznim uprav-ljanjem, je treba najprej razumeti naravo krize. Krizo pogostoistovetijo z veliko teæavo, ki se je nenadoma pojavila. Velikostteæave se praviloma lahko meri z velikostjo naslovov oz.z obsegom poroœanja o zadevi v mnoæiœnih medijih. Vœasih jeøele medijska pozornost tista, ki iz zadeve »naredi« krizo. Samabeseda kriza je sicer dovolj znana in na videz ne potrebujeposebne razlage. Lahko jo opredelimo s Hermannom (poRosenthalu in sod., 1989) kot »situacijo, ki ogroæa visoko

AbstractCrises are events which threaten important humanvalues and cause uncertainty and urgency, and there-fore demand an adequate response. This paper dealswith the psychological aspects of crisis manage-ment, that is, with those matters that influence thedecision-making and behavior of individuals andgroups and are dependant on their psychologicalnature. Some of these include concepts like stress,group thinking, characteristics and mechanismsof decision-making, etc.

PovzetekKrize kot dogodki, ki ogroæajo pomembne vrednote,povzroœajo negotovost in nujo ter zahtevajo ustrez-no ukrepanje. V tem œlanku bo govor o psiholoøkihvidikih kriznega upravljanja, tj. o tistih zadevah, kivplivajo na odloœanje in ravnanje posameznikovin skupin, odgovornih za krizno upravljanje, in sopovezane z njihovo psiholoøko naravo. Sem spadajostres, skupinsko miøljenje, znaœilnosti in mehanizmiodloœanja itn.

PSIHOLOØKI VIDIKI KRIZNEGA UPRAVLJANJAPsychological Aspects of Crisis Management

Renata Kranjœec*, Marko Poliœ** UDK 159.9:614.8

* asist., Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za psihologijo, Aøkerœeva 2, Ljubljana, renata.kranjcec.ff.uni-lj.si

** prof. dr., Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za psihologijo, Aøkerœeva 2, Ljubljana, marko.poliœ@ff.uni.lj.si

410

pomembne cilje odloœevalske enote, omejuje razpoloæljiviœas za odziv, preden se odloœitev oblikuje, ter presenetiœlane odloœevalske enote s svojim pojavljanjem«.Rosenthal in sodelavci so opredelitev prilagodili øirøimokoliøœinam, zanje je kriza »resna groænja temeljnim struktu-ram ali osnovnim vrednotam in normam druæbenega sistema,ki – pod œasovnim pritiskom in v zelo negotovih okoliøœinah –zahteva kritiœno odloœanje«. Opredelitev se razlikuje od prej-ønje, je øirøa in natanœnejøa, saj niso nujno ogroæeni le cilji,preseneœenje je teæko operacionalizirati, negotovost pa jeopredeljujoœa lastnost krize. Eric Stern (2001) nadaljuje v temduhu, ko pravi, da je (odloœevalska) kriza »... situacija, izha-jajoœa iz spremembe v zunanjem ali notranjem okolju skup-nosti, ki jo oznaœujejo tri nujne in zadostne zaznave s straniodgovornih odloœevalcev: groænja osnovnim vrednotam,nujnost in negotovost«. Kriza mora biti torej prepoznana kottaka, drugaœe ni kriza. Druge opredelitve poudarjajo podob-ne, pa tudi druge vidike. Heath (1998) navaja veœ opredelitevrazliœnih avtorjev, ki, œeravno delno razliœne, sliko dopolnjuje-jo. Za Fosterja nevarnosti »oznaœujejo øtiri razloœljive last-nosti, nujna potreba po hitrem odloœanju, ki jo spremljaakutno pomanjkanje potrebnega usposobljenega osebja,gradiv in œasa za uœinkovito izvajanje odloœitev«. Bartonugotavlja, da je kriza »veœji, nepredvidljiv dogodek, ki imamoænost negativnih izidov. Dogodek in njegove posledicelahko bistveno økodujejo neki organizaciji in njenimzaposlenim, izdelkom, storitvam, finanœnim pogojemin ugledu«. Ta opredelitev opozarja tako na finanœne krizekot na finanœne posledice kriz ter na ugled, ki seveda zahte-va tudi ustrezno komunikacijo. Zanimiva je øe Greenovaopomba, da je znaœilnost kriznega upravljanja, da »zaœnemoiz poloæaja, v katerem je bil nadzor nad dogodkom izgubljen«,ko pa smo æe v krizi, »je omejevanje økode osnovna skrbin œas je kritiœen«. Naloga kriznega upravljanja naj bi bilaprepreœevanje izgube nadzora kjer in kadar je to moæno,omejevanje økode in obnavljanje nadzora, kadar je izgubljen.Mitroff in Pearson (po Heathu, 1998) pa æe kar navajataosnovne naloge upravljalca krize, ki naj bi bile zbiranje, ana-liza in øirjenje informacij. Torej spet komunikacija. Sam Heath(1998) ponuja øe svojo opredelitev: »Krizna situacijavkljuœuje: groænjo virom in ljudem, izgubo nadzora teropazne in/ali neopazne uœinke na ljudi, vire in organiza-cije.« Kriza je kriza, pravi, ker je œas za odziv zelo omejen,odloœati se je treba hitro, razpoloæljiva informacija je neza-nesljiva ali pa je ni, zahteve odziva pa presegajo razpoloæljiveljudi in vire. Krizne razmere torej povzroœajo potrebo po œasu,zanesljivejøih informacijah ter zaøœiti in uœinkoviti uporabirazpoloæljivih virov. Oœitno je, da se vse omenjene opredelitveprekrivajo, vendar z nekaj razliœnimi poudarki. Za naøepotrebe lahko opredelitev krize strnemo tako: »Kriza jesituacija, izhajajoœa iz sprememb v skupnosti ali njenemokolju, ki jo oznaœujejo: dejanska in/ali zaznana groænjaosnovnim vrednotam, izgubljen nadzor nad situacijo,nujnost, negotovost in potreba po hitrem odloœanjuin ukrepanju. Zahteve odziva praviloma presegajorazpoloæljive vire prizadete skupnosti.«

Boljøe razumevanje razliœnih kriznih dogodkov bi omogoœilatudi razvrstitev kriz. Najprej se na tem podroœju sreœujemoz razliœnimi dihotomijami, kot so naravne in od œloveka

povzroœene, sporazumne in navzkriæne, jedrske in neje-drske ipd. Ne le da so take delitve preenostavne, tudi vsehmoænih kriz ne zajemajo. V sestavljenih krizah se lahkomeøajo razliœni vidiki. Rosenthal in sodelavci (1989) ponu-jajo drugaœno razvrstitev, ki loœi med dvema vrstama spre-menljivk; tistimi, ki se nanaøajo na groænjo samo, in tistimi,ki se nanaøajo na zaznavanje reøitev pri udeleæenih v krizi.Razvrstitev je prikazana na sliki 1 in razlikuje krize glede naveœ vidikov.

Krize lahko razlikujemo glede na predmet osnovneogroæenosti. V nekaterih primerih zadevajo osnovno struk-turo ustanov druæbenega in politiœnega æivljenja (npr. zaradipotresa poøkodovana mestna infrastruktura, zasedbavladne zgradbe). V drugih primerih so predvsem ogroæenekljuœne norme in vrednote, kot so telesna in duøevna blaginjaprebivalcev, vloga zakona, napredek ipd.

Krize razlikujemo glede na obmoœje ogroæenosti, kar opre-deljujemo z naslednjimi geografskimi izrazi: znotrajposamezne organizacije ali zgradbe, lokalno, regionalno,nacionalno in mednarodno. Obmoœje ogroæenosti se lahkov posameznih primerih tudi spreminja.

Krize se razlikujejo tudi po izvoru ogroæenosti, ki je lahkoznotraj ali zunaj ogroæenega sistema. Nevarnost je lahko tudinaravna ali od œloveka povzroœena. Z zunanjimi groænjamise je vœasih teæko spopasti, npr. vpliv Œernobila v ZahodniEvropi, saj ni bilo moæno vplivati ne na dogajanje v jedrskielektrarni in ne na øirjenje radioaktivnosti.

Udeleæenci v kriznem dogajanju se razlikujejo po zaznaninujnosti odziva, kar se nanaøa na problem objektivnihin subjektivnih razseænosti krize. Po Thomasovem teoremuje kriza v oœeh njenih udeleæencev. Œe posameznik alimediji opredelijo neki dogodek kot krizo, v resnici ta postanekriza zaradi posledic. Toda to, kar doloœena skupina znotrajdruæbe doæivlja kot krizo, lahko drugi zaznajo kot dobrodoølomoænost za spremembo.

Celo kadar obstaja med druæbenimi skupinami strinjanjeo opredelitvi dogajanja, se lahko pojavljajo razlike v izbiristrategije reøevanja te krize. Vrednotna navzkriæja lahkopostanejo osnova za muœno pretehtavanje odloœitev. Kadarse vsi udeleæenci nagibajo k enakemu odzivu, gre za soli-darnostni odziv; obiœajno se pojavi ob zunanji ogroæenostiskupnosti, npr. ob naravnih nesreœah.

Navedena razvrstitev je uporabna kot sredstvo za umestitevposamezne krize v øirøi okvir podobnih dogodkov. Tipologija jeuporabna tudi z dinamiœnega vidika, za spremljanje razvojakrize v doloœenem œasu, ko dobiva nove razseænosti, postavljanove odloœitvene probleme in zahteva nove strategije.

Krize gredo v svojem razvoju skozi veœ stopenj in vsaka stop-nja zahteva znaœilno ukrepanje. Predvsem lahko razlikujemopredkrizne, medkrizne in pokrizne sestavine krize. Predkriznoobdobje zajema pogoje in razmere v posameznikovem okolju,ki lahko prispevajo k nastanku krize. Medkrizno obdobje jepojav dejanske krize, ko dogodek (potres, poplava, druæbena

UJMA, øtevilka 16, 2002

411

kriza) izbruhne, poteka in se nato izteœe. To je tudi najboljnevarno obdobje krize. Pokrizno obdobje zajema pogojein izkuønje po prenehanju kriznega dogodka. Podrobnejøaœlenitev poteka kriz navadno pokaæe pet stopenj (Fearn –Banks, 1996):– Odkrivanje – Ta stopnja se lahko zaœne z odkrivanjem

opozorilnih znakov, œe so opazni. Organizacija mora bitipozorna nanje, saj njihovo pravoœasno odkrivanje lahkoprepreœi krizo.

– Prepreœevanje/priprava – To so dejavnosti, ki potekajopred izbruhom krize in jo skuøajo prepreœiti oz. ljudi, skup-nost in/ali organizacijo pripraviti na ustrezno ukrepanje.

– Obvladovanje – Nanaøa se na omejevanje trajanja aliøirjenja krize.

– Okrevanje – Na tej stopnji se skupnost ali organizacijaskuøata vrniti v obiœajni potek dela, pustiti krizo za sebojin œim prej obnoviti normalnost.

– Uœenje – Iz krize se lahko z njeno analizo, ugotavljanjemøkode in oceno dela organizacije med njo tudi kaj nauœimo.Nauœimo se lahko, kako prepreœiti ali ublaæiti moænepodobne krize.

Glede na potek kriz lahko razlikujemo naslednje glavnedejavnosti kriznega upravljanja (Heath, 1998):– Prepreœevanje pojavljanja kriznih razmer in œim veœje

zmanjøanje kriznih vplivov.– Pred pojavljanjem kriznih razmer upravljalci s krizo naœrtu-

jejo odzivne in reøevalne dejavnosti in usposabljajo œlaneorganizacij v teh dejavnostih, tako da so organizacijein skupnosti pripravljene na ukvarjanje z bodoœimi krizamiin njihovimi vplivi.

– Ob pojavu kriznih razmer se upravljalec s krizo ukvarjaz izbruhom krize v razpoloæljivem œasu.

– Ko krizne groænje zaœenjajo vplivati na razmere, se up-ravljalec s krizo ukvarja z vsakim kriznim vplivom, karlahko pomeni uporabo drugih virov, osebja ali upravljalskihpristopov kot med nastopom krize.

– Po krizi je upravljalec s krizo vpleten v upravljanjeokrevalnih in obnovitvenih programov, kar lahko spetpomeni uporabo drugih virov, osebja in pristopov.

S krizami, kakrøne nas zanimajo, se navadno ukvarjajoskupine ljudi. Raziskave sicer kaæejo, da so skupine po kako-vosti odloœanja navadno uœinkovitejøe od posameznikov,obenem pa odloœevalcem nudijo œustveno in drugo oporov razmerah velikega stresa. Toda skupine so podvræene tudi»patologijam«, kakrøna je npr. skupinsko miøljenje, ko skrbza skupinsko soglasje zmanjøa uœinkovitost odloœanja.Predvsem nas zanimajo dejavniki, ki vodijo v njihovo uspeønoali neuspeøno razreøevanje. Nekateri menijo, da je kriza matidomiselnosti, drugi navajajo primere, kako pritisk krize oslabirazumnost sodelujoœih. Kaj je torej res? Ali morda toœneje,kdaj pride do enega in kdaj do drugega? Navedli bomo nekajdejavnikov, ki vodijo v slabe odloœitve, in moænosti njihovegapreseganja. Eden od teh je skupinsko miøljenje.

