Aktivnosti na Akva parkAktivnostiAktivnosti na Akva ...poraka.org.mk/wp-content/uploads/2014/10/Glasilo-PORAKA-septemvri-2014.pdf · resursi da podnese `alba vo ime na `rtvata poradi

CM

YB

CM

YB

CM

YB

Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost Broj 3 godina XXVII

C M Y B

C M Y B

C M Y B

Aktivnosti na Akva parkAktivnosti na Akva parkAktivnosti na Akva parkAktivnosti na Akva park

C M Y B

CM

YB

Vo ramki na vospostavenata sorabotka so Crven krst na Grad Skopje, a kako ideja na timotza spasuvawe na voda pri Crveniot krst, proizleze u{te edna interesna aktivnost zakorisnicite na dnevniot centar – PORAKA Skopje: poseta na Akva parkot kojfunkcionira vo ramkite na Sportskiot centar “Boris Trajkovski” vo Skopje.

Na po~etokot, timot na spasuva~i ni odrà kratko predavawe za bezbednosta vo voda i zanekoi od na~inite i tehnikite za spasuvawe vo voda. Korisnicite imaa mo`nostprakti~no da se zapoznaat so opremata koja ja koristat spasuva~ite, u~estvuvaj}i vo delod prezentaciite.

Ana Go~evska i Vladimir Mirkovi},u~esnici vo sportsko - rekreativnite

aktivnosti vo organizacija na RCPLIP - PORAKA,15 - 20 septemvri 2014 g., Struga



Vo prodolènie, moèvme da gi iskusime i da uìvame vo site sodrìni koi gi nudiAkva parkot. Mora da se istakne golemoto zadovolstvo od ovaa poseta kaj korisnicite nadnevniot centar – PORAKA Skopje, za {to upatuvame golema blagodarnost do na{iteprijateli od Crveniot krst iAkva parkot od Skopje.

2

Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost - PORAKA -

“PORAKA”Glasilo na Republi~kiot centar zapoddr{ka na lica so intelektualnapopre~enost - PORAKAGlasiloto izleguva sekoi 3 meseci

Glaven i odgovoren urednik:Violeta Dimoska

Ureduva~ki odbor:Vasilka DimoskaVlado KrstovskiMaja Gacoska

Grafi~ko oblikuvawe i pe~at:Data Pons, SkopjeTira` 1.000 primerociSeptemvri 2014 g. Broj 3, god. XXVII

Adresa na RCPLIP - PORAKA:”Orce Nikolov” br. 122, 1000 Skopje;tel.: 329 69 61; faks: 329 69 60E-mail: [email protected]: www.poraka.org.mk

Spored Ministerstvoto za kulturana RM, so odluka 07-2613/2, zaglasiloto PORAKA se pla}apovlastena dano~na stapka od 5%.

Dadenite sogleduvawa i upotrebu-vanata terminologija vo odredeninapisi od odredeni avtori ne goodrazuvaat oficijalnoto misle-we i stavovi na RCPLIP - PORAKA.

Na 17 juli 2014 godina, Evropskiot sud za ~ovekovi prava utvrdi

deka romanskata dràva e odgovorna za smrtta na lice so intelektualnapopre~enost koe bilo smesteno vo psihijatriska bolnica i li{eno odsoodvetna ishrana, obleka i medicinska grià. Sudot odlu~i vo koristna tuìtelot, Centar za pravni resursi, koj ja podnese tu`bata vo imena po~inatiot.

Valentin Kampeanu, mom~e od romska nacionalnost, e roden na15 septemvri 1985 godina. Ne e poznato imeto na tatkoto, a negovatamajka Florika Kampeanu, koja po~inala vo 2001 godina, go napu{tilavedna{ po ra|aweto. Poradi toa, Valentin bil smesten vosiropitali{te kade odrasnal. Vo 1990 godina Valentin e dijagnosticirankako HIV-pozitiven. Potoa e dijagnosticiran so „dlaboka intelektualnapopre~enost, so IQ 30 i so HIV”, pa soodvetno na toa e kategorizirankako „lice so te{ka popre~enost”. So tekot na vremeto toj razvil idrugi povrzani simptomi kako na primer pulmonarna tuberkoloza,pnevmonija i hroni~en hepatit. Na 20 noemvri 2004 godina, Valentinpo~inal, samo nekolku ~asa otkako pretstavnici od Centarot za pravniresursi go na{le vo isklu~itelno lo{i uslovi. Za celata situacija dabide u{te polo{a, ne e sprovedena efektivna istraga za okolnostitena negovata smrt, duri i po povtornite povici za pravda od strana naCentarot za pravni resursi.

Evropskiot sud za ~ovekovi prava dozvoli Centarot za pravniresursi da podnese àlba vo ime na `rtvata poradi isklu~itelniteokolnosti na nastanite koi se slu~ile, i „serioznata priroda nanavodite”. Krajnata i javna presuda pronajde dve seriozni prekr{uvawana ~ovekovite prava, na ~lenot 2 i 13 od Evropskata Konvencija za~ovekovi prava, poto~no na pravoto na ìvot (~len 2) i pravoto naefektni pravni lekovi (~len 13).

Site 17 sudii ednoglasno utvrdile deka Valentin bil bez negovasoglasnost smesten vo zdravstvena ustanova, koja pak ne bila podgotvenada mu pruì soodvetna grià soglasno negovata sostojba, {topretstavuva direktno kr{ewe na ~lenot 2 od Evropskata Konvencija za~ovekovi prava, kako {to e spomenato pogore. Ponatamu, toj bilpremestuvan niz pove}e oddelenija vo ustanovata bez to~na dijagnoza,ili pak mu se daval antiretrovirusen plan za lekuvawe. Vo me|uvreme,iako i vlastite bile svesni za situacijata, Valentin bil ostaven bezgrià, bez dovolno obleka na sebe, i vo nezagreana soba, podloèn natemperaturi pod nulata.

Evropskiot sud za ~ovekovi prava voedno dade predupreduvawedeka slu~ajot na Valentin ne e edinstveniot, i deka ovoj slu~aj otslikuvadlaboko vkoreneto i {iroko rasprostraneto pra{awe vo romanskiotsistem za grià i institucionalniot sistem. Sudot dade preporakavlastite da prezemat itna akcija i da osiguraat deka drugite lica sopopre~enost koi se nao|aat vo sli~na situacija da dobijat pristap dosoodvetna grià.

Georgiana Pasku, program menaxer vo Centarot za pravni resursi,izjavi: „Ovaa odluka e mo{ne va`na vo Romanija, no i niz cela Evropa.Smrtta na Valentin Kampeanu se slu~i otkako vlastite ne uspeaja da sespravat so sostojbata. Na{eto gledi{te e deka celiot sistem koj seodnesuva na licata so intelektualna popre~enost e odgovoren. Odlukatana Evropskiot sud za ~ovekovi prava postavuva presedan {to }e impomogne na desetici iljadi lica niz cela Evropa koi se nao|aat vosli~na situacija, kako na Valentin Kampeanu.”

SODR@INA

2 stranaOdluka na Evropskiot sud

3 stranaStudiska poseta vo Avstrija

4 i 5 stranaMe|unaroden den na licata sopopre~enost vo 2014 godina

6 i 7 stranaNacrt op{t komentar za ~len 12od Konvencijata na ON

8 i 9 stranaSportsko - rekreativniaktivnosti

10, 11, 12, 13 i 14 stranaDeklaracija na EASPD zavrabotuvawe na lica sopopre~enost

14 stranaDva komiteta pri Obedinetinacii gi slu{naa mislewata nadeca so intelektualnapopre~enost

15 stranaSocijalni aktivnosti na dnevnitecentri i lokalnite organizaciina RCPLIP - PORAKA

16 stranaNa{a stranicaPoseta na Akva park

Evropskiot sud za ~ovekovi pravadonese istoriski zna~ajna odluka vo

odnos na pravata na licata sopopre~enost

3


Aktivnosti na RCPLIP - PORAKA

Realizirana studiska poseta na modeli na ranaintervencija vo Avstrija

Republi~kiot centar za poddr{ka na lica sointelektualna popre~enost – PORAKA vo izminatiotperiod naglaseno raboti na inicijativata zaoformuvawe na servisna slu`ba za rana intervencijaza deca so intelektualna popre~enost. Trgnuvaj}i odnedostatokot na vakov tip na servisni slu`bi voRepublika Makedonija, a imaj}i ja vo predvidisklu~itelnata va`nost na poddr{kata koja ranataintervencija ja nudi vo prvite godini od ìvotot nadecata, RCPLIP – PORAKA otpo~na so konkretniaktivnosti za mapirawe i iznao|awe mo`nosti iresursi za prakti~na realizacija i oformuvawe napilot servisna slu`ba za rana intervencija vo Skopje.

