Upload
others
View
5
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
UNIVERZA NA PRIMORSKEM
PEDAGOŠKA FAKULTETA
DIPLOMSKA NALOGA
SIMONA COPOT
KOPER 2014
UNIVERZA NA PRIMORSKEM
PEDAGOŠKA FAKULTETA
Visokošolski strokovni študijski program prve
stopnje Predšolske vzgoje
Diplomska naloga
NARAVOSLOVNE DEJAVNOSTI V EKOVRTCU –
ODPADKI
Simona Copot
Koper 2014
Mentorica:
dr. Nataša Dolenc Orbanić, pred.
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorici, dr. Nataši Dolenc Orbanić, pred., za strokovno pomoč in
vodenje pri nastajanju diplomskega dela.
Iskrena hvala vsem zaposlenim v Vrtcu Ljutomer, skupini otrok Sončki in njihovim
staršem, še posebej pa vzgojiteljici Ksenji Kosi Viher, ki so mi pomagali pri nastajanju
diplomskega dela.
Še posebej se zahvaljujem mojemu partnerju Petru, hčerkama Ani in Maji za
potrpežljivost, spodbude in podporo pri študiju ter ostalim domačim, ki so mi stali ob
strani.
Hvala!
IZJAVA O AVTORSTVU
Podpisana Simona Copot, študentka visokošolskega strokovnega študijskega
programa prve stopnje Predšolska vzgoja,
izjavljam,
da je diplomska naloga z naslovom Naravoslovne dejavnosti v ekovrtcu – odpadki
- rezultat lastnega raziskovalnega dela,
- so rezultati korektno navedeni in
- nisem kršila pravic intelektualne lastnine drugih.
Podpis:
______________________
V Kopru, dne
POVZETEK
Področje ekologije lahko vključimo v delo že pri predšolskih otrocih. Z veliko dobre
volje, truda, predvsem pa s svojim zgledom lahko že pri predšolskih otrocih dosežemo
ekološko ozaveščenost.
Namen diplomske naloge z naslovom Naravoslovne dejavnosti v ekovrtcu –
odpadki je prikazati, kako otroci v vrtcu po fazah projektnega dela spoznavajo proces
ločevanja odpadkov in s tem postanejo ekološko ozaveščeni.
Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega in
empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili značilnosti in načela projektnega
dela. Posebno pozornost smo namenili učenju pri projektnem delu, opredelili vlogo
vzgojitelja in otroka. Izhajali smo iz Kurikula, in sicer s področja narave. Predstavili smo
tudi značilnosti ekovrtca.
V empiričnem delu so predstavljene različne dejavnosti, skozi katere otroci s
pomočjo projektnega dela spoznavajo proces ločevanja odpadkov, njihove predelave in
pomena za okolico. Predstavili smo rezultate anketnega vprašalnika za starše. Sledi še
evalvacija celotnega projektnega dela.
Dejavnosti so bile izvedene v Vrtcu Ljutomer, v skupini otrok, starih od 3 do 5 let.
Ključne besede: predšolska vzgoja, zgodnje učenje naravoslovja, projektno delo,
ločevanje odpadkov
ABSTRACT
Natural science activities in eco kindergarten- rubbish
The area of ecology can be included in work already with pre-school children. With
lots of cheerfulness, effort and mostly with own example we can achieve ecological
awareness already at this early age.
The purpose of my diploma paper with title Natural science activities in eco
kindergarten- Rubbish is to show, how kindergarten children get acquainted with the
process of rubbish sorting and gain awareness of ecology through project work.
My diploma paper consists of two parts, theoretical and empirical part. In
theoretical part we have presented features and principles of project work. Special
attention has been given to learning with project work and we have also defined the
role of a teacher and a child. It all originates from curriculum, from the field of nature.
We have also presented the features of Eco kindergarten.
In empirical part we have presented different activities through project work with
which children learn about the process of rubbish sorting, their processing and
meaning for the environment. We have also presented the results of the parents’
questionnaire. The evaluation of the whole project follows at the end.
All the activities were carried out in kindergarten Ljutomer, with group of children,
aged 3 to 5 years.
