Alpinistični razgledi 45

18

12

25

U

27

:l8

19

30

3134

36

....

uvodnikNE VEM, KAJ BI JIH VPRAŠAL

.AR 4'11996 2

_____________v_el_i_ki---'·pionirJiB........

KRU~NIOČE PRVEGA KLINA

8.lnm flECHTL(1883. 1915)

,', .;J-

o \1,,"-

Prieujoči \Mldni odlomek jc: napisan davnega lela1899 ln je il.POd peresa H.nnsa FJ«btla. V njem, kOlceloti, je sicer bolj malo opiWY ple7Bnja, lorej r.ZIIibtvegaru1l. položajev li 51C:D~ zato pa več mlado01neganavdldenla Jlad tem, tar je videl iQ doživel:

·Potem naju je Spel pod svoje: okrilje vzela mrzlasenca ln nove skalnate slOpDičte, bolj strme ln nevarnejk kOl prej!nje. in nato naenkrat sveži zrak. Bila s\'3

na nafviljcm grebenskem stolpu. Nad nama je bilosamo le lirno nebo. Daleč pod nama Je le:f.ala vas •majhna ol~ka Igrafa, kjer so umo lezle sem. In ljapddDe mravlje, 12IVe1OYllne vsvoje PO!>Ie. zagrmadamikameD.ja pa sva videla zeleno deželo.·

1'ndi li primeru Hannsa Fiechtla sbaja zgodovinaaJPiniZma 5slromnimi viri tOl so~~isma. komajomembe vredJle \lT$1Ic;e li dnevnikih nikov (DIIIfcf, sht ln Hcas), NI ~polago pa so dva all !rijevseb[nsko bolj remi ~lu.kl. Ob tem verjetno ni pomillll. 6eprav Je Intenzimo plezal prek pctiDdYapet lel.,

44. del

ka)j:na lkod.a se dela, re si ~1O\'ek ne rabelef.i ~ lakoskromne podatke in jim doda kake spremljajoX!c p'ripombe. Zal nk:! od tega ni slOril. TI VIIi sicer marsIkajbetno oakarejo aU pa povr!no omenijo, ven<lar kottaki nenehno sililo v retonstru.kcije. ugibanja, nema(llpa porajajo ludl napaCne J'aZiage, ker pogoslO nitipriblitno ne vemo, kako je I1IzmUljal ali reagirnl predskornj slotimi leti.

Torej iz skromnega bibliografskega gradiva, ki gapač imamo na razpolago. opisuje pa leta pred in po1. svetovni vojni, poskUsimo .za silo orisali nekaj dogodkOV in junakov tislib davnih dni. Predvsem pa maloznanesa Hannsa Fiedtda.

Kot ponavadi gre za drobce, majhne lADimivosti, kiniso ostale .zavile vtaneke preteItIosti in jih omenjatabodisi "vilderkalscrQ:i papet', se pravi tedanji alpskivseved Franl Niebrl ali pa nekoliko mlaj~l alpski zgoOovinar Fritz SchmitL Prvi je lahko postregel s podatkiiz prve roke, ti jebila \odča tovrstnega pisanja.čeravno

obremenjena z okoljem, iz katereia je izhajala, d.rugIpa z druge roke, ki je imeJa na razpolago večvmesnegaprostora in časa. No. zaradi poudarjene "dQmaČll{)ui"

so tudi ti drugi !edo neke meje uporabljivi. Res pa je.da bi lahko 10 drugo pero na nekdanje uldeve in dogodke gledalo z veliko bolj varne tasovne razdalje inbrez S\nlltu odpirakl k blISne, njega dni prepove4anel'id.ike, a ga \o nj prevc( mikalo. Kajli vet kot tri1agodne' kDji1ne stnuti o Haomu Fiecht1u tUdi ono nimoglo spraviti na papir.

Precej razdrobljeno zgodbo začnimo klIr $ FIeCh\lovim priimkom, ki ga mnQgi nje8O"J rojaki in leksi_koni navajajo napačno. Faksimile rojStnega Usta ne-dvomno pove, da Je bilo ooe1OVO ime Hanns ln neHannC8 in njegov prvorojenec se je prav tako klicalHanns. Drufimki priimek je star več kot ((\'\'.$to lel inse je ves ta čas v fupnijskih knjigab oltranjal podnuiYom FiecblJ. Nebj povsem drugcSl je izgovorjavapriimka. Tega so njepi prijatelji Tirold moI!no po_~Ii in ga k danes izgovarjajo "fiachtel". Pri temnemarno razvlečejo a, bjti Izvirna izgovotjaw jim

AR dl1f19.f J

veliki pionirj",-i _menda dela veliko teDv. 'Potem re: veselo nudravijoOn1erju in prit.gejo one dolge plpioe, Id Jih poz.naJosamov SuJdnu na Tirolskem" (op.: Fritz SCbimlt).ce pll$limo le obmbne utleve ni sIrani in se osrcdoto&oo na zgodovinska vplUlnja. &o najbrž najzanimive)!! tista, ki udevajo O1lIlDlteY prvega klina lnzmotO, ki je povezana z zgodovillo njegovega l.z:voja.DepMl Je nanllcc, da Ham; f1edJtI ni lxumil ali ivlajdel prviskalni klin,ker je bil ta~mnogo prej v uporabiiii se je v drugi polavIti pre}lnjeg.a stoletja pojavil vW"JIab Alp na~ krajih hkrali.

Poleg tep. k sama letnica "rojsMI" prvep skalnatega plQ.a.bkega klina, leta 1910, ima pcMelll druP(!eD pomen in oudjt, kol ga poznamo iz tW:ih zgodoviD!klh knjil ali listega. kar 50 nam poyed8ll predavatelji valplnl5tiCnl šoli.

Leta 1910jc bil klin Slar najmanj petintrideset lel.pred tem letom ga y svojih knjipb omenjajo Mumrnuy. Young, Nieberl in mnogi drugi :znameniti gorniki zlate ln srebrne dobe alpinizma.

Vse 10 nas na net naein sili, da se posvetimo netemu drugem.... kar zadew. plC4Mcm V7.du!je,Vlgibe inmiselnost tistih čaSOY, ki se zd.lee niso zadovoljivorazlOŽeni. Na primer: zakaj so Stari sorniki, mw katerimi so bill celo univerziteni profesorji in zeJo $JavniJOI5ki 'oOd.nikl, toliko sJcponillili s temi (pra)klini terse tako delali norca iz sebe in druglh? lz starih gorllilkih revij in knjig je mogo6e med drugim I1Il.brati, daspremembe pometIIjo Ulanc: ali napovedJjive Izgube.PJ'llem pa avtorji pozabljajo, da lahko prav lako pomenijo pridobitve ali iZbol~ve pri vetji varnosti

Do kraja nerazumljivo Je to, da nibčeod teh slan1tgornikov ni botel priznati aji prew;eti odgovornostinase, da je prav on bil tisti nesramne!, ki je prinesel vtoaU 0110 steno Alp oziroma Dolomitov (zavaTO\IlIlni)tlIn.ln Drje~ bolj smeno, bognedaj,da bi kdo mednjimi priznal, da ga Je dal skrivoma !WeIll kakemudOmatemu kovaču. VM, prav vsi, ~ beremo te starel4:Odbiceo pT1lklinih,50 tam qoraj vstenah potistemoaključjunaleteli nanje. Ker so klini bili tam. zakajjibDC bi omenili in uporabili, s tem dal.·iIt bodo po tihemmCOscboJllem (Iogovoru zamolčali n potem 50 si umili ro"= bili 110 pat tam!

TIsti 'DCZJ\lnd", ki pa so jih v tej ali ooi stenjnameooma (M.nnollda, Grepon. Kleine Hall, LesHirolUielles...) pllStUi oziroma zabili, naj bi bili poIlUlCDju najditeljev ncelični in seveda moralno vpralIjivi-

te Vl1rajno i.I6e.mO naprej in se ob tem poslužimokančka Io!ike, kaj hitro ugolovimo, da r.e krog sprenewda.njalskoraj vedoo sklene prl 'nevednih" in nedolb1ib' najdileIjih.

Kdo jib Je pravzaprav zabil oziroma tam pU$til?PriJmkov resda ni mogoe::e na~li, vendar r.e da izkJubskib.tDjis vzponov ler iz muzejem oddanib starih\Od.nilkih knjific narediti ralJJleroma tOCen SUDamvseb tisti.ll, kiso seCU odkrivalskoalpinistiko na nekemdoločenemoblDOCj II oziroma v neki smeri Ko bi tatsen seutalll "prcse}ali', si ogledali \ISI ta "k1in~' JngostOto obiskov leb smer~ zlasti obistov vo<lni.nihDave%, bi v situ ostaJe le "na~~e ribe": sorski vodniki.

Vedeli je ueba, da nekočnI bilo nobenih skrivnihgornikov,ld bi se potikali po lej aJi oni dolini· vse Jebilo n. očeh, nible se ni mogel kamorkoli podali, da

AR4Jll9'94 .,

ga domačini ne bl opazili Ka!li v w.alrd majhni alpskivasi se je dobrovcdelo kdo je nor' in kdo hodi vgore,kar je bilo na nu naein isto. Povsod se je pač tW;klnekaj takib, s katerimi po prepričanju pravovcrnih nibilo vse v redu. OorniJtVO je posIaJo "normalno", v0dniški pokliC pa legaliziran in hkrati zelo čislan klelodaj, ko je v tU1i5ličnem smislu začel prinaSali denar.

'Tudi obraze mt$tnih Ikrirov, se praVi t:!uda!kih go_spodov, ki so I sabo pripeljali bodISi veliki 7.8boj alinekaj kO'YČkov Imjigler gorskooprclllo, si ni bilo Icžkozapomniti ZJastl takih ne, ki so za "osledovanj.' stenod blizu, najetiIIIlokalnim vodnikom ali divjim lova:mdobro pla<:evali.

DruSI del na~ zsodbe o klinu pa l'JIdeVlI HaIl$3Flcdttla. po zunanjem videzu le lzS1eda1 ul alpinist ingorski vodnik nekoliko debclukn, kar se f. k boljoolnovidelo zaradi prekralkcp. brczrokavmka in beleplatnene srajce, od .katere se ni mogel ločili. Toda neglede na nekaj kilosnmov preveč, ki se jim pivopivcibolj težko izogne~, le vseeno bllgi~ in hiter kotmačka, pi~o njem Fritz SdImiu. Slwnji ga je o.wačilkol samozavestnega, tekmovalnega., osMrj.lnega lnradoYednegačlovekL Zanj naj bl bilo delo c1elo in igraigra. Potemtakem je bilo gorsko vodni'tvo nujnost,pranje in odgoyomosl, plezanje pa izbira 1lIOII težjoali Lažjo igro.

Imel je ludi IUldpovpre<!no močne prsle. Ko so sena StripsenjocJlu lfi tisto starodavno bavarsko Igrodvigovanja teflih sodčkov piva na enem pntu, za·taknjenega v ntajben tanek medeninasti obroček,jcrevnaprej veljal za nespornega zmagovalca.

Da je bil <lobričina,so se spomnjali vsi tisti, katerimje nenehno pla~1 pijačo. Da pa je billudi 58,m

prijatell dobre kapljice, povedo sllre, orunteJlele muzejske {otografije: ena ga ka1.c v pleuJstem polo&jo,druge tri pa ob lOČilni mizi zdvignjenim vrč1«>m piva.

POmembnej" je njegova osebnosI, klen zn.ačaj.funns Ftochtl je bIJ kot potrjevaIcc ncltetokral pre·kletega ter nenehno zatajevanega klina pravzaprav izjemno POsumen mot. Kot nck.alden krldni oče klinale-lep. ni samo 'posvojil' in ga naredil za svojega,maNt(! je hkrati prizllal, da je 'pankrt" njegov. A lU seplcostav!tvena zgodba ni konČlIla. Da bl Cistunom izDAY in 6EAV vzel sapo.lJa bijih raz.jezil, ker leoobrovedel, .ka~niso,je kake tri za ogled in "nagajanje" zabilv balvan pred kOCO.

Upokojeni oskrbnik koče liC je spominjal, ukQ ~Fiechtl zagrozil, da bo nad lisiim, kise jih bo upal izblliali jim odlomiti obro&:c, naredil kaznivo dejanje. Tose Je zgodilo 26. aU 27. junija leta 1910, vendar tudi vtem primeru spomin (vinjenih?) prl~ ni povsem u·nesljiv. Drugih virov pa nil

SplOh je zzgodovino alpinizma, ki opisUje te zgodnje tmove (stran)poti razvoja pleulskih (pra)pripomočkov.veliko telav in nejasnosli

Malc.e resne.i'i dc.l zgodbe o prvem 'javnem' klinuje povezan s kovaOOm Andreasom Gegenmllllerjem, kije imel velike 1e:laYe s poverovanjem razbeljenih ObrOč

kov, kajti tedaj le niso poznali 8V1ogenejl varenja.Plaeilo za vseh osemnajst klinov. ki jih je dal izdelatipo svojih zamislih FJechll, je po primerjalnernu i1ueunu SdImilta zneslo za t1cITlinko 'goldinarja' (zlal.nika). V tislih časih Je lika "&rnlnka" predstavljalapravo maJo bogatstvo, saj je zanjo !a1;lnik lahko kupil

____________---'v--=e.=li=ki=...·pionirjlparod1ičn1.b latjraaih OMjev in 9OliuO'i~Ppiva, pile kup lepo od.renneca ~pif)& z odlOOmCCUJja FIUCl JOIda bi dobil DaZlJ. Z eNemi polnimivrctatai takqa pepimatep c1ewja. POI je Da prtmef1IhIID ;lTW!njk lU. balit icUll913 kupil eDO samo lanijim

potelll je lak vrstadrup zmot iJlupačnihpredIU\', ti poorijoo tej :qodnji uponbi tlillOY. Prvekline50 Iljibooti l1rmi lastniki Dajpoptcje Zlbijali 5 taIUOQ i'IO~~UlIIIza zmeni- NebtoleUll919Ieprinov . n1botlKlitJadr.o,kljebiJoJlfcj.toK podobao maroli Naveu Je illlCll I 1100 enolU:lO \Jadhv. mqi PkDkf pilO upnbljalJ vetjiIta.be.. Id SO JI nOWi v starem kMkent Ullrbtn.itu.Le-b1 pe;eobiajoo t~Jdal#i po5lOpek~jaI.D ocIYe1loYuJa: lasl.D.ikjelp1ljoodpnino nahrblaibstbDllln ZI_Il. vrvico (op.: obsu}all so uije umuclal naeini).. nala pa k 'zaprl' s POUOYCkOrO na jer-"""".Kn je bil klin Zlbit. se je prvi odveul, potegnil vrvskoti Ilbo od klina. se Spel navezal (op.: na jutnem in__en Tirolskem so se pleulcllllVeZOVlli od udaj)ln udaljeval s plezanjem. Medlem ko stl oba is\().&soo plezala, ata bila varovana &1u»;i ob~k klina.K/;) Je drugi prispel do klina, je zavpil prvemu naj semlce r.auslBvi, lIlIkar bi se 00vel.81, potcAniI vrv Izobro&a in se ponovno navezal.

AlplnilllitDi arbcologi ali 19odovinarji ali ukortali jib k imQIujemo. sodelaYd gom~kcJl mllleja vFlLIpmllelu, so se njega dni kar precef zanimali uroesg., kjer so ličali Fiechtlovi klini, K\'CIl1a OC JI obopfef pobrali IJllbitelji swin. V r.Jr.-a::.t IJo u. di\jala lZposLIVljelU. me:sbl v IUIVJlgih 5t ki so '101 povrsti dila1a po t1asimi pet.l5toprtJL

Kako pa 50 se mcd pr~)em počutili pouvljaJdjenajboljcopi5al HeiIriCh f&ess (op..: MoltoHeII je bil alpiabt ili radodaren 5POll1.Of CMI in PDe~ I:ldat.l Je zonim Hc:s.soQl, ki je bil HitlerjevnaJDe5UIlk): "'Mo; lOVariI (op.: liii. 50 bili tameradJlWilty je levo rotoza~ v poklino (op. tomaJjcswvui pod previsoln). kjetse je za Debj prijel, zd.nlgopa je spletno <ldW:l.aJ vrv in jo bitro 411 med lObe. Z1Mn.i, tremi itlnki pave in upoIJOOm zcornjcp ddativota mII je zdel bitro tipelo iJ:v1eei kOflCC vrvi U:k.IilIa. Nato je 1ItJd6l vrv mod steno in trebu.hom, kijo je z \'CUm nero polrpljenja tlatil v steno. Ko jenabral ZlI b.ka dva. meU1l vrvi, jo je I!vIkrat. pmuorokoprcvklnoOVil otoli pasli irt (op.: na brbtli, vviS"inikrUa) .pretmo l2VOlIjal.·

Kaj pa je bDo s (pr.a)vponko ali njenim slabimnadollJeStlrom, pomofno vt'Vico, se bo vpra~1 kakleosodobe, S1e~ki tehnolo&- Nit, $IJ 50 Ulte51vari &Odilemed .trogo pn:povedatte pripomočke.VPOl1ke50 bileledij preceJ okorne reti (op.: nad 380 1), ki so JihVCJ1etno DUller, Fiechtlln Aerwg za debele denarjekupili pri ,ognjcgascth'ln potem skrbno ~krivall,da Jimjih ne bl kdo slIoil pa tudi paradirali z nJimi Ili bilozafdeno.

DOJler je aa primer vedno imel za pasom dve vpon.ki, dva kosa dratotenegl1.elezja, Ila katera je bil uJoPOIIOItn. $Ij je med prijaleljiYOČb'llI rekel: "mamjli'ubo, ur se nikdar DC~.

Tudi o rabi vponk ni DibCc rad kaj pteYečna $iro!l;oru1Ipl, ker se DeUto Di 'fXJdObiI9, da se bi na laklpore. utin lajWt POI prek SleDe. CC lorej na teda.nje

oioJodkc &Jed.amo ldalWnjimi očmi. se lWJl. bo l.l:ldovse skup'-j nWtnIlO. Vendar lako je pat lICkoC bOO laCisto niC drup(:e. Vsi ti lICk4I.DJi PJCWC:i 50 saalnotiYcli pod nebkinjOl pritistom: kaj DeId bodo reklidlUIi. prijatelji. taj ec res petim mpc:r cornKto clIko,tlj te_

S po!DOUli.lll.l vrvicami pa jebilo po Pilu ScbubUtupn"blitno lako: lrikrat ovila okoli pma(?) jebill Kanjenako mOČOI kol bornba2na ~Il:a za mmc &vije iz.leta 1947. ZdruPOli bevd.ami blattv tq;en. pri temzapi.fuao le 10, da tedaj ni slo za nobeoo mMti/'noupo1"2bo pomott!ill YJVlc III dl je m0O!O pozlleJedr. Karl Prusik5VOj prvi vold poUUl DI vrvi 1dru&O.mato debdo vn;o. Todrulo vrv (op.: PnQitov vozel)so prvi na svojih lellDimib rhbiclb Sl.&rtjla\i risarji,pred Il SYeloYnO vojJlO pa le praktimi uporabniki(Comici, Frelldo, Lanp kir.).

V pomljescDi !ela 1914 io na spomlad Icla 1915 jebilo vpokli<:anill Y$Cb 43 avstrijsto-nems:kih alpinistov(op.: Y glavnem gre za gencoojQ rojeno vIclih 18901895). ki 50 kaj pomenili v zibelki alpiolzJoa (WJlocrKaiser, }(afWcndl, Rofan idr.). Pregleden seznam zvsemi osebnimi padatk.! jc po il. SYeIOYOI VOjni naredilfe vefiral omenJani FtI\z Schmill in je po svoje zaSU'&ujoč. S fwntnib klavnic $o je vrnilo samo devetplezalc:.ev: Lul5 Trenker (op.: jut.nl TIrolska), OItoHerzog-Rambo. Goor, Sin in Hanns Ficcbtl. Dnz&ibpet je §Odilov l:4teJOrijo ležkih lOjnih IJMIiOOv, brezotoDtin aJi i tctkiml pOfll:odbImi hrbtenice.

Zadnji in nUlareJiI med prc!ivelimi, HanDSFiedlU, ki je iz. oti v~ vidd i. dof:ivfjal Y$O DC5misc.IDO morijo cesarjevih vtllodnlh ln uhodnih frotIt.je bilrojca 1883 v MIMIN, lako rctutvcar(j"u ZilienalskihAlp. Leta 1900je postal &n DAV (bc:rliltSta Ilpl.ll&'_tilna sekcija). klO dai~ pa dcteloo potrjeninosae. Slabi dve 'W pozneje Je pri deYc.lnaj.uih IetibBarcdil Je wdoiW izpit ln se ~rufilLu.isu Trenl:efju.. ki je bil ZlI poIdrusl rnt5el; mlaj5i" Frski vodDit inhkrati tudi I'IIjm1lJiI med vsemi, ar Jih ~DagorniJM poma.

PO'o'CdanelOli pa spet sledi liglntl: zakaj se jeHanlIS F.m.U umeril skoraj vsem svojim bio&r'atom(op..: beri bd.nim omenjcvak:em). ecprav nikdar nisoplezali z njim? 5CYala enim bolj, dniJim manj. KJjlipri teh nerazumljivih lihih obraUinavanjih nc CRi nedrugi ne morejo mimo njepbru različnih- recimo jimp!MCm nepotrebnih, ujedlJivill pripomb, ki Yresnihbcsc:dilib delujejo zelo motc& ln postavljajo.POd vpra'-i objektivnosi zgodO'vlmkih ocen.:tal bibboyafskcga &.radlva je premalo, da bll~eli k kaj VeC.

CC potemtakem Strnemo vse pomcmbncjk, kar 50onjem napisali, bl to poojihovctn kazalo na tri njegovebislYene Lastnosti: velikO/'c vodil, veliko je pIczal in~liko je pil. Dokler je b 1 mlad. se pravi na svojemvBkII, 10 vsaj naYl:YCn ni prcdslavljalo nobenih 7.drav_slYeDib le!av. zalomilo se je I. avgll5la 1925 po pel_IrtCusl:etn padal v Totenti~11I, pri katerem se niposkoOlJ\..1, amapak ga je kratko in maJo ullela irtna~p. To je uF10Yi1 dr. Alfred KJelL iz Hcidclbcrga, ti.IC bil takrat 1 njim", vrvi (op.: 111kaj se 1OOl1Im nekoli.ko popraviti. ku sem dollcj imel Aetoli.ko drugamepoaalke o njepi u..ptai 5tlIni in jih v napačni obliki"prodapi" '" straneh AR).

AR4SIJ994 J

veliki pionirj-=-i _V Ficdl.tlDvi pkzlbti zapul&ll. z.lull ti$lem ckJ.1l,

ti QdCVI~smeri,rudi za elaMi_je Ij.biteljek'es'enill: 'lbCri Ili I&bkiL Vsab ntepa smer Injadobro izurjcllCp plezala, ki .an rabInatIlUl oalnOiJpoIlaVI~poka: tep pa bo naJctd aa bolj.krolUl~ Krasijo jill mike. zU.1_ prc&e, tvt·pni iJslOpi it DiI ali iamillOY in za o.a.......... M:1WRiljeea~ - lCYICrU ReDa Eimaja. JufDa 5teDatontdD!o JM:Yi ~Ip Selle, severoWlodlUl "ena 01.pemja, f'eIdlWpfY ZsiJlDODdspjtz liL

Vsak alpiDl je bil ali je MI lUe, SOPlO~tzapballUlelllnloDti. Na primer AedllloYtopIezaJctQuo HenOI Je bli IJlIlIomn:aeS ln Wdat. a ~poy.

jhdM WCawu pro5ti pk:alecje.kleaib~.Zelomoe10 bile ajqoYe plate v Sdtb:lkanp(llO, kjer jevel eu lftCd pJczmjcm mOnJ podprijeNti lUO relo('

ZDobtl, DC dl bi po 70meuib~1nc aavplčnioc zabileD la.lII t1iD. DaDeS' lam, I 0I1.I1cp. pel solldnibIWldlQlYClCV. Lela I~ pa DI primer prcplczal prvitJOCkM1L51d VI+ na &Vetu y Dreilinkenspiltc.

Oslle bc6cdc, groblje za prazen nif ln pOlIimeb.IJIvosIIO bile neločljivi del njegoyep macaJ', Bil jeocaehno ACZlIlIovoljen s svetom ln tlvlJcnjcm, ral1apnjcp biogat',' neverjetno 11mbkiozen, tcknlo\lJ.lenta aepoputJjlv. Toda l2dnlc trl označbe prt njem nisobtlele pozitivDep predznaka.

MeDc1a Je Henoa: le Fiecbtlu ...wib dooIolIl, da IIla ili. Lam, ilC:ef zdo, zelo redko, b1l&O opomne .11 PO>'Ckakioo lIcdol!no1alo na ajcsov raOul, ne cia bl ..1110J:alKI'fl ReOcIlO Y prispodObi. lo ajiln lii bilo dobro~mbati bIO Je rc je veliki vceiu ttlda.Djih

1zo&I"ba1a tot tu&e- ObIta}llllCli Debj dtllgibnbddeaib PriČtYUIj b; ti!ltib Wov, ti _ P!:'I vntipm;jo, da 10 P 0WbDili koč ld.Ir.opp""".11 ~toda,da je bil tatSeI pouedno IUdi D D flpinhlem, lUkodaDa pripon...... Ali pa tUdi DC.. Kdo Ye1

Haqje bil tudi ntpOpDIIOOOmilljavio podctlljeft.1ca do dnIpk: "ZDaj sem prav~ ujboIj$.i, DedoIqJjlv1 • Nikdar se Ust:m v 5'oqib pNeltStVCllill~ padel, odktel Kaj na vt...r (op.: skdl Dizann. stnjno SCIftII1Ilib in fzivaJnill besed, ki ji~ jetriuScmfu pripisal tri~)

VWLII, a zdo redko, se je v pilu OAEV oaJasiJtUdi se ....tiClnI. tul videz aekolito pt1jUDejSt Hc:flDIoki jemaJ III P'pirjll ubesediti MIle pkZarije. KnllupoYZYettl ....ke take plezanje vTOfSleinll uj delomapoudi zcontjc: 1I7o'eClbe. Takole na~ uti.n opisujeplculal %10, ti P je opravil v drutbl H"aoasaF1cdItla,1ri bil aa(!elu n__: "AntlilZlsl nnster undtrotzl"H·' bRzje mračen in kljubovalen.H·' kOl dabi akiciralsebe.

stralu: rltChtl prepkZa silao Ilp05tavl}eno ploSčo,«kMeft; o-l.ko niw in .zaČJIe tipati za, nprirnkom n.d~m.Oprimci se odJomi, Ji.nllA odleti. Poskusi4na~ OdkIL Poiku.si tretjie. OdJeti V 6etr10 mukOtICaO U5pe. Proti vcOeru Sil dosegla rob Slene inPOWtI kataiu se vrh. TaID qocaj pe 10 Il; Hcnop spetbnWille be'cde, Id bi sodile med slabeJale, če IlC bi priRp'O-rjavi sa.Maloib beacd reillO lItiSIil: "No, c1ngi(op.: tie&Iidt) Haou.l.daj li se kODenO prepričli, ela vmojib l!Derek~ leti.·

Dn!Ji rlCdttlll dni iA siJnpatičaJ JOPkuIec je bil.;ep m1adJ. 1II"de..... in \aoec lU po bldll OIlIih

pIeza1still vzponib elIUOYn:den sopkzakc HaIlS 00.1·JeJ. AedltllJlll fe te po pnoemsnpoe~ 'f'CPOIl1I iuetdDe&teto koAlphlDC..lto'i il m. napoo.alt:Mll ble:!i teookariero: "Ta mladi mot je • stilisL Hitro PIeD.nihbr DC bentl ali ~ila in W.dJIO je dobfe "Ol.je."

Iz nj.nib srečuj Je zaalmha leto 1912. Takral jeDOller obiskal f1ccItt1l III aJeloYen. dolnu la IJ po...abillla Pf"C&SheDO plezarijoVOllClllAji slOlpzabodoe~teDePred.ipll1h1a.TlIdl ta~vzpoII .eblbll~ poseboep. če lIC bi oba mntunt POSqIa po \ISdtlIOlkj manillltbaiOillt Prijem:iII. "Kar:wnejalo se jimaje:,• pik: NIebert v I"OtI tajJp, toJII je an:taI ic isti Galipomo popofdDC rti StrIpaeztjoc:b..

Ul Rbn~bse spoal1Itja~ ponovitve 1.&.bod.oe SleDe . banka po "Rbombefgerjc:vi" POCi,kaleri ~ta zFlCClltJom dodata le 00l&t> il:stopao vaJiaD·to: 'FlCCbtl je najboljli YOtInit, urJilI poznam: 'OK zu,vse mu ge od rok.'

Res je, vse je mal Bil le mcd prvimi, če ne prvi.vilderkaiset1ki plcl.&lcc, Id" ca je Kulsteu.ski župnill:zaposlil prt pk:sbnlu c;er~nep stolpa. POlemlakemso se te WtVIIO pred Hermnanom BuMom tam qoraJdogaj.le Inegootične Pfi&otlc, Iri jih je Karl Lukanurbno zabeld.i\ in objavil.

Nekot'!w fUlje ili čelus rltChllom na dru&i itl1lnlnekep t&kep cr~lICp Ilolpll pri!pli pipic;e ln Ul·čell Deusmiljenovtdi.Stanje~je bUo tako, da seje dim "Zbral' v IIlUjkm lcDObocll1' obla&t, ki jernimoidoOelllU bItlu, otilJM) odlbep vida, !:'DpiIIaIl: ....VZIOI". Takoj je pok.lia\ mestne psilce, ki palOkmaI. IlJOOWili, da so Ji.Il~ dnIJi u mon~lllo 05YCIlleni fuani p.-ebheli pri pltaJu od; da je požar "za.d\dea'vblL

NekOCdntpe pa 50 fanlje JOf DI SUD10 Slre1lo po}qbarve poteJlliIi t..u vee:fo zapno p;... iOO pija!%. žUpnik. ki jeYN.te toliko POfjCdaI skozi odl?"?okDo. tel'p je latIim.ak), tako ddO upRduje, Je bil 1ICDU1oDCudea. nad ~k1. razpolokD.jem CdCIOIe ekipe.Ne1ldoboo scdcc rti vtbe1rt cerkYcocm križa je z l0kami mab.al neupui tboroYocIja Hanu Ac:dItI.

HaIlll5 je po malem dtentllCb1, po IlI.IIem vletelpipiro in jo lit predel se je popolDOIlUI posreznll vglobok vinski spInec. tatole D1ilJlOlrede izptUlli\ naob6llljivo mednožje. SIVU IC je tam vnela ut pustilanekaj otpnih mQI aa Illaeall. Mend. 50 se po temdogodku po kotah Wilder Kaiserjl vet kol poIslo)cljakrohotali n. njegov rI~a ln nj(!kolikokrat prIpomnm:'V JOI'C nikar ne hodile brez spremljevalk, kajti medtem ko spite, le zna qoditi, da se uvar tako kot priFiecbllu vf,e, kar sama od sebe.'