Prviot ~ekor vo osmisluvaweto i dizajnot naservisnata slu`ba za rana intervencija e odreduvawena modelot na rana intervencija koj bi se prifatilkako osnova, a potoa bi se adaptiral spored uslovitevo Republika Makedonija.

Po sugestii od prof. d-r. Manfred Pretis(avstriski ekspert vo rana intervencija i sorabotnikna RCPLIP – PORAKA) i vo sorabotka so FondacijaNET - partnerska organizacija od Bugarija, pretstavni-ci na RCPLIP - PORAKA u~estvuvaa vo studiskaposeta na dva centri za rana intervencija za deca sointelektualna popre~enost vo Viena i Kapfenberg, socel uviduvawe na avstriskiot model na ranaintervencija. Studiskata poseta opfati 4 dela:

1.Poseta na centarot za rana intervencija naorganizacijata VINCO vo Kapfenberg, kade bea dobieniinformacii za metodologijata na rabota prekupristapot na individualni planovi za sekoj korisnik.Menaxerskiot tim na centarot spodeli informacii zaorganizaciskite aspekti i postavenost: broj nakorisnici, broj na personal, dinamika na rabota sosemejstva vo doma{ni uslovi itn. Isto taka, beadobieni informacii za strukturnata postavenost imenaxiraweto na servisnata slu`ba, kako i zafinansiraweto i sorabotkata so lokalnite vlasti(100% pokrivawe na site tro{oci od strana naop{tinata po pat na individualno buxetirawe napotrebite na sekoj korisnik). Sistemot zadokumentirawe na VINCO e razvien kako onlajninstrument i e baziran na ICF – klasifikacijata naSvetska zdravstvena organizacija, {to e interesnanovina i zna~ajna mo`nost za multiplicirawe voMakedonija.

2. Raboten sostanok so g-din Manfred Pretis,univerzitetski profesor i evropski ekspert vo poletona rana intervencija, so cel obezbeduvawe stru~no -metodolo{ka poddr{ka vo kreiraweto na servisnaslu`ba za rana intervencija vo Makedonija. So prof.Pretis be{e dogovoreno negovo vklu~uvawe vorazvivaweto na modelot na rana intervencija i voprocesot na obuka na personalot koj bi rabotel na ranaintervencija.

3. Poseta na centarot za rana intervencija naVienskite socijalni slu`bi vo Viena, koj e najgolemobezbeduva~ na uslugi od vakov tip vo Avstrija.Posetata na ovoj centar be{e realizirana zaedni~kiso bugarskite kolegi od fondacija NET, a menaxerskiottim vo centarot vo detali gi prezentira{e site aspektina nivno funkcionirawe. Pokraj odli~nite tehni~kiuslovi za rabota, uvideno e visoko nivo naorganizaciska kultura i menaxment. Ovoj model, zarazlika od modelot na VINCO, go karakterizira visokonivo na fleksibilnost vo pogled na dobivaweto iraspolagaweto so finansii od strana na lokalnatasamouprava, pri {to 100%-noto pokrivawe natro{ocite e usloveno so odreden broj na korisnicikoi treba da bidat opfateni vo tekot na godinata.

4. Raboten sostanok vo Avstriskoto minister-stvo za trud, socijalna politika i za{tita napotro{uva~i so g-din Harald Fuger, avstriski ata{evo Republika Makedonija, so cel obezbeduvawepoddr{ka vo kreiraweto na servisna slu`ba za ranaintervencija vo Makedonija. So g-din Fuger e dogovo-reno negovo vklu~uvawe vo procesot na lobirawe zapotrebata od kreirawe na model i servisna slu`ba zarana intervencija, kako i direktna poddr{ka vopregovorite so Ministerstvoto za trud i socijalnapolitika. Dopolnitelno, dogovoreno e g-din Fuger vosvojata programa za Makedonija za 2015 godina, daopfati organizirawe na debati, obuki ili seminarina tema rana intervencija, koi }e bidat poddràni odstrana na Avstriskoto ministerstvo za trud, socijalnapolitika i za{tita na potro{uva~i.

4


Tema na Me|unarodniot den na lica so popre~enost vo 2014 godina

Niz celata ~ovekova istorija, tehnologijatasekoga{ imala vlijanie vrz na~inot na ìveewe nalu|eto. Industriskata revolucija vovede nova era natehnologija koja gi pokrena standardite na ìveewena lu|eto niz svetot i nivniot pristap do dobra iuslugi. Denes, tehnologijata e vgradena vo sekoj aspektna sekojdnevniot ̀ ivot. Pojavata na informati~kitei komunikaciskite tehnologii dramati~no ja zgolemijapovrzanosta me|u lu|eto i nivniot pristap doinformacii, a so toa go podignaa i standardot naìveewe.

Informati~kite i komunikaciskite tehnologii(IKT) navistina go promenija na~inot na ìveewe nalu|eto, nivnata rabota, igra. Sepak, ne site lu|e imaatbenefit od napredocite vo tehnologijata i povisokiotstandard na ̀ iveewe. Ova e taka bidej}i ne site lu|eimaat pristap do novi tehnologii i ne site lica moàtistite da si gi dozvolat.

Denes, ima nad 1 milijarda lica koi ̀ iveat sonekakov vid na popre~enost. Nasekade niz svetotlicata so popre~enost ne samo {to se soo~uvaat sofizi~ki barieri, tuku se soo~uvaat so socijalni,ekonomski i barieri vo stavovite. Ponatamu,popre~enosta se povrzuva so 20% od globalnatasiroma{tija, od koi mnozinstvoto ìveat vo zemjitevo razvoj. No i pokraj toa {to se najgolemoto malcinstvovo svetot, licata so popre~enost i pra{awata povrzaniso popre~enosta ostanuvaat vo golema mera nevidlivivo redovnite ramki za razvoj i razvojnite procesi.

Od 1992 godina, godi{noto odbeleùvawe naMe|unarodniot den na licata so popre~enost se stremida go promovira razbiraweto na pra{awata okolupopre~enosta i da se mobilizira poddr{ka zadostoinstvoto, pravata i dobrosostojbata na licataso popre~enost. Voedno, se stremi da ja zgolemisvesnosta od dobivkite koi bi proizlegle odintegracijata na licata so popre~enost vo sekoj aspektod politi~kiot, socijalniot, ekonomskiot i kulturniotìvot.

Odbeleùvaweto na Me|unarodniot den nalicata so popre~enost vo 2014 godina nudi mo`nost zaponatamo{no podignuvawe na svesnosta zapopre~enosta. Temata za ovogodine{noto odbeleùvawe„Odr`liv razvoj: Poddr{ka od tehnologijata” e tokmunavreme bidej}i go odbeleùva zaklu~okot od periodotna Mileniumskite razvojni celi vo 2015 godina izapo~nuvaweto na novata ramka za razvoj na odr`livirazvojni celi.

Odbeleùvaweto na me|unarodniot den nalicata so popre~enost 2014 }e deluva vo nasoka nazgolemuvawe na mo}ta na tehnologijata za promovirawe

na inkluzija i pristapnost {to pak }e pomogne vorealizacija na celosno i ednakvo u~estvo na licata sopopre~enost vo op{testvoto i oblikuvawe na idninatana odr`liv razvoj za site!

Odbrani se i tri pod-temi koi se fokusiraat napoddr{kata od tehonologijata vo:- Odr`livi razvojni celi za vklu~uvawe na

popre~enosta- Namaluvawe na rizici od katastrofa i reagirawe

vo vonredni sostojbi- Sozdavawe na osposobuva~ki rabotni sredini

Odr`livi razvojni celi za vklu~uvawe napopre~enosta

Setot od odr`livi razvojni celi koi neodamnabea predloèni da gi nasledat Mileniumskite razvojniceli }e deluvaat vo nasoka na opfa}awe na site tridimenzii od odr`liviot razvoj – sredinska, ekonomskai socijalna.

Popre~enosta se spomenuva vo razli~ni deloviod nacrt predlogot za Odr`livite razvojni celi;pospecifi~no vo celite povrzani so obrazovanie, rasti vrabotuvawe, neednakvost, pristapnosta na~ovekovite naselbi, kako i vo sobiraweto podatoci isledeweto na odr`livite razvojni celi.

Tehnologijata moè vo golema mera da vlijaevrz postignuvaweto i ishodot od celite za licata sopopre~enost, vsu{nost za site lica niz celiot svet.Me|unarodniot den na licata so popre~enost moè dase iskoristi za promocija na vlijanieto i pridobivkiteod asistivnata tehnologija, pristapnata informati~kai komunikaciska tehnologija, tehnolo{kite prisposobu-vawa i drugi politiki i programski merki za

Me|unaroden den na licata so popre~enost3 dekemvri 2014 godina

Tema: Odr`liv razvoj: Poddr{ka od tehnologijata

5


Tema na Me|unarodniot den na lica so popre~enost vo 2014 godina

podobruvawe na dobrosostojbata i vklu~uvaweto nalicata so popre~enost vo op{testvoto i razvojot.

