Embed Size (px)
Citation preview
-
v SEVERNI TRIGLAVSKIs~er franca Jo~e!a ln )0franca J02eta. Ocena
11k pred :~kl,uCko. redakcIje S~O prejeli popravek naAlp1nistlcn\n nOVicah y Delu.KalJa KO~ln ln Hiha K~J2elJ sla 29.S.S6STEllI :opl.;ala .. r".n:;;lvono YOII["\ant.o nilpCl~enoyal_ V4rlant.a Harije TO(821). na~.erl Je VII-/V._VI.Ob lee v.bl~O bralce da na~ po.iljajo v objavo skice,opisa prvenst.venlh s.crl.
Ilne",e
v
1l~5tncii! Miru Lln'lt.~KD Tr~nul)...jo TilUKllPir~iro ~UDVK.
CtlDvlt, ZI A. Lj~~lj,n,
tdljl l~i,ijl uIpiaiXII pri PZ5,,wb_nu t. Ljulhu
MUlQliu: St'lf(1II ItlftiTritlilu'atoi Miru Lin4it
U1'Hailha Aj,ini5tihihru,IHall SrKa Trllll,1 iInnA! ln Cldt'YOrniurH.ill. lCll"P h~orr»wlt.
~jv.l.i11 (ro"c. KHlIlil~tftlrtlt, Mirto lin4it,H,nCl "Iriit. liM MlilLfrpci 5iI'fflC. TOII'
itiIKu. Min ~tnt .....tlJ~c. IIlIj'lr ~tp"lj
l'o tllltftin 100Utj, lil
toltwo je pW~lit,cij,. 5UIIPOlI 1211'3SII' od
1.9.19111. OIIrrit,n.'lat,vU). hRljnnil in'lIS..n", inh oi ,,_tiI.roinoiQv.
llifotninl " ,ut~jI
Vlknt ltho ni lirm rif.511.1...11·11.... 5 ,rl,i50l1...
\plni,titni ru,l"i I n$tth..... ItNUVODNIK •
• - Ju bratje P' v .. aado_ovino
PIONIRJI ALPINIZMA ,• - Mira MarkO Deb.lak ••" - Savarna atana Splka (H72 11)
pre Il_gana
...umor2. - Ilu.trllc:lja: Bajo, Sheridan •
Woltln9ar
lN'1'ER\r.JU •21 - Stana Salak - 8l"autl Dajanja
a••o j. v.~ kot prepl•••na81118r
ALPINISTIČNOSMUČANJEJ. o "Htv.rle." v Andih
ALPINIZEMJ. - Trango Dan••
KOMISIIA ZA ALPINIZEM
J' - Poroeilo
NOVIČKE
•• - Od tu in t. ••
KATEGORIZACIJA
" - Ka< •• Tie. tie. •••
KOTO
" - 00p1.nl.tvo ln peroeanja
" o I. daaala Paki.tan - 2
1XlANXA
•• - I<do dobi tl ••o ?
LITERATURA
" - Neka" (pr_pec.tih) .1.U •knj 1 9 1 S.1 •• 1 ln ."0:1080;18:Patagonija Matav2. Len.relee
UIAA
•• - Bl1tan li lU, OPREMA5. - Tabala alpini.tien_ oprallllil
preizku••na P. OIU nor.ah
" - Napenjalo_ alstema
SMERIr " ~ Mangrt
w
1988
>
z
ALPINISTIČN
RAZGLED'
S.pl.mb.
I UVODNIK
JAZ, BRATJE. PA VIM ZA DOMOVINO
I
•
Prepadne s~.ne, Moqoenl vrhov1 tiscee let ne~o bdijo nadqO$alenj•• eloveSkih mravelj Y dOlinah. elov.Cke stiske, spori.pohlep ln .aloat ,Ih ne dos.zejo, ne prebudi jih nl~i ye.elJe lnradost drobnih eloveCk!h bitij. Pa vendar ti kaaniti velikaniuC1Jo ljudi 21vetl1 Ueljo jih spolnavati 21vljenj•• krepIjo JiMvoljo, telesno .oe. v njih bud-iJO .stetske Cut. in ljube:en dodo~ovlne pa tudi ljUbezen do druqih ljudi.Nlckolikokrat 80 e. elovanski qornlkl in alpInisti postavljali vbran domovin.. N.~tetokrat aD .e od3vali pOZivu, naj .lovenskeqore ohr<lnljo slovansk., naj Slovenij. pripada svobodnilEl Ulneodviani. Slovence.. Dobro j. ananD. kako je Alja. za Slovencekupii vrh Triglava, kako je Tu~. pred pone.eenje~ branilslovenSka i.ena, kako so skala~t v bOJU 2a prvens~vo v s~.nah
plezali slovanske s.ert. Znano je, s kakCni~ zanosom so nekdaJplanln~i gradili slovanske planinske po.~ojank. in nadelova11svoja poti na vrhove. Med prvoborci 2a osvoboditev i2podtaeistienega in nacistienega jarea je ~tlo veliko aavednlhplanincev ln alpinistov, ki so • svoJie po.navanjee 2ivljenja vgorah in planinakih poti precej korIstiti v partizanske. naeinubojevanJIII.S krvjo je 2apisan njihov davek za svobodo, aa do~ovino. v kateribodo v miru in sl09i 'iveli vsi narodi in narodnosti, ki jih jetok agodovina aane•• l na hribovi~i Balkan. Borili so se aadoaovino, v ka~eri bo v~ak Slovenec lahko s ponoaoe povadal, daJe Slovenec, v katerl bo Makedonec lahko Makedonec, Srb Srb.Hrva~ Hrvat. v kateri bo tudi Albanec lahkO pono••n, da jellbanac. Borili 80 ae aa do.ovino. v katari SVOboda enega ne boomejevala svobode drugaga, kjer bo vsak narod ieel pravICO doavajega jeaika ln odloeanja o svoji uaodi.Po vojni so ponosno ustanovili ljudsko ar~ado, ki naj bi branilaSVObodo ln neodvisnost JugoslaVije ~er pravice in svobo~elne
njenih dr2avljanov, narodov in narodnoati. Ostanavijall soareado, ki naj bi bl1~ del jugoslovanske in aloveneka drSavnosti,ki naj bi bila ljudska, ne pa tOQ~, n~d ljudske mnotice dvignjenahierarhiena ••~lne~ija s. sadovoljevanje polltienih in drugIh••blcij oticirjev.Zadnja dogajanja v SioveniJi in Jugoslaviji, politleni in vojaSkiprocesi, a~8taeije, kratenja osnovnih na~odnostnih pravic ln.voboaein klieeJO de.okr.ti~no in do~oljubno javnost v akcijo.Vsak ••veden Slovenec bl _oral, kot je rekel Ivan Boratner por •• glaSltvl sodbe, prisluhni~l telestenju lipc v tea easu inprostoru. Horal bl se postaVIti v bran svoJega Maternega jezik.,svobode ln de.ok~.tienosti.
Med prvini. ki je bila v akcijo poklic~na (pa 2al nI ~8agiralai,
je tudi planinska in alpinie~lena or9ani~acija. pa ne le lIalo.ke~ J. Jana. tudi alpinist all :.Igalj la dolga do dela inprlaadevanj naCih gorniCkih prednIkov, ki 80 vedelI. kaj Jiaveleva srce - v akcijo je treba predv.~. zaradI nas .amih. za~adl
na~e do.ovine, nasih hrIbov in sten, p. tUdl ~af.dl a.na~Cev .Oe2ela na son~ni stranl Alp od nas .ahteva, ds pok.Se.o (kar aanSSl predniki 2e pokazali). da nis~o vee narod hlapcev, d. se nebojimo vojaekaga terorja in prisile, posebej pa, da Ijub1moSVObodno sonce na Triglavu ln jealk, v kate~en je PreQeren2apisal svoje ln na Co Zdravljleo.
Mita St.b.
[P~C8DC8~C2LA'l Lb'U'1~® ~[10'i'J[]C8D.o[]ALPINE ASSOCIATION OF SLOVENIA61000 Ljubljana, Dvoržakova 9 - Jugoslavija
r 6100llPlljanllp..p. 214 - IV
T....' (081)3120553
OB "SOJmIJU ezTVXRICI v WUBWAKI" _ '1TIIk: KAlAR St. 2949-88
L ~'LJubljana.l.8.19aa
~ ...
•
V navezi, kjer brez vrvi čutimo drug drU&eg8 in ee vzpenJamo vsak po avojismeri, pa vendar vsi tja sor, naa je načel nemir. Kamenje pada in seraki senevarno bIlf.jo robu. Megle ae zbirajo.Alpinizem je svojevrstna dejavnost. V posebni obremenitvi, ki predstavljaza plezalea težko popotnico in svojevrsten dar hkrati, se kaže temeljna poteza obraza: etičnost. Naj si bo sam all v navezi, v tisočmetrski steni aliv previsu balvana svojih meja, vedno je človek postavljen pred lastni pogled in presojo. Izčilčen pogled, ki ga imamo do sveta in mu mnogi pridajajoprilastek kritičnosti, je samo izraz nale notranjosti. V svoji stoletni zgodovini ao ljudje, ki jim sledimo v stenah, imeli veliko priložnosti pokazati to podobo, pa tudi o njej govoriti ter pisati. Nikdsr se niso izneverilisvojemu notranjemu.Zato je razumljivo, da ob zdajinjih dogodkih ~utimo in aremo po tisti narodnozavedni in svobodomiselni poti, ki so jo preili le nali predniki z JU8~
in Tuao, Prizadevajo nas kot drlavljane te skupnosti in kot posa~znike tegloboke intime. Vrsta reakcij posameznikov in odsekov, ki izra!ajo ne samonašo zaskrbljenost, marveč tudi odgovornost za jutri, priča, da ta missl vnas ni utonila, čeprav so nas nekateri hoteli o tem prepričati. Zato ~utimo
tudi potrebo, da izrazimo na§e občutke, misli in poglede v natanko tistismeri. kot nam jo nakazuje preteklost in terja naša eti~nost.
•Prav tako !elimo izraziti podporo tistim, ki so avojo zavzetost že pred na-mi javno izrekli, podporo uredništvoma glssil naJe organizacije _ Planinske_mu vestniku in Alpinisti~nim razgledom.Kje je glas Planinske zveze Slovenije? Jevno besedo dandanes šs posebej po
trebujemo in jo zato tudi cenimo. Času ostanejo skala, beseda in prah.
B~~ ./~_, _ Sre~o Trunkelj\f Sopodp~lk1::< ";'-'.
'tone.~ • . • • r:.J, (~t~r.anci ~ . .. ...7,_J'cb~" .1...• ~~'v .Yl '}ojan'Al.Lak"~'I:""~"·'~~
4'. ,~.~~, ",. VA.'""),,~ .. 'i',;F'j.":: " v"'.""''''''''.;.)'/ .....MU"J;l,Št.ebe. ••••• f{JL .JH.~ Ton&.Go.l.nan,:"~.
Neva Muži~ J(~~'..J"~ ••-. ediCij,~ 1ilefe1ure.~"*" Ifr-"'rPIIIIUMe pri ............ 'J>...... Č
STNIK _ odprta Iuljigll ZjjOdO.hl in C\ene&lJ8ll& easr··o esen
I-=PlO=NIRJI==--=ALP=.=INIZMA:..:== 1
Bine HLAč
VBLIKI PIONIRJI ALPINIZMA (Z8.del)HIRA HARKO DEBELAK (1904-1948)
"Vse lu svoj eal!l. Je čas, ko serodimo. ln čas, ko umiramo; čas,
ko sejemo in čas, ko populimotisto, kar Je posejano". pUe vBklezlaatu. NelDar. Je zato izredno ta!ta pisati o preteklosti, oljudeh iz tistih .inullh časov,
!e zlasti tedaj, ko ni v pisaniobliki toliko dejstev, da bipo!~n kreator zaodovlnoplsecstrokovno in od.ovorno naslikalto preteklost in ljudi. tako kotbi najbolje vedel in znal. Cetokrat izpostavino le tenske,ozirolDa dekleta Iz nekaterihpomembnej!ih obdobij na&ega alpinizlDa vsa stvar postane le boljzapletena. Kam uvrstiti oziromakako presojati o Miri Harko Debelakovi, PavIi Jesihovi, NadjiFajdl&ovl ali denimo sijajnihplezalkah sedanjoga ~asa, kot soKarieka Sabolek-Frantar, LidijaPainkiher. Ines Bo~ič ali K3oniJa Lenarčič? Na prvi pogled tažak posel, vendar samo dotlej,dokler 51 ne postavi~ često uporabljane•• Hessnerjeveg. vpraban-ja: Kdo med njimi sodi med inovatorje, kdo pa med imitatorje?Od.ovor je takoj na dlani, veniar so nanj ne bomo ozirali,oziroma .a ne bomo podali, ker bi to diAalo po Spekulacijab.prineslo pa bl tudi zamere. Teb pa je že tako preveč. Zaz.odovino naAe,a alpinizma jo po.e_bno le to. da Kira KarkoDebelakova nedVOMnO sodi med prve. To naj bo dovolj za uvod. Kdoje bila ona, kaj je taka nega naredila. da je za sabo pustilaneizbrisno sled. pa bi se lahko .18silo naslednje vpraAanje.Res. kaj? Nobeno.a dvoma ni. da se je nje.a dni lotila naDiSljenonepreplozljive,a zidu, prek katerega povprečneži nIti niso moCli,niti niso hoteli. Tak!no zidovje, seveda v prispodobi. pamno,okrat kroji usodo ljudi, ki se podajajo v neznano alipostavljajo utečene stvari na ilavo. O "zidovju" Ae ni eassoditi, ne glede na to, da Je Mira Harko zapustila ta svet prednatanko Atiridesetimi leti. 27. septellbra 1948. "Zidovja" jebilo v dvajsetih ln tridesetih letih teea stoletja toliko, da biz.olj naStevanje napolnilo debelo knjico. O,lejmo si nekajjeklenih obrazcev tedanje miselnosti: RPlezalci so bili Menda zacelokupen odbor SPO samomorilci in tudi iolniki so svareče
dvi,ali svoj glas. Hladina naj bi se pridno učila, nato papokorno sedla Z8 uradni~ko mizo ali kateder in ~vesto slutilageslu: Vse za vero, do., cesarja! Ko so je kolo z.odovine ..lcezavrtelo. je cesarja in zloglasna kratico X.u.K. zamenjal kraljiz dinastije Xara~or~vi~ev. Se je kaj spremenilo? Bore malo,čeprav j. KUK leta 1918 zamenjala (sprva) obetavnej!a oznaka SHS.Se huje. Z Borisom Re~kom in njegovo knjigo Stene in grebeni) se
I.....PlO_NI--:.-RJI.:..:....-..:..:A:....LP_INIZM__A 1
mnogi ni~o strinjali in so mu očitali to in ono, zlastipristranskost. netočne razl.ge nekaterih zgodovinskih dejstev.nepreverjenost podatkov in Aa kaj, čeprav nje.ovim !tevl1nl.proniclJivi. analiz.. tedanjeaa stanja v SPD ni moč več
pripisati ali odvzeti niti besedice. Ve ae, da so Iro.avnikDr. Josip Ciril Oblak in nje.ovl privrtenel iz zgoraj o.-njenihkro.ov SPO nenehno poudarjali ln zahtevali ~netvegano dotlvljanje,orske prirod.", Kdor ni lDisll1 tako kot oni. tako imenovaniplaninski popotniki in esteti, je bil deleten vsakrAnih lovov načarovnice ali hudih poimenskih Izobeenj. V svetu, kjer ne manjkamoQkea. !ovinizma, kjer razaaja primitivizem in kjer je tonskaobjekt namesto subjekt, ni bilo veselo. Prejkone mora ženska vtakem okolju odpreti več boji!O in se bojevati na več koncih, stelil, da so njene možnosti nične, kajti miselni srednji vektedanjih planinskih bobcev je bil neizprosen, krut in prepričan
v svoji zaplankanosti. To je sličica iz sveta, v katerem so bilena razpolaao samo dve motnosti. Ali polnokrvno tivoti in seboriti ali sramno životariti in se docela prilagoditi dokazom.oe1. Z druai.i besedemi to po_ni, ukloniti 50 obstojeei.družbeni. in dru!tvenim normam. To je tudi nevsakdanja zllodba opocuanem mladem dekletu, tenaki, ki je bila sredi vse.a tella inki je vzlic temu po,nala zaspani vlak nateca alpinizma krepkonaprej. Seveda cledano iz dana!njega zorneIla kota je to bil le.. jhen, a silno pomemben zcodovinski premik. Pomen in povezavo znadaljnjim razvojem nalella alpinizma pa bo treba le razi•••ti lnovrednotiti. Bno prvih ocen njeneIla udejstvovanja je napisal alp~
niat stareIla kova, ki Je veljal ln te vedno velja med starej!oceneracijo za "odpadnika", pa je kljub telllU in vsemu, kar je tudinjega precanjalo, pred !tiridesetimi leti ob njenem talostnemslovesu roaplsal: "ae prav posebej pa selil občudoval njentivljen. ski podviC v severni steni Spika, ko je v nali pionirskidobi že leta 1926 z ...ala to ponosno coro. Takrat se je na!alpinizem kOlllaj slabotno pojavljal, a z njo (op. Miro Marko) jepostajal iz leta v leto bolj uspelen in zmacovit. Njeno delo zapozitiven razvoj na!eca alpiniz.a je tako 0lromno, da ca bo moalapravilno oceniti lele objektivno pisana zcodovina, ki bo HiroKarko Debel.kovo postavila na ono ~ato, katero si je s svojimvsestranskim delom zaslutila. Nikoli ni .irovala. Kakor je bilaborbena in uspeana v najtetjlh atenah do_ in v zamejstvu, takomarljiva je bila v literarne~ delu. Alpinistka. s kakrlno se nemorejo ponaaati druci alpski naradi sveta, je ponesi. alavesnaaeca alpiniz.. v tujino. Po njenih delih so spoznali na~
alpinizem tudi tam, kjer so dvomili o sili naAasa naroda."l.ivljenska in gorni!ka pot Debl!llakove je bila bocata potnemirnega duha. ki je ves posvečen coram in kateremu so taistecore dale "glavno vsebino, pomen in cilj." Dr. Arno!t Brilej,nekdanji urednik Planinskega vestnika pravi, da bi jo moralipridružiti navezi, ki nam jo je dala primorska zemlja. Polegdr. Henrika TUID8, "sicer rojeneg. Ljubljančana, a po delu,!ivljenju in čutenju pravec. Primerca" (op. ne pozabimo in tovelja zlasti za mlajae, da je bila PrilIlOrska dolg. leta podf.aizlllO. in odrezana od Jueoslavije) in cori!keca rojaka dr.Kle.enta JUlIa", moramo uvrstiti le njo, Hiro Karko Debelak. Njenamati je bila Tržačanka. Oče, dr. Janko Debelak. pottni ualutbeneerajoka avstroocrske monarhije, je pač slu!boval tam, kamor ga jeposlal Dunaj. Zato se ni čuditi, da je Hira Marko rojena vSarajevu, da je si starli dlje easa bivala v Zadru, nakar so sepreselili v Ljubljano. te kot mlado dekle je kazala naenJenje doslikarstva. Btudirala je v Ljubljani, nato pa !e na Dunaju in v
I_PIO--"-NI--.-:RJ-=-I=-ALP----'_I_N_IZ_M_A ILondonu. "Gore so jo pritegnile v avoj objem te takoj po njene.prihodu v Ljubljano. M S .e ne polnimi sedemnajstim! leti, se Jeleta 1921 pridru!!!. novo ustanovlJene_ Turistovskem klubuSkala. Med zacnano dru!čino imen kot ao bili Pavla Jesihova,Lojze Volker, Lojze De Re••i, Edo Deržaj, Je prevzela mestoklubske knjitnlčarke. Jasno Je, da so Jo .orat!ke knjige dodobraM zas truPl1e M in hkrati krepko pripomogle k forairanju njeneplezalske in literarne osebnosti. Tukaj ni prostora, da bi kajveč razII.bIJ.li o .edsebojnih odnosih v TK Skala, o raznih.t.gečkljlvlb in pikantnih zgodbicah, preplrib in dosartnihz...rah. čeprav bo ~r.l neobremenjen zgodovinar tudi to enkratkritično prevetriti, kajti vse preveč je bilo teg., kar je na!alpinizem .ed obeaa vojnaaa vleklo na ~tran.ki tir in povzročalo
ne..jhne zastoje. Preden malce pokukamo 8e v njene pisanebiserOke, poskusimo odgovoriti 'e na vpra!anJe, kaklen vpliv Jei ..l nanjo dr. Julius Kugy? Glede literarnih hotenj zagotovopozitiven. Oeprav .ta s ••pričkala okoli Kronike Trialava • .endaje t.mu nekoliko botrovala KuayJeva ljubosumnost, pa sta tuditukaj posredno in neposredno sodelovala. Ob te. ostane odprtovpraAanje nje.ovega vpliva na njen odnos do ekstremnegaplezanja. Kugy naprimer ni mogel vplivati na Comicija, čeprav tavseeno pozneje v nekem spisu prizna, da mu je dal misliti."Str...u sledi strmejAe, vendar se spratujem: do kam? Do tam,dokler IDO veseli." Stari gor~ki poet ni zgolj podvomil v to njemunedoumljivo veselje, marveč je svoje dvome sejal naprej, nadr~e, _laj!e. ~enaka duAa, je pač le tenska du!a, četudi ji jei .. Hira Marko. ee bi vrtali naprej in se vpra8ali. kak!en vplivpa Je imel Co.ici na Debelakovo, bi ostali brez prave.a odgovora.A vendarle to so reči, ki prav tako motijo s svojim nelogični_
poteko_. saj niti ona niti TK Skala nista bili osamljen otok v»erju tedanjih burnib dogodkov in dogajanj. Torej bo vzroke zacapljanje na ..atu treba le poiskati, dasi je Boris Reteknekatere izpostavil. Tako v svoji knjigi Stene in grebeni piAe(atr.248), da po letu 1933 Mnastopa zastoj v nalem plezalstvu.Slednjega naj bi povzročili docela tivljen3ki razlogi. ~ Vendarpri tem Režek zane..rja dejstvo, da se je povsod drugod v Evropidogajalo iato, OO ne huje. Torej, če izvzamemo nekatere obetavneplezalske storitve Debelakove, Pavle Jesihove, Vink. Hodea in.arda .e kOla. pri nas !e deset let po rojstvu zgornje ~este
atopnje ni bilo nobene take a..ri. ki bi se v celoti pona!ala zoceno V+ ali VI-o Za to pa je nekdo pred zeodovino ~odgovorenM,
mar ne1 Dasi je veliko te.a le zavito v ~alo, vseeno napi! imo ,da so takrat o.-njeni Skala!i zalotovo bili zmotni poseči Ae zakakini. viljim klinom Welzenbachove o~iroma Rudatisovetetavnoatne lestvice. Recept za to je izredno preprost:ponavljati moraA do.. in zlasti v tujini najtežje sIDeri. Zakaj setega Hummeryjevesa recepta na!i predhodniki niso drtali pa enkratdru,ič, v kakAnem dr~em apiau.Vrnimo se Hiri Haxko Debelakovi. Rekli smo te, da so gorniAkeknjige in dr. Kugy imele nanjo kar precej!en vpliv. Ti njegovivplivi pa so po nekakAni povratni zvezi porajali tudi sijajnepisne rezultate. Nekaj teh izdelkov si o,lejmo, čeravno iztraanihiz lirlih zapisov, ki jih je v letih 1924-1938 objavila v PV inAe nekaterih drugih inozeukih gorn1!kib revijah.Bnega svojih prvih člankov je objavila v PV leta 1924. Ta jehudo.u!ne vsebine in nosi naslov Oez Mrzlo goro v osmihurah:"To Vam je bil polo_! Z Mirkom, moji_ bratrancelIl, sva se kajobupno spogledala; take ~plezalneM ture le nisva videla, kaj !eLe
Ic...:PIO~N_Ic...:RJ.:..;I_ALP__INIZM__A 1
do~lv81a. Ose. ur čez Mrzlo .oroj iz Okreelja pa nazaj, ko jeko.. j dobrih pet ur hoda - ne pa ose.. VseKa tega je bil krivPike! Ali poznate Piketa 1 Ne ? Bj, sotovo ,. poznate.~SedaJ se zečne- .1 je A1n110 v «lavo; vsadI. sem se ob rob poči,
da al obuje. plezalke. Prvi Je lel Pike čez poč - seveda brezte!.v. Počakala sva, dokler ni Pike prekr.cal vseh ~paketav-, ternato začela počasi lesti po Pr.sku navz.or - za name pa aaro..l1, da je bilo joj.V Frlachaufovem Domu, nam Pike z zadovoljstvom pokate list. Nalistu Je zapisala Hleb tele besede: "OdAla sem sama ob 11. urina Kamnllko sedlo; če se pontIlIrečim, mo najdete na tej poti - 1"
'V Planinakih vestnikih iz leta 1926 ima kar Atlri članke, kjeropisuje svoje plezalne vzpone. Prvi opisuje zaplete priple~ariJi na Pihavcu. Ti kraji so pusti, avabljivi, ne clede naslabo vre.e, Pole. te.s so tudi na politično vsiljeni in z bodečo
lica oarajeni .eji med Ju.oslavijo in Italijo, saj izhodi.če nikoča na Kri.kib podib, ••pak Rifuggio A. Seppenhofer na Kri.kihpodih. Tu so hodili in raziskovali dr. Ku.y, Andrej Komac in Tu.ain je skrajni eas, da pridejo v te odtujene kraje tudi druaislovenski alpinisti.Isti mesec, julij, obiSče skupino Vita, ki je tudi onstran na!ib.eja. V nav.zi z Tonetom Guerrom sta prepl.zala novo s.er v Ju~ni
steni Krzle vode (Biofreda): ~Po spodnji st.ni poči. torej potisti. ki bi .arala nuditi .atnost prehoda. je tekla voda; zatoje bil. stena kakor zlikana. Splezala seN s trenjem obleke kake 4m, a dalje ni bilo mo.oče, ker se v poči nisem mo.la u••ozditl,da bi se .. lo odpočila. Out!la sem, d. se počasi pomlkujemnsvzdol, in .em opozorila tovari!a. naj pazi na moj padeo. Koncempoči je bil. za.vozdena skala, za katero sem se prijela. Izpulila
•••
•
Ji
IJ~;f!4;.