Key words: pre-school education, early study of Natural science, project work,
rubbish sorting
KAZALO VSEBINE
1 Uvod ..................................................................................................................... 1
2 Teoretični del......................................................................................................... 2
2.1 Projektno delo ..................................................................................................... 2
2.1.1 Opredelitev projektnega dela ........................................................................ 2
2.1.2 Značilnosti projektnega dela ........................................................................ 3
2.1.3 Zgradba in razčlenitev projektnega dela ....................................................... 4
2.2 Učenje pri projektnem delu ................................................................................. 5
2.2.1 Učenje v predšolskem obdobju ..................................................................... 5
2.2.2 Vloga vzgojitelja in otroka pri projektnem delu .............................................. 6
2.3 Kurikulum za vrtce ............................................................................................. 7
2.3.1 Področje narave ........................................................................................... 8
2.4 Ekovrtec .............................................................................................................. 9
2.4.1 Sedem korakov Ekošole ..............................................................................10
2.5 Odpadki .............................................................................................................12
2.5.1 Kaj se dogaja z odpadki? ............................................................................13
2.5.2 Vrste odpadkov ...........................................................................................16
2.5.3 Ločevanje odpadkov ...................................................................................16
2.5.4 Ekološko ozaveščanje ................................................................................22
3 Empirični del ........................................................................................................23
3.1 Problematika ......................................................................................................23
3.2 Cilji .....................................................................................................................23
3.3 Raziskovalna vprašanja .....................................................................................24
3.4 Raziskovalne hipoteze ......................................................................................24
3.5 Metodologija ......................................................................................................24
3.5.1 Vzorec .........................................................................................................25
3.5.2 Zbiranje in obdelava podatkov .....................................................................25
3.6 Rezultati in interpretacija ....................................................................................25
3.6.1 Izvedba projekta ..........................................................................................25
3.6.2 Vpliv domačega okolja na ekološko ozaveščenost otrok .............................46
3.7 Sklep .................................................................................................................55
4 Literatura ..............................................................................................................56
Priloga A .....................................................................................................................58
Priloga B .....................................................................................................................59
KAZALO SLIK
Slika 1: Izvedba projekta po štirih korakih ..................................................................... 3
Slika 2: Razčlenitev in pregled po etapah .................................................................... 4
Slika 3: Odnos vzgojitelja in otroka do učne vsebine ................................................... 6
Slika 4: Znak za Ekošolo ............................................................................................12
Slika 5: Zemlja se utaplja v smeteh .............................................................................13
Slika 6: Čas razgradnje določenih odpadkov . .............................................................14
Slika 7: Mednarodni znak za recikliranje .....................................................................16
Slika 8: Zabojnik za papir ...........................................................................................18
Slika 9: Zabojnik za steklo ..........................................................................................19
Slika 10: Zabojnik za embalažo ..................................................................................20
Slika 11: Zabojnik za biološke odpadke ......................................................................20
Slika 12: Zabojnik za ostale odpadke .........................................................................21
Slika 13: Idejna skica ...................................................................................................27
Slika 14: Načrtovanje izvedbe .....................................................................................28
Slika 15: Izdelava ekoplakatov ....................................................................................30