Velikep plezala ia veseJjaka so pokopali 3.1VJ1I.sta 1925 v Frkdllofu nedalet rojstnega MQoma.~tltl p 1IlOlanlO med tate Ydike pionirje, ki so1stali ID Wli svojo podobo. V tisto, kar le Iskal ali brje bil namenn~~p btanj.a, tulmret kJntljellja oto.steoek tOOiaje. je YdihAiI obbllell: nadal,paaja la·stnep tivtjenja la~j pred in u aJiln.. pot izprelelJolti vpribo4nOlt pa je postalaie bolj raqledu.

intervj.!;!ČAs PO DOKONČNIHSPOZNANJIH JE DOLGČAS, STVARI BREZSKRIVNOSTI NISO ZANIMIVE

zanimo pri umj~ da je dobu, ček ne vrlumslci, priskorajvum, kar~

Z afpWznwm u ukwDja od ~Ia 1974. Takral se jtNII'dlJMJt tIIdi za diTkanjt /ul mowtjih. }zbira medalpinizmom in~om je bila ma od pomonbniII d&m, Ici $(1usm~ tlfrsovo nadaljnjo Jjvljoulcopot. Dokaj hitro le je Z vzponi PrebiJ II vrh s1ow.JukegaQ/PiIriVnS, kjt!' Je sttbJj, po J1u:JNj dvaj~'ih letih tU1DwmJa, Ul!IttbJ ttW ItajvidNjJih mm. PrakričnoYU la$je biJ ma kategorizirl1llim~ fI(ljpogostejt \1 mWUUOdMm TIUrI!tIU. V fJUI'lHdju je IW klo opravil od 80 do100 fIlPSkih V7pOIIov, njiJuNo.skupno JtaJiJo PO:ft suuobogJm>~2000.

Ko .fI'Q 1UJJtevala njqovt odpt'ave, 6Ya bm ldavOPrtdeJi/6 njtgrNih SNnn ObWU:N Hinulla~ uta 1981je rodduvol1Ul odpro"i \ljutno SUJllJLotMj(J (8511 m),leta 1985 je ptq>kuJ/ SJowtuJw smer II lfZlUXSni steninm.lngirijo (8167 m), lao 1987~ biJ4 z MarjonomKi'tgJ:»iem prva Sfovcu:a, ki sUi H pqzimš fJO"'qJeWIIDW osmui.solak • no alpskina{"/1IltQ osvoji1tJ vrh J>ou.Iapija. NQS~k'ojeUz.htUviJJws~srtno 6J0jIl osvojil vrli lega 8201 m \lboIcega veliJcoM in s IQ/OpOtrI1IO drugo stran opravilJ'"'Oprt(tlljt Itgorr. uta1989je !IOtkIOVaJ 1w odpmvi II jublo simo ŠtiQ l'anf!IU(8046 m),~ kti klurltfr pa II julno mno~(8093 ml. S Šila PtRlgf'I'Iostje sm!D1 nuli leM 1993, komaje uspd VlpOIIIlO vrh Ulsmu(tlIIje z vume 7550 nJ,ICDTje kM'Smi slovrruJci vilin.f/ci rdwrd.

Med alpini.stilno pomonbru .avtodpmllf! ftJhJwprištefrmQtIldil«kfdbo""m~oJpWslitlltm

IObonl "Pambju kto 198J, Jw je mtd dmgjm prtplanltudi 1klz.ubkinov lIeber .. piku KomuIlizm4 (7495 m),obUJeamuiJkiJtpfaalskilt rrtdiJlleta 1978in /uJnotJ.skihgoro leta Im omtnJti p6 jt tuba /udi aJpinistitrw.tmiJjar:J1wodproYo "bolgarsIce iii rudh geRMI'1pOIIISDnajvifji "'" Afi'W KiJimaNJItZrO ($895 iti), J 1Ulurrga jt!poIf!lt!J 1 U1/(Jjt!m in st! pri tl!m PaVUPeJ ItO l'i.fino skoraj(jf)()() iti, fI(l10 pa VJ~ Wt!mf!1lU prdf!ld lau #)km dokwliKa v Moshiju. Ommiti pa mbilo trt!IJa tudi kpoItevilo njegm·jh VlfKHIO'I " CD!rraJnjJJ A/ptJh in tbugiJtevropJJdh gonn>ih. V lbirld WJl'O"Ov mu fMnjluJjo It!obiski jubwamuiJkjJa goro. wtldor tudi la to It! IaIjt!Mm"

SJika a/pUlistitnt! dt!jlt\lflQSU hloko TomaziIUt pa nt!bi. bilgpopobta, li! nt! bi Of!CllLlrili lltI to,~ je opravilrudiprib/ilno 130J»W1UlvmilllJlfNJllav, da n lahJw pohvaliz bOgaW boozimJkiJt lI1P01lOV iii da jt! lUt plaarijo, edol' IltIjldjt! smm, lt!1o pogosta Jd rudi uun. Dobt!r ji! ta1wlo' /Hu kot lo' kopni s1UlJi, kju je rudi liJlt!Ulik 1porrnq:aplf!U1lljil pri /UlJ. Opnwil ji! 1COT wjf!t1W Itf!I'iJo fUntihsm~ in vel t!k.nronnih spuJfav po alpiJUJtilnlh $mt!rt!h. Čt! bi uavt!n prtJtdi It! I1d/f!tt! vzpont! " Jpon/1Op/eulJJkih SmliJlih, bl VJaj priblilno obtklaJi njt!ffOWJalpinistilllo dqal'1lost.

Za lako bogato boo aJpiniJli(nih podvip ji! trt!bacelegal/~ Iltok po jt! ob 1e11l It! Jtudin:JJ m«Jicino ltudi); Iti spada1tIt!dIltIjzaJIlev/'lf!jIt! ItO wUwni,jt! končalIt! J 21. lt!lOn1. od fakrol l'lOr7IO oprtwJja svoj poklic,Z1ill'm pa It! Jf!la 1U1/(Jjt!m in jadralnim PadtlJOm.

Tudi" lt!h dI'dt MjaI'/1OJfih je dOSf!gd I'm'O 1asIc.aYihuspt/wl' (kta 1982drlttvniprwik l' ft!lanju llltlaje11l, Ina198Bdrtilmiprvak l'jadronju 1 pNJa1om, l'13'U1 drlavniJlrt!fwrdov vprostnnlnmju. poktspobolij Dtnwlgirija, 1MOtIt Bfmtca in l vrstt!tbugih vr1wv).

od vst!g6 UJČf!tktJ srojt! aJpinistilnt! poti IUDk /UdiJOtklujf! l JimrJmimi prispf!vki l' PiolIiIIshm vesfniku,mt!d drugim si jt! la opis poklil 1 Mam B1ol1(;a pris/ulilfJ"IO liuramo prilllanjt! N~a Zilplor/lilc.a, Id so g6 podt!li/i ob Fmivtllu gOrtU.fkt!ga filma ... Kranju.

lzdell jt! tudi afpinjslilni lIOdIlik po Sl«tilu iii tridokilj uspdM knjigi! l opisi .wojihpodvigov vgorah: If!UI

1988jt! pri wlolbi Oblot;a i:ulal knjigo Korak da sanj,kUlI993papri PrdmwvidndlJi knjigo ČoOju • Turlcizna boginja inprizo/olb/ DidDJUD NdJoNJdAfriko _poIt!t1 lmajtm s KilimJJJtdltua. Objavil fr Vf$fO srrokovnihllankov in sotklOl'tll!,!, lifJt! ploniJukiJI in a!pinisti(njhizdaiah, pont1wd nub lcottorogro[.

Ct!pomislimo, dait! bil ol'! "um tt!m.fe aktivnigonkinJeval«-ulro"nik in rdeval«-lf!Ull«, hJaati po Jegonki vodlIik. in aJpinistilni ittItrukU>r, st! flovdc "proSa1uJfro je mogOCt zdndili ro/iko tkjovflQStl in to na lakoU(ilfkovit tuJem.~ 1 1ltok.om Tomaritwm je priprol'i/ Miro

ŠttbL

AR: I&tok, kako d 110 Ulpeva?Iztok: Ptedvsem je treba dclali lakllme slvari, Iti teveselijo in ki jih raddela«, z \ISetII srcem. svo;o dejavnost

AR 4Jtlt)f)4 7

intervj'::u _mond dobro~ti, "sHattiIi. lmetl mord lrUO~;omse 5prijamiti, da bo lJtk> IUIo pro&Cep asa.Sioel.- je toocMsDo ludi od ICP. uko definiras PJ'D'titace II PJO'l-ca. po')d tisto, ku It_Ii, ImaDldosti proI1ep tasa.

All: l.aIlb bJ PlIftJ cl SfICIiib .teWb,. " 1 f ?.....,MOIU:l rCCi, da sem imel s«ll», lij 10 ml wl'CjUalpiAi5ti iz utiBep AO-ja 5)1Ml kar pRlCej f'I!'l":plilo me l'IIdI jemali J scboi. Tu IDOCIDl omeaill k zlastiFmllarja ln Pcrb., hod.fi pascm 1\IIlI! UrIUL Spomf~ se.. da sem prve limsk prisIOpe y trtiWb ln'bihopmijal breldere%. ob pomoei bolj i7.t*nihaaocbcb 5cll k1tlV pridobival iztuSnje lil IC tako ItbuJ. posmllllldl J ld:!imlUDttllli.lela 19'76 sem tako med SYOje vzpone!e vpisll topa.sdn&o ln Helbo y Trf&laYSkI sleni,..u Icfldb smeri YPakIema in neklj l.imkill ~POIIOY IV. do V. tef.aVftOilne Stopnje.

AR: KDdu Ita .aafdII pfe:l.atl z BoruIolQ 8a'pn1l* •to........ PIez:II sem. ~ vec .soplezaJd. z Borutom pa J\IlImOeLt plezali leta 1917.

AR: N.......nJe~ slll le jJIIu odpnlTO" K'otlDO-1DDk: Da. Ak'.$ Kunaver je timi dobil \lIbilo od Ada-... Clirterja. prcdsedllik.a Alpine allba ln ludl aredlika American Alpine YoaruJa, uj v ZDA poI'ljejoU'aO. ti bi Ile _nila Z njibovim utinotn plezanjado ajibc:Mmi plezalskimi uodiSd Sprva 10 uCruM.li,da bl iii lja Fru(r;k Knez in Jole Zupan. ter pa Jtabilli ta ctva Ult~l J2VlletI. Z odpnyo V Ande, MI pri)oblost dobila midva.

AR:V~ ..... l' ZDA iD 1·10 "'Je, ki ............... pel mik pulo........ pnvo.uo .ewalad,Jo..ao.- s' IV! d

1-*= Taml se je se precej malo YCdeIo o SponllCUlOZIrOJn pto'leDl pk:lnju, kot 1Il1O P !akral k ime.owali MJIOIi p .iso raxvmeli. Mislili so, 41 ere zapIeD1lje bra. nrovanja. IreD je bilo tar nebj basa, 4aj<1d<Jo ........

.ut:VZDAlUlopravtbI,.-..e~npMel0ctn0

.uje) lili v1 +.II:bIk: Mcd obiskom v ZDA Mo opraviLI kakib 40VrPOlIOY od VI do VlO. tebV005tne SlOpnje. Slo je lara.illfae.meri, od t1lI5ičaib ln kombiniranih v velikihstellIIb, do !davnIh smeri gportnep plcunja. Obl·sbi. sva yet: planinskih obmofij, mcd ,mermi, ki SYlIJib preple.za~,_~ bi mogo6eizdvojil smer Naked Edgev EkIoradu (VIII) in p~nsfYC.oBlut (rom tbe Palt(VIIQ.

yet precbYllllj 1) amerilkel1l ueinu p1eunja in njibovem !porllleln odno5u oo le 6eja\'tlOS1i, tar 10 priDas IIb'at sprejemali se s pomisleki. pri nas je bilo raI!rcc:cj udr1koY. Na primer tllC1i do opTeme plezllk%v.ze. boja v Illperph je VZbudil:a SteYilne polemike.. TebYeso bilc. l~i I uleJOrilXijo, YeDdarsmo vedeli, daSIDO ol pravi poti. Led IC je počasi topil K lWn IlaPriDa t~j.mcriQ;I plenIco, Id Ila bila zamenja... r.anajin obi:st:: v ZDA.~ pa je Ija!1a DOYa SkupinilllWh IlpinistoY, Id 10 too prebijali kld.

AR:V5l'Ojl•• 1& 11'_&1,*,"'" ~.a

Ve&rM ClfR'"ijaI pioUtskI .....l.afIC*: Res bi Iahto rekel, da sem se YCtkrat zaleta....llg1a>'O 5tod dd. N. primer pri _janju radijskih \JKWpOluaJ za P05I/fIWIe tlallt oRS ali pa 111 podrotjlllMIjanjalKM)5li pri aklirn.aIIzaciJi na mino. Kar doslipomislekov in nasprolOYlnj je bilo, ko sem se 1.1vz:emal, da bJ tudi posamezni Bani GRS stalno imeli$\'Oje prenosne UKW postaje. se najvee pomislekov jebilo :mradi llIz4e1jcvanja frekvenc, saj ;:Lbi bile lepredvsem v domeni poUclje ln vojske. j pa je: 'leskoraj samoumevno, da imajo rdevalci svoje poslale.Najbolj nazornolc:lD dou.ul,da imam prav,IeI.llI9š9,ko sem zaradi radijske postaje, kllc:m JO imel pri sebimed plezanjem v Vetja, venem dnevu sprožil in s0deloval na dVeIt rekvaltllb.ltcijlb. - v Vežici II Kotlu.te ne bi imel radijSke zvete. bi bilo rdevaRjc: pcMc:mdrugaa.o ln verJeino UIodnejle. Dogodek je: ruorotilJe zadnje dYOm.ljivce.

AR; <>-eno 51 t.M _Old okoli akli_WM:lJr.htol: Koc zdr3\uik III odptavUse poplO wetujem zvpr$ojem pri1Jpjanjl~ telesa Da -Mino.V zadnjem easu je aa tem podl'Otju vet novib 5poma.nj,vendar alpinisti o tem premalo vedo. Na rulitllc: ...•eSnesi priudc:va" za !trjenje manja na lem podrOCjII• pisal sem v P1anill5kl vcualk, irael vet predavlinj, se:ZWUJ2I&nC: GRS. vendar Ic: IlU zdi, da jemaoje~halpinililO'lo lCJ1I poruno se: t1a:sIi pedc na l'JrYidljlvovisoko lft'eA njibovib alp.i.nislbib. doy1kov. MeniJR,da temu lahko prlpKt.mo tlldi oebtere oem::ee inteJsve Da _ih odpn.......

AR: TebI je ZMrl,je o ...u.tt1prijl na _ ..... MposebfJ korisdlo. pri tmI ,. 51 wrjemoprtkl do _-Jh5pr«"."j. Na Da.1qirt 51 tako PriSd z dObJ sililo""'__Iztok: P0Ul3\1lnje problematikeaklimallzacije, sevedapa IlIdi drolC zdtaVtllikoZlllllje mi je: na o<IpraVlb reskoristilo pa IlIdi I prakso sem obogalil svoje: Ztla;:Le.Kar se: liCe Daulaa:irljl pa sem krepko omajal dot nja na{!e1a aklimaliudje. Desel dni prc:4 vzponom navrh sem bil vsega eno liro in pol na ~ini 6030 m. predlem pa nekaj dni 1\1 vi5'inI500J m, kar je bila YSlI RloJaaldirn.alizaclja. Takoj po tem sem resno zbolel zaradiprebavlillJ motenj 'z ddJldradjo lo hudo O5labc:kJstjo,wo da sem koll\l.j 14111 se:slopil v dolino. MoJa kijapo Daular.!!rij. J?'I je bila brezmejl1l, zalO sem kenkratposkllSll. Zelj. III >'Olja Ila bili fJC:jli)piSnl- oeprav miJledeIUl bokzeo ln prattitao 1l1kaklSoo aklimalilacijoIlihče • n.ili I4tD - aj dajal nobc:Dlb 1I'I01JloI51L OdlotillUlje bi.Ia absoluw motivacija. VedcJ sem, da bom odupon premWl. aJi PI PrKeI na vrk.. YCIje\ sem vase:.

Oeprav sem na koncu CucU,da Crparn rezerve. bdnjih200 msva se zMarjanom plazila po trebuhu, saj bi najuorkaoskJ veter drugKe odplhuU.Tudi $(SlOp ni bil nič latji, saj sva se VnoCi brez svetlikin varovanja borila z ltčrpanostio ln noCnim mmom,dovi(ine7400 m pa tudi s privid!, kiso bili zaoba skorajusodni. To Je bilo v mnogih pog}edih mojc najzabtevnejk dejaDje in dol1vetJe - :mmc takrat res na mejimoblc8ll. Tudi nisem UlSledil, da bi fe kdo opravil kajpodOboega, 't1aj kar zadeva aklimatizacijO in bolezen.

AR: TUlU DII to Ojo si doitYlJal mejne 1ftDutke ln ZlIVIfiDIkO fIdolotIJo Dni_ho lituadjo, .... SI veli d.aa_ ntrlIJal .. adnJem rililt5kem taboru la nate IUI_sWnJl prlpkallll vrb.btot:: Dofivetje na Dulagairiju }e bilo ZAme precejzahrevnejk ln tam sem v dosti veeji meri ~tl1 mejo.čeprav to ne zmanjllljC uhtevnOSli vzpona po CU OJu.Z Markom Prezljem sva bila v mdnjem viSinskemlabOTU po treb dneh napornega pleWlja, po5lav]janjal&borov in napenjanja vrvi - ko sva naredila biSl\oIeno~ kol so pričak0Y8li od naju - tako izapana, da četrti

dan, ko bi pravzaprav morala scstopiti, nisva moglan~r; Amo vegetirala sva vSotor&u 7200 mv~lr.o,

kjer tudi letanje pomeni poeasno izapaVlnjc. Peli~le Marko sestopil in se dan kasnejevmil vbazni taborbolj utrujen, kot je bil teden kasneje po svojem vzponuna vrh. Sam pa sem ostal v kItoro in dan izkoJi51i1predvsem za dukvne pripl'llve in odločaonje.

šesti dan sem se ob dYeb pollOČi lotil preostalih 1100ro sleDe. po 12 urah sem priplezal na vrh, 111 sestop vbazo pa &em potreboval se 11 UT. V bazosem prikl po29 urah bm počitka in k po d.aljkm wu br~ hraneinpi~močno Impan. Nisem pa dosegel meje kritič

ne izčrpanosti.Tej sem se bolj pribli&! na Daulaliriju.

All: T...u n. ~IU. panpd nllkI '\'lie po nKrtlh.hIUl1 Pri lej odpravi ni bilo posebnih problemov. La·hko bi rekel, da je 'lo r&zrneroma dobro, razen gledeorkanskep viharja Da vrhu, ki Je prepretil, da bi moglismučati povsem z vrha. Da pllStlm smuti DlI. 75SO ro,sem se odločil povsem premillJeno. V tistem vetrunadaljevulje skoraj ni bllo vet momo 5 smuCmi naIUlhrbtniku, prav golOVO pa 51 tudi na vrhu ne bi mogelpripeti smuCi, De da bi rveJllI usodnc zmrzJlnc rok. MwsestOpolllsem sez.elo bal zmrzlin, kasneje pase je lemupridrll1.il k strah,.ker sem pri sebi zaznal make, ki bilahko natalfflllli plju~i edem, čakalo pa me je k~jc netaj kifometrov praktično ravnep- sveta,kjer SettI ves eas ostajal skoraj na Eti vilini. ce bi sestanje poslabJalo, mi nihCe ne bi mogel pomagati

All: Na l"I'&Il odfrav SI Islo&s.... JaraI YIOeO zdra·l'IIIb ID eaa1cm"edoega člana rkP"kep ..ottva. TaJM'k'hJ po6taY1Ja m! d:lkal.latok; Teh dilem sem se vedno zavedal. Vse mora bititE waprej tar najbolje dogovorjeno ili. rulBf.ello. To,da je lIIravnik ludl wen od ple:mlcev, zmanthJestro·~uJcpa rveganje, a: se zdravniku, kfpleza, uj

Dilemo IdIljem S popolnim zaupanjcm v svoje počelje. že na začetku se zavedam, da ima med odpravomoja zdntvnl!ta doltnOSt absolulDO preclnost predmojimi plezalskimi cilJI. KadarkoJi sem pripl'llVl.jen

intervjupretinili svoj vzpon in priskoCiti na pomo( tistim, kipotrebujcjo mojo pomoč. Treba pa jc UJlO'leYali tudidejstvo, da so rriobtosti za po&:kodbe ali boleZni v S\lrovcm himalajskem okoljll ~t<:ViIne. Bili zdravnik naodpravi jc zelo zahlevna naloga, saj 51 tam odvisen leod Iastncga manja, ~uknj in iznajdl,'i\IOs(i (er odskromnih koUCln medicinske opreme, t jo iJnldi sseboJ. Ko izbiram modkinski malerial 111 na odpravo,vedno pazljivo razčlenjujem svoje prctckle zdravnis:keiztldnJe in SVeI.a med.icimka spoznanja. OdklCam se leza IUIjskrbncje pretehtana najnlljncj~zdravita in zdravni!ke pripomoCke. Ko 51 pod goro sam, odrezan oddvilizadje, in se zgodi ncsrela, Je pravilnosI izbora seposebej pomembna.

AR: St se v Illedldnl bJ spedaUdnd?IDol!:Tako kot v alpinizmu, me tudi v medicini zanimaprecej področij.2.iie1 blvedetl kar najvee, ZIIosem setud.i Odločil za sploino medJdno. Prav l.daj se specializiram na tem~u. seveda pa spremljam tudidroge stvui, kar mi pride prav kot mravniku na od_pravah ali zdravniku rdevaJcu.Zanimajo me ludi akupnuklura in alternativne melOde zdravljenja. Nekatere allernativne melode .lI1ravijenja se sijajDo dopolnJlljejo zmelOdami uradoe med[cjDe.

AR: NI ml~ kaIW je lab10 ao.., ki II ZlInimatoliko podrotij, na TetIm 1eb POdrOtIJ tudi uspden. TIse lahu pohvalU z Yl'hunsldml dejal\ll na 'tevilnih_Ih.Iztok: Vrhunskost na ve( podroCjib llldi jaz zdaj vsetetje dosegam. V z.adnjlh Ictlh 50 na posameznih podrOCjih dosegli izreden kakovostni vzr.on. Stvari 50 selolikospeeializirale, da Jim td..Il:O sledi!, če se ludi li DCspecializira!. Ovirajo me tudi oolfnosti v poklicu patudi neutere zdravstvene težave.

AR: Ukvarjld se :1 vet reI8dVnO ..varnlmi dejavnoMml Kako 80 doma sPftJelI tvoj naBIl tiYljeJlJlt ln takoInImdvno ukYarjallJe • WllIdIlll SporU.Idol: Glede alpinizma, so mi starCi, kot bi na primerludi iolIm svojemu otroku, sprva nasprotovali in bl'llnili.Vendar pa sem bil vedno malo trmasl in sem ki veCkratz glavo skozi zid. Nedvomoo pa je res, da so pri takemnatinu življenja, kot ga poznam JU, pogoslO najboljprlz.aaeti tvOjI najbližji. Vednose pojavlja di-Iema medželjami tvojih najbl.ižjih in lYOjim ·cgoizmom·, !vojopotjo.

AR: pa SOlI bile huje ~tve _DO PI elllUb bK lnpravilne?Iztok: To seveda ne. že to sem seodlOCal zaalpinizem,.sem nihal med motociklizmom in plel.lnjem. Izbral.sem slednje. čeprav imam k sedaj rad mOlorje. Takoimam odličenmotor BMW (Pariz-Dakar), s katerim sezdaj popto zapeljem do do5topov k stenam. To jezame tudi zelo dobra kombinacija: z motorjem do$lene, ki jo preplezam, ~lOpim pa 5 padalom.Droga vetja izbira je bila med IllldiJem medicine lnpisateljevanjem. OdloCil sem se za medkino, Zdaj patudi pis:em. Imel pa sem ludi ležave. ki so zaeasnozavrle mojo dejavnosl. Pred Icti sem na primer medsmuCanjem po neki plezalni smcri padel in si.akogrdo

AR4JJl994 9

intervj'-=u=--- _

AJ,: l'IlI je "al..uIh' twje dtJa•..u. TlI Ile IR_.. i c.;te.wVe I "5i "l-.IC T.tlnep s.amopoujeYallja v &Imle1D nisemiStaL 1\XU IRi Di Ik:l za do5epajc retorcloY. zame jep~ yablo doth1jUlje. spougvanjc ja ciii delamlo. kac Id.lm. Tetim k maks.lmaJDI pow:unostll !Ul

11lYO.1zlJv li primarno noliv. Naravo imam rad. S\Ojo~t y nravi fe1im opravljati na kar najbolj tisiuetn:.portJIO plezanje. vzponi na alpski uti.. poletiz ZJMJlllI padal!. od \'seb oblik gibanja illWll najrajeletenje, ato lem tam tudi do5eae1 dobre rezultate.Rad ludi .pomIvalll tuje de1e1e, nove kraje in umaJ!nje ljudi. TIldl ta dotiYClja sp8d1Jo k odpravam lnJim c1aJ05voj5M:DO vsebino. Zame ni va1n11e!ponnan:l'JCbOllodplllV.

AR: SWJJa tilW1Ja PreeeJ u.spdoo predsUlvl,jM t.dla.... 'II~' mltoo VMdnja:It tuu postajal Nm ~pJad•..&lb toorntnl.h~ pri DU.

blok: ol. sem nihal mcd medicino ln Uteralul'O, 5CUl fepo LU'! te od vsep DCetk. si o V5&kecn opravljenemvzpoau zVw:1d.i.. po lekaj ~OV. na odpnvah papYem dOCVllikc. V tzu SYOjep JOmiitep. ddoYaJljaJed It wlito dofi\oel. da.se lIU 2d1 pny. da Atutcrestvari tw1l Dbele!im na papir in prCllbtavilll tudi mIi&. te qodaj sem DleI pisati za P1&D.ia:stiYdlnik, dozdi' KIll lmal tri ImjiF iD CII~~ te med odPraYO DI. sila hnp"" Km ZIOel pisali neM) ImjiJO, liutrdil pa irum yet: SMIi. Veliko bl rad~Q;pt.'t' $o uma dotiYelja &lobija, kot pa JIII Iabkonvllun s pisno 1;Ie<cdo Mor.m:l tudi primad. da mipiiuje DC are tako mtJO iZPOd pera&, uj tmem. katIak:oj Ddo\IOIjeD in sMri precej pilim.

AR: 1:)eW..au .. _ polI.tp .... l1nIdtI po."1ldIIk: lJol&orOCzIitl naertav ne delim. Pri toliko U\'a·reb, ti InC UJllmajo, se bolj posveCam konkretnim,maDJ oddaljenim ciljem. Lahko 5ker rcOr:m., da b11l'1oc15\lUle I1olgotoCne, &Iobalne smernice llVTStil vzpone IlaIIIjvij:Je vrbovc. Ne ,rc mi za osvojitcY vseh osemtboeatov, bolj se ogrevam za osvajanje teb vdiuDovna &IIbolj pester ~n • po novih smereb po alpsko,plezanje, povezano s smučanjem, poleti s padali aUzmaji. med osebnimi &lohalnimi cilji pa prcdn051 UlIjem pokliCU in medicini, 5\lUjcmu strokoYnemu IdpoNbljall.Ju in spedjaliuciji.

•••1...eIc::aje mi v Ied.aljelD obdobju polnelli PrCtMem

IzpopolnjC\'llnje DCfICMd1jtve !elje po zame Dlj~obliti Pbanja. ProsIO IeUtJje. z ZD\I.}em. deloma tudis padalom - je Dmtnt med &wet" dosqIjivimi II'ICW klelJ- najbOlj oc:pc.nxlDO, l»nvw., priblitanoidealu letenja z Ia$tDO~ iD te/,Qom. Na 4nlSOmesto potita'itjam Pf05IO pleza.nje., ki setudidopja lIJmeji zraka (praZnine) in Ifdne materije (SDk). Naj·bolj OOm.a se pOOltim vznka in DI zorskih vrhovih ingrebenih.

.oo

Bist\l'O v«.ine dejavnosti, ki Jih opravljam, je do·tivetje vnaj~Jrkm in najpomembnejk\m pomenu. Precej zadaj liO ambkije. Jporlni motM in podobno. Valpinizmu je oboje. do1ivelJe in uspeh, nasreC.o \Qsih7Andeno.

•••Nikoli ne morem fO:Z3biti Tibeta. Po kotKani oo·

pravi smo si priYOll:ilt desetdnevno potepanje po lejfanwtirno kpi, s.kriv JIOICni lo nadvse ZlIlllmm dekli.Nikoli De bom cSobaja Ilredll Nlj'h vtisov o Tibetuinpnm;apravA tep tlldi DC t.dim. 'žeJim pa se 'll'niti

Vsaki dokontno6t (spozanje, lJU1njc...) na Del: na·Cin llDifi oajlepk • bbnJe, ookrivaD~ nepOYOSl.

•••

•••Suab sodi mcd obCulke, ki jill v~h ln v zraku

lahko lllIjbOlj<: spomaf. Ali se učcnjd bati in fiWi vst1Idu$lcm, Ili pa De obslaiag več.Strabse ml :teli edennaJ~JlfllliYe~ih občutkov. ~ra\'O boplJtYO dotivlj.lnisebe ID nanve semdo2~1 prav skozi Ittah. Je U'lnimlYMBn bivanja, ki ~Jema boj. obvladoVanje. premaplojebl \Ulm celo ulivanje. Valpinizmu in lelenjune are brez SllmoobvWlovanja, vrbunskll obl.ika obehoejlVDOllti zahlc va popolno obvladovanje ~h mo·leab dejavnikov, tudi stnlbu. ee se pokafe potreba.Hipu SIab06I, lrCDutckokleYanja, upatnl rutcija~Iabko uod..e. V fazi OO!ivIjallja kriličDib situ.ad.j jestrah obDloo oc:prijetU,...casih .mjtKI rauom. Medpodo!MJanjel:l Ie-tcll. in tedaj, ko nisi oepoucdoo0J70!en, pa se njep3l diJneDzija razli.! in oboptlPop. velJ- PInO tOl uaap nad u~ancJjenilll. ItnIMMD.. Oua'" je DOrost. seveda vatpIniDnu ilc. peUIllOD. StrU pred UU1jo.

h.

intervj.!!•••

•••

•••Prek atpimzma, medicine, letenja sem mcd drugim

tudl5poznal, kako izredne, ncpričakOYaIlc 5JlO1iObDOSti5eskrivajo v mnor.lh ljudeh. ZatakJle se predvsem frlmobiliuciji .petih sil. Mnogi tep nikolI Ite :unorC)o,le redkim upe v ltjcmnih, I\.Ijvcčkfat vsiijenib krltimihsituadjah, le redkim uspeva pogosteje in se IllUhpreiUlLicnj 100cvajo celo zavc:5tno, togrounJem svojeeksistenoe. Islo spolIlanje velja ludl v me<bcinl, npr.podWge samooltlravljenJa - 1 aUlOsvge5lijo all kakorkoli f.:e imenujcll10 SkrIjIlo ahMn in z.avzel odnosdo sYOje bolezni ln njenep zdravljenja.

•••Ena najllu~h <Iilc:m ml je oblikovuje, posudo

v:lnje lkJbyeliJ. BCltde so omqeftC, moja Sposobnosi~nep fznJan;a je bolj. Tocb najlepCe kJijl&C tePrOCMem dotiYljaJD, ne samo berejo. bveda.m se, daso doti\.1;lJa. podObna mojilll, w6.ni Ijlldi le!ko aliac:do5eglJn-a, ~ pa bi tl5tim, ki so zaaje ·odprt!~.

pom:dOval vuj njibovatromen <lel.