KlR POGOMNO. Nl VRHU TE CAKl POCIrZK
o-
IPIONIRJI ALPINIZMA I.--'--'-'--'--'---------
s. ml je takoj. A hitrost drsanja je vendar zmanjSa!a tako, dasem na Iaati pod počjo obdržala ravnatetje. Pri tovarliu se. semalo odpočila; nato pa ava sklenila prečkati levo preko .ladkihplojč k velikemu kaainu, ki nama Je nudil ia edini izstop.Stransko aas leurana , sem se lotila plo~če ter se., po centt.etrihse pre_ikajoč. prečkal. levo. V celi travera! sta dva dobraoprijema. Le od prije.a do prijema Je bila situacija ael0 labiln.ln akBponlrana. ~ In pote_ sledijo stavki, ki aa bili dolao časa
aktualni: MStena je visoka 500 m. a nudi plezaleu pravi ulitek.Veliko premalo Je zanimanja za krasne Zahodne Julijske Alpe.Zlasti mi Skala!! bi lahko tam osvajali steno za steno."Samo nekaj dni poznejr plezajo v severozahodni steni Prisojnika:"Priplezala sem po kakih" _trih do trebuAaste«a polDOla. Z desnoroko se. otipala na druai strani po.ala dober oprijem in sem se zlahkoto potegnila preko njeca, ker 50 tudi plezalke naAlenekoliko opore. Stena nad .enoj je bila cladka in navpična.
Tr.bull.ati polDOl mi je bil zaprl vaak u=ik nazaj k tovariA... in.i ni preostalo druaeca nego napeti vse sile. da steno prepleza.nad kamin, skozi katerega bi tovarila lahko varovala. Prečkala
sem le nekaj metrov desno do ozke poči, v kateri sem se lahkogvozdila 5 prsti. 5 po.cčjo poči in 5 trenjem obleke sem sepočasi pote,ovala kviSku. Nad počjo sem nalla za prst debeloluknjo, v kateri je nalla leva noga toliko opore. da sem se lahko~lo odpočila. Bila sem te precej visoko. Tovarile.. , ki stapovpralala. kako gre, sem javila, da bodem kmalu nad kaminom; osvojem eksponiranem polotaju se. molčala, da bi jih ponepotrebnem ne vznemirJala."Izgleda, da je oelo poletje pre!ivela v stenah. Tako se je kalilain pripravljala do 4. septembra 1928, ko se znajde pod severnosteno Spika: "Te stene doslej Ae nihče ni preplezal. Letos Jemorala p&sti!M Potem, ko si Je z daljnocledom ogledala to moločno
steno. ko se je kmalu po začetku plezarije Jota čop zaradibolečin v območju trebuha spustil nazaj pod steno sta z doktorje.(dr. Stanko TORinAek) nadaljeyala. Ona spredaj. vodilna, on zanjo, noseč dva nahrbtaika. "Odlo:Hla sva nahrbtnike, .alo jedla,nato pa splezala k poči, ki sva jo 5 kladivo~ otolkla; iz skal,ki sva jih z&lvozdila. sva naredila dno, tako da sva imela v poči
napol lete oba prostora. Na pomolu sva zeradila piramido, natosva zlezla v najino "vilo". Spala sva od osme do devete ure, natopa le dre_la, ker naju je pJ:'ev.č zeblo."Dr~i dan: MHavezala sem se na enojna vrv, tako da 5em i ..la 50 •na razpelala. Kline, karabinerje in kladivo sem zataknils za pas,tovari!;u pa prepustila nahrbtnik. S tovariAe. sva si stisnilaMOlea roke. nato se. s par dobrimi poteiljaji bila pri poči. Zlevo roko sem se oprijela poči, z J:'amo oprta v levo steno; desnanoga Je na stranskih ploskvah dol obrnjenih skladov desne stenenaS la oporo. dočim so prsti leve noee iskali stopa na robu poči.
Dr!a je bila dokaj - nerodna in utrudljiva. Poeikala sem se samos pomočjo desne roke in noge, leva nala in roka sta varovali leravnote.tJe ...Počasi sem pridobiva la vi&ino; ko je vrv bila !e skorajizrabljen.. se Je leva stena toliko nainila, da se. pre!;la vrazkoračeno dr!o: z levo roko sem se oprlJe.ala prijemov levestene, de:sna roka in noca pa v poči ali na desni steni. "PoteIII :sta pripleza do roba stene: "Bila je.... ura popoldne; v!Iteni sv,," bila torej 31 ur."Sledil je vrh. dir v sestopu, bo!anska voda v potočku. "Z veselimzadovoljstvo. ava nato korakala po ceati in ava v mraku prispelav Kranjsko loro. M
I-=PIO:.==.:NI=RJ:.:.=....I..:..:A=LP:::...=INI~ZM---'-'=A I~Tako ava osvojila Apik naaa in nalil...Vzpon Mire KArko Debelakave čez severno !luno lIlO.očne&. Apika Jebil utrinek čiste življenske radotivostl. izpovedane brez velikihbesed, z odmevno močjo samega dejanja. Ni lahko danes. 60 in več
let pozneje, označiti smisel in duha odloeitve, da sta s. podalav navidez nepreaacljlvo, vztrajala in zme.ala. Prva stran na!egaustvarJa ln••• alpinizma Je bila tako odprta.Leto dni pozneje Je pri~lo do neljubeca dogodka, pravzapravnesreče v severni steni Trlelava, ki Je morda iNeI usodni vplivna njene Se StrM8Jt. in vratololllDej!a ple~alska prizadevanja.Zaenkrat DOramo ostati prl besedic! ~rda, verjetno, kajtika.krAnakoli drug_čna trditev !DOra biti podkreplJena z do~1.
Skratka z Bdo. DrtaJem ata se podala v Steno, vendar je po nekajkraj!ih raztetajih Edo Dr~aj padel in se grdo obtolkel. Ker MiraMarko ni imela stoji!ča z klinom, je samo splet okoliAčin
pripo.agel. da se vsa stvar ni končala tragično. O te~ nesrečnem
vzponu je Debelakova napisala pretresljiv članek za PV. vendar gat •• niso objavili. Objavil ga je dr. Henrik Tu.. v svoji knji.iPomen in razvoj alpinizma. ~Pbročilo prina!am z dovoljenjempisateljice. Napi.ano je bilo takoj po nazaodi za Plan. Vestnik.a nl lz110. ~
In pote. se je začelo. Oglas 111 so se aro.avnlki z ~tetkl~
orotje.~; predvsem obtotujotlmi članki. Kaj vse ni bilo izrečeno
z ene in dru.e strani, s čim vse se niso obkladali po revijah innekaterih časopisih, ki so izhajali v Ljubljani, kak~na
diskvallfikaciJe je morala prenasti Debelakova. in to vse takorekoč zaradi oslovske sence. vedo danes samo Se tiskane polepapirja, shranjene v Narodni univerzitetni knjižnici.wTu to ni res, taa laže, to je nemogoče. . .. " - vse se je vrtelookoli verodostojnosti opisa nesreče. Morda je tu. v tehneskončnih polemikah in sporih pred sodUčelll 1IlO,0če iskati vzrokza stalnacijo njanih alpinist1čnih allbicij.Seveda Je potem Ae veliko plezala, vendar - to ni več tistazaanana "bojevnlcll" iz leta 1926.Zapisali smo te. da so bile nale gore strahovito iznaka tene zbodečo lico. ki naj bi predstavljala mejo med kraljevino SHS infa!istično Italijo. Medtem, ko je Hira Harko pre!ivljala tesnobneminute in ure s te!ko po!kodovanim Drlajem, se ji je medklicanjem na pomo~ ~codil tudi taklen pripetljaj, ki meče čudne
sence na tedanje varuhe na!ih meja."Edo!-Nie alasu. Klicala sem zopet na pomo~! Tam od Luknje zazveniglas:-Ata vi~eA?"
-Prosila se. in rotila. naj gre v Aljatev dom po pomoč. Vsezastonj! Bila je obmejna strata. ki ne zapusti službe. pa najkroe njeca umirajo ljudj~ Polglasno je pel predse. Otihnila semvsa izmučena."
Navidez te besede nimajo nič skupne.a z dopolnilni.i besedamidr.Henrika Tu.e. vendar. če razmi!ljamo dalje, ni tako, ker~lovečnost vendarle ne pozna meja. četudi are za wpravilaslutbe.- Dr. H.Tu.a dodaja: -Ali ne veje iz tela poročila mehko~ustvo tovari!tva. trdno čustvo doltnosti ob mol ki zavesti,nevarnosti, borbi in sarti?"Nasl.dnje leto sta oba z Deržaje. spet na no,ah, saj sta selotila. Kanjavslee stene (7.1928; 1500 ml. "Plezanje je bilo možnole s pomočjo cepina, tako da sva zasajala oklo v travnate poklin.in dobila umetne prijeme." In potem je "pod noč prihrulIIBlanevihta; pravcati pekel." Tudi ko ji je Ilo za nohte. ji ni
I PIONIRJI ALPINIZMA I
zmanjkalo a=1514 .a humor.Nek plezalski l~let v Italijo poleti 1928, Je prijeten, lahkotentako kot so lahkotna in siropatična njena razml!lJanja o tem kajbo, ko ve~ teh prolestnih skalnatih tvorb ne bo. ~Počaal sva seapu§e.l. z Der!ajem iz Forcella Sigare (ca. 1900 .) v skupiniGrldole v dolino MODl.leone. Gornja krnic. je tipična
visokogorska krnic.. pusta in razbeljen. ob sončnih dnevih. Stezeni. prehode mora! venoaer iskati. Te Alpe so ostale nedotaknjena.kak.or aa bile v tistih časih, ko aa v gorah bivali bogovi... ,"Vsa je razOlenjeno, polno bizarnlh stolpav in stolpičev, saIDi"calllpaolU" najnever jetneJ&ih oblik."Stoletja - in blzarnih oblik ne bo več! Tam, kjer stoje danesdrzni ca.panili, bodo pohlevni zeleni travniki. in pod cvetočo
odejo bodo počivala dotlvetja in z~ee pionirjev teb ocromnihcampanilov... Danes ali jutri pa, hvala boeu, teca ~e ne bo. ~
M5icer brezsončen, a za nas s sonce_ boeat dan je pohlevnoizvenel ob rdečem chiantiju in metrskih lepacetih."Plezala je skoraj povsod okoli nas. Pogosto v vzhodnih Julijcih,malce tudi v Kamni!kih Alpah, pa v Zahodnih Julijih. KarnijskihAlpah in Dolomitih. Za skalne,a plezaica kar veliko. Polec tecaje bila tudi izvrstna smučarka, saj je v nekaj zimah prescučal.
večino triclavskea:a po.orja, svet okoli Koane in na planini naLazu (s Prevala, z Ocradov)in Ae kaj.Vse, kar Je preplezaJa in kar je imelo neko teto, je objavljalabodisi v Planinskem vestniku ali pa v Alpine Journalu ali Nachricten der O.O.V. Aktivno je obvladala kar atiri jezike: nemAčino,
italjan!čino, franco$čino in an.le!čino. Veliko je pisala in prevajala v sloven!čino ali v tuje jezike, poleg tee. pa tudipredavala do.. in v tujini. Paleta tem Ji ni delala prea:lavic,vendar je imela najraje tako snov, ki je obravnavala core in
I PIONIRJI ALPINIZMA Iaornlltvo v vseh njihovih pojavnih oblikah. Meseca marca leta1933 Je naprimer imela predavanje v veliki dvorani Delavskezbornice v Ljubljani. Naslov predavanja je bil dokaj nenavaden:"Koderna plezalna tehnika: sls te_ urjenja; od laljec. k tet jemu;Iz vrtca v atene; raba pripolDOčkov v vBeh situacijah. ,-Tri leta prej je bila sprejeta v eksluzivnl Avstrijskialpinistični klub. Pogoji so bili za tedanje pojme kar ostri.Terjali 80 tri dokumentirana prvenstvene vzpone, ki Jih je bodoči
član kluba moral opraviti kot prvi v navezi ter večje !teviloostalih kakovostnih vzponov. Poudarimo: bila je prva lanska, kiso jo sprejali v t. avstrijaki ekskluzivni klub.Preizkusila se je tudi poz!_i. od 6. do 11. februarja leta 1932je bila v severni trielavaki ~teni. S tovari!i Je do~pela doBelih plat! v Sloven~ki smer!. nakar 50 ~rali zaradi izrednoslabih raz.er obrniti. Ta raznolika dejavnost je dobila piko nai leta 1937, ki ca je ~altljučila s prveJl,!ltvenilll vzponatIl vseverozahodni steni Ben Nevisa. najvi!je core ~kotake in !nllije.Večkrat j_ plezala sama, sicer lažje smeri, vendar sta .ed njimitudi ena ali dve prvenstveni. Občudovanja vredna "vrat ja ženska."Neumorno je zbirala tak!ne ali drugačne podatke. ki so zadevalicore in ljudi v njih, !e bolj neumorno pa je pisala. Leta 1933 Jeizdala priročnik Plezalna tehnika, ki priča o njenem daru zadojemanje in povaemanje novosti in kot takAen predstavljadraeoceni dokument naAe.a kulturneca alpinizma. Kaj takecanapi••ti Ae danes ni ..la stvar.Na njeni delovni .izi je bIlo macoče najti Ae drure pisne avrsti,kat 50, deni~, razni priročniki. Leta 1936 je izAla njenasa.cstoJna publikacija: "A short cuide to the Slovene Alps"(Kratek vodnik po slovenskih Alpah).Naprej ne bomo naltevali, saj bo dovolj, Oe na koncu rečemo, dakot vsestransko raz.ledana !e danes nima para in la verjetno AedOlgo ne bo illl8la. Ne pozabiao. da je vmes te več kot polstoletja.S fizičnim koncem človeka, pa naj umre mlad ali star, je nedvomnopovezano njegovo litje in bitje, vse tisto. kar je koristnega indobre.a storil. Vseeno je, če je Alo tudi za o~vajanje
nekoristnega sveta. Zgolj to ~a prelivi; tudi tedaj, če gremarsikaj navzdol, se v temelJ ib spremeni ali za dalj ~asa obstanena ~tvi točki. Vsaka zgodovina je dole neprekinjen proces, vkatere. je človek nepoereAljiv vezni Ol_n. "Upam, da se mi jeposrečilo ustvariti to, kar je potrebno. da ostane za Oloveka.dober spomin! Več pač ne mare! doseči v tivljenju.· Te zadnjebesede aD iz poslovilne.a pis.. , ki ga je nekaj tednov predslIlrtjo poslala svoJelllU motu. Edu Dert.ju.
NA BA ALPINISTICNA MISIL zbornik kri~lcnih ~lankov na~ih vodilnihalpini8~Ov od Henrika TU.M do Nejca Zaplo~nika. talde konecseptembra, kot posebna lzdaJa Alpinis~iCnih raagledov. Javnapreds~avl~.v abornika bo na fQstivalu *portneqa ln turlsttcnagafllma v KranJU, kjer bo zbornik tudi v prodaji. Vsi. ki ne bos~.
na tes~iYAlu v Kranju. 9a lahko naroci~a po PO*~l na naS na~lov:
Alpini.tlenl razgladi, Dvoraakova 9. LJubljana.
IL:PIO:..:=.NIRJI:::.=:=....:.:ALP=.:INIZMA== IHira Marko81VIRNA StlNA .PIKA 12.12 Nl - PRIHAGANA
Te .tana do.lej aa nl nlh~. prepla.al. Letoa je .orala paatllDna.. IX. 1926 ce. a daljno91ado. to sevarno .teno pragiedovalaaa n.skok od ra.nlh .tranl. Odi1•••• proti Srednjemu Hrbtu. PodSrc.~, .kratka la v••h etrani .e. prou6avala to trdovratno atano •• do dobraga ••klju~k. nla•• priila.Steno prarala v polovici viiina nekak. polica; vsaj 1. dolineta91ada tako; • v ra.nlcl je to .enca pravi_ov, ki a. vl.~.jo odčrnih k.ajooy na lavi pa do ilja na d ••nl. kjer prahaja cevarna v••varo-••varo••hodno ateno. Do tistih prev•• - leanov_la jih boa~v.llko polico· - ja atana dobro ra.členjana ln je meinih več
prehodov. A nadaljnja polovica? GI.de t. ni.e~ bila na jasnem.Na de.no je nekaka aejeda, ki ae kon~uje v velik ka.in a iaatopoNdeano od vrha; na levo j. aopet .ajeda in velika po~; ki sekonfujeta .a neki.i .tolpiči v gladke previae. Obe .olnoati ataa••i adali s.lo dvo.ljivi, .la.ti gleda i.atopa. V.~ .aupanjaa •• i ••la v d••no •••r; aa njo a •• ae tU~i o~lo~ila.
Z .rako. ae. ae vrnila v Martuljek; ka.or ao priili .ve~er
tovariii. Pov.dala ee. uapeh dnava in akl.nili ••0, da bomopl ••ali v deano a.er; v l.vo pa l. v alufaju n.pre.topnostida.n••On. 5. eepte.br. a.o korakali: eop; dr. Stanko To.lnl.k in ja.;po lovski ate.i proti Pod Src... Na velik•• prodii~u pod atenaa.o .ajtrkovali; ob 8. uri 8mo le telovadili po po~i mad an.gomin ateno; nato vstopili vispran Ileb, ki pelje; levo od .e1en.glav.; na desno v stana.Gladki; iaprani ekoki nlao bili bal udobni, ahitro s.opridobivali viiino. Is ileba ••0 savi li na levo v prvi Ileb, kivodi v glavnega; ter ple•• ll po njagova. da.na. bregu{orografifnoJ do ru••nega odlom. v at.ni (Wandabbruch). T. odlomje vldan la doline kakor v.lik. savvosdena skal.. Za odlo.om s.o:avill d ••no po tahkam torenu do prodnat. poliee pod v.liki.ka.lno., sko.i kat. raga ••••i.lil. pla ••ti. eop je predlegal;naj pl ••••o da.no po nekem Ilebu. Prefkali .mo po poliei na da.no.iao pira.id., ki jo je bil poetavil A. Oibona is Ampa••a, kar .eje tam obrnil d••no v eev.-s.v.ah. etana. Zavili .ao .a pira.ldov Il.b ter po nj •• ple.ali lava v dobro ra.flenjeno .teno inpreko te do velik. ~rne prevlene atene, ki je dobro vidna i~
doline. Tukaj .mo naili nekaj .ne9a, • katerim je To.inieknapolnil ~utere.
Od anega a.o .avili levo do pravi ana etene ter priili prakogladkih plo~č nad velik ka.in, skoai katereqa aem bila hot.lapla.eti. Ker ja bil se.top v ka.in neroden; ••0 aple.ali poatrma••koku naravnoat navagor. Nad ako kom ••0 nalli klin partijaDe Reggi-Deriaj; ki ata bila prapl ••• la dobro polovico atene; a•• vrnila preko nj.; k.r ata se lapleaala v nekih previ.ih.Nad akoko. je .ajhen pravia, preko k_tereqa na. je bil dobrodo.elklin naiih prednikov. Nad previsom a.o pl ••ali po kru'ljivi; •prodam pokriti .kali do rda~kaate dupline, ki .a nahaja ta.; kjer.e ~vallka polica- l08i; tako de tvori dva neenaka kreka.eop je bil bol en in aato aelo neraspoloien. Veno.er je pravil; deae vrna; ker bi sicer radi njega trpa la t~ra. Prigovarjanja niaal.glo in ob duplini je odlo~no rekel; da na qre dalje. Počivali
e.o nekoliko, eop na.a ja odstopil faj, TO.iniku tudi ple•• lke,k.r .0 bil. njegove .labe. PoeJoviJi a.o ea ln doktor je apu.tileopa na dveh vrveh 70 • v veliki kamin; nato je eop sa.nadalj.val aestop. Nekej ~aaa .va • doktorje. ~ak.la, radi
I PIONIRn ALPINIZMA I
neju japoaijalo
ka.enja. ki bi qa prollla na eopa; nato ava ple.ala desno kduplin! tar •• preko narodna98 .koka vapela na na kako pol1~o; tajava al.diIa ob praYi.lh, ki tvorijo ·veliko polico·, na d••no,dokler ae previai ne nahaja; nato ava .avila nav.gor po •• jedi.ki nudi dobra oprij••••la •• jede ava pre6kala levo do •• le;8 po.ola • klino.. nadkateri. ja ka.inu podobna •• jeda, ki ja pa nekoliko pravi.na.Dvakrat .a. sajedo ••••n na.kočile; nato p•••• prečkala d••nopojavna prak atana, ki je tudi 8alo pravi.na, v.aj a. ples.lca.Prija.! aa redki ln dol obrnjeni. Deano ja bila •• jeda, v kateri.a. videl. nekaj dobrih .topov. S tel_vo ••• a. pota9nft. vanjo.Stoja na dobre. atopu, ••••abila klin ln a. na nj.. oalqurala,kar ja sicer varovanje tova~lje le lluzo~lČno.
Otovorjan z dve•• nahrbtniko»a, je priple.al za .enoj. Prev.elaaa. .opat svoj nahrbtnik in plez.la ava po navpični .ajedinav.gor, aeva vedno la aden.Pod ateno ae je oglaail eop. V.aelo ava au odgovorila ter aapoelovila le ankrat od njaga; nato sva plezala do ka.ina. Nednji. aa v~sta zajede in ka.ini, ki peljejo v loku na levo do ~.le
Ikrbina v graban6ku. Od ta Ikrbine pelje nakako malo prodišče
to ja a prodo.. poaute stopnje - do 6rne previane atene. lIzdolina ee Vidi ta atana kot črna lia. deano od glave). To atenaae. hotela obpleaati takoj na lavi. Pravi.i ln krulljivoat stenepe ao.e odvrnili. Pra6kala ae. levo do ovinka, .a kateri. jaudoben ka.in, ki aa konČUje v .ajedo, po k.teri ava priple.ala naglavo, to je nekak po.ol, ki ja dobro viden ia doline.8ila je peta ura popoldne. Do aea je doktor. rdeči. papirje•• arkiral ••er .a .orebitan u.ik. Nad ono glavo se je dvigalaatana navpično in nera.Čl.njeno, tako da ava dvo.ila, da bi vdvah u~ah, ki sta na.a praoatajali do noči, nalla ugoden bivak.Skl.nila ava, da oatanav. na po.olu, ki nudi proatora .aprecejinjo druibo; a iepostavljena sva bila vatru. Od po-olapelja naka .ajeda k globoki po6i; no, in v njej ja v aili dovoljprostora .a dve oaabi - .odernih linij.Odloiila ava nahrbtnike, .alo jadla, nato pa al.ala k poči, kieva jo • kladivo. otolkla; i. akal, ki sva jih .agvo.dila, avanaredila dno, tako da ava i.ela v pači napoliale oba proatora.Ha po-olu ava .gradila pira.ido, nato ava ale.la v najino ·vilo·.Spala sva od oe.a do devete ure, nato pa le dra.ala, ker naju jepreveč .ablo. Z dnavoa ava .la.la i. poči in s trdi .. i udiaple.ala na po_ol, kjar ava ae zgibala tar pozajtrkovale poiirekiganja. Vode, oziro.a čaja ava i •• la le nekaj polirkDv, in t. avahranila za hujlo ailo.Okrog Kukove .pica aD ae podile goste .egle, tako davr.a. akrbelo. 'pik pa je bil člat. Ko j. ob 6. urieolnce, ava zapustila pomol ln ~e~eie ple~atl.