Slika 18: Obisk ekološkega otoka ................................................................................33
Slika 19: Obisk Zbirnega centra Ljutomer ....................................................................34
Slika 20: Ogled zabojnikov ..........................................................................................34
Slika 21: Izdelava kaše iz papirja .................................................................................36
Slika 22: Okrasitev novega papirja ..............................................................................36
Slika 25: Nered v igralnici ............................................................................................39
Slika 26: Ločevanje z lutko ..........................................................................................40
Slika 27: Izdelava kostumov ........................................................................................41
Slika 28: Ustvarjalnost otrok ........................................................................................41
Slika 29: Izdelava kostuma za robota ..........................................................................42
Slika 30: Poslovneža ...................................................................................................43
Slika 31: Vojak ............................................................................................................43
Slika 32: Skupinska slika modne revije ........................................................................44
KAZALO GRAFIKONOV
Grafikon 1: Spol sodelujočih staršev ...........................................................................46
Grafikon 2: Starost sodelujočih staršev .......................................................................47
Grafikon 3: Odgovori na vprašanje: »Ali doma ločujete odpadke?« ............................47
Grafikon 4: Odgovori na vprašanje: »Katere odpadke ločujete?« ...............................48
Grafikon 5: Odgovori na vprašanje: »Ali v proces ločevanja odpadkov vključujete
svojega otroka?« .........................................................................................................49
Grafikon 6:: Odgovori na vprašanje: »Ali svojega otroka opozorite, da ni ravnal prav, če
odpadek vrže na tla?« ................................................................................................50
Grafikon 7: Odgovori na vprašanje: »Menite, da je pomembno, da so vaši otroci
ekološko ozaveščeni?« ...............................................................................................51
Grafikon 8: Odgovori na vprašanje: »Ali menite, da je vrtec tisti, ki mora otroke
ekološko poučiti?« .......................................................................................................52
Grafikon 9: Odgovori na vprašanje: »Ali ste že sodelovali pri čistilni ali zbiralni akciji?«
....................................................................................................................................53
Grafikon 10: Odgovori na vprašanje: »Ali menite, da je v vašem vrtcu dobro
poskrbljeno za ločevanje odpadkov?« ........................................................................54
Copot, Simona (2014): Naravoslovne dejavnosti v ekovrtcu – odpadki. Diplomska naloga. Koper: UP PEF. ____________________________________________________________________________________
1
1 UVOD
Svet je ujet v kolesje potrošništva. Količina odpadkov se je z industrializacijo,
potrošništvom, predvsem pa s potratnim načinom življenja neznansko povečala. Vse
se vrti okoli odpadkov. Kar kupimo, nam zavijejo ali dajo v vrečko. Kam bomo z vsemi
odpadki? Že zdaj se dušimo v njih, če pa ne bomo tega problema čim prej izpostavili in
začeli ozaveščati tudi najmlajše, se bo stanje še poslabšalo. V tem primeru bi izgubili
bitko z odpadki, ki jih je vsak dan več.
Področje ekologije lahko vključimo v delo že pri predšolskih otrocih. Z veliko dobre
volje, truda, predvsem pa s svojim zgledom lahko tudi pri predšolskih otrocih dosežemo
ekološko ozaveščenost. Odrasli bodimo otrokom vzgled, saj bodo z veseljem
posnemali, kar bomo počeli. Naj nam ne bo vseeno, v kakšnem okolju živimo.
Poskrbimo, da bo naša okolica zelena in čista. Da pa bomo to dosegli, je treba
spodbujati otroke k zbiranju in pravilnemu ločevanju odpadkov, saj bodo tako svoje
izkušnje in pridobljeno znanje prenašali na starše, svojo družino in ostalo družbeno
okolje (Košmrlj, 2010).
Z otroki se lahko o varovanju okolja pogovarjamo, vendar je najpomembneje, da
otroci vse to doživijo s pomočjo dejavnosti, saj bodo le tako pridobili nove izkušnje in
znanje. Pri tem ima pomembno vlogo vzgojitelj, ki načrtuje dejavnosti, pri katerih so
otroci aktivni na področju ekologije (izdelava zabojnikov, recikliranje papirja, obisk
ekološkega otoka in zbirnega centra, opazovanje okolice …).
Ker je naš vrtec vključen v program Ekošola, gradimo vrednote za odgovoren
način bivanja na tem planetu. Ob tovrstnih dejavnostih v vrtcu sem večkrat slišala
vprašanja otrok: »Zakaj imamo toliko košev, zakaj so različnih barv, kam vržem
papirček od bombona, kam odpeljejo smetarji smeti?« Prav zaradi teh vprašanj sem se
odločila, da na to temo napišem diplomsko nalogo.
Copot, Simona (2014): Naravoslovne dejavnosti v ekovrtcu – odpadki. Diplomska naloga. Koper: UP PEF. ____________________________________________________________________________________
2
2 TEORETIČNI DEL
V teoretičnem delu bomo obravnavali projektno delo kot način dela z otroki,
kakšna je vloga otrok in kakšna vzgojitelja. Predstavili bomo vlogo in pomen ekovrtca,
pri vsem tem pa smo izhajali iz Kurikula za vrtce, natančneje, s področja narave.