Skupinsko miøljenje

Kadar se odloœa skupina (npr. izvrøni odbor, vlada, øtabipd.), se lahko pojavijo oblike t. i. skupinskega miøljenja(groupthink). V analizi slabih in dobrih reøitev je Janis(1971) razvil teorijo ali model »skupinskega miøljenja«, kiga je opredelil.1 kot »naœin razmiøljanja ljudi, ki so globokovpleteni v kohezivno skupino, in njihovo prizadevanje po

Renata Kranjœec, Marko Poliœ: PSIHOLOØKI VIDIKI KRIZNEGA UPRAVLJANJA

Stopnja navzkriæja Krize »navzkriæja« »Solidarnostne« krize

Izvor notranje zunanje notranje zunanje

Obmoœje groænje

mednarodne

teroristiœna

RAF ugrabitev letalaŒernobil v Zahodni Evropi

nacionalne

ETA

IRA

regionalne

poplava v Zeelandu,1953 Sandoz zastrupi

delto Rena

lokalne

neredi nelegalnih vselilcev

nasilne demonstracije Bhopal

organizacijske zasedba tovarne poæar v tovarni

Slika 1. Tipologija kriz po Rosenthalu in sodelavcih (1989)

Figure 1. Crisis typology acc. to Rosenthal et al. (1989)

1 Janisova opredelitev æe sama po sebi spodbuja iskanje potrditvenih dokazov, menita Fuller in Aldag (1997), bistvo znanosti pa je v iskanju dokazov zazavrnitev.

412

soglasnosti premaga njihovo æeljo po stvarni oceni alter-nativnih potekov akcije«. Janisov model opisuje predpo-goje in posledice skupinskega miøljenja. Na njegovopojavljanje naj bi vplivale tri skupine dejavnikov (po Fullerjuin Aldagu, 1997; Middlebrooku, 1980; Parrotu, 1995; Schaferjuin Crichlowu, 1996):– Prva skupina dejavnikov je moœna privlaœnost skupine

za œlane in visoka vrednost œlanstva v skupini, na kratkokohezivnost skupine.

– Druga skupina dejavnikov se nanaøa na okolje in notranjoorganizacijo skupine. V veœini primerov gre za skupine, kiso se osamile od okolja, tako da so moæno ustrezno infor-macijo iz okolja preprosto zanemarile. V glavnem je imelvodja skupine (npr. Kennedy, Johnson, Nixon) nesoraz-merno velik vpliv med razpravo o poteku predloæenihdejavnosti.

– Tretja skupina dejavnikov je vkljuœevala posebne situa-cijske okoliøœine, v katerih je bila skupina: razmere soobœutili kot stresne zaradi pritiska, da bi priøli do takojønjeodloœitve; prav tako nekateri œlani skupine niso imelidovolj samozaupanja ali samoocene, da bi nasprotovaliglavnemu odloœevalcu.

Vsi omenjeni dejavniki skupaj (slika 2) vodijo v skupinskomiøljenje. Janis ga obravnava kot »bolezen« z osmimi simp-tomi. Prvi øtirje se nanaøajo na naœine obnove ravnovesjamed viri stresa in œustveno stabilnostjo. Œe je moœ skupine

precenjena, œe so na razpolago racionalizacije poteka akcijein œe obstajajo skrajno negativni stereotipi nasprotneskupine, se zdijo teæke in drage odloœitve bolj upraviœene.Toda skupina lahko pride do teh stresnih odloœitev le, œe sevsak njen œlan javno strinja, ali se vsaj zdi, da se strinja. Zatoizvaja moœan pritisk h konformnosti. Œe obstaja manjøina,bodo njeni pripadniki svoje drugaœne poglede samocen-zurirali ali pa jih bodo cenzurirali drugi œlani, da bi se ohranilprivid soglasnosti. Skupinsko miøljenje torej vodi dopomanjkljivega odloœanja, ki poveœuje verjetnost neuspeø-nega izida. Uspeøne odloœitve imajo drugaœne predhodnepogoje, posebno strukturalne vidike organizacije in situacijskikontekst.

In kako prepreœiti skupinsko miøljenje? Ker so rezultatsocialne interakcije, lahko komu hitro pade na misel, da najpotem odloœa zgolj vodja. Vendar raziskave, pa tudi vsak-danje izkuønje, kaæejo, da so skupinske odloœitve boljøe ododloœitev posameznikov.

Ker se pojavlja le v zelo kohezivnih skupinah, bi mordakazalo zmanjøati kohezivnost. Vendar tudi ta ukrep ne bi biluœinkovit, saj so kohezivne skupine navadno uœinkovitejøeod nekohezivnih.

Veœ pomanjkljivosti odloœanja, ki vodijo v skupinsko miøljenje,lahko uvrstimo v dve glavni kategoriji: tiste, povezane s pri-

UJMA, øtevilka 16, 2002

zmerna do visoka raven kohezivnosti

Strukturalne hibe organizacije

1. osamitev skupine2. pomanjkanje tradicije nepristranskega vodenja3. pomanjkanje norm, ki zahtevajo metodiœne postopke4. homogenost socialnega porekla in ideologije œlanov itd.

Provokativen situacijski kontekst

1. visok stres zaradi zunanjih groæenj z malo upanja na boljøo reøitev, kot je vodjeva2. nizka samoocena, ki jo zaœasno povzroœajo: a. nedavni neuspehi, zaradi katerih postane neustreznost œlanov bolj razvidna; b. izjemne teæave pri sedanjem odloœanju, ki zmanjøajo obœutek samouœinkovitosti; c. moralne dileme: navidezno pomanjkanje izvedljivih alternativ razen tiste, ki krøi etiœne standarde.

teænja po iskanju soglasja(skupinsko miøljenje)

Znaki skupinskega miøljenja

tip I

precenjevanje skupine

1. privid neranljivosti2. prepriœanje o moralnosti skupine

Znaki pomanjkljivega odloœanja

1. nepopolen pregled alternativ2. nepopoln pregled ciljev3. neuspeh pri oceni tveganja preferenœne izbire4. neuspeh pri ponovni presoji v zaœetku zavrnjenih alternativ5. skromno iskanje obvestil6. izbirna pristranost pri predelavi obvestil7. neuspeh pri izdelavi naœrtov

majhna verjetnost uspeønega izida

Predhodni pogoji

tip II

zaprto miøljenje

3. kolektivne racionalizacije4. stereotipi nasprotnih skupin

tip III

pritiski k uniformnosti

5. samocenzura6. privid soglasja7. neposreden pritisk na odpadnike8. samopostavljena miselna straæa

Slika 2. Model skupinskega miøljenja po Janisu in Mannu (prirejeno po Fullerju in Aldagu, 1997)

Figure 2. Groupthinking model taken from Janis and Mann (adapted according to Fuller and Aldag, 1997)

413

dobivanjem informacije, pomembne za odloœanje, in tiste,povezane z oceno informacije. Prva kategorija se nanaøa naneuspeh v iskanju informacije pri strokovnjakih in neuspeh prispodbujanju izraæanja mnenja manjøine v skupini. Drugavkljuœuje neuspeh v obravnavi vseh alternativ, neuspehv ponovnem presojanju v zaœetku sprejetih odloœitev,neuspeh v obravnavi moænih negativnih uœinkov æelenegapoteka akcije, zavrnitev nepriljubljenih alternativ brez kritiœnepresoje in izbirna pristranost v pregledovanju podatkov. Kaj jetorej treba storiti?

Izboljøanje procesa iskanja obvestil

– Vsak œlan skupine naj o namerah skupine razpravlja s œlanisvoje enote v organizaciji; ta naj nato sporoœi svoje poglede.

– Sreœanj skupine naj se udeleæi eden ali veœ strokov-njakov zunaj organizacije ali iz organizacije; opogumitijih je treba, da lahko oporekajo pogledom skupine.

– Vsaj enemu œlanu je treba dodeliti vlogo »hudiœevegaadvokata«.

S prvima dvema postopkoma bomo vnesli v skupinoobvestila in mnenja oseb, ki niso œlani skupine. Lahkoposkusimo pridobiti informacijo in mnenja iz toliko virov, kotje le moæno. Tretji napotek spodbuja izraæanje mnenjamanjøine v skupini. V tem smislu igra vodja kritiœno vlogo,da zagotovi, da imajo vsi œlani skupine moænost izraæatisvoje poglede brez pritiskov s strani drugih œlanov. Koristnoje tudi, œe fazo iskanja obvestil loœimo od faze vrednotenja.

Izboljøanje vrednotenja alternativ

Zavedanje œlanov o moænih pristranostih pri vrednotenjualternativ lahko samo po sebi zmanjøa pomanjkljivosti odlo-œanja, ker to zavedanje spodbuja neodvisnost sodelujoœih.Bolj specifiœni napotki so lahko øe koristnejøi:– vodja lahko pripiøe vlogo kritiœnega ocenjevalca vsakemu

œlanu, opogumi skupino, da prisluhne ugovorom in dvomom,in sprejme kritike svojih presoj;

– vodja naj bo nepristranski in naj ne kaæe vnaprej svojegamnenja in priœakovanj;

– veœ neodvisnih skupin naj obravnava isto vpraøanjein vsako naj vodi kdo drug;

– skupina naj se obœasno razdeli v podskupine, ki seposebej sreœujejo, in naj se nato spet sreœa v celoti terpogovori o razlikah;

– kadar zadeva vsebuje odnos z rivalsko skupino (drugo dræa-vo ali organizacijo), naj skupina preveri vse opozorilneznake in naredi alternativne scenarije nasprotnikovih namer;

– ko je doseæeno soglasje o najboljøi alternativi, naj imaskupina sreœanje »druge moænosti«, ko naj vsak œlanizrazi vse skrite dvome, potem pa naj vsi vse øe enkratpremislijo pred sprejemom dokonœne odloœitve.

Podpora pojavu skupinskega miøljenja je precej protislovnain najveœkrat izhaja iz raziskav primerov, malo pa je eksperi-mentalnih podatkov. Zgolj prouœevanje neuspehov je zaviraloposploøevanje na druge odloœitvene situacije in oteæilo celo

ugotavljanje doloœevalcev teh neuspehov. Schafer in Crichlow(1996) sta s koliœinsko analizo Janisovih izvirnih doloœnicmodela na 19 æe obravnavanih primerih ugotovila, da Janisovmodel ne velja v celoti. Dejavniki, kot so homogenost skupinein nedavni neuspeh, niso korelirali z napaœnimi odloœitvami. Teso izvirale predvsem iz sloga vodenja (pomanjkanje tradicijedemokratiœnega vodenja), tradicionalnih skupinskih postop-kov (pomanjkanje tradicije metodiœnih postopkov) in vzorcevvedenja skupine (precenjevanje skupine, zaprtost miøljenja,pritiski k enotnosti). Za (ne)ustreznost odloœanja so torejpredvsem pomembni strukturalni predpogoji in ne napakev predelavi obvestil, zato je treba skupinsko miøljenje pre-preœevati æe prej in ne øele, ko pride do predelave obvestil.

Øe resnejøa pa je kritika Fullerja in Aldaga (1997). Menita,da uporabljamo razlago napaœnih odloœitev s skupinskimmiøljenjem pogosto tudi takrat, ko ta ni upraviœena, terponujata sploøni model skupinskega reøevanja problemov,ki nadgrajuje model skupinskega miøljenja. Mnogenapaœne odloœitve je moæno pojasniti tudi drugaœe, npr.z uœinki okvirjanja in polarizacije skupine. Zato je modeltreba predelati in dopolniti, saj je kot model skupinskegareøevanja problemov nepopoln. Fuller in Aldag predlagatadopolnitev z normami (ki uravnavajo vpliv kohezivnosti),vodjevo moœjo, znaœilnostmi naloge in stopnjo razvojaskupine. Njun model ne razlaga zgolj enega, patoloøkegaodloœanja, ampak je sploøen in skuøa zajeti vse, kar vplivana reøevanje problemov.

Œe skupinsko miøljenje predstavlja eno od osnov za slaboodloœanje skupine, pa so tudi dejavniki, ki oteæujejo dobroodloœanje posameznika.

Logika neuspeha

Naslov poglavja sva si izposodila pri Dietrichu Dörnerju(1996), ki je s svojimi raziskavami opozoril na pomembnevidike œloveøkega razmiøljanja v upravljanju z zapletenimisistemi. Nekatere njihove znaœilnosti, posebno v interakcijiz znaœilnostmi samih sistemov, lahko vodijo v neuspehin nesreœo. Dobljene ugotovitve so pomembne tudi prirazumevanju kriznega upravljanja. Svoje raziskave soDörner in sodelavci izvajali z raœunalniøko simuliranimi»mikrosvetovi«, tj. zamiøljenimi okolji (mesta, dræavev razvoju, gozdni poæar itn.), ki so jih morali udeleæenciupravljati in jim zagotoviti preæivetje. Ti mikrosvetovi so bilizapleteni (zahtevali so upoøtevanje veœ bolj ali manj tesnopovezanih procesov in uravnoteæenje razliœnih, pogostonasprotujoœih si ciljev), neprozorni (teæko se je bilo prepriœatio stanju sistema in odnosih med dogodki, ki ga sestavljajo)ter dinamiœni (stanje sistemov se je spreminjalo tako samo-dejno kot zaradi udeleæenœevih odloœitev). Raziskovalce sozanimale strategije, ki jih ljudje pri tem uporabljajo, in vplivznaœilnosti sistema na raven doseæenega nadzora.

Med udeleæenci so se pokazale pomembne razlikev zmoænosti nadzora sistemov, vendar praviloma niso bilepovezane z njihovimi doseæki na tradicionalnih psiholoøkih

Renata Kranjœec, Marko Poliœ: PSIHOLOØKI VIDIKI KRIZNEGA UPRAVLJANJA

414

preizkuønjah (npr. z inteligentnostjo). Uspeønejøi udeleæenciso bolje naœrtovali, zbrali veœ obvestil, delovali na osnoviprejønje analize in uœinkoviteje preverjali uœinke svojih odlo-œitev. Za interakcijo z dinamiœnimi sistemi je znaœilna tuditeænja po tem, da ljudi ne usmerja razvoj znotraj sistema,tj. œasovne razlike med zaporednimi stopnjami, ampakrazmere na vsaki od njih. Uravnavajo razmere in ne proce-sa, kar spet lahko vodi v neuspeh, saj naœrtovane akcije neustrezajo dogajanju. Odkrili so torej znaœilna z neuspehompovezana vedenja. Dörner (1996; Brehmer, 1993) naøtevaveœ takih vedenj:– tematsko potepanje, tj. teænja po spreminjanju ciljev, ko

udeleæenec skuøa najprej nadzirati eno spremenljivko, natodrugo, toda nikoli vseh, ki bi jih bilo treba nadzirati hkrati;

– metodizem, tj. omejevanje obsega akcij zaradi teænje podelovanju v skladu s prej oblikovanimi vzorci;

– odpor do odloœanja, tj. teænja po odlaøanju ali izogibanjuodloœanju;

– delegiranje odgovornosti, ki ne more biti delegirana, in– teænja po okrivljanju drugih.

