m

MOUNT F.VF.REST ~848 lO

8000 plus

j,UROAD PI::AK "'OH ln

LOTSE ll5Jb m

VIKI GROSEU

,,

,,

IMOill\"T EVEREST '\-IS 1\

8000 plus

BROAD !'[AK 0047 ili

LOTSE 8516 l1l

• f .-,..

~f

. ~ .... ,·So......VIKIGROSEU

POLETJE 1989

PRISPEVKI « PLEZANJU - TAXSNI IN DRUGACNI ........••. Matej !urc 4LOUIS CARREL - LUIGI ..........................•...... Bine Hlač 5SILVO KARO .••. __ •••.••••...•.•••••••.••.•.••.•••••••• Hiro Stebe 9REVIJA ALP: ALPINIST - NEURAVKOVESENEC ALI HEROJ? ...........•. 16DIREKTNA SHER V SEVERNI STENI D%ANUJA .•..........•......•...... 18OZAHU JE PRISPODOBA NASEGA ALPINIZMA ....•............Miro St.be 19GP.OSELJ PORAVNAL DOLGOVA •••••••...•..••.••••.••••••••Hiro Stebe 20ZIMSKA HIMALAJA 1988/89 •.•.•.•.••.•..•...•••...•.••• •Jozef Kyka 22HUHOR ••••••••••••••.•.•..•••• ~ •• _••••• , ••••••••• , •••••••••••••• 23NAGRADA ZA 'ZMAGO NAD VER.TIKALO.............................. • • . 24ART ROCK '89 ....•.•........................••..•.•.• Boris eujie: 27STENO PRI DRAGONJI OGR02A PRE!-CLIHBING lztok Skornik ]2kAM GRES - POSTEMA IGRA? - 2. DEL ........•....•••. ~ranci Savenc ]]ItOLIltO SMO PRIJATELJI? - 3. DEL .........•..•••.... Stanlco r;:linar ]SGORETEKS IN VODNISTVO...........•.•.........•.••....8010 Jordan 37KKENJE PREDSEDNIKA PD KRANJ O !PORTNEH PLEZANJU.•......•.••.•.. 38IMA! MOCN! PRSTE - PAZI NAHJB .... Sonja Dolinl.lc, France M.leli~ 39JESENICAMI - GENERACIJA 88 ...•.•.........•Hil.nko Arnejlek-Prle 42NEKAJ O !OTORIH .............................••.....Pilip Bizjak 43PROGNOSTIeME VREHENSltE KARTE .•.••••...•......•••••Toaaf Vrhovec 47TULOVE GREDE _........•••...•••..•......••••.•.Tone Golnar 50PLEtALHA VRTCA V AVSTRIJI ••••.••••••.••.•••••••••••• Tone Golnar 5:2

fl~ljl KOlisijl zlllplnizll pri PZS. Dvorl,kovl V. LJubijini. NlrotnlnlplatljivI dvatrit lltno ni liro rltun '1111*618-41141 s prlpi501 ZI Alpinistitniriz.l.dl. ~t.vllkD so priprlvili tlani urldni~tvl Alpiniititnih rlz,i.dovlsr.to frunUlj lGlIvnl Jn Od,ovornl urPdnltl. IIlrko Lindit. lju".IU ICrOPIC.1I0j.ir $tln9lij, rranc, lIileht. lin. IUlt:. lIiro ~tt~lI. Ton. h,uClr ln IIlrlOJurlt. lillllovnlci: JANNU lotlnul 1 'oto: 1010 tl"n. Ilu'litariclj.: IIIriOLIndit. "irlO Jurlt, ,reto Trunl.lj, Tilk: Kopirlnjl in rlz.nollvlnjl IreniOVClllrlun. !Collrj,vl JI. LjUblj,na

PO .nlnju !Co.ihjl ZI kulturo JI .,ublllacih I ua"ol '%II-JS/81 •••. Iger.oprottln. Pl.tlvlnji t'llljn". in POllbA.,i diV'i Ol pro•• ti proizvOdOv.

ZIlIah.zago-

uvodnikKatej SurcPlISPIVII X PLIlZAJllJU - TAX!II IJ DIOGAtKI

Ob prvi tekmi v Jportnea plezanju naodih. tleh, ti je potekala v dvorani inna u.etni steni (Art Rock, hgreb 'S9),bi na~elno labko zapisali: pognala je šeena mlada veja, ki je vzbrstel. in je teobrodila sadove.Veliko volje je pokazal begunjski Elan,ki je izdelal u.etno steno. Ob V8e~ temje najve~ vredno to, da bo tovarnašportnega orodja z deloa in rlzistova­njelII. tako v t[:l:oam kot v strokovnelIpogledu - nadaljevala.SporeDa pleZanje je dobilo novZagrebški Art Rock je dobil novevornike in posne.ovllce.Kolikor je znano povprečnemu opazovalcušportnega plet.nja, je palčic. zanese­njatov - zbrana v JugoIlavenski sportskipenj.čki to~isiji (JUSPEKl - očitno trdodelala, da je pripravila nekaj doma~ih

tekmovanj, poatrhel. za trening najholj­lih jugoslovanskih plezalcey in to nalIMetni steni v dvorani, izbrala repre­zentanco, pripravila selllinar l;a sodnikeitd. Tato so tudi nali dohili vozovnicoza Evropol Ali holj natan~no rečeno:

jugoslovanski plezalci in plezalke so siizborili možnost (ali so jiM jo oaoqoči­

li drugi, tar vsaj zaenkrat navzven nitako zelo pomembno), da pok.!ejo svojopravo kakovost tudi na mednarodnem pri­zoriiču. S tem je uresničen velik delnaloge, ki si jo je naložil Jllspek.Vsaka nova dejavnost, kakrlln.koli inkjerkoli, prinese s seboj tudi nekajgnilobe. Ob ttlll menia, da je po enistrani nedopustno lakirati oziro.a pri­kazovati dogajanja v plezalst vu lIamo ssončne plati, saj so 1I0jstri navpičnic

in tisti, ki so vpeti v are!o tega lipor­ta, navsezadnje t.lldi ljudje. Po drugistrani pa je bedasto opravičevati nalapočetja % beseda",i, čel saj se tudi narazvite. Zahodu plezalci javno ohdeluje­jo Med sehoj. (PilI kaj. če je Dek franco­ski zvezdnik grozil kolegu, da ga bo ~na

gobec"!) !fa telil .estu uperjall ost nI."Nove prispevke k plezanju" Ines Bolič

in Ivice Piljica v Alpinističnih novicah... v Delu. Tehovalno plezanje je pri nas~ nov 'port in nove stv&ri ljudi privlači­~ jo bolj ali Illanj. Hkrati PI. je nerodno,..... kajti bralci si bolje zapomnijo slabe~ strani. $koda! Aapak ne toliko uradi~ Botičeve in Piljica, Akoda je za Iportoo~ plezanje. Tudi aanj zaupanja bo. Zato se

tudi lIeni vsiljuje vpra!anje, nkaj nI.zagreb!ke. tekmovanju najbolj§i plezalciniso dohili nobenih nagrad? (V Ospu inBeli so z.agovalce bogato nagradili!1 Ninatolcevanje, je le vpratanje.Tek.ovalno plezanje kljub (s)podtiklnje~

posaReznikov nadaljuje zmagoviti pohod.To pa nekatere skrbi. Iz zgodovine po­Znamo, da nova iskanja, ~i so plod člo­

vekove neoaajne volje, Da povr!je pa~

vedno napl.vijo tudi nasprotnike. Kon­zervativci Di~ljo posluh_ ZI spreaellbe,ker so (.ed drugim) prepričani, da ji_novosti spodmikajo ustaljene položaje vdru!bi. Za pionirje pllDinstva je bilvzpon na Triglav Yrato10llno dejanje;aalone krivoveratyo. Prepovedana je bilaEigerjeva stena itd. Danes Iportne.upletalstvu podtikajo, da je proizvod"gnilega" kapitaliz.a in da je razvred­notil duh "socialističnega" klasi~nega

&1piniua. (OlilebDo selil sicer rajli odlelna kako zahtevno zilllsko turo, kot pa na.anj tvegano plenrijo v PaU.nico,vendar kljub temu z veliti. občudovanje~

gledaIll artiste v pravisih, četudi u.et­nih.) Nihče nlj ne zneri .ladeniču, kise bo ob pogledu na u.etoo steno zjokalna ramenih svojega načelnika ter zbežal"nal;lj v olravo".Ce se oddaljilllo od futurističnih predvi­devanj, kjer se zaradi naglega razvojavsakdo zlahka katastrofalno uHeje, inostane.o oa trdnih tleh "tu in zdaj",pote. ugotovillo: tek.ovalno plezanje zazdaj ostaja podmnolica !portnega pleza­nja, !portno plezanje ostaja podMnožicaalpin1zlla in alpinizem ostaja podllnolic~

planinstva. V okviru te množice pa najse vsakdo odlo~i po svoje, kakor IlIUnarekuje srce in - njegove sposobnosti.Ha žalost pa je le vedno tako, da SfhiulajstiD "planincea" ponavadi posllle­hl1jejo tisti "triUajaberji", ki na 4000Ilttrih bruhajo. In obratno: tekllovalcepodcenjujejo tisti "izbru!eni~ veterani,ki "j iII spodrsne" pri prvea ali drllgl!~

opriatu u.etne stene.In epilog: v svetovnea alpiniz.u nedvom­no največ poaeni dosežek. ki je vsota doskrajnosti izpopolnjenih glavnih u9.eri­tev alpinizma - od lportnega plezlnja,plezanja pozilli. v stali in ledu, vRiuhji ali drugib visokih gorah.Blelčeče Cesnoyo dejanje v KUDbakarni jenajboljii dokaz za to.

pionirji alpinizmaBioe Mlač

VELIKI PIONIRJI ALPINIZMA (31. dellLOUIS C 1 R RIL - LUIGI CClRIELIIO,. 1901)

eeprav je Louis Carrel v mnogih gor­ni.kih debatah aed stariai in aladiai~e vedoo five legenda valdoatanstihvodnikov, ta qonlti vodnik iz Val­tourn.neha ostaja le lokalni veljak,ki je bil najbolj doma~ v stenah"att.rborna. Najbr! je bila to zna­čilnost vseh Carr.lov, ki ao se odlo­čili, da si bodo slutili kruh z gor­aki. vodniitvoa. Po lilah teh neu­trot ljivih in ne.irnih Italijanov seje pretakala kri daljnih francoskihprednikov. ki so bUi ujbni tatH!iali tihot.pci. njihovi potOMci pa lenekoliko boljIi . "Stari oče je iBelsede. ali deset sinov. ti so ga po­sne••li in vsat od njih ja imel spatkopico otrok, ti pa spet toliko intako naprej v oepopi.ni revlčini. Dodela so priili tele po uspelne. pr­venstvene. vzponu strica Jeana Antoi­na na Hatterhorn, 17. julija 1865, koje v neusmiljeni dirki z VhymperjeaIloral priznati, da je na vrh stopillele drugi, četudi prvi po italijan­skea grebenu. Po vrnitvi v dolino jepostal slaven, nlo iskan gorskivodnik, ki je IVojo slavo znal spre­meniti v denar. Odtlej so v drufinieni postajali kravji pastirji insirarji, drugi pa gorski vodniki. Oče

Louisa Carrela (ki so ga začeli kli­cati Luigi lele s prihodom faliz.a)je bil Jean Josepb, brat slavnegaJeana Antoina, vendar je iael tudi taaina Louisa, oba pa lie brata z istimiIIenOII, torej sta bratranca Louisai.ela le strica Louisa in so ju raz­ločevali tako, da so enega od njijubenouli Kali, drugega pa Veliki.Louis Carrel (Carrelino, dell Kleinen)j_ bil ..jhen, filn in izredno bis­ter subec ali. kot je unj dejallaberto Kellani lv knjigi Diaensione4000) , "fant s bitrilI, uničujočb

jezikoIl in v fivo vrtajoči.i .olga­ni". Bratranec in soimenjak je bilčisto nekaj drugega: velik kot gora,ne tako pameten in vodnik bolj polelji svojega očeta Jeana AntoinaCarrela. Ked vodniki je veliko zlobein podcenjevanja drugib, zato jevčasih zelo telko izlutčiti resnico.Tako naprimer pravijo, da je Veliki••, svoje !ivljenje vodil sa.o na tri

vrhove lD!e tam se je večkrat izgu­bil. Nibče pa ne razloii, kako to, daima tar lepo !tevilo prvenstvenibvzponav. Nekaj čisto drugega je bilKali. Vsake gore se je loteval siste­.atično in se nanjo povzpel po vsehznanih oziroma po vseh mo!nih pri­stopih ali dotlej preplezanih s.ereh,ogledoval nove Dolnosti in jib poteav najkrajlem ča.u uresničil. Tristoprvenstvenih alpskib smeri je rezul­tat teb "Itudijskib" opazovanj in karje pri tell najpollellbnej le, LouisCarrel-Kali, kljub neprestaneau biva­nju v gorah ali stenah ni iDel nobe­ne, le tako .ajhne nesreče. To svojoIrečo je ponavadi komentiral s skomi­gOD ramen ali pa zapletenimi stavki:

pionirji alpinizma"Se nohu.i nisell poloan. To pauto, he SilO iaeU .trogo IIIDO.

Zahteval. je ostri!ene nohte. ~godnje

vstajanje, skratka red in doslednost.Vedno Ili je pravila, da je nI jesen Ygorah najbolj varno. Odkod ji je tobilo znano, ne vea, čeprav je to resdrl!alo. ol

Pravzaprav se vsi, ki la bolj odblizu spoznali njegov hu.or in tudineslanosti. spo.nija, da je bilo vtea vedno tudi kakino sporočilce.

Loui. je vsako, tudi nepoeembno smer,ta1l8ljita pripravil v dolini in joničkolikokrat preplezal volavl.SIlil se čudno. a je_re•. Tako pleza­nje au je sicer prineslo veliko uspe­hov, pa tudi nekaj grenkih razoča­

ranj. Nedvomno je severna stena "at­terharD. eDa teh, ki sodi med sled­nje. Pozneje je sicer nllel kopicorazlogov, o.enjal je tudi takratnerumere v severni .teni, zato ilDavsak razlagalec tega njega.ega neso­jenega vzpona pa~ neke svoje pogledein dota ze. Kakortali le, Toni inPranz Schaid teh problamav nistliDela, saj sta priila saDa enkrat intakrat nalogo opravila z odlika. Obobjektivne. anenju znanih alpinistis­tav, da je preteini del prvenstvenihs.ari Louisa Carrela vostenjih Kat­terhorna daljlih, tehni~no zahtevnej­Jih, netatere pa glede na objektivnenevarno.ti predstavlaja zgled za noroizzivanje usode, zlasti v ju!ni inzahodni steni, ae lahko aa.o vprala­Ila, kako to, da je v severni shniposkusil saao dvakrat in le takrat nepreveč vneto?V grebenih in stenah Matterhorna jenljti vse .ogoče rgodbe njegovegagorniltega !ivljenja in večino tiate­ga, tar se je dogajalo pred plezari­j ..i in pote.. le preprosta razlaganjegovih plezalskih srečanj z grebeniin atena.i Katterharna vsebuje proti­.lovja in ob vsej hvali njegovihdrznih podVigav, le-teh ni .ogoče

povezovati brez dobrega poznavanjatako imenovanega oudja dogodkov.Plezati je naprimer začel le v sedem­najstem letu, kraalu po koncu prvesvetovne vojne. Oče, ki ga je vzel ssabo v Zmuttov greben, kar je bilanjegova prva resna tura, je cakratpohvalil njegovo spt"etnost, hitrostin prisebnost v kočljivih otolilCi­nih. Pohvalo si je sicer dobro %Ipom-

niL vendar Matterhorna v naslednjihdesetih letih ni povohal niti oddaleč. Xo so kasneje zbirali gradivoza njegov !ivljenjepia in ga povpra­lali, kako je s to vrzel jo. so dobilile nekaj .edlih odgovorov: "Ni ti samne vem, zakaj. Motili so ae dolgidostopi in sestopi ter vreee in ne­nadne nevihte, ki so na italijanskistrani Katterhorna veliko bolj pogo­ste. Poleg tega pa sea bil nosa~, kioi razpolagal s svojia ČasOIII." Teizjave so precej daleC od resnice,kajti v tistih letih je v stenahGrandea Kurailles (Punta dei Cars,Punta Lyoi. Ju.eaux. Seeca di Guin.Punta Sudden. Cbateau des Dalles)opravil dOBala petdeset izredno te!­kih in nevarnih prvenstvenih vzponov.Vmes 10 bile druge stvari. Do leta1931 ni bila v Matterhorou preplezanlle nobena od !tirih velikih sten.Poskus Alfreda Horeschowskyja inrranza Piekielika je bil navsezadnjesaaa drzen poskus, čeprav sta preple­zala vee kot pol stene in izsililaiz:stop pod Rao. Strah pred neznaniIIje bil preaočan. 'a je bil to samostrah? Nemara drli razliga KariaCastoldia, da je bil llladi LouisCarrel na pravi poti, da poatane edennajvečjih in najuspelnejlih valdo­stanskih vodnikov, vendar ob tem noeeali ne 1II0re natanCno'povedati, zakajse to ni zgodilo. Vse kale, da jebila vmes vsemogoCna politika terbrezplodno tratenje Iloči v pojavih,ti jim danes rel!ejo "dogajanje naro­da". Leto 1922 je znano po Bus.olioi­jeyem pohodu na Rili in ustoličenju

talizaa. Me glede na sprenevedanje inz..egljevanje preteklosti velja po­Iteno zapisati, da je tedaj talizeetudi pridobil aanjle Itevilo privr­!encev med valdostaoskimi gorskimivodniti io da je bil .ed ojimi tudiLuigi (prej Louis) Carrel. Koliko jebil Luigi zavzet in zapleten v vsa tapolitična dogajanja, ni tato pome.b­oo, dokler ne vzamemo v roke sezaaaanjegovih vzponov. Vsak, ki si boogledal ti seznall bo presenečen ugo­tovil, da mladi Louis Carrel v Ivojibnajbolj!ih letih oi opravil nobenegaprveQstvenega vzpona. Velja pa si vkak!Dem arhivu ogledati tedanje 10­talno časopisje io prebrati nekaterenjegove izrazito bojevite izjave. Resje, rok si Di uuzal, toda iz istih

pionirji alpinizmarok mu je zaradi rgreiene brezplodnepolitične qorečnosti ulla severnastena Katterhorna, čeprav bi billabko prav on , zgodovini alpinizilazavzel mesto bratov Schmid.Kadar go,o[1_0 o Treh zadnjih proble­mih Alp. aor.ao vedeti !e nekaj. fi"problui" 50 obstajali pred.a.a lIedne.lko govorečiat alpinisti in Je tov zaključenih elitnih krogih plezal­cev. Carrel je vedel, da je severnasteoa lep prvel'lst'l'enl zalogaj, da eev njej pile zgodovina pa ne in to jepozneje javno povedal. Kmalu po veli­ki zmagi nem!ke naveze v severnisteni se je streznil, skoraj povsemopustil politični aktivi zell in sevrnil h gorakelIu vodni'tvu. Predenzaključimo to njegovo oeljubo poli­tično epizodo, zapillIID, da je pozne­je iskreno priznal, kako ga je nemlkiuspeh .oeno prizadel, glede svojihposkusov pa je na veliko presenečenje

i~pral.Yalca pripomnil, da so bili lepoza in nič več, "In vendllr, IIsr zbreaenoa tega neuspeha ni v nasled­njih treh desetletjih naredil več kotkdorkoli, ki se je ~apodil v aogoenestene Katterhorna?", se spralujel1euandro Gogna. Seveda je, todairenak priokus je ostal in ta ga jenenehno spreIIljal povsod - v Alpah,Andih in Billalaji.

Svojo lalost je navzven pokazal tako,da se je odtujil "glasni" druieinipolitičnih prenapetežev, prekinil zdekletolI, • kateriJl se je nalleniloženiti, in se podal z daljnoqledo~ vrokah poletavat na travnike pod južnosteno Katterhorna, Ves avg-ust inseptember leta 1931 ga doaa ni bilona spregled. Vodnik Kaurice eich innjelJov vodenec Enzo Benedetti, znanitalijanski plezalec, ki je plezaltudi s Co.icij•• , stl nanj naletelačisto po naključju, ko sta se vrlIčala

preko Theodulskega prelaza, Tri tednepo tem .rečanju je na.tala skrajnonevarna, tisoč tristo metrov visokaDirektna S.er v južni steni Katter­horna. Del noči in ns dan so hilipod hnonado padajo(!ega koenjl, ka­mor lO se obrnili, je sardelo požveplu, vendar jih ni zadel nitikamenček, vrnitev je minila brezhrupa, slavja, hj ti v ospredju Vsehpogovorov sta le vedno bila brataSchllid, Guy Couttet v knjigi Dimen­sione '000 opisuje tedanje razpolože­nje valdastaraskih vodnikov: "To nibil nnaden bes, to je bila blaz­nost," Ta saer vač kot trideset letni imela nobenega obiska, Prvo pono­vitev naj bi naredilo nekaj lokalnihgorskih vodnikov, Skoraj sede.deset­letni Louis Carrel pa naj bi se pravtisti dan aartin~kal v grebenu deAuicis. Stvar se je zapletla do kon­ca: kdo govori resnico, kdo pa debelolate, j. postala naslednja vroča teQagosti1nilkih debat. ZagotavljanjaLouisa Carrela, da i.a oster vid kotsvizec, na ča.tnea razsodiiču vodni!­kega združenja niso upoitevali inzato so vso zadevo predali na rednosodile, v Aosti in se naslednja Jtirileta traasta pravdali in prali umaza­no perilo po glasilih CA! in CAAI,Leta 1931 je Louis Carrelopravil lenekaj dOlliselnih aatterhornskih pono­vitev, potem pa je počakal na jesenleta 1932, ko so se skupaj lotiliDirektne sile ri v vzhodni steni. 18.in 19. s.pte_bra so Enzo Benedetti,ki je bil zraven že tretjič, eiuseppaKazzotti, Louis in Lucian Carrel terna krofni polici pridružena navezaKaurica Bieha in btoina Ga.spardapredvsem tvegali. SlIer je spodajlahka, ili 8ilno nevarna zaradi stilnihkallnitih plazov, zgoraj pa izrednotalka in Je bolj nevarna zaradi kam-