2.1 Projektno delo
Dandanes je raba projektov zelo pogosta. Tudi vzgojitelji v vrtcu želimo poiskati
ustrezen način, kako otroka pripeljati do novih spoznanj, pri katerih bo čim bolj aktiven
in ustvarjalen. Vse to pa nam omogoča projektno učno delo.
2.1.1 Opredelitev projektnega dela
Projektno delo je metodični postopek. Je način dela, s katerim se udeleženci učijo
razmišljati in delati projektno ter pridobivajo spretnosti, potrebne za tovrstno delo
(Novak 2009, str. 13).
Po mnenju H. Novakove in njenih sodelavcev (2009, str. 13) pri projektnem delu
ne gre zgolj za izvajanje projekta kot načina dela, s katerim se izvajalci učijo postopke
vodenja in izvajanja projekta od zamisli in načrtovanja njegove izvedbe do produkta.
Projektnemu delu namreč sledi še evalvacija, kar pomeni, da se delo konča šele z
analizo in oceno celotne izvedbe in poteka projekta. Izvajalci projekta se torej prek
projektnega dela učijo, z izvajanjem različnih aktivnosti pa bogatijo svoje znanje in
razvijajo različne sposobnosti.
Izvedba projekta poteka po štirih korakih: oblikovanje pobude in končnega cilja,
načrtovanje izvedbe, uresničitev cilja, evalvacija izvedbe (slika 1).
Copot, Simona (2014): Naravoslovne dejavnosti v ekovrtcu – odpadki. Diplomska naloga. Koper: UP PEF. ____________________________________________________________________________________
3
Slika 1: Izvedba projekta po štirih korakih (Novak idr., 2009)
Osnova vodenja in izvajanja projektnega dela je učenje. To lahko pri udeležencih
poteka zavestno, ciljno naravnano in načrtno ali pa spontano – zlasti pri igrah in
svobodnih dejavnostih. Ker pri projektnem delu vsaka dejavnost temelji na spodbudi in
samoaktivnosti udeležencev, je za večino udeležencev medsebojno sodelovanje v
projektu privlačen način dela. Mogoče ga je izvajati v okviru rednega pouka in drugih
oblik, pri samostojnem učenju, med podaljšanim bivanjem v šoli, pri interesnih
aktivnostih oziroma pri igri, ki je osnovna oblika aktivnosti, zlasti otrok na predšolski
stopnji (Novak idr., 2009, str. 13).
Pri izvajanju projektnega dela lahko sodelujejo vsi, ki želijo. Kot oblika
pedagoškega vodenja je primerna za vse starostne stopnje. Projektno se lahko začno
učiti razmišljati in delati že predšolski otroci od tretjega leta starosti, osnovnošolski
učenci, dijaki srednjih šol, študentje na visokih šolah in univerzah ter odrasli.
Udeležence usmerja oseba, ki je usposobljena za pedagoško vodenje projektov in je
praviloma tudi vodja projekta (Novak idr., 2009, str. 15).
2.1.2 Značilnosti projektnega dela
Temeljne značilnosti projektnega pouka:
- učenci so nosilci usmerjene in načrtovane aktivnosti;
- konkretna tema je usmerjena na otrokovo življenjsko situacijo;
- spoštovanje otrok ob upoštevanju interesov, potreb in sposobnosti učencev;
- sodelovalni odnos;
- odprtost; uporaba spoznanj različnih strokovnih področij, integracija vsebin;
- interdisciplinarni (tematsko-problemski) pristop;
- poudarjeno je izkustveno učenje;
1. korak
OBLIKOVANJE
POBUDE IN
KONČNEGA CILJA
2. KORAK
NAČRTOVANJE
IZVEDBE
3. KORAK
URESNIČITEV
CILJA
4. KORAK
EVALVACIJA
IZVEDBE
Copot, Simona (2014): Naravoslovne dejavnosti v ekovrtcu – odpadki. Diplomska naloga. Koper: UP PEF. ____________________________________________________________________________________
4
- poudarjeno je učenje kot proces zaradi primerne vzgojne funkcije projektnega
dela (Novak, H., 1990, str. 27).