Teh pet patologij lahko razdelimo v dve skupini – prvi dve senanaøata na oblikovanje ciljev, zadnje tri pa na razliœnenaœine izogibanja izkustvenemu uœenju. Œe se ne odloœamo,se nimamo iz œesa uœiti, œe krivimo druge ali neustreznodelegiramo odgovornost, zavraœamo uœenje iz izkuøenj.

So pa tudi lastnosti sistemov, zaradi katerih jih je teækonadzirati. Predvsem so tri take znaœilnosti:– eksponencialna rast, tj. nelinearno spreminjanje nad-

zorovanih spremenljivk;– odlog povratne zveze, tj. uœinkov danih akcij ni moæno

preveriti neposredno, ampak øele po doloœenem œasu,ker se sistem poœasi odziva, ker akcije zahtevajo œas zauœinek ali ker poroœila o uœinkih akcij ne doseæejoneposredno odloœevalca;

– stranski uœinki, tj. dana akcija ima ob nameravanem øedruge uœinke.

Dobljene ugotovitve je moæno povzeti v obliki osnovnejøihteæav, ki so znaœilne za delo z dinamiœnimi sistemi. Prvolahko poimenujemo osredotoœanje na »tukaj in sedaj« ter senanaøa na teænjo po uporabi zgolj razpoloæljive informacijeo stanju sistema ter njeni zaznavi kot kazalca njegovegadejanskega stanja. Druga bi predstavljala linearno vzroœnomiøljenje ter se nanaøa na teænjo po zanemarjanju stranskihuœinkov. Opozarja na v osnovi nesistemsko naravo neøo-lanega œloveøkega miøljenja. Izboljøanje je moæno, œe razu-memo zahteve reøevanja problemov in napake, h katerimsmo nagnjeni. Naøi moægani niso v osnovi pomanjkljivi,ampak smo preprosto razvili slabe navade.

Sklepne misli

Odloœanje je zapleten proces in mnoge znaœilnosti naøegamiøljenja in vedenja na eni ter kritiœnih procesov na drugistrani lahko v medsebojni interakciji vodijo v neuspehin katastrofo. Øe zlasti je to na preizkuønji v kriznih razmerah.

Vendar pa zavedanje narave naøega delovanja, znaœilnostidogajanja in njihovo upoøtevanje lahko prepreœi ali vsajzmanjøa moæne neuspehe. Krizno upravljanje je zaradi njenedinamiœne narave in visoke stresnosti krize na razliœnenapake øe bolj obœutljivo. Zlasti pomembno je torej, da izanaliz preteklih kriznih odloœitev in ravnanj ne le spoznamonarejene napake in njihove vzroke, ampak se nauœimo strate-gij, ki vodijo k boljøemu odloœanju. Zavedati se moramo, daso nekatere znaœilnosti miøljenja posameznikov ter znaœil-nosti pojavov, s katerimi se le-ti ukvarjajo, ki vodijo v napaœneali slabe odloœitve, kot tudi znaœilnosti delovanja skupine, kine glede na prejønje dejavnike, ali pa skupaj z njimi, prav takovodijo v neuspeh.

Literatura

1. Brehmer, B., 1993. Cognitive Aspects of Safety. V: Wilpert, B.,Qvale, T. (Eds.). Reliability and Safety in Hazardous Systems.Hove, LEA, 23–42.

2. Dörner, D., 1996. The Logic of Failure. Cambridge, PerseusBooks.

3. Endsley, M. R., 2000. Theoretical Underpinnings of SituationAwareness: A Critical Review. V: Endsley, M. R., Garland, D.J. (Eds.). Situation Awareness Analysis and Measurement.Mahwah, LEA, 3–32.

4. Fearn – Banks, K., 1996. Crisis Communications: A CasebookApproach. Mahwah, LEA.

5. Fuller, S. R., Aldag, R. J., 1997. Challenging the Mindguards:Moving Small Group Analysis beyond Groupthink. V: Hart, P.‘t, Stern, E., Sundelius, B. (Eds.). Beyond Groupthink. Ann Ar-bor, The University of Michigan Press, 55–93.

6. Heath, R., 1998. Crisis Management for managers & execu-tives. London, Financial Times.

7. Janis, I. L., 1971. Groupthink. Psychology Today, 5 (November),43–46, 74–76.

8. Kranjœec, R., 1999. Odloœanje v kriznih razmerah in delovanjekriznih skupin. Ujma, 13, 355–359.

9. Kranjœec, R., Poliœ, M., 2000/2001. Usposabljanje za kriznoodloœanje, Ujma, 14–15, 401–405.

10. Lerbinger, O., 1997. The Crisis Manager. Mahwah, LEA.11. Middlebrook, P. N., 1980. Social Psychology & Modern Life.

New York, Alfred A. Knopf.12. Parrot, W. G., 1995. Groupthink. V: Manstead, A. S. R., Hew-

stone, M. (Eds.). The Blackwell Encyclopedia of Social Psy-chology. Oxford, Blackwell, 282–284.

13. Poliœ, M., 1999. Komuniciranje z javnostjo ob nesreœah. Ujma,14–15, 350–354.

14. Purvis, J. R., 1994. Crisis Management. V: Ramachandran, V. S.(Ed.). Encyclopedia of Human Behavior, Vol. 2., San Diego,Academic Press, 23–29.

15. Rosenthal, U., ‘T Hart, P., Charles, M., 1989. The World of Crisesand Crisis Management. V: Rosenthal, U., Charles, M., ‘T Hart, P.(Eds.). Coping with Crises, Springfield, Charles C. Thomas, 3–33.

16. Schafer, M., Crichlow, S., 1996. Antecedents of Groupthink.Journal of Conflict Resolution, 40, 3, 415–435.

17. Stern, E., 2001. Crisis Decisionmaking: A Cognitive Institution-al Approach. Stockholm, Försvarhögskolan.

UJMA, øtevilka 16, 2002

415

Uvod

Œloveøtvo se æe od nastanka sooœa z nesreœami razliœnegaizvora. V zadnjih desetletjih se kot vse hujøe kaæejo t. i. odœloveka povzroœene nesreœe ali tehnoloøke nesreœe oziro-ma nezgode1. Ali so nesreœe v Bhopalu, v Sevesu, naOtoku treh milj ali pa v Œernobilu nakljuœni dogodki ali paso vgrajene v sistem in nekako neizogibne in je samosreœa, da jih do sedaj øe ni bilo veœ ali hujøih? Mnogiraziskovalci resno razmiøljajo tudi o tej moænosti in nekajteh razmiøljanj bomo spoznali v nadaljevanju. Varnostpredstavlja drugo plat te medalje. Reason (1993) govorio treh prekrivajoœih se obdobjih ukvarjanja z varnostjo. Zaprvo obdobje je bilo znaœilno, da so se zagotavljanjavarnosti lotevali s tehniœnega vidika in se v spopadanjuz nevarnostmi osredotoœali na operativne in inæenirskemetode. Sledilo je obdobje ukvarjanja s œloveøko napako,ki se je zaœelo v tridesetih letih, ko je postalo oœitno, da ljud-je lahko preslepijo celo najbolj napredne inæenirske varnos-tne naprave. V osemdesetih letih pa se je po vrsti hudihkatastrof zaœelo sociotehniœno obdobje, ki je pokazalo, daglavni varnostni problemi ne izvirajo izkljuœno iz tehniœnegaali œloveøkega dejavnika, ampak iz øe ne dovolj razumlje-nih interakcij med tehniœnimi in socialnimi vidiki sistema.Veœina nezgod izvira iz upravljalskih in organizacijskih kro-gov. Nevarna dejanja, pravi Reason (1993), oblikujejoin spodbudijo zmotne odloœitve tistih, ki so œasovno in pros-torsko oddaljeni od vmesnikov œlovek–stroj. Vpraøanje jepotem, kje v sistemu neustrezne in pomanjkljive odloœitveprehajajo v nevarna dejanja, ki lahko prebijejo sistemskoobrambo. In naprej, kako je moæno te prikrite odpovedi pre-poznati, preden se spremenijo v resne nezgode, in kakoz izniœenjem uœinkov neuspehov odloæenih dejanj prepreœiti

moæne poti njihovega nastanka. Reason (1993) in njegovisodelavci so zaœeli uporabljati zanimivo analogijo: skriteodpovedi v tehniœnih sistemih so analogne stalnim pato-genim dejavnikom v œloveøkem telesu (bolezen povzro-œajoœim organizmom), ki v kombinaciji z lokalnimi sproæilci(npr. s stresom) povzroœijo bolezen. Podobno kot rak alisrœno-æilne motnje tudi nezgode nimajo samo enega vzroka.Nezgode nastanejo zaradi neugodne sestave veœ dejav-nikov, ki je vsak zase nujni, ne pa tudi zadostni pogoj zapreboj sistemskih obramb. Naøa naloga je torej prepoznatitiste znake v organizaciji, ki so za sistem visoko tvegani.Lahko jih ugotavljamo vnaprej ali pa øele takrat, ko je donezgode æe priølo. Ta pogled vodi v vrsto sklepov (Reason,1993):– verjetnost nezgode je funkcija øtevila patogenih dejav-

nikov v sistemu;– bolj ko je sistem zapleten in nepregleden, veœ je v njem

patogenih dejavnikov;– v enostavnejøih, slabøe branjenih sistemih lahko do ne-

zgode pripelje manj patogenih dejavnikov;– viøji kot je poloæaj osebe v odloœevalski strukturi organi-

zacije, veœja je njena moænost za ustvarjanje patogenihdejavnikov;

– lokalne sproæilce je teæko predvideti;– skrite patogene dejavnike je moœ proaktivno prepoznati,

œe sta dana ustrezen dostop in sistemsko znanje;– trud, usmerjen v prepoznavo in odpravljanje patogenih

dejavnikov (skritih odpovedi), bo verjetno prinesel veœin øirøe varnostne koristi kot golo zmanjøevanje aktivnihodpovedi;

– raziskovalci naj bi odkrivali diagnostiœne organizacijskeznake, ki dajejo sploøno sliko o »zdravju« zelo nevarnihtehniœnih sistemov.

AbstractMan-made disasters or accidents are nowadaysalmost a more serious threat to life on earth than theworse natural disasters. Some of these accidentsseem almost inevitable. The articles presents differ-ent views of accidents and the factors that causethem. A deeper insight is given into the conditionsgover ning their occurrence and some possible pre-ventive measures are discussed.

PovzetekNesreœe, ki jih je povzroœil œlovek oz. nezgode pred-stavljajo danes æivljenju na zemlji æe skorajda hujøogroænjo kot najhujøe naravne nesreœe. Nekateretovrstne nezgode se zdijo skorajda neizogibne.Spoznali bomo razliœne poglede nanje in na dejav-nike, ki jih povzroœajo. Pri tem bomo zaøli globljev pogoje za njihov nastanek in skuøali nakazatimoænosti prepreœevanja.

NORMALNE IN ORGANIZACIJSKE NEZGODE:NEVARNOSTI, OBRAMBE IN IZGUBE

Normal and Organizational Accidents: Hazards, Defense and Losses

Marko Poliœ*, Renata Kranjœec** UDK 614.8:316.334.5

* prof. dr., Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za psihologijo, Aøkerœeva 2, Ljubljana, marko.polic@ff.uni-lj.si

** asist., Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za psihologijo, Aøkerœeva 2, Ljubljana, renata.kranjcec@ff.uni-lj.si1 Angleøœina pozna za naravne nesreœe izraz “disaster”, za od œloveka povzroœene pa “accident”. V slovenøœini naj bi bila ustrezna izraza »nesreœa«

in »nezgoda«, œeprav sta sopomenki, s tem da nezgoda ljudem praviloma pomeni dogodek manjøe jakosti. Varnostni inæenirji izraza dosledno razlikujejo,in kljub razliœni konotaciji, bi morda kazalo to razlikovanje upoøtevati.

416

Pristop je doæivel tudi nekaj kritik, tako glede nejasnosti poj-mov, naknadnega spoznanja skritih odpovedi, podobnostis teorijo nagnjenosti k nezgodi ipd. Reason je skuøal s sode-lavci oblikovati model osnovnih strukturalnih elementovproizvodnega sistema, ki so sami po sebi benigni, ampaknanje negativno delujejo patogeni dejavniki. Model nakazujetudi smer teh vplivov. Osnovni elementi proizvodnega sis-tema so: vodje na najviøji ravni odloœanja, upravljavci proiz-vodnih linij, predpogoji za delo (usposobljeni in motiviranidelavci, ustrezna tehnologija in oprema), proizvodne dejav-nosti in zaøœita pred nezgodami. Slika 1 nam kaæe, kako jevsak od teh elementov povezan s posebno vrsto patologije.V tem okviru lahko razlikujemo skrite in aktivne odpovedi.Prve se nanaøajo na viøje ravni sistema, druge pa na nevarnadejanja posameznikov v proizvodnji. Med njimi leæijo pogoji,ki skrite odpovedi prevesijo v aktivne. Patogeni dejavnikivstopajo v sistem bodisi prek œloveøke narave (vsak œlanorganizacije je lahko nepozoren, nemotiviran, nagnjenk napakam itn.) ali pa na strateøkem vrhu in se øirijo navzdolskozi organizacijo.