Namaluvawe na rizici od katastrofa i reagirawevo vonredni sostojbi

Statistikite i dokazite pokaùvaat dekastapkata na smrtnost kaj licata so popre~enost prikatastrofalni situacii e povisoka za 2 do 4 pati vosporedba so ostanatoto naselenie. Licata sopopre~enost se nesrazmerno zasegnati vo katastrofi,vonredni sostojbi i konflikti poradi nepristapnaevakuacija, reagirawe (vklu~itelno zasolni{ta,kampovi i raspredelba na hrana), kako i napori zaoporavuvawe.

Me|unarodniot den }e se iskoristi da seistaknat raspolo`livite tehnologii za poddr{ka nainkluzivni reakcii za namaluvawe na rizikot odkatastrofa i vonredni situacii, kako i naglasuvawena va`nosta od pristapnata tehnologija za site.Dopolnitelno, potencijalot na inovativni i asistivniinformati~ko komunikaciski tehnologii }e seistraùva, kako na primer, rano predupreduvawe,aplikacii za lokacija i navigacija koi moàt da gispasat ìvotite na licata so popre~enost vokatastrofi i vonredni sostojbi.

Sozdavawe na osposobuva~ki rabotni sredini

Pravoto na rabota e osnovno ~ovekovo pravo.Sepak, za licata so popre~enost ~estopati ne serazmisluva pri vrabotuvaweto poradi negativnitepercepcii vo odnos na nivnata sposobnost dapridonesuvaat ili poradi visokiot tro{ok zaprilagoduvawe kon nivnata popre~enost ilinepristapnite rabotni mesta. êstopati,rabotodavcite ne se svesni za pridonesot koj moàtda go dadat licata so popre~enost na razli~ni rabotnimesta preku upotreba na prilagodlivi i asistivnitehnologii, i drugi merki za razumno prilagoduvawe.So upotreba na vistinskite tehnologii, licata sopopre~enost moàt vo celost da gi izvr{uvaat svoiterabotni zada~i.

Koga rabotodavcite prezemaat merki za da giidentifikuvaat i da gi otstranat barierite privrabotuvaweto, unapreduvaweto na rabotnoto mesto za

licata so popre~enost, se promovira kultura narabotnoto mesto zasnovana na pravi~ni praktiki koiovozmoùvaat licata so popre~enost da bidattretirani so dostoinstvo i po~it i da uìvaat voednakvi uslovi i odnosi na rabotnite mesta.

Me|unarodniot den na licata so popre~enostmoè da se iskoristi za da se privle~e vnimanie konraspolo`livite tehnologii i merki {to moàt da seusvojat za da se sozdadat rabotni sredini koi seotvoreni, inkluzivni i pristapni i koi }e imovozmoàt na licata so popre~enost celosno dau~estvuvaat i da pridonesuvaat vo rabotnata sila.

Kako da se odbeleì denot?

Vklu~ete: Odbeleùvaweto na denot davamo`nosti za u~estvo na site ~initeli – Vladi,organizacii na sistemot na ON, gra|anskoto op{testvoi organizacii na lica so popre~enost – i tie da sefokusiraat na pra{awa povrzani so vklu~uvawe nalicata so popre~enost vo op{testvoto i razvojot, i kakokorisnici i kako zastapnici za promeni.

Organizirajte: Odrète forumi, javni debatii informativni kampawi so cel da se dade poddr{kana temite od Me|unarodniot den na licata sopopre~enost 2014 da iznajdat inovativni na~ini isredstva so koi tehnologijata moè da dovede dopogolema inkluzija i integracija na licata sopopre~enost vo ̀ ivotot na nivnoto op{testvo.

Proslavete: Planirajte i organizirajteperformansi za da gi pokaète – i proslavite –pridonesite od licata so popre~enost vo zaednicitekade tie ̀ iveat, kako zastapnici za razvoj i promeni.

Prezemete akcija: Glaven fokus na denot eprakti~na i konkretna akcija za da se istakne kakotehnologijata moè da vlijae vrz inkluzijata ipridonesite na licata so popre~enost vo socijalniotìvot i razvoj vrz osnova na ednakvost. Naglasete ginajdobrite praktiki, inovativnite tehnolo{ki re{enijaza celosna inkluzija na licata so popre~enost voop{testvoto.

6


Aktivnosti na me|unarodno nivo

Nacrt op{tiot komentar za ~len 12 daden odKomitetot za pravata na lica so popre~enostpretstavuva zna~aen ~ekor vo realizacijata napravoto na licata so intelektualna popre~enostsamite da gi pravat svoite izbori.

Nacrt op{tiot komentar, koj e eden odavtoritetnite dokumenti za interpretacija naKonvencijata, potsetuva na va`nosta da se ima delovnasposobnost kako univerzalen atribut i potvrduva deka:„postoeweto na o{tetuvawe nikoga{ ne moè da bideosnova za li{uvawe od delovnata sposobnost ili nabilo koe drugo pravo vo ~lenot 12.”

Komitetot za pravata na lica so popre~enost,pred se, ne potsetuva za istorijata na delovnatasposobnost i ograni~uvaweto so koe drugi grupi, kakona primer ènite, se soo~uvale i prethodno. Licataso popre~enost se u{te se „nesrazmerno pogodeni odreìmot na zamensko donesuvawe na odluki.” Oviepraktiki ne se pove}e prifatlivi, a delovnatasposobnost mora da bide vratena na licata sopopre~enost na ednakva osnova so drugite.

Komitetot go istaknuva nedostigot narazbirawe od strana na dràvite ~lenki za opsegot naovoj ~len i jasno kaùva deka „razvojot na sistemite zapoddràno donesuvawe na odluki paralelno sozadrùvaweto na reìmite na zameneto donesuvawena odluki ne e dovolno za da se usoglasat so ~len 12.”No, Komitetot odi i ponatamu konkretno kritikuvaj}igo pristapot na status, pristapot na ishod, kako ifunkcionalniot pristap. Ovie tri formi na procenkaja razgleduvaat sposobnosta na individuata ilive{tinite za nosewe odluki. Site se diskrimina-torni, i ne se dozvoleni spored ~lenot 12.

Komitetot povtoruva deka mora da se obezbedipoddr{ka za praktikuvawe na delovnata sposobnost igi opi{uva ovie poddr{ki kako „formalni ineformalni” i kako „aran`mani od razli~en vid iintenzitet”. Vidot i intenzitetot na poddr{ka trebada odeknuvaat so razli~nosta na licata so popre~enost.

Evropskata inkluzija so osobeno zadovolstvopro~ita deka Komitetot, vo svojot obid da pojasni {tozna~i zborot poddr{ka, isto taka go prifa}asamozastapuvaweto i poddr{kata od vrsnici kakoformi na poddr{ka koi moàt da im pomognat na licatada ja praktikuvaat nivnata delovna sposobnost.

Nacrt op{t komentar za ^lenot 12 od Konvencijata na ONza pravata na lica so popre~enost izgotven od Komitetot

za pravata na lica so popre~enostVaèn ~ekor kon pravoto na donesuvawe na odluki za

licata so intelektualna popre~enost

^lenot 12 od Konvencijata na ON za pravata na lica so popre~enost tvrdi deka so poddr{ka sitelica so intelektualna popre~enost moàt da nosat odluki i da imaat kontrola vrz svojot ̀ ivot, aso toa se odrazuva osnovnata promena vo razmisluvawata za licata so intelektualna popre~enost.

Komitetot ja opi{uva razlikata pome|uzameneto i poddràno donesuvawe na odluki sorealnoto „od najdobar interes” za individuata „kakosprotivno na sopstvenata volja i preferenci naindividuata”. Ovaa definicija e osobeno va`na zaednoso odredbite za komunikacija, za licata so te{kapopre~enost i sloèni potrebi.

Komitetot predlaga osum klu~ni elementi koise vo soglasnost so ~lenot 12. Nakratko, tie se:- Dostapnost na poddràno donesuvawe odluki;- Site oblici na poddr{ka mora da se zasnovaat na

voljata i preferencite na individuata;- Komunikacijata ne treba da pretstavuva pre~ka za

dobivawe poddr{ka vo donesuvaweto na odluki;- Mora da postojat mehanizmi na kontrola za treti

stranki;- Povrzanite tro{oci treba da se minimalni za

licata so popre~enost;- Ne treba da se ograni~uva nitu edno pravo dodeka

se koristi poddrànoto donesuvawe na odluki;- Liceto mora da ima pravo da go odbie ili da go smeni

svojot poddrùva~; i- Mora da se vovedat za{titni mehanizmi.