•••

AR 4511994 11

~inizem

Mub PREZELJ

•QUO VADIS, ALPINIST?

P1UI taborom ttwe posWlCjo IllCIUlI tilwJimi \'MRiPOPtejIa. Z&rIIdi ocIsolDo6tflUliulivam ob&1tibni"enjll"VIVl

Pridan t SOtOOJ ill opuJ..q1, da je Andej le 1POda~

DI pJarota. Pmialet., dl bi P mul ujeti. V zadnji linjeveJjeuJo po5pdil svoj lempo.d.I ti(~ priSel" beza,ju~ pravpoeasi~:r.anjim ia oowb utiYal.

.....m Je vlolOT, kjer je prljetmo lOpIO. iJl DC~ likati Ytip1Aik, dl bl si pripravil Kbj ICko&c.8nkaDje po iO\OnI lftC kmalu ulTUdi, zalO:Ie u trenutek ulekln_

ZbudiJn se, ko je y SOloru le h1alIno in IClMO, po101OrUem pbtnu pa gumi IDeJ.. Pogk4anl i%loton lnIC mrmem ob popolni spremerIbi vremena. OčhDOsem spal precej dol~ Zaradi melJe ln mornep uclenJa le komaj bj vidi. Odl~im se, da poe..kam dolzboI}lanJa jQ kle nato nadaljujem s Xllopom.

Kzu1u v kMar priIoll1lSli WUlda, ki gre b. buleproti vrtaL Njca vt.igaLa.it rdhse probleme •skullavabo.o. čeWUI mL

"za bjr jop~no\lfraWll. Debek) me poJklda lil misli, dl se DOJtujelQ Il: 1I;e. SprvI: pe I1lIjckm.'mOka tli Oc5tltke. nalO pa se uvem: ·\lr~"

Bil je IOftJ le totb, kjet se je spremenili smergibInj. In nk! vet. Stonaj sem le po1.llbi1, da sem SlalDa njem. A vendar sem moral stopiti aanj, dl sem bru6'vll dvoma priJel dolllOY, kjer vrh poslane nadvsepon=-

Pride tlldi Ewa! se \>edno moenosndJ. ZIIOV bazospor~, <la bom na dvojki prcapal in s KSlupomnadaljeval naSlednji dan.

pr\oit, odka' SVIl zapustila MW, se poloplm YmorjemitU o vsem, kar mi je drago. Kako prijclcn občutck?!

Misel na dom -.c: lako prevzame., ela DlC dolZO nc·potrebno I'&q)r'aYljanje "'anGe in Ewc o lem, Yki·Icn:m Sotoru bosla spali, splob ne moti. Ko bl imel obacb( noJedcklc? Kaj~ bi si pomIala?

III. del

Tamt nisem vedel, ela le pet dni pred mo;im YIP()DOlIl Da Y1'b d.ipJomln.la.. Q: bi priUa st1Ipaj, bi bilalUIjsreblcjh OCMka Da....etu. Tako pa...?

UIODClII v najila~ span«.Z4"ulraj Wlnda la Ewa 001:&0 ropotitl po SOtOlll,

pl"Cden~ uspem za neuJ easa otresli prijctoep spin·ea. 1)koj mi pollIdelI • tIYO. VCrjctJlO je bila lkJbn.,I mmi ni ClI vsllSL Kmalu (IODOYtlO zadrelnljem. Komoram Tooctlll pcYCdlti noje fllllen;e. medckleti poDOVIlO ll1ramila,6epnv se mi DC da niti g<M>riti. Det·kil brezvoljno zapusllll. JolOr ln me IjubelniYo pripnjatl, naj M:lilopira v bn.o.

"Bom! Izginiti .te YCtlduJ" si razdraleno mil;!illl.polasim oblijem čevljc in natlkncm dereze. Pomolimglavo iz Iolotll. V lrcnulku 5em popolnoma buden.

"Oprostila deklcli. Pozabil sem, v kaj vaju v mblihprepnjam!"

Močan sunek veni ml Jc na,iulsncga za vrat. Kra·doma se priplazim do prve vrvi pod !otorom. Vpnemsevanjo in opazujem ~wo, Iti kljubuje DCusmiljcncmuVClru in bladnim oblakom opojoo mehkep mc:p.Zdrmem~,kose zalotim ob misli,da mije prav malomar,tI:: nekop nad manozasip.ajoobbki mcga. Spm.it.e1lO5l se je PK f.c IcmelJilo vselila vame..

POCasi5C5lopam. Na JlO'om:jSib dellA imam preQCjtef3yz tskanjem prehodoV, ker jenovsncg prtltrils.ledlln vrvi. NI mest-.Itjer je. treba prek rupote priti postari VI'Vi, JUIpeti tol: str.na pol mc:ll1l pod~ 5e<!u,malo POStaDeat, DalO" to!1ljtnO SIOpim u vrv. Komaj dvignem se dru., llOIO> il: k1:i1ll JUI dllu plitverazpoke. I...d.:et poIOZaj ml nevajc:1DO aweza, a kljublem. &lAno preklinjam. PolKMlO irum poIoo Inepza \Tatom..

"Pa &Iib jest, pa spel. jesl, pa sam jest!"Nekako se skobKaln iz rupotc in SPrO:C(iCSlO 5C:5

topam naprej.N...ltdnjo razpoko nrestoelm, nato pa DC vem vee,

kje je.PrdIOd llICldserakt Sledi Di nitjer, le daleCJPOdajpod ~Iti. Je v SflClzapifena bamb\lsoYa palica. !zberem na VilSeZ bolj Io&iblo varianto.' bl na~.

Vik-ija, ki je lukaJ opremljal SIDCI" in jo raqlasil zaodlitDooprcmljellO, sem medtem kosem JUiI nazaj vbrcg. nenjkrlll vcrballloobdc1l.1. Jezo lIadsYOjo unolOsem ~ moral lICkam 5UClIli, zalO sem se Iolil brprvega, ki mi je prUtI na misel. Obladil semse kle naplalOju, kjerse mi jc DC'4r3mDO udiralo do kolen, kalSarsem z&re:SiI Zimeocne skd!. Na konCIl platoja semmoral splezali le priblifno SlO metrov v ble! do taboraena. Mučno opravilo sem si IIJ~1 z vzlfajnim !tctjem.koraJrov.

Med vzpcnjanjem začne snežili. Pridem nasedlo insledim Z8Stavtcam po grcbenu, ki se kolIČil z osIrimrobom. Ponovno seal zakl V megli in moCaem IDef.cnjll ne razmUljul o iskanju pntvilne poti. Usedemse na rob, se sp~lira iII ava metra nit.je meblto zdrsim

• ~'_.,_j_io...._--""'........._ ....."...' •••, ..... ,.__.......,

AR 4511994 12

______________=alpinizempo zadnji plati v globok sneg. Nebj casa sed.im, natopaupDm pmli mel\tu. ~F.r bi IIIl)ral utItiob:qrcknosmer. Med knIttlm poctllmm se megla 'ZlI trenutekrazbili, zagledam ~OIor, Id bipomaspcl izginev megli.sesedem se y 5ne~ zaradi halucinacij pre<1 dnevi nCverjamem vet svojim oCem. Bep pa me tudi oblikaIolora, ki sem ga ugledal, ker ni bil POdObeD wtorom.,katr5ne miO imeli Ybazi in vostalih taborih.

sedim v Mesu ln čakam Da megleno U5rniljenje.MegIa se nikakor~ poDovaO razkaditi, zato neJC\ICrDO zatoratam proti mestu, kjer se mi je prikazaltatar. zaradi PIC megle ln sn~~ Iotor skorajpobOdim. Bli je fe precej zasnden. da sem sprwmislil, da je to Olilanek kak!nega tabora prej~njih odpraY. Ko se skobacam Y Iolor, vsi dYomi bpuhlijo. Vnjem je rumeroma toplO in prijetno.

Na kuhalniku si skuham lubo. Odločim se, da )KQ.tam Viki\a. Stipeta in uTola, ki pomajo pot od enkedo baze. KO pridejo, si izmenjamo6::5tilke, UIO pa nasViki prepričlji\lo popelje med serak! do snel.Bča,kjerni treba !Skau zapleteAih prehodov. Pobegnem naprej.Čimprej v bu.o na 61J.

OpotcltaIt'IQ se po n1zpokanem snetiUu. Neklljknl!se 1 nogo pogreznem. v razpoko, a mi je popolnomaWCCDO. Oziram se lI82.IJ. Vse se ml %d11.e br nekako,mellno, čeprav vem, da smo vsi do skrajnootl IItrujeni.Viki se poeaslliblje Q3...woI, Stip'c sel; rameni naslanjana smučarske r:lia:, Urn(, zadDJI v tej k1avmi druUini,l; razkre6enlm nogami napoj 1eti vsnegll in od casa dotasa naveličano dvigne glavo, jal; pa zadovoljno oblinjem ustnice. olell.le in razpokane kot hrenovke nabili. Vsaj l:a trenIltek se l;mcIlQjo, 1 te naslednjitreJlutek se se bolj napnejo.

Ostalll'JlO5tanejo, tako da prikJnsam \7 bero sam.Popoldansko ntnviJo izgine. Vsem se svetijo oči. lemeni ne. Preveč sem po5l1kn, da bi trmil tekočino 1.3iskre vsvojih vdnJh, trudnih očeh.

"Ob, kako sem utrujen!'"Sreten?""Morda!'PlicSejO se U~, Viki in Stipe.~

Objemi, poplava Calitk in zmagoslavje! Torta!

Obsedim v jedilnici ln med P08OYOrom pi~ Pi-jem čaj, čaj l; rUlJIQm, kompot, pivo, viski-.. Koncentradja malipnov in opojna odsotnost misll me mahlpldeneu vllotor.

Spim kOl ubit do poznega dopoldneva. to na(l baro.le f.epl otipIliva napetost. Vsi mmijO proti katletemusevrbu Kaftča, kjer Jede iII Marifa nebj "motovilita".Sele po kosilu se Ironroo ogIasitL Prvic! v življenjudofMjam neposredno bližino smni.

Popolllneil:pod Jannuja pridetlIk Vanja in BoJID.Tud.i OiUldva Ma pretivela zanimivo ~lOrijo. Kot krotalji Cepimo nasbJab~ dokler JW kuhar ne povabi naveteljo. Med obedom se Jof.e pollOYllO ogJ.asL Trudise, da bi razlocno govorU, a ne more. Govori kol izgroba. Zvezo prekine. zavem se, da ju !iva poko·pavam. Srl:lljivo llripav, izmaličen A1as le vedno od.meva v lDOji glavi:

"N'č DC ... \/CVI._ k'esva ...•Mariča in Jok odhajata onkraj, mi pa ne moremo

niOesar storiti.

Grobno tl.flOOprebadaleTonezotopelim lnprosetlm:"Jok! OgIasl se, o&!*si se! Sprejem!'Tesnoba preplllYi tu(li njega, da naposled obmol·

kne. Mnva,(ko vzdulje iD. slutn[o srnJIi pa odr'iva Je kposlednj;e upanje. MolčimO! Vsi vemo, kako se bo 18praunJJM. zgodba 1roQČlIa. Ccprav nas gloda te ne·~telo vpra!allj. Tela gollb ckJstev l3duSi vsakdel:l pog<WOr, 1.3to se drug za drugim nelllO odpravimo spat.Zjutraj se pomo zbud.im.. Šku.Wn:se prepriČIti. da jubom te jutri lopnil po rami in jima zastavil tiso(!vpra."'I...

ko me je Andrej zvečer vprdal, bj mislim. sem letibo i7davil: 'Umrla bosta!'

Ustmil sem se svojega glasu in pomena teb besed.A z jutrom smo spet \lSi zelo pametni. Udobje v baliposkrbi za razlago in obsodbo vseh napak in dejanj.Brez ~tevila nesmiselnlb besed Je zato, da smo se w..Iafjllln za treJl.ulek podaljuli noro upanje.

Oglasi se Wanda in pove, <la je nuJa truplo. Sprenevedanja je Iro~ Naslednje: dopoldne Andrej lnUral že k1cleta spomenik.

Doma oihče ni razumel. 7Jlkaj se je to .zgodilo! Lekako bi? Saj te mi, ki smo bili z njima, nismo povsemrazumeJi, i!epr.v imo se neznansko trudili Zagotovopa odgovor leži vgrozljivi teJji po...

KlIove?

Neznosno breme Sla nam nalofila Jok ln MariCa!Kako hudič&. naj spraskam il: njiju ka~no izk~njo. kopa mi ni nič jasno, le 10, da bom tlez čas verjeUlO spethOlel posililati hrumetlje vetra. šlimeJlje snega. bob·nenje plawv, zamolltlo stokanje ledenika, ~kripanje

derel, zapeljiva klokotanje vode v fll.Zpokah...sem mar kaj pametnej~i1Morda za grenkobo ali spoznaoje sWejši. Pamet pa

čaka na vlaku, ki bo spet pripeljall; zamudo, ali pasploh ne, saj dvom, ta neutrudni stroJevodja, na prvipostali po!Ije kompozicijo Da neskončnetirnice neza·dovofjslY3.

Naslednji dan sezAndrejern ln D3mljanomodpra·vimo fOlOgrafirat na nasprotno Iedeoi~1ro moreno.Spl'\'ll trmasto VZlraJam pri svoji varianti prehoda prekledenika, kasneje pa se vdam Andrejevcmu predfogu.Vseeno mi je. da le prestaVljam noge. Opotekam se zanavdulencema pred sabo. Psibirno sem plMern na

"""Zlomljen! SesUl!Le f010grafska suast te ni popustila.Vsepje bilo loliko, l1adogOOkov. po&amezruh pri·

wrov in oepokvarjenih obelttkov v YiCh možnih odtenkib, ne morem sestaviti v svoj mozaik. Ničesar nerazumem.

Predrzne želje. strah, plezanje, veter, sneg, dvomi.upanje. IvegaDJe, negotovost, vrh, trenutek svobode,sestOp. SprolOeDost, padec; v razpoko, prtvidl, spanje,Mlrita in Jote, sneg. sanje. tavanje v megU. teja, veselje. tesnoba, srnn, ... otopelost, zmedenost, navelita·nOSI, blost . rdevine !elja, ...

"Zabj ves ta bos misli in občulkov?'

Nikoh ne bom vedel!Ka!ljam tako. da vsail:ič izbruhom tudi netaj hrane.

Kar usedel bi se, zJObl in počival. A Dokove noge:ICkar nerodnoopletajo pre<! mano in mevlec.ejo za sabo.Spotikam se in paaam. Vseeno mi je! Znova in znova

AR.f5fl994 IJ

!!!pinizem"lajam. DOIr: iii Andrej mc \lC&n1 poupe1ljiYo po(':I..U.lL Nit lIC rcteta. Komaj ju dobilial, te udal·J-fcU, De da bi Je lJIIa1ik a moje PrtaWlOe od so....Jo'Jlm',......

Na moteti prespimo, rotogaJitamo iJI seVnterllO vbUD. Opravimo priJuhlO5tao koalemofadjo iD IC pn.pm1jalno Ila~ pridejo DOS~ ZWlOu i. ponot:ipto iftdJ.. Sneti_te se usipIjo po 101Of\l brU kolll2,tot '" botele poyccIat~ naj te YmlJa.r il&IfteIOO - 12....00

V jUAUl juU1l aas 5kpi aCdOUNi belin&. prek__ aqkl zdni SCIlClL od DCkod prijadra mU.Ne-U"tjtYo PClfkdujem 12 njo, MW pa O'otoo ObCepim"ucp raOpuu~ DOS..... ti mrtlitDo lIt.ejočimIa!je lOYOre- zaaJe Je te zolo livljeaje dcMJIj w:libborba. Mi PII li moramo vedDO ZlKJYI mli Deke: IbItratll~boje. za katerimi IC skrivajo.Mri. ki jib ItemataO rulofili CC pa 1.e uspemo nekakA) olwvaliIJmaIiCeot mbJi vokorne bese4e, je zakladnica bc5c:dpmnatlllla.aaJ poplO tlldi sami v rullčnih situadjahln obdobjIh ceki svoje besede razumemo ln vidimo""'p,,"

Potast zapusiimo bazo. po uriskr.jno odumebojepo ledenllF:u se II$tavlmo. AJ«1rej ln UroJslikau. Kane.~ z rdlamniml artikli, KaOC 1eYo, Kanč desno, paqonj ln spodaj... Andrej me ljubeznivo prisili. da le

za rek1anull pClSaclek obl«em vetrovkO, meDi JII' to teprac4a. Najraje bi vse nekam poslal. prej tako tudovite lOft.se mi zde kol oJlOmu 1fObuk2 ijudi, !eljain M>bode. Via vabljiYa Jepota lz&i1lC.

ln uj sva :rAlldrejc:allUlredi.lll v listih buh dnch?·Nit!·oto Da sliko JUre. ti .i pomellIbGa. sva P"llNIal.,

diJla1a,~ pU5.hdala, OkuSala. tipala, se OdJOOaIa.raualPja.Ia. ctYomiJa. upala, pICulA ln bOdlIa ter - dofMjlJa. V~ 10 JI- tako illleJlZMlo, lb tep Jlc: bommo,:el Jllkd.al puwbi(j aJi oboovili

" biwuej-.ti &e "* poti YCIdJIO vtapmo 11 2m'UjanoMJt eu. CienaI. eoergijo.dllkvJlC upoR lC:be iiiMlj:illlllljblifjj}, mmi katero CV:St"O _ ~ bOC:Cm bitiadoYoljcJl s SYOjim fioiljeDjcm. mi !nOra pal: vc:dooKbj v\o!eKp vrail.i, OCJOY ruJittIe vredoole nima·jo vccao eaake VTCdDOSU, il rili lriOIICU~&e imamKW "torist".Sti~boja ili Cliriiatridcselllru wlnja v Ka

IJJWIdu me Je razbremeniti le5aobe, ki mc Je duJlIa,DdlClih dvomov iII vprabnj brC1odporov. Spcl ~rabU sproCllen in fivallen. Manikaj lem poIi5l1.il v mrakpoAbt\ manikaj s:e bom. Veliko. prevet, pa bo osUlIoul oblikovalo moje barvite misli, saj se je vcdrin.a teVmiIa v Dcmlrne od

VK, ur se mi jesenJo. sem neuko ICSlavilskllpaJv eudovIl. oikoll dokončan mm.aik spomina in Izku·SC1lj. moli pogledi na flvljcnjc pa .o se v lharsitc:msjWclnCJlltL

ZMel, postal sem starc:j!l

Utrurt:;::Cbak,ves Va.CI, sem jWikl40mov. tjerDC je P dekle ln DCdc«g1jivo oddaljeD izpit Izorpuke temi· Katja mc je sprakvala, kdaj jo bomzopet "Upustil~ Ntsem ji JlO"C'CIa!. saj senui :lekl, dabl naJednjlčOdDa sUJl-j. HUlio Ini je bOO, ker ni5eatmal poiskati NlI.iselDc J1Iz1age za svoje ecowičDo

AJUJllfJIH 14

ČUdetna vnesenolI. btr!ne &c nisem dolivljaJ vSYOjCJQ t.ivIjcnjll, je m.lniIL Tclcbnil sem aa Ila takoIlII:lmo, ua sem po dol,em wuspet enkrat za]obl, Je:dolgo gkXIaJ in bOICOe sejal ~ila leta, ko sva seskupajbodrua in veselila _ Vsebcscdc so iz&vbilcMJjpnvi pomen, saj je POSWO 00100, lb se nikoli lIlsvamala,ali.mva imela tu&doYoIj I5krcM pogcMItjatl o$Ivum, ki .o $ sprclDClllbo okollitin in odpqyo"\ooclikU" problcJnoY posaIlc naCMC PJ""'"'bv.. PredvsemzalO, ter je morala urMl.l ...ni.... UlJ1i. odtotc prekmaJu odrasli ln se ·llWI.jlih" problemov, ki so brupredolgovsead bisl\'eno "vctjih", sp}ob nDVa pRViIDQIoti"-

Ves bs .sem VCGd, da octorislni in JlCraumJjivfalpillilcn:l ubleva doiIl&no IIK:I'O priJagajaJja. NjcutICnadnII ugotDVileY, da 50 najini poJk;di ili. nctalerl;stvariv fMjesju popolnoma razlitni, daso ..jina $Irem1jenja,t.eljeinbolcIlJa~narazen,lbinajo~

najiat Y1'CdtlOtc'dru". pomen in mesto. pa Inc: jebn:zmcjoo bcpla. BU _ popolJlOma rili tlcb. Netoliko zaradi ctejsM, cli mc je zapusiilo dckle. paf papredvsem zaJlIdi naeina, I kalerim me je "dala Ra /le.velj". zaradi rcsničDo lTCtIutncp KlOCanja 1 cScJslYOm.ki mc je udarilo kot strela l jasnega. zato sem nekajcasa vcr}eIDodcio'vll dokaj "ulrgano.

Spel505e misesuli Icmelji, na katerih.stm po$k~l

graditi trajnc~ /?rihodnOSI, ko sem ~ skoraj verjel vpristnO skupno !ivljenJc ljudI, ki J1I1umcjo drog dro·gcp in uživajo v svojem biwnJu, ne: cli bi se: pri temp~ ovirali aU !rM)'Yllll PoOI5i se: sestavljam inlepim skupaj 1 uoiw:mllnill lepilom - spoznavanjem.

Marsikaj bi zdaj, po bitki. naredil tudi drugaee, apesek v pdt.eai uri pa4a le DaV7JdoI, pa naj IUIpf1lVOobrnemo tako aji drupOc. ZAto se DC t.dim v .eskoPeDo5l bremeniti z 1II.inll.liJni dogodki. ki 10 biliodsev mtDiPja.IIj, mOtlKl6tl OkOIi$Cin ili obWli.j tam in1cdIIj, splOb~ ne samo slabi. Preteklosti bl DC m0remo pooovtll uj spremenili, s ča50m se spreminjajo

______________3=lpinizemle JWi omejeni pogledi nanjo. Kljub temu pa me (ne!ni) oolld k kar :silijo v brskanje po r.rtteklosli in vistanje predolgo zatajevanih neskJad.IJ. nuprotij inpreyelikih frtvovanj.

Bolca: sem izgubil dekle. 5 katero sva se dolgodokaj u:spetno lTUdila, da bl se rlIZlImeJa, ~l pomagala,Ijije zmanjkalo energije. Odneslo jo je drugam.

Kam?' Ko drugcmlI, prcdv5em pa v drugačno življeaje. YUj na v1d~ p:wsern po njeni volji, SYObodDO,zadovoljno, mimo, brezskrbno, malCrialno varno inulllitarno, brez negotovega cakanja lJI večnega 'občul

ka drugorazrednosU"; morda tudi brez prilappmja.čeprav sem se \ft eas trudil. tudi prilagajal po SVOJihna{boljfih močeh - zamanl Zaradi alpinizma! Kakogrenko spoznanje?! Pregrenko, da bi ga vsega pohrU&taJ uenlo'at, saj bo trpek okUl!ostaJ k 001&0.

Prekleto tetko, a hkrali lepo Je imeli rad. za treDutek sem zadovoljen sam s seboj, pa spet ne, <WOV

ražim sebe Jn svoje pcx'.elje in vse se obme znova,želje, hotenja, dvomi, ideali, prilagajanja... Sreb,

:woboda... Vrednoti, klv absolutni obliki neobllajala,ker Je vJW in okrog nu vse pr~omejilev.

V marsikaj. v kar prej nisem verjel, zdaj verjamem,in obratoo. Na konco koncevsem se morda naučil \'SajrazumetL Umetnost. kalw ·realizirati ideal ali idealizintti realAOfIt',je verjetno umetnost zadoYoljoega l!fvljenja.

S pogorHla sanj pa te pogledujem za izgubljenimiUIIliJamllD si ukradem mj kOJCek trhle vere vanje.

zares, postal sem l:e Stare~i!

Hotel sem logi6le od!O"Ore na neprijeIna VpTlšaoja. ki si Jib marsikdo nikoli ne postavi, meni pa sopomenili veliko v« kot le preprost odgovor na vpra~nje o nekih "vi~jih ciljih'.

žalostno sem ugotovil, da je 7.1 mnogo občutkov·prepovedano· iskati veleumne razloge. S tem občut

kom ukradem ves mistiCJIi ear, vznemirljivo pričako

vanje odkritja k zadnjih skrivnosti. Razlog pa llCDlldeJano najdem vsrcu iD ne v zbegani glavi, 5 katero gai!Cem.

Kako daleC sem moral iti, koliko dotiveti in prefiveli, se man;ičemuodpovedati, da sem sporna! nekaj,kar sem ve4c1 f.c ves ČlIS, a nisem hotel verjeti. doklerse nisem osvobodil vsaj drobc:a pu!:čobnib predsodkov.Koni!no sem dojel, da sem brezalpini'Zllla popolnomadrugačen in da sem v resnici doYolj svoboden kle, kodel svoje 'svobode' s spoznanji vred podarim [udi komu drugemu, ki me rdi Irde samote, dolge sence absaMne svobode, katere mc Je pravzaprav strah.

Saj bom povprečno nonnalen! Akte takral, ko mibo ltak!en novodobni Einstein povedal, kaj je oormal'0.

pa sem spet pri novem, starem vpraSanJo:

'QUO VADIS, ALPINIST!"

AR 4J/1994 IJ

!!!pinizem&;o: BiJwfEWJPWVliJQ:

AJd!P. 5.: SnI dmI gor.

P. .$... BUV,~~~ t1lla ""oo... sam, PrOJIft,1Ie~ U rUS~ (tk ri ldIjtZW, Md_).~ doUlj'" link"" k6 ni bIdifk~(NJjboO~ IOfIm'tdU Gjuri1I v spnmniltJMJiji II~ Nd:Jodtttg)iiiIMJIIJl'II'dsdl,,,uz;vr141~7f,t VdrlDNt, kJ4jpam rt.gtJazapi.wajM{llnDrtOY, k jeIt nitrWUujqJtmtinjlzLS imi R lbtlj4m nW /UIt U ZIOglaSfV. k~ lidi bWIijO, le~ lOTJN ~7JW rd:stu, teJN~ dIWi!

AId Bjd!r"j{

PURUl:Iv O ANKETI ZA IZBOR NAjUSPEŠNF,JSGA ALPINISTA INALPINISTIČENGASMUČARJAV LETU 1993

(VpNlllO vsi ~.lmu.1d, aJpiaiui III sm1aCal'ji.za tere 50 anteterand &JaMl)

NAJBOtSl VZPON:

1. (147 100:) hnez Jcgl~ Mihi PTcprol.Aik: ElQpiWl, JODY Roger, 5.10 A.5.1100m; 8 dAi. 4. P

2. (103) Silvo Karo, Marko PlUle]j: El CIpiun,W)'orntngShcep Ran<:h., VI. A.s .... 1lOO m, 25.· 2S. 9. in28. 9.• 2.10.; 5. P

3. ($3) Marjan Kovač, ~tJan Lotar.Tomlt Petač:Huucarall SlIf, Pot v pekel, ED. VI+, Al. 9fJ'fV • VI,617 -&So, 1870 m. 17. - 21. 7., PrV

4. (54) Orep Kreul, Pavle Kmjek: Chaeraraju,SkM:Nb 5Ifll:I".ED+, VllA2. tr1N •y1. «J'.70", ito m,18.· 19. 7., PrV; Vlha nista dosegla;

S. (46) FranOtt Knez, Slavko Svetieil; Mlrmolada,Aaom5Id talI~ V1J+, AJ:; PrV

6. (38) Viki G~IJ, Zmllko Pota-j: K2 (8611 m),ueben Abnw:i, 13. 6., dosep vrh,

7. (35) BojaR PočtIr, MatjaUUMlk.: Pv.nta Gnifetti (MolIle Rau), SkJYcmkumcr, •VII, Al, lW, 1«xl na;21.· 21l, PrV

8. (25) Miha Kajzclj, Miha VnQ: PriSna Slava.

AR #J/1f194 16

Ledenc rok, VII-r, All VII. Ah 700 m; Il. - 13. 2.; ZJW

9.· 10. (13) Silvo Karo. (Du!anCerar): Sile, Dw; islnicht kar tako; -IXlVI+· VIl+; 10.7.; l. PP

9. - lO. (13) Jlnka Opn:lnik: Rzenik, HudiOcvalimona; VII, A.1. VI+, A1I111. IV; 14.7.; 1. P,1. SP

Il. (12) Vanjl Furlan. 2vollko Požgaj: Nordcnd(MODIC RO&ll~'a Frtnoesca Schranz; ED, IS7tl m,26.. T7. 12. 1 . t. P, l. ZP

12. (11) Janko Oprdnik, (JasDa Bnll.an~): Stajerska RinO. Lcdcnka; VlI+, AGO 90", SSO nt; 27. 2. (zJ. Bralllni~) in l. 3. (sam); l. P (ZP)

IJ. (9) J.nko Opreinlk: Oj:nriCll, P~ SAI;VlI/Vl+. SOO m; I. 8.; solo PrV

14•• IS. (S) Janko~ik,Daoilo TIČ: l...obutc(6119 ml, L.owe-Kead.al; 'ro. ct.ol5b V. 600 nt 9. 121992; l. ZP, do robutellt., Al vrh .ista prifla

14. - IS. (S) GreJO' Knul, Sebut.ijaD Semrajc::Rzenik, HIM!~lI Ii~ VI+. Al· AtJV - VI, AlA3,380m; (ocena)XI I. JIOR- VU+ (U raztefaj, kije bliprei A3), Al, AIJ1D • TV); 20.12 1992,3.1- 1993, 30..)I'-l~1...&, 2.; Z. PrV

1~17. (2) Toma! tlvmar, (Kk:mto Mati); Kosel:Diretisslma; VII, Al. V • V~ 270 al; 22. in 29. ~ PrV

16. - 11. (2) Marko Lukič, (Miba Praprotnik):Vc:f.lca, 1..a.ruk-ncl'YO,1c.180 m; menU~JllSt.a; IPP

NA,JUSPFSNFJSI PLEl.AVC:

Ol. Jauko OpreSnik (190 točk)

02. FrtnOek""Knez (IDI)03. Janez JeJ1jt. (88)04. Silvo Karo (541OS. Zvonko Požga (39)06. Slavko Svetičič (38)07. Pavle Kozjek (2S)08. Marko Prezelj (1'7)09. Gregor Kresal (1$)IG. Miha KajKIj (10)II. Matjd Jam.aik (8)12- Boj.ao PotkIr (8)13. FIlip Berwe (S)14. Marjan Kov.c (3)IS. Mib Pn.protllik (3)16. Viti OrokJj (2)11. Toma! PCta( (2)J8. JaMl: P'rimOtIt (2)

______________--=3=lpinizemNAJBO~I ALPINlSTItEN SMUK

I. (156) BoruI Črnivec, Andrej Ter&lj: Zumnein·apiue (MODIC Rau). ozebnik Mmnclli, VI, 2300 m;S.7.

2. (126) Dejan OJ!rinec: Parchamo (6311 ml, lIlhodu siena, V (56),~ ro (1300 m); DO\IelDber, PrV5J'U51 na telemark smllCeh

3. (124) Marto Car, Simon topi: AuguiJ1e Vene,ozebnik Couturier, 4SO .:5:5', VI, 1200 ut; 1.6-

4.~) Iztok Tomazin. Malej Kranjc, Drelc KarDiC3r: PaDgma, smilit I 7400 ro (Tomazin li 75so ml.YeDdar ne z roba stene; ?, 55 fS2-S1, ok. 1700 m; m('.(l9. in 11. 10.