>'"

pionirji alpinizmanitib 1D hdnih iutreU:oY. [,egliatene Je pie takinIl, da tudi Y arazuni kraja in eas.. to bi s.rtnnosniprojektili ~iYali. Spodnjib ose8.toaetrov te •.eri je bilo sicer Yeetratpres.ueaoih, celotno •••r 10 porta!ponoyili Poljati, na bitro poletoopoDo.itev pa le čata. "e••roolt osta­ja le dan•• ~.ben dej ••oit, ti gani pode.njnati. Je duU Oli l'

vzhodui steni Katt.rborOI. S.80 Itiridoi pozneje 10 .e Louis Carrel, Al­fredo PerloD in Ciacoao Chiata lotili10••48jegl grebena rurggen in , vrJ­nea delu iraill direttni irstop pon.zu.Valter Bonatti, ki je 22. in 23.••rca 1953 opravil prvi ri.eki vzpon,le je tej direktni varianti izognilin raje naredil le vlri.nto vlri.nte.Ifobdan od njih ni povedal. :tahjni'o plezali po origioalnem izstopu,ti je Ql.pi~eD, raz~ltDjen iD tudi vn.jhujlih ziDab br.z ledu.L.to 1']] je bilo polDO politienibvibarje. in preobratov, leto 19J4 paz najbolj kilavi. poletje.. llpab,I.j doaa~ini ne PQanijo, da bi bilokdaj • te. stoletju le slabi., boljMokro in .rzlo. Potea je do lit. 1'41•1l4ilo prveD5t.ello .ruilo, nj seje vlakokrat fe kODec ,vvulta naj.v­lj.la jesen s sDego•• V.eina njegovibprv.nst.enih je bil. opra.ljena pra­vile.. septeabra .li oktobra. V pre­clj doaae.a largonu pravi, da ga je.taaih tato zablo v prst., da se jeola je 1I0nl poseati. "lli Ili tobolje. tot sredi pol.tja pl.zatipolu lan od stt.hu?MTato j. 25. septellbra 1941 z libertoDD.ffIY'.OII in Pi.roa Kaquignazo. ob­krotil gllvo Katterhorna. Z~Diaivo

pri te. pod.il1u je, da nih~e ni poz­n.l ••••rnl stene, ki lO jo preeili 'f

vilini Rd.eegll stolpa. ..v vZho4ni jeIlo bru t.!av, v juhi ••0 se Ikre­gali, v zabodni Das je drgnila .04ra,v .everni pa na. je grozil globokIDII1." Za vse stup.j niso por.bilive~ tot I.st ur. Leto dni pozDej. j.z llb.rto. Deffey'lo. pot.gnil I.novo Direktno s.er v julni .t.niK.tt.rhorna, ti izstopa po fl.bu a.dPic Tyndalloa in Italijansti. vrbo.(4476.4 .) na tato i ••novani L'Enjaa­be.. I1jub Itevilni. tehDi~nia razte­laj.. in padajoČ••u Jlu.nju, Ita v.nsjatih urah in pol razr.lil. le

zadnji kla.ieDi problea julne stene.Pozn.je so doa.~i in tuji .ajatri(Italijani, 'vicarji, Avstrijci. Ju­qOllovani) .verilili oziro•• vrinilile pet S'tojib pnenstvenih s.eri.Meaara so tehni~Do telj., .agotoyo pani.o v celoti aaaostojne; ne pred­sta.ljajo relitev dela steDe, ki auple.alci re~ejo problea. Proble•• jepospravil M.ali vitez" Louis Carrel(Curelino) •Tudi najoevarnejle aed vseai aatt.r­hornatiai st.na.i, zahodne stene, seje lotil prvit in lpet brez nezgod.estinltirid••etl.t.n s .oplezalce.Carlom Tadaiea. Oba v letih, ki poaalea vonjajo po Duha.u, sta vdevetnajltib urab nepretrganega pl.­zanja spet iz.topila na L'Enjambee.To je saer, ti bi jo teno opisaH sle tato i.brani. vojaltia irrarje•."V..Uh netlj .illut Iva atatIla v"rove" tot D.tO~ 1I0j stric AndrealCarrel na reki Piavi. To je bilat.zell za to, ter ••••e izognil dvealvojnoa."Kjegova radDja pr'enatvena s.er pote­ta po o.... to aetr.t•• Itebru Kuzio.prav tako v jU!Di steni Katterhorna,ti ga je plezal pri d....i.npetdesetihletih. Stari !upnik Italo Muzio si j •pae ral.l.l plezati. ee drlijo priee­vanja 'odniko' , knjigi Diaen.ione4000. ao Ili na to turo veselo pr.pe­vajoč tar iz valte gOltiine. Trije'eeni aladeniei. Louia Carrel (521,It.lo Muzio (S6) in Luigi Maquignazf?l. so i.eli tudi tOkrat sre~o. V••l. sapu.ber U5l .0 veselo plezali,zadnje r.rt.!aje pod vrhoa p. le boljveselo Dabijali. V .teni so pustili60 klino', ocena p. je V, A2.Velito bi.e dalo napisati o I.lah.ti so po'ezane z njia. Zbirala jib jenjegova 'Vnutinja, literarna zo-odo,i­narka ir Kilana. Z izje.nim daro. zaopazovanje, poznavanjea njeo-evih na­'ad in I. zlasti zo-odo,ine alpinizmav dolini lo. t.. au j. ne.ara priilale Dajbolj blizu. "V~asih je biligriv iD navihan kot fantie, avendarje bil popoln Carni, ti je ved.l,taj leli do..e:i. in 'ilno .aaoznu­ten. lo .u je linilo v o-l&vo netajnena'adnega. so se au poglobile gubi­ce okoli oe:i in .0 dOllaei takoj vede­li. da net.j Dakl.pa."

intervjuSILto lU:O: lISLI!, DI. JE llOGOCI PUPLlUTI VSI

v anketi, ti jo je ob koncu lan.kelezone .ed slovensti.i alpinisti iz­vedel Franci Savenc. je prvo a.lto.ed alpinisti prepričljivo o.vojilsilvo Karo. Ta alpinist iz Ibana,rojen leta 1960, član 10 Doalale, levrsto let sodi v najelji krog nalihnajbolj lih alpinistov, zato je pra.,da ga kO.ČDO pred.taviao tudi v 11p1­nističnib razgledih.

Silvo pleza od leta 1977, alpinist jepoetal leta 1979, je priprll'lnik po­shj. GRS lunik, U SAbo ta. hpribli2no 600 vzponav, od tega tarISO prvenstvenih, bil je na devetihodpra.ah, .ed drugb p. le 1&hll:opohvali tudi z razredoa zl.luln_gaIportnika Jugoslavije.t. ti skopi. suhoparni podatki velikopovedo o Silvov1 uspe.oo.ti in preda­Do,ti alpiniz.u. Podatki pa ne govoreo urah in urab treningo?, o .totinabpretečenih kilometrov, oclrgnjenibputih, razbolelih Ili.icah, potokihznoja, ne o .razu, vibarjih in leji v.tenab, ne o tveganjih, pokopanihupib, trenutkih z.ago.lavja, udo­volj litva in nzol!annj, tudi ne one. tetih barantanjih za podporo inclenu, ki ga alpinisti rabijo zauresničitev svojih drznih ciljev, Vaeto in le anego več je zajeto v tehnekaj Itevilkah in nazi~ih,

U: Silvo, Zlčniva s te., kato sisploh zalel v gore in v stene?silvo: Plezati .e. začel pravzaprav

iz radovednosti. V hribe sprva aplohnisell bodil. V dru!ini SilO bili saaiantihriboYt'i, talto cla sell bil prvič

na Triglavu Jele s 16 leti. Za pla­ninstvo aea •• nlydulil lel. kot član

veroučne skupine, Iti jo je vodilplaninski in alpiniatični zlnetenjalt!upnit Jo!e Haupt.an. V skupini jebile prijetna druiba in ker 1.0 opra­~ili precej lepih planinikih izletov,.0 .i pOItale gore vae blilje. lot aeobičajno dogaja, se••i telel Je več.

Botel se. Okulliti Je čar alpinizma.Vpisal II. le valpinistično 1010 in.tvar le j. zlčela.

11: latini so bili tvoji prvi .lpini­etični koraki?Silvo: Na začetku se. hil "blnentalent"! !fo, blia aeJ Rič posebugani bilo! Bil .e. tot vsi začetniki.

Koj pr~i loplezalec je bil BorutVeselko. Počasi sva se os"osvajala.Opravila sva precej klaaičnih vzponovin aora. reči, da sem se od njega,čeprav ava bila iz iate alpiniatične

generacije, precej naučil. Na vzponez njim ae velej o zelo lepi spoaini.Plezali Iva v bli!njih laanilkihAlpah, prvi vzpon v Julijcih pa se.opravil leta 1978 z Janezca Vodlanom.Zajedo v !litah sva zmogla z eni.bivako.. lar •••Ino se .i zdi, tatas'a plazala, Je zlaati če poaislim,da lem Zajedo pred leti presolira! v25 minutah. Lahko rečea, da s svojiaivzponi do leta 1980. ko sem lel kvoiakom, nise. kaj dosti izstopal.AR: Je bilo slu!enje voj.JČine pre­lomnica v tvoji alpinistični karieri?Silvo: To ravno ne. Vendar sem ae aedslu!enjea vojske intenzivno ukvarjals Spartoa, pred~se. I teko., tako dasel le do.ov vrnil telesno zelo dobropripravljen. Po vojal~ini pa sem leltudi prvi~ plezat z Janezoe Jegli~ea,

skateria SVI ae zelo dobro ujela.Spozul sea, da ha veliko lOČ,

vztrajnost in talent. Res se dobrorazuaeva in lahko reče., da Iva li pavztrajnosti, zagnanosti in volji zelopodobna, nekako na isti ravni. Ni seJe zgodilo, da bi kdaj, Ito ava priilapod Iteno, kdo retel, da ce ~esa neda preplezati. Zaradi tehničnih telaTnisva nikoli obračala. Kialia, da jeaogoče preplezlti vse! Netato v ti­ste. času sem spoznal tudi rran~ta

intervjuKneza. Seznanila 'V~ se, ko .em bilna zdravljenju' Rimskih toplicah.Pr! njn leD 'Jloznal, kaUen naj bibil treninQ alpinistov, sev,d. p.tudi nekatere Dove poglede na alpini­ze•. Vse nove iZkulnje .0 ae v naveziz JaneZOM v04ile v vse tetja in po­•••bne;te I.eri.11: O tvojib odpravab in te!tih vzpo­nih je bilo sicer te precej 'govorje­neg. in napi••nega, vendar bi biloprav, da I,oje poaeMbnejl. podvigezdajle sam strnel. ocenil in .ploh po.voje opredel iJ.S11yo: Najbolje bi bilo, Č, VI' raz­.,rsti_ tar čaaovno. Začn•• naj zletoa 1981, to 11IlO bili z odpravo vCOloradu v Severni Ameriki. tatratsao tot prvi Jugoslovani plezali.aeri VIII. tet.voostae stopnje. Za­nimivo je, da 10 kalDeje doa. tevzpone pri kategoriz.ciji Iteli, tot41 gre ~I vzpone ~ oceno VI+. BiliIDO PI~ prvi. ti Imo plezali takotelko in smo zato plačali 4avek nera­zu.evanja, davek pionirjev. Doa. najiz istega leta omeni. telavne zi••kevzpone: JLA v Sitih, Slol&nka inBelbl v Triglavu. To so bili rutetki, tvegani vzponi. Ilabo opreao.V Sitah Iva bila nlpriaer dva dni vIteni v zelo Ilabib razmerab.Leto 1983 je nekako minilo v pripra­vab na odpravo v Patagonijo. V Julij­cib sao s Frančko. in Janezc. opravi­li vr. to zelo tetkih vzponov. V.i s.otakrat te plezali VII. in VIII. stop­njo, Med drugi. pa .MO vene. dnevuopravili tar 20 prvenstvenib vzponov.lovla)ra ••0 prvič priili pod ritzRoy. V vzbodni steni sao kljub izre4­DO slabia vre.enskia razaer.. - lahkoreče., 4a s.o pri vseb tasnejtibodpravah v Patlgoniji iMeli več sreče

I vreMene. - v dokij kritke. čalu

preplezali zelo zahtevno prvenstveno$lovenlko s.er, VI+, A2, 90 stopinj.Pred odhodOM sao iaeli v načrtu levzpon ni Cerro forre. a .RO se natoodločili le za ritz ioy. V taakaj§­njih ranerah je na.reč precej dolgapot od telj_ do uresničenja. Te.usodo odprav kroji vreae. Ce bi bilotakino kot v Centralnih Alpah, po dvavzpona. čeprav t.hni/:!no zelo zabtev­na, ne bi bila tako tetko izvedljivaIlaloge.Poleti leta 1984 10 .e .rstili tetkivzponi. doaačih gorah. Se zlasti sea

dajal predno.t prvenitvenim smerem,hkrati pa s.m le tudi intenzivnopripravljal ZlI odpravo na Jalunglang. Priprave sea jemal zelo resno.Takrat sem ogromno tekel v hrib, tudina vrbove. Za zimski vzpon iz kamui­Ike Bistrice na Grintovec se. rabildve uri in pol. Hekaj takega je bilotudi z Ojstrico. S treningi s.o nada­lj.vali tudi ••4 SaMO odpravo. ko SMObili v KatManduju, .ao tekli na Sva­j ..bunat, nekajkrat pa tudi po 30tilometro, dolgi cesti otrog katman­duja. "ed odpravo lea spoznal, davilino dobro prenalam, saj sem po IJdneh dosegel te 8100 metro'. Prepri­čan sea, da bi na vrb Jalung kangapri.lo ,eč člauov odprave, če ne bibilo tragične nesreče BorutaBerganta.Xed poletnimi vzponi v tisti sezoni.oraa omeniti ponovitev saeri RollingStone. v Grandes Joralses. tehi so zaprven.tveni vzpon rabili lest dni,trancoski gorski vodniki pa za prvoponovitev sedea dni. S Slavcea Sveti­eieea in Janezca JegličeD sao za SMerpotrebovali le dan in pol. Imeli smozelo dobro tattiko. !den je plezalve. ČIS Ilaprej , druga dva pa staskrbela za varovanje in transport.Pno noč .ao prespali te v pete.bivatu, naslednji dan opoldne pa ••0

bili na vrhu.Konec leta 1985 se. bil član sloven­ske odpra.e na Cer ro Torre. V dece.­bru in januarju sao v vzhodni stenipreplezali zahtevno prvenstveno SDer.VZpOD sao opravili dosti hitro. Spod­nji del je bil objektivno precejnevaren, .rednji pa je bil tehnienozahteven. Kljub te.u ..o bili 16.januarja na vrbu. U.peb bi bil lelepli, če bi vzpon opra,ila .anjlaetipa. kar s.o sprva tudi nlertovali.POM.abno je tudi, da je "atjat Pis­travec poinel tila, ki je ili festiva­lu v Trentu prejel nagrado za alpini­stični dosetek (in tudi filMski, sajje bil podvig posnet od tal do vrha,kar pri tako tetavnih odpravah niravno v nivadi. Op. AR). Predlog zapriznanje so dali italijanski gorsti.odniki na čelu s Cui.iroR'errarij ...Leta 1986 aea se udele!il odprave vKar.korua, kjer se. le po.zpel naBroad Peak. I.el aea precej 'Ieejeaabicije. lal pa .i j. nagajala angi-

intervjuna. Z UJO illu 'roDi~ne te!:ne v,isokogorju. lonec leta Imo I lnezo.in Jeglieero spet zaključili z obiska.v Patagoniji. v jugovzhodni IteniTorte Eggerj ••mo na dober način inzelo hitro opravili prven,tvenivzpon. Steno lao do polovice opreai­li • titsni.i vrvai, zgornjo polovicopa .10 preplezali v eoea dnevu dovrha in .e z njega tudi vrnili. SaetS&O ocenili s YII+, A3, 9S stopinj,zaradi Dleina. tako SilO plezali inter .10 vzpon opravili le trije, pa.i je vzpon bolj vlee kot tiati prekvzhodne atene Cerro Torteja. Sploh.er.a reči. da je bilo leto 1986verjetno eDO najuspelnejlib v Ilojidpinbtični karieri: oprnU sellvzpon na ol••tisoeak. splezal zahtev­no s.er v p"tlgoniji, d<la.. pa vee.Ileri VIII. stopnje. l&lnaj. ...takovost in telavnost vzponov lestopnjeval, vendar aenia, da"je biltakrat eden mojih kakovostnihvrbuneev.

•,"g,""•

fi ~Leta 1987 se. lel s keanilko-sloven­sko odpravo na Lotse Ilar. Ulpeh od­prave je one.ogočilo vre.e, vendar palea takrat prilel do spoznanja, da negrea ve~ na tako .tevilno odpravo.

Pri večjib odpravah se običajno poja­vi odpraVI v odpravi. Izoblikujeta sedve skupini. Skoraj .edno se v večji

skupini nljdejo ljudje, ki imajodrugačne I.bicije in hlje. Tatlnaodprava ne more hiti uspelna. Tosicer ni bil vzrok za neuspeh odpravena Lotse Sar. vzpon na vrh nu jepreprečilo vreme in nevarnost plazovv vrlnell delu gore, vendar lea setakrat odl~il, da bo. bodil le le naodprave, v katerib bOllo le po trije.največ ttirje prijatelji. Taklni, tise dobro rlzu.eao in bomo iaeli istelelje in cilje. hlostno je, da doteh spoznanj pridel Jele, ko bal ZlIsabo le dve ali tri večje odprave.Konec leta 1987 sva III z JaneZOlIsa•• v Patagonijo. Spoprijela sva ssz julno steno Cerro Torraja, za kate­ro Iva le odlo~ila le, ko sva sevra~ala s Torre !ggerja. Drugi ~lani

.loven.ke odprave na Cerro Torre soleta 1985 ugotavljali, da je julno.teno te gore ne.ogo~e preplezati.Takrat so v njej le poskulali Itali­jani, lulljalo pa se je, da so se jenaaeravali lotiti tudi Poljati. Tonaju je spodbudilo. Odlo~ila .va se,da greva kar sima. Da nllju ne bi v.teni pre.enetili le drugi, IVlI IlaOlI Jlot !e raZllerOlla zgodaj, !e tonecoktobra. Izkazalo S8 je, da v.ajzaradi vremena s tem nisva nič prido­bila. Najboljii čal za obisk Patago­nije je december-januar. KislilI., da.0 k uspehu v steni odločilno prispe­vale najine iztu.nje sprejlnjihodprav v ta del Bveta.To je bil objektivno najbolj nevarenvzpon v moji karieri, Da gre za naj­zabtevaejlo 'lIer v Patagoniji pa sopotrdili tudi drugi svetovno znani1I1pinisti, ti polnlljo Patlgonijo in10 videli steno. Ce bi jo prillerj.lis stenui iz DolollitOV, je t&l:lnl,kot bi na Srednjo Cino postlIvil leZlIbodno. Tebnično je izredno zahtev­na, vendar pa ne terja le skrajnotet.vnega plezanjlI, tellve~ tudi iz­redno dobro telesno pripravljenost. Vnjej gre res za garaiko plezanje.Iaeti .0~11 ogromno potrpelljivosti,volje in vztrajnosti. Ze dostop do.tene je precej dolg. V njej pa seproti tebi zdrulujejo le objektivnenevarnosti in z& Patagonijo t.kozna~i1ne te!lVe z vrelIenOII. Soncesveti v .teno le tri ure, potelI pa je

intervjuves dan v senci. Precej telja je odvzhodne Itene, vauno pa sva .edplezanj.a le snemala. Odprava dveh jetUdi precej bolj tl/equa, saj iudvojica. seboj aaoj opre.e in brane.vsaka napaka pa je usodu. V ,teni.e. si nazadnje polkodoval le prst,kar sicer ni bilo usodno, vendar aeje za pol leta oneMogočilo priplezanju.lonec leta 1988 sva Ila z re!1.8rj ••Boltjlnoa Korbarj•• '118800 le enkratv Pat.gonijo. Uspelo na. je zaključi­

ti tila o vzponu v ju!ni Iteni, slabovrea. p. ni dovolilo. da bi prepleza­li le k_kino DOVO s.er. kot ••0 .isprvI leleli. rila sao le pred.tavilijavno.ti na pr••ieri v DoII.lah,predltavljal pa ni' bo tudi na film­.t•• feetivalu v Trentu.11: Itaj PlI počne! zdaj in hUnenačrte ia.l?Silvo: Zdaj največ pozorno.ti JlO­.ve~.. treningoa in lportne.u pleza­nju. lad hi dvignil svojo sposohnostpr..agovanja tetav v steni. telia sipre.agovati VIII. stOpDjO ni pogled.Kenia, da je trening 'portnega pleza­nja zdaj pogoj za dobre vzpone vvisokih stenah. Danes ne aorel opra­viti kakovostnega vzpona v tetkibvisokih stenah, ~e ne plezal do IX.stopnje. Sem sicer univerzalen alpi­nist. Zaniaajo ae tako tltk! vzponi vHiaalaji kot tudi v Patagoniji, Cen­tralnib Alpah in drugod, zaniaa. pale tudi za lportno plezanje. Zdaj seodpravlja. v Severno Ameriko, kallorae je povahil znani aaerilki alpinistin plezllec Jia Bridwell, ki je tudiedeo najbolj lih poznavalcev Patago­nije. Z njia Daaeravam plezlti vstenih rezervata Joshua Tree, nato pabova obiskala le Yoseaite, kjer bitelel, ~e bo sre~a, preplezati kakinonovo smer v Half Dc.u. lo ho ta Ite­vilka Alpinisti~oih razgledov izlla,boa verjetno te deaa, v avgustu pana.eravla s rran~kom lnezoa v indij­sko HimalIjo. Zani.. naju stena Bagi­ratija III (6454.1. Gora je podobnaCerro Torreju in po obliki spoainjana v Debo Itrle~o sablja.a.: Ti si nal edini alpinist, ki ti viiZklju~no za alpinizeM in od njega;prakti~no si profesionalec. Ali se dazdaj pri Das tiveti od tega?'ilvo: Kajprej .craa re~i, da ae zdajv hist,u tivijo stsrli. lot za.lulni

!portnik Jugoll~vije sicer dobivamItipeDdijo, ki pa je bolj branninain se z njo ne da prelivljati. NekajdeDujl, vendar holj za sproti, za­sluti. s predavanji, za odprave pamorla več ali aanj denar zbirati saa.I.aa sicer nekaj podpornikov (spon­zor jev> , tu 1lOr&1I le zlasti oaenitiPipi Sport, SIlIas in Ferro.oto, ven­dar .e ti oskrbujejo predvselI z opre­.0. Te .i zdaj ni treba kupovati,rabil pa bi tudi podpornike, ki bi .izagotovili denar za spodohno !ivlje­nje. Da bi dohil takine doma v seda­njih gospodarskih razaerah vdrlavini preve~ verjetno, zato up.. nasponzorje v tujini.

Razvoj svetovnega alpi01zlI. zdaj za­bteva, da se moral stvari posvetiti vceloti, ~e hočel taj doseči. bl panala dru!ba tega ne dohaja. V alpini­zem sea ,lotil dvanajst let trdegadela, pri tell nisem iael .olnosti, dabi si zagotovil priaeren livljenjskistandard. Ob vseh treningih, odprava~

intervjuin vzponih enoatavno ni.em i ••l ča.1

uto. Ileoia, da bi za to eordaposkrbeti druiba oziroma Planinstazveza kot osnovna organizacija. !alpa ta za VI. vzpone in dOle!ke alpi­nistom ne nudi .koraj ni~. M1 ~udno.

da se je eden najboljJib alpinistov,rr.nček Knez. takorekoč potegnil villgalo. Dobil je cel tup diploa inpobval, lal pa od njih ne .orel live­ti. Ob••il jih Da zid, shr.nil vpredal. koristi pa ni Doben•• V dru­gib .portih je poskrbljeno, da Iport­niki za doslleoe uspehe dobijo ustre­zne nagrade, v planinski organizacijipa bo priilo do tega, da le bo.aa1]liDisti začeli aprll.uti, hjIploh ilčeno v tej organizaciji. Kaji.sao od t!9&. da ••0 člani te zveze?Treba bi .e bilo nv.dati, da jealpinističnI dejavnolt elitna, da jevrhunec planinstega 4elovanja. Pla­ninsta organizacija bi aorala popula­rh:irati naje doselke, aorala bidruibo uznanjati z uspehi nIltihalpiniltov in spodbujati zbiranjeIredltev za razvoj alpini!.a in ple­zalltva. Prav lalo.tno se .i je zde­lo, da so poster, ti je ljudi sezna­njal z najinim u.pehom na Cerro Tor­reju, izdali v Italiji. .ala pllDiD­sta organizacija bi aorala vDov~iti

aale dos.tte, drugaee se bo.o alpini­sti vse bolj odtujevali planinstizvezi.II: ProfesionalizeR v alpiniz.u jenetako tuj nali plaDind:iorganizadj i?Sil~: Vodilni funkcionarji v Planin­sti zvezi so pred leti trepko naspro­tovali, da bi alpinize. protesionali­sirali. "etateri teRU Je zdaj naspro­tujejo, vendar razaere v svetovne.alpinizau ka!ejo. da bo prej ali .lejto potrebno. UspeJDi pos..ezaiki bo­do, tot tale. zase prisiljeni organi­zirati posebne 'tabe in .ened!erje.ti bodo propagirali njihove dosefteiD ji. poaagali zbirati Iredstva.Kaalo si bo.o dobrega alpinista labtopredstavljali le le z ••n.dlerjea. eeho~el biti v svetovne. vrhu, .e aora.neprestano dotazovati, za to pa rabileas, velito treninga in denar.II: lolito zdaj tr.niral ti?Silvo: Zdaj. to se pripravlja. zaAaeriko, vsat drugi dan po vee urplezam v raznih vrtcih, seveda patrenira. le doaa in aa blilnj•• zidu.