Odpovedi lahko razdelimo v dve veliki skupini, v tipe in znake,ki se razlikujejo po stopnji specifiœnosti in referenœni toœkiv okviru proizvodnih elementov. Tipi so sploøni razredi orga-nizacijskih in upravljavskih odpovedi, znaki pa bolj spe-cifiœne odpovedi, povezane s posamezniki na vmesnikuœlovek–sistem. Delitev omogoœa bolj natanœno doloœitevnaœina prehajanja slabih strateøkih odloœitev v nevarnadejanja, obenem pa nas usmerja v upoøtevanje globalnegakonteksta organizacije in ne zgolj lokalne ravni, kjer jeneposredno priølo do nezgode.

Ob tem velja omeniti øe Reasonovo (1997) delitev nezgodna individualne in organizacijske. Vzroki organizacijskihnezgod so mnogovrstni in vpletajo mnoge ljudi na razliœnihorganizacijskih ravneh (slika 2). To so razmeroma redki,toda pogosto katastrofiœni dogodki, ki se dogajajo v sodob-nih tehnologijah. Reason nato piøe o trgovini med pro-izvodnjo in zaøœito v organizacijah. Razlikuje veœ funkcijobramb (Reason, 1997):– ustvarjanje razumevanja in zavedanja lokalnih tveganj;– jasne napotke o varnem obratovanju;– pripravo preplahov in opozoril v primeru neizbeæne

nevarnosti;– vzpostavljanje varnega stanja sistema v nenormalnih

razmerah;– postavljanje varnostnih ovir med groænje in moæne izgube;– zadræevanje in odstranjevanje nevarnosti, œe se izognejo

oviram;– priprava sredstev za umik in reøevanje, œe zadræevanje

nevarnosti ne uspe.

V to razvrstitev je vpletena misel o »globinskih obrambah«,zaporednih slojih zaøœite, ko vsak øœiti pred moænim zlo-mom predhodnega. Zaøœitno funkcijo obiœajno doseæemoz meøanico »trdih« in »mehkih« sredstev; prvi vkljuœujejotehniœne naprave, drugi pa sestave pravil in ljudi. Œepravse na prvi pogled zdi, da globinske obrambe zagotavljajoveœjo varnost, tudi dodatno zapletajo sistem in ga delajobolj nepreglednega. Nezgode lahko povzroœe dejavnineuspehi (npr. napake in krøitve) in skriti pogoji (npr. slabnaœrt, neopaæene okvare). Y2K (milenijski hroøœ) je npr.tak skriti pogoj.

UJMA, øtevilka 16, 2002

zmotne odloœitve na najviøji ravni

pomanjkljivosti v upravljanju linij

predpogoji nevarnih dejanj

nevarna dejanja v proizvodnji

neustrezna zaøœita ali njena odsotnost

nezgoda

skrite odpovedi

skrite odpovedi

skrite odpovedi

aktivne odpovedi

aktivne in skrite odpovedi

Slika 1. Œloveøki prispevek k organizacijskim nezgodam (Reason, 1993)

Figure 1. The human contribution to organizational accidents (Reason, 1993)

417

Profesor sociologije Charles Perrow (1999) v svoji vplivniknjigi Normalne nezgode govori o normalnih (sistemskih)nezgodah, neizogibnih v zapletenih, tesno povezanih siste-mih. Samo v tem smislu so te nezgode normalne, ker sonekako vgrajene v sistem in predstavljajo njegovo neod-deljivo znaœilnost, in ne zaradi pogostosti ali priœakovanosti.Njegova pojasnila nastanka nezgod torej temeljijo na last-nostih sistema. Tako je bila na primeru Y2K, ki sicer nipostal nezgoda, moænost nezgode vgrajena v naøe raœunal-nike. Raœunalniki sami po sebi seveda niso nevarni, todaslabo delovanje vseh zapletenih sistemov, ki so od njih od-visni, od jedrskih elektrarn do vlakov, medicinske opreme,bank itn., lahko povzroœi resne teæave.

Gre torej za naœin interakcije razliœnih odpovedi sistemain naœina njegove povezanosti. Kadar dve ali veœ odpovediv sestavinah vstopajo v interakcijo na nepriœakovan naœin,se to lahko izide v nezgodo. Navadno si nihœe ne pred-stavlja, da bodo te sestavine skupaj odpovedale in da boprav ta skupna odpoved povzroœila neko povsem novoteæavo, npr. poæar, odpoved alarma ipd. Zato navadno tudini jasno, kaj je treba storiti. Tovrstna izkuønja bo navadnoizzvala dodajanje novih sestavin, s tem pa tudi moænostnovih interakcij. Ta teænja po interakcijah odpovedi je del

sistema in ne znaœilnost operaterja. Perrow jo je poimeno-val interaktivna zapletenost sistema. Vsaka odpoved jesama zase nepomembna in priœakovana, teæave povzroœanjihova interakcija. Ta interakcijska zapletenost sama posebi ne bo nujno izzvala hujøe in øirøe nesreœe. Toda œe jesistem tudi tesno povezan, se procesi odvijajo zelo hitroin jih ni moæno prekiniti, delov, ki so odpovedali, ni moænoosamiti od preostalih delov in proces se ne more varnonadaljevati. Motnja se vsaj nekaj œasa hitro in nepopravlji-vo øiri po sistemu. Protiukrepi lahko razmere øe poslabøa-jo, saj ni jasno, kakøen je pravzaprav problem. Œe torejinteraktivna zapletenost in tesna povezanost – sistemskiznaœilnosti – nujno povzroœita nezgodo, pravi Perrow, lahkogovorimo o normalnih ali sistemskih nezgodah. Lastnostsistema je, da obœasno pride do take interakcije. To sevedav malo drugaœno vlogo postavlja operaterja in klasiœnorazmerje 80 : 20 v delitvi odpovedi sistema zaradiœloveøkega in tehniœnega dejavnika. Ljudje lahko ravnajo»narobe« preprosto zato, ker ne vedo, za kaj sploh gre, sajjih interakcija malih odpovedi vodi v oblikovanje povsemnapaœnih miselnih modelov stvarnosti. Majhne odpovedilahko povzroœijo hude nezgode predvsem v sistemih, kiuporabljajo procese pretvarjanja (npr. v kemiœni industriji,jedrski tehnologiji, genskih pretvorbah), saj pri kemiœnih

Marko Poliœ, Renata Kranjœec: NORMALNE IN ORGANIZACIJSKE NEZGODE: NEVARNOSTI, OBRAMBE IN IZGUBE

obrambe

NevarnostIzgube

tveganja

raziskava

vzrokipot skritih pogojev

nevarna dejanja

dejavniki lokalnega delovnega mesta

organizacijski dejavniki

Slika 2. Stopnje v razvoju organizacijske nezgode (po Reasonu, 1997). Raziskovanje nezgod poteka v nasprotni smeri.

Figure 2. Stages in the development of an organizational accident (source: Reason, 1997). Research on accidents goesin the opposite direction.

418

reakcijah, visokih temperaturah in pritiskih ipd. ni moænovideti, kaj se dogaja, ali vœasih celo razumeti dogajanja.V mnogih pretvorbenih sistemih se nasploh ve, kaj deluje,toda vœasih se ne ve, zakaj. Prav taki sistemi pa so zaradizapletenosti in tesne povezanosti zelo ranljivi za majhneodpovedi, ki se nepriœakovano øirijo. V sistemih, ki surovogradivo bolj predelujejo ali sestavljajo, ga pa ne pretvarjajo, jetakih teæav manj. V sistemih z visokim tveganjem se zaradivsega tega sreœujemo øe z eno teæavo. Ker normalne ne-zgode izvirajo iz nejasnih interakcij odpovedi, bi morali bititisti, ki so najbliæji sistemu, tj. operaterji, sposobni za neod-visne in ustvarjalne akcije. Toda zaradi tesne povezanostisistema mora biti nadzor operaterjev osredinjen, saj je narazpolago le malo œasa za preverjanje vsega in za zavedanjedejavnosti v drugih delih sistema. Tesna povezanost pomeninatanœno predpisane korake in nespremenljivo zaporedjedejanj. Sreœujemo se torej z dvema nasprotujoœima si soœas-nima zahtevama: osredinjenostjo in razosredinjenostjo.

Perrow (1999) razlikuje pripetljaje in nezgode, prehod mednjimi pa je vez, kjer veœina naœrtovanih varnostnih znaœilnostivstopi v igro, vse od redundantnih sestavin pa do zasilnihizkljuœitev. Nezgoda je odpoved v podsistemu ali sistemu kotceloti, ki poøkoduje veœ kot eno enoto in pri tem prekine

tekoœi ali bodoœi iznos sistema. Pripetljaj vkljuœuje økodo,omejeno na dele ali enote, ne glede na to, koliko odpovedzmoti delovanje sistema. Nadalje razlikuje linearnein zapletene interakcije. Prve so tiste v priœakovanemin znanem proizvodnem ali vzdræevalnem zaporedju in sopovsem oœitne, celo œe so nenaœrtovane. So interakcijeposamezne sestavine z eno ali veœ sestavinami, ki soneposredno predhodne ali sledijo v proizvodnem zaporedju.Druge nastopajo v neznanih ali nenaœrtovanih in nepriœako-vanih zaporedjih in bodisi niso oœitne ali pa ne takojrazumljive. Posamezna sestavina lahko vstopi v interakcijoz eno ali veœ sestavinami zunaj normalnega proizvodnegazaporedja. Seveda so tudi v linearnih sistemih interakcije, kiniso oœitne, toda pojavljajo se v dobro opredeljenih in loœenihdelih proizvodnega ali vzdræevalnega zaporedja. Primerjavazapletenih in linearnih sistemov pokaæe vrsto razlik, ki lahkovodijo v nastanek nezgod (preglednica 1).

Naøtete znaœilnosti kaæejo veœjo moænost nastanka nezgodv zapletenih sistemih, saj se pri njih razliœne sestavine tesnejeprepletajo in so si prostorsko bliæje, poøkodovane sestavineteæe osamimo, informacije so posredne, dejavnosti so boljspecializirane, nadzor je bolj osredinjen itn. Toda zapletenisistemi so proizvodno uœinkovitejøi (zanemarjajoœ nezgode).

UJMA, øtevilka 16, 2002

Preglednica 1. Primerjava zapletenih in linearnih sistemov (Perrow, 1999)Table 1. Comparison of complex and linear systems (Perrow, 1999)

Zapleteni sistemi Linearni sistemi

tesno skupaj postavljena oprema

neposredno povezani proizvodni koraki

mnoge skupne povezave sestavin, ki niso v proizvodnemzaporedju

omejena osamitev sestavin, ki so odpovedale

specializiranost osebja omejuje zavedanje medsebojnihodvisnosti

omejena nadomestitev dobave in surovin

neznane ali nenamerne povratne zveze

mnogi nadzorni parametri z moænimi interakcijami

posredni ali sklepalni informacijski viri

omejeno razumevanje nekaterih procesov

øiroko razporejena oprema

loœeni proizvodni koraki

skupne povezave so omejene na oskrbo z energijoin na okolje

enostavna osamitev sestavin, ki so odpovedale

manj specializirano osebje

øiroka nadomestitev dobave in surovin

malo neznanih ali nenamernih povratnih zvez

neposredni, loœeni in malo nadzornih parametrov

neposredni, soœasni informacijski viri

øiroko razumevanje vseh procesov

Preglednica 2. Tesno in øibko povezani sistemi (Perrow, 1999)Table 2. Tight and loose coupling systems (Perrow, 1999)

Tesno povezani Øibko povezani

odlogi v predelavi niso moæni

nespremenljiva zaporedja

samo en naœin za doseganje cilja

majhna popustitev v dobavah, opremi in osebju je moæna

blaæilci in redundance so naœrtovani premiøljeno

nadomestila za dobavo, opremo, osebje so omejenain naœrtovana

odlogi v predelavi so moæni

ureditev zaporedij se lahko spremeni

moæne so alternativne metode

popustitev v virih je moæna

blaæilci in redundance so nakljuœni

nadomestila nakljuœno na razpolago

419

V tesno povezanih sistemih je veœ œasovno odvisnih proce-sov, zaporedja korakov v procesih pa so bolj nespremenljiva.V njih morajo biti blaæilci, redundance in zamenjave naœrto-vani in vgrajeni vnaprej, pri øibko povezanih pa je veœ moæ-nosti, da bodo najdeni primerni, œeprav niso bili naœrtovani.

Œe poveæemo obe znaœilnosti, dobimo razmere, ki jih kaæeslika 3.

Oœitno je, da sta obe spremenljivki razmeroma neodvisni,saj so npr. nekateri sistemi podobne stopnje povezanosti,razlikujejo pa se glede interakcije. Ponujeni obrazec sicerizvira iz Perrowovih izkuøenj, je pa øe bolj gradivo za raz-miøljanje. In kaj sledi iz njega. Perrow ob navezovanju naizsledke drugih raziskovalcev (npr. Simona, Kahnemana,Fischoffa), ponuja tudi svoj razmislek. Tako deli sistemez visoko stopnjo nevarnosti v tri skupine:– brezupni sistemi, ki jih je treba opustiti, ker neizogibno

tveganje presega vse razumne koristi (npr. jedrsko oroæjein jedrska energija);

– sistemi, brez katerih verjetno ne bomo mogli, pa jih z ustreznim naporom lahko naredimo za manj tvegane,ali pri katerih so priœakovane koristi tako pomembne, daje nekaj tveganja – a ne toliko kot sedaj – treba sprejeti(npr. raziskave in proizvodnja DNA);

– sistemi, ki so do neke stopnje samopopravljivi in jih jemoæno izboljøati z zmernimi napori (npr. kemiœne tovarne,letalski promet in letalski nadzor, rudarjenje, cestnipromet).