Vo posledniot del od op{tiot komentar,Komitetot se povikuva na centralnoto zna~ewe na~lenot 12 i negovata neraskinliva vrska so drugite~lenovi od Konvencijata. Bez priznanieto kako licepred zakonot, primenata na drugi prava ekompromitirano. Ova e na primer slu~aj za ^len 5Ednakvost i nediskriminacija, ~len 9 Pristapnost,~len 12 Pristap do pravda, ~len 26 Soglasnost vozdravstvenata grià, ~len 10 Samostojno ̀ iveewe, ~len29 Politi~ko u~estvo i mnogu drugi.

Vrz taa osnova, Komitetot gi pokanuvadràvite potpisni~ki da gi ukinat site mehanizmi nazameneto donesuvawe na odluki, da vospostavat {irokopseg na poddr{ka za praktikuvawe na delovnatasposobnost i da gi vklu~at licata so popre~enost inivnite pretstavnici vo ovoj proces.

Dvièweto za inkluzija na lica sointelektualna popre~enost i nivnite semejstva gopozdravuvaat nacrt op{tiot komentar na ~lenot 12 od

7


Konvencijata na ON za pravata na lica so popre~enost.Zadovolni sme {to Komitetot prezema cvrsti

i pozitivni akcii vo svojot nacrt op{t komentar i japozdravuvame ambicioznata rabota na Komitetot. Ovaavtoritetno tolkuvawe na ~lenot 12 }e bide krajnokorisno za na{ata rabota kon podobra implementacijana pravata na licata so intelektualna popre~enost.Nacrt op{tiot komentar odrazuva mnogu od stavovitekoi licata so intelektualna popre~enost, nivnitesemejstva i nivnite organizacii gi razvivaa voizminatite godini.

Za vreme na sedmata sesija na Konferencijatana dràvi potpisni~ki na Konvencijata za pravata nalica so popre~enost koja se odrà vo sedi{teto naObedineti nacii vo Wujork od 10 do 12 juni 2014 godina,Internacionalnata Inkluzija prezentira{e Globalenizve{taj za pravoto na odlu~uvawe „Samostojni, no nei sami”. Kulminacija od dvegodi{en me|unarodendijalog vo odnos na ~lenot 12 od Konvencijata na ONza pravata na lica so popre~enost, izve{tajot japretstavuva perspektivata na licata so intelektualnapopre~enost i nivnite semejstva za pravoto naodlu~uvawe.

da imaat kontrola vrz svojot ̀ ivot, a so toa odrazuvafundamentalna primena vo razmisluvawata. Na licataso intelektualna popre~enost naj~esto im euskratuvana mo`nosta samite da nosat odluki poradiodnapred utvrdenite idei, mitovi i predrasudi zanivnata sposobnost. Licata velat „Sakame da bidemeslu{nati i sakame da nosime odluki za toa kako }e goìveeme svojot ̀ ivot. Slu{navme deka da se ima pravona nosewe odluki e va`no za da se obezbedat site drugiprava.”

Izve{tajot identifikuva golem broj naglobalni pra{awa i predizvici vo implementacijatana ~lenot 12, a voedno i dava preporaki za vladite,roditelskite organizacii, semejstvata i licata sointelektualna popre~enost vo unapreduvawe na pravotona odlu~uvawe. Nadograduvaweto na prethodniteizve{tai – na iskorenuvawe na siroma{tijata,inkluzivnoto obrazovanie i pravoto na ìveewe vozaednicata – otkritijata vo ovoj izve{taj pokaùvaatdeka site ovie ostanati {iroko spodeleni celi nemoàt da se realiziraat bez priznavawe, po~ituvawei poddr{ka na ednakvoto pravo na licata sointelektualna popre~enost da go naso~uvaat svojotìvot vo kontekst na svoite semejstva i zaednici.

Klu~nite naodi od istraùvaweto se slednite:• Investirawe vo osposobuvawe, samozastapuvawe i

zajaknuvawe na kolektivniot glas na licata sointelektualna popre~enost;

• Samostojnosta ne zna~i i da se bide sam/a;• Semejstvata imaat kriti~na uloga vo izgradbata na

socijalni vrski koi se potrebni za poddrànodonesuvawe na odluki;

• Roditelskite organizacii mora da imaat vode~kauloga kako agenti na promeni vo zaednicata;

• Pravoto na odlu~uvawe ne moè da se postigne bezinkluzija vo zaednicata;

• Pravoto na odlu~uvawe podrazbira pove}e od samootstranuvawe na staratelstvoto i zamenskotonosewe na odluki;

• Zakonskite reformi mora da odat paralelno sostrategiite za gradewe na poddr{ka vo zaednicatai poddr{ka za donesuvawe na odluki.

„Ovoj izve{taj e na{iot pridones zaunapreduvawe na pravoto na odlu~uvawe vo sekoj-dnevniot ̀ ivot na licata so intelektualna popre~e-nost” veli Lahvic, pretsedatel na Internacionalnatainkluzija. „Porakite od ovoj izve{taj }e ja oblikuvaati agendata za deluvawe na Internacionalnata inkluzijavo idnina. Izve{tajot ovozmoùva jasna vizija ipatokaz za postignuvawe na pravoto na odlu~uvawedadeni od licata so intelektualna popre~enost inivnite semejstva. Gi pokanuvame globalnite lideri,kako vladinite taka i liderite vo gra|anskotoop{testvo da rabotat zaedno so nas vo unapreduvawetona zaedni~kata agenda za reformi.”- re~e na krajot odpromocijata pretsedatelot na Internacionalnatainkluzija.

Aktivnosti na me|unarodno nivo

Nad 600 lica so intelektualna popre~enost,~lenovi na semejstva, zastapnici za popre~enost iprofesionalci dadoa svoj pridones za razvojot na ovojizve{taj, a isto taka i pove}e od 80 organizacii odpove}e od 40 zemji vo svetot.

^lenot 12 veli deka so poddr{ka site lica sointelektualna popre~enost moàt da nosat odluki i

8



SPORTSKO - REKREATIVNI AKTIVNOSTIza korisnicite na dnevnite centri

na RCPLIP - PORAKA

Vo soglasnost so svojata Programa za rabota za 2014 godina, Republi~kiot centar za poddr{kana lica so intelektualna popre~enost - PORAKA vo periodot do 15-ti do 20-ti septemvri2014 godina gi organizira{e i realizira{e vtorite sportsko - rekreativni aktivnosti zakorisnicite na dnevnite centri na RCPLIP - PORAKA vo 2014 godina.

Kako rezultat na pozitivnite efekti od spro-veduvaweto na sportsko - rekreativnite aktivnosti voizminatite godini, Republi~kiot centar za poddr{kana lica so intelektualna popre~enost – PORAKA, ivo 2014 godina predvide vo svojata programa za rabotaorganizirawe i realizirawe na vakvi manifestacii.

Glavnata cel na ovie aktivnosti e promocijana nova forma na vklu~uvawe na adolescentite sointelektualna popre~enost vo op{testvoto preku sporti rekreacija i pridones vo razvojot na ve{tinite zasamostojno ìveewe kaj ovie lica. Ovie aktivnostinudat mo`nosti za podobruvawe na psihofizi~katasostojba na korisnicite so intelektualna popre~enost.

Vtorite sportsko - rekreativni aktivnosti vo2014 godina bea odràni vo periodot od 15-ti do 20-tiseptemvri 2014 godina, vo Centarot za edukacija irekreacija na kadri na Crveniot krst “Solferino” voStruga.

Vo sportsko - rekreativnite aktivnosti beavklu~eni lica so intelektualna popre~enost -korisnici na dnevnite centri koi gi menaxira RCPLIP– PORAKA vo Skopje i Radovi{. Vo sproveduvaweto naovie aktivnosti bea vklu~eni vodi~i na timovite(personal od dnevnite centri) i odgovorni lica odRCPLIP – PORAKA.

9



Sportsko - rekreativnite aktivnosti obezbedu-vaat golem broj razli~ni mo`nosti: razvoj na ~uvstvotoi duhot za natprevaruvawe me|u adolescentite sointelektualna popre~enost; iskustvo da se bide delod sportska ekipa, pritoa ~uvstvuvaj}i go edinstvotovo ekipata; motivacija za natprevaruvawe i pobeda, noistovremeno i iskusuvawe i spravuvawe so poraz vosportskite igri.