tal .i precej eala poberejo rAzli~ai

postranski opravki, predv.em zaradizbiranja deaarja.U: Xato pa v tujini ocenjujejouspehe natib alpiaistov? Ali 10 .01­nosti za pridobival'lje tujihlponzorjev?Silvo: od nalih vzponov i ••jo zdaj vtujini najviijo vrednost dose!ki vPatagoniji, Keru, Trango To.er ineelDovi vzponi v visotih stenab.Povs.. zgreJena j. ocena. ti jorAzglalajo netateri pri nal, da jevzpon prek leverne stebe Co Oja naj­ve~ji dose!ek lanske bi••lajske se­zone. To je s.elna ocena, ~e so .,is tea ~alu eehi na alpski naein pri­plezali bl Evere.t po angleJki s.eri,ali pa ~e veao, 4a so Poljaki in dvaRusa prav tako po alp.ko po zelote!ki prvenstveni s.eri priSli DaO.ulagiri. V tujini i.ajo dobre po­znavalce raz.er in strokovnjake, tivedo, Itaj pomeni tathn vzpon. !lini!je eas, to je bil uspeh le, ~e lipriJel na osemtiso~ak. Zdaj je poaem­bno pr.dvI.a na katlen naein, po takozahtevni ••eri in I tato .oel'li. aliJe bolje kako .ajbni. spre.stvoa jebil vrb dOlefen. S.er, ki 80 jo na CoOju potegnili nalli alpinisti, niposebno tehnieno zabtevna.%al je pri nas v navadi, da vs«kaodprava. Iti pride doaov z olvojeniavrboa, razgla", da gre za najveejidose!elt tako rekoč v zgodovini alpi­niz... .i prav, da Vlak ulpeb pOlta­'iao na.najvilje .elto. .a ta na~in

prihAja do prave za.lnjave najpoeea­bnejJih doselkov. Xaj hitro se pojayikoakurenca in pride do ,porov.Dos.ltov' nitakor ne znaao kriti~no

ocenj.veti. Zal je bilo pri nas tudivee dobrih vzponov, ki pa so Iliprehitro v pozabo. Pri nas preveekratocenjujejo alpinista. ne pa njegovegadejanja oziroea vzpona. Kisli., da biaorala s..a planinska oziroaa alpiDi­stiena organizacija poskrbeti za ob­jektivno ocenjevanje dose!kov. Zdi se.i, da je postus Francija Savenca zanketo aed alpinisti dobra poteza inda je z DjO dobil dotaj r.alno vred­nostno lestvico ndib donitov.Vprahnje pa je, koeu v tUjiDO pot••pollje rezultate ankete. Z netriti~­

ni. ocenjevanje. svojib vzponov se vtujini labko SalO os.eli.o.11: lako pa ti ocenjuje. e.sto DaJ.ga

"'..

intervjualpi.iz•• l' ••etu?111.0: Pri odprl.ah v ,i.ot, .taneli..hj. !.cl zdaj ,. krizi. ...Ii40••tli ni.o 'et • iat.n llkolost,••razredu tot nlju.pal.,jli IZpoo! tv­jih alpini.to,. Ve~je ulpah, ia•.apre4,••• , IteDIh pod 7000 ..tri. ru.1,11. ,red,... .1 !ern, Si,liag,trlngo To.er in e••aol vzpon, Il. Y,i.ok1h .tenab .ao u.palni. ,.tlgo­aiji, 04a.,ni p. so tUdi IZ poni Ta.ael••1 ,Ce.traInih Alp.h. Glede'portalgl plezanja .~ l. d.l.~ 041••tovaIOI vrb. I...o dear dv.dobn pleulca, ti .ta bli Zli nbll,,.adar p••t, z••nlrat .e o...ljlnl.Raz••••lji,o PI je, da l' krog ple­zale., liri in l' nekaj letih bodo tuat.ari drugačne. Z raz,oj,. tet.o.al­.ega plezlnja bo t. zvr.t .e boljpriljubljena. RI tekao'anjib p••• botudi hitro .idelo. t.to t.to.o.tnapleulce i.uo.

pr~~J_

~-"

II: 111 j~ nal tllsi~al Ilplnlz••z4aj • trizl? Z od.e,aial .zponi •tujini ae .aa zdaj lahko poh.ali lepaleica, .tad~ pa ue bolj del!elportno plezaaj.?

lilyo: xi • krizi. Zdaj D~koliko boljpre'laduje lportno pl~zaoje, 'eodlra.ni., da le bo kako,olt iz plezalnib.rte•• prene.la tv4i , 'ilj. stene. VPatleaiel la bil~ tala nekaj .ezoonazaj .i.ole .tene po'.e. prazne, '.i10 •• dr••j.li , krattib te!kih ste­nicah, ta.oeje pa.o pos.gli tudi.ilj.. ee gledaao na "O!i~Dost obia­ka ••i.jih atenab, potea bi aoo~e

re. labko retli, 4a je klali~Di alpi­niz.. ,krizi. Starej li alpiniati 10.~.sib , .iaokib Itenab opra.ili reado.ti .zpono., 'endar ne tako te!a.­nih. Zd.j je ,zpono. precej .anj,nndar . lO pneej telji. Re. p. jetudi, da je pri naa zelo ..lo viaokihIten, kjer bi bile tela,e lepo razpo­rejene ~.z no Iteno. Ifl tako kotoaprimer • ZD1, kjer Iteno prepo~i

taDta ti.očaetrata poe, ki je povlemeo~ta .a začetku tot na koncu. Iljubteau pa i ...o pri 0.1 dOlti t.lkiblaeri. Zdaj je dokaj .do ~udi klto­'ostnib ,zpono' ollib alpinista, •tujini, n.pri.er v Doloaitih. Tal jele do.ti .alnosti ZI oo.e ...ri,.endar j••Sl aanj alpini.to., ti bijik bili priprl.lje.i preplezlti.II: lako PI; gld&l na penpekUnalpi.izn. io pllzallt,a?11190: ee zaen.. pri lrattih stenahin lportn•• plezanju, sl.i zdi, dabo to 'SI bolj I.a od oblil relr.a­ciJe, da bo prlcej holj anolieno inda bo tudi toristilo razual,anjuOIDO. alpinlzaa. Ljud.a bo alp10i­Iti~na .iaelaolt bli!ja, bolj bodopoznali osnovne poj.e • nali dejavuo­Iti. Va. ,e~ bo tudi tet-ounj, larp. bo prispe,alo tUdi k lirjenjuao!oosti za podpiranji (apoDzorira­nji) iD zbiranje Ired.tev za plezal­at,o in tUdi la alpiDiz... "i.li., dabo lportoo plezanje ••• bolj Goderno.Glede na~ioa pleunj. , naravnihstenab .illi., da.e bo poleg zvil.­vanja tl!,voostne stopnji Vidno holjuv.ljavljala t.lnja po plezanju napogled. 11.li., da bo to postalo enaod ~eabnib .rednot pri dol~anju

kako'olti plelalea io opra.ljenega.zpona. Druqo j., ~e ...ri poa••tiJen ali 4'a ....e. in nataneno preu~iJ

idealno koabinaeijo ,iho'. Za o.j­telje s..ri ho to ..,141 le naprajpotrebno, 'Indar PI bo .erjetno ,edno,e~ kako.ostnib pl.zllee., ki bodoplezlli na pogled. Kog~1 bodo lport-

intervjuneau plezanju .pet dodali t ••ganjeI••dravce bodo bolj ral.aknill, ne bovee plezlnja na vrvi z roba .tene.Pri kla.tenea alplnlzau bo J. naprejD.jy.~j. vrednota tetat prvln.tvenLvzpon DI alpati olein v viaokih st.~

nlb - napri.er v lS00 ••trov ,ilakieteni ocena VIII, 13, A4. Dodatnakakovolt bi bile. ee bi bil. ..erDet.to nI vilinl 1000 ••trov in bizanjo porabil o.prher ltiri dni. vlIpah bodo 'e. te!ke kla.lenl •••ripoDa,ljeli proIto. Tudi v vilokihatenab bo vedno 'ee tveqanja, pred­v... zaradi tel.vDaiti vzponov. ~.

plezaJ proIto, si .iear dosti bitrej­Ji in tako krejli ee. ilpoltavljenDevarDosti.V Hi••laji pa bo ~•• i po,e.a pre­vladel alpski naein; telke stloe bodo0••kekova1e pred••••••jhne odpra,e,nlveze d,eh ali treb alpinistov.11: Hekateri .enijo, da je ulpeb vnekaterib n.jviljib in objektivnonajnev.rnejlib Itenah ao!en le ;veejiai odpru..i, ki plenjo nakl.lični n.ein, •• j neuspeh ene nave­n le ne poaeni neulpeba u celoaolt'fo.11190: V Ivetu so zdaj najuspetnejJeaajhne odprave. Davezah. Ki.1i., daza take odpra.e in .ogoče tudi sa.o­bodee ni n1eelar nelogočega. T,eganjeje sicer res večje, vendar .Ini., dale bo napri.er tudi za v ju!no stenoLotieja nalel kakjen alpinist, ki boto z.ooel l&m. Dva Francoza sta bila!e precej blizu uspeha, vendar ,taodnehala, ko sta videla ne.rečo ••olednji s.eri. Ce plezal na alpskinačin, je ulik do.tikrat probleaa­tii:!.n, vendar j. zdaj vedno .ei:! tak­Inib posku.ov. Za.e sea !e dejal, da.e bolj na.duluje. za .anjle odpra.e.T. ae dosti bolj .otivirajo. V velikiodpra.i se nebote zaIlalaJ na druge,na Da.eze, ti ti Iledijo. V ..jbniodpra.i p••el, da Moral vse narediti••1 in i:!e i:!e.a ne sple%al danel, bolaoral jutri. Za tabo ni nikogar, kibi .t.ar opravil n....to tebe. Vvelikih odpravab .e aoti tudi to, dati nekdo drug diktira te~po in nalo­ge. Metateri .odje odprav.e gredoprave diktatorje. To je sicer razlie­no od vodje do vodje, vendar.i tak­Ino .odenje ni vlee. Koti le tudinlein, tatrlnegl je uporablj.l napri­..r 10Dington. •• odpr.vo so Ili

Itirje .lpinilti, najeli pa so si 255erp, ti so ji. na gori opravilivečino tel.,tega dela, priznanje inuepeh pa 10 po!eli .lpini,ti.AR: Dolgo i:!a'l ei v kakovo.tne. vrhunaleg. alpilliua. Večkrat si opravilvzpone, k.krlnih ni pred teboj lenihče. lako gledal na to pionirskodelo?'i1vo: Ce Iilrel pred drugimi. Ii pogo­sto postusni zljec, to pa ni bvallln.vloga. Po.eda1 .e. le, kako so Dljevzpone VIII. stopnje, opravljene leta1982 'ZDA, do». ocenje.ali kot VI••lategorilacij. se le poča.i prilagajano,i» tOtOVOl v alpiniuu. PogOltOkot začetnik nete stvari ne do!ivllpriInanja. To dobil 'ele ka.neje, koi»al vedno 'ee posne.ovalceY. Enatoje bilo, ko 8110 ZIi:!eli %bolj !port­ni» odno.OI v alpiniz.u in %e~eli

dajati večj i po»en bi tri. teni.vzpone- in 80 le pojavila tateovanjaplezalcev. lipinize. lO vi:!alih je••libolj kot reltreacijo, zdaj pa, eehočel biti dober, to od tebe zahtevareene priprave in treninge. StarejiialpiDisti le zla.ti radi napadajotek.ovalnolt in rat.rleanje , tatego­rizaciji. Trdijo, da ,eesib nisotek.ovali. Ve., da to poVI'. ne drli.Prepriean lam, da ja valpinizau !.od Iletdej pri.otno tet.ovanje. Vednoje Ilo za to. kdo bo opravil te!jivzpon. '0 je, ee nii:!esar drugega,pripeljalo do vzdigovanj. po tefavDo­stni lestvici. Starej li nla često

očitajo, da plezalO ...0 na ča. iD dakategorizacija iz na. dela tek.cval­ce. Včasib naj bi plezali le tase, izulitkov. "i81i_, da 10 se dobri ple­zalci tudi vča.ih boteli po»eriti vtell, kd(l je boljli! zahj p. je .ednji.i le zdaj tol ito Iprtih? lo ple­zal, ko si pri stv.ri, plezal tudi zato, d. bi bilo logOČI tvojo Iposob­nost oc.niti in da vzpon dobi ,vojopri.erj.lno vrednost. lako pa bi %aodprave iZbirali najboljle? Tudis~uear gre na tekaovanje, da bi i%ve­del, koliko je vreden in bi si pribo­ril lo!nolt naltopa n. svetovne.prven.tvu ali oli.piadi.

hI fotogrdijl lO iz trU... rrtllcijl Slunel

sposojeni intervjuUfIJl ALP: lLPUIn - 1IOUtm'fU1DC 1LI ..OJ?

-- -~ -~ ~-~~~-~---

t__

:1

Skupina planincev in ekologov iz C...nni: Ustanovitelji 10 le odlo~i-

Turina je leta 1985 ustanovila li. naj bo D...njenl vsea in ne le.u.ČIIa revijo Alp, Ili je takoj 110- alpiniltoa, kar velja za ulJlednoetal,. -prfijubljeJi... le aed alpinia- udje Rivista delh Kont.gna, prit:i..-;·- planinci in Iju telji 1I&r... , kateri lea bil sed•• let urednik in~P.k tudi a.d 11rlo pu ito. Postala je specializiranI revija alpinistov

(

JI 111& ljIlavpih pluiu 'b redi v za alpiniste. Eddi 111.0 u.turitiIYr9Ji'"- z Dlkl.lO-· 000 [vodov. Z pristno pl&llinsko inforllacijo in II:r1-~ic••i iz Slovenij 'o go.lavije tito. začeli sao z anaUzo hlj. in

, ,.tod.luj.jo In•• BotH!, ra ci Sa1'ell.c potreb nalih bralce,. phoineev inI I in Polj.t 11: Vulne (t) o ef Nyh. tudi o.planince.... Skrbno ••0 pripra-,I Z o4g01'orn1. urednikOIl ln i o- C...n- Vin stalae rubrike in jih le izbolj-I ! nij.. se je pogonrjal v u.r Pri- la, če so se obneele, sicer p. SIlO. \ 1 =- --}i opustili. levija tato ustreu

....g. alpinističneg. 04uta Dutu vse okusoIl iD je donetoa za neJelinčič. res ične socialne probleme, ki so

vez ni n. gore in ljudi. ti live y--.j1 .li.e podajajo nanje.

Jei nčie: Kdo je po tvoje. vrbunstial~~niat? Je neuravDovelea psibop.t

[ ._~---- ln Ishh:ofreoik, kot trdijo aajbolj._~~ neitprosni nasprotniki plezalcev, ali

. pa Inadč!oYelti beroj. kot trdijoru' i, ki ga povzdigujejo na oadna­v i nivo Iv.tnitov in bogov?

:l-I~.i: Z vrhunItimi alpinisti imamviti čilto ,sak dan in ti labko

t 4i., da jib je ,eč vrst. Kaogo jepra takIllih , hkrln. si omenil...~o je psihopatov ..d alpinisti:pre te. dejstvo••i ne s.ellO zakri­vat oči. ftehati .oraao z idealizaci­

----- j lalPiaistov ia alpiniz.a kot nete, lene in poduhovljene deja,nolti.l nizem je značilna Illadoltnilka

j VDoat, ki jo torej ~.njal zna' ulenje. in tudi fanatiz.c..

~_. To ne IlOre trajati v nedogl.d. !!ladčlo ek aGra odr.sti, sicer ost.ne

__. --- "eč i otrok. Z .lpiniZlloll.e lahko.lelilll!if: '( -&Uzde. uv04lliku li kri.:::._- ~D titno bedi tja do 1V0jege pet-tiaita} hrodnostno a.strpllojlJjfi""j. i ajs.tega leta, ko si Itora človek

."-tulijaDakl ,"ojlke, ki..je-""'6'b d••$to- po skati druliJačen, vitji in bolj<- ••• letllict Dololtito.t-.....·.rb vs.k~ fore ustrezen !ivljenjski nivo. talostno

Pnt.a..tjla itaJ:{j.nsko zastavo, I ' bi bilo, ko bi ost.l pri svojih pu-eaauan-oo.lOlliti.......o te ~e~daj bertetnUkib in mladOlltn1ltih sanjsh.narano in tiitt o Pn-o.tenje tseb !!n~i vrhull8ki alpinisti pa so ostaliin De ...0 tbta drla v r ,e p~il tej prvi fad; nikoli niso zras-.1u~.jllo nahajajo. lastav bh.-- . lj'l zatQ !hijo , nekea l!udnea svetu,

\o zato izraa soraln. ozkosti in poti. li lj. unje r.sail!en, u ajiho"o... kanja oll:u... Potrebuj••o ..ndar po- -·lt!~iC:O p. ne, zato se Ilujno lpopade-:: polno odprtost vseh do neh. hoja lO j II Iljo. !'lnog1 se nato spopadejo aed~ si vu utiranja seDjJin 111 ...seh, ki 1 , pote. trelijo, da jih svet ne....... ao razlil!Di od ustaljene nčioe. To razu•• , čeprav so oni ti.ti . .ki Diso~ velja tudi u Slovence in Italijane llill:011 hoteli sestopiti s IVeta, ki

na obllejnes področju. ga Je pogaDja uvduJenje in De res-~ oJelia.čit!: Od.1I:04 uspeb reYije Up? ničnost. ee .. a:nal spoprijeti z

sposojeni intervju

tudikate­in je

ulnH!noltjo, je ta lahko le lepla.sicer p. pride 40 _popadov, ti ai jihne leli nih~., nodar pa lO nuj"..pOIledicI otroltega apetje.snja Ive­h. uj je njibov nll:!in livlj.nja lebeg iz resnično.ti v neko aanjavoflDta.tiko, ki pa ne more biti st••r­ni. Seveda obstaja tudi drug. tatego­rija alpinistov, ki so ob prI... času

I"topili z .l.t••anj ter atv.rnozaorali !ivljenje pra. z odločilno

po.očjo alpinizma, I tateria 10 lioblikovali mOčln in trden značaj.

Jelt.člč: Gotovo ate pr•• zato začeli

objavljati izredno zaniaive članke izpaihologije alp1nizll.. laj p. siaislil z VII,trlDako dejavnostjo pla­ninst•• , tudi locl.1no ia politično?

C",DDi: Bralci so na. opozorili nazaprto čilsto alpinistko. PO na.ellpolcedovanju so organizirali prote.tein jo po.agali reliti. Precej s.opisali tu~i o italijanske. filmuMedved, Iti govori. stalUčla !ivali,je ustvaril pravo pozitivno sociolot­ko in naravovarstveno afero neslute­nih razse!nosti.~.liD!d~: Zakaj i •• revija Alp~vajset strani dolfe čIlanke, vrih pa so v glavn.. fotografijeteksta le za kakino stran?ea.apd: SpreMnil se je vidni in"hsovni" na~in, kako bralci spreje­.ajo poročila iD čIlanke. Zaradi .0­dernega na~ina !ivljenja in s~alnega

zasipanja z Dajrazli~nsjli.i novie~i

t.ajo vse manj ~a8a, da bi se posve­tili posa.ezne.u ~lanku. Zato 80 vte. okviru bistvene slike; one soti.te, ki te pritegnejo, da se natolotil branja sestavka, in ne obratno!Zato je nujno vztrajati pri fotogra­fijah in to kvalitetnih.JeliDei~: In kak'ni so vali uspehi vdru!b!?C·..aai: Ne.kroano lahko trdi., da••0 spr02ili cel plaz Vpralanj, ki sose prej ali .lej polazala kot dru2be­no poaeabna. Ke~ prvimi smo opozorilina oDesnatevanje in varstvo narave.ko to le ni postalo .odno in le nibilo tistih, ki se ho~ejo s te. oko­ristiti. Bili s.o propagandni pionir­ji raznih rekreativnih .portov,!portDo plezanje priteguje v svojevr.te vedno ve~ .ladih, ti bi bilisicer na ceati, v kratke. pa bo po­stalo tudi oli.pijska disciplina.Prvi s.o ae lotili planinstva kot

tirokega socialnega pojava, ki zaje.a'se vee ljudi vseh starosti in dru!­benih slojev; obravnavamo pa ga kotstvarno deja'nost stvarnih ljudi.Za.isel o ,seevropski trijezieni re­viji ni uspela, ker druIJih nisaoiaala.JeliD~i~: IIp je pr,a zahodnoevropskarevija, ki se sisteaatitno posve~a

.Ipinit.u vzhodnih dr!av.C..eDDi: To dela.o zaradi objektivno­sti in popol008ti obveitanja. Pred­vsea Jugo.lovani, Cebi in Poljaki soopravili !e mnogo podvigov, za katerenibee ni ve~.l. 10 skutamo popravitiz mre20 sodelavcev. PosebDo za jugo­slovanski alpinizem je v Italijiveliko z.ni.anj••JeliDeit: Ste res revija !portnegapluanja?CaMll.i: Res, in ta pristop smo lenekoliko popravili. Sportno plezanjeje zdrav in nenevaren tport v naravi.Pri nje. je vedno ve~ .ladih in pravtea Sl.O teleli vstreei. 8ili.o namhvale!ni.Jelin~i~: Ked sodelavci so !tevilnadavna i.ena. Kako sodelujete znjimi?Ca.anDi: Sodelovanje je dobro tam,kjer zanj skrbi zvezdnikov podpornik(sponzor), ker je vsekakor zaintere­siran za informacijo o podviga svoje­ga varovanca. Sedaj je ta naein 0410­~ilen. Poljak Xukuczka je naprimerle le z~ej dobil podpornika. Drugaeepa je z Kel.nerjea, ki nam noviceIporoea se••JeliDti~: In za konec?CaaaADi: Pri reviji smo polno zapo­sleni Itirje: glavni in odgovorniurednik, koordinator in tajnica. t.a­1.0 dela eez glavo, tar pa pomeni, daje revija liva in sledi 2iveau utripu~ana!nje stvarnoati, taterega del Itatudi alpinist in gorohodec. Planin­stvo je n"ret le eden 04 I.nogihpravih prikazov nale resni~nosti.

alpinizem

"""

mQ

"OO

,,""

..""