Perrow ob svojih priporoœilih izpostavlja kritiki obstojeœeocenjevanje tveganja, ki priporoœa prav nasprotno, terponujeno reøitev z avtoritarno, togo disciplinirano organi-zacijo brez napak (kot je npr. jedrska podmornica). Ljudjeso, pravi, vedno presojali tveganje, toda ko se je moœrazøirila in osredinila, so postale tudi posledice odloœitevveœje. Sistemi imajo danes veœ katastrofnega potenciala,ker so veœji in nam bliæji, so pa tudi novi sistemi, ki so øeslabøi (jedrska energija, DNA ipd.). Ekonomistiœni pristopine ponujajo pravih odgovorov o sprejemljivem tveganju

Marko Poliœ, Renata Kranjœec: NORMALNE IN ORGANIZACIJSKE NEZGODE: NEVARNOSTI, OBRAMBE IN IZGUBE

Slika 3. Sestava interakcij in povezav po Perrowu (1999) s primeri za posamezne sestave. Poloæaj sistemov je doloœens subjektivno presojo Perrowa.

Figure 3. Interaction/Coupling Chart with examples of particular combinations (Perrow, 1999). The location of systems isbased on Perrow’s subjective judgment.

jezovielektriœna omreæja

jedrska elektrarna

nezgodaz jedrskim oroæjem

agencije z veœ cilji

vojaøke avanture

letaloDNA

zgodnje vojaøko opozorilo

predelovalna industrija

æelezniøki prevoz

montaæna linija

veœina proizvodnje

poøte, motorna vozila

rudarjenje

univerze

vesoljski poleti

kemiœna tovarnapomorski prevoz

letalske proge

1

Interakcije

Pov

ezan

ost

linearne

tesn

eøi

bka

zapletene

3 4

2

420

in razliœne smrti se ne morejo izenaœevati na gospodarskiosnovi. Neko øtevilo nepovezanih smrtnih ærtev v promet-nih nesreœah nima enakih posledic kot enako øtevilo mrtvihv neki skupnosti, saj so v slednjem primeru prekinjene tudisocialne vezi, razloœljiva kultura in cenjeni obiœaji, ki jihocenjevalci tveganja ne upoøtevajo. Œeprav upoøtevajoprostovoljnost izpostavljenosti (ki jo vœasih meøajo z nad-zorom nad dejavnostjo), pa ne upoøtevajo razlike med tve-ganji, ki jih vsiljujejo dobiœkarska podjetja, ki bi to tveganjelahko zmanjøala, in sprejemanjem tveganja v javnosti, kogre za zasebna zadovoljstva (npr. smuœanje) ali moænostnadzora (voænja). Moænost prepreœitve smrti, npr. z izdela-vo varnejøih avtomobilov, je zgolj stvar trænih naœel. Zdi se,kot da obstaja neka nespremenljiva proraœunska kategori-ja za varnost, ne glede na to, ali gre za dobiœke korporacijali zasebne potrebe in proraœuna ni moæno poveœati, konastopijo nova tveganja. Ocenjevanje tveganja zanemarjatudi socialno razredno distribucijo tveganja ter aktivno alipasivno tveganje. Tveganja, ki delajo neko dræavo veliko,pravi Perrow, niso industrijska tveganja, kot npr. nevarnirudniki ali kemiœno onesnaæevanje, ampak socialna in poli-tiœna tveganja, povezana z demokratiœnimi ustanovami,razsredinjenimi politiœnimi strukturami, versko svobodoin pluralnostjo ter sploøno volilno pravico. Zavraœa tudiæalostinke nad œezmernim predpisovanjem na podroœjuvarnosti, ki je na tem podroœju nujno, saj naø osebni nad-zor nad okoljem in naøimi dejavnostmi stalno spodkopavajosistemi, v katerih sodelujemo, ali na nas vplivajo. Zadnjedogajanje pri nas, povezano s protesti kmeœkih organizacijproti stroæjim veterinarskim pregledom, nas prepriœuje, dazadeva ne sme biti prepuøœena æeljam posameznih skupin,saj lahko vodi v nevarnost za vse, tudi zanje.

O (ne)razumnosti ljudi pri presoji tveganj je bilo razlitegaæe veliko œrnila. Strokovnjaki ljudem pogosto pripisujejonerazumnost, psihologi pa so jih pri tem nemalokrat pod-pirali. Pri navezovanju na poglede, ki se pojavljajo v zadnjihletih, se Perrow (1999) postavlja v bran javnosti in upravi-œenosti njenih presoj in strahov. Nedvomno je razumnostljudi omejena 2, toda moæno je, da natanœno takrat, ko sesooœa z neurejenimi podatki in protislovnimi cilji, ta omejitevpredstavlja njeno najveœjo moœ. Razlikujemo lahko tri oblikerazumnosti: – absolutno, ki zahteva ozke, koliœinsko doloœene in natan-

œne cilje;– omejeno, ki poudarja meje naøih miselnih zmoænosti

in nezmoænost doseganja absolutne razumnosti; – socialno-kulturno, ki poudarja raznolikost in socialno

povezovanje.

Prvi obliki razumnosti so zavezani predvsem ekonomistiin inæenirji, ki s svojimi izraœuni (analiza stroøkov in dobiœ-kov) doloœajo boljøe izbire in npr. dajejo veliko prednostjedrski energiji. Ampak, pravi Perrow, zakaj ta energija skrbi20 do 40 odstotkov ljudi. Ali je res pravi odgovor, da gre zanerazumnost, ki ima tudi logiœno posledico, da je treba priodloœitvah o tveganju javnost izloœiti. Psihologi so v zaœetkudelili to mnenje in v svojih eksperimentih dokazovali œlo-veøko nerazumnost ali vsaj to, da ta razumnost ni absolutna.Toda postopno sta pojma nevednosti in nerazumnostizaœela izginjati iz njihovega besednjaka, zaœeli pa so govo-riti o mejah razumnosti. Œeprav je moæno najti vzroke tehomejenosti v nevroloøki podstati, pomanjkljivi izobrazbiin statistiœni nevednosti, pa se zdi, da vsaj deloma izvira tudiiz zahtev vsakdanjega æivljenja. Pribliæna pravila, grobe

UJMA, øtevilka 16, 2002

2 Æe Simon je v petdesetih letih vpeljal pojem »omejene razumnosti«, izhajajoœ iz spoznanja, da je svet, v katerem æivimo, preveœ zapleten, da bi ga lahkov celoti doumeli, zato si ustvarjamo njegov poenostavljen – torej omejen – model. Ljudje izbirajo zadovoljive reøitve in ne najboljøih.

Preglednica 3. Osredinjenost/razosredinjenost oblasti glede na krize (Perrow, 1999)Table 3. Centralization/Decentralization of authority relevant to crises (Perrow, 1999)

INTERAKCIJE

linearne zapletene

PO

VE

ZA

NO

ST

tesn

a

Osredinjenost zaradi tesne povezanosti. Osredinjenost skladna z linearnimi interakcijami(priœakovanimi, vidnimi) jezovi, elektriœna omreæja,æelezniøki in morski promet

Osredinjenost za spoprijem s tesno povezanostjo(nesporna posluønost, takojønji odziv).

Razosredinjenost za spoprijem z nenaœrtovanimiinterakcijami ali odpovedmi (natanœno poœasnoiskanje s strani tistih, ki so najbliæji podsistemom).

Zahtevi sta neskladni; jedrske elektrarne in oroæja;DNA, kemiœne tovarne, letalstvo, vesoljski poleti

øib

ka

Moæni sta tako osredinjenost kot razosredinjenost.Malo zapletenih interakcij; nezgode v sestavinahse lahko popravijo od zgoraj ali spodaj. Okusi elitin tradicija doloœajo strukturo; obrt, motorna vozila,poøta

Razosredinjenost zaradi zapletenih interakcijje zaæeljena.

Razosredinjenost zaradi øibke povezanostije zaæelena (dopuøœa ljudem, da si izmislijo lastnanadomestila in alternativne poti), ker so sistemskenezgode moæne; rudarstvo, univerze

421

ocene, miselne bliænjice so razøirjeni in koristni, prihranijonam œas, œeprav nas obœasno tudi zavajajo3. Psihologi sojih poimenovali hevristike. Delujejo, ker je naø svet øibkopovezan in ima veliko ohlapnosti in blaæilcev, ki omogoœajopribliæek in ne zahtevajo absolutne toœnosti. Zato delovanjev tesno povezanem tehnoloøkem svetu zahteva posebnousposabljanje. Zelo pomemben je kontekst reøevanja pro-blema. Mnoge odloœitve, ki so vodile v nezgode, so bilepovsem razumne, le odloœevalci so uporabili napaœen kon-tekst. Izbira konteksta je predodloœitveno dejanje, ki potekaskoraj samodejno, izkustveno, zavestno odloœanje pa sezaœne øele po opredelitvi konteksta. V dvoumnih razmerahvœasih izberemo kontekst, ki se nam zdi najbolj znan, in tolahko vodi v napako.

Socialna razumnost se od absolutne odklanja øe bolj kotomejena. Prepoznava spoznavne meje razumne izbire,toda pripisuje jim manj pomembnosti v razlagi slabih izbirter dejansko koristnost v mnogih drugih ozirih. Izhaja iztega, da se ljudje razlikujejo po svojih spoznavnih sposob-nostih ne le v absolutnem smislu, ampak tudi glede narazliœne sposobnosti, kar vodi v nujnost sodelovanja, ko sesodelujoœi zaradi svojih razliœnih sposobnosti dopolnjujejo.Zato tudi razliœni ljudje probleme razliœno okvirjajo in iøœejorazliœne reøitve. Gre preprosto za to, da omejitve (pa tudisposobnosti) razliœnih ljudi niso istovetne. To nas vodiv vzajemno odvisnost, razlike pa spodbujajo nove vidikein reøitve, ki jih noben posameznik sam ne bi mogel podati.

Raziskovalci odloœanja iz Oregona (Fischoff, Slovic,Lichtenstein idr.) so opozorili na razseænosti odloœanja prijavnosti, ki za razliko od strokovnjakov, sklicujoœih se pred-vsem na øtevilo mrtvih v neki dejavnosti, to je na zgodovinskizapis, poudarja druge razseænosti dejavnosti: katastrofnemoænosti, prostovoljnost izpostavljenosti, strah, poznanost,nadzirljivost, neenakopravna porazdelitev tveganj in blaginje,vpliv na prihodnje generacije, prepriœanje, da tveganjenaraøœa in ga ne bo lahko zmanjøati, itn. Perrow je rezultateteh analiz primerjal s svojo razpredelnico (slika 3) in naøelveliko podobnosti kljub razliœnim izhodiøœem (sistemskonasproti katastrofni moænosti). Rezultati, ki izhajajo iz analize

staliøœ javnosti, ponujajo øirøi obrazec, ki upoøteva intuicijoo sistemih z zaznavo socialnih znaœilnosti in posledic, ki pre-segajo katastrofiœne moænosti. Nevarne organizacije so pred-vsem tiste, ki so zapleteno interaktivne in tesno povezane.Preglednica 3 kaæe, koliko je zahteva po osredinjenostiodloœanja povezana z razliœnimi sistemi. Vœasih so te zahteveprotislovne in tudi tu leæi moæen vir nezgod. Osredinjenostustreza predvsem organizacijam, ki opravljajo rutinskenaloge, razosredinjenost pa tistim z nerutinskimi. Moænostsistemske nezgode se lahko v slabo vodenih organizacijahpoveœa. Nekateri sistemi (jedrska energija ali oroæje) so pravzaradi svoje narave podvræeni nezgodam, ki jih ni moænoprepreœiti, zato je treba te dejavnosti opustiti.

Sklepne misli

Novejøa razmiøljanja in raziskave nezgod so opozorila narazliœne vidike ranljivosti obœutljivih in nevarnih sistemov, kipredstavljajo za æivljenje ljudi nevarne skrite groænje.Mnoge nevarnosti se skrivajo v ozadju, v neustreznemvodenju, ali izvirajo iz narave dejavnosti. Nekatere od tehnevarnosti je moæno prepreœiti, druge so skrite, a stalnoprisotne in teæko odpravljive. Najbolj nevarnim tehnologi-jam se bo oœitno treba odpovedati, druge pa bistveno boljenadzorovati.

Literatura

1. Gigerenzer, G., Selten R. (Eds.), 2001. Bounded Rationality.London, MIT.

2. Perrow, C., 1999. Normal Accidents. Princeton, Princeton Uni-versity Press.

3. Reason, J., 1997. Managing the Risks of Organizational Acci-dents. Aldershot, Ashgate.

4. Reason, J., 1993. Managing the Management Risk: New ap-proaches to organisational safety. V: B. Wilpert, T. Quale(Eds.). Reliability and Safety in Hazardous Work Systems.Hove, LEA, 7–22.

Marko Poliœ, Renata Kranjœec: NORMALNE IN ORGANIZACIJSKE NEZGODE: NEVARNOSTI, OBRAMBE IN IZGUBE

3 Gerd Gigerenzer in njegovi sodelavci (2001) so pojem omejene razumnosti razvijali naprej in govorijo o razpoloæljivih hevristikah kot o prilagoditveni orod-jarni. Ljudje iøœejo dvoje vrst informacij: moænosti in znake. Iskanje poteka v spominu ali v zunanjem svetu in se konœa s pomoœjo hitrih in varœnih pravil,prilagojenih vrsti in njenemu okolju.