VSE KAR MISLITE O SEBI JN DRUGI O VAS- izid Jbornika ~,. 88
nmll l1li''''~_t.!Pel .. 8$WD
Jn iSE! ~
I PIONIRJI ALPINIZMA IOd poaola vodita vateno dva zajedi. Po levi Bva plezala.a enodellino v~vl. nato pa p~.~kal. v desno zajedo. p~.čk.nj. je zelo.k~pQnlr.no; ••to aem aabila v travarai klin. d. bi akt_jlalaslučajen pad.c. V d••nl •• jedi .a. dobila ugodno •••to, kjer •••••bil. klin, tako d. je tovaril lahko al.dil. ladrI pa je klin vtrav.rai. k.kor tUdl va. prejinje, kar ava 1•• 1. pra.alo klinov,d. bi jih •••1. pUlčati Y atani.Ko je doktor priple•• l do .ena ln ••••varoval na klinu, ae.nadaljeyala ple••nje po .aj.dl, podobni k.minu, do gladkanavplčna plolč8, ki aem jo pre••gala z oporo ob lavo ateno zajadain • trenj•• obleka. Nad p!olčo postane •• jeda očitan ka.in. pokater•• lahko tu pa t •• gvozdil, kar je bilo ••10 dobrodoilo, karaa človak pri pla.anju v odprti ateni .alo utrudi, ko niaajoetapala dovolj plo.kve, da bi .e v cale. uprla v podlago. tako paaa aiJice vano.er napate.V ka.inu aa. •• .agvozdila - .l.dil je tovarii - nato .a.aplea.l. ia ka.ina do .ale9a po.ola, na katarega .ea.e lahkov••dla. Nad a.boj ae•••bila klin in aa .evarovala; kajti pro.tovarovanja ni bIlo .ogoč., ko ni.a. i •• la opore .a n0ge in bi .enaj.anjli aunek pota9nil ia aaata.Na po.olu eva •• nakoliko odpo~ila. Doktor je .ravnal rabljanaklina; nato sea vatopila nad poaolo~ v kaain ter po nja.priple.ala do valika .a9vo.dana akala, pod kataro je taren aprodon poaut in pololen, tako da a.. tovariia lahko proatovarovala. Zaqvozdano akalo .ea poskuaila obple.ati na levi, a9ladke ploJ!a .0 .i od.vetovala naskok. vrnila aa. aa. Sple.ela.e. par aatrov pod skalo po telki ateni deano van ter natoprečkala aalo ak.ponir.no na levo k akali, ki tvori s atano poč;
v poči lahko gvo.dil roko in n090. Stana ja tu gladka, kar.likana, pa .e • 9voadanje. roke in n0ge po pollavo porivalkvllku.Nad počjo .e. priplezala v dobro .ajedo. Sledil je tovari!. Po.ajedi .va v ra.koraaeni drli • lahkoto 9voadila do .al. gredica,ki je dobrodoilo .eato .a varovanje, kar.a lahkO .ada .aaidral.Do .e••va bila ple.ala na dvojni vrvi, to je v ra.dalji 25 ••Nad na.a ae je vzdigovala atena do eS-.traa in nara.alanjana,praganjena v kotu nad gredino v Ji roko .ajedo. Kjer •• etene v.ajedi .rečajO. ja o.k. qloboka poč. Kot .ajede iaa pribliino140-1S0~ Deane etana tvori. tea, da je nekoliko prenaknjenapreko leve atene, po!. bolj. rečano gubo, ker je a.ar poči i.ta.kakor .aer leve .tane.Vae okoliJ!ine ao na•• jaano ka.ale, da .e .ačne boj .a -biti alina biti-. Klinov ava i.ela pre.alo • seboj, da bi •• lahkosigurno vrnila preko stene - aploh pa o u~iku ni bilo 90vora, kar.ao .tano na8kočill • na••noa, da .oraao najti p~ehod, ~e a.otudi tri dni y nji. Horda bl se bila vrnila toliko, da polakusivado ~velike polica~ lavo polovico .tena; aniti tovarij niti ja.nisva i.rekla, ni ava hotela rači b••ede glade u~ika. Drug jačakal na drugega. Oeano ali levo ni bilo prahoda, le sajeda nadna.a j. kaaala prahod. H.k~8n ja - niava vedala; ved.la sva pa,da na.a od t •• ne bo ve~ .090e. na.aj.Navesala se. ce na anojno vrv. tako da .a. t.ala SO • nara.polaqo. Hline, k.rabinarje in kladivo aa. sataknila .a pas,tovarlAu pa puatila nahrbtnik. S tovari Je. ava si atianila molče
roke, nato aam. par dobriai pot8gljaji bil. pri po~i. Z levoroko ••• ae oprijela roba po~i, • ra.o oprta v levo steno; nogaja na stranakih ploskvah dol obrnj.nih akladov deane atene nallaoporo, doči. aa prati leva noge iakali stopa na robu poči. Drlaj. bila dokaj - narodna in utrudljiv.. Po.ikala .e••e aa.o •
PIONIR.JI ALPINIZMA
, ,, I ,
f " /. ,. ,.,I/
/ 1
l(~
poao!jo desne roke Jn no~.. leva noga J,. roka eta varovali 1.ravnateije •••Po!•• ! .am pridoblvala vilino; ko je vrv bila ie skoraj1sr_bijena, ae je lava .tana toliko na9nl1., da ••• priil. vr ••kora!eno drla: • lava roko seM •• oprlj••• la prije.ov levast.na, d ••na roka ln nOia pa v poči ali na deani ateni. Z.bll •••• klin in ae • k.r.bln.rj.~ obesila nanj. Nahrbtnikov v tak••polcJ_ju nj a090!S prosto vta.!l; in če bi le ilo • veliki_naporoe, ka•• njlal. ko 1••1 ko.aj prostora .a prate rok in n091Tovarll si je naprtil oba nahrbtnika - lahka nl bilo braa., •• j80 ie okov.nks dovolj tetksl Motila .t. qa pri pl •••nju. vendarje bil k•• lu pri ••nl. Zdaj ••• pl ••• la delj •• Stena s. sopetod••kne. p~e~la se. v p~vo~no d~io. a tudi to c•••o~ala k.aluopu.~i~i, ke~ •• po~ na;ne p~o~i levi - v.led ~eqe pleza~ v ~aj
d~ii kako~ v p~evi.ih. "o~ala sea na levo v .~.no. ~ep~av ni ba~
vabljiva. Pa~ .e~rov nad ••boj ce. videla dv. lu.ki, ki s~a kakorprilepljeni viseli na .~eni. Kar ~skala •••• da .i ka~era zbobnina qlavo. P~e~kal. s •• sopet proti po~i. ki a•• jo ravno podlusk••i aopet doceqla. Ogledala se. ai luske od blizu in videla,da eo liv iz~a.tek at.ne. Ko •• ~udi ne ~o!ni t.g ni.o zgani le •••• • e z v.seljee po~egnile za nje in neila udob.n rob: ~ogla ae•• tatl • a~~an.ki. ~obo. noge, oziroaa plezalk, kako~ na debele.okvi~ju kake slika. ki j. obaiena na steni. labila aaa klin; koja tova~li p~iplezal, sea au z grandeco p~epu.tila svoje ~udobno·
•••to te~ zavila na levo po ateni. z jako alabiei oprije.i.V .plku ao plasti navzdol obrnjene, kakor op.ka pri .t~ehi; valed~e9a ae op~ije.lje~ v qlavnem z gor obrnjeno dlanjo in sakrčeniei pretl. ali pa z opo~o ob stran ake ploskve odkruienihakladov. kar pa je la aogo~e, če i.a' zelo ra.vlt čut ravnoteija,rekel bl, da se nekako qoljuCai preko atene, to ee p~avi, daoprlje.e le nekakO pobolai in ie eorai blti pri nadaljnje~. Vtaklh atenah nl na ••stu aurova .o~, ker porabli pr.ve~ en.rgije,če v.ak pri je. nadaigo pr.gl.dUje~ tar a. nato s.agoalavno ob.alinanj, kakor bl hotel v tak•• poloiaju prebitl avoj dopuet.Previdnoat je vedno n•••atu, a v taki .teni .orai iqra~i
nekoliko na .~.čo, eorai zaupati 06•• , ki ti pravijo: ~Ta oprijeaj_ dober, t. pa alab.~ Saj je tudi n.jalab~i opri je. uporabljiv,~. •• ga op~i.e' pravilno. Tak ja ~pik - .orai a. 9a op~ijeti zrokavica.i, ~. hoča' kolikor~oliko udobno plaz.ti. V nslih
I PIONIRJI ALPINIZMA I~.~=::..::....;~-------
planinah ja .pikov. atena menda sploh edina po takem akt.dnam•• atavu, da 1•• va. napaka, ki jih naia atene običajno - nl~ajo;
druge atene la.jo Jepo ra.vlt al.t.a polic ln k.sinovi njih sIcertudi v .piku ne .anjka - le polic li~.i z •••n. V zgornja. daluatane, to ja od bivak. dalje, niava vidala niti najeanji. policaali laJte.Od lusk ••• torej ple•• la na lavo po atenl ter k••lu ••vila nad ••no proti poči, ki aa tu ra.iiri toliko, da tvori d.ana atananakako kullao pred levo atano. Lahko aea zopat nekoliko gvozdil.,upirajoč ae • desno nogo ob kuliso, medte. ko ••• ple•• la polavi, kakor po odprti atani. Stena ae poloii tu do 6~ - a lapribliino 15 Si nato a. v.dign. k velikeau previsu, nad k.tari.je navpičen k•• in.Ker ae atena poloti ••• l.hko dobro oaigur.t. opirajoč ae z ob•••nog••• ob kuli.o. Ko j. pripla~al doktor do .ena, aa. pla~.la nada.no proti pravi.u. nato na lavo in zopet na dasno. do podpreviane stene, ob katert sea nameraval. prečkati na deano, takoda bi priila v iato arto. ka.tnoa.V vilint pra ao robOvi akladov tako oatri, d. se lahko aiqurnooprije.ljel; dria .eveda ni uQodna, ker so roke akraene in talovisi naavan. tako aa. aa po.ikala po~aai proti deani. StoPOY tuni, a dobre plezalke prt.ajo na 60- navnjeni stent dovolj, da nezdranal, če na prelotil cele tata na n098. poča.i ja ilo plezanjeod rok. ln konano seN •• driala za zadnji oprij •• v traverzi.I.kala .ea nadaljnjih oprijemov ~ desno roko, a zaaan. Tako •••viael.' nazaj ni bilo .oino niti .a centi.ater, naprej - ni!prija.ov. La le dv. slebe ••tra st. ae ločil. od kuli •• , ki jaravno dasno pod ka.ino. in tvori n.k.k kot a atano pod kaainoa.Ko .0 ai ao!i odpoYadala in rok. odpustila od prije... aaa aa sv.o ailo odp.hnil. stransko n. dasno, računajo!, da boa ~orda
v.nd.rle n.ila kak oprijem - in naila ••a 9al ••• L. z. trenut.kje sgrabila decna roka za neko hrapayost ak.la, nato pa .e.o.ahniia valad sile odgo na all zaleta d••no ven, anaila a ••za.loabo na kuliai, kar je bilo dovolj, da aea •• v trenutku.8vvoadila 2 desno n090 ob kuli.o, ~ lavo ob ateno pod k•• lno••••Moči aa bila ••vada docela izčrp.na; a. akrajni. nsporo. • ••• abila klin ln .e v8 ljubač. oklenila' Ko ao se iivei nekolikopo~irill, s •• s. v 1.ti dri1. to je razkora~eni, po~ikala 90rproti ka.inu t.~ z od.koko~ doaeQla rob ploi!e, ki 1.li vodoravnoob vetopu v ka.in. Pote9n11a se~ .e qor 1n nalla toliko pro.tora,da a•• lahkO atala. celo ploakvljo plazalk •••Poklicala se. tovariia.Oo previ.. je bil k.aiu; od tu .e••u avetovala. naj ple.anaravnoat gor, ker bi na l.vo • nahrbtniko.a ne iaple.al.Pol.kuail je kljub teau, pa ni ilo. Vrnil ae j. nekoliko daano, aker preko previ.a ni bIlo prija.ov, je .telovadl1 pro ato ponapeti vrvi do klina pod ka.lnom. tu ja toliko počakal, da .e•••u~aknila n.koliko viije t.r sa v ka.inu .aqvoadila; nato j.aplesal do vstopne ckale.Za eno doli ino vrvi ava plaz.la n.to po ka.lnu, kl je tako ilrok,da ne aorei vvo.diti. te.več pla.al kot v odprti .teni.Na .agYoadenl akali, ki je nudila dovolj pro.tora.a oba••vaanedla nekaj kek.ov ln .auiila .adnji pollrak čaja, ki pa je lapovečal tejo. ki naju je .alo ~učll•.Po kam1nu ava priplezala do njeqove9a konca, to je do črne
duplin•• atreho. pod katero je ka.in poloien ln prodn.t. Duplinaje tako liroka, da lahkO ~ačatkoaa gvo.dil do atrehe, nato pavaporedno a njo ven, tako da jo lahkO ob1dei. Ka.in je t •• osekln •• 61ovek. telavo prarine iz nje9a. nak.r aa povzpnel na
I PIONIRJI ALPINIZMA Iatreho, ki tvori a.~.t.k 401gega polelnega 'laba, rekla bikorita, kar 1•• njegov prate. obliko črka V.Ko .a. priple.al. la ka.lna, aea aa kar alaknila na prodnato.ttaho - vedela •••• oaito••• tulila, 4a je .tana pra••gana. Prad••boj .a••agl8dala etat ča.opia, ki ga ja vater privel • vrha,ja••n doka. njugova blilin.. Tovarl~u .a. eporočila ve•• lonOvico. Nave.al ja nahrbtnike na vrv, nato pa .a. pripl ••• l ••nji•••Po koritu ava hodila kar akupaj, br••brilno in ve••lo. saj ae karprivaditi niava .0gla na preobrat, da lahko upor.bIj_va la.podnja akalr.att.t.. Po •• 1•• k••inu in lahki akali • aiear jekruJljlva - ava priple•• la na greban d••no od vrh.. Spravila avavrv, agradila pira.ido, nato pa aple3ala la oat.lih pa~ •• trov navc-h .pika.Kr-09 in kr09 aa ae podlla qo.te aegle, la .pikova 9lava je bilačista, olarjena od ••hajajo!ega aonca. Bila je 4. ur-a popoldne; vat.ni ava bila toraj 31 ur. Obula sva si okovank., nato paodhitela k prve.u .nagu pod vrhoM, da sva ut.'ila najhujlo lejo.Dale~ doli v dolini je lu•• la vabe~a PIAnica. Kljub utrujenostisva s. epustila v dir- - noge 80 se nekako .apletale M a poItavilnih padcih ava ae kon6no le sklanjala k !isti vodi potoka.Z v.aali••adovoljatvo. ava nato korakala po ea.ti in sva v arakuprispala v Kranjsko Goro.rako .va osvojila Opik na.a in nam.
Haj va. na .otijo nakatari iar•• i, kJ i.ajo dan•• drugačen po••n.A.
~-.j•- -~ - -
, " .,o' ' .. '
, ,,'.".. ,. .'., ' " ".; .. ~~:.~, • o' o...
',:':,:~::;o:::oioi;);'~
'---~
••
"
oN
.-uuu SI S S".1IISIUt lDS 'SIM 1.1.4/
I-=INTERVJ==-=U ISTANE BELAI(-5RAl.F: DEJANJE SAl'llJ JE VEC kOT PREPLEIANA Sf'ER
AR: Stane • .ed na~i.i alpinisti s1 bil prav gotovo najv.ekrat vHi..}aji. Sodeloval si v vrsti odprav v to gorstvo, v ~.dnje
~asu pa 51 organiziral kar ~tiri odprave na Daulagiri. U~peh tije ~lnesla ~l. zadnja, zi~ka odprava. Aji lahkO podrobnejeanaliziraA in oceni. V~ ~tiri odprave?Srauf1 PodreD". analiza"a tvh straneh t.l ni .c2na, to lahkostori le knjiga. Nanizam pa lahko nekaj misli in dejst~v. ki sezdv naJpom.mbn.j~i v zvezi z Daulagirijem. Opis vzponaargentinske odprave na to goro je bila prva tovrstna literatura.ki mi je kot mladRni~u pri~la v roke in ml pustila dovolj globokvtis, da t. Qore nisem vee pozabil. Seveda si takrat nisemmislil, da !le bom kdaj ,kasneje sam posku•• l na. tIJl'Il lel'emo.emtiso~a.ku. ka.J ~ele. da bo ta. hrib tako mo~no zaznamovalskoraj desetletje mojega. Qorni.keQa. delovanja..Na prvi odpravi v llJtu 1981, ki sem io VOdil, smo ~e lotilirazvl'ite in do takrat ~. dev1~k~ jutne stene. ~akih 10 km Sirokain ve~ kot 4 k~ visoka tetk. stena J~ za povrh te izrednoobjektivno nevarna. Po nekaj neu5pe~n1h poskusih zna.nihall'inistov .e ~i je Zdelo, da bo tak vzpon za takratno stanjena~ega odpravarstva cilj, ki bo po Makaluju in Everestu obdrta.luQled na~eQa himalaizma na viSOki ravni. ~e vet, hotel semstoriti ~e korak naprej. Vzpon z majhno odpravo na alpski na~in
(ez to ra.zvpito steno bi pomenil vstop v sam vrh takrat vodilnihtetenj v Himalaji.Zaradi vel1ke odprave, ki jo je isto pomla.d v Jutno .teno Lot.eJavodil Al.. ~unaver, .em bil v velikih dileman, kako naj se
.•,.••••••....••.•••.•.•.•...•••••••••...•••..•....•..,•••••.••••IZ PLANINSKE IZKAZNICEStane ~lak-Sr.uf (Ici so.u nJrgov vzdevek njl19iJ dni ~_n
.ku~.Ii popraviti v Vijak). se 511 rodil v LJublj~i IJ. ~J. J940.je strojni tl1hnik in konstruktor v Zavodu za rllha.bilitacijoinv.Jlidov. por«.-n. cXll dveh otrok. se jll :Jr alp.i.niz_ zastrupil~e pri os.ih 1l1tih. :Jrarl1s pa je ~a~el pll1Zati let. i960. Spada.ed niJ~ naJuspe~eJ~ alpiniste z odl.J~ni.i dose2ki v vsehletnih ~asih. d~ in na t~... kot ~Jan in vodja odprav, kotna~elnik Aa LJubIJ~. ~tJc. in na~elni. KA PZS. 1.. preko Jooovzponov. od teg. v« kot 40 prvenstv«Jih V. in VI. stopnje.NJf19Ov,i na.iPQ._bnej~i d~ei vzponi so J.ZP Copcvega stebra(JJ.J.-8.2.68). Rd~e :Jraj~. v Rakavi ~pici. Kru~i~ev. v Spiku.5chinkove v Frd.-n.ih polic<iJh (J967) in Raza Sfing. (JWJ).Najpa·_bnej~e ture v Z.hodnih IUPi'h SD HJlrlinova v Fr~nf1)'sk_
stebru (J.P) Jn Hru~k. v ~t 81.ncu. n.z••udova v AiguiJle dunidi (:s.P). Bonattijeva v DruJu (J.JP). Cornuau-Davaile v LesDroi.tes (J969. J.JP). ScfwJidtov. v natterhornu in S stena Eigerja(J9B5; na~a .aina poreMbna vodnJ~ka tura na tuj_Jo Let. J968 in~970 je bij us~en na prvih dveh n.~ih odpr.v.h v Hinduku'. bi}n.. obeh DdpraviJh v J st..,.,o I'fdkaluja (i972. ~975 tudi na vrhU).v~ na K..nf1~~l1Ou. spoznal Everest ~ izvidnico let. J978. letoIla,m.je pri4el po Z grebenu n. vrh. Sl~il .ie eden n~'vKjih
uspehov na.ega aJpiniz.. - prv~stvena v J steni o.ulaOJrija(J:J.-Z9.JO.l9BJ); b.il nato tudi v Andih in n. Gangapurni ter ~e
trikrat obJ'sk.,1 o.ulag..lri. ko je odprav. preplezala tUdiprvenstveno v II steni.in konIN: leta ~9B7 opravil. tUdi prVi~iJM;ki pristop. Letos je bil s slovensko odpravo v Z stlHli KZ.(ID) Z nji. se Je pogov<7lrJal lfiro Stebe •.•....,.",..,••,..,.,..•.."."" •••,•.•,.""."" ••••..,.•,•••
cdl~im. o klasi~nin odpravah ~ ~oraZMerno mo~nimi moStvi.vi.in~kimi tabori. fiksnimi vrvmi, pomo~jo Serp in umetnegak15ika pa radlJ~kimi in pottnimi zvezami. 5em imel dovolJizku~enj. PO naJbolj~ih mo~eh organiziran varn05tni dežnik n\slaba zadeva! TUdi mo2nosti, da bi doseQli vrh, so mnogo ve~je
kot pustQlov~~ina na alpski na~in ~ez orja~ko hi~al.j~ko steno.Celo leto .em kolebal med obema ciljema - prijavljen za LOt~R,
toda z Daulagirlje~ v srcu!Pri odlo~itvi mi je pomagal kar Ale' sam, kl je takrat zelora~unal na mlada Q&nRracijo. ki naj bi opravila z Lotsejem, mi"stari" pa naj bi bili le nekakAen sorvu. - pomo~ izku~enih II
spodnjih delih oore. Taka s&m leto prej dokontno opu~til mi •• 1 naLot•• in se lotil Daulaoirija.Preplezati oa na alpski na~ln. brez pomo~i ~erp in uporabeumetnega ki~ika pa z minimalno ekipo. Pravzaprav seM sprvafantaziral o solo vzponu, kasneje o naveZi. Vse pa se zaplete prio.narjih in njih zblranju. Reti moram, da se je za na~rt odfunkcionarjev PZS zavzemal le Tone Skarja in mu gredo vse ~r.lne
zaslug_ za tisto kar noro zgodbo, ko smo se Slovenci prvit lotilicilja, ki je pomenil poseo po Bami ~piCl dogajanj v Himalaji.Ne $amo pri organizaciji, kjer so mnogi pridno nagajali ali stvarignorirali, tUdi z mo~tvom so bile težave. Ratunal sem na Marjonat1anfr&do. svojeoa dolgoletn€!'Qa sopleZOIlca in odlitneg. "borca" vvitinah pa na NRjCa Zaplotnika. Marjan s@ ni prijavil. N@jc pa nibil izbran zaradi takrat veljavne odlotitve, da alpinist" ne moreisto leto sod@lovati na dveh odpravah?! Ja, kar nek.j b~a~tih
Odl~it~v smo sprej@li v preteklosti.lC.korkoli. v jutno 5teno Oaule j.seni 1981 gotovo .... i tla "~pica"
t.kratne Qeneracije. Dan@s mislim, da nas je to stalo vrha, SicerPOI, po bitki je mnoQo generalov. Prav zato pa tisto zgodbo te
INTERVJU 1
pos.bej ceniM. Mali odpravic! je ob minimalnih sredstvih inpo••ojkIji",ih himalajskih i~ku.nj.h uspel vzpon prek ju2ne stene,ki ie veljala za .n.o. DO treh Mzadn):Lh" problemov Him,,)laje. Lesplet res ne5".~nih okoli~eln pod vrhom Je bil vzrok. da ni~.a
zl8'zli ~e vrha.PO dveh izvidnicah, ko se. goro in steno komaj dobro videl. nasje bilo Jeseni '81 t •• t pod Južno steno ose.ti5ce.ka. ki 1m.pol~ vsega.e najbolj noro vreme, kar se. ga do takrat poznal.Mostvo Je bilo izbrano po takrat veljavnih izbOrin treh selekcij.BIli so n.jbolj.i, It.,.. Jih je ostalo po Lot••Ju. IZku~nj. '"Himalaji sva imela le midva z Jotetom Zupanc.j nad vi~ino 8000 mI. jaz. Razmere nad 7000 m je poznali. S. Cene Berete ITirieHirl. Emil Tratnik in Rok Kolar sta v.del. za vii in.i.stti.o~akov (Andi). Jan.z Sabolek-Sabla pa je bil ~ploh brezvl~inskih iZku~enj. Bili s~o tUdi brez zdravnika, ker zaproienini dobil dovoljenja. Da Je bila mera polna, se na južni straniDaulaQirija ni mot ustrezno aklimatizirati. Najviiji vrh polegDaule je Manapati, o3~0 m. Nanj smo splezali v dveh dneh in to j.bila vsa aklimati:za~ija~ V steni pa ni priila v po~tev. ker bitako vzpon postal klasie.n, predvsem p. zaradi padajoeega kamenjain plazov; tudi zato y taki steni klasitna Odprava skoraj nimamožnosti.Misli~, da moram omeniti tudi :zelo za.nteven pristop pod goro, kiJe bil kot nekak~en podaljiek zapletov doma. V zadnjem delu potipo divjem brez pot ju soteSke Tulo Kole je bilo treba zgraditi tri~ostov. in v divjih .onsunskih nalivih na~ je ostalo le ~est
nosatev. V kategorijo teh ovir spada tUdi 7B-urno neurje. ki nasje zalivalo v bazi, gor. pa je zasula .etrska sne!na odeja. Vseje kazalo, da bOMO Odnehali, ne da bi splOh poskusili. 811 se. vhudih dilemah, ali naj se spravimo v to ali ne.Spodnji del smeri, ki smo jo izbrali za vzpon, je skalnat, vi.ok1~ m, s te!avami med V in VI, zgoraj pa strm led da grebena na7200 M. Do vrha je potem ~e ves eas trdo plezanje. Odloeitev jebila te2ka, ~e posebno ob d.jstvu, d. vrnitev iz stene zaradipot-kodbe ali poslabianj. vr•••n. ne bi bl1a vee mogoeab. oktobra smo ~e pot.~ odlotili in raziskall spodnji cel stenedo Crn@qa stolpa 11200 m ~tenel in na n.jzaht.vnejSih mestihpu~tili nekaj tik.DV za vrnItev, te bi se vr.m. podrlo. preden biz.eeli zares. To sta i~menltno opravili dv. trojni navezi (BelakB.rele-Tratnik in Zup.n-Kolar-Sabolekl. Tiste vrvi so bile tudIedina lepotna nap.ka tega vzpona, ki ga je zaeel. l~. oktobraprva nave~a in ki .e je potem dramatitno zapletal in seizpr.vrgel v pravo odisejado. Naert vzpona je vS.boval plezanje vdveh ~kupinah. Druga naj bi v~topila v steno nekaj dni za prvo,potem ko bi ta dosegla zgornje dele stene oziroma vrSni greben.R~tunal ~em. d~ bo vzoon trajal sedem dnI. Ge~top pa dva.Predvsem pomanjkljiv~ aklimatizacija in izredne koliein.padajotega kamenja v spodnjem delu stene so bile vzrok zapodaljSanj~ zgodbe na l~ dni. Vmes pa je bil. veeja kolieinate~kega plezanja z ogromnimi nahrbtnikl, z vi.ino stopnjujoci .eveter in mraz, ki je na BOOO m dosegel -42°, N. sreto je ves ta.vzpona vreme or!alo in to je bila tudi naSa sreea. V nasprotnempri-eru bi se slabo i:t.klo. Hude omrzline in amputacije smo obdoj~u tega vzpona r.zumeli kot sreten kon.c!Sicer pa je zgodba delno popisana v feljtonu, kI se~ ga takratobJ.vl~al v Ljublj.nskem dnevniku. Zgodba j. bila 2e taka, da ~i
ob VS.h odpravah na ~.nQbae.n, Makalu, Everest pa lUdl zadnji naK2 ost.ja v spominu kot nikoli dose2ena, kaj Sele preseženapustolov~eina. Takrat ~NO bili ~e tako blizu praoa, da si elovek
••
INTERVJU I
•N
-
vet ne mo~. privo~titi - ker potem je 2. on5tr~n.