DtAHU SEVtRNl STEN'2800 II

DIREKTIfA SMER1011I.0 Cesen27.-28. 4. 89;~pon in sestop 41 ur

• 8010 vzpon na DhDU

S.roki

/

alpinizemKiro SteheelnO' Dt.UI'I JI PlUPODOIl lUIGI 1LPIlIZU

Saaotni yspon Toaota el.nl pra k 3.00..troT yiaot, se.ernl It.nl luabatar­na osiroaa DleDuja (1710 a) je n••alpinizeM apet povzdignil v olpredj,pozornosti Iyetovne .1piDi.ti~ne jav­nosti. PozDavaici raZMer trdijo, da,re ZI ene,_ n.j~.bD.jlib do.ettov" talo vilotih atenah io da ja Ta.o Itea odprl DOVO atra. " z,odovinibi••lain•.Kogot. ne gre za prvi polkul tatlne,.dejanja, oa V.lt hitin p. je bilPOitUJ upeha in nl.porno gre :uv.liko in srčno dejanje, s tateri, janal alpinizea spet ujel I.etovni vrhin lodobne tokove v Him.laji. Vednobolj je j ••DO. dl je nastopil tI..ajhnih odprav, ti bodo na alpskinaeio in brer dodatnega ti. it_ prel'­govIle rahtevne ,tene bi••l,jstihv.1ihnov.ler .0 te odpuve cenej", je ZI ilU

y .edanjib gospodar.kib razlerab to~ote celo bolj ugodno. vprelanj. paJI. ~e se je telu te .po.obDa prila­,oditi aiselnost y nali plaDin.tiorganizaciji in ~e .plob il.-o zedos­ti alpini.toY, ti bi .ogli sleditite. tetnj... Po IteYilu in katoyo.tinjiboyib yzponoy Y yiaotib Itlnab..apri..r Y Central. ib lipab, ti aajbi bile nltatlnl izbodil~na stopnicaza Ri••l.jo, •.c labto bolj pe.iai.titot ne. W.leau .lpinizau zd.j • ,llv­nea retujejo tast in dvigujejo ugledle nekateri inedni, .po.obni intalentirani posa.ezDiti. Toao. ,YO­jiai .010 vzponi trepto izstopI izpovpreeji.To jI spet potrdil v Hi•• laji. v.teni. ti .e ponal. • .potto'ln;a'redno nadaorsll:o .itino. j. premlgalizredlle tehniene in objektivnetili". PrvenstYlni vzpon je opra.il•••. brlz poaoei drugih, po alpsko inv izredno kratkelI easu. Vse to dajenjegoye.u dejanju zelo viloke inlalta.e ocenl, 2al pa je na!. javnostla ta pod.ig iz.edela bolj .iaogrede,nekja • oZldju novic ° dru,oligllkihnogOlletnib in kolarkantib aferah.Spoani_ se, s kaUlli. polIPOII soprie.tali .rnite. nalib .aue.rjev.tat'llo .la.je so priprlvili v splituill tatine tOllent.rj••0 pi.ali v v.eblportnib elsopisib, to je Jugopllsti-

tI ol.ojill nallov prvatI drl.vnihzRIVovalcev v tollrli in tato je celaJu,osllvija Ilayil. Zllgo aale eVro­vizijlte popevte. Prav gotovo je Iloza lepe ulpeha nalib predstavnitov, ~

grenlobo p. ob tel peaislia, d. bitudi Cesnov vzpon IOrlli po.t•• iti obbol tea 40setko-. Cri za nekaj take­ga. tot bi TOIO osvojil zlato »edaIjoni svetovoel prvenstvu Ili olimpiadi,kot bi poltavil Iv.tovni rekord voeki d1lc1plini. Hala obeili pa sodotaj zadrlano Iprejell novico onjegovea uapehu in arleni vrnitvi vdo_ovino. Na radiu .0 pogovor s To~o­

tea na brnillea letllilču uvr.tilipovse. na konec nedelj.keoa lportnegapopoldneva, talo dl 10 ,a _orali celoprecej n.rodno prekiniti sredi pogo­vora; v oarednjea radijskea dn.vnikutistega dne pa o vrnitvi nl!ega alpi­nista niso porceali. teprav niloiaeli kaj dOlti uponbnill. Ilovic .Razočarani so bili tudi tele.izij5tioledilci, saj v osredoje_ TV dne'nitutistega dn. oi bilo o nje. .lilatiniti besedice. ealt teleyi:ije jezvečer v oddlji 14revo opralieleMarjlIl rortiD. Tudi v easopisih .0 ••dotaj tla,roo odrlzali, saj so dogo­det, ti bi lodit na elitoo HstO Danaslovnicah. ar..e!ljivo Objavilibolj • ozadju. eastna izje•• j. lere,ij. Stop. k1 je Toaota razgla.ilaza osebnost tedni in povsel upra.iee­no oltela druge eaaopis. in revije.Ponavlja se te stari zoodba. No,inlr­ji ne znajo oceniti pODena posamezne­g• • 1pinistien',1 dejaoja, planinal.organiz.cijl pa jia pri teD ni pri­prlvljenl poaa,lti. PrizIdevanja To­neti starje, Francija Savenc. inJlatejl Surclio IIreello. Planinakazveza bi lorala takoj, ko .e j. izve­delQ. d. je Toao ulpel, pripravititiskovno konferenco. na Iportna ured­niltva bi Dorala razpoIlati gradiva zo$oovni.i podatki oTomotu. lu_bakar­ni in o vlponu ter njego.e. pOllenu.Zveza bi .orall o ulpeha obveltititudi ,voje ~lane, druit •• iD oroani­zirati slavnostni .preje.. ti bi !ezaradi ano!ienolti in peltro.ti pri­te,nil Do,iDarje. Po.krbeti bi aoralaza ~i. v.ejo reklaao. publiciteto.!ele na ta naeio bi tudi drugi iz.e-

alpinizemdeli, da gre ZI veliko dejanje. Ver­jetno' bi se na ta na~i~ dalo tudila!je priti do denarja raznib podpor­nikov ln sploh do veCje drutbenepodpore. Pri PZS pa velja pr.priCa­nje, da bodo svoje opravili. e. bodoTomotu podelili k.klno diplOMO.t.lostno je, da bo Iloral TOI\O zdajkir aa_, .ogoče le le ob podporineutrudnega Franeija Savenc.. poli­ljati poročila o Ivoj._ vzponu vtujino, kjer prav gotovo fe z nestrp­nOltjo pričakujejo podrobnejle pod.t­le o podvigu. Tuje planinah revijene bodo pomillj.le, na tatero •••touvrstiti članke o tem dejanju. Ta. gate dobro poznajo po prejinjih vzpo­nih. hkrati pa tudi vedo, kaj pogeni,če lam pre.agae enega največjih so­dobnih problemov v Himalaji. Spomni.ose le, dl. la pred desetletji alpini­sti, ki la pre.a~ali ene~a od proble­.ov Alp, dobili celo albpijskaodlH!ja.til pa je To.otov 1010 vzpon tudineti kina prispodobI najega alpinizma,ti au brez podpore drull'ib, brezdodatn.ga tisika in brez tit.nih vrvipleza prek vedno novih in novib led­nih previsov k svetovneau vrhu alpi­niz.a. lal se v alpiniz.u vedno, kodose!el vrh, pokl!e Dova, vilja gora,nov vrb in novi previsi. Ker 10 potilolistov Bll.IIotne, lIanj udobne, bolj

Kiro !tebe~ELJ POIA'II'AL DOLGOVA

IOTC je pred leti kot prednostnonalogo raz91alill olvojitev vleh 14ole.tiso~lkov, po !lo!nosti po novihs.ereb. Zdaj so JugOILOVIni Itali na9 05elltilo~akih, od tega Viti Groleljna sed.ib. Ceprav zgolj nizanje ose.­tis~lkov po svetovnih alpinisti~Dih

.erilib he pa.ahi va~ toliko kot vl!asu pred ulpehOll Kesanarja in lu­kuczke, gre vseeno za izredno zahtav-

tvegane in tdavnejh, ni njih ID.nogiolIagajo, :uidejo Ili odpd.ejo. Leredki, oajlpo.obnejli in najbolj z.­grizeni vztrajajo in bijejo svojsaaotni boj brez upanja na priznanJe.Ha poti dosell'ajo uspehe, ker pa drull'iza to ne izvedo, ostajajo le naprejsaai, brez posnemaleev, brez lirokell'azaledja, iz katerega bi labko priha­jale nove in nove l!elne naveze.Lahko le sicer pohvalimo % dokajvelikia Itevilom alpinistov in ple­%alcev, vendar labko kar na pntepreiteje.o tiste, ki 50 zdaj sposobniv Killalaji ali drull'ih stenab opravitivzpone, ti bi kaj ve~ poaenili vsvetovnem merilu. S taklniai ranti bizdaj sestavili tve~je.u nekoliko ve~­

jo klaai~no odpravo, aaaih deklet pane bi -egli zbrati niti za !apnoodpravo.Upamo, da se bodo stvari letos vsajaalo izboljiale, saj iaa ~OTC v na~r­

tu kar precej aanjlih - sodobnejlihodprav, na katerih le hodo kalilitudi mlajii alpinisti. Ce bo javnostizvedela taj ve~ o njihovi dejavnostiin uspehih, se bo mogo~e ve~ alpinis­tov odlo~alo za pot po stopinjaheesna, Kara, TOllnina, GroIlja indrugih. Kogo~. pa bo tudi dru!badrull'a~e gladala na DoD Kibote pravis­nib sten.

no nalogo. Pospeleno osvajanje osem­tis~akov terja od l!loveka velikeorganizacijske napore, predvsem patudi izredne telesne in dulevne spo­sobnosti.Očitki nekaterib, da gre pri tea 8a.0za naporno ~Itamranje", za ure in uredo1ll'ol!aanega galenja v hrib, ki od~loveka zahteva le dobro kondicijo inizredno voljo, lO neupravičeni. To so

alpinizemofitki napotoavalcev in, kot je Villife retel v enea od svojih iDtervju­jev, spominjajo na basen o lisici inkisleIII grozdju.Vsak vzpon na osemtisočmetrsti vrbuhteva sposobnega l!loveta, tehniC!noznanje, izku!inje, mot!, n:dr!ljivostin tudi dobro opre.o. Kljub sodobnimtokovom osvajanja najviljih vrhovbrez dodatnega kisika je dejltvo, daC!lovek ne 1110[8 dolgo vzdrtati navilini Dad 1000 metri. tivljenjsterazmere so taa 2e tak~ne. da človeiko

telo le !le troli in izgublja, prido­biva pa ničes,r. V velikih viltnah sovremenake raz.ere precej bolj ostre,tot sao jih vajeni v dolinah. Se takodobra alpinistični oblačila in obutevne morejo povsem z.lčtttti pred IlC.­ZOIl, orkanski.i vetrovi, hitriaispre.eub••i vrelIena in dehi4racijo.ee v takinib razmerah preplezal nekonovo telko smer, ee plezal brez kisi­ka in po.oei drugih t~r Mogoee celopozi.i, gre na vsak način za vrhun­sko, izredno dejanje, ki bo verjetnoostalo zapisano v zgodovini alpiniz­Ma, ne gre pa podcenjevati tudi vred­nosti vzpona na katerega od hiaalaj­skih velikanov po le znani, aogoče

tehnično .anj zahtevni SMeri.To nesporno potrjuje tudi skrivnost­no, verjetno tragično izginotje Dimi­tra Ilijevskega eed sestopom z tvere­sta. Ilijevski je bil najbolje pri­pravljen član makedonske odprave; za.abo je i.el vrsto odpravarskih izku­lenj, saj je bil !e v Pamirju, Andihin Hirlalaji. V Pallirju je na Pitulo.unizaa preživel težko noč na vili­ni več kot 7000 m in pri tee relilneulkega alpinista, v ~a.u prve .ate­donske odprave je bil skoraj dvatedna ujet v lotoru na vilini 7000 a.Bil je dokaj prilagojen livljenju vyiljih predelih, saj je bil aed dru­gia zaposlen na RTV oddajniku naPelisterju in je praktično ve. ča.

!ivel na vilini JSOO a, i ••l pa jetudi izredno kondicijo. Ko so ~lane

pred odhodom v Skopju testinli, jeiael najboljle rezultate. tal pa jemogOČna gora spet pokazala zobe.Spolll.niao se Itevilnih tragi~Dib zgodbz oseutisočakov, npr. tako kruta jebila pred leti druga najvi§ja gora.veta K-2, ki je ob vreaenskea preo­bratu terjala itevilna !ivljenja dob­rib alpinistov, pa čeprav 50 plezali

po klasi~ni smeri, ki je bila tehni~­

no dokaj dobro opremljena. Plezanjenil te vrhove je vedno povezano stveganjea, ki ga alpinisti sprejeejozavestno, aaj je tudi v tee ~ar od­krivenja meja elovekovib sposobnosti,tal pa je tudi pri tee kaj hitromogate prestopiti .ejo in izgubitivse. Vsaka izguba, vsaka sart jetragična in bole~a, le zlasti v go­rah, ko izginjajo llladi, sposobniljudje, ki bi lahko naredili le toli­ko stvari in do!iveli le toliko lepe­ga. V nekakino tolažbo pi na. je to,da so Ili v tvegenje zavestno in daso polno !iveli svoje tivljenje, kije bilo sicer kratko, .ogo~e pa boga­tejle, leple in bolj polna kot !iv­ljenje običajnib, vsakdanjih ljudi.Treba se je držati pravila starihalpinistov, da nobena gora in nobenasller ne zasluti podcenjevanja. Ver­jetno je res mogoče preplezati vseslene, prav golovo pa tudi vsak viljivrh in vzpon nanj zasluži priznanje.Cena je seveda vitja, te tak vzponpdnalia taj noveg. ali ~e je bilopravljen nl najbolj tetaven naein.lo ocenjuje.o podvig Vikija Grollja,pa ob čestitkah za hitra in uspeinavzpona ne ••eao pozabiti, da je viki• te. pravzaprav poravnel dolgove, kijih je i.el na obeh vrbovih. Spo.niRose le, da je z KarjanoM Manfredo medjugoslovan.ko odpravo na Everest leta1919 relil ključni problem vzpona pozahodne. grebenu in s te. o.ogo~il

uspeh na najviljea vrbu sveta, sae pase eu je .oral odpovedati. Bil pa jetudi član odpraYe v julno steno Lot­seja, med katero so naSi alpini.tipotegnili zelo zahtevno, vendar nedo­kon~ano s.er. Viki se je z odprevevrnil z re.no poikodbo brbtenice,vendar z zevestjo, da je .toril vse,kar je bilo v njegovih ~oeeh. Zdaj .,lahko pobvali z u.peho. na obeb vrho­vih, hkrati pa tudi z dejstvo., daproti obe.a nhov08la vodit« telkiJugoslovanski ••eri, pri katerih jetudi sam opra.il svoj dele!.teli~o .u, da bi Je naprej tako \lspe­Jno plezal na najvilje vrhove sveta.

8000 plus

alpinizemtIJlSl1 III1U,!,IJJ. 1918/89

Pr.l ziatka sezona v Hepalu je bila1'19/10. od tlIkrat pa do dlo.. jezi•• lo Hi.alajo obistalo 120 odprlv,od teh j. bilo 40 , uspe'oih. 1, lO ,uell pa je n:pone Ilontalo .. (!uukoledar. ke zi.e 121. dec,.bra 40 20.I.ceal.Zadnjo sezono je v tasu zi.. te trijeobiltalo l~ odpra.. Veeina j. po.ta­.ila bazne tabore Y Doveabru. Tri.odoseqle 'rb .ed 4. in 17. d.c••br~,torej Je praden se je koledar.ka zi••ueela (b.a O.bh.lI 6828 •• [,InqungLirung 7234 al. Tako ee ja zopatpotrdilo sedaj že dobro znlno dej­stvo, d, so razmere ZI vzponi naj­bolj.. ravno v prvih dveh tednibdece.bra. v easu pravI zime j. bilona delu 10 odprav. VetinI jih nizltljueil, vzpona z vrhOl. Belgijci,ki so po .artni nesreei Jerpe praki­Dili odpravo aD dosegli 8!100 • DIEvere.tu, Bolgare pa je hi AnlpurniuItivilo 'llbo vre.e z veliki.i koli­čina.i novega suega. V zgodnje. janu­Irju so do.egli nljvečjo 'ilino 6600•• Jlponci so sredi jlnulrja odnlblliDI Co O)U, llIt Tilini ~700 m. TudiPoljati niso bili Ilič u.peloejii.'c.anjkanje snega in zllo trd led Itajib pri.ilila k umiku z Nanga Parha­ti, t viiIne 6700 m. Druga Poljitaodpra•• Jla ni uspela Da Yllung XlllgU.Zaradi obilnib snelnih pa4.vin soimeli te!lve fe na pori med Katmlndu­jem in blzni. t.boroa. z. ta del poti.0 potrebovIli celih Illt tldnov..voj 'zpon p. la z.kljuČili DI vilini7200 •.Seveda p. se niso vse odpra.e konč.le

tika nlu.pelno. lorejst. odpra'l jepreplezlla zahodno .teno Mupt.ejl

(774.2 al. "lo vrb.o prUli Itirječlani odpr... in hrpl. Poljltlrzy.ztot Vi.licti je '1.. brez upo­ribe dodatll.g. ti.it., .plezll DI1516 • 'i.aki Lot.l. I vzpona. jezlčel 21. decelIbri. Po Jtirih dDeb,)1. decelIbra, je stopil ni vrb intata zltljučil prvi zimiti vzpon nita vrb. To je bil le lesti ose.tiso­čak Poljak. in tretji na tlterega jeprilel po.imi. Leti 1980 je opravilprvi zi.sti vzpon na Bverest in leta1986. pra, tika kot prvi v zi.stilezoni priplizIl llngčendzengo (VitiGrolelj - s.dem ose.tisočatov. nobe­nega pozi.i, op. p.l.Uspeh. ti stl gi dOligi. Afteričana

John Ro.kelly in Jeff Lowe pa ječisto druge titegorije. Preplezllastl 1200 • visoko, ptevisno vzbodnosteno Ta.oeb. {6501.I. Vzpon st.opravili 'lIpi tem stilu. Vrb Itadosegli 15. februar ji 1989, ose. dniin pol po Um, Ito.u vstopila vsteno. Saer je to.bininnl. Sita Iniodstnh Iti ocenUa z oceno do VII.AJ, v ledu PI so te!lve vse do VI.stopnje. Tudi vreme, ti ji•• je 110­stre;lo II z dvem. uri.... SOllel nidiln, je prispevalo noje t. verjetllodo sedaj 11ljtelj.au ziasteau vzponu vBiadlji.Po desetib zim.tib Slzonlh v svetuose.tiso(!...kov pa DI prve zimitevzpone Čiti J. tir netaj vrbov. Katl­lu. 5ila Pangal in Mlnga Pilrblt vHi.allji in vsi ose.tisočaki v Klrl­korumu. vključDo % Dajte2ji. - K2.

ti Alpinistične razgledepriprlvil Jozef Myta,

prevedel in priredilSrečo Trunke1j

-- -'. ~.

'f <:t1""'11,11'''' '/1

I I II (,

M I ,/,\

UVERTURAOč~ 7an~z /t::r",07 $e';&, .,I~1'Y7 rl«

"U#1 5e van"'~vr~v Pri.s"'~/?f

$0"., l'"r.sve.J.l/" /L"ZH1.y"'''.

-~~.

\, -~

'- --

.:v..,'J~..... hrc" gIHJOI.-"'''Ii 'I'M .., ..jM, .~fjO ....... --.It"'•.....,.~ ... /·

httIflj /lJi.4:1",.,[('•z "1.... ,,,,<:;,-oHiIQ, ~"_C1vltGjh-.E••

•Xot.,o. k.Jro. ..j1Jo1o! •

/ -,(q---

športno plezanje'.lGUJ)l 11 %lUQO nD YUfiDLO

Peter Baumgartner: Na vpeetlDjl, taji~l~ pra,zapra, opraviti 3 Jportnieplezanje•. bi lahko odgovoril I cit.­tOIll aeinharda Karli: "Pravupravnič." V razgovoru. KurtOM Albertoa,Seppom Gschwendtnerjea, WolfgangomGallich.1 in El••rj.. Landa.aa p.vseeno poqlej.o .it in privI_čnn,t

lportnega plaZInja.I1aar La"••: Kurt ll~rt je bil edloprvib. ki j. naslihi rdeč. pike •Itenih. tjer so praj plezali tehnič­

ao. Izbaja iz alpini.tičnega plazIoj.in je d.atrat praplezil Valkerjevsteber in •• alpinističnemu udejst.o­.anju zaradi 'portnlgl plezlnj. niodretel. Uspel je v Alpah v o,.istopnji (SchU••elhupitzel. SeppaGschwenCltnerj. je I ••oji_i pik'Miprestralil, ko pa je le-tI iz.edel,t.j po••oijo, j. to pod!galo njegovponos, poskulil je in tako se hzačelo lportno plezanje.Sepp Gscheen4tner: DejstyO je. da prinobeni ponoyityi nis,. zabil klina.Bilo je telje od .sega do takrat.LaD4..: Sepp je osebnOIt. ki DU jepostalo plezanje od klina do klin.preneumno. Postil j. dirkač in celoIvetovni prvak v bodybuildingu. Wolf­gang je s.daj najbolj znan. Zrasel jeob lportn•• plezlnju v peleenjaku.Wolf;..O GGllicb: V prvib letih jena.e .pliyalo lebnično plezanje. Po­le. s.a stupaj z Reinhardo. rarle.laela sreeen din. ko n... je ~.p••alopra. vse. v lportne. plezanju s..vi4el posrečeno zvrst Jporte, la nazečettu ,e ai je zdelo preDaporno.LaD4es: "i,lia. da sta bili' tiste.ča'u pod yplivoa ..eriltih plezale".;Illie.: Ja, lurt Alb,rt je iz lae­rite prine"l iztulnje ..,rilkih pla­zalclv, .'dt'l ko ID bili plezalci izsuerne Ifemeije bolj pod vplhoapelčenjaka ob Labi.' • .-g.rl.er: Kdaj .e je pravzapra,začela zgodovina lportnaga plezanj.?GGllich: Let. 1914 in 1915••a rran­kovske. ae je zlčelo let. 1915 zrdeči.i pika.i. Maj,eeji dosetek jebil lest pl~l. Prva ••dDica j. ~dla

1976. o.aiea 1978.aa..,artDer: Zataj ste postali ple­zalci VII. in VIII. stopnja?ClehweadtDer: Razlog j. , te., 4a lao,id.li fotogratije pl.zanja y 101,.i-

tib in to je bilo nepred,tavljivo:poč, v kat.ri bi bilo pri na, zabit ihdvajset tlinov. Pote. sen postuIiipreplezati nekaj tatinega. Bill ječista zguba. Potea pa je leta 1978Helaut Kiene z aeinhardo. lar IonpreletIl Pu.priss. Sebi stopnji jeohatljala tako retoč urldno. To jeizredno 'Ifno. Začeli s.o netaj no'e­gi. Sa. le. nlpri..r neto saer fepettrat prepleni, tar •• je te dol­goe.silo. Pri lportnea plezanju pi .0bile sa.ri tot na novo odtrite.Lan4el: Puapri.s je bil preplezan naIIp.ti nlein, tot novI ••er, v titeriniso uporabili nob.nega tlina in jebila preplezana prosto. Po nje. jepriilo obdobje novih Dotnosti v .ta­rih tehničnih s.ereh IIp.GschweDdtDer: S.. sem prevelik stra­hopetec za velite pro.te ponovitve vgorih, ter i.l. pre.llo Zlupanja v•••in .e. v gorah plezal pod .voji.izaoino.t.i. 'plezllne. vrteu pa j,aegoče postu.iti kaj nOYIgI. Y lon­steinu s,. videl rdeel pite in se.lurtl vprllal, tlj bi bilo to. ftislilsell .i, da se lali. Pot..... postu­sil in .poznll, da je litje, kot .,.se bal.GGllich: Pri nss v p.ičenjatih nadLlbo je bil cilj ponavljlnje tefkibImeri. Ce nisi plezIl prosto, je bilapot tja zastonj in Iplob ni bilovredno postusiti. le ob vstopu s. jebilo potrebno prlcej potruditi (tiLDiv peleenjltib so zlbetonirl.i iDprecej nlraz.n; op. pr.l. Vpli'pelč.njlta je iael izredno 'logo.s.eri z dolfino lO ..troy • .aaodve.. klino.a lO le danes I.rtnonevarnI in aoral ,anj. vstopiti zvelito vlrnostno rezervo. V te. jebila z... spodbudi, da sen zlčel

trenirati. V peJč.njaku sem nekaj tratpadel zl10 globoto, ter II' je zapu­stila aoč in zatlel se. 18, dl s. _ito ne aae več zgoditi.lawagartnllC: lako labto človet razli­tuje aed se4aico in o••ico?Gsc'wea4toer: .azlika .ed devetto indesetko je pra' tato očitna tot .edtrojko in Jtirico......art..r: lapak, tato bi to razli­to pojalnili nepo.'ečenellu?

Gscbwea4taer: ler je bistveno tefja,.orl iaeti drugačno oceno. Ponlvljal-

športno plezanjeci pa potrdijo, ali je ocena toena.GGIlich: Lahko pa ocenjuj.ao tudidrug.~e. V,top v DOVa te!.'hostnostopnjo je vstop v novo di8enz1jo.Nekdo. ki preple:. ud.ico, ne da biau bilo potrebno kaj dosti trenirati.aora, da bi preplezal o••ico, treni­rati bistveno vee; da bi preplezaldevetto. aora obvladati tet.vno koor­dinacijo gibo', pri des.tki pa pridezraven le prav izrazita aoti'acija.Gscb.endtner: To lahko pojasniao tUdis ItevtIo. plezalcev_ V Neeetji i ••80SOO plezalcev • ki lahko preplezajosedfllico. in Mogoee )- do 4.00. kiJ:morejo OSMico. Torej Mora bitiriI.zlih, sicer bi VIi, ki z.onjoOSMico, preplezali tudi desetto.Gtllicb: Obte.jni elo,•• ima ,vojeosnovno gibanje pri vsakdanjih opra­vilih. tot je hoja po stopnicah it4.Temeljno lolanje pri .portn.a pleza­nju pa je v tea, da izdvoji posameznedele gibanja. Pri teh vajah le razvi­jejo pOlebne Ikupine .ilic, ki jihaorai trenirati, da lahko prepleza.oSlIico ali dnetko. Pri desetkahpride zraven !le posebna plezalnatehnih, ki je v oSllid ne uporab­ljal. Natančna koordinacija, dinallič­

no plavaj oče gibanje, napriaer pleza­nje , artvi točki. Ko plezalec ,steni z gibanjem dOle!e artvo točko

in oblIiruje, lahko to kratkotrajnolIirujočo (Itabilizirano) tazo uporabiza plezanje. To po.eni, da privarčuje

ogro.no lloči, ki jo je prej rabil zanapredovanje. Tako gibanje zahtevaveliko natančne koordinacije, keraora plezalec občutiti iapulz, kiaorl biti v Illeri gibanja, saj bidrugače padel nazaj, pa tudi preaaloga ne sae biti. saj sicer ni nspredo­vanja. To gibanje najlalje pojasnimoz aetoa .ed Ikokoa pri ko!arklrjih:netreniran in neizkulen .eč~ v skokuin padcu, lIedtea ko vrhun.ki kolarkar"obvisi" v zraku, ko meče. To gibanjelahko prenesello v plezanje in pleza­lec na 'rbu skoka obstane , zraku inzagrabi z enia prstoIl za luknjo, kjerle teoretično lahko Je drli.lauagartner: W. veao le, kako vplivatak trening na sklepe pri plezalcu,in kaj bo z nji.i, ko bo iael lestde­set let. Doslej le nimaao nobenegalestdesetletnega plezalca.G8llicb: Trening aoraao sistematizi­rati in le bolj orientirati na koor-

dinadjo, ker lIiIica ne reagira sallOna draUjaj velike obrelIenitve, tell­ve~ je to igra v.~ skupin lIi.ic.'scb.en4tner: Nadaljnji razvoj, tivodi od devetke do desetke, ni y tell,da bi človek več treniral. Rapačno

stori tisti, ki ail1i, 4a bo z več

treninga napredoval. 'apredek pOlIeniveč plezlnja. Prej si 5el konec tednav hribe, kjer si preplezal eno alidve s.eri, od katerib je bilo devetrutehjev loder, 50 .etrov pa pra­vih. Sedaj plezal 12 .esecn. Poziaigre!: v Francijo, kjer vene. dnevupreplezal najaanj dvajset raztelajevsedlIice Ili osmice. Prej si pozillis~učal ~li tekal na sIlučeh in poreaje trajalo do maja ali junija, da sipriJel' fono, jeseni pa je prUloslabo 're.e, tako da si v celem letupreplezal le nekaj sto lIetrov. Danessplezu storaj vsak dan nekaj stoaetrov te!tega. To je glavni razlognapredka.Glllicb: Ce plezal v.e leto in skrbi!za kondicijski trening, nillal .a.ovečje .UH!ne aoči, tellvee tudi iz­boljlal gibljivost .ilie in njibovoskupno delovanje.C.et.endtner: Veliko .ladih .i.li, dabodo postali super plezalci. če bodonaredili 500 zgibov. Te!ava je v tell,da se .orajo najprej naučiti plezati.Rabi.o posebne trenerje ZI plezlnje.Ce li napriller nekdo izračuna: Wolf­gang CQllieh naredi na dan JOO zgi­bov, torej jih bOli naredil 500 in venell letu bom beljIi od njega. Itakose bo čudil, to bo iael le pokvar­jene stlepe, drugega pa pi~.