Od druga strana, ovie aktivnosti pretsta-vuvaat dobra mo`nost za personalot od dnevnitecentri da pominuva 24 ~asa zaedno so korisnicite nadnevnite centri ovozmoùvaj}i im da go razberatritamot na ̀ iveewe i odnesuvaweto na sekoe lice sointelektualna popre~enost.

Ponatamu, nabquduvaweto na korisnicite vonova sredina, bez roditelskoto vlijanie, im nudi napersonalot novi soznanija vo odnos na mo`nitepodobruvawa vo samostojnosta i samodoverbata me|ukorisnicite i nesebi~nata poddr{ka i prijatelstvome|u niv samite, {to ne moè da se uvidi vo tekot naaktivnostite vo dnevnite centri. U{te pove}e, vakviteaktivnosti obezbeduvaat mo`nosti za podobruvawe nave{tinite za odrùvawe na li~nata higiena,ve{tinite za socijalni interakcii itn.

Sportskite aktivnosti bea podeleni vo slednitedisciplini:

- Atletika (natprevari vo tr~awe i skok vodale~ina),

- Natprevari vo mal fudbal,- Natprevari vo ko{arka,- Natprevari vo tegnewe jaè i pikado.

Rekreativniot del od programata opfati raznidru{tveni igri, crtawe, kako i zabavi so muzika itancuvawe vo ve~ernite ~asovi. Ovoj pat, blagodareniena dobrite vremenski uslovi, vo popladnevnite ~asovikorisnicite imaa mo`nost da se rekreiraat na plaà.

Moè da se zaklu~i deka celite na sportsko-rekreativnite aktivnosti bea vo celost realizirani.Korisnicite na dnevnite centri bea aktivno vklu~enivo sportsko-rekreativnite sodrìni, personalot oddnevnite centri na RCPLIP – PORAKA ima{e mo`nostda uvidi va`ni informacii vo odnos na odnesuvawetona korisnicite nadvor od dnevniot centar.

Toa }e bide od ogromno zna~ewe za nivnataponatamo{na rabota vo ramkite na individualnatarabota so korisnicite i podobruvaweto na ve{tiniteza samostojno ̀ iveewe.

10


Aktivnosti na Evropskata Asocijacija na obezbeduva~i na servisnislu`bi za lica so popre~enost (EASPD)

EASPD ja izgotvi ovaa deklaracija kako rezultat na ednogodi{en proces {to zapo~na so konferencijanameneta za vrabotuvaweto, koja se odrà vo Istanbul i se razvi so posledovatelni konsultacii{to kulminiraat so ad hok seminar na Bordot za Deklaracijata na EASPD za vrabotuvawe. Celta naEASPD e da gi poddrùva svoite ~lenovi vo obezbeduvaweto na sloèniot proces na implementacijana Konvencijata na ON za pravata na licata so popre~enost

Deklaracija za vrabotuvawe na lica so popre~enost

Voved

EASPD e Evropska asocijacija na obezbeduva~ina servisni slu`bi za lica so popre~enost. Nejzinaglavna cel e unapreduvawe na pravata na licata sopopre~enost preku promovirawe na implementacijatana Konvencijata na ON za pravata na lica sopopre~enost preku efektivni i visoko kvalitetnisistemi na servisni slu`bi.

Vo Evropa ìveat okolu 80 milioni lica sopopre~enost. Za najgolemiot broj od niv, stapkata nau~estvo vo rabotnata sila e zna~ajno poniska otkolkume|u naselenieto vo celina. Licata so popre~enost nese celosno integrirani na pazarot na trudot; skoropolovina od naselenieto na rabotna vozrast se ilinevraboteni ili se smeta deka ne se sposobni zarabota. Me|u onie koi rabotat, pove}eto se slaboplateni, pod minimalnata plata, ne se vo celostiskoristeni nivnite sposobnosti i/ili se vraboteniso vremeni dogovori i imaat mali {ansi za napredokvo karierata. Sektorot za vrabotuvawe za licata sopopre~enost vo Evropa e raznoviden i se razvival vorazli~ni nasoki so tekot na godinite, vo soglasnostso razvojot na op{testvoto i pristapot na potrebitei barawata na licata so popre~enost vo razli~nitezemji i regioni. @enite i mladite so popre~enost,licata so problemi so mentalnoto zdravje, licata sointelektualna popre~enost, licata so psihosocijalnipopre~enosti i licata so steknati povredi na mozokotse duri i pove}e diskriminirani.

Vakvoto slabo u~estvo vo ekonomijata imagolemo vlijanie vrz nivnite ìvoti, bidej}i tie nemoàt da zarabotuvaat za soodveten ̀ ivoten standard(kako {to e navedeno vo ~len 28 od Konvencijata na ONza pravata na lica so popre~enost) so {to se zgolemuvaverojatnosta da ̀ iveat vo siroma{tija, a voedno imai negativni posledici vrz nivnite mo`nosti zasamostojno ìveewe vo zaednicata (kako {to enazna~eno vo ~lenot 19 od istata Konvencija). Vo nekoislu~ai benefitite od socijalnoto osiguruvawedeluvaat kako mehanizam za stopirawe koj ne promovirapromena kon otvoreniot pazar na trudot; vsu{nost,ovie benefiti moàt da se namalat ili da se ukinatkoga licata so popre~enost }e vlezat na pazarot natrudot, a te{ko e povtorno da se dobijat dokolkuliceto od bilo koja pri~ina prestane da raboti.

Konvencijata na ON za pravata na licata sopopre~enost e glavnata me|unarodna referenca zapravata na licata so popre~enost. Pravoto na rabota ivrabotuvawe e oficijalno priznaeno od ovaaKonvencija vo ~lenot 27.

Konvencijata vnese inovativen pristap bidej}ioficijalno go priznava pravoto na razumnoprilagoduvawe, {to pak ovozmoùva celosno u~estvona licata so popre~enost vo rabotniot ìvot preku„neophodna i soodvetna modifikacija i regulirawe, nenametnuvaj}i neproporcijalen ili nesoodveten tovar”(Konvencija na ON, ~len 2).

Ekonomskata kriza, koja ja poga|a Evropa od 2008godina, dovede do nametnuvawe na merki na {tedewe,koi imaat vlijanie vrz licata so popre~enost. Ve}e ionaka neizvesnata situacija na licata so popre~enost,pred po~etokot na recesijata, u{te pove}e se vlo{iturkaj}i gi nanazad pozitivnite dostignuvawa koidotoga{ se postignaa. Ovaa situacija gi stava licataso popre~enost vo hroni~na te{kotija da pristapat do

11


Aktivnosti na Evropskata Asocijacija na obezbeduva~i na servisnislu`bi za lica so popre~enost (EASPD)

pazarot na trudot {to bara zaedni~ka akcija niz sitesektori.

So ovaa deklaracija EASPD go naglasuva itnioti postojan problem na nevrabotenosta me|u licata sopopre~enost vo Evropa, {to go popre~uva nivnotouìvawe na ~ovekovite prava kako {to se postavenivo Konvencijata na ON.

EASPD ja izgotvi ovaa deklaracija kakorezultat na ednogodi{en proces {to zapo~na sokonferencija nameneta za vrabotuvaweto, koja seodrà vo Istanbul i se razvi so posledovatelnikonsultacii {to kulminiraat so ad hok seminar naBordot za Deklaracijata na EASPD za vrabotuvawe.Celta na EASPD e da gi poddrùva svoite ~lenovi voobezbeduvaweto na sloèniot proces naimplementacija na Konvencijata na ON za pravata nalicata so popre~enost.

Referentni to~ki

Konvencijata na ON za pravata na licata sopopre~enost e glavnata me|unarodna referenca zapravata na licata so popre~enost. Pravoto na rabota ivrabotuvawe e oficijalno priznaeno od ovaaKonvencija vo ~lenot 27, {to pak se sovpa|a sonapi{anoto vo me|unarodniot pakt za ekonomski,socijalni i kulturni prava.

Konvencijata na ON govori za pravoto na rabotanaglasuvaj}i go, osobeno, u~estvoto na otvoreniot pazarna trudot, i preku razumno prilagoduvawe i uìvawena nivnite rabotni~ki prava kako i drugite.

„Tematskata studija za rabota i vrabotuvawena licata so popre~enost” na OHCHR, izdadena vo 2012godina ja uviduva sloènata situacija na licata sopopre~enost i elaborira na propi{anoto vo ~lenot 27od Konvencijata na ON obezbeduvaj}i dopolnitelniinformacii za svoite pravilni razmisluvawa.