Seveda je po pustolov.tinl, katere teta ostane, ostala obvezavrh. Z. Sportno publiko, za nacionalne barve pa tu~i za.8. To bi~i tlovek tUdi zaslutil, po vsem kar se je takrat na QoridOQajalo. Te tel je in ObVRze so kasneje botrovale Se tr.~
odpravam, ki sem jih orqaniziral v telil, da bi PD vzhodni steni,kjer s-o let. 1981 sestopali, dOSegli tudi 8167 • visoki vrh.Tudi naslednji trije poskusi 50 imeli vedno nekaj inovativnega v.Rbi. Vsi so bili zami.lj.ni kot alpski vzponi z majhnimiskupinami, ki so poceni in se jih drle te n.~tete l •• tnosti.Jeseni 198' smo bili takO po .tlrih letih spet pod goro. Tokratsem telel uresnititl te ob sestopu let. 'Bl izdelani n.trt"do,.e~i vrh po prvenstveni slII.ri :l v:lhodne strani". Vmes je bilauspe~na Gan9apurna, ki je nekoliko omilila "rane", kJ. .Vlll jindobil dve leti prej na Oaulaoiriju.Vzpon prek vzhOdne $tnv omogoea najkraj~i in najcenej~i dostop dobaze. bli1ina obljudene doline Ta~ Kole je odli~no zaledje za,.ve10 hrano, nevarno vzhodno pobo~je z :lna_enitim Ohaula9iri lceFalloa pa za odprave ni :lani_ivo. Zato ••0 brez tetav dobilidovolj I!'nj I!'.Na1alost pa 90ra ni izgubila svojl!'9<l slabega v,.emensk@9a zna'aJain na,. kljub iZku~eni ~tJ.ritlanski Muda,.nl- navezi nJ. pustila nav,.n. Alpski vzpon se je izprevroel v 4~-dnevno obleganje 90,.e inv za9,.izeno borbo s snegolIl. Imeli smo l••ti,.i lepe dneve - vmesje neprestano sne1ilo. v 12 dneh Je na Platoju zapadlo ~tirJ.
metre snega (~), v baznelll tabOru pa dob.r meter. Dokoneno nas jvv noti s 26. na 27. oktober dotolkel in skoraj pokon'al orkanSkiveter na vi.1ni 7600 m. Vrnili smo se brez vrha, potem kO smouspeli splRzati prvenstveno Slovensko smer in jo na vJ.~ini 7~oo mprikljutiti na normalno.Sme,. je zantevna, slikovita pa tUdi noro nevarna ob V5topU.Dejansko jo sestavljata dve z velikim Platojem Joteni .teni.Spodnja, visoka J.BOO m, illla te1ave v skali III do V. in vstopniLvdni slap izjelllnih objektivnih nevarnosti - 200 m ve'inomane.tabilnega in pr.vi~nega ledu. Zgornja .tena nad PlatoJem jeslikovit. ledna vesina, kjer vzpon potvka desno od s~er~
~lntirV-kurtvka in levo od normalne smeri. Te2ave v ledu 4~ do7~o, v ~kali p. lIJ-IY. Gl@dano z oe~i idealneoa vzpona na alpskinaein je imel tudi ta vzpon lepotno napako. Zaradi norihvremenskih ra:l..r smo dneve in dneve 2deli in 'akolIJ. v luknji naPlatoju ~900 m viSOko in se nekajkrat vrnilJ. eez spoonjo steno ponovo zalogo hrane. V globokeM snegu so nas takJ. .e.topi ~n
ponovni napori i:~rpavali. 27. Oktobra pa smo morali odnehati. Nagori je norel veter preLej eez 200 km na uro. Prav vetvr Je nalem hribu ti.ti, ki neprv~t~no prekritava raeune tik pod vrnom.T.kr~t smo v .teni plezali Belak, Marjan Krvgar, Andrej $trem1eljin Iztok Tomazin, med baZO in spodnjo steno pa sta delovalaMarjan Bri~ar in pokojni Andrej Beg.Tak zakljueek odprave me je osebno precej potrl, obenem pa .em sezakl.l, da bom nemudoma spet posku.il, pa 'etudi sam. Navs.zadnjemora obstajati obdobje z uoodni~ vremenom in sprej.~ljivijmi
razmerami. Svvvda me je taka odiDeitev potem zavezala in ~e.
druge odprave, kjer bi J... I vee mo2no,.ti :la uspeh, enostavnoopustil.Spet s~ zbiral dRnar za akcijo Daulag~ri. kJ. se je je 2& dr!alprizvok neqotovosti. kOTG in njen naeelnik Skarja sta.e vednostala za zadevo In 1e spomladi "Bb sva bila z Marjano~ kreqarje_.pet na me~tu nase jesenske baze. Bilo je veliko snega, razmerepa ugodne, ko sva ~la lB. aprJ.J. prvie ~.z ledenik v .podnjo
I INTERVJU I<O
manj~ten.
I.h"odruga
st8nO. Takrat L~dni slap ni bil prenoden, zi~ski plazovi pan... 300 m vi~je v pobo~ju na .r~~o odprli druQO. ne dostinevarno mo2nost. V dveh nateh sva znosil. v 5redo spodnjehrana ln opremo, zav.dajo~ 5R, da se razmere na ledenikuspremene eez not. Tisto teaovje je res nekaj nareQ&,~olno.ti pa z vzhoda na Oauli ni.Prijazno podobo prvih dni Je tUdi tokrat za~enj.l. troare.nienast. V nekaj dneh se je Ledni slap napel, razpokal ~n
dobos.cno razpadel v tisti znani ledni kaas, ko i~.S vsaktrenutek obeutek, da bo po tebi. PaleQ teQa pa ~e vreme, kl jebilo eno ••mo padanje. Ja.ne noei in jutra, te ob devetihdopoldne pa nevihte s sodro, m.t.~i in Qrmenjem. 15toe••no kotmidva, samotn. I.z~. na Dau}aQiriju, so se na druQi stranidoline, v Julni Anapurni "d;r,jale" nate punce JUQo~lovan5ka
len~k. odpr.va v Himalajo. Radijska ~veza ~ njimi je pravzapravedini prijazen spomin na brezupno gorovje in ZaQanjanje po smerln. goro, ki ~itno ne _ara moje prisotno~ti. Petkrat ~va ~e
podala na hrib, da bi dosegla vrh. Tokr.t 5.mo na vrh, n. gledena s~r. Vrh tako ali drugate~ Tod. dobesedno utonila sv. v sneguin brezupu .talnih neviht. ~itno bi morala biti na ~e.tu _esecdni prej. Se n.jvi.je sv. bil. 9. molj •• PritI. sv. dolij kot vtisti viharni no~i 2b. Oktobra ·B~. Ob .edmih zjutr.j 5va bila lena 76~o m in zaoazil. v votlo se pr.dir.jote 'Irino pobotj.. Poenournem cincanju in hudih du~evnin mukah ~va se zaradinevarno~ti klo2asteg. plazu obrnila, mislet da bova lahko teznekaj dni spet pOSkusila. Dobro sva se potutila in tudi na boljAera~mere sv. upala.Opoldne, ko sva gazila nazaj v svojo luknjo na Platoju, je nagorl spet sne2ilo in potem je alo z vremenom samo ~e navzdol. Doprvega junija je sn~ samo ie nara~tal, midva pa sv. bila vednobolj iztrpana. Ob zadnje- poskusU sv. nekaj dni vegetirala vraZdrtem nem~k.. ~otoru v viharju na 7200 M, jedla p. ostankehrane prej.n;e odprave ... Potem je Marjana zvilo in dObil jedrisko, ki je velevala samo ~e u~ik. TUdi dekleta na JutniAnapurni so se odletila za umik. Nobenega lepega dnev., moti pakopnijo iz dneva v dan.1. junija, ko sva zapu~tala bazo, je bilo tam te vedno dva ~etra
$neg., teprav bi morala pri.ti ~ivina iz doline. Zaf:al ~em
verj.ti, da te~a vrha ni mot .plez.~l brez po~.bn. milosti in~rete. "Obdobje Dolulaoirija" .e bo moralo poteoniti !lie :la pnoleto, ko bom ponovno tu. Of:itno bo zima tisti ~as, ko se razmer.na te~ norem hribu uporabne. Po litar.turi in izku&njan iz prvihdveh tednov decembra bi moral to biti pravi ~.s, ko razmeredopu!l;~.jo kOlikor tolika Mo2nosti z. vrh.Tako je postal O.ulaQiri ~p.t preizkusni kampn vnasemodpravarstvu, ko ~mo stopili korak naprej in sa pO$kusili tudlpozim~. Ni bila to prva zimska odprava ~ HimalaJI, se naO.ulaoiriju ne. Bila pa je na~a prva zimska Hilmal.ja in 2e prvieuspe!lina. Oo.edanje zi_.ke izku!linje ~ ~iSOkih Qorah lzkazujejo karBO h neusp••nosti. TD je bli sprva tudi resen pomislek prIodloeitvi za 2i~ski ~as. Pr.vladalo pa ja mnenje, naj boOaulagiri kot ves ta. svoj.Oa trajanja preiZkusni kamennovostI lnvztrajnosti.Vzpon na Oaulagir~ je uspel v izredno kratkem easu s popolno.aalpskim na~inom kot na~ prvi zimski in eden redkin uspp~nih
vzponov ~ Himalaji nasploh. Vseoa ~tlri dni smo potrebovali izbaz. do vrha, ki .ta ~a 4. 12. 1987 do~egla IztOk Tomazin inMarjan Kr.oar. Prvit, odkar ge ukvarjam z Oaul40iriiem. nam jagor. pokazala razmere, ki 50 za Hi~al.jo nekako normalne. Toda
ujeli 5~0 jih la r~p. V r~snici so bile najlep~. ralmere v.~
mesec november. Po izredno hudem monsunskem divjanju jv bil tomes~c zati~ja. Prvi t~d.n decembra. ~o ~mo se lotili hriba, 5e je2••1ab~alo in ka~nej. ne bi ve~ uspeli. lorej v~ndarle en~rat
~r.(:no !No, okrog te Odprave bl bilo vredno sli~ati ~e vse podrObnosti,vendar kot s.~ 2e rekel, bo la to pnostor v knjiqi. Misli_. da 50zqoab~ okroO Oaulaoirija tako ob.irne pa tudi razburljive, da bibilo prav, da so napisane. Ob v.em hlastanju na alpinistitnem ineksist.n~nem podro~ju j~ to sicer tetka nalooa. ki pa 59 je bomlotil po odpravi na K2. Ob tem se spra~ujem. zakaj ta zadnjiuspe~ni in la povrh ~e zimski Daulagiri nl 1mel kaj dostl odmeva.PO treh pr~J.nJih poskusih se je najbrž vsem zdelo to obleganje2e kot ~jha doma~a natooa. ki se mora prej ali slej kon~ati
pOZitivno. Na sre~o se je, za•• osebno sicer ne povs•• , kajtltisto n.jslaj~. se mi je iz~ulnllo za kak~nih 200 m vi~ine. Pa ctem kdaj drugi' in na drugem mestu.Ce na kratko analiliram, kaj so pr!ne.le in ooseole vse ~tiri
odprave, naj strnem na kratko;l. odprava leta 1981 - l. preplelana ju2na stena, hkrati pa prvana~a tepna odprava, ki Je na alpski na~in plezala n. OS&~t15~ak;
viC-ina 8000 lit;2. odprava leta 1995 - prv~nstvena smer v vzhodnl stvni, naalpski na(:in in zelo slabe razmere; viSina 7b~0 m;J. odprava leta 198b - odprava dveh ljudi z minimalnim pratežemin zelO zreducirano opremo; vi~ina 76'0 11'1;4. odprava let. 1987/88 - naSa prva zi~ska himalajska odprava lnna alpski na~in dose!en! vrh (Kregar, Toaazinl Belak in PavleKOljek dosegla 80'0 11'1).
I INTERVJU 1
ARI Prej 51 i.el 1. bog~t. izku~je z ~ni.i odprava.i. ki so sevzpenJale na klasitni odpravarskl natin. na Daul.~lrl ~ 51 vednoprl&BI z aaJhni_i. lepni_i odprava-i. Ali .0 bil. vzrok za to leoroanizacijske in 11n.ntne ovIre?5r.uf; Odgovor je mo~no dobiti ~e v obsirne~ popisovanjU na'.gaosvajanja D.ul.gtrija. N. kratko pa je ~j pogled tak~.n:
velike, ~oene in kl.sitne odprave so ~an varnostni faktor zavse ud.l.tence pa tUdi ~tnosti uspeha so vetje. 50 pa dra lJe ingl.de na svetovno us~rit.v tudi manj cenjefl•• To SB ie·tutilo lel.ta 1981 in tudi prej, danes pa $e toliko bolj. Mislim, da bokl.sitni naein organiziranja odprav v bodoe. opravitljiv prikadrovskih odpravah ali pa _anifestativne;_ znat.ja (znanimnolieen vzpon v~nacionalne odprav~ ~ vetih s-eri na Ever~st).
O~t in cenjvnost dejanja v visokogorjU pa.. us~.rja v ~.pne
odprav., v nave~e ali Celo soliste po tetk ih smereh na najvi~je
vrhove. Vse bolj bo cenjena ~ima, ko 50 ra~m.re ~e tr~~. Sicer paje to normalno, ~aj ;r. razvoj naprej in j. to usmeritev.Presetniki vle~ejo! V.~ni so seveda tudi motivi. Brez bi~nisa
tUdi tu ne ;re - zato je motivacija zlasti teoa podro~ja mo~na.
V.eina najbolj~ih je nftprestano na odpravah. Casa za rednozaposlitev ni, zato je treba ~iveti za alpinizem in odalpinizma. Pri nas t~ ~. nekaj ~a5a n~ bo mo;o~e. Na~e odpravebodO morale postati ~epne 2. zaradi 1inan~ne nuje in moderneoatrenda. Gospodarska situ acija bo to izsilila, ali pa bodokl.~itne takO redke, da bomo i~oubili vsak stik s svetovnimvrhom. Jasno pa je, da bo ta moderna usmeritev re~erVlrana zaiZbran~e, ki bodo dovolj dobri in pripravljeni tUdi dovoljtveoati.AR; Kaj po tvoje. v Hi.. lajo prina~ zi.ska sezona?Srau11 Predvsem dodatno sezono v prenatrpanem koledarjuministrstev v detelah, ki i~dajaJo dovoljenja odpravam. Zaekspedi~ioniste pa vetje mo~nosti za delovanj. in nove, ~e tr*.preizkuCnje.ARl Kako je s koledarja. - uradoa zi.ska sezona traja od 1.dec.-bra do 3i. J~uarj•• kar se razlikuj. od zi.ske sezone prinas. hkrati pa so tUdi .ed saee zi.sko sezono v Hi.alaji razli~na
obdobja? Pravijo, da so raz-ere v januarju dosti ~ahtevnej~ oddec.-bnikih.5rau11 Nepalci 50 tak datUM dolatili za svojo ~imo. Ne katedrugega. kot da ga upo.teva~o, ~e hote$D plezati v ~imi. Seveda~o tudi v ziMSkem terminu obdobja z zelo razlielnimi razmerami.\'remvna in razmer zaenkrat ~e ne IIIClrelllO delati. Omalova~evati
pO~ilmezna obdobja ~ato, da bi deOral:Hral "'onkuren~o, jenepo~teno. Januarsklh razmer v Himalaji ne poznam, poznam padecembrSke. Prvi vti • .L so zame ~el0 pozitivni, je pa vserelativno, tam kot tu pri nas doma. Plv~al sem aame zahtvvnetim.kv ~meri v ra~nih zimskih obdobjih od zaeetka zime dozadnjih zim~kih uri~ marca. Vedno se najdejo ugodne luknje. S.Lcerpa, kdor ne poskusi, nli' ve.AR; Kaka je bila Motno. da so Fran~ozi zateli na Daulagiriju ~o
pred prvi. dpcembrc.?Srau11 Dovoljenja za vrhove in trekingli' so v Nepalu blago, ki seprodaja. Pravila veljajo bolj na $plo~no - za revete. Tisti, kiima denar 31i pa druoatne vplivne zve~e, dos.t. vse. Franco~i soo~itno iaeli oboje. Sicer pa se to dogaja pogos~o. Kangbaten sonalil prVd leti odkupili POljaki pred nosOIII - prvenstvo se plata.ARr Ali i ..jo Jugoslovani v Nepalu kaj vpliva. -atnosti za kakSneugodoosti. glede na to. da taM deluj. na.. &ola za gorskevodnikII?
I INTERWU I$r~o1: Mislim, da Je naivno r.lmi~lj.ti v tej §meri. Nav5vzadnjej~ Nepal kot detela v razvoju deleten vseh m09~ih, predvsem p amnogo izdatnej.ih pomoti, kot jv ta "natoo" ~DI •• Logi(;no sr jimzdi, da prihajamo tja utit in da to potno tudi predstavniklnekaterih drugih planin.klh lvez iz Evrope. Ti se 1:k.tejo tUdi zopremo in podoonimi darili, ki jih mi ne ZMoremo. Si~er pa,kolikor vem, z denarjem za eneQa ali dva in~trUktorj. odhajajo vSolo ~tlrje ali celo pet in'truktorjev. Tako vsaj za silopokrij.mD najnujnej~a Me5ta v progr.~ vsakoletne tole. BrezdVD~a pa je bila gradnja ~ole lepa in p05retena oblika ponoe!.ARt V katera s.er s& bo razvijal alpinlze. v HiMalaji?Sraufl Odgovori na preJ.nja vpra~anja. dajejo odgovor tudi na to.Dodam naj .e. da se pri~ori.~. ~ najvi&jih vrhov in njihovihsten. kj.r imaao Slovenci ~e dost.i postoriti, seli v ..nitj .... pa~ato tet je stolpe in .tene. Tu bo ~e OQromno motnosti ~a rasto~i
nivo pl.~anja. Reci~o ~esttis~aki karakoruma in indij~ke
Himalaje pa daljni kven Lun ln Tjan San. Ciljev je ~e ogromno.zahtevnih. predvsem pa za na$ nepoznanih. T~.t& najbolj ra~vpite
spo~namo iz revij, nato tam postorimo tisto, kar je ~e ostalo zadrugimi. V~asih nam uspe. dostikrat tuci ne. Dirka ~a o~pr.dje Jekot pov~od pove~ana z denarjem. Pri nas ne po~namo raziSkovalnihali pripravljalnih odprav.Rl Kaj ~isli~ o jugoslovansk.. alpini.ti~ne. Skladu?$rauf: Mi5li., da bi bila to edina trajna re.itev za na. vrhunSkialpinize. vseh vej. GI~e na na&o gospodarskO situac1jo pa semkar pesim1st. la uspe~no delovanje tak&9a sistema pa Jenajpo.embnQJa~i prodor v medijih javnega obve&~anja (zlast1 TVIin pa ~pQsobni in vplivni voditelj1 in usmerjevalC1 ustreznihakcij in dejavnosti Sklada. Oba poglavitna dejavnika pa sta zaalpinizem slabo dos.gljiva.TV sama ni.a nObene posebne iniCiative za predstavljanje nasealpinisti~ne dejavnosti. Sam alpinize~ oziroma alpinisti pa smobrez ~red5tev za ustvarjanje .ateriala, na~.nj.nega TV ekranu.Nekaj ve~ se da storiti na radiu, venda~ so tovrstne akClje takostereotipne, da dobi~ obtutek, kot da se iz te sfer. Gporta ne dai~vle~i nl~esar ve~. kar ne bi bilo te povedano.Drugo pa 50 u~tr.zni ljudje za ta naG mrtvoudni sklad. Sef takegatelesa bi moral biti po moje vpliven politik ali go~podarstv.nik,
obenem pa Ge osebno vnet za stvar. Takega pa najbrt ni. TakO imebi lahko bil Gregor klan~nik. Menda je bil pri formiranju skladacelo ilbran za upravitelja, skratka za VOdilno figurQ. Toda mo!ni za stvar. Je predvsem zaonan gradbenik, Alpinilem ~ slutizoolj la fasado plan1nsko-go.tinske dejavnosti. To dokazuje tudidejstvo. da PO Ljubljana Matica kot na)mo~nejSe jugoslovansko PD~a vse svoje ~l.nice in tlane-alpinlste na vseh odpravah zadnjihlet ni prispevala nobenega deleta, kot 50 to 5torila do.tirevnej$a dru~tva. To sicer ni direktno povezano s skladom, katepa sliko OZiroma Odnos. Vatna &0 dejanja, ne pa lepor.~je. Zatosem Qlede Sklada zaenkrat pesimist, ker tudi drugi plan1nskifunkcionarji do sedaj niso storili ni~e.ar konkretnega. Izjema jele 5karja, ki v.o stvar .kuSa o!iviti do ~esa bolj otipljivega.AR: Kako oleda~ na drobljenje denarja, n...njenega alpiniz.u,glede na lokali.ti~n. ovire in konkurenco organizatorjevplaninskih potepanj, ki i_ajo dobre zveze s 1inan~niki?
SraUf; Res dobrih zvez s finan~niki naJbrt nima noben planinec.t. manj pa alpinist. To dokalujejo dolgi seiski na$ih sponzorjev(podpornikov) pri vseh ve~jih odpravah. Tudi po 300 raznihdonatorjev (darovalcev) za finance, zdravila. hrano in ~.t.rial
•• nabere, preden kaka ve~ja odprava odide na pot. V lov za
"dobrot.niki" SO po lIili razmlii!r vklJu~eni tal<orlii!ko~ vsi ~lani
~kipe. Zato so na~e prlpraVIii! predvsem papirnato udejstvovanje,telefonjadlii! in razgovori. Za šport.ne priprave zmanjka ~asa.