Bauagartner: Itaj pa plezalske tekae,loliranje in ,elike Jeltiee?Glcbw..dtner: Ce danes vsi plezajode'etko. to ni nič, saj jo preplezalItudi Sili; če vsi preplezajo desetko,jo .oru tudi "II, a tudi ta ni nič

,radna, ker jo ZIlorejo 'si. Torejaoraa početi nekaj no,ega: plezatismeri na čas, 1010, plezati dolgesmeri drugo za drugo. pet velikihseeri' Centralnih Alpab .•.GlIlich: Ali pa pr41Dssti Iportnoplezanje v gore in ne v okolje ple­zalnih vrtcev. Vse, kar .ao Itorilidoslej, i •• dopoldanski značaj.

Landes: Sepp, nekoč si bil protesio­nalni dirk.~ in po teh izkulnjah sitakrat sUenil, da. pri plezanju nebol podpiral nobenega tetaovanja..

športno plezanjeS.cbwea4t.er: Sedaj ilt•• na.protnitav .ebi in pradvI'. nI gre za denir.e. bi Ilo ZI denar. npr. Wolfgangu nebi povedal, tje je DI.I,dnji opri••k.ee II pogovarja.o o ...ri. _i zaerajpo.,. tj_ ore in tudi ". au to zau­p... Tao& pa ne bi potel, ~. bi 110SI nagrad.. teant' bi rekel, najzlorabi ZI rob in taa zane.ljivo nebi bilo nit••ar ,_, To lahko zagotovoponll z Ivtollobillkib dirk. Spatia.c aorll1 ob avtu, d. ne bi kdovro.1 pelt. v vplinj.e in pokvarilaotnrje. I.4!po bi bilo, ee tlgl De bibilo pri plezlnju.CIIIich: Pri .~.nj•• plezanju obsta­ja ~no tet.o••nje. ..ndar je to1n4irettnl pri.lrjl.l.'lcbweDdtner: Ce bi se irpaltavilbrut,ln'lIu pritisku tet_ovanje, ae neboa i%polt...n za nekaj ••rt, ••pakzaradi tist.". lportnegl boj.. 'el,­vizija bo priila k plezanju le. ~e bota st••r Ilnzacija in če ne bo nobe­den p.del, .enzleije ne bo. Sport,pri katere. s. pe kadi in loai. zapubliko ni zapl.iv.Landel: Torej i ••eo r.zlične bačine

tekmo,anj.: hitrostno plez.nje, para­lelno plezl.je itd.Albert: UO.ja mi vzdulje pri plez.­nju. m.nj pa na plezll.tib tetaab.Gle\-e04teer: Seo e4ini lport.!ki, kin.. ne gledajo pod prste in to jeza.. zelo pomembno. Verjetno so v4rulh'ib ljudje, ki bi biH rtIdifunkcionarji na tekmovanjih in breznjih teke. ne bi bilo. Svoje li.lje­nje pa boe .odil ••••~~-.D4t.lr: Sedaj .0 poItali .kraj­no veliki probleei z var.tvenikinlrlve in drugiei, Zlto bodo plezalcir.bili nekoga, ti bi ji. poaagal. Alibo to plaDinsko drultvo ali eordacelo n.elki avtoeoto klub, s. bo Jevidelo. Ce bi priredili plezalsketabore, tjer bi se al.di labko učili

lportnegl pilzanja, bi bilo to pI..t­neje od Jportnih tekeov..j.".evart.er: lej labko naredi planin­ska drulrva za tportno pl.zanj.?Al)ert: .astopijo naj kot podporniki'sponzorji), organizirajo nlj pocenipr.voze, prirejajo Iračlnja in rlZ­stave, van4ar brez teno"anj. Matabore IportDib plezalcn naj bipovahili tu4i ••dnarodni vrh .......rt••r: lIi bi .lpini.tični od­.eki po••gali pri treningu in tele.-

nih priprtlVlh1GIllich: Zagotovo; to bi bilo ZanlGl­'0 tu4i zanje, uj.e itevilni utap­ljajo • pojkodbah. Potrebno bi biloljudee pojasniti vzroke poikodb in..tode treninga.a&Q89artner: Problea je tudi tr.j,kjer nlj bi SI zbrali. Po eni stranibi bil plezalsti tabor tudi tot ali­bi, po drugi strani pa bi nastopiliraZDi funkcionarji in ekologi, ti sezavze.ajo za zaporo območij plezalnihvrtcev. l .. na. to vod11Cs~-.odtaer: Plazalci ni.ano nobeneao!noeti pre.k~iti teh prepovedi.llhiao svojega zagovornike. Planin.kazveza bi bil. ZI nas nljpri••rnejla.ee bi bill %lnH!. llOr..o polatatidrugaga.Laod•• : Planinska zveza je zastopnikintere.ov alpiniltov, torej bi bilalahko tudi za lportne plezIlce.'.cbwe.4taer: Zveza acra spol tovatizatone o Yarovlnju otolja. Toda neobstaja noben Zlkon proti lportniaplazllcea. vzgajati jih mora tudiatololko, dru. tva pa naj Da.topajoproti zapora. Itenic. Zagotovo je toprobl.a. Nekdaj plezanje des.tk nivplivalo DI okolje, ••daj pa plazajoti.oči. Zveza .a aora pobrigati z.~isto okolje, • tea pa bo za.topllatudi nale inter••e.

športno plezanjeIloril C\lji~

lIT IOCI '89

Prvo dvoransko prvenstvo Jugosla.ijeDa uMtni atlni

Ko .ao y za~.tk\l lIta potrdili tekmo­VAnje Art Rock '89. prvo prvenstyoJugo.lnije Y .portn.. pleunju nau••Di steni. hureoa otllanisacijo.ta prlvzal. JUSPEK in PlaninaratiII.et Zagrebl, .110 i ••l1 le dovolje­nje Da.a sportovI v Zagrebu. da labkopostniIlO objekt y dvorani II. lillea y dv~ib. ter ni ••o i ••li Di~.­

.ar konkretnega. V zaeetku s.o .i.11­li. da je dovolj. e& sa-o kupiaou•• tne opriata in od klteOI podjetja40b1.o j.tllnl dell konstrukcije.Odloei1i ••0.' za oro.niz.cijo.

Nalli sao dVI podporni ka: APO Ljub­1jll.I in vurihlo h: Splita. ki atanaa dala osnovno finaneno injeteijo.Denar teb d.eb na. ja skupaj • atart­nino predstavljal ka.pletni prot.euatlk.ovanja. lalneje le je pokazalo,da je vrednost opravljenega dell(organizacijlki Itrolki. .ateria1 indell pri Itenil zIgotovo ~tiridelet­

krat ve~ja od razpolo!ljivega denlr­ja. Izgube najverjetneje ni bilozato, ter I~ delali aed Ilu!bo, naerno itd.

V za~.tku februlrjl s~ zleeli %delipri Iteni. Takrat I~ tElano. podpi­sali dogovor, da D" bodo iZdellliploite za oprealjanje dv.b tetaovll­nib s••ri. Plol~e so priil. t nim z%a.udo, datu. tekaovloja pi je bil tedolo~en ZI 25. in 26. J. 1989. Polegtega 1.0 zara4i netih prirlditev vdvorani netaj ~.sa delili le pono~1,

Zaeela le j. dirka s ~a.oa. DelaliImo vsak dao o.e. do dVloljst ur.Velito tet.,. je bilo, ker je bilaekip...loitevilni. 'odil jo je neu­trUdni Ivan BOlt. Proble. j. bil tudipo.lojkloje iztu.eoj, teko nlreditikonltrukcijo in kito jo Itoodstotnopritrditi.Ifl. neeo so bUi vetipi ljudje, tilO poznlli podobni dell teoreti~no iopr.ktieno, titO da Ita ••gi.ter Lavo­.lav eatlovit in Branko Separovitulila n. proble.e Ol oajbolj.iao!en oaeio. Xa toncu je konltrutcijopreizku.il tUdi aestoi gradb.ni io­ititut.Dell je bilo veliko, pOlebno p. ne­predvidenega. Za ilustracijo: izvrtl­no je bilo 15 a.trov ar.iran.ga be­tonskega zidu, n..el~eDO 500 jeklenihvlonov, lUno sao ..ai oltrg.li,prebirvIli itd. Vleeno je bill gotovIpravoellQO - dan pred t,taovanje_, koje ve~ioa tetaovalcev le prilIl v Doa.portova. Za proplglndna io drugaopravila je bilo .anj ~a.a, ter jebilo v,e podrejeno delu pri .teoi.Eoo.tavno oi bilo .agate .i,l1t1 navse iQ tUdi ne vlega opraviti. Ka.re~o .i je pri te. poaagel IvicaPiljie, d.lno PI t~di tajnik PSZteIjko Gob.c.Tekmovanje je bilo izvedeno v Do.usportova v Zagrabu na 11 .etrov viso­ti .teni. Ob. I~eri za .oite .ta bilizgrajeni z tlanovi~i ploieami, detle­ta pa lO i.e11 ni njih tinaini vzpon.ljihave kvalifikacije in tudi para­lelna bitro plezanje so bili opr.v­ljeni na olypiene. betoDst.. zidu.Odliene ua.toe opri.te je za tekaova­Dje izdelalIejo Hudolin.

Prijavljenib je bilo 51 pleZIlcev io1) plenit, prattieoo Vii najbolj!ijugo.lovanlti iportoi plezalci razennekaterih deklet.

športno plezanjePryi dan je tebo'flllje po bi.niI".~aao %.~.l pred••4Aik PSZ DarkoBerlj.t. nato pa lO bila aa aporedu}"alifikacije. Prvo aalko ...r, delnopr.,,1310 in z oceDO -VIII. j. polta­yil Borl. euji~. do vrha pa jo jepreplna1 sa., T.lIdej Sla.b41 iII jopohvalil tot zalo dobro .,.ljano iapotrdil oclno tet_YDo_ti.' ...ao pa bi aor.lo biti Ujul!no•••to zaradi pri"lal!noati •••j tri..tr••ilje. Velika vel!illl t.tao••l­CI" je 04padla tatoj nad ••to~ lepo pr.'. .etru (podobfto pa a. j.4ogajalo tudi Y finalu). Vzrok tejpo-Injkljiyoltl pri po.t ••lja.ju 1.'­ri je po••njklnje iztuleaj, .Indar jeIviCI Pilji~ ugotovil, da lO Viitrije pOlt.vIj_lci •••ri tCujie. ea­aen. Guee}) to opravili na vrhUDS}'.UlAA nivoju. Xa ~edn.rodnib tet-cv.­njih je od prvaga giba teliTnost..edno enata.taradi tako t ..alitetno priprl..ljenihs.eri j. takao..anje potekalo izrednohitro, kar je bilo pri ..elik.. Ite1'i­lu tet.o"llce.. zelo "Itno. 64 oleb jet ..alifikacije opra..ilo ....nj tot ~

~rah. la fanti 10 bill Ra ..rsti de­tleta. s.4r, ti jo je posta..il T~o

Cesen, je ulpelo prepleZlti 7 detlet.'1,ladnji dan so zae.la datlsta.Lat jo toabinaeijo opri.to.. je spetpolta.il T~o Ceseno V finIlu lOItiri detletI dose,II isto .ilino inje tIto pr..i~ pri na. priJlo doIlIperfillala.'ato je. aolte. linalu lIa,topilo 15najboljlik prejtllje,a dne. linllnla.ar ,tetavnostjo Il je i••la 1,5.etra 401go streho in pr.1'i.ell iz­atopni del do roba stena. Ic.binacijoje polt...il Vili Gučat. S..O trijetetan1'.lei so dos.gli rob strehe.Pr1'i j. to storil ~ukl Zlplotnik, zanji. PI Igor JI.nikar. Karto Cutlr jeodlieno zlčel, pod streho pa ni Ilalelpra1'e toabinaeije in se je pr.d pad­e.. relil I prij••~ :r;a tOllplat.t.rldi tehničn.ga zlpletl {obrat op­ri.t.} .1,1 je bilo po UIl1 pra1'ilihdo..oljeno nastopiti le enkrlt. tel jeti postus tončil nitje. ZI nji. jebil na ..rsti Klrto Lutič. Korel je~.tati, dotler nis.o 40bili iz.ijaea,ker le je obrnil opri..t, ti .. 1'sejateni adini ni bil pritrjen z iabus..ijlt~; le.eda pa pod .teno iz.iJač.

.isao i.eli. (B..ala, Murphyl)

To je podiljialo Lutiče..o čAtanj. inga je .alo "zne.irilo. lo pa je kre­nil, je ..seeno pozabil na .aa. Streboje prelel • taklAO e1evanco, dl jed..igoi1 na .oge preto tis~ g1edll­~ev, ti so z o..acij..i pospre.ilinjego.. uspeh. Sele ..ter pod vrhoa jenaredil nlpako in pa4el. Bil je je­zen. Za njia je nastopil Tadej Slaba,..en4ar oi i ..l areee in ja padel predstreho. Tato je Karto Lutič poItalzaago1'alec Art locka, pni pnatJugoslavije .. lporhe. pleunju ..d.orani.Ked aniti. tinaica je bil tudi lenatiauperlioale, pri katere. je bil_tinalna a.er otatena 5 spremenjenotombinaeijo opri.to.. , kar je bistvenaprednost uaetne stene. Po petnajatih.inutah s~o i.eli vaa pripra,ljeno. Vsupertinalu je bila najbolj la Karija!tre.telj. te takrat ao mnogi aeni1i,da so se sodniki zaotili in je bilaboljll Inea Bolič. Po pozorne. pre­gledo..anju ..ideo posnetka je bilopotrje~, dl je bila sodniita odloči­

te.. prl.ilna in js to potrdil tudiIgor Ja.nitar, ti je Ipr.a .enil, da,re za napato.Po proglasit..i najboljlih treh tatao­.alt se je začela predstl.a parale1­nega bitrega plezanjI, .. tatere. jenastopilo os.. tekeo"alcev po izboruorganizatorja... Potazalo se je, dl jeta izradno din.-ična disciplina zelozaniai..a za gledalce iII jo je treba l'

pribodnje .ključenti" ohir pope­strite" tekao1'anj. V ..artitaine. Mpa_ralelne. slalo.uM ja bil najhitrejii80ria euji~, ti je iael odličen stup­ni eas. saeri za hitro plezanje jeposta.il TORO Ceseno Po paralelne.hitr.. plezanju so bili proglalaninajbolj.i trije Iporni plezalci inzaagovalei paralelnega hitre,a pleza­nja. Pllkete za pr..a tri mesta jepodelil zagrebiti Veeernji list, na­grade Y obliki opreae pa gla"ni ino­zea.ti podpornik Teeno Sport izTrsta, A1'eotura in Papi Sport.

.aj ledaj kot kritiko tetao1'anjaOleDl. netaj poziti"nih in neglti..nihst"lri, ti bi Jib ti zalo l' pribodnje.preHniti.- Prva poaanjkljiYolt, ti je bila..zrok tudi ostali., je bila .alolte­..ilnost organizacijste stupine, pra­.ajbne iltulnja in prevelito Ite"ilo

športno plezanje

je po­teno-

organizatorskih napakpovediti tudi nekaj o

- Posebno poglavje je sodnilk~ ekip~.

Ob glavneIl sodniku je izkuJnje illeledino Peter Podgornik. Vsi drugi sosodili prvi~. lilmo povabili ve~

ljudi, ki so te sodili pri nas, kerjiD tega nisaa 1I0gli plačati. Ulletnastena je Kpojedla" ves denar. Vseenose je glavna zalteu, Zllagoa KarijeStremielj, pokazala za naosnovaDO,čeprav je bilo nekaj drugih napak.Do napak pri llerjenju je pribajalonajve~ zaradi tega, ker zaradi dru­gih opradl ni bilo časa, da bipredhodno iZllerili vilino vlakegaaprilIka in naredili sbello sile ri zjasno vpiaanbi vil1nalli. To javsekakor potrebno narediti na pri­hodnjih tekllovanjih na UlIetni intudi v naravni steni.Osebe, ki so varovale tek.ovalce 10

to večkrat opravljale slabo (napri­.er pri Cesnu v tinalu) • Sodniikaetipa 1I0rl biti zato posebej pri­pravljena in mora orglnizltor pristrolkih upoitevIti tudi potninovsem sodnikoII. R temu bomo prispeva­li z organizlcijo prvega strokovnegaee.inarja za jugoslovanske Iportno­plezllske eodnite v Zagrebu 5. do 1.~aja 1989. Upamo, da bOlia dobilistalno strokovno ekipo sodnikov, kibo sodila na nalih tet.ovanjih .

- Ra~rtovana cere.onijl razglasitveZ.lgovalcev s predstavljanjea vsehfinllistov je bila zarldi nlpakevoditelja Ivice piljica raztrgana inopravljena na hitro.

Razentrebnovdeih.- Očitno je, da mnogi ne poznajopravil tet.ovanjl. Zato berite &lpi­ni$ti~ne razglede It. 31, str. 35. vkaterib so bill pravili objlvljena!Tika plezalec ni ve4el, dl bo potehnični nezgodi kljub ponovne.uplezanju upo!tevan bolj li rezultat.Naaesto, dl govori naokoli po dvora­ni, je bolje oddati pravilno napisa­no prito!bo. To je korektno naredilTomo Cesen in je bila tudi upoIteva­ni. RIpake je torej aogoče popravi­ti, ~e je prito!ba pravočisna.

- Na !alost je bilo tudi nekaj ne­!portnega obnalanjl. Tako je napri­Iller teklIovalee po svojelI vzponunavajal, da je vzrot njegovegi padcaneoeilčen aprillet, Čeprav le ga je

opravil za tako .ajhno Itevilo lju­di. Vse tek.cvanje je slonelo nadelu desetih ljudi.

~ Glavni .odnik tek.ovanja je bilistoč.ano tudi voditelj in orqaniza­tor tekmovanja, kir je znatno o.eje­vala njeqovo lod011ko delo. Capra.je bil pobvlljen 'zl vodeaj., ker soimeli večino-a nepoučeni gledalciprvorazre4nl vir inforaacij, I soje­njea v celoti ni.80 bili zadovoljni.Pilji~ je poudaril, da bi potrebovalIS dni. da bi pripravil kvalitetnosojenje, če pa bi jih dobil, ne bibilo tek.ovanja.

- V prihodnje aora komentirati innapovedovati strokovna oseba. ki ••dobro razuae tako na plezaoje kot naalpinizem.

- Xiaao iaeli tiskovnega centra, karje ote!.valo delo novinarje.. EtipaZI obdelavo podatkov ni bila dovoljbitra in ne dovolj ,trokovna.-, -'.;' :>.', . ';."".

,J" ".4.~ ,"~

...~ '1, ., .

.... .. -~~"~ :'&-'11:.i_, '.' _'. -"it,.,"" '

'" v ' ' ...."".. , _

~' . ..,'" '.'.'.'•• ~ ...' ,;0" ,,' • ~.••,",,,,~.?' ......, , ,,-;'f~,,;.,_;.::..~ ...

" ;.;;.:.~. ;,. "0 ~"\'.... / ...~"'". '-,

•• ~........ ·r " '. ~ I ~.. "'I'A:"~tIi- .., ........ I:rF""" ~lt"'~"~"'1o" ,-'.~. : -~ :'~ ",;t,.'"';;~":;"~""'f' . '~•. ~"*" '!)J:-,~~:. ~". ,.• ·,~I_", '." .~

'1 " • , , .

športno plezanjepred njia oprijel laao e4eo od pre4­hodIlikov • .odnilli p. 10 g& b.tooehtili.

- '.graae ID Dat.tari .pt.j•••li Ipo...boa. SportDo plezanj. pri nasle ,.edno nia. dovolj 4eo&rj. in 10D.grad. pae prtlotnostne. V Zagrebubi labko bile obilnej.a, • lea s.odloei1 4el .agr.dDe9a fooda r.zd_­liti ljud•• , ki 50 poetgali pripra­viti ~tDO It.OO. Jekateri od njih'0 kljub zelo telt••u denarn••u po­lol.ju j •••li proste 40i v Ilulbi iD41lali upretinjno. lli ..o lezaeeli tat-evati zaradi D.graa ali.a tekeuj.ao zaradi Iport.?

Naj pouduh, d. bi buz pro.to'l'olj­ne;a dala in pOMoči netatarib podje­tij potrebovali za to tet"ovanje80.000.000 dinarjev. Toraj, ee hočeao

profi organizacijo tu in zdaj, jepotrebno imeti proračun Ol.. atarih.111jar4. Toliko bi stal 1rt loct '89

In le poziti~ne strani tet-o~anja:

- Z doseleoia sao ae ~tlju~ili .ed.alolta~ilne, ti ji. je uspelo orga­oizirati tekeo~aDje ~ d~oraoi natakloe. nhoju.

- Vzdulje v dvoraoi in videz teteGva­oja se glede gledalcev ni pra. .i~

razlitovalo od videza podobnih tet­eoVaDj v svetu. To .a potrdili ugod­no preeeoe~eni italijaolti plezalci,ti .0 bili izredoo zadovoljoi s tea,hr .0 videli.

- V Zagrebu, ti je z..i~eo z novoltaiio pozna .aao tolarto io ooga.et, seje na finalne. delu tet.ovanjl zbra­lo ve~ tator tisot gle4alc.v, ti so.pre.ljali tekmovanje od za~ltta dotonca iII burno po%drnljaU Vlituapelan pl.zal~ev gih. Je pozabi.o,da je bilo tatrat tudi lepo vrl.l.

- Po odzivu ti,ta in javnosti v celo­ti se je 1 te. dogodko. .portnopilZInja anakopravno vtlju~ilo .eddruga jugoslovao.te lporte, tar jehil tudi na. oa••o. Dotazali '.0, da'.0 za publiko privla~ni io zani.i­vi. To oa. daje eotnolt, da le vokviru evropatega prvenstva • tolar­ti pripraviao prvi Yu lock Ka.ters.

- Prvikrat so bile pri naa za lport­noplezallto tekeovaojl tudi vltoplli­ee in je bilo oh z..rnih cenah tudioekaj zaslu!ka. Toraj ao ob dohriorgaoizaciji tak. tekeovanja pri oaslahko donosna.

Taleov.ojl je jasoo pokazalo tv.li­teto ndih plenlen, poaebno vfinalu. ~itno ja pri oaa a..jlaItevilo plezalcIv, ti ataloD doslga­jo dobre rezult.te io i..jo potrebnotekeovalno koncentracijo. Ti znatnoodstopajo od drugih, pohvalno pa jetudi to, da i.a&o o~itoo velikoItevilo .ladih nadlrjaoih plezalcev,kitarih ~aa lele prihaja.

Ma koncu je potrebno povedati, da jei.elo tek&ovaoje velik od.ev v javnihobe il ih. H,tajkrat .0 o tet-ovanjugovorili na televiriji, le več oaradiu, ndUto dobro ilustriran1hčlankov ja bilo v raznih ~asopisih inrevijah. Vsi so izredno poh.alnogo~orili in pi.ali o tetaovanju in os..ea 'portne. plezaDju kot lportu,ti i .. bodOl!oOlt.)forda je to najbolj eo08tullO ionajbolj ja.no v .voje. ~lanku pouda­rila Dovinarka Vjenu.e, ti je napi­.ala: "V kopici lai~Di' 10 powrJnib'z.' io 'proti' se opredeljujeao'ZA'."