S. (41) Marko tar, Simon topi: ML Blanc du TIall, ozebnik Qervasuuj, -VI, 700 m; 8. 6..,

6. (7) Marko tar. Simon topi: Kanjll'ie<;Aerotica;-VI; 3. 4.; 1. smuk

7. (7) """'"<:M, sim<m top;. _ P<V ("""~:IV", 400 lil; 8. 4.; PrV smuk

8. (4) Marko tar. Simon topi: Lepo ~p~e. TumOV&; V+, 9. 4.; 1. smuk

9. (3) Marko htemu, Andret ZDrt1č, Dejan Ogri.nec: scllareck, Desni ozebnik; .V, 56, 6OOm; 6. 6-

NA,JusrESNF.JSI SMVtAR (NAVEZA)

(Vec3ua anketerancev je gIaSVaIa za pusamezae smu·čarje, eni pa 'li smu~ke naveze. rm, ker so dubivaletoeke lUIYeZe, Je pusebi naveden. Simon cepi in Markotar stllud ub pusamičnelll sJasvanju dubUa skor enak""").

01. Simon topi (151)· Marko čar (149). kOl na-vezak33~k

02. Dejan Ogrinec (US)03. utok Tomazin (28)04. Borul Cemivec (20)OS. Bonil čenuvee-AndreJ TCr6elJ (6)06. Drejc Karničar (11)m. Malej Kranjc (10)08.. Marko Paternu (8)09. Andrej Zorne (ol)lO. Andrej Tercel; (2)

Ud ukol stotih rezplllllanih gJaso..-ern;: (loCengaStevila se mi te diii ne lub ugutavlat). k so ble \'senaslovlene in upremJeoe z imeni DaSIovnikov. de M: jihni dal kv.perat, se: jih je vrnil 65, ud tega ena velikprepoun, ena pa neizpovneDll. To je dal pol za \lS81rokalegurijo 630 to& (5 za PVt 3 za drug in 2za tret men,skupi deset, pUl 63 je 630). za najbo!! vzpon jih je bio611,19 Jih manta Z8fl1d loW: g1a5OY'ellC; za najbol~ga

alpinista Jib je 610, 20 jih ud~ ker Skok pa ŠflIU!nista tko sJuvala, ket strn si j SI umislu; peumuku jebIo 570 pik, ter Jest kli ni prov gJasval; per smučarjihsem jih na~tev 537, 88 Jih je manka] zarad narobe81asovenc, li pet pik sem se pa :zmotu, zdele se nespomDetn vet, al per !tetju narobnih gIasovenc al paper vzponih (kar pa itak ne bi vplival na zapuredje).

Ble so tud prpombe: Milan Ve.likonja ml je puvedu,de sem tko rekočv ~1ll0 brc:nu, ke: sem dav V5C vzponeven ko!. in da Davjo glasval. no jc: mis.lelk kar enihpar drugih, sam so vseen glasval. Dani Ti~.fe reku FsenajboBe r 1994! - Hvala, ej ga, Dani! Eni se ni.<;()51rinjal, de ni bio izbora z.a najboMo alpinil;lko ID 5Utdva predlagala Juno Bralaničurad njenih vzponoyvAndih. Enih par jih smučanja ni ucenJCVllI in en pred.log je bil, d.e bi ekSlremni smučarji "sami ocenjevalifi'iOjevzpone'. Bla je Il3paka,de per Marku ČIru nisemnapi5u, de je 5mUČU ~ snov boroom " res ml je lou,ampak nisem nili veGn. Polje bla prpomba, de vzponiv anketi niso dOSI sekkleran; to j res, a ne, 158m V51 fevzponi so l1lto, da se loh udloC.d, k"dar~ meddvema tipoma, k mata enak «obre lirike vzpone. Bla.fe ce ena l1lDimiva prpomba, de je bil Wyoming ve&alpunO'Vlen, kI se je riSal (pa de je At.. , Mm. to je diskuiabel, vvsakltuJ reviJI Je drgat).

za utxlelavanjeankete za d.rugič mam tak predlo~:

de se Y$C ankete !dlc:vilč (~ k pufila!), ne sam nasluVl.de pol pike sam upisujcl: pud CIfre:, de loh napake: takojuguluvit - It sem, recimo, per eni rubriki ~Ie:l pike: innapa~e gtasoveooe, pa ni ~Io 5kup. sem mogu vse ceenkal delal; to gre rufcajta. Tolk mam j'5t.

sej bl vse ",up puvedu ptoY:l.llprov v mllerinJčin

(_menpan~n), pa sem jo pu YSCh ~h !olah puzabu,evo, kva !ola n'rdi iz CJuveka.

A.R4511994 17

~inizem

AGRESIVNOST V ALPINISTIKI

Z agresivnostjo v Jponu se sremjemo takorckoevsakodnevno. Z agresivnlm vedetljem običajno označujemo bolj1Wln:t obraCunavanjeoziroma nasilje nadleIancci. Obsta}a pa k cel nIz stanj ln aktiVl1O$ti, tiprav tatu odrata)Q agresiv1lost. feprav morda nisotako iD'azite kot fiziČJIaasresivnos1.

Agresivnost je y mnogih ~portih zaželjena, zato Jospodbujajo tako trenerji, kot ludi gledalci.

Z agrer;ivn05tjo v ruliČllih oblikah se srocujcmotudi pri alplnlslk!lli dejavnosti. Alplttisti trdijo.da al~l

oblika ni samoJ~ teD'lVet, da je vd kot le 10. ceobnlvnavamo alpmizem kot Sport-Je tem.e.Ijll8 JlIz1ibmed njim in drugimi Sport! v anonimnosti v kaleTi seli. dejl\lD.OSI odvija. Pn alpinistiki ni g1edaIcev, ni neposrednega (aovd:kega) tekmeca, je pa nenehen obCutek ogrotcnosti zaradi nevarnosti, ki 50 prisotnemccl. tUfO. Tukll) se tudi ne pojavlja potreba po poUjevanJu pRId občinsrvom. Morda se prav zaradi tegaI~t v alpinistiki razlikuje od a~ivtlOSli vdrugib lportnih zvrsteh.

Pri nas 50 se $ psillolO$:kimi raziskavami alpinistovukvarjali že v 70. letih, ko 50 prollČe\lali udeJeknceramih alpinislifnih odprav, najbolj ZlIaDO pa je proul:ewnjt alpinistov na odpravi LbolSe 1980 kta (P.""""l.~.teIIpaIvnost

AgresivnOSt je relo nejasen pojem v psihologiji.Neblc:riga pojmu.Jejokotču.stm,izvurmc:rgije,instinlr.l,

moli.., 1UIVlldo, reakcijo na frusttacipke situacije.V pretetmtl 50 bile nekaj časa v veljavi Inst1ll·

kdYDeteorlJe (tnrenz). ki paso do1.fvelc tnlike. Freudgoyori oeJoo IllStinlttu smrti (IanalOsu).

Najpogosteje pa pojmujejo agresJvnost kOl peNiIr·dke fnlstrlldJ (ovir, ki prepreroJejo do5ego olja).

Najbolje pojasnjuje člll:felilvn0511e011j11lOda1mepDlImJa. Ta lIpo1levll dejavnike kol $o sprofilna si.tuacija, socialne razmere.ln druge.

Bandura je razvil pojmovanje agrcsivoosti na 05DO'ri teOrije socialnega učenja.

AR451IfIfH 18

Njegow teorija vkljutvje 3 Skupine dejavnikov.iZ'iOre., vzbujevalcc: in ojačnalre agr~ivnos1i.

II'Wlft agresivnosti so načini in pogoji, v katerih serazvija agrestvno vedenje. Agra>ivnosl je posledica uče

nJa, lako neposr<x.tncga na podlagi il.kuknj, kot pusrednega na podlagi opa:rovanja vroenikov.

VabuJmllcl agrc:sivnO:Sli 50 listi dejavniki, ki p0.sameznika usmerjajo v izvajanje naučenega vedenja.Med le dejavnike prilllevamo vpliv vzornikov, in spomll.vne vplive (pričakownjc ugodnih posledic). VlOrniki agresivllo vedenje pozitivno ali negativno ojačUjejo.

0jahv81d so listi DOtranji ali zunanji vplivi, kiagrc:5ivno YC4enje obranjajo.

PotcoriJlsodalnep učenjamujevalci ne pcwzročajo agresivnega vedenja neposudno lemvetsamo po_vetujejosplo!oo Custveno vzbnljenje, hkrati pa spod_budijo razliČDekognitivne mehanizme. To pomeni.,darazJiali pogoji poYZl'OCijo raziiene oblite obna!anja.br je odvisno od pos3lDemikovih preleklih izk.nJin prK!akovanih posledic.

~mo potezo agresivnosti, ki je trajna :ul3Cilnostin stanje atlresivuOli, ki je trtnult\3 reakcija.

Obstajajo različni vidiki ralXlelitve agesivD06ti.From deli agresivnost glede na njeno I.IStvujalno in

razdiralno vlogo. Loči pozitivno in oeplivno agresivnost. PozItIvnaagresivnostohranja in potrJujein ohranJa tivljenJe, negativna pa ga skida iUli~lI.

Agresivnosl opredeljujejo tudi glede na smer inobilko. Glede na smer lod-mo navzven in naVlJlotcrusmerjeno agresivnost. Vsaka je lahko glede na oblikoposredna ali neposredna. Navnenu~ nepo~na agr<:$iv 110M se: iuafa v telesni in besedni agresivnosti in nep:tivlmlu, naVZftQ ullDet'jeoa~agresivnOSI se izrata z razdražlJiv06tjo, sumniCavosljoln sovra200stJo, l18VlJIOler usmerjena neposredna agresivnost se kaže v občutku krivde in $lImomorilnOlSIi.,navatOltrusmajen.l posredna agreslVl'la5t pa se kakv depresivnosti in alkoholizmu.

AgresivDostlahko delimo tudi glede na izbiro cilja.Ta.Jro je labko agrcsivnosl usmeljena na izvor frustracijall pa se prellt$C na nek drog cilj.

LOCirno tudi reaktivno in mslnunenlalao agresivnost. Reaktivna agresivnost je namerna aktivnost sciljem ~kodovati nekomu. To Je emOOoo.lni od8O"Orusmerjen pe~piranemu (umanemu) SOVta1nik.u ozi·roma vzroku rrll5lracije.

Instrwnentalna agresivnost služi doseganju raziiC·njh zunanjih ciljev all zadovoljitvi in predstavlja sredSIVO (instrument).

Apalvnost ln osebnost

Med agresivnostjo ln osebnostno struklllro je te5nazveza. Na stmluro vplivajO tako l1edne zasnove kot

______________---C3=lpinizemvplivi okolja oziroma vzgoja. Dc:4na osnova agresivnostjl Je povcZiUla. lempcrameolnlmi značilllQ5tml,

Id pa so le pOlendai, kar pomeni, 4a lahko vodijo doagresivnosti kot osebnostne poteze. Nekatere osebnoStne lastnosti same neposredno Y.lbujajo ali uvirajoagrcsMost, naprimer temperamentne značilnosti, kise kažejovtnten zivnosti, trajanju in hitrosti čustvenihin ost.llih odzivov, impuWvnosti, stopnji sploSnc vzblirjenosti organiuna in drugo.

Poleg temperamentnih Iasrnosti vplivajO na agresivnost tudi druge osebnostne lastnosti, ki se razvijajopod vplivom okolja.

S10PnjII vzburjen05U organb:•• j(. dimenl.ija, ki seJaZtez.a od globokega spanja, do skrajne vzburjenosti.Na zunaj se kaže vzbul"jenost kOl ml!ična napetost.

DllIga \Jedno pogojena značilnost iz katere lahkosklepamo na agrC&ivnosl je Iele!inalplMlba. Po Shel·demu raZVdOlmO konstitucionalne wrialllev3dimenzije:ycnoomorfijo, mezomorfijo in ektomorfijo. Vsakemuod OtnelljcJuh koI\.'J1ilucijskih tipov naj bi ustrez.al do.~ tcmperamenlln sicer:• endomorfljl - viscerolOniteo temperament (spro

1CeD, nagnjen k udobju, družaben)• mezomorfiji· somatoloni6en temperament (umo

zadosten, energiCen, hraber dominanten, agresiven)• eklOmorfijl - cerebrotoničen temperament (obču

tljiv, zadržan, intfO\o'ertiral\, utrudljiv).

EkstI'Oftrt!nnoM jecsebnostna 1asUlOSI, ki je pravtako v zvezi za~ivnostjo. Na eni ravni se ek5trover_tiranost izraža v drlltabnosti, nagnjenosti k ruburIjiYemu IJvljenju, impulzivnosti in optimizmu. Na drugiravni eksuoverUranosl vpliva preko centralnega fiw.nega Sisletna na f8Vnotežjeekscitacije (Vlburjenje) inlnhlblcije (zaviranje). za ek5troveniranost velja prevladovanje l.aviranja nad vzbuljenjem.

Mnogi ruiskovak:i menijo, dA stopnja ekmover_manostl Učinkujena agresiVllO vedenje posre4no preko pogojevanja.

Na agresivDO$t pa vpliVlljo tudi dntge 05ebnostnelastnosti, ki Jih pn.Uevamtl k tempcrllmentu.

ČUSMDII ul'lIvnoteienOSl se meri s fruslracijskotolerlDOO. ČUStvena neuravnoteženosi se kaže v nizkifrustraeijski tolerand, sprožijo pa jo 'tevilne nevrovesetativDe motnje naprimer znojenje, glavobol. trestJlje rok.. Fizioloflto naj bi bile omenjene značilnosli

povezanle z nellJ1lvnote1enim delovanjem vavtonomnem w.tnem sistemu.. Raziskave so pokazale, da ječustvena neuravnoteženosI povezana z molnim obCulkom krivde, s sovražnOStjo, razdra!ljivosljo. posredno agresivnostjo io sumniČll.vostjo. Osebe z močnoizraf.enlm obQltJwm krMIe i:natajovC:ČSUfI\nii'.avosti.

Ta1:drafJjk'osti, sovramosli in posredne agresivnosti.Pri tem gre za tipično frw;lradjsko agresivnost, zanjopa so mačilne posploJennost, neusmerjenost in pas_""""',

S pomočjo CanellO'vega vr.rtialOika osebnosti (16PF). pa je 1'. Lamovec: v SVOJi obsetni raziskavi ugolovila povezave med Ilgresivnim vedenjem in neka·lerimi drugimi osebnosrnimi lastnosuni.

DomJnan~",za .tatero so značiloi neodvisnO$t,odl~l. gmOl:avest in lIVIoritativnoSl. DominanInOSI nesluti sprclčanjunapelosti, temvet jepovezanaz uveljavljanjem in jo prntevamo k lnslnlfnenlalniagresivnosti. Sem sodijo telesDII in besedna agresivnostin negativiu:m.

Druga <&bnOSlna lastnost v zvezi z agresivnosIjoje nuvitost nadJua.ld se kak v vztr.ljnO!iti. vestnosli,obči odgovornosti in visoki Slopnji zavestnega obvladAnja obna~nja. Osebe z mocno lazvitim superegomkažejo manj agresivnosli. posebno neposredne. je papovelJlna z občulki krivde.

Trelja lastnost po Callellu je Iaarija·prenulJl (moškost-ženskost). Ta ustreza tradidonalnemu pojmovanju mOO\:osti oziroma tenskosti. Osebe, pri kalerihprevladujejo rno!lke značilnosti, ne glede na spol, kažejovet telesne agresivnosti in negativizma. ki pripadainstrumentalni agresivl105ti. pri prevladovanju unskosti pa najdemo vet navznoter obrnjene agresivnosti, kise odrab v občutkib krivde.

T. Lamovec je v svoJ! raziskavi ugotovila, da lepribližno eno ueljino variance za posamezne oblikeagresivnosti pojasnjujejo <&bnoslni dejavniki, osUllopa pojasnjujemo s iportno telunovlllnllhl pogojI, zIJIIeIriend v ~portu in dntgimi neosebnimi dejavniki.

Primetjava osebtIostnlh potez alpinistov s pote_zami ki so mat.llne DI a,reslvne ~portnlke po CaUdI"

Psiholog in alpinist Peter Markič je vodil obsežno'tudijo. Proučeval je vrhunske alpiniste, udeležcllcesk>veI\Sk!b in jugosJovanslrib odprav. Pri obdelavi po.datkov in interpretaciji je sodcloval tudi psiholog VidPogačnik.ki je rezlllUlte razijsk:ave interpretiral v revijiTelesna kultllJa

Iz preglednice osebnostnega profila skupine 29 alpinistov 50 za tri dimenzije. ki Iahto vplivajo na agresivnost rezultati nao;lednjl: dominantnost je bolj i7n1Jena,razvitl:X;1 superega j'eslaMe i:lnžena, dimenzija 1(harija.premzija) pa sebo1 nagtba h premziji.

Po analizllUultatov sem prišel do naslednjih T,I_

ključkov.

Pri alpfaistih je bolj izražena domlnantoosL Agre.sivnost. ki izhaja iz lega. je povezana z uveljaVljanjeminjo Iahkooznačujemokot inSlrllmentalno. Ta seka1.ckot telesna in besedna agresivnost in negativizem.

RlZvllost nedjaZll je nizka. To se kate kOl neupo!:Ievanje pravil,obvewosti in dol1,nosti. Take OSt:be seprep~jo slu.:ajem in niso vajene načrtovati.

Pri alpinistih je bolj izražena premJ.ija. Zanjo jeznačilno vd navznoler obrnjene aj;resivoosli. ki sekafe Vobčullru krivde.

Neosebni dejavnlkl agres.IvDOfid valplnlstlkl

Tudi v .alpinisliki bi lahko vpliv drugib - neosebnihdeja\ltlikov razdelili na dva dela: na pogoje in na udelelence. KljUb temu. da likih ~ponno lekrnOVlllnibpogojev. kot so y klasičnih ~portib, v alpinistiki prak_tičnO ni, so nekateri poSOji vendarle podObni listim vdrugill'ponnih panogah. Tukajje nekaj za agresivnosi

~inizem

pomembaih dejavnikov, kot so: ogro1.en osebni prostor,fizieni kontakt I tekmecem, udejstYOVan;e na tujemlcreJIu, od udeJekncev vfponu pa vplivzJO soplezalcilA sredstva mnofičnega obvetCanja.

Op'oIeD OHbni prostor je pouebno v IIlpinizmuvfasib jenati dobesedno, naprimer, ko hilreJ~ navezaprebileva pOCasnej50 in Jo pri lem ovira ali morda edospravlJI 11 5vljensko nevarnost. FbitDI koDUokt lJ tek·m: r JI lahko predstavimo s podobnim primerom totprej, lahko pa ga oomvnawmo tudi Irot veMnevnoitiskanje soplealcev 11 majhnem ~tOnI v neugodnihramterah. Udej$bovllnJe ..hJjt1II temno pomeni psi.bični prilil; zaradi nepoznavanja stene in nevarnosti, kipretijo 11 njej.

Socpl -Id ln smtsM mnollbl .. oIwdtallJI 1a1tkoodobmajo asrestvno vedenje ali ga spodbujajO, stem pa omoJOCajo pozitivno oJafenJe oziroma IlIrje~j"

Skoraj vsak od teh dejavnikov se ralJ/tuje od podobll.lh, ki veljajo 1.t tekmovalni ~pot4 ki se odvija nastadionih lil v$ponnih dvoranal\..

za aJpiniu:m je ~ilenol.irollUl edinstven ob(!a.

seu občutek fivljenske ogroteno!ll posebej 11 silUacijah..ki 50 'na meji smrti", V redkih ~ponih so akterjitako mOČDo izpostavljeni smrtni nevarnosti skozi vc:6t.aktrmosu kol pravvalpini:stiki To lelja od alpinistovnenehno zbranost Jn aktivnOSI usmerjeno prul.i nevarnostim, 10 pa lahko POVttOCa ltoloOeno napetost. Ta jeNen od vzrokov za nekontTOliranoolmaSanje.

Kako le odraItI agresivnosi yalptnlstlkl

AgresivnOSI valpinisliki prihaja najbolj do izrazana alpinističnih odprava.Jt. Tam se nahajajo alpinJstl vs~i silus\:iji. V~ lednov fivijo vstran od civlliz.acije, obltlJno vsu.rovih nwnel'llh (mraz, padavine,slabo pOCt1lje zaradi vmne), utesnjeni vmajhnem pro·storu, zavedajoč se življenske nevarnosti pri opravljanjDl'ZpOM.

A,gresiYnou pa se lahko pojavi tudi v domačem

okolju, vend.r se iuaŽ8 redkeje kOl DI odpravah.VpraSalnlt agre:'iivnosti laCi 8 oblik aycslvnosl.

Oblite allresiYnosti lalIko apUdramo na alpinistiko,kjer se kllfejo kot:

TeInna aaraimlMt, je sIlno redka meci. alpinisti. IzzgodovIne.te muih nekaj prime1'OV neposrednega spopada mod alpinisti, predvsem zalO, ker so hOleli prepJcz.ati isto smer aJi zar.,;ll starib, nepontvl1anih ratunov, ki so obiCajno prav tako ilVirali iz prejb.jih-"",.

PoIredoa apesivnost se kak kot zani6evanje nekeosebeaU 1bijanje sai na njen raČ1ln. Recl.keje se kaže vobtiki napadov besa. Zbijanje ~l na račun nekoga jek posebej ral!irjeno med alpinisti.

SulllrtJbvost vsmislu nezaupljivosti ln prcvidnuslije v alpinimtu redka. V praksi so se pojavili primeridvomil o prepk:z.anju t1olocenesmeri naprimer H. Buhlna Nang3 Parbatu ln Tomo tesen na LolSeju.

AR 4511994 2()

Rudl"1liijlvosl, ki vkljutuje naglo jezo, neral~lOženje in grobosl Je prav tako prisoUla v alpinislIId.ZnaCilna je pn:dvsem na odpravah, naspll»no bolj vobdobjih slabegavremeoa all ob neuspehu, takoekipe,kot posameznika,

Neplhileot vkljuCuje nasprolovalno ve4enje usmerjeno proti aVIOriieu. Ka1.e se vodklonitvi sodelovanja vvseh raDCŽIIoslih od nestrinjanja do llpom.V praksi je bilo k mnogo primerov nr.gativizma, predvsem na odpravah. Najpogostejla oblika ncgativizmaje bll& samovolja.

Sov~lnoI;t se we bolj v smislu Ijubosllmll05tioziroma zavisti do tistih, ki dosegajo boI.jk rezullateali imajo vetji ugled. za SIOYence je mat!iln.a "!aldija"ln DObenega razJoga ni, da se ne bi pojavljala ludl valpinisliki.

8eMdna llpesivnotit se prav tako pojavlja valpinizmu. VkljllČUje polnJe nekomu, ki ogro1.a interese naprimer ko nekdo želi preplezati smer, ki smo jo saminaCt1oval:i all delna fe preplczaJi, te grof.njc pa so1.IIhko usmerjem: It nekomu, ki nas nehole vendar dcjansko življensl.o ogro&..

ObtPtdt krivde se pojavlja Običajoo po nesrečah,

ko se posamezniki sprahjejo, če so ravnali pravilno injih muči slaba \'eSL

Primerov 1l8vznoler usmerjene neposredne agresivnosti, ki bi IC ka7ala ssamomorilnostJo valpinistikini. Pojavljali pa so se primeri samomorov v slanjuzmanjSane ncpris:ltvnOSti, naprimer, ko liC je plezalecpognal v prepad za svojim soplezalcem. ki je pred lemom..hnil. Te primere pa ne moremo IlvrSčatl v prejomenjeno kategorijo.

UT1IvnaYltl\!e agresivmJliti l' alpinistiki

čepravje agresivnosI v nckaleJih ~rlih do netemere zatelJena in jo spodbujajo, je valpinistiki neugodna in nez.rteljena.

Agresivnost v alpinistiki smalramo za negativenpojav, ki !kodi medsebojnim odnosom, lahko pa celonegalivno vpliva na uspegnosl. Na unanjSanje agresl·vnosti valpinistiki lahko vplivamo mj na tri rtaClne: ospomoejo sredstev mnotitD.ega obvt:R.anja, s pomOCjovodij odprav ali na alpinistiCnem odseku in s stroko_vnim psiholofkim obravnavanjem alpinistov.

S 5nldst1'i~ obt'eItanJII lahko vplivamona zmanjlanje asresivnosti lako,da poročamo kritično

otOYl'Slnih dej.njih. Pariti moramo, da pri opisovanjudogodkov nismo pristl1lDSk:I, ker lahko I>oIJ SluXlimokol pa koristimo.

Vodja odpraYe lahko pomembno vpliva na :zrna.nj~nje agresivnosti vsaj na dva naeina. Najprej, dasku~ zgladili vsespore med posameznikiali med sku.pinami na miren način, pri lemr: mora biti prJpravljensprejemati kritike ludi na svo račun. te se 10 ne da.lahko poseže po represiji naprimer 1l.k.ljuCitev iz ekipe.Vodja mora preprea:vati~ oblike agrcsivncgaubna§anja.

______________=alpinizem~ odsekooroma YDd$lYO lahko prav Ulko

vpUva na ap'cslvno vedenje zdoločenimi represivnimimeJlaniznli kol so opozorilo posamezniku all skupini,11hko,. tudi prepoved, zapoved in~o omejenaali U'IJIlI izključitev.

S aboUtlkl "'boIoIldm det-. se da pomembnovplivati na agrestvno vedenje. NajveC možnosti zalO soskupne priprave udeležencev odprave, ki se D~lIejo

izvajati le !lekal mesecev pred odhodom..

Pomembnejk 50 psibodinamiCnc oziroma analilsko 1BlDe1jenc oblike psibolerapije. tj se uporabljajop~ pri odpravljanju trajne frustracijske ali reakdvne apiwosli.

Drugačen pristop pa je oamenJe:n uravnavanju tistih oblik apivnep vedenja, ki izhajajo iz pomanjt!jlYega all napaCDep socialnega uttnja. Uporabljamometode, ti so usmerjene ti: spreminjanju ve4enJa. Tetemeljijo na illmlnem pozitivnem ojaoenJu. Izhajajo izpoj_nja.da mnoge dejaVOOliti, med njimI tudiagreSIYllO$I, ohranjajo in spodbujajo njihove uJOdne po:sJ6dice. Posameznika naučimoobnabti se DI socialnosprejemljiv načil\.

V psihično pripravo !portnib pa vkljllCimo tudiprograme, s katerimi !ponnika psihično ustrcUlO pripravimo na pogoje v sieni, naučimo ga kontroliratičustva lo podObno.

Z8k1Jumk

AgresivDosl v alpinistiki do sedaj ni bila posebejizpostavljena, kajti nekalcrc oblike iuažanja agresivnosti v alpiniStiki so lako ranniranc.l1a lih obiCajnonili ne pripisujemo deviaolnemu vedCDI"u, Valpinistikiskorajda ni fizične agresivnosti v smis u nasltja, ki jemaeilno zaiporle, kjer pride do neposrednega kontak.la med tekmeci, ~to pa se pogosteje pojavljajQ boljblageoblikeagresivnosli znOlJllj skupine. Ve&rat se valpinhtlkl pojavi jaagresivnMI, kjer jetdko ločili.kdoje napadalec In kdo frtey, naprimer koDitI med dvemaoseoama, ki izraža nizko slOpnjo (rustIadjske lOlenrna: med ude1efenci.

Kljub lemu, da je ayesivOO$t v alpinistiki manjizrazita in raznovrsiDa tot v ostalih ~portih JevendarleprOOtna in je ne: bi smeU spregledali ali zamolčati.

Agresivnost je negativen pojav v iportu, prav tako patudi valplnistllr:L NK! ne bo narobe.~ jo torej skus:amoodpravilL pri lem bomo najbolj \IS~nl l dobrimilJledi in dobro VlgOjo.

V~

Simoftl T...o,. b:bn... ~. iz ~ije Idesne 'IlJ<IjC inlporta. r.luIld>oU lcbno kult........ 4ubl~ 1"Vid P~It, Oscl>ncome lastnoI1i vrlIUlllt.ilIllpioil«orl, Telt$n.lkultun -t4l5, Fakulletl ZI !del.... kulluro, LjubljlBl 1985~M~ PIibol"lijl8000 III, P1Ininoki veslDil 83i6,12, pzs.ld.bijll\Il98lMilan Romib, TIknIl me potIkIj _.lI.IIlOZaIo.!ba, CrdftjeYel;,mReinbold Mesmcr. Nlllleji I..mi, ZIIo.I.ba obzolj., MIribor 1\lIUBln~ MIX, Veliki ploolrji otpinlzma. Didaku 1993BiDe Mlač,.-boi wir.

AR 4511994 li

ekstremno smučanjc::e _DejaD OGRINEC

NAJDEBELEJŠA URA MOJEGA ŽIVLJENJA

Tetto Je pisati o svoJi alpinistični notfllDjosti.Vresnici je to naM edina nolI8njosl Pa velle zakaj?Mislim, da je prvi problem k Y lem, ko ndl bIH:nJI(beri: ku) tedaj doumejo, da: "ali smo· sem nor alipa ou', om spadajo ponJibovem na 'l1rugi" tit. Kaj jeres? Prtmam, da tep k$lllllemllljebi ne:mam obJas·niU. Morebiti bi si I.lSpel, 1 potem bl se tudi jaz zaeelsprlkvati: 'zakaj in kako terCIemu'. še najdlje, od tegaSlcet enoslavnega od§MIra sem bil nekaj tednov posYOjemebtremnem alplnislii:JIO-Slllučatskem spustu vPIUCl\amIL Vprdanje. kaj se zgodi., ce grem kv taje,kolje bilo lO? Žu to smerjo sem dvignil svoj .Ipinistlčno-mlučanki in 'predrznostni' prag za krepak korat. All bom preživel ta koralt Cez novi le telji prag.lertako aa sploh lJlO\'l d05Cd &: sedaj, po ICJ "dogodi\'tčiDi".se le 'JlO&tllellujem' svojim prei!njim stvarit·vam. Kaj mi bo preostalo. ce uspem preSveti le tetjo,napomejIo, nevarDejkJ preizk~njo? Verjetno se bomsprakval fe: o 1alItni norosti, :saj kdo nam pa dajeprmroizzivali in s lem provocirali Ila!e bllfDje. All paJe 10 morda moja doltnost? Nevem.••

Bolj verjetno pa je, tla bi se neprem~ljen korakpreko tega mojega novega praga !roneti vvečnem p0koju. Nekje namm mor.jo biti meje! če jitl pi, je vseOO6el1anje skupaj jK»lavljcllO na glavo.h.če ne odpovečloYet, odpove oprema. To sem občutilledaj,ko se prismu&'oju na ledenih J'lOllOCjih vzhodne stene Pan:ha·ma nisem vet mogeluslaYili in me je ustavil le s1UČBjOO

oapillan tup snega (...ali pa roka slva1oika?) Kdo ve?A verjetno bi bilo po neki logiki bolj prav,da bi takratumrL_ Sam sem SI kriv, ec rinem z opremo za slamdiD.w1:e ravnine v obupne razmere oovembrskc Himalaje. Cernu sem pa to naredil? Vsakemu, ki mevpn!a za mojo pamet, bom pritrdil, da sem verjetnoIrteo. S eiJn drvgim, bolj radonalnim. naj opravičimSYOje dejanje. za sponmrje? Morda. Je bila 10 USlavzpo4buc!a za pol:tcn korak onkraj svojih ustavljenihmeja? Ali pa r.waf3Jlje nad odpravo SK1-1lXX)? Kdove'! A misHm, da je Je nek odgovor e005taveJl in tO v

AR4!119fH 22

pomanjanju zrm na minah Himalaje. Manj Ullka =:

manj misli. Preprosto, mir ne? Priznam: vresnici semse prvič v tMjeDju polleno zmotil ln to pri zvr.;tialpinizma, katera ne pozna zmOt in jih ludi nedopu!l2.