V bazi pod kZ smo se merili z enako motno špansko (katalonsko)odpravo na KZ. !mlii!li so le dva sponzorja~ Katalon~ki radio inneko banko. Sponzor je po besedah vodje menda POspremil odpravona pot nekako t.ilkolllP "5tori te vse, da brez zaplet.ov pridete navrh, te pa nlii! uspet.e, se bomo potrudili, da boste poskusiliznova. To je nasa moralna Obveza." Kar mllo se mi je storilo ...Pri na~ doma pa je tako, kot. jlii!. Mnogo lokalolst.i~nlt
zaplankanosti, malo narodne zavest.i, ki bi SIii! kazala t.udi na t.empod rot ju. Tisti, ki imajo denar, ga dajo pač za oejavno.ti, zakatere se zanimajo. Ogebna pripadnost. stvari se zelo kate tudipri donatorstvu. V najvQ~jih primerih so don acijlii! liii! simbolitniprispevki. V vlogi zbirat.lii!lja srlii!dstlii!v se sam potutim neudobnakot bera~. Zgodilo 99 mi je ~Iii!, da Slii!m od velikega združenjapomembn. veje slovenske industrijIii! iztržil za pomembno odpravo leen stari milijon (beri tri dolarje). Za to je bila sevedapotrebna vloga z vsemi podpisi, potem pa se kakih pet telefonSkihpogovorov. Tomazin mi je pri odpravi na Oaulagiri potožil, datr~isko združlii!no delo za alpinizem ne prispeva takorekot ni~esar,
~Iii!prav je ta tport tam dobro razvit. Menda podpirajo motoColklizlii!mk~k~na firma 1~1je in bolje kot pa rlii!publika pomembno akcijovrhun5kega pomena.Pa tudi teh posebnosti nlii! gre metati v en ko~. Je preve~ motivovtudi upravitenih. Za polemike in osvetljevanje vseh stranimed~lje je tu pr~malo prostora. Navsezadnje morajO biti kadrovskeodpravIii!, ki ne morlii!jo biti vrhunske, pa tiste, kol '!!iOreprezentan~ne in v katere se kadrujejo najuspef;nej~i izkadrovskih.Pri tollii!riranju vseh teh in podobnolh variant alpinizma pa jeseveda dosti možnosti za ribarjenje v kalnem. Zato Slii! ne gre~uditi, da tisti, trenutno najbolj~i, težje zberejo denar kotdrugi, odpisani ali celo povpretni, ki imajO zveze in pozn.n~tva.
P05redno je to tUdi odsev medijev. Ti dO danes niso uspelipredstaviti planinstva in alpinizma tako, da bi tUdi ljudje vpodjetjih, kjlii!r kandidiramo za dOMatorsko n""klonjenost, lahkoocenili pomembn05t akcijIii! in njej ustrlii!zno reagiranje.Seveda pa so tudi svetli primeri, ko se donator odreže tako, dabistveno pripomore k uspe~n06ti odprave.Pri vseh težav... h zbiranja sredstev pa mi je ~Iii! najmanj jasnanezainteresiranost donatorjev ob možnosti, da bi izkoristollireklamne usluge, ki jih lahko nudlJo alpinol~ti~ne odpravIii!. Visoknivo na~ih vrhunskih pllii!zalcev bolj zanima tuje sponzorje kotdoma~o industr~jo. Ta ni pripravljena up~tlii!vati niti tistihnaJlii!lementarnlii!j~ih iZku~enj, ki jih lahka posreduje iZku~en
ekspedicionolst ali odprava. Mislim predvsem naf;o oblatiinoin obutvena industrijo. Leto~nja odprava na K2 je kupila zaodpravo povslii!m neuporabnlii! spalnlii! vre~e celjskega iZdelovaicaMetka, ki niso bile funkcionalne niti za bazo!) rak odnos meji ~e
na aroganco, kažlii! pa tudi odsotnost narodne zave~ti, saj na$eodprave niso privatne akcije, ampak nastopamo v tujini kotSlovenci ln Jugoslovani. Tak odno~ pa ne pripomorIii! k uspe~nosti
odprave. Podobno nlii!resnost in neosve~~enO$t pomlii!ni reColmo odpravana Antarktiko v organi. zacolji PD Planja. V99 lepo in prav, todataka odprava zahteva doblii!sedno odli~nlii! poznavalc~ tamkaj4njihrazmer, vrhunske alplnlste, materiale, velika osnovna srlii!dstvaitd. Vsega tlii!ga PD Planja nima pa vseeno uspeva pri donatorjih.O~itno .~ bolj kot vzporedna republi~ka akcija ~OTG z lii!nakim
I INTERVJU IciljalIl.Pojavlja se tudi vse v.~ dru~tv.nih planin~kih odprav, ~1 imajevse bolj alpinisti~n~ ciljel naprimer vzpon tlanov PD SCT poBorodkinovem 6tebru na Pik Komuni~ma. Ljudje .i pat V5R ve~ upamoin nekatere odprave SO t. konkurenca resnim odpravam, vsaj Qledezbiranja denarja. Vendar mi_lim, da to nl takO slabo. Ne -oremokar potez tait! po dru*tvenih odpravah. Te _orajo biti. Ljudjemorajo i~tl ludi ~tno.t sodelovanja na njih in te d05e~ejo
vrhunska rezultate, morajo zanje dobili podporo. V.tno pa je, dati~ti. ki dajejo denar, tocno vedo, za kaj ga dajo. T~no Jetreba reti, mi damo denar za to in to in potem mora tisti, kidenar sprejme, avoje obljube tudi izpolniti.Medalja pa ima tudi drugo plat. Namret odnos porabnlkov sredstevalpinistov) do donatorj~v: nismo nobene ~vetle izjeme. PO odpravidostikrat ne gre donatorju niti zahvala, da n~ omeni~ pr~davanj
in drugih obveznosti, ki jih v stiski za denar ali ~aterial
velikodu~no obljublja~o. To pot z nat. strani. O, kar obtirnatematika in polemika bi ~e lahko razvili na to teMO.ARI KakO gledat na sodobne tokove v alpiniz.u, na prosto in~portno plezanje. plezanje zaledenelih slapov. alpin~.ti~no
..mutanje i 'td.?Sraufl Prinatajo naverjeten napredek. Ne samo v ~portnih
dose-tkih, tudi v materialih, oprelIli in miselnosti. Skrbi pa Meusoda kl.si~nega alpinizma, ki ga mladina oputt:a na ra~un
boulderinga. Ne _isli_ kla.ike v s_islu klasi~nih d05e2kov,temvet: ravnodutnost do velikih .ten, zImskega plezanja. Tja bi se~rali prenesti super dose2ki v plazalnih vrtcih intekmov.. 11t~ih.Radkim je uspelo doset:i kompromi5 med ~portnim in kl ..sitnimplezanjem. Mislim, da je to kar potneJo Cesen, Karo, Kozjek.Jegli~ in $& nekateri, super. Mislim, da je tudi premalopredstavljeno, popularizirano pa tudl cenjeno. Uspehi tega tipa50 tUdI trajnejSega pomena kot uspehi ~portn.ga plezanja.Veliki vzponi ostanejO zgodovina - tudi narodna dedi4t:ina. Todatakih univerzalcev je vse manj, saj to zahteva nekaj naravnihdanosti, ~e neverjetno energijo in psiho. Zato ljudi takihkvalitet nikoli ni zelo veliko.Moderna usmeritev v ~po~tno plezanj. ln ot:itna ravnodu~no.t zakla~itno plezanje bo imela prej ali slej posledice tydi v vrstahGRS in odpravarstva, ko ne bo vet ustreznih kadrov za s.stavovkip. 501j vemo, kako je to ...e$evalca v gorah aJiukspedic10nista si ni mo~ p~edstavJjati brez obavtne Obleke, 30kilogramskega ruzaka, snega do kolen pa ~e vseh 5premljajoeihvremensk1h težav itd. Tega ~portni plezalci ne cenijo.5 stall~ea ~dernega gledanja je t~ $8 bolj domena ~mazohistov~
kot nekoe. Tako gleditte zadeva tudi mene osebno. Prakti~no nedobim soplezalca. Moje generacije so 1e davno izumrle, mladi soredk1 aJi preve~ super ..• zato nastopam po gorah veeinoma 9am.Zlasti pozimi so gore prazne.Po drugi strani pa je $portno plezanje zelo pomembno, sajprestavlja meje plezalskih ~2nosti nesluteno naprej. Je tudibolj atraktivno za publiko, je bolj dru2abno 1n cen.Jte. Hkratije bolj sprejemljivo za .edije (radio, TV). 5 tega in drUQihvidikov bo tudi v bodoee za to dejavnost la2je zagotOVIti denar.Mo~am reei, da &portne plezalce obtudujem tydi glede nji~oYe
motiViranosti. Njihova dejavnost je lahko dneye in tedIleusmerjena v en .am plezalski problem malega balvana ali kratkestenIce. Obvnem pa mislim, da je &portno plezanj. Qlede nakla.it:ni alpinizem osiroma~eno za pustolov~t:ino.
IL-:I:::..:.NT-=..:ERVJ=.::...:.:::..:.U=--- ----.IPu~tolDvi~lna. ki Jo pooajuje prvobitna narava z vr.~.no••cbj.ktivni~i nevarnost~l. divjino in negotovostjo, vztrajanje_ vneaoQ~ih r.z~erah itd. pa je za~e tista motivacija, ki jo cenim.Zato nikoli nisem imel po~.bneQ. veselja v plezaln8m vrtcu - raj.sem skoeil v pravo steno. Skratka zame Je ~e vedno bolj cenjenotisto, kar j8 naprimer Sreeo RehberQer splezal prej kot pa sedaj.Enako Qledam tudi na plezanje slapov, eeprav je to že boljelement.roo in nekako blilje prave~u alpinizmu. Oboje. prostoplezanje 1n slapovi, bi bili skozi moje cej bolj trenin; zavisoke stene in odprave. In to supertreninQ.ARI Clani tvojih odprav 50 bili tudi alpinisti. ki 50 i.elin.ert. za ekstre.ne ~ke in polete z z-.jl ali padali?Srauf, Najprej mcrA~ ~e~i, da ni bila nobenA odpraVA maja. ClaniOdp~av, kjer sem bil vodja (p~Rdvsem v s.i~lu deJA in ~bir.njA
denarja), so imeli tako kot ja~ sam r.~li~ne ideJe ~ vs.hn.~t.tlh podrotij. K.~ pa s@~ se vedno loteval ~.snih odprav, sobile veeinama to le pobotn. tel je. letak cilj je te s.mo spl.~alske~a stalitea ~adosten ~alogaj in so ostali naerti lahkole moteti in ovira za dose~o osnovnega cilja. Oru~.ee je seveda,e@ j~ polet ~ zmajem, padalom ~li smuk osnovni cilj odprave. Samolaka oprava najbr! ne bo istota.no iZbrala te!ke~a .lpinigtiene~a
cilja. Sicer pa .0 take in podobne deJavnosti pomemben dodatek,ki raz.iri intere. donatorJ.v, poveea motnost reklamiranjaodprave in sploh raz.irja lnteres na dosti &ir.o publlko. Pri nasso taka dod.tna dRjanja ~Qolj dokaz izredne vitalnosti in veseljaposa..znlkov, na Zahodu pa za takimi stv.r~i stOjl zainteresiranaindustrija. ki producira tovrstne rekvizite. Mi.lim pa, da bl seMOrali lotevati tUdi takih specializlranih odprav, ki bl i ..le vnatrtu pojete in s-uke z visokih in tetkih vrhov. NavsezadnJe
DA_ li ....~,~.. ,.,.r",kUu, ........
_"t .or_"',A, """~A'N ....P".:
IL:I;:.:N:..::.T=ER:..:.:VJ:..::....::::.u 1
vitalnostin
i-eJ za 26.alpinistitnih
obstojpotrjujeprisotnost v VSG~
n .. roda.ARJ Ke,. $1 le ~elo do19D v vrhu alpinisttfnega dogajanja pri nas,.. zani.a, kako 91eda~ na .enjave generacij in njihovih vrednot vna~ alpiniz.u?5r~1. Generacije so 58 2e in se ,. bodo vedno menJavale.kon11i~ti ali ne - to je bolj domena razli'no ~i.l.tih ljudi.Napredek v "portnih dOliQtkih je tolikt;en. da "stara" Qen.rac:ij .. ,ki ;a ne dotivi v livo, tega en05tavno ne razume. Saj je te2~o
,.azu~.tl. da nekdo, ki plvza VIII in XI, v V in VI ne uporabljavarov.ln!" pravil t ..ko kot tisti. ki (liU je IV .krajrli dO.... t.5p"e~enila se je tudi mis.lnost pa op,.ema, ki dovoljuje dost! veckot nekdanji arhaitni pripomofkl. N.k~ smo dama 2agali lesenezagOZde za ~i,.oke poti, viseli v str.menih in jih zabijall zzadnji~i mo(mi. Danes stoji~ v plezalnikih z visokim torni~
koe1ici.ntom, brez nahrbtnik_ v gladki navpitni plo~ti, ustreznimetulj je nam&~t.n v nekaj sekundah in ga lahko uporabi~
neskontnokrat v kratkem easu. Zagozde in beng. nosi~ s s.boj inza izbijanje enega porabi~ vee easa in ~i kot za vsa metuljeskupaj. To je sa.c primer, ki pove, kako z lahkO .cderno OpreRO,z odlitni~ treninge. 1n brez psihitnih zavor mlada g&neracijazleze smeri "starih" za t..lo in v rekordn_ (asu, PoteIlI 5e eni(utijo ~uperiorne. drugi pa zatoleen., ~e posebej ee 50 vmesneodgovorne izjave in domi~IJavosti, Nenazadnje so tu tudi:HvljenJske razmerv tistih nekoe in teh danes. "T",krat". kO se jepotovalo z vl.k~ ali to. prej celo pe. do ciljev, je bilo brezdv~a drugaee kot danes, ko si z avtom pod steno takorekoe vnekaj urah. Takrat je bil tetak ruzak pravlio, danes je lebalast. Strpni pogledi na stvari bi .ar.ikaj raz(i.tiI1. Skratka"Ce" bi ti to opremo in izkut.njami, ki jih ima", sedaj. pa tistoenvr'Olijo in voljo od "nItkot" nastopil sedaj, bi tUdi sam postorlIkaj vee kot pa sem. Mislim, da generacijskih kon1liktov v ostrempomenu besede na podro~ju alpinizma niti ni. Mladi &0 dobri,nekateri celo nepoj~ljivo dobri, ~tari pa imajo izku~njQ.
nekateri tudi ugled in dobre ~vez•. Ce bi znali to n.~ako
uskladiti, potem bl bilo .arsikateri hribOVski du.i la:je.AR; Kak~ je tvoj pristop do treninga v alpiniz-o? Lahko da$kak~en kori~ten nasvet?Srauf: Alplnizem ima ~e vedno veliko rezerve v pS1hitnem momentu.Trening kot tak je na dana~nji stopnji le nujno potreben ~a
dosego dobrih rezultatov. Za vrhunske dosetke pa bi moral bltltudi vrhunski trening po Iz~ledkih strokovnjakov. Tu so ~. ~irok.
motnosti tudi za .tUdente in pro1esorje Fakultete za telesnokul turo.Ker imam :e nekaj ~a~a tUdi ambicije ~a ra:~irltev svojega~k~i5tentnega ~inimuma. mi zo trening ne ostane tisto nit ea5a.To pomanjkljivost kompenziram z lopato in krampom pa zidarskimorodjem. Temu dodam .e ves prosti ~as, ko nisem v slutbi in temuzadnjih pet let ree•• trening. Na ta natin bom sicer ure~nitll
svoje pr1dobitni~ke a~bicJje, s 5talit-ta alp1nistitnega treningapa tega ne pr~por~a••AR: Viki GroSslj te Je v interVjuju. ki oa jeClevilko AA izzval k pisanju knjioe o tvojihpodvigih. Obljubil si jo tUdi v tlanku v PV.SraUfl Tudi sam se te kakih dvajset let provociram na to temo.Ovir je velikO - predvsem je to tas, namenjen pisanju, ki oa n1nikoli dovolj, zlasti pa ne zadnja leta, kar sem DIIIenil :e vprej~nJe. odgovoru. Drugit nJkoli nise. videl nekega pozitivnegafin.n(nega rezultata od take dejavnosti, ker pat n1se. poklicnl
INTERVJU Ipisat~lj. pri tem ko vsako flzi~nc delo prinese vet kot pi~anje
alpini&ti~n& literature. Ker nikoli nisem dobival nobene pOdporeza svoje alpinlstl~no udejstvovanje, sem pa' moral za opremo,plezanje in udeleiba na odpravah poskrbeti sam. To mi Je ved najemala dosti tasa, zato tudi knjige ~e ni. Imam malo slabo vest,malo pa tudi dvomim, koliko so zgodbe izpred desetih, dvajsetihlet ~e aktualne. Upam, da bom to zimo dal kaj od sebe. Seveda bopotem minilo \lig dve leti, da bo st".,.- (te bo) "djana na svitio".Mislim. da bi vsaj Oaulag!r! moral biti obdelan.ARI K2J tvoja ocena odprave jn .atnosti za uspeh?Srauf= Oceno naj dajo drugi - tisti, ki niso bili udele!eni, cese na to kaj razumejo. Por-atilo bo na voljo. uredil Qa bo vodjaTomaž Jamnik. Zase lahko re~em, da sem 5& s to odpravo predodhodom ~~lo malo ukvarjal, kar JR ~ame novi teta na odpravarskempodro~ju. Vse. 'eno sem najmanj svojo udele2bo pokril ~
aktiviranjem svojih zbirateljskih zmožnosti. Moštvo je bilodobro, tudi razumeli smo se v 91avnem dobro. Menim, da bi bila sstali~~a dela na gori bolje imeti s seboj Se eno ali celo dvedobri navezi kot spremljajo~o ekipo. Ta stane vee kot alpinisti,ut.i.nka pa ni nobene~a.
PO katastrofalnem letu 1986 na K2 je opaziti dosti rnanjSopripravljenost tveganja pod vrhom 1n to Je v8lJalo tudi za nas.Na pokrovke in dru~o plo~evino $tla~ena imena prern1nulih na"pokopali~~u" 'Za ba~o pod K2 ni!iOo stimulativni dejavniki. Sicerpa. kO te enkrat "pobere", nimaf!i vet. možnosti ponovnega poskusa.Mi pa bi radi splezali vse osemtisot.ake pa 4e kaj 'Zraven. K2 paje viSOk kar 8bll m in imeli smo zelo slabo vreme v dru~i
polovici odprave.ARI Pri.erjava k2 - Everest?5raufl Primer 'ava je težka. Mislim da v primerjavi z
••
•Mmm•~,•N«c
I INTERVJU I'------------materialnimi. fin.n~nimi in ~love~kimi potenciali K2 na.protiEvev&restu ni imel nobRn. mo2nosti. Mislim, d. bi ob nekoliko vetsr.t. ~ vremencm ~am o••bno lat je pri~.l na K2 kot na Everest.Dobre sem se potutil. Sploh smo v Zaeetku bili vsi v.likicpti_isti, na koncu pa enako detele.ni. Sicer pa je bila na'.s.er, znamenit. HMa9iC line". kar tetka in meni zelo vt.e. Vglavnv- p18zanj_, hoje le za vzOrec. Gore Karakoruma 50 super,t.mkaj~nji ljudje pa n. pr.v~. Ljudi z _ini.tr.tva, predvsem pazV8zne9a oficirja DCenJuj.~ negativno.ARI Kaj ~1~ o odnosu do n68ih vrhunSkih alpinistov v na~i
drulbl (v slulbi. TKS. PZS ••• )7Sr.uf.V,;e Je zelo podvrteno trenutnim okolil:;tinam in "vladalotim"strUkturam. To velja predvsem za delovne organizaeij&, kjer SOalpinisti zaposleni, delna tud~ za PlS in PD. kjer so alpini.tian;a2irani, manj pa za TKS. Ta~ je to u.taljeno. odnos pa tak.kakrsen .0 si ;. alpinisti priborili. V ;lavne. s-e na obrobju.tem bolj. ~im bolj se ;ospodarska in socialna problematikazaostruje. Alpinizem je bolj *port kot planinstvo. .Iednje imapovsem dru;e eilje. ljwdje. ki stojijo za rdim pa sevedaodklonilno stali*~e do nase dejavno.ti. ~e* da denar .amozapravljamo. Problem je predv.em v merilih in oeenah. kaj kdoza;ovarj •• Eni~ so pomembne koli~in. izto~enih alkOholnih pijat,eajev••nolonenie, noeitev itd. Seveda tudi nove prenOCitvene inpiv.ke zmogljivosti. Drugi zagovarja.a stevilo vzponov,po~mbnost odpr.......rjenje moei s tujci itd. Vsi pa d.lwjemo vgorah in pod i.to streho. TakO nekako pesimistit.en je 1Il0jdolgoletni pre;led konflikto...... planinski srenji.Podrobnej~.;a odnosa mRd TKS ~n alpinizmom v zadnjemtasu nepoznam. Moje naeela je v.dno bilo tako. da hOdim v ;ore zaradigora in ne zaradi to~k. Zato tudi ne poSiljam svojih dose2kov vtoCko...anje. C.s. ki bi ;a porabil za izraeuna ...anje potrebnihSmQri in podobno, porabim za to. da sa. kaj konkretnega postorimpa dobi_ tiste cekin_. ki bi jih .icer od ustreznih instituc~j.
Na ta naein tUdi ne hodim M.lad1m~ v ~~!Je. No pa tUdi za to i~am
vedno ~anj PQQojev. Ha-ha-ha.Glede odnosa...... slu2bi pa imam tr~nutno zelo n&oati ...no mnenJ~. Nat.~ podrot.ju so stvari •• najbolj odvi.ne od vl.d.j~e strukture.Ponekod .0 alpinisti in alpinisti~ni dose2ki cenjeni, d~uoje jih1. tolerirajo, spet drugje onemo;oeajo. Odvisno od razgledanostiokolja. kj.~ tak sret.nei ali nesr.ene2 deluje.Z.s. sem 2e omenil. da .e_ si v svoji d.lovni or;anizacijiust...aril n.kak~en status. prim.ren moji *portni d.J ....nosti ~n
uspehom. la ~2 sem dobil iZredni pla~.ni dopust. k.r je biloseveda vet. kot super. Ob vrnitvi z odprave me je pa t.akaJadelotac~ja s stareoa delovneoa mesta in izguba toek za pribliino20 starih mlllJonov na me.ec - to je 2,' no milijon. na leto~
Torej 50 mi ... zeli vee kot dali. Tako je reSe anje gospodarskih inkadrovsklh te!av v moji delo...ni Organizaciji danes. Bili so pa 2etelji e.si. Leta 1972 v e.su odprave na Hakalu sem iz easopi.o....ki smo j~h dobili po posti v bazni tabor, izvedel za izgUbos ...ojega delovne;a ~••ta. Bil 59ft takorekot. na cesti.Pa sem nek~ dobil tudi lepo priznanj. ~. s",oJo dejavnost redzaslug za narod s srebrno zvezdo. Priznanje mi je lzro~il mot. kina. topa ... odgovoru na vpra~anJe o jugoslo...anske~ alpinisti~nem
skladu, kar med odmorom neke skup~~ine PZS za ee2igradom. Tak jev glavnem vet. ali manj odnos do nas alpinisto.... Torej ni razlogaza optimizem.
IL:A::.::L=P::..;IN=!STI==ČN:.:.O=--=SM=U::..;ČA=N=J-=E:.....- I-CiTYIRte.- Y ANDIH
25. junija 1998, so .e la Ju%ne A.e~lka vrniliDe)an Ogrinec, Andrej Tareelj ln Andrej Zorele.~olikor Je trajala odprava v perujske Ande solarednih smueatskih cpustov;
Borut. ernlvec,V III•••CU ln rIJ!opravili nekaj
23.S.89: Zahodna lah!ne. (S30e~l, Borut. Crnlvae. Oejan 09rln~~
ln Andrej Zorele; Ocena: 53, II. 2e0~.