športno plezanjeREZULTATI

!enite

finale Superfinale

l. Karija Stremfel;2. Ine. BoUt!J. Da-jana ~le.eD~i~

C. Kiranda Ortar5. Kojea Oblak6. Nuh Romih7. Slavica Stoj.kovi~

IIolJti

1. lluto Luki.:!2. I~or Jamnikar

Luta Zaplotnik3. !tuko Cubr4. tliha Kuhar

Nejc Zaplotnik5. Tadej Slabe

Bojan Leskovile);Ketod Skarj.TGIIO Ceseo

6. Salo Prosenj.kVladiIlir PauUl!Ale! JensterleIgor Kalan

7. Andrej Cer.elj

AO KranjObalni AOAO !kofja Lo);aSolki lO, TolminVrhnikaAO Trii.:!10 Velebit. Zaoreb

AO TAit, HariborAO Ljubljana KaticalO Kranj10 Skotja LokaAa KunjAO KranjAO Ljubljana KaticaAa KengelAO Kange!AO KranjAO TAK, MariborAO Kamenjak, RekaAO Stofj. LokaAO kranjAO Nova Gorica

1,.41 •7,41 ln1,4.1 •7,41 IIS,70 •3,89 II3,9S •

S,93 II5,77 III5,4) •3,49 m

10,01.8,09 II8,09 •1,611 •5,90 IIS,90 •S,13 II5,13 II5,13 •S,13 •4,16 III4,16 II.

4,16 III

4,16 II3,44 ..

Predatava paralelae;. hitrega ,lezanj_

Vili Ou.:!ek~

Igor Ja.lllllikar

Karko Lukič'

Bojan POČkar ~

Ivica ".tkovic!~

Boris eUji~J­

Vili Guček

Karko Lukič J­Bojan POt!li:ar

Boris C::ujic

Bojan Pot!kar

Boris C::ujic

lJ. 4. 1989

razmišljam o •••Iztok Sli:orniti rDO pn DUco.JI - stAtu GOlO SLOfDSD lOTlIlO - 0GI.0t1 na - CLIDlJe

pri nuruli~ni

Tako tot v .vetu se tudirazvijajo in izpopolnjuj_jolporti ter njihove zvrsti.~e je alpini ze. dosegellvoj Wrlzvoj­ni" viJek v easu gorniitva, pa jedosegellvojo popolno degradacijo vsodobne. tuu - 9' Ča.u Iportnell'1pletlnja. Tit način pre.lgo.anja v.r­tibI je zlld ni stnn.U tir. po­polna-s loteno od zat.tnib I••rnicklasičnega alphi:l•• , uto gi lahkopojaujeao tot eno od nutigianas tike .Kis.a proti tatelu načinu rekre.cije,elitne.1I 'portu ali •••0 aodni aubi,saj sea pred časoa tudi ,.& velikoplezal. Nikakor P. De toleriral ple~

Zlnj_ DI .ilo, S .110 Ili po .ili. neglede nI posledice. e. je z rl%9'oj ••take oblite rekreacije priilo dopolitanj. .tlro.tnl strUkture lju4i,ti s•• te. utvarjaja, pa le vedno nipriilo do izboljianja .i.eloosti, dao .orebitne. dozore••nju ne govori••Zato je t.jp.t ~edalje .e~ tistib. tihitijo "D.bijati" a.eri, ti bodoboljh. te:]e, atraktivnej", ob te.pa neus.iljeno oblegajo vse r'zpolol­ljive .tene, stenice, oatenja, balva­ne, spo901e, v udnje. ~uu tudijame in n. nazadnje je nekdo pri~el splel.nje. tudi v Steni.Stena pri Dragonji. Cud.1 nlrlve alisa.o odkritI lepota. Apn.ntastl ;ao­tli, ti Itrli i2: nUnte podilIgI,predativljI Ja Slovenijo trajinato,geoloito, zoololko iD pUlhaea bota­nitno DajJ'Di.ivejli poj.v v doli Direke Dragonje. Kraai jo 2S1 rastlin­skih vrst, .ed tateriai je velikotakib. ki sodijo .ed rl.jvetje bota­ni~ne r.dkosti v Sloveniji.Katlen poseg • deviltvo dediJ~ine, kina. je bila zaupana. "er.zum.v.nje inneobtutek z. lepo, felja po napubu.

Tudi .eni kot alpiniatu je til tlltopriznati dejstvo, da je Zli radi nls inpredv.e. zaradi tistih najbolj zlgri­zenib, vendar slepib plenIceV, "opu­stolene" precej naravne dedii~ine vSloveniji. Ce sao po.zr~ili popolno"okupacijo" ,tene nad Ospa.. ostenjeDad va.jo Crni lal na.enili plezllne­au vrtcu, zadnje elu prhorileuraznobarvne;a "alpskega zaooveduilt­VI~, ti hiti t ••olucijsko nazadnjal­keau oibanju. De uhnjaao le tistihnekaj nedotatnjenth apnen~astih ~eri,

iz tllterih .e zaradi njihove majbnos­ti vidijo v.i klini, .vedrovci iDraznobarvne "ourtne".Primorlke .tene predttavljajo tistidel Slovenije, v taterem tivijo ogro­lene in redke tival.ke ter ra.tlin.kevrste. O ornitololti po.e.bno.tiOsap.te ,tene in okolice .e. te pisalpred leti v Planinske. vestnitu.

"a koncu naj dod...pel .sea tisti.,ti ste sposobni l~evati plezanje odplezanja, dl plezate ••ao v tistihpredelih, ti 10 te popleZIni, v Ospupa Daj bi plezali v v.eb Melecih,razeo v obdobju med .arceM in juni­je.. X.ko •• bOllo drlali pro~nje. jeodvilno od nas sa.ib, pred.aea od.tite in razu.evanja. V Da.protne. siboa tot biolog prizadeval k uveljavi­tvi zakonakih predpiaov o prepovediplezanja za c.eDjeno ostenje, tega papo praTici povedano ne feli. in UpaM,da ne bo potrebno.

Vse:a tistia, ti napuba ne IOrete aline znate preboleti, pa krajli nls•• t.Poklekni te I fotografskim aplrato.pred prelepo cvetico in ko bo.te.anjli od roh, se ullislite nad.vojo naduto.tjo.

nadaljevankarUlllci Su'encDII GalI - PO!TIIl lCU? - 2. del

N, fazuait,., n&p&~no. ~etu4i boa~rda napisal taj t.tega, tar .ardaYS•• ne bo Yle~. .1 verje.ite: pri­spe,ka Kihe ~uh.rjl Y zadnji It.,11);1AR sea bil resnično 'esel.Zl.taj? Zato. kir ••11 v pretet10lti~enj.l !e , •• mogoče. da bi vzbudiljavno (ton.truktivno!) oceDO. pa če­

prav le kritiko poročll.Dja (ne leaojegll v javnih občilih. Priprl,ljalse. &uJl:ete, postavljal zabt,vI, ujprid. ocenjevanje ti.tih obj.,. titato ali drugače zad.,.jo alpipi:z.,.,'.Ij občasno DI dnevni red dol~'Dib

1••tankOV'a olj bo dovolj u,04a, laj je ,.čini

liajbr! fe ja.DO, da bi rad I•••,oj.strani 0.v.t111 tilti d,l Kibo,~.

prispnb, ti 1J0vori o "poihooIti"por~ilDj&.

Ste tdaj po.i.liIi, taj vse (labko)'pIi,. na obseg pisanja? l40 je pi­sal, prav gotovo. 04 koga ali kako••0 dobili podatke - le bolj. Tudikdaj 'Ila pisali, ni brez pollena in le(ltarsi)hj.lo ai je TOllo ob slovesu prepro.touhl "Saj bo.U spet vi piuli)fodce", sea "'feda slutil. kaj IIIlpet čaka. Danu (8. lI&ja U89), kotole pile., pa labko tudi točno poro­ča.: za Itiri ponldeljkove rubrike... od Cesoo'fib. hacr uj bi ..i IInaprej poliljali oo..icl. dobil "IgaeDO pisao, oa.aj oa,lov pa so (Ite­jlll le DeDaročenal) pritla le tri. Sipred,tuljate: odprete pooe4eljko'foDelo in nI 14. Itrani, taa le'fo zgo­raj - Ul9a ena notičh, 11 .alovečja od Dulo'fl "Alpinistične llo'fi­ce M !l (Ce bi .e jo se'eda uredDilt'fu.ploh zdelo vredno objaviti.) V.eostalo gradivo je bilo potrebno pois­tati, izbr.kati iz rl'fij, tapisniko'f,pa ne 10llisije za alpinize. PZS. terteh kljub obljub'lI tal fe nekaj letne 40bi'fa...eč .•. lIi je pot•• tajčudoegI, Če poslbDO 'f takib -sulnib M

obdobjih po,..etillo nekaj 'feč proetoratudi takiII aanj poeeaboia dogodkoa,pa tudi h drugače objavho kakodobro Dari.ano shlao, čeprav na njejoi ocen Il iD 1 ..• ? Ali pa ae tori­giujte, povejti, da niau pru,ozira.. kata .islite, da bi acrllobiti!

lo sea pred netako 2l leti. po izjea­nih 'fzponib Kabkote io Seetinina, zatatere p. le nibče od oovioarjevseveda niti zaeoil ni, alpiDiiti pa.{alo o trhicah, Iti se oaa , telDgodi, la tabavljali - saj veste tatoto gre - začel z dopisovanjem 'fjavna občila, si la zdaleč ni sellpredstavljal. da. bo.o kdaj 1l11l1iftsvoje pol etraniN 9 Delu. 10 p~ se.Da. (Oprostit_.i saaobY.lol) predleti to izboril, SIli se zaretel:Dokler boa iad II! taj zrann, nakrčeoje ni pristanla! To je .adajoaoo'foi Yzrok, da le 'fsak te4en kajoapU.., da poaa;u Tottoh (iD letOIlU), čeprav i... do..olj tudi druge­ga dlla.In - taj pravite, koliko podatkovdobiVIllO v sporočilihl Vllikokrat IIdgeb vrstic oe bi Dogli oapisati,ee ne bi iaeli fsedaj te dotaj boga­tih) arbiY09, če ne bi stalno brskaliin spralevali, celo prosili za podat­ke •.• ! (Pa ai je zadojič nekdo,potem to sea ga le eetrtič pro.il zapodl.tke, "odkrito" povedal: pa tajiaaa jaz od tega Tvoje;a arhiva!l)Odkrito pa pri za.. , da iaaa anogo veenapisanega o 12, kot o tati aodernisaeri v plezlli.ču, pa čeprav iaaoceno Il in več. In - o ee. lahkonapiJea v.č, O tedne trajajoči odpra­vi Ili o ••eri, 9 kateri je siceraogoče re;istrirlti celo v.at gib?Se poslbno, če oisi hil ra..no polegIsi zuislite MnovinarjaM pod steDo•.• ) io ti avtor ni ne ve. tata iz­erpno poročal. Ife .i81ite, dl je lepoael!l.bnost (halitetal tista, tikroji obseg listivtalTudi če tdo aisli. da bi aoral. r.etelim (ali .arem!?) ovreči Kuharjeveposisli, da pisci Alpinističnih oovicnimaao enotnih kriterijev. In tako bijih labko illeli? Korda tako, dl. binpr. "SUloupravno" .prejeli stlep: zapnenltnni ..zpon VI. .topnje 8nstit', za •.• !? Vprahnje, aU tdaj,edeao .tupaj in se P0810iao, panuenoaa pu.eaa odprto. Korda bo nanjodgovoril kdo drug, 80rda celo kdoiZlled tiltih, ti zaradi tega alioDega razloga tudi pribajajo naokoli

•• io takiDi oiso redti.Bi vas pa rld - ,.e po vrsti - ja..oo

nadaljevanka

P.S.: Pravkar sell izvedel, da sem sezmotil in TOllotu pripisal rojstni dan.lajlega brata Karll:a. ki je nekdajtudi plezal. (Tako je, če illali preveč

podatkov!) To Ile je vzpodbudilo. dapripi5em Je tole: Ne ocenjuj te naspredvsem skozi napake. Nismo profesi­onalci in večino prispevkov lI.orall.ohI napisati na hitro. potem. ko SIbOza tisti dan !e opravili redne delov­ne olIveu. KdQr več dela, več tudigrdi, je bel naudo reH potojniurednik Planinskega vestnika TineOrel.

čas in napisal to pojasnilo. Ne le1ebl, Allpak vsn naj velja: vsi, kibi radi karkoli povedali o poro~a­

nju, kjerkoli in izpod peresa kogar­koli, oglasite se. Le tako bomo lahkorazči'čevali nesporazume in javnopovedali tisto, tar kOllu gre.

javnoVlel

da si sezato sell .i

IrA~ iNr.$j)I 1'AT1'7.1

lMA' ~"p<>T'l.n JlrIJiE;: Oi

ki !

vpula!; Ste imeli .orda Ulj vtis,da si ne !eli.lo) pomoti!? Miha, semorda spomni:!!. kako sell. te vabil Jr:sodelovanju? Bil si sodelavec Vala202 in obetaven oovinar, za Das po­Ilelllbna 1I0Č, toda... če ne bi uspelpriti na "Osp '8S". si najbr! Je dodanes ne bi segla v roke.In kdo ter u. koqa (!) naj bi "troj il"klasifikacijo plezalskih dose!kov?Vsaj nekateri se boste morda le spom­nilL kolikokrat Sell VIII po!iiljalprilllerjalne tabele (ne VSili več, kjesem jib vse pobiral. vea pa, da jeillela npr. skoraj vsaka lItevilkajaponske revije Iwa To Yuki kaj nove-ga na tUl področju!. kako SilO jihocenjevali preskuliali .•• Da pa se datudi uradni organ za kategorizacijatako hitro zapeljati od pil cev AN, patudi niselll vedel.Kiha - vesel selll,oglasil. Predvsem

,.----:--,---,..-----,

nadaljevankaStanko kliurIOLIIO S*, nIJlftLJI? -]. (el

kot plaaiaeclallto dobro

fona labko eloveta ddi • .Ijab.podobno.ti. "Ci..ilno obaalanje, ki je bilo v V%po­nu vltari l ...triji in Oa je podedo­vala ,eneracij. po prvi vojni. ji dodlnes dOllle .pllhaelo. Bu4ie a. jeprvie trgal z verige prlv v tej voj­ni, a iztrgal II ni. Surovost en,rOl, z obrazOl obrojeno v javno.t.je v o.le traje zaoelel lele okupa­tor, ki ,a j. bilo z njlgovili leto­d..i treba nagnati. Todl pote. je40bila kIr dOlOvio.ko pravico lnprepri~an .ea - priape.ala svoj delelt 41nalnji v'l.plolni .orlloi krizi.Stare vite.ke vrline sao kar hitrooligo.ali kot 4volienost in binav.či­

no io jib po.tavili pred vrata. Drul­bo j. preplavilI Di~ejaasta razpo.a­jenolt (lI tako je to za .ark~i.tieoo

orientiraoo dru!bo .OOO~I?): ~Bog jeIrte., nebo je prlzno, prepu.ti.o ga.rabcl'. 4r!imo.e zemlje in jo uli­vajlO, kaj n.. pa kdo aore .•• ~

Ce obeut1jiv ~lovlk zaide v takou'alrjeo alpiniati~ai o4lek, kjer..lade ravnot.tj. .il in ne tovari­Itvo, kjer % baoalnim preklinjanj••in tvantanj.. j ••lj.jo ceno nj.gov.auin .vojemu .rcu. '1 z njim ne IOrepoistov.titi. aa.protno: spet se .uodtuji. , uri .ti.te lU prazno detla­riraoo .tatutarno -tovari.tvo" ne~ga nit, tir do njegove etite ne.ele in njegove atiake ne %Izoa.Pri kvaotaDju tUdi Alpioi.tieoi raz­gledi ni.o brez gr.ha. lar je liber­tiocel lOrda dopultoo v oedotatlji ..izasebno.ti njihove,a .tlDovaoj.. na.tu koailij. ZI alpioize. ponuja k.rjavDo .toli Ivoj, ura4no ,la. ilo. loto fe tar lep ea•• rato prispeva .vojpotoe.t v veletok vs,.plolne (sloveo­'ke) "modetoo.ti" in ".odobno.ti N

•

f~S04obna lena.. , "sodobni molki"tato neu. tavljivo .trastne be.edeluroal-trgovske rekla.e!) Zelo dvoaimoaaree, dl "prllieja" slika v AR 30na .trani l' zbuja pl••enita planin­aka ~ultva. Po .oje. je prostaika(vul,arna) io oa.iloa (brutalna). Inbrez trobice alpini.tieoe v.ebine, vreviji z oaslovOI llpini.tični raz­gledi! Ijen n..eo je ~i.ta tvaota ­"tvaota zaradi tVlote- po formuli-l'.rt pour l'lrt-, a.1IO po torau-

ai jeIOLJKO

..2.. :

•• aprlbodu skozi Il lOkorat ustl.il ni str.RiSKO PRIJltELJI?AvtoricI 111.t. st.ei~ Geitno boe,TPralati. ali ,1.0 bleleeeib j ...ibv.,.ba. 9rl41.o tudi lepo dulo •obliti (o••bDe) srene kulturi.To Dit.tor ni zane.'tljivo yprallnje.••e4elo.altib odnosib j. clIo tljue­DO. Dobro si je pridrizati tudi t.tlnlleek •••ti iD pot,ltati tuditi.to za4njo Il..ico. zaradi tatarele je zl~il t ..eli hrbet.Eni tatih ala,ic (leveda PI ni 'iali'biti t.to preprost, da bi trdil. daja bila pra. ta ulodnl ZIliintiniprijatelja) je vdor surOVOIti • ollaplaninite vrlte. In to le dogaja !.zelo dolgo. tot da je 10 tuuna .litonju.nicl _li DKD. 10 celo vrltoobrlzo, si je .adal" od zahrbtnl;1opra'ljlnja in bladolgi prlzirl 40.'IOlvztrilueg. pretlioj..jl io tVID­tlltlOI po.tl.ljaltvl... aar.. pa.la1izirati, vl04ar .e••zadaji taariei ••oje biti nlc.ajnoprlprl~.n, 4a .0 ••e to zuoa.ji izrl­zi .1abo zataauflirlne sebieno.tl. TIp, je po .voji n.ravDaDo.tl protl­drulaba. iD. protitovlrUta, tonjolplania.h.Ili le • tiki drulbi(Ili kot kdorkoli)~uti.a?

,e••ih ai bilo tato. .i~ al vea. dabi '1 tato obnalali trlntar.ki vodni­ki pIIvOJ ia Tu•• io zl.t. oeoer.ci­j. .e4 obea. vojo.... aitoli oi...bral ni slilal. 41 bi k.r napočez

t ••ntali in pretiinjali. ' ••protno:.elito lepih le1j. in aisli.o lzr.­t.li in .e ozir.li k velito .i.otopOlt••ljenia ciljem.~lli istreno ali pro for••?~ bo.terekli.To vpr.lanj. je grozno. Dualnjageuradj.. ti je sicer nie ••nj neaueit. "ailel in .poznlnjeN

••i potdo bjiju potteno Da••h. "p••. "-jiin "t •.• "-ji io se dela. tot d. ji•••0 njloa go..orica i.trlna. "'1drugo je '''Itohlin.t. poz.. Tod. tooi re.! ....pr.lanje up" odgo.oriticelo takole: "Tu4i tar je bilo profor.a, je le z.radi forae tudi ..odilok 40bre.u. zataj tudi dobra in tr4na

nadaljevankali, % estetiko pa skregana. da okakea globlje•• zakritem pomenu splohne govorimo. Sprevr!enemu uredniJtemuokusu s. je v.eeno zdela na .oč duho­vita. da jo je z !arečimi očai poslalnI ogled urbi et arbi. (Zlndi podob­nih "duhovitosti" vprejlnjih Itevil­tab .em Alpinistične razglede netoč

le odpovedal.)O teh zade....h JlV. se le nekajkratpogovarjala 8 prijateljea Franeetc.Kaleličea, prejlnjia urednika. (in le,edaj topogledno potentni. faktor­jea). Ne "Iteka". Pravi, da je nerelativno. To je čudno. Ier pote.ta­kea v.i stojimo na spolzkib tleh inVIi labko vsak hip teleboemo. pa Dajgleda~ levo ali desno. Ni torejnobene oporne točke. rrance je človek

!irokih obzorij, pronicljivega innlgajivelJl duba, lol'uten in kritičen

- in tako zagledan v hriba, da bi auna prvi pogled ne Ilogel prisoditivdinjanja date!ljivi boginji !urnal­konforai~aa. Toda dokati so tu, ~rno

na belea, tudi v njegovi pes..rici.Iaa .e, da bi qa nekoliko ~vIpH!eDo"

vpralal, kako se dopolnjujeta strani19 in 24 v AR 30. (Po gorenjd:o bibilo to tako: "Bol s tisto preličjo

sliko releval človeka na robu obupapo.agal ••• ?")Hi tovrstna kvantaUa "kultura" takonedol!na, kot si me!ikamo .ed sabo,in tudi ne tako nujni, da bi li ravnoz njo aorali dobiti izstopnico iz"srednjevelkega aračnjdtva" invltopnico za "Evropo 1992". V resnicije stara toliko .kot člove!tvo, ti pau je skozi obdobja toliko Slleloi.enovati člove!ltvo, kolikor jo jeuspeino preaagovllo. Ocenjena je na.­reč tot lelO ni:ka, dobesedno prilli­tivna. tonj prt-una za priaitivne(to je preproste) dru!be. Po defini­ciji torej ni "napredna", za kakrinabi danes vsi tako radi veljali. Kadarje skupaj s spolno razpuleenostjoprevladala, je pODagala pokopati ve­ličastne civilizacije in kulture.Tudi nala ni nedotakljiva. Jo bODO~agali pokopati? In to planinci,najbolj "zdrava" plast naroda, ki seponalaao s stoletni. narodno-obramb­nb bojeII?V zvezi II pesaarico, ki sea jo olle­nil, bi 1I.0ral pra1'zaprav navreči

vpralanje, koliko je kvanta nasplohlabko eleaent (besedne) ua.tnosti. To

je seveda čisto resno teoretično

vprahnje. V njego1'8 zanke pa sekljUb Shakespearovia in Prelernoviazgledoa vseeno ne boli lovil. Rečea

nlj le, da članOlI AO-jev ne groziposebna nevarnost, da bi zaradi svo­jih okroglih (le cvetočih lili leprelIItanib) "ocvirkoY" postali dru;!Sbllkespellri ali Prelerni. Zato najjih raje spravijo y hladilnik inprivle1!ejo na dan, ko jih bo res dokraja razlgala nepre.agljiya vulklln­ska sla po poglobljene. "realistič­

ne." u.etnilkea izpovedovanju.MeURno in !aljivo pa je, da je pes.a­rica takole napol nekaklen u~benik

"Ulletoiltega" svinjanja. Hi nallreč

Vlaka kvanta v vsakea kontekstu !esme!lna in duhovita. Saaa v sebi takasploh ni, prej obrIItno. Po literarno­teoretični definiciji pa je vulgarnokvantanje, kolikor je .illjeno zazabavo, najni!ja, najbolj primitivnastopnja humorja. Xaklnih lovorik senadejamo ns tej stopnji. da se takoradi audiao na njej?In kak!len kulturni obraz nosi.o posvetu? Reciao, da naa tujci vpralajonapri •• r na zboru planincev trehdetel, ali iaa~ kaj planinskih pes­mi. "Ja," se boRO br! pobvalili.jo, ko jia bOllO rntolaačili kakoubeljeno. (Zaradi neznanja jezikovbolj po direktni lletodi.) Ked sabo sibodo pa priliepnili: "Balkan .•. "To pisanje se. za~el z vpralanjem oizgradnji lepote dule. ORenil sellsaao eno od duJevnih nakaz. ee na­ključno, ne morea soditi. Gotovo pazelo popularno. Tako zelo popularno.da se z njeno obsodbo brez dvomadajea v zobe. Nibč., tudi alpinistne. naareč nill8 rad. ee au nekdotilči ogledalo pod nos. Toda .oraa"poklicno tvegati", pa čeprav nekdopobere rokavico in.i jo zdene vobraz.Pripis pot... ko so le izlli 11 31:Kedte. ko se. aečkal s tea svojimspisOII. so., dnevne. časopisju izllineketeri zasebni protesti zoper "por­no" (grikIl beseda za "grd"), od kate­rih enega sem poslal uredniltvu zaponatis v AR (Berta Golob, Ekololkovpralanje sporazwaevanjll, Delo. 25.aarca 1989).V AR 31 se je na tno Koliko SilO

prijatelji? oglasil Peter ei!lIek,vendar je njegovo pisanje tate nara-

nadaljevankave, da v nil!ean ne ouja &ojeg.o.novnega n.ena, namree podpretiAlenko Siati/:! v njenem .tre.ljenju.Preprie.n sea. da se. tako daleč odvsakrlo1b zapletov in prepletav vposamičnih AO-jih, da ai nihče neDore podtakniti kake pri.tranoati.Sicer pa podpore ne dajem brezpoqoj­no. tolikor .8 Alenka bori za duleVDohigieno, sea popolno•• na njeni .tra­ni; kolikor pa bi se iz njenih besed