So ratifikacija na Konvencijata od strana naEvropskata unija vo 2010 godina, i evropskiteinstitucii se povikani da ja naso~uvaat svojata rabotavo poleto na popre~enosta kon ispolnuvawe nabarawata postaveni od Konvencijata i implementacijana propi{anoto, a e vklu~eno vo poleto na rabota ivrabotuvawe. Nekolku alatki za politiki im sluàtna ovie celi:- Evropskata strategija za popre~enost 2010 – 2020;- Evropskata strategija 2020 i Evropskiot semestar;- Zaklu~ocite na Sovetot na Evropskata unija

“Poddr{ka za implementacijata na evropskatastrategija za popre~enost 2010-2020” od 17 juni 2011godina;

- „Rezolucija za mobilnost i vklu~uvawe na licataso popre~enost i Evropskata strategija zapopre~enost 2010-2020” od 25 oktomvri 2011 godinana Evropskiot parlament;

- Direktiva na Sovetot 2000/78/ES od 27 noemvri 2000godina so koja se vospostavuva op{ta ramka zaednakov tretman vo vrabotuvaweto i zanimaweto;

- The Youth Guarantee, koja se spravuva so te{kotiitena mladite lica da vlezat na pazarot na trudot;

- Novata Direktiva za javni nabavki 2014/24/EU, kojaja priznava specifi~nosta na socijalnite servisnislu`bi i garantira po{iroka diskrecija na dràvite~lenki da gi organiziraat servisnite slu`bi nana~in na koj tie smetaat deka e posoodvetno.

Analiza na situacijata

Niz cela Evropa postoi raznovidnost vomodelite na rabota i vrabotuvawe, kako i vometodologiite, za licata so popre~enost koi serazvivani so tekot na vremeto.

Kako rezultat na razli~nite razvitoci, vomomentot postojat razli~ni realnosti kako {to seokupacioni servisni slu`bi i za{titni rabotilnici,koi pripa|aat na sektorite za za{titna rabota ivrabotuvawe, i razli~ni formi na {emi za rabota ivrabotuvawe na otvoreniot pazar na trudot koivklu~uvaat na primer, metodologii za poddrànovrabotuvawe. Kako nadopolnuvawe, postojat mnogu{emi za rabota i vrabotuvawe koi ne se jasnodefinirani, imaat kombinirani karakteristiki odza{titniot sektor i od otvoreniot pazar na trudot.

Mo`nostite za rabota i vrabotuvawe za licataso popre~enost, osobeno licata so te{ki popre~enosti,~esto zavisat od koli~inata na (specijalizirana)poddr{ka za niv ( odnosno ~ove~ka poddr{ka, vokacionaedukacija i obuka, tehni~ki prilagoduvawa, kako naprimer razumno prilagoduvawe) i od postoeweto napoddr{ka koja e dostapna i za rabotodavcite (odnosnokompenzacioni merki nasproti potencijalnata zagubavo produktivnost i/ili nasoki za spravuvawe sopra{awa okolu tehni~kata i ~ove~ka poddr{kapovrzana so licata so popre~enost).

Zakonodavstvoto isto taka igra zna~ajna ulogavo mo`nostite za rabota i vrabotuvawe bidej}i, vonekoi zemji, ja definira mo`nosta za licata sopopre~enost da imaat pravo na rabota, na pristap dopazarot na trudot i na vidovite na nadomestoci {tomoè da gi dobivaat.

Na krajot, mo`nostite za rabota na pazarot natrudot neizbe`no imaat direktno zna~ewe vo odnoskade moàt da rabotat licata so popre~enost bidej}inedostigot na ponudi za rabota go ograni~uva izboroti kontrolata vrz profesionalniot ̀ ivot, ostavaj}i gilicata so popre~enost bez konkretni raboti mesta i/ili ograni~eni mo`nosti za kariera.

Kako i op{testvoto, taka i licata sopopre~enost se razvivaat, pa i situacijata vo odnos narabotata i vrabotuvaweto moè da se menuva vo tekotna ìvotot. Momentalnata sostojba ne e lesna i edopolnitelno vlo{ena so ekonomskata kriza koja

12


Aktivnosti na EASPD

neodamna ja pogodi Evropa. Vo poslednata decenijasilnoto dvièwe koe se bori za vklu~uvawe voredovnite tekovi ja postavi osnovata za promena vo{emite za rabota i vrabotuvawe za licata sopopre~enost, priznavaj}i go nivnoto pravo i nivnatasposobnost da rabotat na otvoreniot pazar na trudotdokolku im se dade adekvatna poddr{ka. Denes, sepak,brojot na rabotni mesta koi se na raspolagawe naotvoreniot pazar na trudot za lica so popre~enost nee povisok vo sporedba so toj od pred 15 godini.

Vizija za idninata na vrabotuvaweto zalica so popre~enost

Licata so popre~enost strukturno seobespraveni na pazarot na trudot poradi barieritenametnati od strana na op{testvoto. Sepak, merkiteza poddr{ka, koga se obezbedeni, moè da pomognat vonadminuvawe na strukturnite i funkcionalniprepreki pod uslov da se proprateni so odr`livozakonodavstvo i finansiska ramka vo koja se vklopenipotrebite za dolgoro~na poddr{ka. Tie merki moàtda vklu~at vokaciona i edukaciona obuka (VET),razumno prilagoduvawe, tehni~ko vodstvo, merki zali~na asistencija i subvencii za rabotodavcite

Pristapnite i inkluzivni pazari na trudot secelta koja treba da se postigne vo idnina. Licata sopopre~enost treba da dobijat soodvetna poddr{ka socel da imaat ednakvi mo`nosti na pazarot na trudot.

Upotrebata na popozitivna terminologija vosektorot za popre~enost, zasnovana na ve{tini ikompetencii, moè da ima klu~na uloga vootklu~uvaweto na razvojot. Socijalniot model napopre~enost treba da bide referenca, i koga stanuvazbor za definirawe, identifikuvawe i uìvawe na~ovekovite prava od strana na licata so popre~enost.

Etiketiraweto i kategoriziraweto na licataso popre~enost ponekoga{ go popre~uva nivnotouìvawe na ~ovekovite prava, sekoga{ koga se stavaatlicata so popre~enost vo konteksti na segregacija odostatokot od op{testvoto. Vo toj pogled, op{testvoto,preku ovozmoùvawe na licata so popre~enost napravoto na individualizirana poddr{ka koja im epotrebna, moè da gi otstrani stigmite idiskriminacijata preku promovirawe na pozitivenstav kon licata so popre~enost.

Su{tinskata referentna ramka za pravata vooblasta na popre~enosta pretstavuva Konvencijata naON za pravata na lica so popre~enost. Iako statusotna implementacija za sekoj ~len vo golema mera variraod zemja do zemja, Konvencijata treba da bide krajnacel za site. Vo toj pogled, obezbeduva~ite na servisnislu`bi treba da se borat za licata so popre~enost daimaat ednakvi mo`nosti na otvoreniot pazar na trudot,da zarabotuvaat za ̀ ivea~ka preku slobodno izbranaili prifatena rabota, da bidat vo mo`nost da giostvaruvaat svoite prava od zakonot za rabotni odnosii sindikalnite prava i da imaat ednakva nagrada zarabota od ista plata. Licata so popre~enost treba da

imaat pravo da dobivaat soodvetna individualiziranapoddr{ka so cel da u~estvuvaat na otvoreniot pazarna trudot bez diskriminacija.

EASPD smeta deka mo`nostite za vrabotuvaweza licata so popre~enost pretstavuvaat predizvik kojtreba da go prezemat vo slednite godini i se posvetenina nivna realizacija preku sopstvenite sredstva imo`nosti.

Klu~ni faktori koi ovozmoùvaat rabota ivrabotuvawe za licata so popre~enost

- Politikite za vrabotuvawe za lica so popre~enosttreba da bidat vklu~eni vo redovnite tekovi zaednoso ekonomskite politiki, ne samo so socijalnite.

- Zakonskite ramki treba da promoviraat aktivnainkluzija za licata so popre~enost na pazarot natrudot, a ne da se prepreka za pravoto na rabota ivrabotuvawe.

- Inkluzijata zapo~nuva od ranite fazi na ̀ ivotot.Obrazovnite programi treba da bidat inkluzivni,pristapni i skroeni za specifi~nite potrebi ive{tini na individuata; obukite i VET programitese dokaàa deka go olesnuvaat preodot kon pazarotna trudot i se klu~ni ~ekori vo identifikacijatana prazninite i razvivaweto na ve{tini.

- Preodot od u~ili{te vo vrabotuvawe treba da seopfati preku vospostavuvawe na cvrsta sorabotkapome|u obrazovnite sistemi i pazarot na trudot,preku raspredeluvawe na sredstva za poddr{ka narazvojot na naso~eni praktikanti i prekuobezbeduvawe na poddr{ka za rabotodavcite ivrabotenite koi stapuvaat na pazarot na trudot.