Dema sem ugotovil, lJa je za mojo lažto verzijOleleJrn:lrk opreme konec na lfllem snegu, pn 40". In vNepalu1 Tam sem Iz precej odaaljene baze Da oltoocenil po~ - sleno na "okvirnih' 4.?, Zfavcn pa znekim nejasnim upanjem, da bo sonce sneg knekakozmehčal.Saj ga mora, saj je stena obmjelUl ni vzhod,sem tol.afil Sllmega sebe. Ali pa sem lagal, kot je žeBojan opisal svojemu nepotclenemu nemiru "da semolim', lU se le k izpraznirn. po vseh teh ueningihpred in vprl/:3k0V3DjU na ·dogodek·. Kajti "gospo RealII05lj' sem pag1edal direktno in zelo globoko v oči naprelomnici zae.ttlta Stene, ko sem "zapeljal' na pravih30" Irdep, do ledu spihanega snega. V lrenulku senisem mogel vet vrnili nazaj na vrh. A človek reagirasamoodtdujOCesam od sebe. P01.abil sem DlI sumiIM)pozabil na 300 mel~ko skAlno sleno, ki me ClIka ssvojim "bowJem', če padem -zdrsnem (za uslavljanJcne bi imel Casa, grc navzdol prehitro). Le g1edal sem nasvoje noge, palof.aj telesa in Izvsell, kar nekai izk.lIknjčrpl\, ler se obdrtal in dr.;el naprej, po Sieni navzdol.Pa lok ni bilodovolj. kuvijalisem moral. zakaj sicerDC vem, a sem moral. Saj je smučanje zaviJanje. viJuganje. ali ne? ln l\ldi to sem ukrolil. Nekaj dC:SeImetrske Izgube vi!:ine zvsalcim u\IOjem, dokler nisemvet zmogel konllOlirati smnči in sem le drsel brezpomoči, proli blitnjemu robu stene. Tabal me je nekdo uslavil. Jaz se nisem. Ustavil me je napihan sneg.mi s lem "podal roko' do rei:itve. Vrh me je zvetrom,mrazom krepko bolanega, iztrpal že pri vzponu nanj.ln vtem lrenutku semsespomnfl na svojih mejnih 40".Pri takem nulonu poboCja, na kalerem sem se nahajal,se tudi ustaviti in kako 'premislili- ni dalo. zaeel sempr«tli po snelni polici proti 'izhodu.' - proti odrditvi.Tadel smeri je bil uganka. Sseboj sem imcltudi vrv inkline lii SPUSI po vrvi, če II poJiQl ne bi bila pra~ inkot pri V!iem. na ta dan je Slo po HeI!i naprej bruorientacijskih težav. Prečil sem med lem k dvakratg1oboke,ledene jarke -jih ne bi več, hvala, in se: zgrudilna snežni ravnini na prvo skalo. ot> katero sem 1>c·spodlaknil". Obležal sem ZlI. nekaj ur, poslaran zavelJko Lel, bogatej!i za fivljenje. Ne bom glorilil'lllpomena in obl!lIlkov. Jih ni t>ilo. Le napor in IrpljenjeID nek mali črviček zadovoljstva - kone<: je, če bi bilomogooe. bi si ludi jaz kalden komad zavrlel (ol De biSleely Dane_. brex zamere BoJan), tako pa sem poslulal Rock rilem SVOjeV srca v glavi in činele piskanjalastnih plj~ Podlago Je dala pa. mati naI'llVll... 'PretiVeI' sem očitno napako, na pa\lO poslavil nebj teorij(Iudi svojih) o opremi, oceml smer prenizko, da si bonekoč too polomilzobegb lej očiini plOYOkaciji in kajzdaj? za koga sem IOrej jaz, mala napa.1aI malere ze·mlJe, \o naredil? Asem nor1 Slgurno!ln 10 rudi upam.a ne drugače, se vsej s lem lotujem od vseh ostltib.Al Nec:imem Je ta poba, boste dejali. Patolatoo od nasni? Kaj bodo nam samim taka dejanja'? Le zdavnaj so

onkraj nB pametiinobičajnihulitkov. Torej -om mi",le Jur:li: naprej za zgodovioo~kJvdrva. katero meD4a žedrvi DaYZdoI"into lhe heU', ln lam se Yidimo... Adijo!Namesto konca.,. (6:Je kc10 101'JVDOW k bral, naj liiioprosti).

PAReJlAMO ('lIO _), Vzbodaa MeDII

VKatmanduju smo sedobiJiV$hkupll; 27. 10. in il:KatmaDduja po Dakupu DekaJ pOlrcbne in neponcbneopreme odleteli zmODom dol..ukh1e. V Katmandujusmo sre6l.li lidi cld.po 'Gore iD ljudje", Obdarova.li 50lIlI5 z nekaj bombicami, tuninim1lronzervami iD baterijskImi vlofld. V LukhJo smo leteli 30. 10. in pd·leteli lja popoldne, IIcsesta1i II sirdarjem in nosači terocIlwrakali. Vremesmo imeli lepo, Icv popoldncvih sonam zakrivali r&ZAied oblaki, ZlI katere smo se ves casbaU, 4a ptindajo kaj sJaMee- po pet(\nevucm prisropu iz Lukhlc 51J1Q 4. 11. ptilU v bazo na Yilini 4800m. Verjetno to ni bila najboljia potezi.. te v Namc:bcBazarju se jc Andreju ZoriČIIpojavila rn«na angina.Ker smo VCdeJ.~ da je baza moko, se je tudi spričo

kratkep motnega časa oktevanja raje odločil za vrnileVY Katbmaodu. Ta odhod,t.c'pnlv s Icfkim sr<:eJn,5Cje iztezal za pametnega. Kasnqe smo v baz! tudi osalitrije momo oboleli. Prah na poti, t.e relo mrzle noči in"forstraaje" «le akcije (za kat:rtne.toli vzpone je bilole 7 cbl! časa) se nam je~ v obliki angine. zaprebolevanje Ie-Ie pa ni bilo časa, ampak sva po dvehdneh v bazi z Ga!perjem Kotirjem odrinila proli vrhu.Do vrha je bilo dobrih ISOO m l'iline iD s:e kar nekajdol!ih ur 11:10 mllČllep. pri$topa po "rUllUljanero" in51pkem Sranilu. Skupna telja je bila, da opravim SpllSlna smullch prekok dCVHke Slene. prt tem me Matja!lo Oalper pollibta na mtomllerial kolikorse leda lerIasne}e te VIii lrije stupaj splezamo kaHno lefko plezalno smer v isli sIeni. Zaradi ambictoznep piani S\ltlz Gdper;em oprtana z vsem rnogočim: Iolor, vrece,plu.ahka oprema, vrvi, jaz pa ce smu~ s\I1lluenila karbreZ prave IltlimatizadJe na vrh. V slabem zdJll\'5Mnem potutjllsvaooCs6. na? 11. prespalaoasedlu TesiLapclul S600 m visoko. (POI do lep sedla mi jeostallle do l2aDe5 v spominu Irot "nekaj napp·...). :le vbazi sem ulOwvil, da z alpsko srnuCar$ko opremo nebo Ilo. Pod skupno teto bi se kar 'JC"V'Icll Ocenjevalsem pobočje ni klkih 45· naklonine - pri preoej!njlIzpostavljenosti, I sem se 101afi1, 4a bi nekako 'lo tudina tekmlrk opremi. Tako sem vzpotl od baze in spustnazaj 1ahko opravil v C:evljih BCSOOO Alpine Žin lersi 1: latjO teto Moroltovib Smu.el prihranil kar nekaj kgodYetne lek...

?l1.sva ssedla,posevemem grebenu,območnem

YetrU in neverjetnemu mrazu pri!:1a do pod vrha. Tam

ekstremno smuča~sem se olllj~1 nabrbrnika in brez njega "skočit" na vrhler hitro nazaj do smOCi. Namov:ana Sntel", za kalerosem pa vedel le ti lJOrnji del, gre kakih 300- 400 10bolj scvcmo od vrha. Par zavojev za ogrevanje na "le40"" in popolnoma troem snegu je Gdpet lepo postikaL, polem sem pa kar hitro~. Oa!per je po polivzpona 5CSlopil sam nazaj, da Je lahto vr.ellotor in05taJo oprc:mo. Ves čas sem ratunal na čudež· sonce.Upaj sem, da bo vvz.hodni SIeni v«: sonca, lopIole inmorebiti CeJO malo mebkejli sDeJ. seveda sem se u,(tellKo sem pmd na nekak prelom v~u, sem ugotovil, da ima moja smer f.e krepko preko 45", 1.e so" invet, na koncu~a pa 300 m venikalne granitneSlene. Na momenle sem eutil, da ml stvar te ubajaizpod lronlroJe. Smuči sploh nisem~ kontroliraL, lekdrsel sem proti preJ*'u-. že blixu 'poletiv~OSI'me je rdil napIhan rob snega, kjer sem se ustavil inrope! lahko zavil Med stenami sem preko dveh ledenihjarJrov po ne vem kakInem ČlldeiU prismubl dow1Jljep pobOCja, naklon "le <15- (kako je to poloma...) ln kon(!al smer na kakih 5200 m.

Odsmual sem nekaj zavojev in priznam "(!esa takep pe bi v«: ponovil', je bUo ledaJ PIVO na kar sempomisliL Naslednji dan pa je Malj'aJ: KandusSlm krcnilpo mojih smueinah oo bke uet Ine smuClBke .'meri,lam prespal v IoIOTU na polici, ter 9. II. splezal novosmer, levo od smučarske"S1oYetlske' direktno na vrh.Tilai dan sem prvič občutil kako tesno je \/Odjem odprav, ko opazujejo napreGovanja na goro. Po kakih 6urah vzpona je učel seslOpati nazaj proti $Otoru vsmeri smu.Č3JIja. Tudi on je potrdil naklon smeri lodejal, da &i je klel polotnejšcp. sestopa ler gamaS (Awaj teb?). Verjel mi je, ko sem razlagal o udih po.boejih, te da se je njemu, v njegovi smeri 1idirakl. kajhoCemo, laka ie pa(! usoda..

Članlodpn_

Matja1: Kandus, Oafper Ko!ir. Dejan Ogrinec (vsiAO Crnu<!e).-,

Po dosegljivih podalkih v lem delu Himalaje (Nepalske) se kak podobeo spust šc ni ·zgooU·. Razen zvrhov. kjer se gre pa za druse-Ie vKinske ldave, se sslen Je ni (iD nuJi ce nekaj asa ne bo) smučalo. Paposebej ne na telemark-8ackountry opremI.

Hval. Alpina in MOfOno, za odlično opremo. lahvala gre še KOTO, Romanu Robasu, Oostilni Narobe,baterijam VollaS, Iglu Jponu. - Irpina Ljubljana.cox, d.o.o_.Tesmili 4.o.o.,JUB Dol in tW:im bllmjim...

zaoocne in vtise glej skiro.

ekstremno smučanj<.::e _'~HAIfO (6281. &JU .). WIODIfA STW

AR 4111994 24

•,- (KJUeIJ HUfAL)-- .

..__=~:.~lI'.~M~".'.ILIfU,TD·,JJ

~-_ ••• "YAat4:fTA_Sl.O\o....sK1E"rtlV. _cn"! ilit.ILI__~IO_

""':'o'MlIMATIA!

______________---=a=lpinizemGrqor KresIII

RZENIK

Res, liC vem kaj nama }e bilo takrat z Bo!:tjanom,da sva se odloala za Rzenik. Nekaj let bo fe lega. BiloJe v začelku leseni in oba SVI hmela, po napornihpoletnih vzponill, U ll1ključell: semne, splezati !le kakino mres lepo smer. Da sva pristala prav v Runlkovem Centrab\em stebru, Je verjCUIO zgolJ naključje.

Mlada ln IUllIebudna plezak:a vglavnem nisva kaj dosl!dajala na to, da bi kdaj morebiti preizkusila 51IOje živcetudlv takSol bolj ~[jM peeilll. Vendar,odločitev jepadla in čeerav smer ple'lJllsko ni zelo zabtevna, slanaju llrobir m nemogoči travnati odstaviti proccj ulrudlii. SkOnlJdaenoglasno !MI ugolOYila. da sem verjeinone prideYll vc:o.; $!lj naj bi Centralni steber veljal za elI0bolj normalnih oz. kp!ih smeri v steni. BoIJtjan jepomeje le malo razmill.jal o Androrned.i, a dlje odrazmišljanja tudi ni prUlo. Poleg tega sva oba odkritozmajevali z pro nad Pavletom ln njqovfm previsnimkamDoloroom, ti se mu pravi Peklea ska pomaJllflČll, skatero, da je mde\'O pripeljal do lisiC skrajne mejedobrep okusa. kovsc skupaj !le ima neksmisel. OmenJena smer naj bi v spodnji polovici premogla, tako sele~j gowrilo, nekaj neverjetno kruiljivih nllletajev.ze be:W'l po&led v tisti delitene kjer poteka, pa namaje to tlidl v popolnosti pOUdlI, Vprafanjc, ki sem li gazauavil tam, oamret,. čc je splob molno splezati kyetjo podrtijo, pa me je kIjIlb V5emll ul. neglede na to,da sem zadevo potem brezkompromisno potisnil v kotin dejal, da verjetno Di vredno Izgubljati~,:začeIo

po malem gnjaviti.

Potem je preteklo leto in~ eno, sMri so se spremenile, pravzaprav kar bistveno, zareCeDep kruba pase lamali tako najvet poje. ln 1\11 seJ: Rokom zaprašilapnlv v 10 Pomaranro in sva JO povyhu vsega, ruennajteljep tebnlenep raztežaja, skorajvc;elotl splezalaprosto. Na oeuterlh mestih Iva bila primorana vl~

nekoliko Mlje varijante in ker so se nama neprestanitreningi vplezahlih vndh dobro pm.naIl, lVS se naJbolj kM:ljlYim mestom zvito lJ:mikala in vijufllla po&ladkih navpienih ploRah, po nekaj metrov levu alidcsoood onginalL Bilo Je lprotno urejanje varovanja,zaradi vseskozi napete pk::zarlJe, precej zahleYDoopn._vilo sajje težaVllOlI je le redIto padla pod sedmo stopnJo, vendar pa so dobra ltojilčaI.'ripomogla k temu, dasva se lahko popolnoma posvetila plezanju, TIlti zloglasni raztmj čcz rumeno streho vmes, pravi pesk0vnik, je vse skupaj prejkooe samo k popestril Tamsem, plezal kol pTVi, s smc:fnjmi kol_rskiml OCaU nanOSlI, ki sose, to)le lahko priznam, irlta.za1a kot dober.wetllik pred vsem tistim peskom, ki je med ubija·njem klinov letel oaokolL~ na vrbUllellesem ga imelpolne spodnje hlaČIC,~ seveda. Smer se 118m8, vceloti g10da no, tudi ni zdela tim zelo grozna, kOl sojo opisovaU, bil pll je vzpon na naein, ki sva !ol opravila~noeden mojih naJteuvneJIDl, mislim, da tudi R0tov in bila sva upravičeno ponosu nanj. Komaj kakteden po tem pa. ko sem ravno ugotavljal kako vselITanski plezalec postaJa,se je Rok pooesreCil v Šitah.Takrat je bilo iuetenih mnogo besed, nekaterih lplohnikdar nisem mogel razumeti, I18jgJasnej~1 pa SO takobill tilli, ki nikoli niso bili z nJim na isti Vtvf, Sam semkvedno p~ričan,da muje lekčislOmalo manjkaJodo tiste najvt~je slOpntec, ln da bi jo po vseh lpreme·mbah, ki sem jih v zadnjem lelu opazil pri njem, Y

knukem Casu 'z 1lIltltoto dosegel. Tako pa je vse Skupajdobilo neverjetno grenak priokus,in 5eII1, fe na lamomisel, da bi v blifnji pribodnosti eez rdeOC prei/ise levood PomaranOc, ki sem Sij'ih podrobnoOgledal, potegttilnovo lmer, morallmra popolnoma pombiti.

S Sebasljanom že trelj~ 10 zimo 1 tenimi nahrbtniki grizeva kolena nameli~pod steno. Tiho sva, kernaju dejstvo, da bo danes no na v5e ali nle,se pravi dalpkzava ali pa se dokoneno obmeva, preveC oliremen_juje. V obeh prcjrnjih poizkusih naju je lpremljaloIUedno slabo vreme in predvsem hllli mraz, tako, daSYlllpleula le dva,_ vsesltozi zelo tefJtvll.ll razleŽlIja lnpriSla rik pod velik, oranžen, mehast odlom. klJuebOdOOC lmeri. se vedno II tudi nisva na jasnem, all bovzpon tlUll čcz lploh mogoč ali pa se bo kar ves tistioranini pas stene enostavno sesul.

od prcjfnjihdni mijev spominu najbolj ostal prav1BČetek najine smeri Previsu pICCka v lestvicah, zenim oepinom in celim kupom specialnih klinov, prekoYC-Iikih ledenih sve( proti nakazan!, razdrobljeni potIini, ki je edina daJa!a lIpan~ da lploh prideva do podmehc. In ko nama je po dveh dneh takrat to tudiWipeJo in sva iWnO za<!udeno zrla ... absolutno neverjeten oranmo rdet pas previsov, sva si dejala, da botako verjetno izgledal Cetrti del Aliena, osmega potnika in se pospekno spustila nazaj pod steno.

že dve uri se nisem premaknil z mesta, pravzapravs speciall!ka v kale1em visJm ln ki ga le k nekaj mili·metrov tlel v skalL Nimam več nobene ideje, poizkusi!sem prav vse. To, da se mi je blifnja Okolica medmojimi, ...easilt le kar obupanimi poiUll$i taradi

AR 45flW4 25

!!!pinizemsli:JOClslotae knISljivOllti be nebjknt popolnocu sPfCmeal1a. nte 5pk)b Re pDe YClf. la tudi ne vem ..u. alisem~ ker Re mOmJl Oc:z.1i YeSe1, kU boli.to.mo lahto ki dol in yen iz te podjMc. Sebastjanle IpI;lm:J ViN v kliaib leYO pod lD&110 in bICdO opa:eu;:'1flIob pa nif Re z.lllC, br mele pmcbcj jezi

potem KIn se uenbat odloeil za vajclM:l res za.4njO f'"Otnoot, ki se 1111. je f.e. Kbj Qsa atOUIla po~Vr'" Km YCIfto mDkD prek obJe.p roba m&,lutc.komIj OPaZK izbotli.e, Slepil v ICSMCO, htnli PI zObeN mb!Q pritiskal D.lko .kslelli,da mi .11I1ts1lill.dol potem je CdiJlO. karse k spoII.UIjun. Sebtitjanootuta , Oldo..im tODOUl imec!l iUl'tk: • Nehel fe, mejA PI preeerou!"

MCMI sem~ z ZlIIl.ko POnOViJ te neluljknlt.vma; je verjetDo padel v krt; k btkD specialce in utoocv rOJ Jeyspodnji robsuelle ll5pC1o abili IOlidnepjc:ICJlitana. Pni tlill po dvajsetib metrill v katerepsem se ures obesil in mi zato ni bilo trebl DdrfevaliPipe. od stal se mi je odvalil pravi baMIIl., IkupaJ znjlln pa v dolino k pol prevlsa, y utcrtp sem bIlInil."""".

Razldaj je naslednji dan dokonCal Scbuljan. Plezalje ce dcbcleCllri urt. na koncu Je posMp~ celo

nekaj metKI\' knll'!pljal tcsa wsep tk' <SOliW v lejstcai. Smer ,YI z nun biYakmn potegnila do vrbltnaslednji k:dc:u. Eaa 6bu Ideja manj mena il.ktMjayet. sva Wnl kar Pt"CYCt pk:bto llltljul:i1a. NI kOOaIje «Sto lUkO bili pametea.. PoJyeti\:a $'IlI jO Ron.

Nasplob smeri, ti POIeU med PetJeasto pomafarm in PUJcmko c:edeYi.1O Ri bilo te:ao udcli imeM, ti bi 3e ddaIO to.tebl&. Kar prcw:t stwri n'lI00tive1a v njej, lako da je YCliko podrobool5ti seleka5acje PriSlO za !wu lo ob misli na nekatere mi je kelaMI rabklllCpiJetno.

MooJOml KIU billeto«Djo zimo " Rzeniku, ali p"5aIlIO pod njim .... ogkdib. VlDC5SY1o s Pmetoll'l spkzali iceoo }'f"'C,.l\ICOOboIj "boemdd.. kjer sva llIdiimela nekaj zanJmMb 'edeaill rl\l.DeVroY.

Rzenik, res !lima "me. ki bi \'Sakomur Iahto po.D~ila svoje. veeina mojlb priiatelpr se je spioll nadakt illOpba, ima pil POka drobljIvosli prav go\QYO knekaj, feNr drolC KaIl'llliJkestene ne prenaorejo. Verjetno bom kdaj celo odkril, kaj Je 10.

zadnji del se ....na1a na pJVCRSIVeD vzpon Hlldl·čevo limono, ki SVIl ga pn!le.klo zirno opravila se.bastjan Seml'!jc ln Gregor Kresal (oba AO MatiQl) "severni steni R7.eni.ka.

NAJBOW ZAGNANI BODO ŽE ŠE PLEZAU PO VSEM SVETU V LASTNIREZIJI. TODA STVARI BODO ČEZ ČAS NAŠLE NOV TIR

Najbolj apanj bodo kk pteDU po _11!C1U Vlasw rdiJi, todaslYari bolk:ltezt:as naDe tlOY tir.

V lasl:ai rdiJi. Tomo lO! 10 tIknIl bo uId.I tODClC

=. ja za poIdoajeni denar in .lefKIje:vaoj. kdoJezaJ.deD iD da m. pri -.«fI1D:J5,. To so t*

Del ube p""ledicc "kg h~epwtema finudm1ja" 'pon.. kjer jcdajala drDvli all cln&!ba, zalO da.Je imela roko lIId l'5eIIl, i. lastnep 51mofill&DCinnja,tjer Je dcUrjs bilo vedDO premalo, pcx.cbDO te JO bilialjl zabteYDl. Tako bomo ptisiljem tudi na tem podrotjl pribli&tise Evropi, kar je f.e fnD iD}O malokdorazume, pomeni pa tomo tisto na ZoI6et.tu: v !&stAlrc!iJL Tudi fIOmOCs~rjev je lastna refija, umo dajo Da teh mcridianih razumemo ic Yed.no bolj kot$poDZOrfcyo obYculo5t, De pil kOl enakopravno obli·pdlo ati kupoprodajno Pogodbo.

fn tako bo JWa Ilplni5tiČlUl sfera morala pojesliprCl;le! DrcoelleP kruha, redIlO pri Mcunerju, ki somu oeItali, da se prodaja in ~ YN.k -lep U5pehpo-kolbcatirall. da blll1d.i 011110 zmo&l!, 6e bi imcli....la da k:fIC zanc1i aYl.DmiulI (kdo pa IC?) Qvk:b,SIetU iII SPk>jI dcUrjL pa SIOO 1.1 McallCr s( icpnkIitDo YSOC llSMri.l S2G I M1jlml aJpinisliCRim.i spo.tobDOltmi, ti Ji). je s m>jini iRtektlwnillli 5pOIOblIl»lJDI mat ~ti. Mcd te spMa L L II1CUJCIDCD.1,

U:obruba (Je uCitelj bllCIUt1ke), z:u..njc lujib jeD.kOY,SJ'O'ObOO5t breu.ibmo poorilf prccl kamero 15 JDi.u,1,I1,v intCNjlljiJl zbraoo ru.mKlJlll u IDozorski ulSlI iII"konbKl biti lako~~-.da PriCSe lDtXI ""* tritikastre lCe nap-l4i lJI POWli njilloYep UjboIjScp.

Ko bolk:lsJoo.Qsti aJpirdsli do5c&lf to katarm, cuveseljivo je, lla so z njo kODeDO zateli, iD. se otreslioepotrebne DaVlake, kol so dODOC1 pojmi oskromDOS1i,po1I"MlYalllOSli, ....terilmll ild., lo ko bo mumo pri_krivano n~jiYOSt I1IdomcsIJIa IlOl'1N.lna, zdra..-a~ponna IjubosWllQOSI, bodo njibovi UlSpe.hi res njihovi,tako kot 50 Mc&snerjcYlllmo nje,covi. "'iso ne~kl,a\/Slrijskiali tirolski. niso od nobenep njihovega lele·kaaa ali zclekaoJa illlu41 nc od Stema, ker jim je '4cod5lull1.

Nobena 'javnosi" in razne komisije si jih ne bodonwgJe \'IlC lastiti in jim sporot.ati. do.kam lahko pii·pleDjo. Noben Rit1c jim ne bo mogel reči: -in nak:kolajne so vendarle majCkcoo ludl moje", lw1 poslu~o" penJdni reklami. Raani bolk:l wli, zalO tu<liod.oosi. PJel.anje je prevce rc:ana ..... da. naj De bi bilo

"'"'

______________-=::,alpinizem

EKSl'REMNO PLEZANJE V SNEGU PRI NAS

011 ObJIVi skice rWC DOYesmcrf VLoW.kni bi ralJSPOma1I aa nebJ 1'q>OUOV bpltld desetib let. ti sed'ules pomeoijo YeIit torak Y pkzaDjalettllls!ldDibUDeri pri us. Le-te $o GI. b.Io6l bolj redke, vsaj liRerIIJldje.. Vzrut la to je "SCn! mu; nizb )ep Daiih.,nla IlC preyce iz:dI,UIep3daYi.DebotnljeJove&oma.abial JIOIOfem la plel.anJe~ snet.Ib odsUvkaV. VdikI. td? po 'pika-JII", ti je t DUl PrWa izQaua1llJb Alp, pa je le ObrOdiJa otuJ Udov.nni. Id500bIiH SIa:St vzpe:ajlnja po Irdeta,~ IDeJO.so %1a:JItreallll DOSODI na5l.i Deuj lep tudi pri aas.

Mcd 1a2j1mi sacrmi le uleJOrije je n.ajbolJ managapa med ~tamf in TnVD1tom, Id je bila fe vt4nIlpolioYllma io v kateri pogosto nastanejo dobre: ral1IlCfCl. V KamniAib Alpab Je::r. njo prlmertjlv1l Terat::,.ppa pod leVUDO steno Dolgep hrbll UlYeD

Nasplob 5000bre razmere za ledno plezanje trdega.nep v aaSlh stenah slino redke, IWlI.jaJo pa na radiCne Melne. V Slenab, Iri ji. obsije SOnce. se SDeIM~itfC:je predela in tudi slmpnl, slter pa I1IIJwlje lnIla jk: probleme ponawdi SkrivIjo IeVeJne slene. V• se lfd. lacI popto pojavi vvel!ldh plullicaJl., pouterilueSlebjo tdti plaUM zmllih pobc)eij, ki SDe,pod YdJlrim pritistOIII n.abutajo ludi" najsl~od1laYtc. NajzaneslJiYe,jU pot OO lJdCP 5DCP PI so OlGplifYe ta visoki det., ti pade po obiWll sK!aib pidaYiUh.Na~ IJIeI takrat PritanDe oez <:dOUlOP;YVdiJIO StaJe in plm.anje je mobio tlldi tam, tjttPOkU JPIOh De bi slo.

NUJe' mojega $UbfektiYDep izbon ni _MrjanjeIatvit:e, ampak OIiM:tlitn tistih vtpODO't, ZlI btere:Jahto 4aDeI rCUmO, da 10 pomcaill pni\O maJO reYOO

lud~lezall.ja pri nas.aiSeID vt.Ijot.il vzpGDOV', ki 10 0lMs1li

od wdDl;p Ic:d, (1I.p'. L.cdeaka v R.illbb ali Jl'; Bditrak v Vriaa:I), ter Je lII.i zdijo qodbl zze. Otprr.r je\ohlk:o tdkD poteelliti. V:EpOni 10 oaw.delli krono-

""'"1. Vra.... - 5eYemlI siena Ozebnib v bdlljld,

PrV Pavd in Peter Podpnit, Mil.. Velikonja,DlILb.Il Rijavec, 14. 2. 1982,as- .90", V+, Hm 11I.,IJ ur.ZučliJIOSli tega vzpona so do 20 m I10lgi odstavtls konslalltno naklonino40 90 in cn razte!aJ vzelo krilljivl staJi.

2. Ko,,,",. smer - vzhodna SICDI. Brane,PrV Rok KDvae, J. I. 19&3, 9l7(9S11 ru _!SD,1OOm,4urc.TI ZUCI "noriDvzpon je bil opravljen v izjemnibrazmenb, ko jc bil sacg CSObCSOdnO Dl.lcpljcll čez

edo IWIO. btJ je edo CMI me!n& pt"Cvls.a. priprvem je Rot ablqljalaa obeli ccpin.ib il. le /ulrobl potepII uvzp. Ko je btI čez, je ugolOVil,cia '6IN' DC bi tn08d Zlvnet1 ce IIlIZaj in jesmer~ldo vrtla. pot P je 'oOIlila pret~ enegaprevisa.1cp kos Jl'; je bil StnUCjSi od 7f1'. Smer jev cdoli IpIcz.alZ ledno 1CkDiko.

J. JLA -$eYU1LI SIeU $ilI. U JanuJc&liCiJI SiM) Karo, 12. -14. I. 198J,vsnegu do 90'" (vet kot polovica smcri), sicer VloAl, '1/, 3SO li\.

Mccl VlpOIIOtII je bilo zelo slabo vreme, tudi sne!ilo je.. Rurac.rc 10 bilc enake kol v KaYlOtvismeri.

4. Slosarsb NItCr • severna stena Triglava1. ZP Franlet Knez - Uai!a PainJtiber in JallC2.Jeglič - Silvo Karo. 21. - D. 1. 1983, v snegu 11090", sicer .'0'1, AtI. V, 620 m.Skoraj oelo smer SO splel.ali v odliČDih \c(inihrumcrab ledno.

s.Dil'ckIMIdICndI'. (OnigrabCn)·severnaslcna Triglava,l. ZP l...oiK Cajzet-Fran6ck Kac2. '1;1. I. 198J,9Cr, V. At, 791 JII.Zaradi mbcp vremena Ita DCtjC na Iledini stene obrnila !JI na W$1OpII 'C je Cajztu mcd. spustom ob vrvi b:PUliJ k1iD in se je ubil.

2 ZP Jan Krc:b. JIP pinna - Jiri SYCjda, 4. - 8. 219ltlod.nchali SO nekje v vifiaJ skabnep tuma inse ard 5labcp ~ILDICUI obrnili.