B020 JordanOORnus II VODWISTVO'

Redno prebir'l Alpinistične rlzgledein i... vl:!uih na kak članek aliaisel povs.a Ivaj pogled in o tea ledolgo pre.illjuj•••V 31. Itevilki je tudi članet o gor.­tetsu. O tea je !e zdavDaj pi••lo v••Iih planinah in ravno ledaj z dvemadi,gramoa. v airčevaki Itevilti Tabo­ra. Ali ne bi bilo potrebno ••10 več

napisati o doaačea izdelku poroteksu{za.čiteno iae PORO-TEX), če je bilaz njia opre.ljena celo nala zadnjaodprava?O vodnilki problematiki pa tole:, Obve.tilib PZS, It, 9/88 je zapi.a­nih le 37 aktivnih gorskih vodnikov,torej 10 ••oj, kot jih o.enja načel­

nik podko.isije za GV, Ali gre zanapako ali De?Straino hudo se Ili zdi 1200 vpra!anjza vodnilke kandidate. Vendar vprall­nja pOZDI. in zdi se mi, da so neka­tere stvlri tako bolje relene kot zdolqovezno besedo.O n~enkl.turi se. bral v Sifrantu

dal izlulčiti očitek (so}krivde do­ločenega odseka za o.enjeno smrt dvehlIladih ljudi. se llOUlI oddaljiti zizjavo, da je samomor preveč komplek­sna zadeva, da bi (celo) krivdo ranjlahko kOllurkoli naprtili. (Dobesednokomurkoli, v'tet je tudi ta, ki je od.voje rote ullrl.)(Kedt•••• je tudi nebo v osebi ured­nika fe u.lilalo: AR 31 80 popolnoma"čilti"! OstanelI naročnik.)

poUicev (Go.podarska uIo!ba 19141pri Itevilki 81: Poklici za tele.nokulturo, Iport in rekreacijo: 4.81.21Planin.t.i vodoik; 5.81.21 Gorski vod­nik, 5.81.22 Gorski :reIevaleC' (5 ..stopnja zahtevnosti s nivo Itiriletnesrednje lole). O tea pile nekaj tudiv uradne. listu SFRJ 29-277/81. Pritem j. 80delovala tudi PZS, vendar niznano, kaj je nastalo iz tega, ker .eslovenska (evropska) in jugoslovanskalestvica ne ujemata.Dulan Blalio je na pobudo PZS prejeltudi n~ziv planinski Vodnik.Za madinskega vodnika je v pravilnikutudi o.e.ba skupine za tuja gorstvain naj bi torej vodil tudi v tujino,vendar ne pile, kam in kako visoko.Planinski vodniki tega določila ni.a­jo, imajo pa opredeljeno podr~je

dela.O vs•• te. bi bil res potreben te.e­ljit, strpen in zelo ullirjen dialog,saj je nakaz.nih veliko probleIlov, nipa jasDo, kdo naj bi jih relil.

razmišljam o 000

KJfDJE PlIDSIDJIU PI) D.lJtJ 11'1 REIlIfI SEJI IJO PD nuJ.DII O). 04. 1989 o SPOlTNIK PI~11JU

v zateeenosti gospodarsko etoDomskih stisk menim. da bo potrebnadoločena reorganizacija uporabe planinskega dinarja iz naslovapribodlr:a od "planinsteqa taja" kot prihodkov Zil naDenepridobljene na ice planinstva. Tu se izpostavlja predvsem teza,da se iz navedenih prihodkov ne ~ore vee finansirati programov,ki oi.ajo z goro Dobenega stika, ki ae od planinstva pov,emoddaljuje, tator tudi obstaja zelo majhnI verjetnost povratkavlotenega nazaj na goro. Ob tem se izpostavlja t.i .•partnnplezanje, ki ima vse veeji vpliv, 'iritev ne s.mo v kvantiteti••pat tudi vrednostih. potroltih in zahtevkib. Skratka, Iportnoplezanje postaja in prehaja v "arensti Iport" in se seU vpredele pod goro, soteske, tanjone morste pe~ine, telovadnice ••.Gore. ostenja se zapu~~ajo in prepul~ajo ponovno spet "starimtradicionalizmon in sr~ne!ea".. Torej motivov v planinstvu zafinansiranje in pospelevanje Iportneqa plezanja se ne vidi in neopravi~uje. razen v obliki tot trening alpinistov plezalcev zaplezalne vzpone v do.a~ib in tujih gorab. Organizacijskespremembe bi bile v. fazab razvoja nujne. In tudi v tem primeru sebo !portno plezanje moralo osamosvojiti kot so bile polpreteklereorganizacije, ko se je npr. od planinske organizacijeosamosvojilo smu~arstvo, jamarstvo in ostalo v planinskiorganizaciji le le turno smučanje••• V planinsko organizacijotudi nis.o vklju~ili zmajarjev, jadralnib padalcev •.•• čeprav bina osnovi uporabe planinstih poligonov. slednji bili bli!jiplaninski organizaciji. vsaj zaradi usklajevanja varnosti, redain varstva okolja.Vzporedno vpralanje se tudi izpostavlja v t.i. kategorizaciji.kajti ZTKO sredstva iz tega naslova ne obravnava ločeno (vrhunikiIportni status). klasični alpinizem in Iportno plezanje Ita naistem imenovalca. Pri tea pa se morda, da ne bo kakine "ultra"zamere. izpostavlja vprajanje. da je veliko lažje priti dokategorizacije in ranga v Jportnem plezanju kot klasičnem

Itenske~ plezanju. Ob tem ne !eli~ izvajati nobenegaomalovaževanja do iportnega plezanja. ampak se boriti za na.en,kouporabo planinskega dinarja in pospe!evanja dejavnosti na gori.to je za tiste. ki five z goro in za gero.

Predsednik PD KranjFranc: Ekar

(Zaradi pomembnosti vaebine nia.o spre~enili niti vejice in saopismo poslali v obravnavo najprej jezikovnenu razsodilču. Op. AR)

treningIlIAS lIOOrE PIST! - PUl JUJE

nato zni!ala tefavnolt, ponavljale!so jia odvzeli stra!ljivi .lo,el insedaj y~uih slu!ijo kot odli~en

trening in jih plezalci preplezajove~krat z.poredoaa.

,

>n, w~,~,. ~moporo ~

w~

Tudi pri izjemnih podvigib so naporipredvidljivi, zato je najbolje pri­sluhniti lastnemu telesu in upolteva­ti osnovna pravila. Bolje je namre~

prepreeevati kot Zdraviti.Prsti BO najbolj li prijatelji plezal­ca. Zato je treba z njiai ravnatiobzirno."ed plezalnim vzponom uporabljamo ve~

prijeaov s prsti: obi~ajne prijemerazli~nih oprimkoY, vese in gvozde­nje v vdolbinah ter prijelle s trenjeana izboklinah in oporne prije.e. Prirazli~nih tehnikah je tveganje po­Jkodb razlieno.

'I.:: i';;~ '.:J"i'~,;",;; ..;~~ 'lo~'· ;..<J...~',."";:'.~·· ..'t....,'..... ,." ~. '~.' P':';'f' ~:'.· -I!. '. 1',;. " t'"" ,'1 ,,\,C~'I1" "oo'.,:1l ,'~J.,f.'; 1,.,

1. Prijeli sskr~eniai prsti Il. slika'spalcem zabtevaprstih in zato pri teapride do po!kodbe vezi,prvih prstnih sklepih.

\l' "".;..,· ~ "'":...~"",. ..'.' ;J~,~.»i"

Trening je le dokaj stara prak••raZDeroma mladega plezal.kega .porta,ki je pray zaradi teoa y d.setihletih prilel 04 VII. do X. ,topnje invilje. Ked prvimi It_1niai plezalci,ki so se odlo~ili za trening, je bilv le,tdeset1b letih John GiH, ki jepreplezal vrsto ,.eri, ki 10 izrednodolgo obdr!.l. visoko oceno. Bil j.tudi vrbuDski plezalec v pe~eh (Ingi.cliff!, franc. hld,.,). Uspehe jedosegal s .istem.ti~nim treningo.. Zati.ti čas si je pridobil izredno DOČ

in fotografije iz ••,tdesetih let gatalejo, kako v Color.du izvaja potegna enea prstu roke, kar je Ročno

odjeknilo ced It.viloi.i generacijamipl.zdelv. Tudi Uli je lIenil, da greza izzivalno dejanje, saj je postavi­lo na glavo tedaj veljavna pravila:nNa poteg na eneD prstu roke pravza­prav ne prisegam, saj naredi velikvtis, v resnici pa ga je dokaj lahkoizvesti, Prepri~an se_, da je potem,ko izpilil poteg na eni roki, enakote!ko izpeljati poteg na enem pr.tu.Ne izvajali gI na letvici. tepravljudje mislijo, da se lahko potegne.navzgor s katerimkoli prsta. nalIajtkeni letvici, to sploh ne drU.To Ili uspe na vodoravnelI drogu zobeaa eredincema in levi. sredineem,to pa je vse in nikdar nisem posku.alle kaj vet."Posvetil se je raziskovanju aili~nih

vaj, kar ga je v~adh privedlo dopresenetljivih odkritij spolobnostiprellagovanja posebnih plezalskih po­lohjev: "Ugotovil selil, da labkopridem preko akaine zapore tako. dasea iz visenja na prstib iztegnjenibrok najprej izvedel norIlaini poteg narokah, se nato steleso. preva.il vvodoravno lego in spustil eno roko,da je druga s teleSOIl tvorili pravikot ,., nIjegove sposobno.ti so tedaj veljalekot izjellne, po~asi pa so postalepovsem običajne za vrhunske plezalce,ki so jih nato tudi presegli. Stopnjaplezalskih vel~in se je tako precejpove~ala in poenotila. Nova SilUizjelinib tefavnosti danes ne velj&Ye~ za nld~loveJki podvig. a.pak zaYrhunsti iportni dose!ek. Smere., tiso jih pred leti imenovali "krute","nad~lovelke" in "atletske", le je

trening

labkou.eit-

da 10 preple-

Pred vsaU. paporo-, pa naj bo totrenino all plezaDje, je DUjDO, da siprlte dobro oorejeaa. Zato:

iztegne.o roki in .ti,kaao in odpi­rno pesti;poti.taao prste nazaj proti hrbtnistrani zap.,tjaisklepamo prste tata,teni;,tilt.-o t.nitio lo,ieo;poziai De pozabiao na oorevllnikIfr. ehluterette. to je aajbDIkovil.ka Jt.tla IkOSOl tareee,aOOlj., ti lahto .ee ur oddaja to­ploto. Uporabljajo va ribiei inlovci. V rraneiji j. cena. trvo,i­Dah z ribiito in lovsto opreaopribli!no 3S frankov.)PO celodnevnea plezanjuzve~er uporabilo katero odnib lazil.

z. plezanje poei si je potrebno prltepovi ti. Ce je kljub teau t.j Darobe.priporoea.o dVI postOptl s hitri.zdrivilDI. ueiotoa:

do desetega dne po po.todb! siItiri ali petkrat Da dan D...tajaoroko v D.li~eno 11IDi vodi in pritea n.IDO .igajao s priti;drgniao .i bolee. aesto z ledna.zaviti. v blago: potea pa se Dala­liao z zlJeitnim ••zilom.

Xako prlpr.eevati poJt04be?Osnova je treDing. PreveriDO stanjepnto' pred plezaDjell. tako dl sprsti eDe roke pritisneao ob podlagoJtiri prste druge rote. Mato proItiprst gorDje roke d'iOIlO proti za­pe.tju. T.ko vtirilO vez v polohj,, tltaraa bo-o stOpDjO vnatja llbkodoletili po ItopDji bolaeine. ti joboao obeutili.Pretegujao 1V0je pure. hdl;[ leIOreao, poI.bDO kldar ,.ekrlt poDa,­ljlao isti pr.bod. Ogre,ajao se DI­taneno I plastelinoa (1). Redno pijao

,upor.blj ••o katalee lnslik.), v Je bolj otilbprstanec (6. slika).

:'\~':}ir• • o"I ,",~", •.... ~., ..;-· .. "-o ,,::",.

: .' '.' .,:t ~.'.:; ,',--. ". ...... ~ ~'J">,'}••

~>: ;";;• • • "o.

',. ..".'. . (. ~.~ .....

• ' ,II.~ t:~ ~r~':~... ..o.' .:. .

.1' ;••..-. . '.' • .~,•. ~......, .>,".' "j

"'J_<~"':":':"::. ':':".:",':~'.._V netolito .trJih počeh tazalec inaredinec" poči po4pre.o I palcea {4.llit.l.

4. v ozkib ~eh 11",014i.o I prsti.••jvečtrat od strini 't.lne.o pr.te "poč. zapestje p. DIVijaao ••"zdo1 (J.slikal.

V oljih pol!ehsredinec (5.P' lIIeziuc in

l. Prije. z napenjanj•• in trenje.,posehno pri alDjtih opri.tib. tu je.o!DDlt poltodbe ••njla, ter i,t~•• ­DO deluje tudi ,ila trenja dlini. Obaor.bitnelll zdrsu pride do odrgnineto!e, ao!n8 pa 10 poltodbe zapestjana ...tu. kjer se prepletajo vezi inje prilidetih vee prltov naenkrat.

zateglost priuda, rahlanedolol:!ljiva

treningpred. ued in po treninqu in plezlnju.Bodimo pozorni na splotno poeutje.Kadar IDO utrujeni, pofivajmo z dvig­njeniui nogami. ~&Iiraj.o prste inroke do komoleev, da bi odkrili lore­bitne izbokline na vezeh.

Najpogostejle polkodbe

al Vnetje ~jDic veziznati: obl:!utljivost.iztegnjenem polo!a;ubolečina ob pritisku.bolečina med piezanjeR.Ukrepaoja: pranahanje z aktivnostjo,1 do 1 dni hladni obkl,dki z 1edoa, Jdni topeli v zasičeni solni raztopinivečkrat dnevno. zaičitno mazilo [oe­tateri odsvetujejo protivnetna Dazi­la, ti ."0 ubla!e bolečino, ne od­stranijo pa vzrota). namestitev povo­ja ali opornic.. da polkodovani pratlahko izolirano airu;e 7 do 10 dni.

bl Raztrganine ovojnic .eziznaki: ob dolo~ene. gibu sliliao pokin ~utiDo Do~no bole~ino ob pritisku,prsta pa za prijemanje ne aoreDO v.~

uporabiti.utrepanje: prenehanje z aktivnostjo,

~M a, rne~v"'l;l

v 1'flQ6r~,., i't.E2J./.I'J1!

dokler bole~ine povsen ne prenebajo;prva pasoč s hladniai obkladki zled08, slaniIIi kopebi in iaobiliza­ci jo prsta (14 dni). Kot dodatnoZdravljenje omenjajo tudi akupunkturo

cl Pretrg..i.e veziZnaki: slilimo pok; prst obstane vdolo~eni legi, ne da bi ga aoglinavnati.Ukrepanje: Prenehanje aktivnosti inprva poao~ kot pri prej!injih pa3tod­bah. Cimprej (vsaj v 24 urah) k zdra­vniku speeialistu za po.kodbe rok.Pozna operacija j. dvomljiva.

čl Poapnenje Ilez, ki iZl~ajo sklep­110 suivoznaki: pojavi majbnib izboklin (gan­glioa) s prelleroa 3 do 1 .. na pav-r­lini kole vzdoll vezi; č. nadaljujemo8 plezanjea, lahto pride do raztrga­nin.utrepanje: izhoklina ne povzroča več­

jih težav razen estetskih in izginepo netaj.ese~ni prekinitvi aktivnos­ti. Ce ostane dlje, lIa je potrebnood,traaiti % operacijo.

Priredila Sonja Dolinlekin France Malelič

DII !/ri,OroVI/"fO

",tI $1 l1o;/t1

ALI2'ntjkA

opremaKil••ko Arnejl,t-PrleJaa1eUl - CIIIIlCIJl II

Pred priblitno desetlai leti prid,voapodar IIpi.tatič,.ga od••t. .&•••tl.et .lpi.l.tov, pr1pr...1110. intečajnikov: ~lantj.. je'lničani IDpriili. logar ZIni•• , naj le ogl.,i •..gadnu!"11ini •• niso prevee II.i••li •••ndar.e. Ipr•••nil .nenj., to lO drugioa'Dili, da so dobri. lupil ••• jihnajprej J ••t. to pI se. jih pr,.llulil... .kalah. lea jih talloj kupil leducat. Pr.... in druga generlcija jl.,­nielnoy Iti bili izvr.tni. Iliai lObili čudovito di.enzionirllli, uboaočno, teto da se ni nijdo podudarei tl'diva. debelin. klinI jebill prIVinja, tato da je tlin lepoprijel v ravni razpoti in l. z...il. e.je bU. krivI. Katerial je bil tak.da ,i tI in lahko izbil in por....n.l inpri te. niso n••t.le razpot,. kliuilO II izvritno obue.li v razli~uih

kunioab.Pote. je priila Generacija 88. Titlini so le sprva zbujali DeraupaDjeI pre.ibti_ ulesca. Ilabo celotno

dia,nzijo iu tanko Glavo. Pri zabija­nju lO .e zvijali. trepetali. aotila.e je trdota orircaa Deuravuote!enolt.ed ..hkobo in trdoto. Pri dveh leeopazilnapoke, pri drUGih zlo. .adula.oa in rezil~, kar .0 .i potrdilitudi drugi alpiuilti. IliDi .otnorjavijo. kar je bilo tudi pri prej­tnjih ganaradj.h. vendar so bilist.ri debelejii in rjavenje ni predi­ralo tako bitro. VpraJanje je, tolikoje novaj'i je.eni~.n po nekaj letib vsteni I. zanesljiv. Za primerjavo sioglejao kliDe, ki jih j. pred " letizabil Jota top v pre~nici .vojegastebra v Triglavu.laj zatljuei. zaoralo: kato ao izde­lovalci labko pozabili na izku'njepredhodnikov; ee pa lO bti. ali 10.ar zaradi pribraDka netaj til !ele:a(jeUa) zlllul:ili taj vee? Gre ZI.alOlllrnolt?Wa hi.l. j •••nieIDe .ea bil pono.en.sedaj pa bi z ulittoa pritrdil izde­10'alce Da novi klia ia jih pUltilrazailljati •

illtlc-'''N. &Nr .1FIJIt'~~/'O

~"::l Zli­I.'1!41,A 1'"ll'l"'~ f

opremanUJ o SOTOJlIl

bivak vreČa;

palica.i: sl.­iotor (Ridge

Glavne konstrukcij.ke oblike !otorovso:

besed,in .0

palico:

lotor brez ogrodja:iotor z več ra.ni.i.ana.t, !Jrebenasttut) ;lotor % .no ukri.ljenoobročast lotor (Hoop tentl;lotor z ",eč vzporedno ukrivljenia!palica.i: tun.last lotor (Tllneltentj;lotor z več prekri!ano ukri.ljeni.ipalica.i: kupolast lotor (Daetent).

o bivak vrečab ne izgubljajmoter .padajo v vsak nabrbtnikn. srečo poceni.

$otore lahko razvrstilIO glede Danj ihoyo obliko (kon.trukcijo). odkateri ja odvisna teZa in prostornin.ter .oč in stabilno.t.

"ajbelj staDd.rden in poznan je !otor% ra.niai palicaai. Xjibovl uporab­nost je res vsestran.ka, vendar lUsi moč in stabilnost v obratn.. 10­raz.erju. Problea je naGra~ kot, podkateri. je .otor napet; pri ostreatotu je aGčan, a ni .tabilen pritopem kotu p. je obratno (Slika 1.81 •V bor.alnib izvedbab % dve.a palic..ana bokih lotora, se pojavi velitanepodprti ponJiDa, tar je slabastran teh tipov Jotora. vsako ojača­

nje konstrukcije pa je povezano zdodatni. Ite.ilca palic (beri telol.Zato obstaja i%redDO veliko Ite",iloraznih iz.edb (enojni 1, dvojni 1,centralni 1, 2-krat po ena SllI.a DO·silna paUca, s sleaensko palico alibrez, % ogrodjem zunaj di znotrajitd. - Slita la,b,e,dl. Glavna po­.anjkljivost te oblike kon.trukcij.je, dIIotor ni.a sa.oDosilnegl ogro­dja in rabi sidrlnje • tla. To po­.anjklji.ost i.ljo le nekatere oblike

t. %~r.di cene so lotari tisti delopr~.e. o tater.a se tzpI.ta najboljruaisliti, preden kupuje.o. Ob dob­re. clzat,leku.e n••ree lahko zgo­di. da kupillo le ID lotor v!ivljenju.najprej nekaj splotnib podatkov. So­tor j. narejen iz Ine ali vee ravnihali ukrivljenih palic ter iz potrov­neg. alteriala, ki naj bo eia boljvzdrlljiv in lil.,. V od,isDOlti odkonstrukcije. doloeajo paliCi lotorustabilnost in moe. "ojo togo.tjo(.tabilnost je "odpornost" Da veter.aoe pa odpornost na sneg). Najvee sov uponl>l palice i: alll.inija inlIutnib .leken. V halitetnejlihizdelkih uporabljajo pred,a.a ,1so­takv.littt.n tenko.tenski alUMinij.To pa pred,s.. zlradi dejstv.. daje Ilu.inii pri isti teži ZI SO \aoenejli, pri iJti mo~i pa za JO ,ldji '" pri.njni s palieui izu.aetnib vlahn (polintul • In prinizkih teaeraturab po.tane pl&5tiklzelo, zelo krbla. O palicab iz kev­larja pa ledaj le ni nič sliliti.Katiriali za prekrivanje so v glavne.v,i plastični, ler je plastitI ldjain bolj filna od bollbab, vendartudi bolj ",netljiva. Pozor! Le Jenekaj prqiz.ajalce. izdeluje ~balDe

lotore, li pa .0 vsi do.ti telji linoič etnij li) od podobnib plastičnih.

Jora.lno je !otor prakrit z d"".apla,teaa. Motranja plalt ~ora p(e­puJčati "'odne hlape, Iti se toplid.igujejo iD SI kondlDzirajo oa oot­ranji ,trloi zuoanje pla.ti, po kate­ri spolzijo na tla (ali pa zarzoejo).Ce ta .i,tea dihaoja ni deluje, to je• pri.etu, da le plaiti dotikata, sellbko zjutraj zbudiao mokri ali papod ivjea. Zato aora biti notrInjaplast iz prepustnegi "dihajočega"

aatlriala, zunanja pa iz nlprepu.tnl­ga, !ilnegl alteriala (noraalno jeto najlon, ki je iapregniran z raz­lični.i poli.eril. Dobijo pa ae tudienojni lotori iz goretekal. .endar soizredno dragi pa le dihanje in traj­nost sh ...prdljiv!. So pa iz gore­tetsa! Dno lotora je nor.elno izojačanega ali debelejlega najlona,lahko pa je tudi iz neoprena, karje bolj le, a tudi rahlo tet je, vendaro te. kUDeje.

oprema

s,

ilDeli po dva loka, ol ae je pokaulo,da taka konstrukcija ni dovoljmoena. ter Oltaja veliko nepodprtepO'rline strehe lotorl. Dodali so leen ali vee lokov ter trakove poddnom lotora, ki povezujejo nosilnepalice v okvir, ki preprečuje. da bise !otor sesedel. Ti lotori so zasneg te tar pri.ernL v vetrovnihpodroejih pa se jih splača posta­viti v Slleri vetra. Ti lotori soizredno prostorni pri danelI tlori­su, pomanjkljivost pa je nellllonolil­na konltrukcija (Slika 4a,bl.