- Postojat nekolku metodologii i procesi za poddr{kakoi go razvile know-how za poddr{ka i pridru`bana licata so popre~enost vo nivniot profesionalenìvot. Poddr{kata mora da e dostapna vo site faziod rabotniot ìvot (regrutirawe, zadrùvawe ikraj na rabotata).

- Razumnoto prilagoduvawe e su{tinsko priobezbeduvaweto na vistinski pristap do poziciiza rabota i vrabotuvawe. Ne samo alatki i/iliprilagoduvawe }e se potrebni za izvr{uvawe narabotnite zada~i, tuku i raspolo`livosta na~ove~ka poddr{ka i servisni slu`bi za poddr{kamoàt da gi nadminat preprekite koi gi ima vorabotnata sredina.

- Potrebna e me|usektorska sorabotka, vklu~itelnoi sindikatite, za da se vospostavi cvrsta ramka zapoddr{ka i da se identifikuvaat te{kotiite ipra{awata, a potoa i da se iznajdat soodvetniodgovori na niv.

- Pristapnosta i univerzalniot dizajn treba dadobijat {iroka definicija za da se opfatat sitevidovi na popre~enost. Pristapot do transport ido rabotnoto mesto e prviot ~ekor za ovozmoùvawepristap do pazarot na trudot.

13


Aktivnosti na EASPD

- Pozitivnite merki kako usvojuvawe na specifi~nimerki naso~eni kon licata so popre~enost treba dabidat vklu~eni i primenuvani vo otvoreniot pazarna trudot i treba postojano da se sledat,evaluiraat i prilagoduvaat.

- Pozitivnite stavovi koi se fokusiraat na ve{tinii sposobnosti moàt da pomognat vo nadminuvawena negativnite percepcii i da pomognat vo u~estvotona pazarot na trudot.

- Poddr{kata za rabotodavcite da sozdadatsopstveni planovi za korporativna op{testvenaodgovornost e neophodna vlezna to~ka za rabota ivrabotuvawe za licata so popre~enost.

- Digitalnata podelenost treba da se namali so celda im se ovozmoì na licata so popre~enost daimaat pristap do obrazovanie, VET, vrabotuvawe irekreativni aktivnosti.

Na{ite idni zalo`bi

- EASPD e posvetena na implementacijata na ovaaDeklaracija vo slednite godini.

- Obezbeduva~ite na socijalni i zdravstveniservisni slu`bi treba da bidat primer i daangaìraat lica so popre~enost vo nivnite tela,strukturi i praktiki.

- Obezbeduva~ite na socijalni i zdravstveniservisni slu`bi treba da vospostavat cvrst dijalogso sindikatite i rabotodavcite za da se sozdadepoinkluziven i popristapen pazar na trudot.

- Treba da se vospostavi pocvrsta sorabotka sosektorot na rabotodavci i sektorot za obrazovaniei obuka.

Preporaki za EU

Sektor za popre~enost- Evropskata unija treba da se spravi so nedostigot

od jasnost i razbirawe za sektorot za popre~enosti rabota i vrabotuvawe so sobirawe podatoci prekuEurostat, ANED (akademska mreà na evropskieksperti za popre~enost) i drugi za slednoto:- Lica so popre~enost koi se vraboteni,

nevraboteni i onie koi se proglaseni za„nesposobni za rabota” soglasno nacionalnotozakonodavstvo,

- Lica so popre~enost koi rabotat vo za{titnirabotilnici,

- Lica so popre~enost koi preo|aat od za{titnirabotilnici na otvoreniot pazar na trudot iobratno,

- Lica so popre~enost koi ne se na pazarot natrudot i se potpiraat na nadomestocite odsocijalnata za{tita.

- Lica so popre~enost i nivnata ekonomskasituacija i kvalitetot na ìvot vo razli~nisituacii na vrabotuvawe.

- EU treba da se spravi so pra{aweto okolu licataso popre~enost koi se proglaseni kako „nesposobniza rabota” vo nekoi od dràvite ~lenki.

Kvalitet na ̀ iveewe i servisnite slu`bi koi imse potrebni na licata so popre~enost- EU treba da promovira istraùvawa, preku

programata Horizont 2020, za jasno da se razberevlijanieto na sektorot za popre~enost vrzop{testvoto i da se definiraat vidovite naservisni slu`bi koi im se potrebni na licata sopopre~enost, vklu~itelno i za licata so te{ka idlaboka popre~enost.

- EU treba da go sledi kvalitetot na ìveewe nalicata so popre~enost preku, na primer, Evropskataplatforma protiv siroma{tija.

- Noviot dokument na Komisijata za implementirawena Evropskata strategija za popre~enost treba dapromovira istraùvawa za evaluacija naefektivnosta od implementacijata na strategijatana nivo na dràvite ~lenki i da go oceni vlijanietood razli~nite modeli za rabota i vrabotuvawe vrzkvalitetot na ìveewe za licata so popre~enost(odnosno da se zemat predvid i da se nadgradat nave}e postojnite bazi na znaewa za rabotna sredinai kvalitet na ̀ iveewe).

- Spravuvaweto so specifi~nite potrebi na licataso popre~enost vo rabotnata sredina treba da e delod noviot dokument na komisijata zaimplementirawe na evropskata strategija zapopre~enost: potrebni se individualizirani ispecijalizirani prilagoduvawa so cel da seovozmoàt ednakvi mo`nosti za rabota.

- Vrskata me|u nadomestocite za popre~enost,merkite za socijalna sigurnost – site del od{emite na socijalnata za{tita – i rabotata ivrabotuvaweto treba da se analizira od gledi{tena implementacijata na Konvencijata na ON zapravata na lica so popre~enost.

- Treba da e jasen kontekstot koj se ovozmoùva preku{emite za socijalna za{tita vo sekoja zemja, ainformaciite treba da se vklu~eni vo me|usebniotsistem za informacii za socijalna za{tita na EU.

- Potrebite na postarite lica so popre~enost koipostojano se menuvaat treba da se analiziraat socel da se planiraat servisnite slu`bi soglasnopodatocite zasnovani na dokazi.

Rabota i vrabotuvawe- EU treba da ja pottikne koordinacijata na politiki

i razmena na najdobri praktiki vo poleto napoddràno vrabotuvawe na otvoreniot pazar natrudot.

- EU treba da promovira pove}e rabotni mo`nosti zalicata so popre~enost na otvoreniot pazar natrudot.

- EU treba da promovira vmreùvawe na ~initeliteod otvoreniot i za{titniot pazar na trudot prekurazmena na programi (t.e. razmena na personal,kursevi za obuka) preku programata Erazmus +.

- Ulogata na {emite na poddràno vrabotuvawe voobezbeduvaweto na mo`nosti za rabota treba da seopfa}aat vo noviot dokument na Komisijata zaimplementirawe na evropskata strategija za

14


Aktivnosti na EASPD

popre~enost pome|u spektarot na servisni slu`biza rabota.

- EU treba poaktivno da ja sledi Evropskatadirektiva za vrabotuvawe.

- EU treba da go promovira razvojot na mo`nostiteza vrabotuvawe na licata so popre~enost voramkite na instrumentite na evropskiot socijalendijalog.

- Javnite nabavki moè da se iskoristat zasozdavawe na mo`nosti za vrabotuvawe na licataso popre~enost

- EU treba da go promovira razvojot na spektarot naservisni slu`bi za rabota i vrabotuvawe koi moèda gi zadovolat potrebite i ve{tinite na site,preku upotreba, na primer, na Evropskiot socijalenfond i mo`nostite dadeni od regulativata zaGeneral Block Exemption.

- Erazmus+ programata treba da se spravuva sopromocijata i razvojot na mo`nostite za obuka zalica so popre~enost i za lica koi rabotat za/soniv, a koi voedno }e se naso~eni i kon postaritelica so popre~enost. Treba da se poddrì razvojot,me|u ostanatoto, na pristapnosta do obuki za sitevidovi na popre~enost, vklu~itelno preku upotreba

na informati~ko-komunikaciska oprema.

Zaklu~ociOvaa deklaracija ima za cel da ja precizira

vizijata na EASPD vo odnos na implementacijata napravoto na rabota i vrabotuvawe, kako {to e dadenovo ~len 27 od Konvencijata na ON.

Sozdavaweto na potencijal od rabotni mestaza rabotodavcite i rabotnicite so popre~enost esloèna, no ne i nevozmo`na cel. Postoi potreba odpoefikasni i konkretni resursi za da se organiziraatobuki i da se namali jazot me|u patot za u~ewe i profe-sionalnata sredina odnosno treba da se raspredelatpove}e resursi za istite da stanat op{ta praktika.