J. V 8o]1.I1&1av Mro&k -Ivu U1Jspcrger.31. 1.·3.2. 1985.Nad čnum srab.aa sta smCJ prvel1StYCllO potepita oo .".bl5lCDC in celoto poimcDOVJ.I.a Ko·Ioar unj. V tujih revijah sta SYOj vzpon oma6latot reko naj\Uji problem lfi&lnskes1enc. ocenil3 p.alta ga: V+.Al,llr,J7raztefajcv.1425 m.

6. Bde sanje - severna stena mcd Vrhom polic lnPrUno glavo (MOtnica),PrV26. 12. 1987 Bojln Počkar - Bojan PograJcN'I'c Skot, !SD, VI, AI/6Sm 740 m. 13 ur.Po cg p1e.unJ. po strmem sncgu je imel vzponhlai proccj zmrmjcniJltr.lIV, kjoc pa jCbila $kalnaprcga4a v lpod.njcm delu lmeri, kjU 10 plezalikombinirano.

AR 45/1'»4 11

!!!pinizem

PRV~ Thald HUMAR (AO ~Rit). Miblo KAlZEU (Al' V~.11taII), a...,.. KR&AL (AO ljubljaM_M.olic>o)Oawm: n· 23.jan_l'J9(VIf.Iu:?OO (900) ln; lJ INlCbjeY0mII: 90". Vl+, 0'\1/65. V+

V.-r IIDOVlI<lJIl~...,.".", l/DdQO P:lZDC>. kle ob daeti", iii ..IIIwj 11006II • 1dlrIr,omi. PreICtlek VAOPIIl >kot v ozcbalk $lIlO obj:ljpoMl1DClllpcbmu, kjcrS4lO pIaali POUllll2ljcnl oni. 1'0_11I10-W....", 1101le pl«l1llUll_ tit odpi..~ ..,.; _,d"," ambienli,tllO"Upim!vozte~,poulerilIjc"<ldlla le Iellb. bda.1aL

'Uli.....,

AR 45IJf194 28

______________=alpinizem()n:r,.: -Vili J VII~ 14111

OatlwJraRla.sd (~c.kll........)I. n (1.1')'" JAMNIK, _ ........ZEU (obl Al: Vcnibll)DI_ 22."" IMwilla: -oo (1010) ..

OP~

Vte,~ randajo.VlU,",,* J*ulo 1Cp po ..jpnj.......... pe.- keuno: ~od V ............... '". j .......

':-----1(-,_______,,,,

",..,,,I,,,,.b.'" ,,, .

\,i •

~,,"o" "

-'~""'"

\',~,T""'P-,

\,

AR 4511'»1 19

~inizem

LEDENKA

Ko llkok udobllO in VU1lO Mldim doma ., UWI.Jatu in Pft.mKIjujem o PU, le spomnim M)jepoaJld:jep. vzpoaa v [nknki. od lUnol je preteklo 2l::uetaj ča&, tOOa spomin Aa1Ijo mi bo 05U1 k dolJO Y

'f"""D"MOZOOe Ili prav. da pKem te VTSltce ravoo jaz, IdKlil bO prt VSC:I SMIri lIbogi !lalise . Alfl.lnocoep vseplep. poCetja je bil Franoet KAC:Z. Midva t .Jooom MIbQa le na ~Itl mestu ob pnwe.m~L o, pa ne bibOO potnote, moram dodali, da sva moraa dali _ odsebe; o lem kasneje.

Onpa med SU;jen.1ro Rinko in KritJem je fe 00180blIrili apetIte mnogim ....pinislODl. Ravno 10 timo Siljo illlcy namen preplculJ dva ljubljanska alpinista,br 5cltt z-ocdcl kasneje. Poleti je to mokra, kruflJIvamea grapa. ki ravno ne vabi. di bl tam telovadil.Potim!. iozamn.ne, pa Je nekaj (bIO drugcp. Mislim,da ~zaeno Dlljdaljšlh ledenih smeri pri nas. Frančekmi IC neko/: ZlIupailo 5krlvn051 in mi namlpIl, da Joraudtva. 00180se~ poznava in med nama $C je5l.ka1anh prljatelj51YII, kir mi veliko pomcl1L Zato kaUnepprernl!ljcvanjl ni bilo. Grem, Je bil moj odJOYOf. DoIOYOriIa MI se za za4nji vikend v rebc'Ulltju. Ker pa sobUc zelo sll.be ravnere vsmeri, MI plezan~prdotilaza teden dni. ca IcOeD dni Sla se nama pridrufiJa seJ«o.ID FrackcM ku AD4rcja.T~ smo se \'si Itirjedobili v soboto Z\'C:ttrv:tilmki $obi aa Otrdl:ju. Pri~ llaO si nahrbUlitc: iD dobJ qodaj $QIO se ulet"k poeitku, b~ti naslednji dan bo Klo 1»1... Kar DCIDOfC.m uspau. pmuKm razbu.rjen. SuaII me je, karK llpI.DI se p<l'>'Cdati Joai1~ manj JII! Fnn6:u. PremeII\Ul .se po pog:radu.. Slejem CM:e, u ....."". bike,loda 5PUCII D..i od nikoder. Ko maloe odpl:M.m, mezbudi FnaocIF: rekot: "šesmn boe pTelpaL"

Ura je ic ltiri z:jUUllj. treba bo 1\11 Jalev, ki ji nivideli to.a, ObeDem pa fte vem, kako je s tlinL SO \I1iaa sYOjitl -vstih, ali takSen IlWljb!

ZJoooa._ urhiUO priprmjeM I. ic~ zakoleSO...... ca tas se FranC.et tX.(Ii, bkCoo vrv imaJoco otoli rame. Upoyimo, da 10 ule YM v 1\.1.

hrbtmiku ,. cia jo je vzel Mad!arom. ki 10 ravno takosP-li v1JlII5ki!Obi.. 5eYCCIa je kora! tVfYjo nazaj. mi paSII)O poeasl odru po zmrmjenem 5mtC\1 proti 'o'SIopu..Nad nami 10 metikale :.tYe~ ler se tibo pog<m.rjaJe.Ko bi Jill mu mel, bi te lalu1lt verjetno vedet. taj naJeaJCa v sten.i. Tato pa. ..

Kolega je bil kaj kmalu :ra nami. Do VStopa smopri5pe1i ~~t hitro. v dobri uri. Ratmere 50 bile odllene. Na . 5mose in Frančekje fetdivjal po grapiII&vzJOr. Tet.ave na~ItuniSo bilC prc.hlldc. MIOSmotar hllro napre4ov.ili. Onlpa je JlOItajala 'ile boljSU'lD&, mcd tem pa se ie fe popolnomal.l1anHo. Sona:vanjo z:.ndl _ lege le redko posije. Temu pril'ICnIO je IlIC1i bolj svete v stelli. Ves~ me je skrbelaledmJ SYCU, ti RikOI.i ne :annne do tal Ko SIOO pripk::r.ali \1 njcDo bližino. SOCIII videl, cia ji Go lal manjkadobrill. tridcael metroV. cebi zamnni1ado tal. biJe bOOza dobri~ ~ud"el metrov. OIedal5eQ wet.o, lr.OI dlibi IIoId, da bi Dlrasl1a do tal in UlIl OlljSlJa vzpoa.

Toda Frullek je krenil aa de:UIO pod tM:ljiY previs.Kar iividd. je bilo \1st lako uložmo, da je bill go.za.Vedel sem, cia bo la Pt'eYiS k1juOcn za Dalo smer. ZJocem sva ime1lStO;i$(:e maJa: man od tep preYisa na\IUDCm ~v..Andreja pa jeWrOYl1a ravno \1~

nasega p1el2llja. Ko)ep zabije prvi klin \1 pte\-"15,!Wok encp ut k cocp in kdo Ile blerep, tki SteDO inmpet WJija. poa..... tet se pomiu \/Hje. pmoo pranoddo. ti je za nas lIaYadoe UIlnnike tomaj razumljM:tin OojemljMl. Med tern pa UslrClIr.i padajopo AndrejLMinila je \lii, 4ve,.fe UCIJa se izleta. KoJcp pripleu\1 podrotje, kjel" ni rupok, da bl zabil dober klin.Vzame \1 roke sYCder ln yrta. Tok, lOk, mi odlllCil pouksih. SYcderI;rt le po milimetrih v skak>. Ko lelo \ISebolj sili naYaloI, ker so Stopi majhni, je \1st k: na mejimotnega. Luknja Je IOlova, sedaj pa.samo$esvedrovecin kljul! smeri bomo imeli \1 rokah. Na fal05( pa se lISa

SMI ZlISUče. Fran<.ek usotoYi. da 50 mu Iz upa padli~i,pomembni pri s\lCdr"..dh. Bilo je kar otkaJ hudihbesed, loda pratap ic ni podpisana. ZOPCI se zapodinaprej, tiče rupoko. \1 katero bi lahko zabil klin, ki bi11.15 pripeljal na pokvoo polk':1ro pri $wX!l po nekajpoizkusih mu le uspe ubili slab klin. nato malo Yi~ie

k tlobel klin.Med lem tasolll, ko se je boril s S1eao. 5ClII popol

noma pozabil na S\IOje ltOJC- ur poIteQO me je teNOt.Ijllb ewo;n.im čevljem. Btcal.sem lako dolgo v skalo.da sem zopet~tU prste..

se oetaj mesuov ID že je bij Frant:et na politti, kito ime lIC zasJuti. K.sneje mli jesluti1a le toliko. cIa.seje preobul iz plcuInitov v čeYlje iD da si je Dallnildereze. Sedaj je bila na YftIl ADdrcja.. KarYeljeti nisemmogel, cia je liko lltDO 'PIeUb! II zoprni previs. VBlaje Da me1ti. Na nap) imam der ezr., vrv pa ge po lemS1fOpu nad maoo- Ves pGl;UJD in 0I1kX!D0St Sla odPIaYaIa proti Mnil JOri. Nwto.se De morem odloeitLFI1IDCU, ti me "'Rl.je. pretiM mojcdYomc. "Gremo,&temo", je sli!ati Md mano. tol cia bi glas pribijal izOnoslnnS"'.... Zl1enem se v previs. Dereze zatakDc.m\1 zaake in se potepem yiije.. Prepnem vrv in naprej.Tdovisi, rokesep;n proti kJiDOm. Moči mi poftaJljo,kose tako\llcCem Ottll odllrnl predel. Rad bi bil POU.da bi se prilepil Da Steno. Toda to mi ni daJlO.. FranOekmi malo pomaga z YO'jo. cia mi &:re!Ažje. Sopem. pihamin se tresem, ko sem na sloj~. šele sedaj dojamem,kakSno deJo te opravil. Frantck seodpravi \lsvd.o, jazpa Y/lrujem Joca. Ima zoprno nalogo. kajli izb/ti morakline. Kar precej se namIIli. da \Iglavnem poCisti sleno.

V sve~i gre y5l stv.llr malo hitreJe, loda prcvid.noslDl OdYeČ. Kar oddahncmo si, to P lJISlis:lmo, da je DaSlojl5Cu. Tudi tomi p A!ldreji dobro, ZOpel $ClD DIvnli jaz. po polItki splezam cIosvet.e. Pripravim ccr;'in Jedno kladivo. Ko sem upieil \1 sYe6:l orodje, s kdihati nisem upallmdsonob6J.tek, daseboodlomlliliD mi OllCItKlJOCila vzpon. Toda nit takep se ni:qodiJo. Zlple2am \1 led, ti je popolnoma naVPiC.en. Podt:<;etib meufb me tako naYije, cia skanj DC moremdrbll cepiDa \1 roU Z zadnjimi mot.mi 5(1 netaJtOPtiVICtem do Fraocb Ta 5(1 mi smeji, tot cia ne bi

______________-'-'-alpinizemrazumel moje stiske. Koneno se umirim in varujemlwlep. Tudi on se precdej namuči, da pripleza do.....

Sedaj sJedllafji raztefaJ po snegu. Naslednji trijepa so Wpel zda strmi Zopel so mi pol:le mOči. Nekajtul sem visek kot saiami na podslIdju. FramkovaspodblJllamijevlila novih moči. Tudlmoa mi pride napomoC, da .labijem cepin, nato!e ledno kladivo ter sepotegnem navzgor. Kosem mislil, da sem tez, se mi jeiZpu1il cepin. ki je bil moj najslab&i delopreme. ZOpetSClIlvisel. Jeza. ki meJeprevzela, mlJcdafa IalcSno moč,da sem do tonca Ill2let.aja splezal brez počiYanja. Mislim, da čeu tako težkega k n~ plen.!.

V kotJu je strminll popw;tlla. Soegjc zamenjal led,Tu SIIlO na pravili dve navezi, kajti bili smo že zc:lopomi. Pričelo seje temniti, ml pa smo bili se IaIrvslcni.Hiteli smo. kolikor seJe dalo, ko nas je LIStavtIa izstopna Siena. Napravili smo navcw in preči1iv lJesno, {'rotimajhnemu sedelcu. šedobro, da je biJa tema, da rusemvidel, kje plezam. Do roba stene smo imeli se raztežaj.~r je bit. teIlIa kot v rogu,~ malce pomi!JiI, dabomo morali prespali v $leni. Too:1a na srel!o se to ni

uresnieilo. FranCek Je po kru~ljivi preati priplezal doopasti, ki nas jde ločilado roba stene. Pritel je kopatikot krt. Kje se je takrat držal, mi DC bo verjetno nikoliznano. Opast je bila prebita in :lie nam je izginil za rob.Drugza drugim smo prisopiha1i za njim. Meni pa se jeza nametek, že ll.I ravnem odpela dereza. Kar streslome je, ko sem pomislil, da bi se mi 10 zgodilo v smeri,

Veseli smo bili, aa smo uspeli. Stiu rok in luna v0Ceh. Ura je bila nekaj eu osem l\'Cler, pa k nedeljapovrhu. Nekaj malega pojemo in se odpravimo v do·lino. Ko sestopam, ln obenem vse bolj zaostajam, kleprialem dojemati pot.etje v steni,

Z JOCQm je bila ta smer nekakSna '<Stopnica zaPerujske Ande. Frantek, hvala ti!

Smer Ledenka, gapa med Štajersko Rinko in Kri-

"'"PRV.: Franc Knel, Andreja Knez. Razpotnik JOCI)in Franci Horvat

Datum: 3. mal'Qt 1991Vi~ina: 550 mOcena: VlII+, 90 (Al - Al)čas: 14 ur.

t

•••• ,..• •

•I ...

...oo'

VIfI+

,..• •• •-'------=-_.._-------'

AR 4S/l'J94 11

!IJortno plezanjc=.e _

WOLFGANG GULUCH(U II. IMO • 31. 8. 1992)

Sobota, 29. aVJulla 1992, je bila usoden dan zaWolfpnp OlIIlieha. Prometna nesneb-. Dva dni $Osezdravniki le borili za njegovo fivljenje. toda m02gansile poCJr:odbc 50 bile prehude. V ponedeljek je Wolf·pngumrL

V ncmn:l plemlskl reviji ROlpunktso zapisali: '"Tudi po smrti bo Wollgang oslal to, kar Je vedno bil: kJol,plezalskipionir inčlovek zmislimi pre4 Ca50m -krotekvelikan", Tefko je na kratto ral1otiti, zakaj je Oiillic1lwe to bil; IcfJw jeskicirall njc!OV pomet, saj za vse tommaj z.adoslujecelokajiJ&. ti je vNemč:lJlo njem tudife idla. KljUb tcmu bom skubi napislltl nekaj zaDiDlIYOSti iz njegovega fivlJcnja in llodali prptc njegOYilI misli.

po prvem sliku s skalo je Wol!ga.llgu in njegovemubratu Patricku poslalo jasno: 10 je to! Da bl foe nadplcZlnjem naWuJi1 tudi njun o&., Sla Z IIl3.mino polttlX!jO pripravila majhno uka.no. Ideja nj bila slaba:o&tu so za rojMol dan podarili pJeza1Do vrv. Akcija Jestekla ln kntalu po opraVljenem Ie6ljusta Wolfgang lnCXe, brat je bU takrat še premajhen, začela plezati popescenjatiJl li lJomačtm Pflllzu. Km.a.Iu je Wolfgang<lobil Dovega soel«alca, vl'$tnika Olrilitopha Marekain dve leti kasneje. pri petnajstih, jeie r.rep1ezaISmefpele stopnje. P0fa5i se jima je pridružil i:e Patrick innastala Je mala d~na, ki si je nadela Ime "PiP Playboys im Fels".

StaM se spominjala Wolganga kot prkloega otroka, ti "ni hodil vdisko, ni kadil, ni pil in nama sploh nipovuočaltef.av.""Bil je~ mnesljiv; dodaja mamaln po besedah prijateljev,je bil takko tudi pri pleunju."Kot riba v vvdi", I?nM eden njegovih nekdanjih soplez.akev. Takkn Je bil tudi v Mli, eeprav ga ta oiposebno unimala. Absolutno odve/! se mu je zdelaIatiJL<tinaln ker ni v tem pogledu naredil vklli ničesar,Je moral ponavljati sedmi raaed gimnazije. zato jetudi tako rekoc zbetal z obveznep plesnega tečaja.

Vet 1iYa:V pa je pokami pri pleu.nju, edini stvari, kiga je takrat unimala. Hitro Je napredoval in pri kstanjstih preptezal prvo ~tico, kto Jwneje pa jeopravil svoj prvi~n vsedmi stopnji. Potem je51a njegovapot i:e hitreje~r, scmanil se je s plezalci, katJo,bil DpI"_ Rainhard Karl, leta 1978 pa je pri osemnajs hplezaHe do V!U+.

POTOVANJA

Nekot je Wolfgang zapisal: "Pleu.nje je šport. AropnlnoJe misliti, da je nekaj vet kot drugl5porti. Polegtelesne pripravljenosti daje tudi veliko p'rllolnO&t zadoživetja v čudoviti naravi, pri potovanjth vlllnimivedefcle, zadrutcnja vkavamah. Pri tem sonam ni trebapogovarjati O treniranju ali uradno govoriti, kaj je i:epotrebno storiti. Tako postaja .{port tudi način življenja."ln: "Naka~ se ne hodi po plezanju,ampakJe pitjekave seslaVllI del plezanja."Ni bil obremenjen s .(porlnimi dosefJd. Ravno toliko kol lO, se mu Je zdelopomembno, da spoznava dežele in ljudi. Ple:anje kot

AR 45fJ994 32

sredstvo za komuniciranje je postalo jedro njegovefilozofije. Iskanje novih izku!enj in novih vpogledov,ga je vedDO znova vod.1la v druge dežcle in njihovekulture, npr. na Kitajsko, v Braritijo, na T8jsko, vArgentino, Čile, Peni, Pakistan.... Ne.lr:oč it oa vpra!anje, kje bi k1elliveti, odgovoril: "pri priJatelJih."

Zaradi širokega pogleda na plezanje kot načinaživljenja je prav na SVOjih polovanjih preplenIl nekatere izjemne smeri. Z dcvctnaJslimi lcti je kJ p~v Ameriko, in kot eden redkih Evropejcev ereplezalnebj smeri devete stopnje. Lela 1982 Je prvi ponO'ViJslavno poč z imenom GraDd IJusion, ullel8 kasneje paje v Avslralijl splezal projekt Martina 5cheela, saj gata takrat ni zmogeL Tako je DaStala smer Punks ln TheGym, prva smer na svetu z oceno X ....

V pomih osemdesetih letih se je pTVi Iolil prostegaponavljanja tehničnih smeri Y granitnih stenah Hi.malaje. V Neimenovanem stolpu v skupini Trango jenajprej proslO ponovil (RP) JugosJovlnsko, leto kasneJe pa Sla s Kurtom Albertom v isti SIeni spkzala senovo smer "Eternal F1ame" zoceno -IX. A").. Q:prav sije vsteni J!O'koooval g1e1.enJ, Je rekel, da je bilo vseenol~, le da na drugačen način. Njegovo pozitivno mi~IJCnje se jc pokamo, ko se je i:e istcga lela poškodovalpri dvajset-rnet(Skem padcu YElbsaodsteinu in si je Tit

nam~k zlomil At prst pri plezanju na TajSkcm. Njegov komentar Je bil sloiten: "Shil happen~!" Po uspcS"·nem vzpono v Action Directese mu JC zahotelo Afrikebrez plezanja. Tja je tudi ki- na poročno potovanje.

POSTAVLJALEC NOVIH MEJA.

Plezalski javnosti je Wolfgang Gilllictl najbolj 7.nanprav po tem, da je kar ~tiIiknlf v1~J.e prcsltlvll mejoplezalske :anogljivosti. Na svoj 'tirlindvaj~1i rojsInidan je uspel v smeri Kanal im Ruecken in tako prvipreplezal čisto desetko. Leto ltasneje jc v AvstraIlji sPunb In lbeGym zmogel prvosmerz oceno X+.Leta1987 Je odprl vrata v enajsto stopnjo. Bila je to smer zimenom "Wallstrect" v Frankovski Juri. Prav tam jedalpta.ak::em s:e enkrat misliti s prvim vzponom na svetuv smeri tisle cnajste stopnje. Le leden po poroki, je 14.9. 1991 preplezal Action Dlrecte. Kot te rečeno, pa jeskupaj s Kurtom Albertom ln prijatelji prenesel težkoprosto pleunje s:e v himalajske granitne stene.

Vedno je hOlclostati uslvaJjalen. Trdil je, da brukreativnosti ni!pona. "Na začetku sem mislil. da mo·ram ponavljati smeri drugih ptezalccv. Sislcmati~osem se vozil v plezalBl!a in sk1da1 preplezati (im letjesmeri. To me je zarelo dolgo(asJti. Ni dovolj odpeljatise v BllOux in lam ponoviti La Rose, La Ra~ ali LeMinimum. Potrebno je plezati nove smeri."

Wolrgangje bil znan i:e po nerem: to jo: bila njegov"izredna moč. Vendar ni treniralIaIro veliko, kot simnogl mislijo. GovorU Je, da je pomembno trenir'llli 7.

gla~. Po dych mesecih plezanja in čakanja na lepilvremc. se je v Patagoniji brez vetjib težav Oekajkratdvignil na enem prstIt. Na YptUanje, kako mu ,e ID

__________~športnopleza~

USpelO, je odgovoril, da je pd lem bolj pomembnaglava kot mUla:. Znana je tudi njegoya mi5eJ, da ·somožgani pri pklanju najpomembnej!a milica," Da paje bU vendarle po konstituciji izredno močan &Ivek,govori I1IlSlednja anek00ta. V času. ko se je WolfgangukYarjal z vpraSanjem, kako preplezati Wal!street, sona nekem !portnem iMtitulu organizirali testiranjefponnib pkzak:ev. Ti so se prijell ta plOŠQ;t oprimek:iii viseli na iztegnjenih rokah. medtem pa so nanjedodajali uteži P0b5i so začeli lCiurancl cepati ni Ila.Konfoo je na oprimkih Yiselle~OOUicb. Teoretiki soDaDj obesili k in le uteži. pri 175 kg dodane tek Je icvedno visel. 1'dil je propadel· ni bilo vet vlelJ, s.katerimi bi ga obremenili.

SOLO

Posebno poglavje bl si lahko zaslužili njegovi r.olovzponi. Na takkn način je opravil nekaj vqxJDOV vdeveti Slopn]!. Najbolj mlopall smeri Sautanz y FrankoYskiJlIrl in Weed K!llerv Angliji. Vendar je njemunajvee pomenila prosla solo ponovitev Separate ReaUty, rnogQČne mehe, 200 m nad dnom Y05emitskedolIDe. za Wolfganga je bilo solo plezanje pot dosamopoznavanja. Prosto soliranje mu je"odprJo. mož11051 skozi UM3tno razstavljanje io z mislijO na smn

najti zavestnO tiYljenje" in s to zavestjo "vsak dan preživeti, kot bi bil zadnji". Nekoč je rekel: ·Kdor je p<)zabil obraz smrti, je: zaigral."

Cepravje G1I11idt najbolj znan kal ~portniplezalec,je tudi kar nekaj~ preživel v gorab. Poleg U ome·njenih vzponov po velikih kopnib stenah, je tudi vEvropi preplezal nekaj dobrih smeri. Tako je preplezalLockcr wm HocIr:cr, pl'>() 05IDico VPlVCllSlVeOenl v.t;p<)nu v Alpah. Opravil je prvo proslo ponovitev Direktnev Veliki Goi iD trelja ponovitev Ribe v Marmoladi.V~lno teh smenje ~c:pIezalstupaj s Kunam Alber_tom, svojim najbolj~lm prijateljem.

Malo po snemanju Stallanejevega filma OifJhaoger, v katerem je igral njegovega dvojnika, se mII. Ježivljenje izteklo. Ne sicer tako Zgodaj km njegovemDbratu, ki se je komaj StirinajstJeten ubil pri pJezanju,~ ven<lar mnogo prekmahL "Svoje življenje sem takointenzivno in polno pretivel. Smet sem videti tolikoljudi in aetel. prav tako sem S1lIc:1 poglc:dati v zadnjikOliček swje zavesti, pri tem pa sem se zavestno po_dajal vekstremne shuacije. Skozi to sem se spoznal inna we, kar bo se priilo, bom gledal kot na darilo. lo oblem se bom veselil tala, kol se veselim zdaj, ko stojimz obema nogama na tleh. Strah pred smrljo oi velik.Toda svoje življenje bom. Irdovratno branil."

AR 4J!1t)<H JJ

!portno plezanj>.::.e _~M"JI:II.

BITI LAHEK IN PLEZATI DOBRO?

LUVOD

Vdik tvalitetDi premik je Y zadnjIJI Debi ktiItIWcclilotetnlcMlnopk:anjc:. 'ni llti5tinl PmMCm lil;

IctmoYuja ra IW:IO\-'Ili. pokal ta 05Ub medDl.JOd.Aale.k.l:DoYUja. TMi KkaIUl pri Ul 10 aa yisoti Ilopo.jlkot. npr. Rock IU5ter v Ktuju .Ii Mobila flaIilef vpivki. Ta tvalilela se kak v OI"p..a.lDciji IdttnOlllnj,iW:YI.I' tekmovanj. vprisoUlOSti mectijcv. zallimiwJsllatn.~l.i, II CSenarnem dladg tCf na lll'llp un.lli vhall:leti plcnnja. ~Ievilu IcklOO'VlJcev in ttenin.OO5IiICtlDoYab:v.

N. Ictmovanjlh tako po5Laja}o smeri Y$C lefte. V5CZOrU '90 so bile lMIifibcijste smerl .ti mone na$'o"CIO'IllC1ll pokalu ocenjene 5 7b+ ln 7c, finalne: aa,redkokdaj 8a.Ma+. Dl.nes pa so kvalifikacijske ocenjeoe 1 7(+ in Ba. finalne smeri z oamo Ba+ so zelorodke, pm1aduJejo predvsem Imeli z ocenami 8b inyet. Podoboe Itvari 50 se d08lljale 1u4l na domačem

prouoru. na IckmO'Vllnjih za slQYC:nsll.i potal 50 p0staJale smeri Iz leta v leto tetjc. kBr pa je p:MCIDrazumljivo. Ta prelikok y letavnOlili smeri pa zahtevabolj pripravljenega oziroma uenirauep pleuJca, pleuka usmer,etJep y lekmlMlni lJeniag. plezanju Ilapot,led l.ll:rdo lnDtMraGCp. ~no pripravl}enc:p aa"boj". Kro& pleu\cev. ki so sposobni uvmitve v tiRIk:lvetovnep pobb., seYSC bolj ota in je rezerviran Ic zaMjboljk. Dejamib, Id YeOOnlCf bolj vplivIta aa taozki kro& sta YSebkor tek:sM te1lI iD Idesill YiilupledlctY.

1. POVE2ANOSTTELFSNETf2..ElN~NIo:VI.alNE Z USPES.."OSTJO V.sPORTNEM PJ..EZA.'l/JU

Tct.:lYev smeri iII S lem ocenasmeri lUIrUtajoJICdeu.: 4oW.a smeri, previsJlo5l smeri (koClftpncijo)..zallC\'DOiljo Jibovoz. kombinacijo 11~. kosUIItno"jo te&v. vtJ.i.kosl:jooprilllkov ln razdaljo lnCd opri..ki pnv skdn}a dva taktOJjI pa. ~tI tallO~ SIe~no~ iII vifillO, ter Stem z l&Spe'no&tJO. TritAuIIda (Al) jedcjavnik. ki vpliwo ili; Sp<*)bnosl vben}aozIrotllol dr1.anJa malih oprimkov. kar PIje~k>reLaliv·no. To sooprimld za~tklke prstov. ki so nekakotIloInjfi od dYC:b a:nlimC:lwv (0,5. 2 cm). SposobDOSIdrfsnJI oprimIta je ocMs.na od trenlnnosli r,lezalca, odanatomske: mukture prstov, zapeslJI. pod abll. To sodejavniki, Id 5Ozelopovezanis 1Ms1iletOtreninga in oddednih ItrDJ(:tur. Skoraj pravilo je, da se n. doloeenistopajl plelalcu razvoj moči plSlOV :r.austavl, ali pa Jenapredovanje zelo ~no, kom.J op.azno (manj kOl1 % Slede DI prejJnjCstanje). To se kate pro:Mem privmulUklb pleza.ldh. po dolgoletnem ruvoju moopntov, kljub zelo usmerjenemu in tvalileUlemu flI~'

vaju moti prstov. prialejo pleuk:l supirali. Sedaj paIloISlopi rua, koseda zzmanjbAjem teleNle leže pred.vse.a tIOI BOlD podkoblc:p llWlCVja prkloblti na moči

pnlOV-. Lopmoje,da čepri doIoOeRi telesni leli visiIDOu 2 CD oprimtu i-. imalllO~I podto'nep ma·~a rd.Itlvno vbok, se~ IDI&lDO rez:tno pri

AR 4j/lf19.f .u

zmu.jSalju lelesne tete il. 10 S1OrimO ob isti Ireal·ranosti,bomo najbr! l.IDOtIi viseti 11& _;sem opria.klL Iz lastaib izkukaj ter iz imlSenj ostalib vrbllQStjb!pol1llih pIeDkev.je mogol:c uJOtoviti, da je pkWec~n najbolj!il rcultllOV prav UmI, to je rela·UVIlOshu~,se pravi. cia je ob il&ubi 1C:JeSOe lc:le., kije: pmaa DI i4c:alao.spc»abc:a prc:plc:Dti najlc:2je:smc:riomoma do5c:6 dobre realute. ZalO so 1u4i v plealstem SVC:IU tako mane iti po-.mbne shujkvalDe(re-dIMime) diete. P...... tato pa med boljSimi pknJd nevidile "lIebdu$lkov". Zaan~na tebN teU pri plezalcill privede do tega, (11 se k pri uko trcoiranihpJeuk:ib~Spcaobnosl dr1anja oprimkov•.K:Yc:d.če lo ne gre v meje, ki privedejo do pretiranega hujSlInjI ln S tem do negalivnllt pojavov (atrofija milic,slabo počulje).

:za telesno villno (Av) bi lahko rekli, da je pravlako pomemben dejavnik za uspegno plezanje, čc:pravpa KI tu \'t'Čja Qlbloplnja kOl pri telesni teži. Z boljIU'lŽeao lelesno viS:ino sorazmerno raste ludi telesnaleta, kar pa je odvisno ludi od kotl!litucijc: čIOYCka.