24.5.89: Ju2nl Pale.raJu 16e7eml, Borut Crni vec, Andrej Tere.lj(Oejan Ogrinec ln Andrej Zorele spust zacela 3eSD ni%je. podsteno glavnega Pale.raja); Ocena: s.~ IV~ 1000a.1.G.8B: juZna stana Art.esonraja (6025.1. Borut Crnivec, De)anOgrinec. Andre) TerCelj; Ocena: 56, VI·, 1200••2.6.88; severnl greblln pobot je Pi ra",ide (b71U!l_j , Andr&jZorei~; Ocen.: S5-, III~ 99BIII.6. in 7.6.88: spu.ti z dveh Bedel (55ee_) .ed A(teconr~j8. ioNevado Paron. Borut Crniv8c. Andrej Tereelj. Andrej Zoreie;Ocena: III, 7ge••16.6.Ba: Vzhodni Ch~craraju \6ee1ml. Am8ri~ka cmer (cmueatizaeela 10em pod qrebenom), Oejan 09rinec, Andrej Zorele; Ocena'55., IV•• gee••
Cordill.ra Blanca nudl odi lene .oanocti aa alpini.tleno s.ucanJe.Ob dobre. cnequ in precej.nji naklonin!, predst.vlJajo .dinotes.vo ledeni Rk. r ••poke in z opastmi ov••eni 9rebenl. Vendar JelIlo.nocti za uspeh zaradi bolj predvidljiveqa vre.ena y~e. kot pripodobnih c:lljlh v Centralnih Alpah. Na sliki: Juzna ctenaArt.conr_jil (6025." lil povpr.eni. naklonolll 52 stopinj innajveeji. naklono. 55 stopinj (lIl.rjeno z naklonomerOIllI.
w•
I-=ALP==.::.INIZEM===-- IMichel Piol;a_ DAHSE
zanesljiv
StephanedolOih
J.cQuas.
v
"To
"
hitro izbran.:z velikih vi~in in
Fauquet-TchoukV,
N;a~ cllj je ZahodnI steber Nei-enovanega stolpa (NdM.l~s5 ro~pr,
v $kupini Stolpe,", Tran~o v K.rakoru~u. Ze bll!'~en P091~d nam davideti izredno strm profil 5tebr;a, kar smo videli tudi na redkihfotografijah, ki smo jih zasledili Y literaturI. 5. posebno jebil vell~a5ten ob jutranji svetlobi. N;a~ cilj je bil dobropremi~ljen. 5ku~.li smo se ogniti kla$itni dirki za himalajskimio5e~ti.oeaki z dolgim dostopom. Izbr;ali S~ sme... za skelnopl.zanj. s e~ri kalifornijskega naCina plezanj. velikih strn (biQwall climbingl ln z Objektivnimi te!avami zaradi nadmorske vitin.in vr.~en.kih razme....Franco.ko-~vic.r.k. ekipa j. bilaSchilfftl'r (vodja) poln izku~lI'nj
potovanj; Patrick Oelale, MichelWintvrb.rg~r in Michel Piola.Po opravljenih obi~ajn1h administrativnin te2avah s~o
IslarnabaQu spoznali na~ega zveznega oficirja. To je trenutek.Qa vs. odprave pri~akujejo z m.tanimi slutnjami in bojaznijo.je namre~ uradni za~etek odprave, pol.Q tega pa lahko osebj&lvezn8Qa ~inistrstva pomembno vpliva na ubranost eklpg.kapetan Saj ed Vajid Huseni, posl.nec pakistanske vlad., s1 J.zaslutil vse priznanje. Bil je sposoben, vljuden, dober psiholoQ.iznajdljiv in na~ je ogro~no pomaQal. Med na~i se je hitrorazvilo spo~tovanje in prijateljstvo: bil je zanesljlvo izj ••gnelovek..Va~k. ulice so bile raz••reaa dobre za na~a posebna gorskako1.sa, v~dar kaj naj r.eem o z~edi balvanav, meo kat.ri~i .eje vila pot vzdol2 reke Braldu, ki tee. navzdol z ledenikaBaltoro. Napredovali smo. ~eprav smo ~rali pogosto poti.katina~o gomilo kovine. ali pa se upOQibati pod njeno te20, in ab temopazovali sarka.tiene pOQlede doma~inov na eUdake z Zahoda. ViSeli.ironij. pa je bil, da je bazni tabor dos.Qlo samo eno od koles pa~e to na hrbtu ene9a ad nosa~.v.
Na poti skozi vasi sem bil pri~a razlienim usoda~ in kot Zdravnikv odpravi sem jim sku~al poma9ati. Zlomljeno ramo so mi pomagaleurediti Po~. Nathalie in Faridet, na.e zve§te dru2ice, ki son~$ spremlJ~le do b~z•.Bazni tabor je bil na vl~!ni 4000 metrov, na globOkem pe~~.ne~
dnu eudn. granitn. Vdolbine, Obkro1ene ~ ne~tetimi stebri, kipadajo nav~dol. tr.h Stolpov Trango 1n Stolpa Biaha naravno~t
na l~enik Trango.Ko smo pri~li v baZa, so ~ledili valovi 5lab&ga vre~ena. JasnRno~i so napov.dovale nevihta, nizko temperaturo in sneo.Veli~asten hudournik, ki se j9 po~asl spreminjal v ree1co. jenavalil na n.~e ~otore ...Stiskaj~ se v skupnem ~otoru 5mo Sklenili Dostavitiprvi tabor ob vznotju stebra na vi~ini '200 metrov.Jacques si je po~kodoval zapestje in se je zdakletoma 1alost.nvrnil v Francijo. SestaVilI smo dve navezi: Stepnane in TcnOUky,Patr!~k in Jaz. delali iZMenieno. znosill vso opremo po oz.bn1kudo Stolp~ in se poe.si akli~atlzirali. Poleg tega zahtevn-egaaela je vsak drugi dan ena od navez plezala in opremljala smer odnajni2je to~ke stebra po kotih in zajedah ter nagnj.nih plateh.Razpoke so bile zalite lledom, razte1aji pa okra~eni l velikimimajavimI luskami. Vs. ta je zahtevalo od vOde~.ga veliko mo~i inje bila zanj vellka pr.iZku~nja 1ivcev. Merilo na$eRganapredovanja je bil vsakaanji zgOdnji jutranji balet po fik.nih
in
zaoledali veli~astnl
spc.nilo na traoieniod njih iZOlnila,
I~ALPI=-=-NIZ=EM=- 1
vrv~h. ki n~m JR j@m~l ...edno ve~ ~asa in energije. Vsak da" 5~O
upali, da bomo na~li primerno ..sto. ki bi nam nudilo kolikortoliko zanesljivo .esto za bivak!ranje. V.ndar je bil. stRna takostrma, d. z daljnoglvdOlll n151110 odkril i nobenih po lit: k ••""0"agnjene plati in 5tra~ne previse, poprhane s pr~ieem. Seveda bilahko uporabili nata ... isee. l.ti~ta. venda,. bi na njih prebilik.aj slilbe no(:i. Zato smo se raje vrnili v prv! tabor, ki jebil prllJcej bolj udo~n. Uporabljali smo et.to posebno vre~entlko
izrazo~Jovj.. TakO je bil Ndober" dan takrat, ko sne9 ni zaeelpadati pred looanjim popoldne...om, in "povprllJee"" dan, ko nam jepo majhnem eudetu uspelo pr-l1imariti na vrh flksnih vrvi. ne dabi .e na nas usul tovor prtie •• Zaradi takaQa vremena in zahodnestrani, klj.~ je bil na5 5tebe~, 50nca med pettedenskim plezanjempravzaprav nismo viceli. Kdo bi ve~jel •••Na Sve~i, ki 5mo jo koneno dO.~Qli 2~. Junija, se je zaeel p~avi
zr.eni val~ek na pritrjenih v~veh. Stena se Je tam v bistvunagibala ven za polne tri raztetaje~ Videti je bilo edino možnostpo zajedi z dob~imi pot.i. Zahtlllvala je mnOQo ko~ljiveOdl
tehnienega pl.zanja s hodie.vimi krempeljci, bdIkrenimi glavicami,noži in sv.drovci. Ta del stebra je s svojimi eisti~i lin1jaei inprelepi~ plezanje. naredil na nas najmogotnejAi vtis.Pod naei ja bila nora praznina, ki Je je bilo zdaj že 600 metrov.Prdlvo vZdu~je velike stene s tanki~i barvnimi ertami vrvi,lzginjajoti_i pod na~i.i nogami. Tem je veljala na~a posebnaskrb, saj brez njih ne bi bilo vrnitve. Koneno s~o prisli namanj~e strm. police, s kate~ih smo zanihali na snežni plato. Tamsmo lahkO stali na nogah. e.kalo nas je 6e zadnjih 400 metrov.T.ksen bla2en plato nam je omogoeil, da smo vanj izsek.li ~avnico
ln postavili drugi tabo~ - trikotni Qo~.tek.ov 40tor zmuenooneeo nas ~ti~ih.
Domala mesec opremljanja smeri, pijanost za~adi nadmorske visineI,eoo m), redkokdaj suhi Itrije od nas so pomrznili}; vse to nasje zelo hit~o ut~udilo in ize~palo. V tak~nih razme~ah sta na~
~agala le zvesta medsebojna podpora in spodbujanje. po petihdneh. ki s~o jih prebili v druge~ taboru, smo se odlotili zavrnitev v bazo. V to so na. prisilile vedno slab~R vre~en~ke
razmere, saj je bila te~p.~atu~a pooosto ~inus 20 st.C. To jeblI. pa~etna, tOda tetka oalGeitev, saj W~ sl bili prls.~li, dane bo~o 2iM.rili ~e enkrat p~eko spodnjRga p~evisnega dela. Na~
naslednji odhod v steno je bil tudi zadnji, saj smo iZQubill veekot teden dni. Dvodnevni poeltek z dieto iz ~iža in moke (na~e
edino razko~jel nam je spet vlil ~oei za na~ odloei Ini no~ni
odhod v Veliki Tranoo,Prvi dan na~eoa naskoka st. si navezi zamenjali soplezaleatako sem s Tchoukyjem nadaljeval v vrhnjem delu stebra.Pomembna je bila izbira opre~e, toda le redkokdaj pravilna. Cesmo se naprimer odlo~ili za pro~to plezanje v plezalnikih, nas jepo nekaj trenutkih Odrevenelost spet privedla na misel, da bi~pet obuli zunanje eevlje.Med v~aeanjem proti druoemu taboru wmo be2noNorve~ki steber v Velikem T~angu, kar naw jedogodek mo~ne norve~ke ekipe, ko sta dvaverjetno p~i .pu~~anju .ed s.stopom.V zgornj~ delu, ki smo oa splezali na alpski naein, SMO i~li
dosti sreee, saj se je ••d deseto in dvanajsto uro vreme spetjZbolj~.lo, kar je ~enjlo ~noQo ve.elja za na~e9a sn..alcaStephana.Ko smo doseoli vrh, smo lahkO ulivali edInstveno pano~a-e
osemtisoeakovl K2, Broad P.ak, Ga~erb~um ... Vendar samo kratek
1 ----'1
C~~. ~.j se j. pribIii.vala noC. Tchoukyja pa JR Cakal~. velikilZZlV. Skok 1 vrha ~ padalom. V ~neg si je naredil gaz, (aka] narahel pihljaJ, naredil nekaj korakov naprej in na zaeetkU moenostrmoglavil. Bilo nas je groza.Sazni tabor je dosegel v manj kot desetih minutah, drugi pa podveh dneh. Na sreeo smo lahko pobrali vee ino opreme, izgubiliPa smo vse na•• dOku~ente in se tako po .tiridn.vne~ mar'u zna~li
pred divjj~ pr.d~t.vnlko~ ministrstva za turiz._. Ta nam je skretnjami grozil, da na. Dodo zadržali tako dolgo, dokler nam nepriSkrba novih. Kaj takAn.o. je m09~. le v PakistanuNaslednjega dne smo ob sonCn.m zahodu odleteli proti Evropi.Hval. Vajid~
Zahodni $t.ber v N.imenov.n~ stolpu (N.meJ.~. Tower), StolpiTr.npo v 5kupini Saltoro v Karakorumu) Je v JuniJu 1987preplez.la 'vicar5ko-franCDsk. odprava. v kateri .0 bili PdtrickDeJ.Je. NJche1 FaUQuet. Michej PioJ. jn Stephane Schaffer. Smerle visokd 1JOO metrov. zgornjih 400 metrov SO preplez.Ji nadJOSkJ n.~in. Smeri, v kateri Je tudi $.st nihaJnJh pr~nic, 50
aali oceno VJJJ-/VIJ+ (6 ej. A4 •
_.I IWIflU1 TOWU- .jl._ ki..
I _._.-----
• ,,~
~
~
~
~
~~,~
N
~~
ZA M 1
Kljub temu, da je za nekatere Ko.ls1j~ ~a alplnlze~ pol190n ~a
spro~čanj8 nezadovoljstva, za stanje y n.~•• alplniaeu in prt.erkako se ne ••• delatl, .e Ja KA v te. letu a ••tala na ••stihrednih ln dveh iarednih .ejah.
V zaeetku leta je k sodelovanju priteqnlla nove9a sodelavcaBoruta Lilika (ki pa nI strokovni sodelavec, kot ste lahko narob~
prebralI v Delu) ••pak tajnIk Koaislj. za .lpinlz.~.
VeCino Rvoje9a dela in seveda tudi flnancnlh sreds~.v j. K~
nd~.nlla tportnim plezalceM. Ustanovljena je bila podko~l.lja zaClpor-tno plaz;llnje, ki JO YOO;!1 Ajo SlolIlIC. Prva nalog3novoustanovljene ko~ls1je je, da do lS.sept.~br3 pripravi pr09ra~
akcIJ.
Prva izredna saja Koal.ije za alpini z.. je bila na••nJenarazreSQvanJO proble.~tlke .1plni~tlenlh odsekov in .akclj. Nadrogi izredni .aJi, pa •• J8 Ko»lsiJa aa alpini z.. • •• t_Ia zvodstvo» Planlnske zveze Slov.nije. Planinska zveza Slovenijerazu.e te Sava Ko.i~lj. za aLpinlae», ki jih ia. sar.dl od.o~noctl
atrokovneqa Rod.lavca vendar n.» trenutno ne .ore po~aga~i.
Veliko se ja govorilo o elanstvu v MednarOdne. Odboru aa Sportnoplesanje. Stalisee KA in 10 PZS je, da Ga je treba v ta odborbr•• poqoJno velaniti. Te~av••o 1. se z d.viani~i sredstVi (leleFCH). ki jIh je potrebno vplaCati aa elanslvo v odboru. NJe »anjtetav, pa varj.tno ne bo s sprotnI. zaqotavljanjQa deviznihsredstev, za udeLe2bo na.ih pl~zalcev na aednarodnih lekmovanjlh.
Da je Koai.lja za alpinizem finaneno resnieno v te2kem polotalu,priea tudi dejstvo, da ji je ZTKO, kot vlavni f1nanear let~s
odobrila aanj kot polovico pl~niranih sredstev.
Za Alpini.tiene razglede pripravil Borut Lillk
'",-
I....::N.:..:O:...:'V-=.IČ=:K=:E=-- IFCH l. pristop JU'ilOSIIVlj, Ik) JOustoP' PZJ l. k "lIe1nlrlldn,.u Odboruli Sportno pl.unj. III tuo v.ljfor.llllo o'O'Oflli n.ll. ~,ort~la
plellle.. Ud.lefbo n. .'4nlrOdlliht.t'OV,lIjih. ti ji" ar,.nilir. Ul ••.
Pala, vpis;a v ,.zn•• t.kIOVIIIJ~U t.k.ov;alljt v IItu 1911 125. 'CH-,v.tovni potU 1258 FC"-'Vlit avno ~rvlln'tvo
olI-Plitu igr. S751 FCH~prvlln'tvo .u tontin.nti l7511 I'C"
251 fCHSI' 'CtI
1258 FCH1251 FC"125. fC"
PIllO, l. tet.llv,nj.·a t ...ov;ann v I.tu 19S5·svlllovni IIllt.1-prven,tvo .lId tontln.nti-svetovno prvell,tvo-oll.pi iste 19r.
TeklovInj' z dltu'i ~rijlv,
ur.""11 ,ret.nje za'vetovIIi POUl 1.S931.1.1'ISprv,n,tvo I.d kontin,ntl 1911i38.'.19Sl1Svetovno Prv.nstvo 199,JI.I'Z.lISl1
Prv.n'tvo kontllleotllv 1'9a31.12.19ISsv.tovni potil 1991l'.6.IU9Prv.nstvo .ed tontln.nti 19!BJI.12.19119Sv.tovno prvlIlI,tvo liiIla.t..19UOIIlPI )SU igr. 19i2ll.12.U!l8Svetovni POUlll.9.19S11
Mlldn.rodlli lldbor ,. tportno pilIlinjepri Ut/llA i., dotont.n. or,,"il.eijst.pr.vila Il uridni Illllu,r.huovIOJ.. Se,tlvlJlI1I jR tUdi h,elni. tetlav.nj 1 dltU.i prijlv, inznelkl POIO'I ~a Po, ••• ~n.t.k.ov.njl.
!,orlno ,I,z.nJ' ni "dn.nldIlO,run,n ',ort ln nu. 'i,t,., uoc,nj,v.nJ!!. 511 je 'il1.,11 od90vor. ki9' J' tov. Oblik IPZS) "obil 'i
l,o'lradU n. PZJ. ka je ,o,r.dov,l l',utilo 11'11 'CH) ,ruto,. k"'<ln.rO<ln,.1I OlIborIl !. tporlnopl.unj. ,n Ul ....... "o,otll b. UZIIOtov.rilll v I,o,r'<lu povPr.l.tl k.j'0('" njihOV Odbor li or'l.nillcljoIlltnih OIIlPI;"11I i,.r. cl. it! VedOOII' VI!. fI. ba iportno pllz.nj, oel let.1"2 n.pr.j Oll.,ij,k. e115ciplln •.
~PORTMO PlEZ~MJE Ml PAIZMAM !POAT
5f5J~Mtl( !POAJNI" PLEZALCEV VTAMARJII
Ilalhih lil Ilpjni, ... je JI.6.88prlj.ll dopis PD Kr,nJ in njtne,.Pftd5IUUjllt.,. !"fintil. !:k., h. li
DPol.rj. ni ile'llno "Itrlo••nl obisk.lpini,tov n. ICrilu .... ju 1111111. tl.Iter.,. j. PD Krl"j dObili r.tun.Uprl"ni odbor PD Kr.nj JI ob t ••Skllnll. d. nt prtvI'.' nobln,.,t,r"I"1 04'0..orno,\ I '1 luopollth. PD lir,,,) SI JII! dot.tnilDlUdi ",ti" Ddpr,v"stv,. u,otovIlOJI, d. il ".i, OdPf •••rslvD %'JO I Jsredstvo ZI z.dOvoljl"lnj, o51bnih indru,ih hotlnJ udtlll,nttv. &lldln'biranj. dfn,rjl '1 DdPr.vl PD Kr.nju.ot ..... lh ••" OZD-i. ki .ajo ...nar z.odPrivo. pol'. pot,t,jo IISIUi"••IOI/.rU•• iz "1 0111. to "' l.-tiIOPlt 1,1.lljO lil ••nlto '1fI.nfnoPOlot. HUdO lottt '1 PO Kr'''j P' J'lIldi ViSOk litroi,t !ol o,novn,.IPini5litne d,j.vno,ti.ln ka bO PZS proutil. v,. dej,tv •• kiJih J' n.v'.'1 PD Kr.nj in tin.ntnor"br,.enil' PD Kr.nj. bOdO verjetnotUdi loVIrU. pn PD Kr.nj "dll jn
se alIIotiii. d. kont.llo por.vn.jolI.rotnino l' ZI izvodOv ~IPinistit.nih
r'Z91tdOv. li k.l,re dOl9uj,jO SI•••. - din h Od f.bruar Ja 19aa.
o•
... FCH65 ,"CH65 HH6S FC"
POI09 " tetlOV,lea-prvenstvo IlId rontln.nti-sv,tovlIll prv•• ,tvo-oli.piJlte Igr.·,v.tovnl pot.1
j...j,
V"hi,
tal.
l(ouliJ. u .I,iniu. pri PZSl.r."i n.r,zlI.ljlv.,. st.litt.. PZJSportn". plllz.nJ' 5klie.l. 2•.25. •• I'SS v T•• u ju ",hn.~
zalnt.reslr.nlh Il SlaVilO!),Mrv.St. 1""'"0_. d. bl zbr.l1
1-==.:::===::...-- 1
RAR SI tIea Tlel •••
N. pr.ktl~no povsea lata vpraianja odgovarja. adajStvar po.taja le nekoliko do190~••n. in up•••lI.dost.ov.lo.
..da
dru9ič •bo t.o
- e. bi la1.1 po'iljati ra.ultat. kategorizacije Ila radiprltoiavanja prav va.s. bi poetal poatopak enostavno predolg.Sicer pa amo na PZVA dobili ia kar nekaj prltoib in nek.tare tudiupoitavali. Tudi Tič.va ja la bila med njla1 in upoitavali amo jokljub temu, da ja do napake priilo povs.a po njegovi krivdi.
- Kdaj ae apr•• inja kateqorll1aclj., ja dolo~eno v drulb.nemdoqovoru, ki ja aprejet na nivoju Jugoslavije. V prihodnja naj bibilo glada alpini •••••nda nekoliko drugače. Glada alpinlatičneq8
praVilnika lahko rač•• 1. to, da ga ne aprej••• PZVA. e. bodo vnjea kakina dolo~lla o t •• , jih boao .evede upoJtevall.
- Arqu.ent Ti~a, da ni s.er prav ni~ 1st ja all teija, ~e se jeaBotil prt oceni, je naravnoat .aeien. Clnl~no bi to loqiko lahkonadaljeval t.ko, da bi au pri kateqoriaaciji ani lal oc.no aa kaketrl .topnj., pot•• pa rek.I, d. ni seer a.to ni~ tetja ali lalja.Sicer p••ea le lel el opoaoriti, ds nek.teria .tvari priocenjevanju Je nl.o docela ja.ne, da ne govoria o te. kako .eraalikujejo kriteriji pri pos••••nikih, ko vre .a celotno ocenoaaeri.
- PZVA na~rta aa Ande-Huandoy ni prejela. Zakaj - ne ve•• Tudi ~e
bi ga, apada v priatojnost KOTG.
- Kaj i •• opraviti Shlvling v Tl~evi pol ••iki I aa no (isishaja, d. pol••isira le s aa no in ne tudi a T. 8karjo)lato tudi na v•• ali bi au aoral kaj odgovoriti.
naslovane vea ln
- Z tor I.. aodelujeva kar v redu. Podatek o porabljenihar.d.tvih, ki ga je pod.l, je dobil v ra~unovodstvu, kjer ji. nijaano kaj to~no apada pod PIVA. Podat.k, ki .e. ga lapiaal vavo je. odgovoru v AR je tako to~en. Brane aeveda n. vodiporabljenih sredatev po podkoalsijah, a.pak to po~ne.o njihovin.~1I1nikl. ~e bl l.el aolnoat posvetovati ae • aano, bl breatelav uskladila it_vilke.
- Ksklna je razlika ••d alpskia in hi.alajakia pleaanj.. prikategorizaciji (nikjer niaee trdil, da i.a alpako predno.t), silahko prebare vaak aa. In je prav vseeno ali to po~ne v AR ali pav gradivu ~a kat.goriaacijo.
o te., da so bili sklepi 'tajerskih in korolklh alpinistov nanjihove. ~boru sprejeti d••okr.tl~no, nie•• nikj.r podvo.il, pravtako pa na dvoaia o tea, kdo jih je v3podbudil (in le o te. .e.pieal). V cel •• svojae ~lanku nise. na lal nobenih taljivihiara30v, da pa bi ugotOVil, kaj naj bi ee v nj•• nanalslo naTi~.vo 3a.ebno livijenje, ••• preaalo pa••ten. Bil bi au .elohvaleien, ~. bi .i prizadeti povedal, kaj je s tea al.lil. ~e se~utl ulaljenega .aradi ~Kali.er~kov~, pot•• lahko la uqotovi., dapren••••••anj kot v.~lna na.ih politikov.
•~
I--=KO=.=:...TG=--- IDOPISNI8rvo IN PORO~lNJI
Svoboda tiska ~aDe po••ni svobodo pl~anj.
In ~e s~lselno naj bo.lo odgovornost zOIInj.
Za ta zapis ~e je spodbudil ~lanek. ki 9a je Cesen n3pia~i ebvrnitvi odprava K2, ob te. se,. Sil spo.,nil ne 4e nekaj pri.merov 12zadnJeqa easa, temu pa bom prltaknl1 Ce kako svoJo 1I'I:~el.
V Delu je bilo kot a •• tavni del Ja.nikovega poroCila ludi .nenjeo pri.ernocti takih in drugaenIh odprav. Pov.em Jasna bi .oralabiti loenica ••d Ja.nikovim poroeilo. in Cesnovi. ko••ntarje•.Vsak 1•• pravico do svojega mnenja. v~ndar ga .ora podpisat.:.oziro•• oznaCili za svojega. Povedali bralcam, da so ~oble.jni
2811'11j.ol- je napUh. Obleajoth ze~lj.nov ni. Vsak Clovak )8 nanek naCin posebnost, alplnize~ P~ je l~ ena od ~no91h oblik~love~ke dejavnosti.Razetaliti je treba. kako predstavlj_~o posamezne des~2ke. Kakoje bil predstavljen celjski Teango. pa Stvling. pa pre) Gaur!Sankar? Manj kot kaka plezari)., kl je nekaJ vredna le donasladnje nedelje (~lJ ~eseca). PoroC~nje o vaponJh J8 obane~ 2etudl ua_erjanje.fr.nci Savenc Je naFisal, kako Francozl razqla~ajo delo vNepalski eo11. Razgla*atl Je treba. Francozo~ pae veC obJavij~
kot nam. toda prav Savenc sa. najbolje ve, ka~ vse Je z. prodrl zvztrajnostJO. Brez njega bl nas svet pol ~.nJ poznan. KOT"poravnava poctne stroek. za ~Qdnarodno dopisniOtvo prav zato. dabi svet vedel za nas. Slovence, Juqoslovane. Vsebina poete j~
delo dopisnikov.Ce lzvaam.eo TV, kjer nImamo se ntkoqar, stanJe niti nl takoslabo. leaeo nekaj alpini.tleno kvaliflciranlh doplsnlkov,Savenca za tUJino, Surca za Dnevnik ln SN, Stebata aa radio.~osebQn prieer je Ines Bolie, ki JR blacteee predstAv~la neka~
naSlh Jvezdnlkov in dose2kov. !9IeduJt••• 1MISli~, da bi Dorall naCi javnoeti veekrat povedatl, kako aunajpisejo o naCe~ alpini:~u. ~ovadatl in ponavlJati, da je ~api
Sport nat.isnil plak.l Cerro Tort'e : Je;lieelll in KaroAl. r!!cil1lo.Le tako se bodo stvari prijele tUdl do~~. In naka dilQme. ki seZdaj spontano pojavljajo v Delu, b~ bilo gotovo najpraj trebaobravnavati na KA, all na kaka~ druq.en6~ interecne$ sestanku.Javnostl. ki jo potrebuJeDo kot publiko ln kot daJ.Ica denarja.je traba kaJati prIjazen Obraz, probleae pa elabolJ resevatJznotraj organizaCije - zato jo le••o. Toliko aJDoqreda. Hordabl Savenc kot bard alpinlsllCnaqa dop!snl~tva skic.! kak s.stan~k
na to teao? S...Sno lie al :d1, d. razen Il)ao;a noben drug nat:dopisnik nIkoli nie ne vpraCa.