Stabilnoto finansirawe i olesnitelni zakon-ski ramki se osnovni za zgolemuvawe na vrabotuvawetoi promovirawe na fleksibilnost, mobilnost imo`nosti za kariera. Premnogu ~esto jazikot edopolnitelna prepreka bidej}i gi zatvara licata vospecifi~ni kategorii koi gi ograni~uvaat pravatanamesto da go promoviraat nivnoto praktikuvawe.

EASPD povikuva na posilno partnerstvo sosite organizacii na lica so popre~enost, so ~initelitevo gra|anskoto op{testvo, kreatorite na politiki,sindikatite i so biznismenite so cel da se vospostavicvrsta sorabotka i da se obezbedat realni mo`nostiza vrabotuvawe za licata so popre~enost.

Dràvite potpisni~ki }e mu obezbedat na detetokoe e sposobno da formira sopstveno mislewe,pravo slobodno da go izrazi toa mislewe vo siteraboti koi go zasegaat, a na mislewata na deteto}e im se dade soodvetna teìna vo soglasnost sovozrasta i zrelosta na deteto. (^len 12 odKonvencijata za pravata na deteto)

êtiri deca so intelektualna poopre~enost seobratija pred dva va`ni Komiteti na Obedinetitenacii i toa Komitetot za pravata na deteto iKomitetot za pravata na lica so popre~enost. Nivniteobra}awa se slu~ija za vreme na nastan na visoko nivokoj se odrà na 26 septemvri 2014 godina vo @eneva, ae fokusiran na razgleduvawe na zna~ajnoto u~estvona decata so intelektualna popre~enost vo sitepra{awa povrzani so nivniot ̀ ivot.

Dali na u~ili{te, vo servisna slu`ba zadetska grià ili na povisoko nivo na razvoj napolitikite, decata treba da dobivaat pristapniinformacii i treba da se poddràt so cel da moàtda pridonesuvaat vo diskusiite. ̂ etirite mladi decakoj u~estvuvaa, a doa|aat od Bugarija, ̂ e{ka Republikai [panija, koristea zborovi, posteri, videomaterijali, umetnost i muzika za da ja istaknatva`nosta da se slu{a ona {to decata imaat da go

Dva komiteta pri Obedineti nacii gi slu{naamislewata na deca so intelektualna popre~enost

kaàt. Tie sakaa da im pokaàt na ~lenovite nakomitetite deka na decata so popre~enost treba da imse dade mo`nost da govorat, i deka nivnite stavovi imislewa treba soodvetno da se zemat vo predvid.

Vklu~uvaweto na decata vo konsultacii eosobeno va`no bidej}i zemjite se pove}e seoddale~uvaat od zastareniot i neefektiven model nainstitucionalizirawe na decata so intelektualnapopre~enost. Evropskata inkluzija }e naglasi deka sitedeca treba da moàt da u~estvuvaat vo siteopkruùvawa, i deka stepenot do koj decata so te{kipopre~enosti ili sloèni potrebi se sposobni dau~estvuvaat treba da se gleda kako neophodenpokazatel. Za seto toa da se slu~i , klu~niot personalkoj raboti so deca treba da bide obu~en za popre~enost,no voedno i za metodi za komunikacija i specifi~niodredbi za zastapuvawe, za da se osigura deka decatamoàt da bidat slu{nati i razbrani bez razlika nanivnoto nivo na popre~enost.

Evropskata inkluzija apelira i do dvatakomiteta eksplicitno da baraat vo izve{taite oddràvite da vklu~uvaat dokazi za u~estvo na deca sointelektualna popre~enost, bidej}i odredbite zapravoto na u~estvo na ovaa grupa na deca vo momentotse ili nedovolni ili ednostavno ne postojat.

Aktivnosti na Evropskata Inkluzija

Krajnata cel treba da bide realizacija na vistinski inkluzivni sredini, kako {to e postavenovo Konvencijata na ON, kade licata so popre~enost moàt da uìvaat vo nivnite prava kako i siteostanati.

15


Aktivnosti na CPLIP - PORAKA Strumica

„So kompjuter do polesno u~ewe”Po~nuvaj}i od 01.08.2014 godina, Centarot za

poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost –PORAKA Strumica zapo~na so realizacija na proektot„So kompjuter do polesno u~ewe” finansiran od op{tinaStrumica. Vo ramkite na proektot, angaìrano be{estru~no lice za osposobuvawe na kompjuterite zarabota, a nabaveni se zvu~nici i gluv~iwa zakompjuterite, kako i edukativni igri.

Aktivnostite opfa}aat podu~uvawe na~lenovite so intelektualna popre~enost za rabota soednostavni operacii na kompjuter (vklu~uvawe iisklu~uvawe na kompjuter, rabota so gluv~e - i na tojna~in razvivawe na fina motorika, otvarawe nadokument vo Microsoft Office Word, pi{uvawe ednostavnitekstovi od strana na ~lenovite koi se opismeneti,crtawe ednostavni formi vo Paint i sl.). Isto taka,opfatena e rabota preku edukativni igri (igri zasobirawe i odzemawe do brojot 10, zapoznavawe so

Kako del od mnogute zaedni~ki aktivnosti soCrveniot krst na Grad Skopje, korisnicite na dnvniotcentar – PORAKA Skopje realiziraa i poseta naZoolo{kata gradina vo Skopje.

Ovaa aktivnost vklu~uva{e obikolka naZoolo{kata gradina i zapoznavawe so ìvotnite, avrabotenite od Zoolo{kata gradina ni odràapredavawe na koe korisnicite imaa mo`nost da sezapoznaat podobro so ̀ ivotot i karakteristikite nanekoi ìvotni, kako i so nekoi interesni podatocipovrzani so ̀ iviot svet. Isto taka, korisnicite imaamo`nost svoite vpe~atoci od posetata na Zoolo{katagradina da gi iskaàt preku crteì.

Kako del od ve}e vospostavenata sorabotka soJSP, a vo ramki na programskite aktivnosti na dnevniotcentar – PORAKA Skopje be{e realizirana poseta naplaninata Vodno.

Korisnicite imaa mo`nost da se vozat sopanoramskite avtobusi na JSP do Sredno Vodno, a potoaso ̀ i~nicata do Mileniumskiot krst. Ovaa aktivnostbe{e sprovedena i porano, no poradi golemiot intereskaj korisnicite istata ja povtorivme. Toa zna~i dekau{te edna{ imavme mo`nost da se razladime odletnite gore{tini na padinite na planinata Vodno, noisto taka ovojpat uspeavme i da planinarime okoluvrvot na Vodno.

geometriski formi, raspoznavawe na boite i poimitegore - dolu, pod – nad, blisku – daleku, levo – desno,napred – nazad).

Socijalni aktivnosti na dnevniot centar - PORAKA Skopje

Poseta na Zoolo{kata gradina

Poseta na planinata Vodno

Korisnicite na dnevniot centar – PORAKA Skopje vo tekot na letniot period prodolìja so rekreativniteaktivnosti i sportuvaweto odbojka na pesok. Aktivnostite se sproveduvaat na gradskite plaì pokraj kejot narekata Vardar, vo sorabotka i so poddr{ka od Oddelenieto za sport pri Sektorot za javni dejnosti na GradSkopje.

Rekreacija i sportuvawe vo letniot period

CM

YB

CM

YB

CM

YB

Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost Broj 3 godina XXVII

C M Y B

C M Y B

C M Y B

Aktivnosti na Akva parkAktivnosti na Akva parkAktivnosti na Akva parkAktivnosti na Akva park

C M Y B

CM

YB

Vo ramki na vospostavenata sorabotka so Crven krst na Grad Skopje, a kako ideja na timotza spasuvawe na voda pri Crveniot krst, proizleze u{te edna interesna aktivnost zakorisnicite na dnevniot centar – PORAKA Skopje: poseta na Akva parkot kojfunkcionira vo ramkite na Sportskiot centar “Boris Trajkovski” vo Skopje.

Na po~etokot, timot na spasuva~i ni odrà kratko predavawe za bezbednosta vo voda i zanekoi od na~inite i tehnikite za spasuvawe vo voda. Korisnicite imaa mo`nostprakti~no da se zapoznaat so opremata koja ja koristat spasuva~ite, u~estvuvaj}i vo delod prezentaciite.





Vo prodolènie, moèvme da gi iskusime i da uìvame vo site sodrìni koi gi nudiAkva parkot. Mora da se istakne golemoto zadovolstvo od ovaa poseta kaj korisnicite nadnevniot centar – PORAKA Skopje, za {to upatuvame golema blagodarnost do na{iteprijateli od Crveniot krst iAkva parkot od Skopje.

Documents

Aktivnosti na Akva parkAktivnostiAktivnosti na Akva ...poraka.org.mk/wp-content/uploads/2014/10/Glasilo-PORAKA-septemvri-2014.pdf · resursi da podnese `alba vo ime na `rtvata poradi