422

Teæave in nevarnosti

Mnoge nevarnosti, ki ogroæajo ljudi danaønjega svetaneposredno ali posredno, povzroœajo prav ljudje sami s svojodejavnostjo. Ne mislim zgolj ali predvsem na t. i. tehnoloøkenesreœe, kjer so imena Otok treh milj, Bhopal, Seveso aliŒernobil sploøno znana, njihove posledice pa vœasih niti øene do konca ugotovljene, ampak øe na mnoge druge pojave1.Le-ti so vezani na ozraœje (globalno segrevanje, ozonskaluknja in njune sedanje in moæne posledice, kot so dviganjeravni oceanov, poveœanje pogostosti in ostrine neurij, suøe,ogroæanje preæivetja mnogih rastlinskih in æivalskih vrst,vkljuœno s œlovekom), na gozdove, zemljo in vodo, ki zaradiœloveøke dejavnosti hitro propadajo (samo krœenje gozdov seje v osemdesetih letih poveœalo za polovico, na obmoœju,velikem kot Indija in Kitajska skupaj, se je kakovost zemljev œasu od druge svetovne vojne do danes zmerno do moœnoposlabøala, kakønih 26 dræav s pribliæno 230 milijoni ljudi trpihudo pomanjkanje vode, da ne govorimo o njenem mno-æiœnem onesnaæevanju), ter na odpadke, katerih koliœina naprebivalca strmo naraøœa, predvsem v razvitih dræavah z ZDAna œelu. Vse skupaj dodatno oteæuje naraøœanje prebivalstva,ki je z ene milijarde leta 1830 (ocena) sto let kasneje naraslona dve milijardi, danes pa æe presega øest milijard in naj bi obkoncu tega stoletja preseglo enajst milijard. Vpliv populacijena okolje poteka prek virov, ki jih ti ljudje porabijo, in tehno-logije, ki jo uporabljajo za proizvodnjo dobrin. Obenem bopriœakovani porast nastopil predvsem v dræavah v razvoju, kiæe tako æive na meji obstoja. Poraba virov na prebivalca je

namreœ øe vedno najveœja prav v najbolj razvitih dræavah,v nerazvitih pa bi moralo priti do hitrejøega tehnoloøkegain gospodarskega razvoja, pa ne toliko zato, da bi doseglerazvite, kot zato, da bi si zagotovile preæivetje.

Boulding v svoji knjigi Podoba (Image, 1956, po Russlluin Wardu, 1982) meni, da œloveøka dejavnost temelji prej nasliki zunanjega sveta kot na njegovi objektivni stvarnosti. Œeje tako, je seveda pomembno, kakøna ta slika je, in ko greza nevarnosti in ogroæenost, koliko se jih ljudje zavedajo.In øe nekaj je, na kar opozarja, namreœ da se medtem, kose vse naøe izkuønje nanaøajo na preteklost, vse odloœitvenanaøajo na prihodnost. Zato je slika prihodnosti kljuœna zavsako izbirno vedenje. Znaœaj in kakovost slik prihodnosti, kiprevladujejo v neki druæbi, so najpomembnejøa vodila njenesploøne dinamike. Psihologija nam govori o tem, da je naøazaznava preœiøœena z naøimi priœakovanji in vrednotamiglede prihodnosti. Na tej liniji razmiøljanja je bilo sprejetoporoœilo Zdruæenih narodov Naøa skupna prihodnost, kiopredeljuje trajnostni razvoj kot zadovoljevanje potrebsedanjosti brez ogroæanja moænosti prihodnjih generacij, dazadovoljijo svoje potrebe. Tradicionalne slike, kot meniOlson (1995), postajajo vse manj verjetne in spodbudne.Prekiniti je treba vezi s kulturno sedanjostjo in miselnozaobseœi moænosti za neko druæbo, ki bo daleœ prekaøalanaøo lastno. Zgodovina nas uœi, da so mnoge kulturedoæivele krizo usmeritve, ko so njihove slike prihodnostizaœele zaostajati za glavnimi spremembami v njihovih social-nih sistemih, gospodarstvu ali prevladujoœih tehnologijah.

AbstractSome threats to mankind and nature resultingfrom unsustainable development, the excessiveand senseless use of resources, as well as theconsumption and unreasonable attitudes that driveand lie behind all these processes, are discussed.The possible development scenarios are indicatedand the factors influencing this unacceptable attitudetowards the environment are presented. The contri-bution deals mainly with the so-called behaviouraland social traps in which individuals or communi-ties are trapped and from which they find difficult toescape. The manner of their functioning, psycho-logical mechanisms, and possibilities for preventingsuch entrapments are presented.

PovzetekPrispevek govori o nekaterih nevarnostih, ki danesgrozijo ljudem in naravi ter nastajajo predvsemzaradi netrajnostnega razvoja, pretirane in nesmi-selne uporabe virov, porabe, ki to generira, in nera-zumnega odnosa, ki za tem stoji. Nakazani somoæni scenariji razvoja in prikazani nekateri dejav-niki, ki vplivajo na neustrezen odnos do okolja. Lotilsem se predvsem t. i. vedenjskih in socialnih pasti,v katere se posamezniki ali skupnosti ujamejo in se iznjih teæko reøijo. Prikazani so njihov naœin delovanjain psiholoøki mehanizmi ter nakazane moænostiprepreœevanja tovrstnih ujetosti.

SOCIALNI PRECEPI IN OKOLJSKE KRIZE: NA POTI DO KATASTROFE IN NAPREJSocial Traps and Environmental Crises: On the Road to Catastrophe and Beyond

Marko Poliœ* UDK 504. 03

* prof. dr., Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za psihologijo, Aøkerœeva 2, Ljubljana, marko. polic@ff. uni-lj. si1 Povzeto po McKenzie-Mohru in Oskampu (1995).

423

V tem primeru lahko kultura izgubi svoj obœutek samo-zavesti ali pa najde notranje vire za oblikovanje novihprizadevanj in slik prihodnosti. Ne glede na izvor pa lenekatere slike postanejo dovolj vplivne, da lahko spodbudijoobseæne vedenjske spremembe. Njihove skupne znaœilnostinaj bi bile, da so (Olson, 1995): moæne (in œeprav teækodosegljive, ne neverjetne fantazije), zelo pozitivne (privlaœnein motivirajoœe), odprte (kaæejo v nove smeri in vabijo k raz-delavi), odzivne (ukvarjajo se z doloœenimi izzivi, s katerimise druæba sooœa, popravljajo najbolj zastarele vidike prejprevladujoœih slik prihodnosti) in zdruæevalne (pomagajo prioæivljanju obœutka za smisel in namen v druæbi). Kot smo æeomenili, naj bi bila ena od takih obetajoœih se slik pojemtrajnostne druæbe. Pojem se je najprej pojavil v sedem-desetih letih v razpravah o strategijah razvoja siromaønejøihobmoœij, nato pa postal na besedni ravni sploøno sprejet,vendar veliko manj uresniœevan. In kako priti do trajnostnegarazvoja?

Eden od naœinov pregledovanja zahtev za doseganje traj-nostne prihodnosti je tudi uporaba t. i. IPAT-formule, ki sojo razvili biolog Paul Ehrlich in drugi zagovorniki varstvanarave. Formula

I = PAT

pravi, da je okoljski vpliv (I ) katere koli druæbe proizvod njenepopulacije (P), koliœine materialnih stvari v druæbi oziromaobilja (A) in okoljske økode, povzroœene z doloœenotehnologijo (T ), ki podpira pridobivanje obilja. Formula daje legrobo oceno okoljskega vpliva, vendar omogoœa razlikovanjemed obetavnimi in nedelujoœimi pristopi. Œe vzamemo zaizhodiøœe npr. leto 1995 in takratnemu okoljskemu vplivu pripi-øemo vrednost 1 (I = P × A × T = 1 ×1 × 1 = 1), lahko ocenimorelativne posledice razliœnih scenarijev. Njihova obravnavapresega namen tega prispevka. Naj samo omenim, da se Iv primeru scenarija, izvirajoœega iz domnev poroœila Zdru-æenih narodov Naøa skupna prihodnost za leto 2050, gibljemed 2,5 in 5, kar je odloœno preveœ, œeprav manj kot ponujascenarij pokojnega futurista Hermana Kahna (I = 10 do 40).Poroœilo je bilo uœinkovito v populariziranju pojma zdrænegaali trajnostnega razvoja, ni pa pokazalo, kako se ga dadoseœi. Drugi scenariji, npr. scenarij nizke rasti, spremembetehnologije ali trajnostne skupnosti, so vsaj na teoretski ravniv tem bolj uœinkoviti (I znaøa od 0,012 do 0,3). Ponujajo slike,ki bi lahko delovale spodbudno v smeri nekega naravi bolj pri-jaznega razvoja. In teh slik je veœ in ni ene same edinozveliœavne. Økodljivi okoljski vplivi niso nujna posledicatehnoloøkega razvoja, ampak prej uporabe tehnologij, ki sonedozorele, razsipne in neuœinkovite. Ni treba, da take tudiostanejo. Slika, ki jo ponuja trajnostni razvoj, ni nekarousseaujevska vrnitev nazaj k naravi, ni primitivizacijadruæbenih in gospodarskih struktur in ni statiœna utopija,ampak nova moænost raziskovanja na vseh podroœjihin iskanja vse boljøih slik. Toda sodobne druæbe øe niso take.

Veœina ljudi se sicer zaveda okoljskih teæav, mnogi jih v polnimeri tudi obœutijo, a vse manj vedo, kako bi jih razreøili, saj sedo okolja prijazno miøljenje bistveno razlikuje od prevladu-joœega naœina miøljenja sodobne industrijske druæbe(Milbrath, 1995). To miøljenje je linearno, vzroœno poslediœno,razreøevanje okoljskih teæav pa zahteva sistemsko, tj. naceloto usmerjeno miøljenje, ki se osredotoœa na odnose v njejin se ne zgublja v delnih reøitvah.

Razmiøljanje o okoljskih problemih kot svetovnih morebitilahko ponudi vtis, da pri nas tega ni, da jo to nekje drugjein teæava za nekoga drugega. Ampak tudi v Sloveniji krep-ko prispevamo k slabøanju æivljenjskih pogojev. Veœina rekje onesnaæena, na vodonosnih obmoœjih lahko skorajdakdor koli koplje pesek, zemlja je zastrupljena s pesticidiin insekticidi, neurejena smetiøœa so æe na vsakem koraku,suøe in poplave postajajo del vsakdanjika in ni vidno, da bise razmere popravljale. Zdi se, da je do sedaj samo golasreœa prepreœevala kakøno katastrofo hujøih razseænosti.Toda nekdo bo tudi jutri potreboval vodo in plodno zemljo,se æelel varno sonœiti ali kopati, nekdo bo tudi jutri øe skuøalæiveti in bolje kot popravljati posledice katastrof je njihovoprepreœevanje.

Nekateri psiholoøki dejavnikiokoljskega vedenja

Predvsem morajo ljudje spoznati, da onesnaæenje in okvareokolja pomenijo resno groænjo æivljenju na Zemlji, da k temuprispevamo vsi (œeprav ne vsi v enaki meri2 in œeprav se tegavedno ne zavedamo) in da smo za spremembo prav takopotrebni vsi. Za doseganje teh premikov moramo razumetiœloveka v njegovih izmenjavah z okoljem. Te so doloœenez njegovo psiholoøko naravo, a tudi z vsemi drugimi znaœil-nostmi, procesi in odnosi (druæbene in gospodarske razmere,tehnoloøki razvoj, itd. ). Pristop bo moral biti sistemski, tu pabomo poskusili pokazati zgolj del njegovega psiholoøkegavidika. Brez upoøtevanja zakonitosti œloveøkega doæivljanjain delovanja namreœ okolja ne bomo mogli izboljøati. Sevedapa to ne bo dovolj.

Odnos ljudi do okolja povsem toœno opisuje rek »daleœ odoœi, daleœ od srca«. Ljudi zaœne skrbeti onesnaæenje, opus-toøenje okolja ali izginjanje naravnih virov øele, ko problempostane javno viden – ko ozraœje postane rumenkastorjavoin smrdi kot odtoœni kanal ali ko se raœun za ogrevanjenaenkrat podvoji. Toda z izginotjem – œeprav zaœasnim alizgolj navideznim – zunanjih znakov problema, izgine tudizanimanje zanj. Pojav je podoben t. i. kriznemu uœinku, kosta zanimanje in delovanje med nesreœo in takoj po njejizjemna, a kaj hitro pride do krizne amnezije in prejønjapripravljenost za ukrepanje izgine, vrnejo pa se stare, œepravmorda nevarne ali vsaj nekoristne navade. Za pojavom se

Marko Poliœ: SOCIALNI PRECEPI IN OKOLJSKE KRIZE: NA POTI DO KATASTROFE IN NAPREJ

2 Sicer smo res vsi na isti ladji, ampak nekateri se na njej vozijo v luksuznem razredu, drugi pa v podpalubju. Linearne omejitve, ki jih nekateri predlagajo,torej æe tako ne bi bile do vseh enako praviœne. Prav gospodarsko najbolj razvite dræave, npr. ZDA in Japonska, ki najbolj onesnaæujejo okolje, œutijo najveœjiodpor do sprejemanja omejitev, ki bi, kakrøne so, kveœjemu upoœasnile propad, ne pa izboljøale razmer. Po nekaterih teorijah naj bi se œloveøtvo vedlosamopopravljalno, ko zadeve pridejo predaleœ, zaœnejo delovati popravljalni mehanizmi. Teæava s tem optimistiœnim pogledom na zadevo je samo ta, damorda ne dræi.

424

in oddaljenim prispevkom k prepreœevanju onesnaæevanjaoz. k izboljøevanju velikih ekoloøkih problemov, ki jih niti nemoremo videti«. Prav zato, ker ljudje redko vidijo poslediceokolju økodljivega vedenja ali pa se zavedajo, da imajo tudinekatera njihova sedanja vedenja kasnejøe økodljiveposledice, manjkajo nekateri dejavniki, ki moœneje povezu-jejo staliøœa in vedenja.

Œasovni pritisk in vplivi drugih, ki se vedejo okolju neprijazno,prepreœujejo udejanjanje naøih okolju prijaznih nagibov.Œeprav imamo morda okolju naklonjena staliøœa, nas vsako-dnevni situacijski pritiski (npr. æelja po udobju, vedenjedrugih) vodijo v nasprotno smer. Naøe vrednote nas mordausmerjajo v dobre namene, ki pa jih ne uresniœimo. Koneckoncev pravi neki pregovor, da je z dobrimi nameni tlako-vana pot v pekel. Najlaæje je konœno ne storiti niœ. In ljudjesmo nagnjeni k normalnosti, k temu, da nas zdramijo øelevelike spremembe in hudi pritiski.