Me<! us~niml plezalci so tato m'jhni kolludi velitiplezalci, zato telesna vSina vpliva na M!itetno 'pleunje do liste meje, ko ne postaae ovira. se pnVl, dapri velikem pk:l.aku obstljl motnost. da ga telesuvitina ovira. ker ne obVlada lelc:5a in je: Lahko D~itep tudi slaMe. &fbljiv. Pri majhnem plelalQl p;i jeJOOtnO. (11 ne more do5c6 oprimIta iz razloga, kel jeprelllajhen. bIo obslaja ludi Rl5D.a boj.~en uneuspeh pri pIc:lanju, če li net.ako lJCIO vdill ali udl'll~ slratlizelo mjhel pkul«

Med pieDk:i je: zelo lU.RO ~navanje razlikemed Idano VHinO iB Ideuo Ido pl.....kao. kar imeIl.ujemo llldeks raz!itc: !Md tdc:sno Ido iJl lelesllOmiAO. To pomc:ol,da ima pk2alcc lda.k60q iB velik180 cm iDdcks razlike 20. Ta indeks se nc:d \TltumkimiPlC:DJCi liNje lIled 7 in 20. za primer podajmo poctalke:o indeksu newerib vrhunskih P'e:r.a1l::ih: LeyaAd (16).Petit (1'7), HiI'l)'lI:All (12). Moon (17).. Giillicb (II).TriboUl (11), brdinj (16). GkJwacz (20). Slibe (IS),LutJt (17). Indets razlike DIm lahko pove ali od.S10pamCl od povpteCja plelak:ev .11 ne. Je pokauleljIdealnih razmerij moti ATln AV meti vrhuostimi plelik:.! ln daje: nc:rormalne ZIOmje ln spodnje meje uluspclnosl v plezanju, kar PII ne.pomeni, c1a niso molnaodstopanja IZ teh mej ob uspeSno:;tl. Venc1ar pa se jepoka7.Slo. da ne sme ili v nc:galiVDe ~tevilkc:. kar po_meni zelo slabe mo'.IlO$Il:r.a USpdl105t v plezanju.

3.ANAUU V8nTOVNEM POKALU 1993

V lekmovalni sezoni '93 klil analiziral ~I tek·tltO'VIDj SYetovnep pobla iJl SVCIOVno prvc:J1SIVO vUutsbrucku. V finaJe se te sJrozi~ tclunov3lno IeIOIM!tilo triin<tvapet pkzakev. nlb.:e se ni uvrstil olvsakem lekmovanju. Najvet'k.ral se je uvntil F. Leyand in lokslknt. v AJbeni PI Di lIanII in prav tlkoF. Petit. ti je izpadel v ZGricb.. PmMem mc: je ZInimala telc:iu Ida lD!desu ViliU u:tmOYak::ev.tiso

__________-=-športno pleza~

... ZAKLJUČEK

T1Ibeb :2: Porazdelitev tekmovalcev po njihovi AV

nad 180 cm. Najvet tekmovakev, in to kar IS, jih jevelikih med 170 in 180 cm, ZJ:1o (JIlI1o pa jih presegavISIno 180 cm. Vsi ti podatki nam lahko POVedO zdoveliko. Vidimo, da ni lekmO'valccv, ki bi zelo U510pali,največ dva ali trije v celoletni 5e2lOnl 5VetoVDega potala. Fi.nali:sli so listi, ki so lpica na~mtekmovanju, .skoraj vsi so profesionalci In jim je plezanje "krub".

"....•••••,• ,......

se v predhodnih bogih (kvalifikacije, polfinale) lIVf

stili v finale med Daibolj~ib osem. Podalke o AT la AVleIanO'Vllk;ev~ dobil s kanollOY, s katerimi 5c letlllOYaId oepouedno prijavljajo na tekJD0Y8.oje, nelcateti so ml dali podatke sami, nekatere pa sem dobil li

ramib plezabkh revijah, li katerih je predstaVljen njihov osebnor;tni profil. Točnost podatkov Ili p<Memzadovoljiw, ~j tekmo'IlIlci niso bili izmerjeni tik predoolo&nim te1anoYanjem. vendar pa &o podatki li ne·bklncm grobem okvirju.

U..,mwttw.lz tabele 1 je razvidno, da Km oa \IS8.kem tekmOYa!!.iu izpisal najman~ (min. Al) in naJ~ (max. A1) telcsDO Ido in yj:ino na posamevtem1Ckmownju, ki jo Je Imel eden od tekmova.Icev. Izpodatkov o tekmovalcih sem izračunal pcwpretno telesno tdo iD tele6DOvlfino na po6&JIIement tekmovanJ'-....'OO ..... -, ... x, .. 1n. oo ••. po"pr._.AV

" " " ",- ~ ~ 111 em .n_ , 114 :16 ...- U U 17~an IN"", Il' • .-,- Q ~ 171o;m .n_ n • .--- u u lee .... IN"," " -~ u ln .... 184 .... ... ._-.- M ~ .~- 'n_ uu • ,--.. ~ ~ .M_ "'- un 17402 ....

1'abeJIIl: Tekmovalna telesna leta (AIT) in tektnOYllI·ni telesna \fifina (AlV) letmovakev v finalu 5"Ctovnega pokala '9;3

Kot vidimo je bil najlalji tekmovalec, ki sel"e uvrsti!v finale svelOVnega pokala '93, ležak Je 55 kg ( . Fione).naJtdji pa 69 kg (W. Thon). Tekmovalec zimUnonajmanjk> AV je bil C. Buctler v finalu tekmovanja vInDSbl1lcku in to le 159 cm IllIjvUji pa je bil s 184 cmW. Thon Jla tekmovanju v Nlirnbergu. Razvidno Jetudi, ela so pk.zalci lahki, saj se povprea.e tele natekmovanjih gibljejo od 53,42 kg pa, tja do 61,3 kg.Veeina jib je med 58 ki! in 62 kg pn viSlnah od 170 do178 cm. Zelo malo plezllloev izstopa iz tega illtervalain ti so se uvrstili v ftaalc le enkrat. kar pove. da nookonsll.lI.ull finalisti SYCtOVllCga polala. Med plezalec,Id IC v finale uvntajo SlI.lno, to se pravi skoraj na"",kem tekmovanju lahko Itejemo Legranda (78 crni62 k!), Pctila (174 anl57 ti), Hlnlyamo (ln tmI60 kl!:),Salvo (176cm158 kg) inlombarda (179cmJ6l kg). IzI&bele 2 se lepo vidi porazdelitev tekmovalcev po vi·nni. V prvem stolpcu je Stevilo tinalistov zvll1namipod 110 cm, v dl1lgelll mcd 170 in 180 cm in v tretjem

Namen tega sestavka Je precMem v tem, da skozireamo sliko prika!e, da vvrhuosJcem lponnem plelllnju obstajajo doloeeni "otvlrji" oziroma meje. v katerih mamic bili vsi, ki !elijo poseči v!ploo. Te mejepa so se postavile povsem same (spontano) z razvojempJezanja,~j mora bili dana; plezala: univerzalen, breznapak ali prevelikih odstopanj od idealnih norm. Kajso idealne norme glede AT in AV, bi zelo ležlo retli.sa pa to vsekakor tiSte spodnje in zgornje meje, kivključujejonajvetje ltevilo vrhunskih pJczalcev, brezprcvclikib dopul6.nj. Smernice v tekmovalnem plezanju gredo prtdvsemv lO, t1a pleuld postajajo vednotnOCnejli pri Cim manili A1Tin pri neld idealni ATV,ki JII: odvisna od plczaka. Ne Udl.rn, da nim. IItOŽI:1OStluspeha ple:l.alec, ki zelo izslOpa Iz IclI okvirov, vendarso le motnosti Izredno majhne. Majhne 10 iz razloga,ker postaja konkurenca v SVClOVIIII:m vrhu izredna,plezanje pa Sport vitkih iD momlh, tu nidop~nJa lnsistem izrine vs.akogar, ki ne sodi zraven.

Na koncu poyejmo, da si S tll:Jll ne smemo delaliprevelikIh skrbi in raje pJezajmo in uživajmo pri tem,kdor pa bo hOlel preiztusiu svoje kvalitete v sveto·voem plezalnem vrhu, ga bo la sprejel ali pa odvrnil.

AR 4$/1994 Jj

!portno plezanjL'-e _ANDREJ KOKAW

IZPITNA VSEBINA ZA PRIPRAVNIKE ŠPORTNEGA PLEZANJA

................-.'. ..

V okviru $tlldc:nlSkc organizacije univeru:" Ljubljani teCe med oslllimi ~ponRimi programi fe drugoletO tudi program fponnega plezAnja. prvo leto smoenkrat tedensko imeli na uporabo plezalno steno naOlmnui/l Sentvid, v letu 1993JC)4 pa imamo vadbo naFakultet za IPOlt in na 5Ieni AK Venikala v zg.Pinli~. I....amko lela smo precej plezalltudi po plezaJiUiJI v naravi iD na koncu sem Itudenlom oblJubDtudi izpit za pripravnike fportDCga plezanja. Pogled vpravilnik, k8!e, da so stvari k bolj na uOetku. Opredeljen je minimalni ob$eg 20 Ul ur, kar se vsebine ti6lpa bl alieaej ne pove~ veliko, UIO sem poskusilmalo podrobneje oprede.lili vsebino tečaja.

OSEBNA OPREMA:

• plezalni pas; dvodelnl. enodelni, sedežni.• uporaba. lastIlostI posameznib pasov, zapenjanje

!iNewega p8-'u.• "POltke; vnre (z matico, brez, lahke, z z.avitlm od-

pira6mI) 11I5ll106ti, uporaba, kompletL• oajlons.lti trak (&unna), komplet oz. sinem.• pomotna vrvica.• plczalniki• pkzalna vrv. dolžine. debeline. lastnosli, zvijanje

(enojno. dvojno).• vrc&a za magnezij.

AR4J/I1J94 Jtf

1. OVOZU lN NAVEZOVANJE:

• najlonski vozel, bičev, prusikoY, osmic;cl (opletena).podal~lni, trawlni VQ7.e1.

J. O VAROVANJE (DRUGEGA) PADCI IN VPENJANJE:

• osmka, polbl~V\'(lzel, grfgr~ pravilna uporaba, dinamika (.........u lok), postavitev varujOOega, povelja(grem • varujem, popusti - potegni), prevewvanjena vrbu smeri.

• zaustavljanje padca prvega in zaustavljanje padcadrugega na vrvi; kontrola padca.

• varovanje drugega od zgorlJ (top rope).• pravilno vpenJaDJe kompletov.

4. OSPUSCANJE Z VRVJO

• sp~je sopleDlca. samostojno spuščanje v dlllferjevem sedetu, t osmico

5, O OSNOVNA Tt:HNIKo\ PROSTY,GA PLElANJAIN PADCI:

• razlike med. tebniko plezanji: plezanje pl~ pre.visov, streh in pOCi. pravilna drža prstov pri treningu. Pojmi dinamiCnega pleumja, blokade, plezanjat iztegnjenimi rokam~ na noge. kaminsko, v razkoraku. plezanja na uenje, gvozdc:nja itd.

• kontroliran padec.

6. OOSNOVNA PRAVILA Oz. NAtiNI PROSTEGAPI.EZA.NJA:

• na pogled, rdeča pika; to tlesb..

7. OSAMORESEVANJE

8, O POZNAVANJE TEt..AVNOSTNIH LESTVICV~INFRANCOSKESpmME~AVOOB~

Tečaj smo in'edli na Turncu pod Grmado v Stiribpopoldnc:vih Jn ga uključlli cez nekaj dni z i1,pitom inlahko služi kot primer. Predvsem se mi zdi pomembno,da ~i ne:z.aslavlJamo previsokih dlJev. karse t~ uspel:nosli tečajnikov pri samem plezanju saj je Jasno. da vdvajetib urah ne morejo plezati smeri ~te stopnje,vsaj večina ne. Nasploh se mi zdi pomembeD individualen pristop. ter so letajoil:i praviloma ulo ral!i(:Dlh sposobnosti. To veJja predvsem za plezanje naprej, kjer sam čim dalj casa uporabljam varovanje odzgoraj. Ker že marsikje teC.ejo podobni tečaji predlagam, da po vzoru Alpinistifne ~Ie Sportn! pleulci,PUP, lrenerji, i~truktorj! ill1. sestavimo podobno gradivo, ki nam bovpomočpredvsem pri delu z mladimi.Ne želim si da bi se omejevali organ1Z3djsko, pač pa dabi pmlo do hitrej~ izmenjave izkuknj in informacij,kar sem v preteklosti vetkral pogrešaL .

<ID

iz kartoteke prvenstvenih vzponov

II~

J-"-'-----"'" ~1~~.. !

_____~~~~ I

1ilI -.il ; t~H. ~ .1

• lilI I ~o,• !l' 1•~

~ il r~ IJS :1 J0- o bHI;•<Il

~o 'iJht{~ 1 lf1iJi Ht~1f j~~-.'

" U f~t{!! IIii: ~~ ... fi-·HW:.:: ~,.: ~ li {(.ot'- ...... il

I hA.!.! u JUh!

iz kartoteke prvenstvenih vzp.=o.::n.::.ov'-- _

® "•-•~>

•i il •

® ti~ q

'. t- ~• •

•

H I,O' •

;1 '1"!

~ ~

J L

~i f~ !i• • l·~ 1::-J .1.. f.,". l'en Iio . 1

J ," loII -.;1 ;]

~I o' I •rt: '; -; f ]'H~ i'; iir; .il_ "':l~ Ji o

dli .c !~.,El!'!! loI m UU.;;

iz kartoteke prvenstvenih vzponov

lj ~•

i •

I•

j• ••

•

• • •• •• •

•

• ••

g?,< •• •

~.- •

~

• •~ 1:: •• •• ••

iz kartoteke prvenstvenih vzpc:::0::.no::.v'-- _

•

••

•~.,

~ il .'•

__________---lprehrana v gorahPePI Stlk:kI

NAPITKI Z ELEKTROUTI

NapttJd I dektn:lutJ O!IlO flIrollai napoj, 190 PI- a, se pravUno uponabIJo - flOmUw koristen pri(lOflUl&k

.že slari Galci do poZlUlIi skrivnostni Carobni na·poj. ki Je Anerku omogoCa! neslutena moč. V danalnjem. vrhunskem ~portu se ne dogaja tako pore4koma, da se uporabijo napitki, dOVOljeni in nedovoljeni, da bi se dosef.ki~ poveI!ali in v planinarjenju sePt8V taloo zenim očesom pogledujejo naokoli, če se nebi s pomočjo kaktnega napoja povečal prag: zmogljivoMi, aa bi lallko cepin zasajali pol ure vec, kol todopulta kond.iQja, <la bi se unanjCaI čas vzpenjanja inspldb.nja iUl. Tako bl YSaIr. rad ztpbil za kozareci:arobne pij.ce. ki vsebujeeleklrolilc ali miner.le ln Idse skriva f.Ol:I oznako izotonlk. Včasih pa posek povitaminskih in mineralnih tabletah in se potem ~udi,

da navtljub povcCanemu ali preKrenemlI odmerkvCudebw dellMlIljc ni naSlopilo. temveč se je na~krat končalos slabim počutjem.

za ohranjanje učinkovitosti planinoevali plelllloevje ravoovesje me4 V()(\O in elektroliti 1/ organizmu izredno pomembno; bolj ko se vzpnenjamo, bolj je p0.membno. Izguba telesne tekočine (z :ulOjenjem, uriniranJem, izločanjem blata, diJulnjem) privede do zgoS1ilVC kIvi, ~labk prckrvirve molpnov, mi~ic in uduY,kot posledloo tega pa tudi do ~Iab!egaodvajanja ogljikovega dioksida in ~kodIJMh presnovnib SlKM, na primer mlctne kisline. Takmo Stanje lahko priYOde do 23klsUtve dilja, kar PClYZI'OCa boJeOoo ali trCc milic.

Med ~p(mnim QlIporom lie telo ogreva, preko mojellja in izparl:\'lllnja znoja pa ohlaja in tako varuje predpregrevanjem. Znoj pa ni le voda, temveC vsebuje miDer&lnesoli natrija, klora, kalija, kak;lja, magnczija.kottudi slIlfatne in fosf.une sRpine. Z lJlojem se enakomerno itIoCajo tudi znatne količinemineralniJI soli.To izgubo moramo nadomestili prav tako kOl izgubotekOčine, sicer se pojavi tveganje, da bo organizemmanj učillkovit, razen !ega se pa lahko pojavijo kmi!k'!DJ k«i.

Kaj lIOelRlroJltl?

Elektroliti so v tele'mi tekočini rutopljene mineralne soli, ki so ZlI življenje nujno potrebne. Ionikalija. kalcija, magnezija uraVlllwjo dogajanje v mi~~u. Pomanjkanje eJektrolit()V p(\vede do utrujenosti, onemoglosti in mi:lliCnih krtev.

lrotoniCnost pomeni ravnolefje sestavin napitka.Ii pijat:e' telesnimi tekOčinami. l1lotoničnost niC nepove o sestavi pijare! Pojem izorOnije se je na ttfiSCuuveljavil km absolutno merilo lJI kakovost. Lekarnardr. KmdlizMOnchen·Baldhama je pouda!il,da pojemizotonlčno5ts.am po sebi ne more biti nobeno merilokakovosti mineralnih {IijaC.. Kottakmo bl lahko upo·rabili kveCjemu izotoničnosts povpretno sestaVO moja. Primer: S% raztopina grozdnegasladkorja je s krvjo

izotonitna, je pa kot J?ijata ~portnikov povsemneuporabna, ker ne vsebUje oobenib mineralov in zatonjena uporaba brez dodatkov privede do ce ve(je izgube storilnosti Mnogo tako imenovanib izotoničnih

napitkOVvsebuje premalo mineralov,.zato njihova uporaba pri močnem znojenju ne preprečuje nastajanjemKičnih krčev.

za vse ~portnlke ln ce posebno za planince je zelopomembno,da ne u1ivajo S8t11O obitajnih izotonitJIihraztopin, tcmV«: predvsem eJektrolitske (mineralne)pijate, ki so izotonitne s sestavinami znojL Samo nata način se lahko zagotovi zadostna pripravljenosI lJInapore in normalno funkcioniranje mi~ičja ob veijihobremenitvah.

Zelo jasno tIIOramo poudarili, da mil\eralni napitkine pomenijO čuddneg& napoja. Telesne zmogljivost!ne morejo ~ti, ohranjajo jo le enako kot je.Prav tako niso noben dodatek nadarjenosti, of):;irnimpripravam ali vi~inski prilagodljivosti!

Mineralne snovi in soli se lahko uJ.ijejo le v tekoči

obliki, raztopljene v v<XliRa~irjena napaka je. da se na ture jemljejo mi·

nerali v obliki Jroncenlriranega prallka in se raztopijav premajhni količini vode, mi~: "Tako lahko boIjelhltreJe pomagajo!' Koncentrirane raztopinese morajo v 2eloocu najprej razredtiti s prebavnimi 5Okovi,da lahko nadaljujejo pol po črevesju, od koder bodokle pre(le v kri. To pa pomeni, da te dehidriranemuorganizmu se dodatno jemljejo tekočino.

Z enako utenJe1jitvijo opozarjamo tudi na takopriljubljene tablete z elektroliti, ki po i~lem sistemujemljejo lelesu tekočino. Veliko bolje je v vsakemprimeru, da si pomanjkanje soli nadomestiD1O z juhami. Pravilno odmCl]anje nam v lem primeru urejaok~

Kako pomembni so napitki z eleJtlroliti z.a planince, se jim lahko odpovemo in kdaj jih nujno rabimo?• P1aninct, ki po naporni dnevni turi pospravijo od

merjeno v«.orjo, ki so jo vnaprej pripravili in prinesli s saoo,elektroliukih napitkov ne polreb"ltjeju.

• Planinci, ki po eci leden v VrOCi 5eWni lekajo odk06: do kote in se potijo, te napitke potrebujejo.

• PICZil.lci, ki na hilrioo p'replezajo ni ali ~tiri razlebljev plezali~h ali v bnblh,verjeIno ne rabijo napitkovz elektroliti.

• Plczalcu. ki Je preple12l J?Clnajsl raztebljevvvzponuin spustu, takj:ni napitki pomagajo tudi, da srečno

konČi!. petDajsti razteblj.• Planinci in smutarji, ki imajo na višini le vodo iz

$lopijenega .nega ali ledu (voda iz snega .. mehkavoda "" voda brez vseb mineralOV), in jo rabijo zapitje in kubanje, napitle l; eJektroliti nujno poIrebujejo.

• Planinci (tudi na odpravah), ki ae dalj čas. hranijos "hribovsko· brano (brez SVeU salate ali sveUga

AR 4511994 41

prehrana v g-"-or::..:a=h=--- _mesa). YSUakor napitke z elektrolili rabijo.

• Pla1linci na odpravah in 8Or.iD sprehajaId (IrekldJl8). ki iQ dalj casa vezani na zUlUlnje 5lalno gibanje, kjer so jim pogosli spremljevalci driske, ki~dodatn008iromuiJo orv-nlzem lU mu jemljejo prepotrebno ttkoCino in mmerale, napitke zekktrolilinujno potrebujejo.

POVZETEIO

• pri boji v hribe veliko pijte! Pri m~em mojenjuje priporOCljivo pili pijače, oboptene z elektrolitiali mineralne vode.

• Mineralne p!J8teso pomembne pri driskah, kjer seI:zgubljena vod' in elektroliti morajo sproUlO nadom<:$tili (trekking, planinstvo. odprave).

• Mineralne pijiK.e morajo biti okusne! Posebno tedaj,ko je nekdo iztrpan, ima okus pomembno v[(l.go. V S18njll llČl"panosti, ko Je vsaldo tomaj pripravljen kaj dali v usta. je nekoga tef.ko prislIiIi, dapopije kaj odurnep. PripolOCljivo je, da se za posameznika izbere "n:r'gO\'" okus, re/"c 10 mogo6e.

• Tablete z elekttoll se lahko Jem jejo le z velikotekoCine (3 gramc soli z enim litrom vode). Tablele$Oli pat nc morejO nadomestiti \'SCb IzgubljenibmilIetalov, UIO te priporocJjiVO, da se v lakih primerih pijejo napitki s prer.Cullano SC$tavo elektrolitO'V.

• Vitaminske tabletedoVll.jajo organizmu le vit.amine,nobenih mineralov! Vhaminste tablete tudi ne privedejo do vQCjih zmogljivosti! Vitaminc je pripOročljivo jemati obdaljkm bivanju vvisokih gorahaU v inozemstvu, kjer ni I?filobiosti 1Jl pripra.\o'Osveže hrane in se prthranJlljemo z zelo enolično

hrano.Minemloi in elclr.trolllSld~ittl so dostopni: kot

že pripravljene pijače. kOl ~II tablete all tOt prafi:iali zrnca, ti jih pred uporabo raztopimo v dolo(cnjkolleini vode. Priporo(!ljivo je nabavili~ paldranja,da se iz njih vzame toliko Dapitka, kot se ga rabi, ali Irolse ga da pripraviti v ČUl8ri, z Ilpo1tevlnjem trajanja inzahtevnOSti Iure, kjer je \'ČaSih potrebno planirati ludipo dnevih in misliti n.a redukcijO tovora.

zaradi varovanja Darave in okolja se morajo pla_niDci in člani planinskih organizacij odpovedati tistiembalati, ki jo zavrtemo po llponbi (pIOCevinke, plastenke. vreO.e).

PakiJllnja, ki jih po u~rabi zavržemo, so preleklost! S eim manj uvari pnhajaJte v naravo in v hribe!

za zaključek lahko retcmo, da so napitki z eleImoliti, t.c se smolmO uporabijo, za hriboY\:e in planince 1r.0riSIJ1a ret.

GlasiloDAV5{1992, okJobQ;prostipnvodit _-«iM:M"lTWlav cint

•ŠE O VAROVANJU PRI ŠPORTNEM PLEZANJU

Na toncusmerlvvrtcu me dostikrat grabi strah, kose moram odvl:zati zvrvi in zaupati samo Ir.ompletll nakaterem visim. pa k 1Jl vno se bojim, da mi nc uide izrok. ZalO se mi zdi zanimiv način prevczovaoJa vrvi,kadar hoCem. da me na tla spllliti varujoč! soplezakx;,Na ta na~n sem na vrv praktičnO staJ.oo prtvez.an.

1. Na vrhu smeri, 5c v obroeek ali okrog verigepripnem s komple tom direktno v pas.. Nato za sabopotegnemk pn'bližno meter vrvi, naredim polzanko in

jo potegnem skozi sidri~na vrhu smeri.2. Na lej pol7.anki naredim osmim.3. DodaIno vponko z malico (ki jo moram seveda

nOSiti s sabo) vstavim vosmlco ter pripnem v pas.4. Sedaj Sele razvetem vozel 5 kalerim sem bil pri

\'Clln v pas, izpnem komplet, varujoč! pa mc splllitinavzdol.

V1R..PETZL hltafog '93.

• • • •

_________kr=.:o:..:n:..:i:..:ka::.:..Jgorskih nesreč

9. del

KRONIKA SMRTNIH GORSKIH NESREČPRI NAS

""16. 5. 1'56 je S.....ko MANDARlC poskuSal priti

čez mejo in zaradi pomanjkljive opreme zdrsnil na5DC$U v severni sIeni SIOd.~ (2132 Ol, Kamniške insaVInjske Alpe, AtJu 84 Al). bllldi poškodb je umrlv oolnitmci. (PV l!m. 688 PrqIed rq.: MlIIi 282: GRS Tr1.X!19 om; ..... Jaoez Ka\oar)

18. 5. 1'56 se je 69-1etni Martto. JAMSEK, upokojeni strojnik in planinec IzSevnioe., sam od~1 na vrbVelikega Kozjcga (993 m, Posavsko hribove, Atlas 132BI). Na vrbu se je vpilal, napisal rueJc:dnlro in jovtaknil v fep. Pri SC;IQPU na vzhodni sirani gore mu jemradi nookOvanih čeYlJev spodrsnilo na sUIi, obraslis travo;~ je 4 metre čUsteno. se kotalil200 metrovpo strmin! in zadel zglavo vdrevo.

Naslednji dan so svojci obvestili gorske rerevalcc izCelja ln Hrastnika. ki so ga vddju.snegu in megli nallipo 'tirih dneh bk8nja. Pri njem $o ndU ~pek cvetic.(SPor 27. S. 19S5 ti; PV 19S6. Dol opis, 11l!7, 461 ....." 6118 POqICdrq.; Mazi 293)

3." 1956 je Branko ZORNBERG padel ČU stenoln se obil na Kagkem grebenu (2254 Ol, Kamni!lke insavinjske Alpe. Alias gs A 2). (pv 1951.688 prqled Iq.;

MGi m KeIDpene, žn...m; Zbornik)

5. 7, 1'56 je 35-lelni StanlsJav TOM,šIC, gl3'inltelefonski Jn telegrafski mehanik iz Ljubljane, na zletujugoslovanskih planincev v Prokletijah. cx&1 s prijatetji proti Nečinat:s.kemujezeru nad Rugovsko Ithsuro.Nato so odni proti vrhu Maje Netinat (2341 m) in seIL'ltaVili 100 metrov pod vrhom. Prijatelji $Osesklenilivrniti, Tom~ie pa se je odloCi! splezati na vrh, kar $o

opazili, ko je fe plezal v kaminu nad njimi. Nenadomaje zdrsel po skalah, odkoder ga JeOllbilo in je v velikemloku padel z gllMl na skalo in dalje v &,obino, kjer jepodlegel. (sPor 7..s.. 7. 19S6 C*ll.; PV 11m, 688 P""IIed rq. II,7.. 1IIP. "II1'Oi; ...1>ino1lje CVelIC: Mozi .'4, 11. 1~ av. Miha PotCIČDlt,

P....e SqUilo. JOk Dobnik, Marjan Kerl:lč • Belač)

1.8. I"'Je Marjan FAGANEL,domačiniz Sebenjpri TržiČU, poskus:al prili UlI mejo, padel rez steno inse smnno ponesrečilmed Škrbina in Kladvom (2094 m,Ko!uta,Karavanke,AtW57 82). Umrljev bolnišnici.(SPOr U. 8. 1951> 1lI\r.'ala; \,V 1957, 688p~ rq.; Mazi 615;QRS TrtIe 20 00\....p. priimek F.pndi; av. J...." KavIorJ

II. 1. 19Sfi se je 4Z-lctni Martin POTotNIK. brivec iz ,školje Loke, smrtno ponesr~il na poti na Rodim (1966 m, Julijske Alpe, Alias 101 BI). S prijateljem je felel oprav:iti del slovenske planinske potina podrolju Cme prsti. Ni imej kvedr~. Zdrsnil jena Slnnent travnatem poboeju nad vasjo Slrmc:e in sevaUl250 metro-' globoko in oblet.al z razbito glavo. (PVlSS6. 59l op;.. Im. 688 ~gted rq.; MlIZI 714; GRS ToJlItin 19

tq.. ""pH M&1\n; t:moros rq., l>lIplIk Mark« av. Pmc ~ula;ime Manill; av. J~o Korn po pod. "aliOOep urada Gn"""")

2.4. 8. 1956 ob 9.30 se je Wllhtl.Dt on - WIlIy,al;p(nist iz Nemčije, smrtno ponearttil y kaminu nadOknom v Dolgi !'lenU:ki smeri y severni steni Trilllava(2864 m.Julijske Alpe. Alias 53 8 3). Navezo je ujela

neurje. Soplezalec je vodil, perlom1ul vrv je tekl~ čcz

rob. Padajočiskala je lik nad Oltom presekala vrv, muprebila lobanjo ln ga pahnila 100 metrov globoko.Soplezalec je sliSal le se ropal in je k sebi polegnilpnuen konec vrvi. Ni poznal Lassovega i~IOpa in jeplezal naprej do KUgyjeve police iD mimo Planikeprikl na Kredarico in sporočilo nesretL

Gorski reševalci $o le iSlega dne pri~li do njega inga spravili na Trill1avski IOOcnik., naslednji dan pa tezPragv dolioo. (""', aril PnM, A"JI'I'I Del/nl«; sPor 2& !l. 19S6opil; PV Im, 688 PreCIed rq.; 1'n1'et, Rckv31ci 90 el., d8lum 2:5.8.; Mazi 774; Trillav simbol 248 0IIl.; ThJlav con 2:59 om. l>lIpotI.; Pntri<. Kronlb 2:5.8.)