Lj\.bljana, J2.9.Sa
tlOLIDAR 1989
Tono ekarja
N
• Na~iskan Je koledar NA.I GORI 89. Vsak. ki prinese naroelln1co,dObi 8t provizIJe. Oa ne bo ~.ede. dostaVite FranJU Zupaneieu naPZS do konca lata svoj naslov, :lro raeun ln se:na= naroCil. Prinje.. dVlqnete tUdi Vlorce ln ponudbe. Keledar VERTIXALI 89 J.prlpravljen Ja tisk. ni pa ~e qotovo. e. bo 2ar.: LZSel. Ce bo.bodO poqoji en_ki. Provlzij.] 8t, Je davolJ vellka, dii ve::.;e;1trgov.ke potnike in komercialiste. pa bl bilo pr~v, da zasluzijotudi .alpinisti.
I~Ki=O:..:.T..:=.G 1
II DIIILI PAKIsrAN - 2
V Alpinlatl!nlh razgledih it. 28, je tov. Tone Skarja objavilčlanek la d.l.l. Paki.tan. v katerea 2810 nadrobno opi_uje napakein n.ar_ano.ti članov odprave Great franga fowar. Njegov članek
je napi ••n po••nkljivo in 'eljivo, zato je potrebno napi •• ti iedrugo plat.
Odprava GTT (Ivnik, Luki!, Ja.nlkar, Praprotnik) je bilaprivatna, toda podpirala jo je KOTG (Oelo 15. 2. 1988}. KOTG namje zagotovila moralno podporo in pomoč pri opremi. ~o.odil. namja sledečo opremo: 3 šotore, 3 radi jaka postaje, 200 $atrovat.tične vrvi. 400 metrov vrvic Totra in nič.war več. Zato neveao, kaj tov. Ak.rja J ••lel1 pod beseda.i "nekaj opre•• ~. ko jenalteval, kaj vsa aa na. po.odiII. Plačali 80 tudi k.~go pravoz vvradno.~i 428.837 din. Da pa na~ bo kargo pla~ala KOTG, ~mo
izvedeli, ko c.o 9a le pociali. Z agentom Air F~ance (tov. Gali~)
••0 ce pred odhodom na .agr.blk•• letaliiču dogovorili, da na.vi~ka prtljaga ko~ ek.pediciji ne aaračuna. Lalna je tudi iajava,da je i.elo let.lo Zagreb-Parla (Air France) AF 705, 30. aprilaob 14,30 trid••et .inut .a.uda aa~adi nalega ganljivegapoe lavi janja in probla.ov na carini. La od kod tov. Ckarjiintor.aeij. o ganljive. poalavljanju laaj on aa., kot veao ni bilpriaoten na letališ~ul. Sicer pa ne .ora~o vedeti, kaj ai onpredatavlja pod ganljivia in dolgia .10va80~. Latalo Zagreb-Pa~ia
je • aagrab~kega letaliiča valetelo točno ln brea aa~uda
(preverj.no na letaliiču po odp~avi; valetelo je ob 14,30 ln vPariau pri.talo ob 15,20). Točen valet pa lahko potrdijo tudiprijatelji, kl aa nac pOBpre~ili na letaliJ6e. In konac kone.v,aakaj bi ~adna~odni polet Ai~ Franca čakal iti ri alpiniata celih30 ~inut.
Glede kavcija .a halikoptrako r.l.vanje pa na.lednje:Citi~aao tov. Ckarjo: -Ker .o~a veaka odprava v Pakiatanupololiti 4000 dola~jev.a halikoptrcko raJ.vanje, denarja pal.ajo očitno pre.alo, sao jl. dali s saboj prlpo~očilno plaao zanaJo eab.aado, e prolnjo, naj ja.či .anje, dokler konec .aja nepride odprava K2 in deponira avojih 4000 dolarjev, kar bi .oralobiti dovolj.- (konec citatal, pa ni bilo dovolj.Tov ••k.~j. je vedel, da ni.aao danarja aa helikoptrsko rajavanjein n•• je zalo dobroarčno po.agal, $ .aboj na. je dal ni~v~adno
pi ••o PZS, (to, d. je ni~vradno je vadel ia on, .i p. ia ne), kinaj bi nado.e.tilo teh 4000 dola~jev 2& halikoptrska ~a'avanje,
ki jih v končni taai ni. Na naaa vp~.ianja, ali ja piseoPlaninske zvaae Slovenlja (glede hellkoptrak.ga relavanja) naliambaaadi v I81a~abadu preverjeno in sigurno, ja dvakrataa90~ovil, d~ je vae urejano in da ni problemov.Pismo ~lede halikoptrskaga reševanja na~ je v bi$~vU omogo~ilo
odhod, kajti at~oikl kavciJe za reševanja ao bili skoraj enakipolovici etrolkov odp~ava. S tea piS.OD emo se agl.sl1i na naJia.basadi, kjar so na. povedali, da oni v nobeneR primeru neMorejo jedati garantnega pia.a za halikoptrsko relevanja, če
nl •• jo danarja aa kritje tega garantnega pi ••a in da je ne.ogoče
tudl po p~.vni poti. Zelo .0 aa .ačudili, da na PZS taga na vedo,.aj ni ••o bili prva odprava, ki je • taki. pisaoa PZS priila knji. (n•• adnja ae je to egodilo odpravi AO erna 87 na Rakapojil.Valaposlanik pa je poslal pia.o tov. ~karji, naj tega s avoji.inavide.ni.i garantniai pis.l na dela več. Nato a.o a poaradnikoapoklicali ~ov. akarjo, le-ta pa na. je odgovoril, d. takino pia.oPZS vč•• ih velja, vča.ih pa ne. S te.i b••ad•• i ja on opravil a •w
IKOTG I
••
pi ••o~ PZS, kater.ga je .am napisal ln n.~ hkrati ••gotovil. daja to pismo .1gu~no. 13 tega sledi, da a. tov. Ikerj. nitialučajno nl ••nimal pri nail amb•••di v Ielamabadu, all j.garancij. .a he!ikoptrako relevanje aogoča all na. Zaradi tehtlnan!nth teiav a. j~ nala bivanj. v Ial •••b.du lavI.klo in n••tudi ••10 drago at. lo. Nam.ato pradvidanih 400 dolarjav .abivanj. y Ial •••badu ••0 jih pQrabili 2000. Plae.vati ••0 aoralihotel, telekae, tal.tonek. pogovore, takaij., ZYeanag8 oficirj.,hrano, kuharj••••Po 14-dnavn.. čakanju na denar ••0 bili pri.iljani spre.eniticilj odprava ln to na vrh, nlljl od 6000 ••trov (ni potrebnopoloiltl k.velje .a hellkoptreko relayanje. tudi ~Y.lnl oticir nipotreban) in pr.dvcea bliijl. doctopo., kajti .aradi dolgega6.kanja v Ial~.abadu n•• je ••čelo prl ••njkovatl denarja zanosače. Oct.l. toraalno.~i s.o uredili v treh dnah ln bi lahkood~ll dal ja. če bl valjalo garantno pismo za reševanje.ae nakaj o zavarovanju. Ko smo Videli kako je z denarjem zahalikoptrsko ra'evanje, ••0 sa spo~nili. da bi bilo dobropraveriti. kako je z nall. zavarovanje•• In giaj. tov. Ckarja nasni niti zavaroval. Zagotovil na. ja. da bo o.abno uradii nalazavarovanje pri zavarovalnici ELVIA v Caloveu. Pri ta. ja naletelna .anj'a t •••va ln nas ni aavaroval. Obvestil je nala staria.vendar iele 23. s.ja (nalodhod 30. aprila). da nl.so aavarovani.Svojo malo~arno.t ln neveatno.t pa skriva za lajavo Igorja. da.mo zavarovani pri zavarovalnici Triglav. Nato co nas prizavarovalnici Eivis zavarovali naii ataril.Potovalna agencija naj .a nikar pravač nauta.aljano na prltolujanad nalle obnalanja•• ca .a lahkO kdo pritoli, je to Ivnik. ki auja Air Pranea izgubil nahrbtnik z vao alpinistično opre.o lnobleko in ga s ta. prisilil na ano.e.ačno čakanje Ina IvnikovastroIka) nanj v Islamabadu. NaAII so ga 'ele, ko amo jim ledrugič poslali .pisek v.ebin. opr.me ln a.tronom.ko cenovrednoatl (4000 dolarjev) nahrbtnika z vsebina.In ko je nahrbtnik končno prlapel v Iala.ebad, ja ia nja;ai2g1nlla sp.Ina vre~a. ve.ton •••Sedaj .e lahko vpra~a.o. all ni2ka cena kart vključuja tuditveqenje pri prBvoau prtljage in njeno izgubo.V svoje. ~lanku tov. Okarja iz aebe dala svetnika. lz na. itirlhpa grelne kozle in plaae~e alinaste pobaline. ~e s k.kino pravicona. javno zmerja in l.li? Ce je načelnlk KOTG. ie na pomani. da.i lahko to prlvolči. Ja.no naa je, da ja pretrdno za.ldran vavoj.M atolčku. da bi 9a nekaj takih in podobnih .terie .am.jaloin pahnilo iz njega. Zelo se au je .udllo. pl ••njeM, .aj ni.0gel počakati niti na naio vrnitav.Kale, da ga ja ra~gledniea Iz Pakistana zelo r.aburila in .u dala~otno.t. da.e opere pred javnostjo. da i. vnaprej vse pojaani,.aveda le s svojega stalliča ln prepreči -laan.- lntormaeijaItirih članov odprave Gre.t Trango Towar. O. nisao adini, ki ji.jo je polteno zagodel. je v bistvu napisal kar aam, .aj ae ja.t.ogreda pohvalilIberi a.dnjl od.tavek Iz deiele Paki.tanl. dato ni prva razglednica takine vrate. Saj to tudi ni čudno prlnjegove. načinu dele.
elanlodprave: Igor JaMnikar. Matj.1 Ivnik,Miha Praprotnik. Marko Lukič
V nič so ale vse na~e priprave za Great Trangopri cponzorjlh, denar in končno naae ieljeledenlko. Baltoro.
Tower. zaupanjapo stenah nad
,
-'
-------
-
.0
0,." .l.,.....
• •""./."".., .,
}'-"'--'~~------KOTGrt o~":,,-'~' •. - .. - - I........._.:- ......141 -.Ii
!,
~\
tIJ,,',,·.hU"" ,~.,,,..
ENI ......
b~...... ~.t I...~..~..-_._- .--- .,- _.--- -..... ,.
_ U .•••_
,.. "",-,_..-I,IIL
....,......___ dl.
.. lO....
..1>_ Ilo , ............_ ,1_ .....'''' ...1'_........ __-.loal,lnu.ltb _, '- J_I_
*.,..-___sn.
_"Je....... trM' "'~lO""'k. ~i~"_~" oo ......,_. c.~_ .....,t,oy .._lo' ...... _,_lj..... J_'. ,II" ,olju... l , I 1111111 • 1 ..1.U. h __ ..........u,J.o ~_ .-Ik.___ :lO. ""Jo 1_ ~ ,.1_.
........ rN DRUGI
........ .. ..'" _,. _t_. ""JI _ -J"'JI~ _J""'"...... ~ .~.,...t. ~ ....... _.~ ... _ ..,1 '.ulo .... , ....__ ....J ":J!'" IJmltoll ... ~ ZIl Ju.Iu~ •.
S. ~""'.I.-t~ u «...,....J~ ......... __". __o •••-....l~
"~",,~,,,.,,"t·· .• ,"_, ~ ~, ..._ - ~ ~ . . '-••
IL-UGA;:;...::;::.::::..:NK-==-..-A ,
Dobili ••0 nak.j pravilnih reli tev uganka Iz prej!nj. itevilke.Avtor po kater••••0 .praj_vali je Alojzij Zakelj, varae p•••0prepia.ll i. vpi.ne knjige na bivaku II.Nagrado dobi Jan•• Gutnik 1. Ljubljane.
Do laldalata.) pala k.t.er-It
na.lednjih Alplnl.tl~nlh razgladov (~.lo pradna. polljite odgovor na naalednj. vpral.nj.lknji•• j. n••ladnj1 od.tavek?
Dal••tin.ki hrv.taki poelanec dr. Treaie-Pav!člc j. menil, da vjugoslovanak.. vpraAanju nI treba več upo'tavatt Slovencev,isu.irajoč••a, ne.natnaga naroda, ki.a ne bo mogel taliti Izn••ika.a ln italijanska.a obroča. Tu•• au je v ayoji itudij!~Jugo.loY.n.k. Idej. in Slovencl~ (19~6111 odgovoril: ·Slovanakanarodnost ae v••• tranako raav!ja vsoclaln•• , goapodarake. inkulturne. pogladu. Slovenci &0 .amo.talen !ndivlduu., kakor soHrv.ti, Srbi in Bolgari. Odlo~ali bodo a•• 1 o svojih livljenakihvpraaanjlh sdrulenja osiro•••edinjenja a ao••dnji.! slovanski.lpl••eni ••
~
•~
~,
~~,~M \,~•
Matej .urc.IUJ (PRIPROSTIH) MISLI O KNJIGI,SMISIL I. 8POI.&MJI' PAtlGOMIJA .lt.VtA LINAReleA~
'\~ &'-Odli~na knjiga odll~nega alpinl.tal- To aa .vrorične b•••de, kijih nehota iar.~.~. pot•• ko .i Obrnil •• ~.dnji li~t L.nar~l~eve
knjlge. Podkr.piti jih je treba. vendar~. prej poja.nlti. dapodpi.ani (.a.03vanl oc.nj.v.l.cj ni 1it.rarni kritik. niti n.vrhuneki alpini.t, pa~ pa - ljubitelj dobre (alpini.tičn.)
knjige.Zgradba j. podobna večini knjig nalih alpini.tičnih pi.cev(Zaplotnik, Mahkota. I!lkarja, Groielj itd.); med opisovanj.1II (1)reani~nih doqodkov vpleta svoja (2) raamilljanja.U.tavia naj e. najprej pri prvi točki. kj.r aora. - ho~el no~ej poudariti dejstvo. da sta L.nar~JČ in pokojni Bori. Siaončič prva~lov.n.ka alpinista. ki sta se .poprijela • viharnia patagonski.orjako. Fita Roye.. da so 8ilčak. Len.rčič in F.bjan tu epl ••aliprvenatveno ••er in kot prvi Jugo.lovanl .topili na vrh in da aaprvi od nalih prepleaali Haeatrija in tUdi .topili na CarroTorre. Polag tega knjiga va.buj. tudi geogratak.. gaololk.anačilno.ti, kratke opi •• r ••t1in.tva. livalatva. ljudi. ki t ••prebivajo in na koncu kronologijo oevajanj Patagonij.. njenihgora. ter pov.a. na koncu ia pragi ad v.ponov na Pit. Ro, in naCarro Torre. Lahko toraj siuli kot vodnik aorabitni. obiakovalceaPatagonije.Uspeh trojice na obah vrhovih ja o~tal v senci slov.nak. odprave.s katero .0 na i.ti vrh pla.ali ~alone leto~aano. Vendar ti trijeniao povadalt niti "pri.tojni komisiji". ka. gr.do. kdaj grada •••Odgovor je v knjigi: -Za na. ja idaal alpinistična odprav.drugačen kot .a večino alplnl.tov. ki ji. je edlnl .~oter
ple••lako dajanje. fe od nekdaj ee al ja upiralo etikatlranjeljudii alovanaka odprava. jugoalovanska odprava. repre.entanc•.• ~
InI -Rad ••• sa.osvoj. rad ple.a~ aa•• in •• l ••tnl ulitak, radvidi•• da •• ljudje poznajo po u.pehih. ne ••ra. pa biti po.laneckog.rkoli razen .ebe. ker bl .i bl1a s ta. ograjena pot n. lavaln na daano in .090~e tudi spradaj in a.daj.- Vandar ni nihilist,.aj ponudi alternatival a2elia.l .allh odprav. trije, Itlrjeljudje. od katarlh ja ve.k svoja lndividualnost ln na le doloEandel .ogo~na9••troja. Tu so ko.pletni neokrnjeni ljudje, ki jihprav tako ekrbi denar, na61n potovanja kot •••0 pla.anje in •
"
I I
..........~
-..N
~
poy~.t.k.· (Naj to laj.vo - .lD09~.d. - podkrepi. s prieeri:K••nllka odprava na Lotae Car in ••dnje na K2 sta bili velikiodprav! in nleta doaegli eilj.; ~etY.rlc. pa ja pOZlat z.ogla naDsul_giri, Karo in Jaglič pa ata sama opravila z julno stenoCar re Torr.ja). Najva! pa ja vredno njagovo l ••tno mnenje, .aj••pila, d. ja dejanaki uspeh navaezadnja l. tieti, ki ga čutil
pri aebi. S••o ti val, kaj va••1 irtvoval aa t. uspeh ••• 1 al dokraja, biliin. ..rti ti ja podarila spo.nanje, ki ja največ
vredno na avatu, kar ja nad aaterijo, kar ja nad trenutnimod••vo. uspeha - alavo.rakO ••0 pri drugi, po•••bnejli plati Lenarčičev_ga pia.nja. Toaa ra••illjanj., ki aa pojavljajo sad plaz.nj•• , .ad čakanj•• nalepo vr... ob yanolju atena, ob nač~toYanju odp~aY, iabieip~ijateljey••. Go~e ao nje.u na a~e~o la aun.nji okYi~; ne 1901jkuli.a, pa~ pa povod aa -not~anjaW dogajanja, ki vodijo doapoananj. Nanavadno je, da aa misli ne ustavijo nekje Y90~dijaka. yoalu ~noilee raaeiJljanj, ki rojevajo le Je drugačna,
nova dvome. Praproato povedano; pi.ae odgovori na vpraianja, kial jih je a ••tavil. N. pri ••rl -Spo.nanja o e.rti te nanehnopoetayljaja vecedo iiYljanja. Zayei ee. da ea ga .avadai. Ilgubanajbliljih ja le tranutna atraaniteY. w V nadaljavanju prabereaotudi .1ael: -Oaeba, ki dejanje op~avl, aeri Yradno.t la-tegap~edYaa. po laatni udelaibi ail.- To 'le yldeno' _ ai.li. naataYak, WHaja aa v a.oino.ti po.a.eanlkov M (glaj AR 1980/3, str.7) _ nl o~itek, pač pa daj.tvo, ki nav.a.adnje raavesaljuje. Sajata dva alpini.ta p~iila do iatega zaključka neodvisno drug oddrugega. Prapričan .a. namreč, da ja Lanarčlč prilel do anakegaaklapa na podlagi la.tnih raz.iJljanj.Ko iiče. ti.ta prvin. Y knjigI, ki jih pri avtorjih tovrstnih dalni.a. aaa1edil, naj o.eni. Y.aj njagovo podrobno, .korajda~azyl.čeno in ie ka~ naturali.tično opisovanje Y.akdanjihdogodkov; -Bogdan ja prepričan, da ja človek .ad jedjo najgrii.KreaYito. zvito spakovanje oblieja, napanjanje Ivakovalnih eiiie,nabrakle iile na vratu, povečana količina krvi y glavi, eaokanja,alina y kotičkih nenahno pra~ikajočlh .e, od hrane pOpaekanihmsstnih ustnie, aadovoljno melikanje, ki ga pri nakater1h la~enja
bojaaljiYO .treljanja z oč~i levo in desno, kot bi bil v atrahu,da ~u kdo hoče kaj vaeti, kar je verjetno octanak livalakaganagana po YarnostJ, kI jo zagotavlja sadostna količina hrana, vseto naprav1 človeško gri.aso ne.ogočo.
w
Ob .popadih a .ueov1. patagonskia vra.ano. v navpični atani pab~anje .aveda poetane napeto kot najbolj gr03ljIva pustolov.kasgodba. vandar se slog ne spre.eni. V niča.er ne peetirava;pojave opIsuje le 3 dejstvi, ki so le sa.a po sebi dOvoljzgovorna.Iaguba sopleaalea. prijatelja Y dobraM Jn v hUdem, vsakoaurparadi kopico ra~~illjanj. Nakaterl jih reali.irajo, drugi jihne. Lena~~ič spada ~ed te prvel napisal je knjigo (posvetil jo japokojneMU prijatalju) in ob ta. prišel do osnoynega spoznanja. Toje prijatelj_tvo; preprosto. vsako.u~ ralu.ljivo spo.nanje, ki pa.a va včasih v nagliel vsakdanjaga livljanja na l. last niti naaaveda.o •In ~. to. MatevI Lana~čič je knjiqo napi.al in • ta. deloopravil. Naloqa z.lolba je, da knjigo proda, saj ni pričakovati
da bi tudI Matevi s .vojo knjigo počal tako. kot to počna IvanKr••barger. Zato~aj ja lalo.tno, da ja va6ina o knjigi prvič
.lilala ob .lučajnam pregladu knjilnih polie. Menda zaloibaOb.o~ja ne misli, d. bodo ljudje ob be.edi Patagonija ~noiično
vdrli v knjigarno.
vrvi, Vponk,kl Je do 31.Alpin1stičnih
I~U:..=IA=A=- IZvone Korenčan
BILTIH OIAA, It. 122, Junij 1988
1. Dr~i svetovni dan ~i.toče v gorab. Ker j. i.el prvi Svetovnidan zdravja v gorah velik uspeh. je zadnji konare~ OIAA sklenilto Manifestacija redno ponavljati. T.ko je 25. september 1988pro.lalan za Druai svetovni dan čistoče v gorah in Je posvečen
izvirom in vodam. Geslo Je; RIzviri v lorah aa dr••ocenoat.vendar aa redki in često oneana!eni. Ohrani~ jih čiata inpri_rne Ila pit jel " Konar.. priporoča vsem planinskimor••niz.elj.m reklamne ln eistilne akcije.2. Bilten prinala celoten pr••led opre_ (odc.pinov. pasov, čelad in pametnih vrvic do trakov),12. 1981 dobila test UIAA. Prei led bo objavljen vrazcledlh.3. Osnovna pravila Ila or••niz.oljo privatnih odprav na Antarktiko(predlog) bodo prav tako objavljena v Alplnlstl~nih razcledlh.4. V tinan~ne. poročilu Je med dolžniki UIAA tudi Jucoslavija s3.000 CHl za leto 1987.5. Novi naalov predsednika UIAA je: UlAA office, c. o. Carlo8&anzinl, Via So••lni 10, CH 6900 L~ano.
6. Peto ..dnarodno srečanje Bi_IaJsko cornUtvo in turiz;e. bo vKusoorlju v Indiji od 23. do 25. 5ept••bra 1988. Tamo 50: a)zal~lta okolja v razmerah delovanj. odprav, trekinaov itd.; b}avanturističnl turlze. in !port in posledice; c) skaino plezanjein razvoj. Husoorie leži na panora.eke. obrobju himalaje, 240 kmiz Naq Delhija. Najbli!je letali&~e in !eleznilka postaja sta v40 ~ oddaljenem Dehra Dunu.7. Pri Evropske. parlamentu je bila aprila 1987 ustanovljenaPlaninska parl--entarna &o.lalja (50 članov). Kot kate, bomo tuditu Jugoslovani zamudili zadnji vlak.8. Mladinska ko.iaija UlAA bo zasedala od 2. do 4. junija 1989 vBolzanu. Sre~anj. cicibanov planincev (9 do 10 let) bo julija1989 v Bohinju, mladinska srečanja bodo februarja in ..rca vBur&bercu v Ne.čiJi (slllUčanje), drueo polovico avgusta vOauphineji v Franciji (zalčita &orskeca sveta), v Walesu v VelikiBritaniji bo plezanje, v Chamonixu pa 26. av,usta 1989 srečanje
UIAII.9. V or.anizaciji Clll in DAV je blI od 23. do 31. jullja letos vCha.cnixu Ivropeki alpinistični vrb. Cilji: evropska idejaalpiniZDa, zgladitev razlik Med planinski.i zveza.d, ki sočlanice UIAA. vodni!ka pravila na evropskem nivoju, posvetinltruitorjev različnih evropskih plezalnih ~ol, uskladitevzahtev in diplom.10. Generalna konferenca OIAA bo v Kanadi v Banftu 8. do 10.septembra 1988. Ha sporedu bodo plenarna zasedanja varnostnekomisije, komisije za za!čito okolja, ekspedicijske komisije,medicinske in mladinske kOMisije ter komis lje z~ ocenjevanjeplezalnih vzponov in plezalne vodnike.