Obstaja øe cel niz socialno in psiholoøko doloœenih pojavov,ki nas obsojajo na ujetost v razmere, ki si jih ne æelimo.Ogledali si bomo øe t. i. vedenjske oziroma socialne pasti.

Vedenjske in socialne pasti ali precepi

Pojem vedenjska past ali precep se nanaøa na situacije,v katerih se posamezniki ali skupine lotijo neke obetajoœedejavnosti, ki pa kasneje postane nezaæelena, a je z njoteæko prenehati. Te pasti so lahko tako socialne (te sonajprej prouœevali) kot individualne. Za vse se je uveljavilgeneriœni izraz »vedenjska past«. Poznamo tudi protipasti(grehi opuøœanja), ko se izognemo moænemu dobrodejnemuvedenju. Platt (po Bechtelu, 1997) pravi, da se socialna pastpojavi v pogojih nasprotja med visoko motivirajoœo kratko-roœno nagrado ali kaznijo in dolgoroœnimi posledicami.Razlikuje naslednje vrste pasti:– enoosebne pasti, ki so najenostavnejøe, saj vkljuœujejo

le eno osebo in velik œasovni odlog pri preobratu ojaœe-valcev (npr. uæivanje sladkarij in kasnejøi karies);

– pasti z drseœimi ojaœevalci, ko ojaœevalec prinaøa vsemanj zadovoljstva, dlje ko ga uporabljamo (npr. uæivanjedroge);

– pasti z manjkajoœim junakom, ko skupinsko koristprepreœi negativno ojaœevanje vsakogar, ki bi deloval,in pride do precepa, ko je potreben »junak« za reøitevteæav (npr. v zelo gostem prometu pade neka stvars tovornjaka, in potreben je nekdo, ki bo tvegal in joodstranil s ceste);

– kolektivne pasti ali socialne dileme, ko ljudje delujejo v svo-jem kratkoroœnem interesu in v dolgoroœno økodo vseh;v nasprotju nista nujno le posameznik in skupnost, ampakpodjetje in skupnost, posamezna dræava in preostali svetipd., izid pa je pogosto uniœenje vira;

– vgnezdene pasti, do katerih pride v socialnih situacijah,ko se vedenje naglo pospeøuje, saj nagrade zahtevajovse hitrejøe odzivanje (npr. nasilje se vse bolj pospeøujev odzivu na prejønje odzive drugih).

UJMA, øtevilka 16, 2002

skrivajo nekatera znana psiholoøka naœela. Predvsem ljudjerazmiøljajo o draæljajih in delujejo na tiste, ki se jih z lahkotozavedajo. Pomembni so draæljaji, ki izstopajo in pritegujejopozornost. Æal poøkodovanje okolja ni vedno oœitno. Mnoge,celo najbolj nevarne poøkodbe so skrite in dostopne zgoljinøtrumentom. Svojega vedenja pa ne bomo vzroœno pove-zovali s poøkodbami okolja, œe te niso povsem oœitne.Osebni odpadki preprosto izginejo, odnesejo jih ali pa jihodplaknemo. Sploh nam ni jasno, da onesnaæujemo okoljetudi mi. Biologi navajajo, da po veœdesetletnem onesnaæe-vanju nekega jezera 95 % økode nastane, preden postaneoœitna neizurjenemu oœesu. Potem pa je za preokrenitevprocesa navadno æe prepozno.

Leff (1978) piøe, da je psiholoøka adaptacija, tj. navajenostna umazanijo, degradacije ipd., moæna resna ovira okoljuprijaznemu œloveøkemu delovanju. Vendar Lipsey (poEvansu in sod., 1982) meni, da vsaj za onesnaæenostozraœja to ne velja. Dlje ko bodo ljudje izpostavljeni takemuonesnaæenju, bolj jih bo problem jezil. V tem ga podpirajougotovitve raziskav, ki kaæejo zmerno do veliko povezavomed zaskrbljenostjo zaradi onesnaæenja zraka in fiziœnimiznaki te onesnaæenosti. Ko se enkrat nabere doloœenakoliœina stresa zaradi neprestane izpostavljenosti slabemuzraku, ga posamezniki ne bodo veœ prenaøali. Dalj œasa koljudje æive v mestu, bolj se zavedajo onesnaæenosti in bolj jinasprotujejo.

Odnos do okolja je povezan tudi z naøim pojmovanjem œasa.Vsebino naøe normalne zavesti sestavljajo stvari in ljudje, kilahko obstajajo le v œasu. Naøe izkuønje si sledijo linearno,tako kot ure na uri. Trajanje doæivljamo kot strujo, ki nas nosiiz preteklosti v prihodnost. Ta naœin doæivljanja œasa tvoriosnovo naøe kulture. Omogoœa nam tudi naœrtovanje, uskla-jevanje naøega æivljenja z æivljenjem drugih. Œas si orga-niziramo in naœrtujemo, usmerjeni smo v prihodnost, ki jepredvidljiva, s œasom manipuliramo skoraj kot z materialom(œas je zlato), soœasno se ukvarjamo le z eno stvarjo itd. Naønaœin razumevanja œasa ima v tehnoloøki kulturi pre-æivetveno vrednost. Toda kakor smo sicer res usmerjeniv prihodnost, gledamo naprej le do doloœene meje. Naøa pri-hodnost zajema nekaj let, kveœjemu desetletij, in ne stoletjaali tisoœletja. Kot da nas zanima le blaginja sedaj æiveœihgeneracij. Naøa perspektiva je pravzaprav tako kratka, daprepreœuje uresniœevanje mnogih projektov. Œe bi lahkogledali dalj naprej, najbræ ne bi priølo do ogroæajoœegaonesnaæevanja okolja. Prav prekratek pogled naprej, pravprevelika omejenost na sedaj in tukaj in na znane problemesedanjosti nam prepreœuje tako njihovo reøevanje kot reøe-vanje øe neznanih, a æe prisotnih teæav, katerih pomemben(œe ne najpomembnejøi) del so tudi okoljske.

Naslednjo oviro za okolju prijaznejøe vedenje predstavljadejstvo, da morajo okolju prijazni motivi tekmovati z velikomoœnejøimi potrebami in æeljami. Ali si lahko privoøœimohrano brez pesticidov, ali smo pripravljeni zmanjøatiuporabo osebnih avtomobilov, razporejati odpadke, seodpovedati tako priroœni plastiki, cigaretam ipd. »Naø denarin naøa udobnost«, pravita Zimbardo in Leippe (1991) »staotipljiva, oœitna in takojønja v primerjavi z naøim majhnim

425Marko Poliœ: SOCIALNI PRECEPI IN OKOLJSKE KRIZE: NA POTI DO KATASTROFE IN NAPREJ

Plousova (1993) razdelitev pasti in ustreznih protipasti jebolj vsebinska in poudarja mehanizme vsake od njih. Takorazlikuje:– pasti œasovnega odloga, – pasti nevednosti, – pasti vlaganja, – pasti poslabøanja in– kolektivne pasti.

Lastnosti posameznih pasti se pogosto sestavijo v meøanopast, vendar pa se naœela, ki posamezno vodijo, med sebojrazlikujejo. Zato bom obravnaval vsako posebej.

Pasti œasovnega odloga se nanaøajo na razmere, kokratkoroœna korist ali ugodje nasprotujeta dolgoroœnimøkodljivim posledicam. Protipast gre v obratni smeri.Kratkoroœno neugodje nasprotuje dolgoroœnim koristim(npr. namesto da bi peøaœil v peto nadstropje in s temprispeval k svojemu zdravju in manjøi porabi energije, sevozim z dvigalom). V celoti vzeto gre za nasprotje medkratkoroœnimi in dolgoroœnimi posledicami neke odloœitveoziroma dejavnosti. Ljudje se dolgoroœnih posledic sicerpogosto zavedajo, vendar jih ne upoøtevajo.

Pri pasteh nevednosti se ljudje negativnih posledic ne zave-dajo oziroma jih ne zmorejo predvideti. Te pasti so pogostepri spremembah naœina æivljenja. Znaœilen primer tovrstnepasti je zgodba o insekticidni odvisnosti ameriøkega poljedel-stva (in øe mnogih drugih). Umetni organski insekticidi (npr.DDT) so bili v zaœetku zelo uœinkoviti. Æal so pobili tudi ptiœein druge sovraænike økodljivcev, slednji pa so proti njim postaliodporni. Økoda je zaœela naraøœati. Potrebni so bili noviin novi insekticidi. Past se je zaprla. Vœasih se zgodba zaœnepodobno, traja nekaj œasa, pa prehude posledice (ali pamorda skriti gospodarski interesi) zahtevajo ostro prekinitevrazmer, kot je bilo to storjeno ob bolezni BSE.

Pasti vlaganja nastopijo takrat, kadar prejønja vlaganjaœasa, denarja ali drugih virov vodijo ljudi v izbire, ki jih dru-gaœe ne bi naredili. Celo zmerna vlaganja prepreœujejoopustitev projekta. Fischoff in sodelavci (1983) navajajo,da v ZDA niso opustili gradnje nobenega od pomembnejøihjezov, potem ko so ga enkrat zaœeli graditi. Tak primer jenpr. tudi vlaganje v propadajoœe podjetje. Veœ ko smo vanjvloæili, teæje bomo z nadaljnjim vlaganjem prenehali.

Pasti poslabøanja se pojavijo, kadar dejavnost, ki v zaœetkunagrajuje, postopno postaja vse manj privlaœna in/ali celokaznovalna. Past z insekticidi, ki se je v zaœetku zaœela izneznanja, se je kasneje sprevrgla v past poslabøanja. Pastiin protipasti poslabøanja pogosto povzroœajo vedenja, ki seopazovalcem, ki celotnega poteka dogajanja ne poznajo,zde nesmiselna in samouniœujoœa.

Za razliko od dosedaj omenjanih pasti, vkljuœujejo kolektivneali socialne pasti veœ oseb ali strani. Pojavijo se, ko zasledo-vanje posamiœne koristi vodi v økodljive posledice za vse.Posameznik nekaj stori, da bi si pridobil takojønjo, kratko-roœno korist, dejavnosti vseh posameznikov v dani situaciji pavodijo dolgoroœno do negativnega izida. Znaœilen primer

tovrstne pasti je »zaporniøka dilema«, znana iz matematiœneteorije iger. Praktiœen primer je opisal biolog Garrett Hardin(po Giffordu, 1997, in Plousu, 1993) v »Tragediji obœinskihpaønikov«. Skupna uporaba paønikov je ob naraøœanjuøtevila æivali in preseganju zmogljivosti paønikov privedla donjihovega uniœenja. Nasprotovale so si posamiœne koristi(vsaka æival je prinaøala korist lastniku) in skupna økoda(uniœenje paønika). Izid bi bil najboljøi, œe bi vsakdo delovalv skupnem (javnem) interesu. In kaj vpliva na to, kako bodoljudje delovali?

Liebrand in sodelavci (1995) navajajo, da je v socialnih pre-cepih z nekim øtevilom N oseb sodelovanje toliko veœje, kolikor:– je veœja zaznana uœinkovitost sodelovanja;– so posamezniki manj anonimni in jih je moæno laæje iden-

tificirati;– so obœutki osebne odgovornosti veœji in– skupinska identiteta izrazitejøa in moœnejøa.

Gifford (1997) navaja, da z naraøœanjem vrednosti virasodelovanje upada. Ljudje bolj sodelujejo, ko je okolje æedegradirano, kot pa, ko je øe nedotaknjeno. Ugodno vplivatudi razdelitev dobrine, tako da je vsakdo odgovoren za ennjen del. In œe se ozremo øe k sodelujoœim. Veœ ko jih je,manj bo sodelovanja. Glance in Huberman (1994) nava-jata, da njuna matematiœna teorija socialnih dilem kaæe, dasploønega sodelovanja ni moæno ohranjati v skupinah, kipreseæejo kritiœno velikost. Ta velikost je odvisna odposameznikovega priœakovanja o dolæini trajanja œlanstvav skupini, informacij, ki jih ima, ter njegovih naœrtov, ciljevin prepriœanj. S starostjo in pa tam, kjer je vzpostavljenozaupanje, sodelovanje in s tem ohranjanje dobrine ali njenaoptimalna raba, naraøœajo.

Ob zadostni »nagradi« za sodelovanje, socialna dilema (alipast) ni veœ to. Toda zavedati se moramo – tako vsaj kaæejonekatere ameriøke raziskave, da je za posameznika pomem-ben njegov, ne pa skupni dobiœek. Vendar je slednje odvisnotudi od samih razmer in prevladujoœe usmerjenosti.

Razlag socialnih pasti je veœ (Gifford, 1997). Biosocialneteorije jih razlagajo z bioloøkim oziroma genetskim nasled-stvom ljudi oziroma menijo, da tekmovalnost in sebiœnostv œloveøkem delovanju prevladujeta. Teorija tragiœne izbiremeni, da so neenakost v razdelitvi virov ter poslediœna stiskain trpljenje naravni in zato nespremenljivi. Mnogi uveljavljeniideali (npr. svoboda in enakost) naj bi bili preprostoneskladni. Zato ne ponuja reøitev za tovrstne dileme, ampakjih razglaøa za nujne. Plattova teorija socialnih pasti viditeæavo v tem, da okrepitve za vedenje v skupnem interesuniso le manjøe, ampak pogosto tudi nepovezane z ustreznimvedenjem (tj. œasovno so oddaljene). Teorija enakosti pravi,da posamezniki primerjajo svoje razmerje med nagradoin vloækom z razmerji drugih. Enakost ali praviœnostnastopata, ko so ta razmerja enaka. Ljudje skuøajo namreœv medsebojnih odnosih utrditi in ohraniti ravnoteæje medstroøki in dobiœki. Œe ravnoteæja ni, je to moteœe in oseba boskuøala motnjo odpraviti s ponovnim vzpostavljanjemenakosti. Za razliko od prejønjih je po tej teoriji enakost alipraviœnost moæna brez enakosti virov (ker gre za razmerja).