Z dodajanjem tretje palice dobimoobliko, ki je sicer primerna za veejelotore, vendar ni bistveno 1I.0enejia(Slika 6a.bJ. Podprta povrlina jesicer !Ianjla, vendar se vse palicekrihjo veni salli toeki, tako daostane nepodprti dol fina posameznepalice velika. So pa taki !otori teloprostorni in zato prijetni za bivanje

RupolIIte lotore so razvili iz lI.ode­la, kjer sta se dve palici križali nasredini (Slika Se,bL Tak lotor iDaIle sIlIlonosilno konstrukcijo, jerelativno prostoren, a konstrukcijskolibat in je pri.eren le za manj lelotore, ker imi velike nepodprtepovrline, nepodprta dol1in& posa­mezne palice pa je velika.

-, b--,-.,,,-",-,,,,

,,- -d

"ukrhijenih" tatarov, vendar pa ob­staja le ena pomanjkljivost, uradikatere je slemenast .otor konstruk­cijsko slabli od "ukrivljenih" !lato­rov in to je. da pri "ukrivljenih"dobbo bist'feno večji volu.en gledena povr!Hno, tako da je "sedaln."vilina takoj ob robu iotora zaradibolj pokon~nih sten, pri slemenastih!lotorih pa le v sredini {Slika2a,b).

Sotor z eno ukrivljeno palico jenajenostavnejla oblika "ukrivlje­nih" liaterov. Taki iotori 80 zeloprostorni. imajo pa !le dosti prostoraizven notranjega dela !lotora lap!li­dal. kjer lahko shranjujemo prtljago.Imajo zelo dobro stabilnost zaradiostrega kota n"penj«nja. ki pa seproti sredini povečuje. To so naj lat­ji !lotori na tr!iliču (v povprečju od1,5 - 2 kg, iz goreteksa pa ~e aanjl,vendar so za snežne razmere nepri­.erni. Slabost tega tipa lotorovje le v tea, da nillajo saJlonosilnekonstrukcije (Slika 31.

Tuuelasti lotori so bilinativa s1eaenasthl. V

3

pnI. a1ter­uo:!etllu so

korak naprej voblite, kjer

razvoju totorov PI sose tri utrivljene

oprema•

11

12

~c:.,nlO l~ l~u"Jikltor sh n~~:'

10.

----- -- - ----

PIOT1: Dotranji lotor .e lahko r.aei,če Dal ..d po.tl.ljanjea ujale del;viJja ceoa raradi .ečnejle tOD.trut­cije notranjega lotora.(Slita Il) Jo.ilni :zunanji lotor:ZA: ee po.tavljalo lotor aed deljel,ostane Dotranji lotor suh;

Pri vseh n.ttetih oblikah konstrukci­je !lotora obstajata dva različna

tipa Do.ilnosti. Lahko je nosilennotranji Ili pa :zunanji lotor, Obatipa imata pozitivne in negativnelaltno.ti, vendar po:zitivne pri not­ranje. Do.ilDea lotoru prevladajo.(Slika Il) Wo.ilDi notraDji lotor:ZA: aaksiaa1.a izraba potrlnjega pro­Itora lotora; Dotranji Jotor nI pla­pola ob .uDkib vetra, če kuhal ali tigori sveča, je to llbko ~elo poaeab­no; labko poltavil le Dotranji lotor,ee ai oa .arju; te.no pretrinojezupaoje plasti preto Do.ilol ootraojeplasti pri.peva k .kupni aočnejJi

konstrukciji; zalčita livov ja lahkoboljla; la!je in hitrej Je po.tavlja­nje lotora;

PlOTI: izguba ootranjega prostor.;.tene notranjeoa lotora plapolajo •vetru, ker Diso napete; ... "'Itru te!jepostavljlDje; notranji lotor neprispe,a nie t celotni aoei lotora;:zaJ~ita li'o'" rUDanjeo' totor. jetelja.

•

"--J"

So pa tudi izvedbe za dve osebi,poJlavadi z d...e.a .psid ol (Slih10.,bl. Te oblik, .0 po...prečjutelje za 1 kg od osta1ib konstrukcij,vendar je te!a r.lativen poje•.

pdice setajo l' treh t~hb (Slihla.bl. S tea le nepodprtI. dalfinapalic strajI., pre••eilčne točke patvorijo tritohik. ki je zoan posvojih a.banstih l.stnostih. Po••nj­tljivost te oblite je l' tea, da lO tepres.eiJČne totk, v isti rlvnini. tarima za posledico nekoliko ravno stre­ho !atera. Je p. to od do sedajnaitetih oblik naj.očnejl. konstruk­cija.

Izboljlaoa izvedba je iotcr v oblitiz.~ozde (SI it. S«.b), ti p. je vizu­alno nekoliko ~eudn.~. vendar la tatiiotori zelo .očni. stabilni in rela­tivno VIhti {cca 2,5 tvl.

•• jaotnejlo konstrukcijo p. i •• jotupolasti lotori s Itiriai utrivlje­otu palic••t. ti ae krUajo ... petihtočkah (Slika '.,b). X.podprta povr­lina je ie %..ojl.na, pr.y talo jez••njhna nepodprt. doUiu po...n­db nosilnib pilic, !Iotor je zeloproItoren in popo1noal 5Iaono.i1.ft.Skoraj super. V gllvnea so tiki loto­ri v izvedbi :za tri osebe, čeprav vnje. l.hko .pijo Itirje, v sili p.tudi vec!.

oprema

Veen.-enski: VSi vrste tUllllov, sle­menski z A konltrukcijAsi

od tu in tAa (.I~ 04 taa)izbral Bizjak Filip

Ultr~ lAhki: Sotori z eno ukrivljenopAlico, sle••D~sti z dve.A p~lica.A

8azni: RAzne oblike sl••enlstih loto­ro" kupole Z eno tatko kritanjA

konstrukcije,ukrivljeniai

Celle: Med 100 in 300 S (4So-1aOO DEniVeljA le ZA oaelljenA podjetjA, ne ZAplAqhte.

Boljii proiZVAjalci: THE HORTH FACE,VILD COUlffiY, JtOB!RT SOUJrIIElS, VAXGO,PROZNIl, FJALL llVElf?, SALtVA? ,VlU DE?

Gorski: Sll.IDski 2 Alotati s Uiriaipal1cA.i

ndrhl SDlg, vee je tAkih, ki qaubija u .atAn veter. Pri tatarih,ki jib upor.bljAao v 'isokib qorab inv .tenah, je poaellben fAktor tuditloris loton. Dosti lahe je najtirAveD prostor l,~ x 2,5 • (za sle.e­DAlt tip) kot pa 3 x 3 • pri lotarihz ukrivljeDi.i palica.i. V qlavnea pavsi rAbiao poceni lotor. ID s kritič­

DostjO lahko privartuj.mo mArsikateridiDar (dejansko p. DEK, S itd.).Na lalost pa prevladA pri na, finaD­tni .o.ent. Tudi pri meni je.

Se net.j be.ed o izbiri lotora:'aiprej -or.ao pri sebi r.z~iltiti

lin pri noji denarnici). bUenlotor potr~bujeao. Jasno je, da jeizbira ta.pra.il, I. posebej z denar­nico. Vendar, ~. aoraao npr. kupitidrug lotor. ker nu je prYl!1l'1 raztr­gilo, pa Je celo not smo zato preze­bali, se je potr.bno ,prl.ati, ali lene izpla~.!e prvit malo globje letiv fep. To tako ali tika velja ZI '1'0opre.o. Velja le. te bo ~otor pokri­val pribli!no 80 \ nlJih potreb, bopravi, SIJ ;rellO ytalih tudi na-orj•.Ponavadi se vedno ust.villO pri tl!i.laj je pravz'prlv lah.t Jotor? Z,Ki.,lajcI ti.to Detaj dru;egl tot ZIPakl.ničltja (pa le osli so probl••).t"Dji'nje tele vpliVI pozitivno naclno in DeqativDo ni udobje. Te!1 paje povezaDI z .,t.ri.1i. le pollbejZA dno. S tAnjii. dna. l.bko pridobi­.0 dosti dekAgr••o', vendAr nA tAeunbitre;hqA pridobiunja lukenj vnjea. Posledica je moker Jotor,krpAnje Ali pa dod~tn. podloqA pod!otor. Tela je po'ezanA tudi sprostornost;o. Sotor labko poshnetudi Uavstrofobiena truga, ti pre­preeuje vse ostale aktivnostil?) rA­zen letanja in 1, takrAt, ee se pre­.akne eden, .e pre.Akne tudi drugi.Ce bodi.o v po,pr,eju le nekAj ur slotoro. nA ruah, se DA. .sekAkorbolj izpl.e. nositi kAklen kg 'ee aAr.eun udobne;.eo. bi'anj•.PA le o konstrukciji. Predvide'•• , dale ••10 ljudi rabi lotor, ki bo

k,UC':N !OTOR RABIM?

NE l-----[~G~'~B~O~H~N~O~s~I<.~J---J0'

.---1sKU PI NS KA h rlr;,~,~sCJI:U~PO~R!!'~B!!'JI--l: 1 UPORABA I ~a- DA NE DOl.G KRATEKco .a. .a. .&.

% I ~ UPORABE) ~t POGOJI ,._-) ~!I:<'V'~'~'r.... DO[.G KRATEK IJ,\ NE.-J DA

1~X!RIl~ IV.; 1 ----' iCO;§k!l ~ ~NAHE:NSKl ---+le: ~ ~

vremeTOllat VrboveclAJ Pll~lAPRAV POKEIIJO TISTE caTi .A VRIWXWSIIH lARTAB

Uspeh alpinistične ali planinste tureje največkrat odvisen od vreMena.Gornik se sIcer lahko telo dobropripravi; cele dneve visi na lillskealidu v ujubljani, razteguje vzaeti inteka po gozdovih, spi na baltonu, dase privadi na lIraz, pokupi vso naj­boljio opremo in si pridobi najbolj!esoplezdee, teaeljito ndtudira slIlervzpona in s seboj vzaee prvovritno.alico, vendar sta uspeb. ture inpočutje v visoki steni ali ob pohodučez drn in strn najbolj odvisna odteva, ali je vreee lepo. Vreme jenamreč zunanji objektivni dejavnik,ti določa raz.ere, v katerih potek.neko alpinistH!no dejanje. Zaradivre••na se raZDere v gori bistvenospre.injajo. Večina gornikov se pome­n. vre_ena ~a uspeh ture dobro zave­da, na_en tega prispe9ka pa je pojas­niti nekaj zakonitosti, ki veljajopri aeteorolotki napovedi vre_ena.

Vreme v grobem določa tip zračne .asein razporeditev zračnega pritiska. Sproučevanjem teh zakonitosti se uk­varja veja meteorologije, sinoptika.osnovni sinoptični pojai so:AnticikloQ ali območje visokega zrač­

nega pritiska (VZP). Zračni pritiskje nekoliko večji od povprečja, zrakse pri tleh ruteh, v vi!linah paseseda. v toplem anticiklonu je vreaelepo, posebno če so tla te hladna(stlbilna It_osferl). Ce pride hladenanticiklon nad topla tla. ali če jehladen anticiklon spoaladi, ko jeSODce .očno, pride vsako popoldne do_očne konvekeije. Drugače so v anti­ciklonu vetrovi libki.Ciklon ali območje nizkega zračnega

pritiska. Zračni pritisk je nitji odpovprečja, pri tleh se zrak steka,vetrovi pihajo v obratni s_eri odurinega tazalca. Zrak se zaradi ste­kanja ob sredilču ciklona dviguje.oblačno je in uhlo deluje. De!ujelahko tudi več dni. Vetrovi so pona­vadi močni. Hladen ciklon nad toplopodlago se ojači, topel nad hladno paoslabi.Topla fronta je področje v ciklonu,kjer se topel zrak nariva ni hladoe-

lIil. Topli zrak se ob tf"/Il dviguje,nastanejo slojasti ob1Qki, 1)0stOpllE!pooblačitve in nato rahel de2. Pihajoprete!no ju!ni vetrovi. Padavine lah­ko včasib ponebajo, pridI! do delnihrujasnitev. Dokler je toplo, 111upati na ustaljeno vre~e. Oblačnost

tople fronte je lahko liroka do 1000km, nagib povrAine nariva pa je okoli1/100.Bladna fronta je področje y ciklonu,kjer se hladen zrak vriva pod tople­ga. Pri tell se topli zrak dviIla,pride do konvekcije in nastanka ne­viht. Padavine so intenzivne. Predbladno fronto pada zračni pritisk, zanjo se poveč~je, pred njo pi ba JZveter, Z8 tea začne pihati sever.Hladna fronta je olja od tople, je pabolj silovita in bolj strma.PO prehodu hladne fronte, ko nastaneanticiklon, lahko sprva 90vori.o o.ladea anticiklonu z livahno konvek­cijo. V zrele. anticiklonu se konvek­cija uairi, v starem anticiklonu papričakuje.o prihod nove tople fronte.

1

vremeSinopti~ne tarte in .reMDst. napoved

fteteorologi ,i pri napovedovanju vre­aena polagajo tudi s .iooptičniai

hrtami, na taterih ghde na podathprizemnih io vilinakih postaj Imet.o­rolotke postaje posredujejo podatte ote.per.turi, vlagi, pritisku, vetru.obla(!nost1, tipu 're.ena} 401«1jolego pritiskovoib tvorb fanticiilo­OOY. c:ill:lollol'l ia Mje aed nlčni.i

.....1 (tronte). "a ta nlein aeteoro­logi dobe pregled Old neaeJl,OII udlirlia področje. (velikost o~j.

1000 X 1000 ka). t, • •••0 izdela,o.inoptičnl tar te io preprosto inter­polacijo je .ogata določiti tip ,rl­DIna za nekaj ur vnaprej. Cilj .et.o­rologov pa seveda ni napovedati vreDele za nakaj ur vnaprej, meteorologisi telijo vreme napovedovati za nekajdni vnaprej. V ta nameo •• podatki ovre.eou io vreaen.kih paraaetrih ob­del.jo z ouaeri~Di.i .adeli, • kate­riai siauliraao dogajanja v atao.fe­ri. Xa ta na~in je .agoče izračunati

bodoča Itanja aeteorololtib polj zanetaj dni -..naprej. iz: polj nato h­luJčiti obliko, velikost in izrazi­tost priti.kovnih tvorb in .eja aedzrl~ni.i .a.ami. Glede Da poznanatipična Itanja vrl.ena v posialzni• inoptični situaciji (glej prejtnjepoglavje), je .ogo~e napovedati vreaeZI posa.eloe kraje.Keteoroloike slu!be ponavadi izdelu­jejo in vbese4ijo vre.enske napovediza Ivoje podr~je: Hidroaeteorololkiznod SRS ti Slovenijo, lDlZ SIlB zaIrvalko, Poaorsti aetlorololki zavodSplit za Jadran, Zentralanstalt fGrKeteorologh :ca lVIteijo, senh:ioKetlorologico za Itllijo. Napovedi

Vlltaenl ponaeznih progno!'ti~nill cen­tro' lO ponavadi najbolj tOČne Zipodročja v okolici teh centro... • znaraleajočo razdaljo od sedeti prog­nostičnega centra pa veljavnost intočnolt napovedi slabi.Regionalizacija napovedi je levedisaileloa, saj le redke prebivalceopr, Slovenije uni.a, bUno bopojutrilnjea neae na Fioske. inobritno. Izra~uoa~• .eteoroloJkl po­lja pa leveda nilo itra~unaDa l. za.ajhno obaotje nete Slonoije aliItalije, pae pa za dosti ve~jl podro­eja, pona.adi ZI celo Zealjo. Vr..enad oblirnejti. o~jem meteorologiJirJi publiki predstavijo I po~jo

popis. tih klrt v okviru tako o.eno­.ana vreaenske ,like. Poljudne pro­gno'ti~oe karte objavljajo v ealopi­sib, prikazujejo na televiziji, pooe­kod jib razobel.jo v posebne vremeo­ste vitrine.Za prikazovanje posa.eznih vre.enskibtvorb so vpeljloe posebne oznake:~rte enakega pritiska oaejujejo cik­Ione in loticiklone. .redil~a citlo­nov in antieikionov so označena z Cin A, iz dUonov izbajljate fronte10 ozna~ene I polkrogi !topla !ronta'oziro•• strikotniki lbladna fronta),ponekod so označini tudi področja

predvidenih pIdavin in oblačnosti.Koli~ina infor.acij o vre.enu, ki jihobjavljajo časopisi ali tilevizija,je li .110 odvisni od aeteorologov,več\noaa je izčrpnost, prldstavitlvio obseg podatkov o vre.eDU io napo­vedi vre.eoa določeni z urednilkopolitiko poI~ezne ~asopisne ali te­levizijske bi te in ČISGa, ki ga ured·niki o"loijo takloi_ inlor••cij.a.Pri tellvizijskea nipovedovanju yre-

,

70"E HO"EGOMS GIIS(SZ) (JAPOIfSll)

70"

'" -lO"

No'S \ \~

• lO'~ \ , , , , ,~ '0'

, / A~ - - - - -~

lO',n IWW 7S·W O'~

~GaSS-II c;Q!S-E If!TlOSAT

• (ZDAJ (ZDA) (EVROPA)

-, /,

- -

,

,

vremeaena pogosto predvajajo tudi satelit­sko sliko. Sateliti nalIlreč lebdijonad ekvatorjem (slika 2), vsake polure posnamejo sliko celotne zemlje injo oddajo sprejemniko. na tleb. ee.preje.nik razpolaga z ustrezni.iaparatur.ai, poteR lahko iz polurne;«zaporedja slik naredi kratko risanto,v okviru katere se vidi, kato so sepremitali in spreminjali oblačni sis­temi. Takina slika je poučna in zani­..iva, saj Illorejo gledalci videti,kako se je vreme spreminjalo, kje jebilo juno in kje je bilo oblačno. SpOllločjo !e omenjenih poljudnib prog­nostičnih kart in zaporedja satelit­skih alik. si gledalec - uporabnik ­gornik lahko ustvari predstavo o tea,tatlDO vreme se obeta tudi na področ­

jih. za klltera vrellens!l:a napoved nibih povedana.

Povezava med prognostični~i kartamiin satelitsko sliko je prikazana nasliki l. Topli fronti ustreza debelobhčlIi sistem, hladni pa ozek, po­dolqovat pas oblačnosti. Ciklon jevrtinec oblakov, anticiklon pa jeobsefno ob.o~je jasnine.Se nekaj besed o tako imenovanibvilinskih kartah, ki se prav takoponekod pojavljajo pri napovedi vre­mena. Na teh kartah so večinoma nari­sane tokovnice vetrovnega polja, to­rej črte, ki ponazarjajo 811er vetra.Cim bolj goste so tokovnice, večja jehitrost vetra, tell bolj 80 intenzivnivremenski pojavi. Hkrati so na tat­Snih kartah prikazana tudi področja

toplega in hladneqa zraka. Govorimo ogrebenih toplega zraka in dolinahbladnega zraka. S pomočjo vilinskihprognastičnih kart baj bi bil prika­zan razvoj vremena v naslednjih dneh.

Ce hoče touj gornik ali alpinist pogorah hoditi v lepem vrellenu, potem1I0ra poslulati vremensko napoved inse po njej tudi ravnati. Se posebnodobro je, da kdaj pa kdaj VZlllle vroke tudi kakino knjigo, ki govori ovremenu in vrelienskih napovedih, takoda lIore vremensko napoved in vsedruge informacije o vrellenu tudipravilno razlotiti in vrednotiti.Seveda je pa včasih tako prijetno vesmoker in pre.raten priti Da suho inpote. za toplo pečjo lIodrovati oneprijetnosti vrsllena in neznanjulIeteorologov.

•smerIjutni "'e~t

TULOVE GREDE

~od.t.k )lezalneau Yodaiku

TRETJISTOLP

(PlXl I BICICLlTTI)(81UMCI1I-IILLEI)

(PIECIlJ! OIIJEMI !flO SiliJO )1)

VIU­n/lVtv1V+/UI

50.•• •8••

2S0 II

".VI/V 250 •V+/IV-v 250 IIVII 150 IIIVIII- 80 lil

V+/IV 100 II

VI+/V-VI 100 IIVI-IV 100 IIVI/V 12S IIVI+/V 125 IIYU- 15 IIn/II-IIIVII- 15 II

V/IV 220 IISTOLPI - TIITJI IlflJVI!JII STOLP

1 - DUl I. I:OLOa - DIEVI!C10VI %LIIICIC - DIRErTJI IZSTOPD - BARIMI""I - STOLPIC PRID STEKOr - KAlTIIfCEIG - POLPRVllfSTVDlII - UZMUl1 - ZARJAJ - HUDICEV KREMPELJl - GAlIlBli - DVOJII tLEl'" - PLOSCI:N • !tUfUlo - .ZIKAMA SMERP - DIIfOUV!Rt -16 80TAlfIU24 - SKEK CEZ TRI

Podatte .0 po,redoyali: Janez Skok, Iztot Toaaz!., SOja. Poll.'

•smerI

•

\~~

~k~~J

\', ~~'~t~~·-·)1,••

)v

't~ ~.,tI 111 ~~ \1'1'-'

,~ 1.. ..... .. ".~ .....•....... ;~.-: ....."'. ~ .• oO '. o••

• •

/JL!t1N

"" t\\1-lf)1 12i

f I ""/IIM~I\<- f>".-,., ,JI, I ;'''1 VI ..

,-",J , 1~"'iAVj'I(~M) ~~

-1. //11/ /' jI Z/ O/~I - v

I I I 1 I / NI

_

""".Q\ .!.!.....J..~ ;-- ~ --------

predstavljamo

-

•

~•~ --- ---

'"> +Il .", .::i!: .,; •

A~

~m~

~,1 -"A

~ ,~ 1~

predstavljamo

-~..........

,,,••,,

ROTI WIND (J stena)

Dostop: Maribor - Graz - Frohnlei­ten - Tyrnau - parkiri!eep04 steno (120 k~). S par­kiriA~a 20 minut po cestinavzgor pod steno.

Sestop: Ob robu stene levo navzdoldo podrtega dreves. in le­vo po stezi ~ez steno nav­zdol {20 minut. aestoma Il

1 HUhnerleiter IV.AO/III 200 II2 Kongo-Platten VI-t, AO 200 •3 VaschrulIpel V,AO 20. m

• Erdgeisterweg vr-.AO 300 •S Smer lepih ro'! V+.AO 300 m

predstavljamoJlUllll'UL (J sten.l

Do.top: Jl'aribor • Gru - 1I1ulU (UD bl. Do duin po poU 1 Uli (ntopniIl'20 AScbl. llitRid .. j.! ulo .pretllo.ti.oč izOlJlIit1. Do .tlll. II 20 .ioOlt.

1. neb 11 .pllStB Bnnntd.piUF blnk pod sUno" gluni wrb• bivak. votlinil <l.uo••tuh.s bivak

, Br.ootllpt.ll.r V+.J.2(VII-1 JOD.

" riolti.g••ariaot. obu "IinDIr JllOllfnu-

" Vninh, Grott.arahc. 'l+.12 250 •, Spird".g

• Dir.U. SlI4n." ''',12 200 •

•• U.o.hullll de, S.11tugqolrg.1l1l" '", Cotugeu Uh., lbnihchlllcllt, SlxHng. ,. 160 •

• !orUpt.iler.. rhtcbt"'lI 'us, schinderug VI-,11 200 •,. Or1gl011 A

" Ab5tluhU'tg ''',Al 200 •

". t-VarilRtI'Ob "-Vlri.otlU Illoi Philipp rla•• VI-,Al 200 •

" Bet- und BUls-Ji•• '11 •.1.1 200 •

" hin ilich Ixt1an

" $.ndubrp.radie' VI-IV 200 •

" Scbhellt ath'o

" 1h.thu ti na .. 170 III

" Gi.pfehand VI-,/V 110 •11•• b 'iarhnU

" P.n5ioni.tenban4.. VHllindung .u

'" Absti_ll ~c. Kluptgiptel

",, "'

"';W,~,17@."I-'toI>v-'.-';-::.,--.- ~. . .

iD. "Han Jolit

1,'-.-_---- I­I,

"

Ti w~lttl j. _,

tO'1 ftitd.l~ V••• !

o·,..

"

Ti YOUUtl j. nor,ta ftiJ 'i 'Ila IUIII ' ••• !

'n-0."Y, I, ,I I

1, (. /vV

" IJ'....,/

1\'."

•...,.-.1 ii

/f,"~"'. "1oo .~< i I

-,-~~;.. .. ,.. ' ~.1.--- ,. ~...-. ~. -~ .-.;1--.......- --._.'UO'f , ., __'-.. -.} ,...................-.1'.......

\-

•

._­-_oo,­-

•\ TIV-;;;Y­'IJ I I

l (c...... 1 ,I • \

J \ \

I "\1(\, n \)~ "J... 1

I \ .. ~ 1 JI "'{';,I " l\)

I'.,, .'..

_....-. ....~..... -

,; "•--'- t,'", -

TRIESTE - VIA COMa!. 20· TEL 040/306440