V zadnJlba~k6b lili poib septembnlUh llneh1956 je na podroCju Škrlatic:e ln Rokavov (2646 m,Julijske AJpe, ALIas 53 B 2) izginil 28-lelni MarjanPREVC, mIZar iz 4ubljane. ki je obiskoval tudi ve&rnogimnazijo in bil član AD LJubIjaMMatica, Večkral se je podpisoval kot "rlantnSki ln alpinl:;tičn.isamotar" ln Je zelo rad pleza sam in opravljaliudi tefJein daJj~ povezovalne grel:lcnske ture. Svoj<.; so gapogrd"ilinedi septembra, ko bise moral vrnili in iti naoperacijo SI"Cll. Rdevak:i sprva niso vedeli, kje naj biga iskali. zadnjiC se je vpisal 31, Ivguda na Kukuvi~pici, a brez oznake, kam je namenjen. Julija 1957 soalpinisti v ozebntku Rokava ndll ldadivo, vendar nibilo ugotoYljeno, aU Je njegovo. Iskalne akcije so bileneuspdne. (PV 1958,~ l!L lolop., 7tl4 Jlf"IIed Iq.. 19S9, IgJ

CI., 1960. 530, Sl4 om., 1!J61, 19 čl., 1982, S81 ('l. fOlop., ••p"kJ>rii-P~ F.,..,. Jt,.'>'tiII' K;er tilina k:petlo. MK.. ~ub~ ....1!J67. 82. 88 om.., P~ Stanloo lOiaar. po <>pfNjen.i luri •Slemeni čez Matice, ves m po vewn~ na Kulcwo lpico, kjer..,je ..d.j~ vpiuol. je"""'" - iD ne prevee -..erje!IXl pooI:llbl pr;li.GUIC aa O<:Yel", Ilicr 1'" vajet"", ni~. je 1'" ....~ko .praknl (1

b:lIl. NI dobza, d8 bi bil ilCillll v Robvlll; cv. Fnne Mulej)

29. 8. 1.956 se je 32·letni Justin JERAM iz Bu.kovega. pastir na planini Ravne pri Bohinju, vinjenvračal iz uvetilča na trni pntl (1844 m,JuliJskeAlpe,Atlas 102 Al). Blizu vasi SužiJčc je zaSel s poti, pa<telin se kotalil 700 mellvv po travnati sumini in ob nekiskali oblcb.1 mrtev v mlati kJVi. (SPor IS. ,. 1956 op;.; ""'.Janto Koren po pod.lDI1lčnepuradi Gn"""")

11, " l)56 je LJubhoj MIWJKOVlc. orlCir JlA,kartograf, po onu kapetan, po opr.lVljenih kartogrdfskih mer;:enjih poskuSal priti eez mejo, padel čez steooin se ub.1 zahodno oo Kladva (2094 m, KOOuta, Karavanke, Atlas57 B 2). (pv 1957.688~ Telo; Mm 8&1;GRS TJtit 20 ""'~ av. JIna Kavar) •

.. 16. 9.1956se je popoldnevseverni Sieni VevnilX(2343 m, Julijske Alpe, Atlas 52 B 2) 70 metrov podrobom stene 29-letnemu lMtrijskemu alpiniMu dr. HansuSalleku, z~narjll iz CeJovca, odlomil oprimek.Padel je tncteset metrov globoko in si zlomil stopalo.Pel klinov se je izruvala, tesli je nimI: fena, ti jeplezala z njim, ga je zadrtaJa in si pri lem z vrvjo o!galadesno roko. Na~r do Vevnic:e ln po llTebellu do VKoncu ~pice $o ju naslednji dan sprav:ili italijal1Skirekvalci iz Trbiža in Rablja in se Dala odločili ula!ji

AR 45/l1JfJ.4 43

kronika gorskih nesreč

5CStOp v Tamar oziroma na juplovansll:o suan. pritelD 50 za!1i yletak svet in niso lJlOIIi vtt naprej. bto50 5e !lifjc italijanski rdeYaki po ncznlDCBl in te!avnem podroCju ,punili po pomoe in popoWnc ob_tili iloYeaske rdeY2k:e. Zw:«.r so prUli do poIIC'MllCenep. uradi metk. Jlepn:&kdnep in tet.avnega sveta 50 PI spnMJi MYldoI ff Tamar in nato ffAYllrifo uefjl dan popoldae.

Zaradi trolneje je bilo rde\.ujc mmouno, iDIoralId}e PI po.llla.lljk1ji\o'lC. V salzburtu Nachridlten jelZSd llujstaW &net ln PCMl1lCiI Kbj IIl!SPOI'UItIDOY. PollC5lUlMi je kasneje posLll ullal obtskoYaleclWlh PII in z veliko natsoljeD05ljo pis81 o lWemplalliluw.. (l"V Im••'" Mo.; _ ptqkd rq.. 1PU,. 1'JO ~~ l:nlaIb; <7/1. Milla l'OOOOOIt)

Z9. '.l"' iC61-k11lli Al.biIM::a KOVAl;. upolr.:ojeMllCileljb iz. 4ubljue I. PriIOlaOStU pcsu:a. NInaodS1a .. SviD}a.t (16$3 m.JulijsteAJpt. Atlas 7181)MCCI sestopanjem vmmD je zag" spoti aaJIdDosrn.D.KIJal jo je pat.lrOck, Id je bDI m>;c 0YCe.,. ga na&laJna nj slilaJa Pac!laje ff Pfe!*i nad zasel.kom Mal·nik la se ubila. NUll 10 jo ta tri dni, pri njej listke tckIi zadnje pesIIIi. Id jo je posyet.ib. ma SYinjab. (5100"S. lO. It" a. --. '-A"l.-.: I"V 1m. _ PqlaI. ...... 1969.m Im.; 1oI.IiI!I952; I'V lom. IQ 4, bcp.>

l'. 1.. 1'56 SUi se 27·letal.u.m S'nJPAR, gadbeRi tellnik, naOrlnit AO KalllJl!l: Jn pskf ~Jcc.in J6.letDi IPK ZUPAN.lofa labi51 in planiflee izXamoib, pona.rceu.Ila~ sm.ni Brane (22s3 IR,

Ku:aJ.lfte in SaviIljskcAlpe. Atlas8S Bl). Prej{llJi 4aRje SlUpars se U111l1 re:kYakem po opravku pri Lepemb.mnu y Kontu kleJ Oditi lili KaIMWal5Cdlo. kjer jebil cM»dDeVlli tebj donJa6e postaje QRS. pri Lepemumlu 5t1 se jima pridrv.tib ZUpIIl in lje&oy 13-1c:t.r1.isi", netdo od prisotni" delaYCZV pa jim je SYetO'lal, najgRdO po ~ki poli tu t.mavtarjc. po kl\Iskem prehodu do Kotlil:eY in od 11m po markinni poli .PO5eYeflI.i iuani 8r11ne, td l1a Je ti pot Ila Sedlo krajQ..Ceprav Ili DObe6en od njili cIobro poznal prebcKb, sose raYll.Ili po JllSYeIIL 0cH:1i so kJeob Ilirih popoldne,~i manj b:wjenih CUU in silUl ~ bil~ po~Aejfi, zgrdili so kMld prehod ln Jill je precej podK.otJifi dohitela noe. Plbal )e mml \'Cler. zaeeJo je ludlsodin. Noe so prebili na pl"OMern brez prave opreme.

JO. okl~b • zjulraj Je bilo snep ta dobro ped. NaYl.dol je bilo videli bolj nevarno. UIO so OdJIi naprej.SeJe opoldne so prali do Kolliče\' in seod~m nal1aIJeYlIlI proll K.IImnl~kemusedlu. Imeli so vlY iD d\'Cledni tladiv!. Zaradi poledenelega ))ClboCja Brane, kiJe bikl delno pokrito z napillanim sne~om,so se navezali Da YfY. Naveunl so bill Iri dO ilin II\Clre narazen.prvi rdeYalec v navezi je imel kdno kladivo. drugirQc:YlIIlcx; je bil za njim in je izmenoma varovalnapreduioeep ln zadn. dva; tretji je bl.! sin, eemi paoce z lednim kladivom, 'da bl se oni opiral iD lovilraYOOltlje'la 'da bi Imel sinka pred se60j ln l1a bi pazilnanj'. od KoUiC.eY je čez 8c:l!itjanco do Sedla v kopnempol Ute.5kapln. pa je rabila vel kakor Jliri ure. Kosobw le petdeset melroV pred robom Sedla, je zdrsnlloud.ljima dvema in izpodncslo dlultJl- Prvi je sli!alklic že letimo!' in DOe.I za vlrati zoklom. SUlekp jeIztrga!,. nlOdnelllL Ne~li so:ledneti, kojih jeuJdaman~ 5nd.na gmota, ki so jo sprotilI na J,ladkem

AR 4Jllf1lH #

pofledu. in jill pahnila (;ez pctevnali skok pod potjo zOkreilj', lhr.avili so se v lijakasti kotanji nad SlOmetrskim prcpaoom.. prt lem si Je Slupar smrtno po~todoval vratno hrbcnlco in takof podlettl. oce ZUp.1npa si je ~1codo\..1 glavo in pre10mil 51t:plenico innato podle&cl ura4i palll:OOb iR i7bpanCl5Ii. OnJpdYl51l y nasled.njl mnI.i~ pomnnl\.a.

RekvaIni teClj 1WI blitnjem Sedlo se je konČIImalopred neS.rUO, neda bi Jill rdeYaICi prieakovali alia:1obj ~utili.NMlednjep dne 10 tib fli iskal in k uspeliIdili preDYela, DalO pa je 51ecll1o 5Dtl.aje z vlurjem.KaDJO je.da ita pokojl\ll urad.i p1al.ov ped1a ca Steno.VtJXIar ju tam niŠO uJll.

v PMb dneh jo.i~ 195710 JII uolldirlnjem Ill!liv Ujma ud prepadonl- Bila su. se poldfllJl IltClerpobolov snep. (SPIlr Il." 19S7-: Mrt. bjl;p K,_iR,"rico;~ 1'v 19:51... ti., "-ap.. .,-. 6IlI prqkd ftl..""fIOIl.dal..... waa 1011; K 1 ... tn-kpIo.~ 2sap.:~ irlledooo)la '*""'c (jRSI2.97..... o. Il. 7. ItIl """'~~ :t.nw .... UPUu.-; ....~ ZbcniI::)...,

14. 2. 1'51 je J_ BABIC !lorU samomor nadJe:\enicalDi v Mkd pod birlim kamnolor:nolll za Wemi$ti predOr5ll:od karaYlllkc (Alla55S A 2). crv l'S&.1lW~~ I"PM:. KIOllib)

2L!. l'57 je 2O-Iew MIIjII PEHA.NI. ~ladtJII bioqije. pla.Di.ec ln 5llllIClr iz Celja, umri zasUl Y p&azuna potI s lCOJ'OIiIX (1808 m. JCalIlnAe in SavinjskeAJpe. Atlas 86 A 1) proll VodoIanI. NasJednjep d.Dtje unelll.udijske obYtzl'l()5.(j. zalO se. jez~ prlj.aeljetna k1jubvihaJju.5Dtblemu~du ia mepi 00'001vrniti 5 Kormioc. Prebi~li so se v SOItri poItUIt poliskoziw:likc toličinemep.ob 13. uri. koso prllnkrelumislili,da so:le iz IUIjbojSega, so se.~ll s snegom vredpremikati po pobOCjlL toYarit:a jesnc:CIeOpllzil ia itase ret:i1a. za Pebanijtm pa lii bilo Slodu.. Pre1ivtb SI' se.z w:lwmi te!aVllmi v petih urah prebili v dolino in le

pri lem zg:reWa..Rdevalci 10 ponesrečenegaumaA isbli $ soDdami

tri dni, nalO pa ga je: 2S. februarja, eelrtJ dan po MSreči.v tteh minutah naScllavinskl pes. Bli je 1 metu CIO·bote. 5mrt pa je bill takoj~nja. (SPOr n. 2. 19S7tI.,_'fi k'l. 2<1. 2. 1957 00l'IL, t'I.; I'V 1m, W op.. fOlOp.. Im, 1lW

prqIod ICI- r.oddilC\' YP!nY; Mm on; ""1IlPl"!'i'.1rwano: l'nak,Ktofti.ta; PV 1977. '7' .....,1983, .... -.; CMS Je\clI:II... 1(1 ..,.:~II, t.n.... ..... alp>Dill; Zbornik)

8, 4. lm 5tl se ZI·letni M.rkn DULAR. 'ludenikemije ln odlični alpinist AO 4ubljalUl Malica. in16-letni Fntnee ZUPAN - ete. dijak gImnazije. labornik in alpinistični pripravnik Akademskega AO Iz Lju.bljane, ponesrečila Y Herletovi smeri v severni steniOjstrice (2349 m, Kamnine in ~vinjlke AJpe, Alias86 A 1). Imela 5U1 dOVOlJ opreme ln bil. sposobnapreelW..ali smer. Y 7.&OrnJem dciII so Ju v sobolO. 6apnla ~r slabe raZlllere prisilile k bivaka. Nas·Iednjega dne popoldne pa se je vreme preobrnilo. V5ndnem villarju je v dobri uri padlo za dobro pel.!5DC:81. ponOCi pa b1iz. enep metra. bdnjič50ju vklclidruJ'C81 dne ob 16.30. PunQVllO III bivakirala in selreljep dDC: zjutraj pri lz:stop.ell:l kaminu 60 mtll"OVpod vrllom mOriJa obrnili., ket so se. z ZIOrnjel' detaV:Sipali p1awYl.

________---'kr=c0=..=D=i=ka::c:...Jgorskih nesreč

Takrat je bil na )utnl stranl OIstrice v domu nilKoro«ici tetaj &Orlilr:lh rdevalc:ev, ki pa l.iI njuno netrc6J Iliso vedeli., uradi megknega ln vilLamep vrcmeu ln &Jobokep 'Mp pa tudi ne bi mogli pra·weasQO posrcdoYatL !"&!JI $oJU mita" globoki sneg.Zupana 8 metrov suan od ,telIC, r&Z1ef.aJ od lljep paD,l&rj.. Med Kboj &ta bila pwezana:l: dvema skupajZ\'U.llJIillUl vnoema. 11& oobeni od vrvi pa aj bilo ttina.S teboj sta vzela precej 1111_._ so pn njiju naDi)e k:tri. lalO 50 rcbIki sklepati, da se Jima je: pri spu~jll mord.a utrpJa \IfV1la zanka, ki m jo uporabljali.,dli biva~ itvponJtaml ($PUr 16. 4, 19$1_"'-..01l' Ict, 21. 4. ti.. ro.ap.: I'V 1957. 1O5 d. f<MOP., JO'l Cl..:US d.,loIop..~lL3S7..., 19$8, *JlfCIWtq.; MIZi I~ Km, tl~t.-: 7. <1.; Jun::o IL rv Im, l6S; GftS I:l, t7-. .... NiboP,,* '. AMe HI) StlIlP. J+ Im,~ smn. 161; <7"_

w..;,.. Katit' • 8CW, w.jIt o.toj; Zbonlik)

12. ... l.J57 je AMOCl KOMAN lIDrl USUt od plazuDa _rol strani Kl)I:utc (ICaaOnHe. AUIif?). (l'V 19S&, 1'1)1

PrtIlN Iq.; GIU Trtif~_)

la." 1.957Kjc 12·Jetll.ll N"T L'MarlJa MAVRIČizR~ smnoo pone:s.retila, ko je ud vasto~r.dnDila I J'O'i ni emo prst (184-4 ID, JuIfjsl;:e AJpe,Atla5l02 Al). (I"V IMI, 1Otprq .... rq., _ l•. 6.; (jJlS

TolIDIiD l. q Mwnt. 1'.4; "'*'n:I&sq.. 1'. '-;"". _ ~

pgp04.-~""'~)

... 7. iJS7 IC je 18-lel:ni p1aniMc~ HUl)().

MAL, utetep oce: je bli doma iz Tl'tlcwelj in je sta-oval v Skopju, smr1ao pooc:sL'tlti1 aa Riel:u v $OlestiMatkevblWl1i stepjI vMI~ S prijateljem su.pIevJ.Iv 5OIe1ki, pri lem pa je 150 metrOY po.boko in se ubil. Po ve(urMm priDda-anju mDOCihide!nikoY 50 P. rciili il prepada. (SI'or I•. 1. Im."..)

21.7.1", SIIAdd8 KLOS,U51!1tbenh Emo Celje.in 29-Jetni TI1daiIl. JAZBEC iz Celja umrla zaradiSIrek: na vrhu Jezerske Kotne (2S40 lJI, KamDiSke iDSlvlnjskc Alpe. Ai1lS as Al). NlISlodDji dan so planinci IISiI na vzbodniSlranlll1l: pod mnilll robom. kjer;eskrinjica .t vpisIlO II:nj1to, mfM) DemaIlO planinko.Letala je 5edem mWO\l Slran od skrinjice, z g1.l~

DIlvt401, ! manj5irni praskami ln majhno liso kM nacelil, skler pa brez zlUikov, od eesa F umrla.

Po nekaj dQCb 50 ugolOViIi. da IC 1oosova v drutbiprij'lelja prehodila Kamnine Alpe III se tisti elan na·meJIila oez OrinlOY« f\Il Kočno, YeJldar Ila vrhu knista bila vpbanl. njega pa ludl nikakor niso mogliGlIjti. Sprva je kuala, ela jo je iz neznanega razlogaupustil i. je prlJlo do ugi~nJ' počuopisib.Kasneje50 ulOIOOIl,daJe laknl mod krltkouajno nevihto tudiellll:nlllrdCilo. vendar ne na pokojni. ne vokolici njeni bUo skdov strele. Sodnomodicin~ki strokovIljak nipri obdukciJI pokojne nakl morebilnih Ullkov zrnlm/enja. sitne O$llbelosll ali tda drugega. kar bi klza o na vzrok smrti. ZatO Je posredno sklepal na m0rebitno smrt 7.aradl puha strele, Oeprav RI skal.h navrbu prav tako ni bilo sledov.

~lanll:l JXlIr~nep50 bili n'jdeni kle pri lrerjemiskanju, 21. 7. 19S&, 100 metrov nitje v Rjavi gripi v_mi liIeni KOCne. Puh strele je billOo5ovo vrSti naglavo na V1.IIodno luan. Jubca pil oez stometrskoubodllO steno v Rjavo grapo. ki ml.sevt.rni nrani delivrb \1.1 dvulela. (Sl'oo 26. 1. 19$UI.. fOlCp.. )(1, 1. 19$'7 WIYaIa;

PV 1",- 104 JRJItCI ~ 1959. ZSl), 2M ti., 601 PrqItd ,..:

Kealpa1e, Žln'Ul, 1llOpU dIIIlIlI U. 1.. rol pIa&to!: fW. J._Mil&IJtl: Sb'ipll opk MIljan KatIeO~o...;. po i&afW poo.Jedic: JUde y PU. l'rinIOIil Do ..... rdcYI..... 197.&; !qllla.Neoan>ooli 211-.. "'*' MaIWlloo: srlllJl, 195 op.: GRS C. 98_~Zborwit)

u.. 7. 1", opoldne se je 2O-Ietnl billi Rm:w,Itudc\l.l eozdal'5tva in taborniII: odreda Dobre volje izUubljane,iIIlnQO ponesretil pt"i IIibiranju pl.Inik podVcrnarjem (222s m. julijske Alpe. Atlas '19 B 1). Sskupino \.I.boflIikov se je vrafal S Trfllava do VodililI:oYe kOOe. N..:IkoW se te~l aa skalo, ki se muje od.k.ruIib in;e padel $ IIICUOV IlOOoto. Oblcbl ;enezayer;len z ralllmi na pr.;. dVIkrat zlonIljenO desniroill budimi DOuanjUni poAodbami. POOk&d je. 11:0so II tovardi po slabi poti sku$lli odMi5li v dolino.(Sl'or29. 7.1951-..» 7. op.;Li- .......... 2$. 1. Im....1'v 19SIl, 1:16 __ 1'04 poqkd~ ..... hYltta ka<*)

V IlCdeJjo, 11. 7. 1957 je 44-lellUl 11eIhib YASU:,PtilniWb iz Zlbutoo.-ke pri Oritab in odbonlicaPD Za1nlko\.ica, umrla taradi i2tlpallOui in ~h1a.

ditve v ~iJwju s SDeIODl u. spodnji~~I Sukal_niku pod PbDjavo (2394 m, KamoiAe ln SavinjskeAlpe, Atlas &s D 1). V soboto je zdYenI.a 'premljc:valtellLl J7lU1a na Koro6co, DI51cdji 4ln zjutraj~ se jeodpravib proti kamn~u sedlu. Vreme JC SPl'Vldobro halo, nato pa se;c"eJllnilo in~;e pripravlpbneo.ibt&. že pred lCaI;e V..letova ZaČCIa lo1iti,dafutibolcdDe pri srca.. KljUb leDlU 1() odSIi naprej. Mocansae!ni vIhar je 'K trt pmilil, da so leJIi ID poCakall Koje vlbar popustil, je brat in drugi sopotnik nisb vetmo&Jaspraviti naprej. btojecdcJlo:Hcl na Kamniiku5edlopo IJI')mOC.drugi pa jeOSlaI pri *J. P~5ptv.lIli bilo. Kasncje~jedoscena prebi1 tudi dNll sopotnikili plM'4aI,da je sc:5tra zuadi mfID umrla v SllCIU.

Zaradi vllwja in lIO'I'eII snep je bilo rdcwall;erelo O1d.kolleDO in !lO jo rdevak:i z. ~ikifnj 1eD\'3mi5pDVili v cSoUno v poncckljek. 29. IV&uSII. (SPOr li. 1.19S1apili,_upoll-ua. 73.1~ MtI. kIljiP h 'Iti BiIlriCa.2&. 1." U. out PV 1951, 704 JftIIrIl rq:.. 2$. 1.. 19$9.190-..KuDpak:, t.n..... 2s. 1.; arlW GRS K.uit. 2s. 1~ oo. lA;Iečct::uLor. F'ruci Jdoo:Ioit; Zllonllt)

14.7. 1'57 Sla se 28-lelDI Pnos.... JOVANOV1t.UlIe in 32·IClDi ZOnIn MARKOVIt. alpinista iz Be0grada. zadDfi~ javila z V!'SiCa, nalo pase nbla vrnila ilJulijskih Alp. Gorski rdevaki so ju eno lela iskali poJulijcih. 29. 9. 1958jebiloorganilinno ponovnu5kupno iskanje treh postaj ORS.

Prvega pogrdanega so na!1I4. oktobra 1958 v lahodni Sleni KotO\"t gpice (2376 m, A111S S2 A 2). N.uUsoob pasu prelrganovrv. Olitanki50 MU raztreseni 200melrov daleč. NalO Je nastopilo slabo vreme. 19.ok_lobra 50 pod 5leno vza~neteni grapi Kolove ipk;e n~li

ItKli drugega. Bil je zasul :r.lru~m. na planem je bilaIelevtVin nebj drobnarij. vse PII je bilo vglobokemsnegu.

RekvaJci so iz okoliUin Sklepali. ela te prvi priplezanju padel ln se lako I'O'kOd0V3I. da Je poMejeumrl Ila vrvi. Drugi za je skukl zvlcc:l navzgor in jeprttrdil vrv okrog 5kale. Ker pa se ni mOStlodpeti. JeprelOlkel VTV, nalO pa iz aeu_nc!" rulop padci vglobino. (spor S. 10. 19S1l"'" zl. lO. tt: rv 195'9. 601 PrqIalrq.: rl'l6U, Rd<:nlci 1" ti.; Pr.«t, KIonib; fW. (]ril !"rXt:k,_ tluliM.)

kronika gorskih nesreč

11. a. Ul!7!1O III leIIef'Il.i waoi K.oI:ltc y Karavanubbra ..peha ilk.Ili eMO 1M'ZftJnca, ti lille ocpopol.·110 opremljali iz&ul'i1l irt klicala Da pomoe. 1Casileje10 ju cam na ~rijstj 5tr.uu; eden je bil mrtev, dnaFP10 rdili. (PV It'$&, 704 pteped rq..)

lJ. L ul!7 30 <f.S.1etJlj Y~ KAvt:Jt., vozuvnlptq)cclIik Iz Dom&I, n;ep IMani Mo Bdfder.b.iu. uOeDeC, in 51.lelui VIMeDC PODVIZ Iz Zbil/_obnlni mojster v UMInai ce.luk>zev Mcd\ooOalI., IIlll1 izaradi udarca strele lii vrhu Skute (2532 m, KJimnUkc1rl SlYiJljSke Alpe, Alias 85 A·B 1). ZedellJih je Ytrenutku, ko so ob 1530 pN:1I na vrh, stall rug obdruaem ob skalnati piramidi ln rauo eJlCga že odlolIIiIIabrbtnite. UdariilljedYl. metra SlT111n od sredlne 110J1JCa vseli. uell, lako 4a je bli najbolj oddaljeni Boti4ulliri melre stran. Nljhuje je~ najblifjegaPOOviD. Nap.e: slcdoY je pustila na oblcuJlln telesih,tjc:rso bili pl1!:ZllOjeni. pa IUbtill in oopvk:lhvOeYljih.I...t:taU $o Aa hrbtih. KovI.ll5ki predmeti so bili prebili.b:Wal'IC:i. vtipJnit in kpni no! so bili sprijeti, prebilet.cp.e SVeliIke aj bilo mOF odpreti, • jo je bilo lemoaoee prifpti. (SPOr :JI." ltS7 a., 1.9. 1"., _ ltOlrI...... .. "CL 811l11ca; PV 1951, 7001 pqtod~ I'V 1"'. 24,:ZtI IS.; L:qw:s:lt:, trt- K-.5t; .... GolU~ e"...strlpb opil; M8rjM lI:atlt 9dae o.u;. ......... PmIO:Iit_.........rir«llill.Ff1k'... ' ' 1J7•. n.~~Nc<iar_~ 217..., n. &; aRS a. 98 -.: ZbamiI)

3.,. W57sejeMijo PAL(:ltPOlleuedltIllS~pod Tumd na JUf.Dem poboeju med Velikim Ozebnikom inl~m (2645 m, Julijske Alpe, AliaS 52 A2). Verjetooje p05CSIOpU omahnil sSlene ln podlegcl.(pv 19S1l, 7001 prqlc:<l rq.)

t.9. '951 je Stlne LOGAR, ufal'&kl mojsler Iz 4ublJanc, umrl zaradi kapi na planini Krslenia. (1650 m.Julijske Alpe, Alias 79 B2). (Sl'<Ir Il.'. 1957...~ I'V 19SI,7001 prqled rq.)

l!. 9. lJ57 jeMoa"JUS:zandi lztrpallOSll UntmiIaa SrcdJijem vrhu ud zdenlco (Vnata 2181 Dl., Karzvanke.At1u 56 B2). (1"v 19M, 7001 PrqkOI~GRSTrfie11 lIIL POdI!# Vn-+ N °l wil; oI!..la8o:z~)

S.. t. 19!7 .-c le y IYk:ankih A1pl1h SlI1nt1O~ BoihuJ A!lAMOVlt.1al.eDir iz 4ubljaoc..Potopu je bil 21. 5CpltIIlbra Y Ljubljani. en ,. Im.... P'V 115', 314 --'''' 8'*>: (1<1.'- "'.-M)....

IJ." lf58je billlld z.tomJimi~mi nad Čdkokoto IUIjden VIto.I,. BWEK iJ: Beo!J1l4l. N. poti J:GrinloYCl. (2SS8 m. Kamnine in SavinjSke Alpe, Alias8s A 1) mu je domnevno ~podrsnilo in Je strmoglavilprek severneSIene. Do nemte je prKlo jl(I8. 2. 1958,tOOCJr. 4Itum pa ni bli ulOlOYljen. (pv Im, MII lft&IedIq.; Zbonlil)

15. .,. 1", je bil 49-lctDi Jc* SEGEL. naclmmikSUO;nib naprav y rudnih Metica, psilcc i. odbomlkPD MeDa, aa p!OSlowljnell delu pri kOCi IUI Peci(166Sm, Karavalke, Allas3S A 3). VraCal se je ponot.iiD namenvaliti poblifDjid. Na poli mu jeodpovt.daJakarbiOOVb id je v IelJi md s poli. Zdl'tnil je Y Najbdev p1:u: 80 rnetrOW JklbOIW iR zaradi budih poUlodbp.-..e iD lelcu takoj podlegel RekvlId 50 aa cam poenodneYllem naporneM .isD.njll. (spor 11. 1. 19S11 ....,upal prtimdr; sqd. 27. 7. 1957 ... folop.; l'V 115', liGI pfqkd1'IlJ-: <:1<1. f'1'aIld Tdca")

16. .,. 1'53 Je 2O-Ietna JmULI JERAN, ~tudenlbkemije b Ljubljane, umrla zaradi popolne telesne izCrpanostl na poti s J(Ji!kjh POdOY Ydolino Vrat (Julijske Alpe, Atias 53 A-B 3). (SPor 17. 7. 19S$ 0IIIa., if.-e

JIIclita; PV 1%1. 1)9 PrqIfd res.. ilne LjudU1l)1. 8. l'58 se je 2A-letna Reu.1a WINKLER. yzgo

jiteljia. iJ: Dfef,daa, lml1Ao JIQOCSC'etUa zandi PedOlpri prceenju police Y blltini 8ivaka IV na Rldju podSlenarjcm (1980 ln, JUlijSke Alpe. A!1as 53 B 3). (P'V19'3',601 ptqlal rq.,al_ lA. &.; ....A~ OdI-=: &.1.)

17.8..lf5Ise je 1_STARE, Dt:nccil.Cerkdj, prinabinnju pbnik. SmrtDO pooesrc.el1 na~U Jdamed Velikim Zvoholll ud lClVnCCm la Kottno-.(1999 m. XamaiO:e in SMnjske Alpe, Atlas as A 2).(J:ca;pc<lc. ŽIWIal; PlCM:O _ ...... 7..IKJrd;)

U. 1. 1m se je 14-lelni Joa CUZNAR, pstirekvalec iz IUlet, pri delu Yf.llJdu 5mnllO ponesrc61pri Lomu YdoJinl Planioe(JuJljskeAlpe, Atlas 52 BI).(PV 1959. liGI prqkld rq.)

11.8.1958 se je Marija SERJAN, pJanJarica b Lese,smnno polW:$retila na planini Da l'revalu pod Be~unj~ (2066 m, KaraYllnke. Atlu 56 B2). ZdrsnilaIC postrmlpP!, ob.straneh poraj6eni t visoko. 1.3radiVe1'.drlevnega detia zdo spo(Uo lllnIO. Motna je: ludldomlleYa, ela jo je ubila wela. (PV Itj,. MII poqkd Iq..

Al PbaiIII~ GRS Trtil1l) .......... GRS lUdUOI ,iieI)

lI. ... ,f5Ije6&-letlll MMi&IlKJtAVANJAizLoppod Maop1Om pri IUIbiranja brusnk zdn.ila Ypobok1Jeb ln u domila tilnik Y Pn'dektib &lavah nad Manamro plarUllO (1295 m. JUlijske Alpe. Atbl St B 2).(1'v 1'59, Wl PqW ftJ-)

n u. I.", Sli thou VULmt la Bn.nko lA1Jtpo5ku'a1a priti teJ: mejo iii se pri lem ponesretila IIIBefllDjSCici (2066 m, Xaravaake, A1JaS 56 8 2). GonitirekYalci so ju vdOlino prinesli tiYL Kasaejest.a umr1aY bolnilnid. verjetllO 12radi podbladilYe. (GRS Trtit 2Il<lA. Lazit MP* 195': .... J ...... K.var)

30. II. lJS8 se je 26-1elnJ BnnkD TRASINOViC,rewMli častnik planJn~keg.a polka JLA iz Bovca, iznCJ:nantgl razloJllmrtno ponesr~iJ Yseverni steniBI\i:kega Grintovca (2347 m, Julijske Alpe, Allu 78Al). (PV 1959. 601 1"J'ed1'llJ-)

••

MEDITRADEd o

~.(HtQP"ik ul Kot/akOl't' proil.t/()(ll')1Il11rlimka I J-Io, ljubljanaTrL: 0611140-JJ-OOFakJ: 061/140-5J-6J

'AJ'Rn:'l';jat,? dia jilmot.\ "idmrdml\lw 7. IJublJaTlfl(t'ht/d iz. A(JlniJu1t~ ulirt)Trl./fak, .. 1161/132-81-1/

• ••• ••

Documents

Alpinistični razgledi 45