426

Posameznik bo neenakost virov prenaøal toliko œasa, doklerbo menil, da je tisti, ki ima veœ, vloæil v to tudi veœ napora.Toda œe je preveœ posameznikov, ki vsi trdo delajo, ne bo zavse dovolj praviœnih nagrad. Dodati moramo øe, da lahkoposamezniki mentalno izkrivijo izide tako, da v svojih oœehohranjajo enakost. Teorija omejene predelave pa meni, daveœina ljudi ne deluje sebiœno zato, ker bi bili zlobni, ampakzato, ker se ne zavedajo nevarnosti krøitev. V vsaki od teorijje zrno resnice in pojav je - kot mnogi, kadar gre za ljudi –prezapleten, da bi ga lahko razloæila le ena sama.

Reøitve, ki jih ponujajo razliœne teorije, segajo od vzpostavl-janja moœne osrednje oblasti, prestrukturiranja okrepitev doveœjega zavedanja posledic pretirane rabe omejenih virov.

Moænosti spodbujanja okolju naklonjenih vedenj

Gre seveda predvsem za vedenja. Sama staliøœa, øe takonaklonjena okolju, so sicer nujna, a ne zadostna. V vzrokihteæav pa se æe nakazujejo tudi reøitve. Okolju naklonjenovedenje mora postati nagrajujoœe in njegovi stroøki manjøi.Motivacija za okolje mora postati moœnejøa od z njo tekmu-joœih dejavnikov œasa, denarja, napora in udobja. In kaj jeustrezna nagrada? To so lahko obvezni vraœljivi pologi zasteklenice, nagrada za prihranek v porabljeni energiji ipd.Toda denar ni vse. In æal ukinitev zunanje spodbude pogostozmanjøa pogostost okolju naklonjenih vedenj. Øe veœ, zunan-je nagrajevanje lahko zmanjøa vrednost in pomen naøih last-nih, okolju naklonjenih staliøœ. Doseœi je torej treba ponotran-jenje motivacije za okolju naklonjeno vedenje. Postati morapomemben del naøe osebnosti. Druæina in øola sta pomemb-ni okolji za spodbujanje tovrstnih motivov. Ampak, ali se tegazavedajo vsi tisti, ki bi jih morali spodbujati?

Omenil sem æe, da je oddaljenost posledic pogosto tista, kiomogoœa neustrezno vedenje. Kjer se le da, je torej trebaljudem ponuditi takojønjo povratno informacijo, pa naj bo todomaœa poraba energije, onesnaæenost okolja ali kajdrugega. Povratna informacija je uœinkovita, ker:– omogoœa nagrajujoœi obœutek doseæka;– obœutek prihaja od znotraj, s œimer spodbuja pripisovan-

je, da to poœne zato, ker ga osebno zadovoljuje;– redno ponujena povratna informacija posamezniku

omogoœa vpogled v uœinkovitost posameznih vedenj; – zunanje beleæenje dnevnih sprememb v ciljnih izidih je

podatek, ki je lahko jasen znak uspeha.

Seveda je povratna informacija uœinkovita takrat, ko lahkoposameznik ali skupina oœitno prepoznajo uœinke svojihlastnih ravnanj. Uœinkovito je tudi primerjanje svojegauspeha z uspehi drugih, seveda le ustreznih drugih.

Prej smo æe videli, da znaki nastajajoœe okvare okolja pravi-loma niso takoj razvidni in se jih ljudje zato ne zavedajo.Okolje je pogosto ozadje za druge reœi, postati pa mora lik,tj. priti mora v srediøœe naøe pozornosti. To sicer lahkodoseæemo tudi z raznimi znaki in napisi, vendar je edennajpomembnejøih znakov okolje samo. Njegov videz nampove, kaj se v njem sme ali ne sme. Ni vseeno, kako seobvestila o okolju ponujajo. Suhi statistiœni podatki o onesna-æenosti rek so dolgoœasni in ne bodo vplivali na veliko ljudi.Obvestilo mora biti æivo. Pred leti so v Ljubljani ponazoriliøtevilo v prometnih nesreœah umrlih in ranjenih otrok tako,da jih je ustrezno øtevilo leglo na glavno mestno ulico. Tapredstava je nedvomno naredila veœji vtis kot statistiœnipodatki sami. Tudi ni vseeno, kaj v opozarjanju poudar-jamo. Veœina ljudi œuti odpor do izgub, zato je obet izgubeuœinkovitejøa spodbuda od obeta dobiœka. Nadalje je trebaspodbujati pozitivno sliko ljudi, ki se vedejo okolju prijazno.Vzpostaviti je treba zgled okolju prijaznega œloveka. Oœitna

UJMA, øtevilka 16, 2002

Preglednica 1. Primeri socialnih precepov (prirejeno po Baronu, Kerru in Millerju, 1992 ter dopolnjeno)Table 1. Examples of social traps (adapted and amended scheme proposed by Baron, Kerr and Miller, 1992)

Sodelovalna izbira Sebiœna izbira Narava precepa

precep skupnih virov

ohrani vir porabi vir Poraba vira je nagrajujoœa, toda œe ga vsakdo neomejeno porablja, bo izœrpan.

nadzor rojstev imeti manj otrok imeti veœ otrok Velike druæine so lahko za posameznika ugodnejøe (npr. zaradidelovne sile ali varnosti na starost), toda preobljudenost lahkovodi v sploøno bedo.

izraba gozdov seœnja, ki jo gozd prenese

seœnja, ki prinese œim veœ zasluæka

Vsak lastnik zasluæi, œe œim veœ poseka in proda, toda œe bodo vsi tako poœeli, bodo gozdovi uniœeni, poveœala se bo erozijain oøkodovana bo celotna skupnost.

peskokopi na vodovarstvenih obmoœjih

pustiti vodovarstvenaobmoœja nedotaknjena

nakopati œim veœ peska

Posameznik ali podjetje, ki bosta izkopavala pesek, bosta zasluæila, toda ne le da bo skupnost oøkodovana, ogroæena bo tudi podtalnica in økoda za vse bo daleœ presegla korist.

izboljøava potresnonevarnih stavb

vloæiti sredstva v zagotavljanje potresne varnostistavbe

ne vloæiti sredstev Vsak posameznik, ki ne vloæi sredstev v zagotavljanje potresnevarnosti svoje hiøe, je kratkoroœno na boljøem, toda ob hujøempotresu ne bo prizadet le on, ampak vsi sostanovalci in skupnost,ki bo zagotavljala sredstva za obnovo.

za delo na podroœju zaøœite in reøevanja

sodelovanje v usposabljanju

nesodelovanje v usposabljanju

Posameznik, ki ne bo sodeloval, bo prihranil œas in morebitnenevøeœnosti, toda ob nesreœi bo pomoœ manj uœinkovita, saj bozanjo usposobljenih manj ljudi.

427

morajo postati okolju nenaklonjena vedenja, tudi kadar jihspremljajo nasprotna staliøœa.

Toliko na ravni posameznikov. Toda kaj je s tistimi problemi,ki so povezani z naœinom proizvodnje, z delovanjem gospo-darskega sistema, tj. z dejavniki, ki se pogosto kaæejo kotodtujeni in nad posamiœnim œloveøkim. Prav ti veliki ekoloøkiproblemi so pogosto zunaj vidika posameznika. Gre torej zaveœ kot zgolj za spodbujanje okolju prijaznih navad priposameznikih.

Najprej si poglejmo, kako se da reøiti t. i. vedenjskih oz.socialnih pasti? Obstajata vsaj dve vrsti reøitev: strukturalnein individualne. Prve skuøajo spremeniti strukturo pasti aliprecepa, druge pa posameznikovo izbirno vedenje. Tako pristrukturalnih reøitvah lahko spremenimo metodo razdelje-vanja vira ali pa ga razdelimo, pri individualnih pa lahkorazmere popravimo s komunikacijo, spremembo vrednotneorientacije ipd.

Raziskave so pokazale, da se past zmanjøa ali celo izniœi,kadar postanejo stroøki sodelovanja povsem oœitni (npr. BSE).Vsake toliko œasa je treba ponovno oceniti, ali se vztrajanjev neki dejavnosti øe splaœa ne glede na do takrat vloæenasredstva. Zato je treba vnaprej postaviti meje, do katerih smopripravljeni vlagati, in vsakiœ na novo preveriti, ali se to øesplaœa. Analiza stroøkov in koristi mora biti usmerjena v pri-hodnost in ne v preteklost. Koristno je tudi, œe zaœetne in kas-nejøe odloœitve sprejemajo razliœni ljudje. Ljudje so namreœradi dosledni, in œe bi se isti ljudje tudi kasneje odloœali, bi jihvezale njihove lastne prejønje odloœitve. K zmanjøanju pastiprispeva tudi skrajøanje zamika med vedenjem in negativni-mi posledicami. Dolgoroœno negativne posledice se morajozdeti simboliœno izrazitejøe. Kratkoroœni stroøki morajonarasti. Vedenje mora takoj pripeljati do izgube. Moæne soseveda tudi tehnoloøke reøitve, tj. sprememba dolgoroœnihnegativnih posledic.

Reøitev globalne krize okolja leæi tudi v vzgoji okolju pri-jaznih staliøœ in prepriœanj v celotni kulturi. Bodoœi politikiin upravljavci bi morali biti popolnoma okolju prijazni.Ampak zato morajo biti taki tudi njihovi volivci. Zimbardoin Leippe (1991) navajata, da obstajajo dokazi o uœinko-vitosti zgodnjih ekoloøkih izobraæevalnih programov. Toseveda ni le nekaj predavanj, ampak neposredna izkuønjanarave pod vodstvom uœitelja, ki otrokom lahko dovoljpodrobno odkrije tako njene lepote, kot pokaæe økodljiveposledice neustreznih ravnanj, njeno ostro nasprotje. Podrugi strani lahko mnoæiœni mediji ohranjajo probleme okoljav srediøœu pozornosti, torej v oœeh opazovalcev in jih nepuøœajo skritih nekje v ozadju. Ljudje se morajo nauœitikonkretnih naœinov reøevanja problemov okolja.

Na tem podroœju se sreœamo tudi z normami, tj. skupnomnoæico priœakovanj v skupini glede vedenja njenih œlanov.Gre za pravila, ki vodijo socialno vedenje. Norme tudi

zmanjøujejo socialno negotovost, saj ljudje ne æelijoodstopati od njih. Vedenje in staliøœa pomembnih drugihnamreœ usmerjajo vedenje ljudi. Psihologi razlikujejo veœnorm, npr. normo reciproœnosti, ki pravi, da morajo ljudjepomagati tistim, ki so pomagali njim, in da jim ne smejoøkodovati. Norma socialne odgovornosti zahteva, dapomagamo potrebnim ne glede na vraœilo. Zdi se, da todeluje, œe le stroøki niso preveliki.

Naj se na tej toœki zaenkrat ustavimo. Povedano je samonastavek za razmislek o spodbujanju trajnostnega razvojain o nekaterih dejavnikih, ki so nas pripeljali v sedanjipoloæaj. Toda zavedati se je treba, da v psihologiji leæi ledel odgovorov na vpraøanja o varovanju naøega okolja.Ekonomija, sociologija, naravoslovje in tehniœne vede biimeli k temu øe marsikaj dodati. To ne odvezuje nikogar, dane bi razmiøljal o poteh, ki bi vodile v razvoj bolj po merinarave in s tem konœno tudi ljudi.

Literatura

1. Baron, R. S., Kerr, N. L., Miller, N., 1992. Group Process,Group Decision, Group Action. Buckingham, Open UniversityPress.

2. Bechtel, R. B., 1997. Environment / Behavior, London, SAGE. 3. Bell, P. A., Greene, T. C., Fisher, J. D., Baum, A., 2001. Environ-

mental Psychology. Fort Worth, Harcourt College Publishers. 4. Cave, S., 1998. Applying Psychology to the environment.

Abingdon, Hoddewr & Stoughton. 5. Gifford, R., 1997. Environmental Psychology, London, Allyn

and Bacon. 6. Glance, N. S., Huberman, B. A., 1994. The Dynamics of Social

Dilemmas. Scientific American, 270, 3, 58–63. 7. Leff, H. L., 1978. Experience, Environment, and Human Potentials.

New York, Oxford University Press.8. Liebrand, W. B. G., van Lange, P. A. M., Messick, D. M., 1995.

Social dilemmas, V: A. S. R. Manstead, M. Hewstone (Eds.).The Blackwell Encyclopedia of Social Psychology. Oxford,Blackwell, 546–551.

9. McKenzie Mohr, D., Oskamp, S., 1995. Psychology and Sus-tainability: An Introduction, Journal of Social Issues, 51, 4, 1–14.

10. Milbrath, L. W., 1995. Psychological, Cultural, and InformationalBarriers to Sustainability. Journal of Social Issues, 51, 4, 101–120.

11. Olson, R. L., 1995. Sustainability as a Social Vision. Journal ofSocial Issues, 51, 4, 16–35.

12. Parks, C. D., Sanna, L. J., 1999. Group Performance and In-teraction. Boulder, Westview Press.

13. Plous, S., 1993. The Psychology of Judgment and DecisionMaking. London, McGraw-Hill.

14. Russell, J. A., Ward, L. M., 1982. Environmental Psychology,Annual Review of Psychology, 33, 651–688.

15. Zimbardo, P. G., Leippe, M. R., 1991. The Psychology of AttitudeChange and Social Influence. New York, McGraw-Hill.

Marko Poliœ: SOCIALNI PRECEPI IN OKOLJSKE KRIZE: NA POTI DO KATASTROFE IN NAPREJ