11. Drue_ srečanja: a) 84 I~RS - tradicionalni planinski teden vVisokih Tatrah, 8. do 14. av~sta 1988jbl Mednarodno plezalsko srečanje na visokem nivoju, Varassova,Gre!ja, 20. do 25. september 1996jc) Medicinska komisija, Praga, 21. oktobra 1988;e) Ekspedicijska komisija, Munchen, 26. do 27. nove.bra 1988.
IL..C°=-=.P..::;:REMA==-=- ,
TABilA ALPINlSTI~NI OPRIMI PRllIKO.INE PO UIAA STANDARDIH
,
,
,,
,
frill{,.Trtn ,
$tiH rt LJI ,
S.in. ,t Ln ,
....
....
_ful DRou-Ilr."tU rllOU-o\r'''I~ [hl:i1-oIlf_i~ flocil-Ir"', ttreuWOl ,..lit f
TrIlUoIIIII TorM tTrIVtUft Torl [
Trllll"" flw. f.... ,
II'fOl"J-Jc_, t.11'Ol'l'-~' f
.."
..
..
......••..".
".
".
! ....
....11,5M
.....
II,S.
~.
',IH.1.'.
• _U"fh
".,1.5M
".t Cunic Stir
O....
, , 15153 fi iti 5lI'tutrOllg1126 Itou
lNftl","", "eg RouTINI'l~trl« lIS3 RocJT"'IIW", inil llaU ili .., T_ li.n'''''1Mrl« -.zil 'r"l~ '01'" li..1"'''1",,,,, tUI1Tr"l;WI, Tor'll Lillft'''''lU'.... Mm nIlU,," forM linn'IN"I",_ "* Tr"lUft TorM liJlt'll'N".......... 1651 liHI JI" L'"TNUI",,,,, 'ilU .,i.l••• Trtll'ewfll~trl'" CtIO\l,ur~ 11 ICtlauinarllTeu"I~"'tr 511lll"~ (5i ....... lT""tl~",,, tinln ItUIIIIIilrOVI-U..t tli 7!l11i "Il 1111 Y".OlI ,.1lr0001-"_t tli fi,u ,'ifl~ ... ~ lrtU1lrO'rI~t tli u-.r Isi_.1Ilrou--.-t tli tiSlil ItlSlillIlrOYI t ClI ,., Itll rt 'rmhl••Ilrn t ca CHlj••• , (a..ui_~l
Inn'I-.-t CII tini. ttiuiuIlrOYJ"1loMI~ ot1. )fill lJ Uli....""nJ--....t ol 5/HIIiur. I 'a.a.inM"~1
tl'OU-tl_t DI Clui. (tininIIrIWJ-JIaUt DlltlSl 5i...
l.,"i~ D 5i_~
u'lri~ • I12U 5ilOll~
U'lri~ D Sl_'f4tlri~ ilU 51. IIlt
f~'lri. t_[ltlril '-JIIUitUi. 1117 lil UIS("ui~ e-("Irh CilJIIIUtlri~ ItU iIl UISUtlrj~ t.1c1l1
Utlri~ c..(Hlri. Kru "I. UlJ
(~lri~ 'rIIIta .hltl Sbrf~'lri. nm liti. &6J(~flri. lr1I1'o hil lith~
[~flrj. I5r.iJ itI. 9IJUtiri. frlllla[.tlri. ItSISI litI. l~("Iri~ trtl40["Iri. • JrIll'O ;\llci... SbrKf10tI I lnS Jati..
""II 1 IS2Slllltf. UItltwl • 5il.1_If.tStI • ;rio.1l~1I •
U~ I • lISm lItf. !J" ,.
alp1n1Etieno Qpre_o, ki po kvaliteti u~tr.2a
Zaradi varnosti ple2alcev, prlporOea UJAApo UIAA ctandardlh, preiskuSene opreme.
...
l.
,...
"."."............."."....".,..
..."..........
Tabela vs.buje vsoUIAA 5~.nd.~do ••upo~.bo fzkljuenQ,
""&JII Eftl.in ULtr..." [ .. l.-III Slnt"aUi ["'wi" (Xl,"
(..l.-i" c.alll8514 1..11It11l "'_.ll U1e1.-!" Ilcol .....21 (,Mlwh, str.10liNIM [ ..llltin Ul....,"'" Uti_in __17M3 Url.-in strltot ['Iff4"," ... [_l.in 11Ilu (VIll'oI!".,. !oI1..1" StrltaSUI 1Wl(l-1IUID UIOlI l.,r.uIMel MO'-lIIno SU,,,,-,,,,MIJ Ma-ftr. """'-Ill'T.... IlIlH'rt 'ln....,.MIS MlH"ln _11'-0"... "-1-",_'* -.-i__1 __1 'Ih -.r-Ir,1il52 '-t. ~IUI
lUK ....1 Utrli'hlNI$f ~t ~IU:Y _er-IryIm IIDK A1&2& IICW:
h'lt "luie
MliJ fOl'llilf"RI_tli I
_ ""'KI1:12 Clulj, rool_Ur
Clinic 1111"111'116 Z.illlllt'WII Il!tIlI hUlDI: __ ,.
Si',li... "SU'UM
82ft Cl uli' I
IMi \1' lit I&1$2 O,nlk-tr,
(tulit" UOMi"1Pwf'd ITorsh,.
g I5ISl tyUIDC-Ir, I
&Slst CII"ic-lr,CD ..IS [lil. -,-fln ": HI1 (lit. (""'r1 "
~ ~~~ ~:::: =:: :-: I
... IUI uit, 'i••, •~ .Slst Wlr su,...-li,hl •
•
I ~~ I._----------~,- om 1IllM•• t*n- 51_, ,Itlnl ..U _dti' f ..hi.lt Sf;ort,IJrtUO ... Si~ ,
." CIIM I Cl:lf"'/I "lun Ilef. %J$I A .. Ihlll"J-JDillIlf , "" Clot • tlO'l"'~ "~,- "" e\O, f Clq"," ",,"iWl •m cia, • Clat"'~ "U" Cia, , Clllt.'" "15151 -'1, ~ "M tivon-JIlllIII) , ~ll klrlhntri, (log...O "~l"l ." lOlI"IOliiti f2J9M13 ,~, IIth.1 .u lllAf-toNiti 7t39NU '" I
.u lmt-....iti rmm. .- IlIU54 "l. U1I • .. 'I...,-J~ • .., ~...iti nmlll ,.., IMm bf. !3SI c..ttr!'f'..1I 11.'- tu.,-•...., ,
'" nJili lSt"'~il~,- ," "tili 15t".lllitIN ...hit etu UH l~'-lOlWiti 1%:melZ ,-RtI. 13st • .... li.ar,-J_, , '" 111111 Ist1t.iI~I- .... • ...•.....ltl 'IJSUM '.. ,LitOJ IllIUfltd. Mit .'" ... '" ,.. ,
KZS' Rel. tJ5fi • ... Ri 'tOl'J-JOMIn, , .", lan, Jn .., ,5Uhi ." lllIIt iS. n Kant ,Litol IIDIllhin 5tlf liU CblI l31." ". I
162$41 Rtf. usa ". li...,-Jaann, , "" c_ 111." C_ I~,- om - '" - IutOll ..uhil C1till" m. c.. Ul e_
•'%SI h'. 21.Jt • ',t• liYGl',-J_, , "" ew 1Jl'-66l~ til-lIlIJ - ,~I- nm e.... IIll - ILIL. _hll etar tn56 c.., 1113 e_ ,
Inu lIet. Zq IJ\'OI',-J_, , IJJlii1 CUf IlIJ c_ I~,- I1:MC., ". .... IlltH ....hi. CNr tHr liII lCII.'
'f7$3 ••t. 2131 li.an-JOIfIfI' , 873!lt CMl' Ilf2 <o. ISli ..., CU, HII IClitbllitaJ IIllllfthln Cnr ''13'' Cu, 11 l' _lit. 'ID-JU,,,, ,- I
." ,., .~. I C'I' III' IClilbJ
"13 ,~. .~. I..,,, IlYPtrll'bt ,,, .., I Ptllo\tJl '~OYI
"" N.f.C. JU N!oo lii I. '-" u$o\.... N.LC. C-.sI llII'Ol EltI. llWtJ U$I 1113 Il'Iit"rt CliII> 'tllftl~ .... ~
116UI ili! ..... U. rH. 1 nIlCIII _U 11M ..ttr ... mo 1itrtwllllli 'MIO ftulllMl'"'''' ~
ll6MZ bl. 115135. tili". Z rH _II II_ Mt.. ,...'" 51httrt Clu' SPfli.1 TNftlW'tr ~
HalJ ••• lIUK. "11000. Z bl...U II. Ul. ... ."t,.,.t II'il TIlI11IWttI' ~
.....I.l!!. llIZIiI. tr..... ~IKl • ,.11 .. ~ Il...lII' \/!OIl 851ft IIltt.......tll (*l..,n ca.1 l..fllfl;fr .... ~
lun litI. 1171... ~hU .... 11M utll'" InIlISft2 .,.""t...I Ulil..ln 5liJtrll,.t ll111ltIU'", ~
....~,tn:rt• - upju vrv M.l.] 5ltlturt UliHin 5lI,... li,ht TIIII.I..r"" A
,.tnurt....., 85121 KI.ttll'ltKhirr Co.i Li'M tlut'l~tr9lr AMoi 'Ipi~.." St... l 511I 5tIlUI • &6Itl "'ulh1ll't lMhtrHI Tlut'l""..r I.." z1I' W.I utlt• n.Ui • "112 Sitl9Uft llIIimUI IHI.I"'.....
U" 27. 1 NtiU 5t1IUI • .., 5i1n... t C,I.,... Ttl/f.I",,,r ~ ~.." 211I z ."tiu 5t..... .... 5itl_t ftr_ ftvltlMt"fI\" •D•
16111 nil 1 Ntlt' .. 5t"ll • -..es 5itz_t rut. rNftl"".... I ~
~NlII Z2II 1 ... tlU 11I5 n..u • "'" 'Ih,..,! fI_ TftftlMl'"1Il" J ,lO" , ... 1iW"i. [ ..., K~I .... t Uti'llruI I11Ift1"ti' tr.' • -~II. lO" PtW"i. , .." 5«", '_..:t 1I,...I'UI'I • m
mnit IllioIlll liii 5i~ • .." ......!.... ~ 5ih,..,t s.tlll'f ~,tr lfIlt.narl •"" _.11 Zlil Sil;)/l4 , ... ....nt'url ci..tt, 'n 1lI'O'f1-"_t cll !,JO
"
I-:O:..=.P.=.:REMA==-=-- !
Vt\ld' ghrl !IOl'4 ~
uri MOt, ,PltZl ,
'l,tufl' "f1 ••t_ U'ltlC1lPr nrlttt~ "nlt(~.... ...'.tlrhtr .f'lttc~tr iB'l.tchtr ;15nlllltllt b14. ;.t
$II..... _1,. ".... ,.... ,tnlO'l
lrll..·~t CII
o\rov.-~t tli
lrOV'-ft'Nut '",t,rov'-iW_t '"..lIv......t tli, ....1 •
[I'MI •
lIMI •...., ,111.1 g
'"" ,KU" •[~"rid o..u-N.... i. g
'- ,
stu•• l •st.1i •st.1i •"'.11 •'''''',n ,flw,i1 ,""... ,Wf." •SilIlII; •S[lOtIt ,sitG.~ •5i._ ,
@--
I llISt trnt",,! thlttl U.u-ahilolt1 13SS 5th,url ci"ttt nxI tJ$6 Cll'tlttl co.. i1 ISISI ,rUlt""t "...1 Ultr,1 lI6ISf Irllltt\lft~ Ul Ir.1 _Il Irnt"Wl4 Sitlllll't u.h.,IU S1 _12 1_lttt.iII1. h.,tri
_II !f'ntwt u.i.,..wl MIlU Sltzturt "ttl!li..«lD6 1_I,Uf\II"t hfl'IIt su,Pr
~ 151M "'lIIt·~ftd Sih,lIrt li~fl"h
~ "ISI Sltlllltt vos"lh~ NIt 10000ltthurt IWhr. 5
• 1152 'IIU• l6)S3 ,.11_, t,.,.N"!"U«t
"" """,t 15151 ~nt.
[ a'l7 liUII.t[ as" "Ii~itr
[ 86251 ltrl", MIS IIltlut., Itsa Plootllll
, MU Ult,U.t, ..... 1'IolIn1..
, IJJlI 'lItlll'4 ,.ttt~.,.
, "JlZ 'lItOl" ti Ulit, IfJU liM Sh.4111
e1JM Trgl1 nttthtr tlintrs1441 Sili 1r00lll Su,tr'"S SIII"'_ II,..t"I'1lt
• MJU OOlo."t,• .,JS,I +ti'" st.,.ol 'U61 'UI.lIt.
"tli LE~ !lIlODJr
"t" eZla TirIIl
ol It" "'tili 5ilHJltitH eltli ISll 5U......it IIfUIIKUn[ eSlI Silll"Tl lit CPI-Sclt.Ut[ lIII '14Pr' [_Kt1 fill 'HiII"I lhtlt~
, 'Jn _toUZJ OUH
1151 """K
..52 '''''0USI ~.r
f'rJ ClIlI.... MIti
-
""'c.......c.......c..c..
TNftlMl'Hl'
T"ftl~fl'
IItf1llt-lUMd0\1'01.-....1Antlt-..-tllro,,-lU'llItMO..~t
"'''-lIiMIltAro,,-.-t............"
'"ftl""",,,.TtIIlllbfl"","
T'Dt,lblr'"
'"'"Mr","TlVf.IMrWIrrttl",,-t
M"I·~
.."..""u•."
.~.
Sori.. It lJi
$tlI.. rl lnMi...t LUs.riw ri Ln51uI' ri LnSli.. et tn5uftl .t LJli
IJ'"'' -1."'El
1 - Ret.UtvIHIZ - alUu, - l'TOilw')11K
t - Otti"
l'rMObf: ",lef
Mit 11.M21 ...
'Ul 5ttIhU ...
"" OM.., S••• f ....
liSI5'J .. _'-MIIIIlIJom ••U28 s..MU ...NJI , ••aOI ...om ...
"" .•"" '"UJlI 5.saom ..."" ,.13'1 IM
715t c",ro Torr,HU Mu,ural
"%7 JIIUliH
8151 OI't]"1t211 Cl h.-_.,uruUti CIi.-ortIK'UZ \lii.
".1 c...SY Itina,l 1s.17112 COI_ fU__1 2SeI
85152 _ tRI..t IfO,.trUI uall5IS3 *"'" ("I ..t 2'"&Sr... ,,,wil l"b........1 110MISISS IUftC IUUI 2...8S1'58 Calorl. 26..1$IS1 IIOfIU 'Ut. cOlin. 21MI5IS1 *"'4 .ut. "lorl. 2SeI.." -...:5 IS.
hl:li 2..-r.;r.;. [QlrHli Ul. _0lil. UIUSIIli
IOPREMA
NAPENJA~NA SISTEMA (a in bl: 1 - vponka z matico, 2 - osmica, 3 vozel. imenovan devetka (Pri izdelavi osmice zanko z88ukamodvakrat, pri izdelavi devetke pa trikrat. Devetko uporabljamo.kadar sta izhajajoča konca obremenjena vsak na svojo stran. kerpotekata iz vozla preko večjega polmera kot pri osmic1, karzagotavlja večjo nosilnost. Preizku!eno na trgsinem strojuprofesorja Tomata Planine.); razdalja med vponkama se poljubnopodalj!uje in skrajšuje, s tem pa se vrv napenja in popu!ča. Takoizvedena napenjaina sistema sta samozaporna in ni potrebnazaustavitev. Ce pa vrv namesto skOZi vponke speljemo preko kolesev vponkah, je napenjanje sicer lat je, sistem pa ni več
samozaporen in ga moramo pri napenjanju pritrditi (aretirati).Oba sistema se uporabljata v jamarstvu in sta primerna tudi ~a
izvedbo ~asilnega mostu preko ledeni~ke razpoke. Pri izdelavitičnie ali mostov 5 tema sistemoma pa moramo biti previdni, ~e
posebej, če uporabljamo statične vrvi, ker dosegajo sile vsidrl!čih kritično velike vrednosti. Zičniea ali most naj vednovisi uleknJeno in nikoli zatesnjeno ravno.SAMOVAROVANJE PRI 5PUSCANJU OB DVOJNI VRVI (e, vir Bojan Sprogar)
Tone Golnar in Zvone Korenčan
2
.-_.-___o
,1
71 '2I , ,
I : /\ /~f,\'1 , ',e 136 " (
" II \:\." , JI', \ : \./, ,- F- ""1r ,., ,, II I )f\J2 r'
\,' 1"; t'.,'s v.. ...J ' \ I ,\ \ :\ 1 1 ,1'[" ~~~~ 1 I r J ' 1 I \ I I ~I .....,,,'11,1 , / '\1 ;,
rt' " I '( , \ • 1 '
~ {21 l' I " I 1 , \ " "'4 ('16 , ,1 1 \ \ ,1 \ \/'J)1 /1 1 I 1221 I I "1...\L' I '
,-rs; ') (,', I lir ~24 " \' ' \"1: ~ ',':' ,.......,c4,/26",'/,' I /18 \ LJ r~ " ~ { 321~/f,,_~
I 1" I \, ' " ,, 1 1 '.':JI ''':'I ~ I __ J..-- . -..., : I . 0
O
,\' : '-r':::-~ I~- 23 \ 1 I • I ., : 1 I 1\ I " :17 J :
I 1\ \ ;, '-.,' \ I ~ '. I I I . " ..~..... )/' (' I I ""'" J,,. 1 I I I ~'J '/ 1 o'./~1\' " I ur 1.,0, .. ":-- "'-JI ...... ' 1 I/~ TI:\ " 2S \ 1 \ 1" "',] //,1 ,,<Ji '/
\ tir' f'-t --1 ,1/ '1, 1 ,I I, I f ~ 1, 1 r:-..." 1\ 3S '.. I 1 , I
~\ I \ "" ,. ll[ , 28 \." ." "\36 I 1 '/J' ~ II., 1 J \ t '\." I1",'1,\ ",' ''''11'.
fi' I '20 ' 1 I I I .. 1 I 1 I •
I ~:~I r /./ /l\'J ~ (2' '\ > f ): I~'33 { 116 .........~ I '..' , 1 1: 3'
-~./~) i ,'21 \' , t30 )'... J/ 19 I, 1 , I
29' " "".); ,I f' ,I I'~
SISNAH SMIRI PO PLIIALNIH VODNIeRD HANGRTSKA DOLINA
16. S RAZ fGtLBERTII17. fLOREANUH18. LEVI PIUSSI19. S STEBER (DRSNI PlOSSI)20. PIUSSI-SORAVITO21. S ZAJEDA (COZZOLINOI22. HIHILIe-tUH!R23. MMD24. LOMASTI25. SKOK~tUHER
26. LOTOS
27. UDINJA29. VAR. BRATOV PODGORNIK29. MEe30. RAZ SPOMINOV31. GAMSOV ROB32. VAR. tIDIMJI33. PRIJAtlLJ8KA SHIR34. fLAMINGO35. LOBILLO36. 8PQMIMSK& l. KO.&VIRJA
32. VARIANtA IIDI~JI
3.9.1984 Glldo Zanda~igo ln Ge~a~d Plosch
33. PRIJA!ILJSKA SMIRRob nad Zaga~a.l
O~.n.1 VI/V AO, 430 ., 9.45 h2.9.1984 Filip Bence in Peter Podgo~nik
smeri v levem delu Haleqa ~oritnilkeqa
~.lo naprej po poti, ki pelje na sedloostale
qreJ Je••d.
P~va pla~alca pleaala s SO m dolgo vrvjo, v steni ostali 3 klini.Ponavljal~em priporočata 12 ra~ličnih klinov, komplet zatičev infriendov.Doatopl ~ot
Man9~t.. lelagerca.Opial Smar vstopa iz najviJje točke meliJ6a. Dobre razčlemb. t.po dveh razteiajih pripeljejo v navpičen predel desno od lepovidnih črnih napuJČev. PO edini možni razčlembi čez zelo strmosteno v malo lažji avat levo od ma~kantne .aj.da. Raztežaj protilevi navzgor do previsnih laPOr, od tu pa ~azteiaj po polički
naravnost proti desni v zajado. Po zajedi do alqaste zapore, natoobvoz d.sno po poči in čez napul! v st~m svet kjer te čaka
ko.msto presenečenje. Od tu levo po ploJči za krujljivo lusko vozek kamin po katerem pridej v laiji svet. Qe raztelaj levo innavzgor pod velik napuJč pod katerim prečiJ po ~udoviti policidesno na rob raza. Sledi le raztelaj po strmi ateni na ~ob st.ne.S.etop: Najprej je t~eba je malo navzgo~ v lal je••vetu do stikaz Via della vita, potem je moinih več variant vzhodno ali pazahodno od raja.
34. 'LAMINGOHali ~oritnilki HanqrtOCenal VI/V-IV, SOO m, 7 hi.9.1984 Nives Heroj in Peter Podgornik
Za ••er je anačilno čudovito prosto plezanje v odlični skali.P~va plezaica sta plezala. SO metrsko vrvjo.V apodnjem, najteijam delu ostali 3 klini, zelo uporabni sozati~i in t~iendi vseh velikosti.Opial Sne~ vstopa dobrih 30 ~ desno od Floreaninijeve a.eri in sedrii spodnjega stebra ia katereqa izstopa po lepo Vidnih zajedah.Oob~e tri rastelaje pod vrhom se pridruli Floreaninijevi smeri.Do.top in •••top kot za ostala .~.ri v dean em delu Setene.
35. L181LLOHali Ko~itnilki MangrtOc_n., VI. Al/VI, V, 900 ., 9.5 h31.9.1995 Slavko Svetičič in Boris Sedej
Opial S.ar v spodnjem delu poteka levo od velike črne zajede poploičah, zqoraj mimo leve strehe. Na gredini preči Piuaaijevo lnnadaljuje zopet levo od vellke črne zajede (druqa markantnazajeda) po r.z~lembah takoj levo od ploič. Nad zajedo preči podkamin in nadaljuje levo do s~edlne velik1h ploič med LevimPiussijem ln smerjo Hihelič-2u~e~. Po ploičah vse do zqornjihprevisov. Prečnica po polici desno v smer Hiheli6-!umer. Po njejdo zgornje police. Izstop kot običajno Z8 •••~i v tem dalu stana.
36. SPOMI.SKA SNaR ALa'A KU.AV&RJAKali Korltnlikl MangrtOcenal YI Al/V, 800 ., 10 h31.8.1985 FIlip Sence ln Peter Podgornik
S.er poteka etal no na decni .trani O.ane Piuaaijeve smeri. Jeprava direti •• lae. Ple.anje je aahtevno ln naporno, a.er je taiJaod avajega levaga ca.ada.Prva pla.elca prlporo~ata ponavljalee. 45 • dolgo vrv, 15raall~nlh klinov, ko.plet triandov.Oplal S.ar vatopa v k••inu da ano ob D. Plua.lju. Pod .agoadaniabalvanoa do pod .trana. nato lavo na polico tar nav.gor po ka.inudo vili ne vrha pri.lenjanaga atolpa. Pra~niea levo na ra. atabra.Od tu aladita dva ra.telaja napornega pIeaanja po deanem robuatebra do veliklh napUi6av, kl jlh obpla2aš lava. Potem ae smerapet drli .trogo de.nega roba .tebra, vae do stlka a aaarjoLotoa, d.ano od vellkih napu6~ev. Slab raatalaj protl d••ni,pota. pa rahlo proti lavi dlrektno na rob .tana.Do.top ln a••top kot .a ostal. a.ari.S.ar apada .ad najteija v oatenju.
•
l\Vt."1I1'IV, ,I \V1-,
,,,,,.\Zidinja
••~,~N
32~ ;6\FIDfeaninij.VQ smfl'
n ,III
II/IV,1
j!:fv
..!J;............;;.~ -:';'.':". -
... l .. .
. .
,
•
ARTESONRAJU (6025 m)~......-:.:~