Pri projektnem pouku se učenci lotevajo reševanja konkretnih problemov,
usmerjenih na različne življenjske situacije. Ob tem si vsi udeleženci v projektu
zastavijo skupne cilje, kar pa zahteva načrtovanje ciljev, poteka, časa, kraja ipd. Pri
izbiri tematike imajo učenci zelo pomembno vlogo, saj lahko izrazijo svoje interese,
izkušnje in si glede na svoje potrebe, sposobnosti in želje izberejo aktivnosti. Le ob
sproščeni in varni klimi, ki temelji na medsebojnem spoštovanju, lahko učenci
svobodno izražajo svoje poglede, sposobnosti, občutke, razpoloženja, kritično
razmišljajo in upoštevajo sodelovanje drugih soudeležencev (Ivanuš Grmek, Čagran,
Sadak, 2009, str. 56).
2.1.3 Zgradba in razčlenitev projektnega dela
Projektno delo sestoji iz več komponent, ki si sledijo po etapah v določenem
zaporedju, vendar se zgradba in potek projektnega dela med različnimi avtorji nekoliko
razlikujeta (Novak idr., 2009, str. 24).
V nadaljevanju prikazujemo shemo razčlenitve in poteka projektnega dela (slika 2)
po H. Novak (2009).
Slika 2: Razčlenitev in pregled po etapah (Novak idr., 2009)
ETAPA KOMPONENTE MISELNI POTEK
1 Iniciativa z oblikovanjem KAJ? ZAKAJ?
projektne teme in končnega cilja
2 Izdelava idejne skice KAJ?
z operativnimi cilji in nalogami
3 Načrtovanje izvedbe KAKO?
4 Izvedba načrta Potek aktivnosti
5 Predstavitev dosežkov Rezultati
6 Evalvacija Sklepni del
Copot, Simona (2014): Naravoslovne dejavnosti v ekovrtcu – odpadki. Diplomska naloga. Koper: UP PEF. ____________________________________________________________________________________
5
Psihologinja in pedagoginja H. Novak (2009) navaja, da se projektno delo začne z
iniciativo, ki jo sproži vodja ali kdo drug. Ko večina določi temo, se dogovorijo še o
končnem cilju projekta. Prvi etapi sledi razčlenitev projektne teme na podteme, ki so
hkrati operativni cilji in naloge. Tako nastane idejna skica. Tretja etapa se nadaljuje z
načrtovanjem aktivnosti, s katerimi naj bi uresničevali postavljene cilje in naloge.
Sledita še etapi izvedbe načrtovanih nalog in aktivnosti ter predstavitev dosežkov. S
predstavitvijo rezultatov se projekt konča. Pri projektnem delu pa to ni končna etapa.
Sledi še etapa evalvacije, ki je po mnenju H. Novak (2009) izrednega pomena. Torej za
udeležence v projektnem delu ni pomemben le končni izdelek, temveč tudi ugotovitve,
do katerih pridejo s samorefleksijo in jih obravnavajo v zadnji etapi. Tako z vodjo in
drugimi sodelavci ovrednotijo celoten potek projekta.
2.2 Učenje pri projektnem delu
Učenje je socialna izkušnja, ki vključuje smiselne interakcije med otroki in
odraslimi. Ker se otroci učijo različno hitro in imajo interese in izkušnje, bodo bolj
verjetno dosegli svoj polni potencial za rast takrat, ko jih bodo spodbujali k interakciji in
neovirani komunikaciji z vrstniki in odraslimi. Te socialne izkušnje se pridobivajo v
okviru dejavnosti, za katere so dali pobudo odrasli, ki zagotavljajo primarne priložnosti
za otrokovo izbiro, vodenje in individualno izražanje (Hohmann, Weikart, 2005, str. 16).
2.2.1 Učenje v predšolskem obdobju
Vrtec je javna ustanova, v kateri je vzgojitelj zaposlen kot strokovnjak, ki mora
poznati temeljne značilnosti otrokovega razvoja.
V Kurikulumu (2004) za vrtce so na podlagi različnih teoretskih okvirov zapisane
nekatere skupne zakonitosti o otrokovem razvoju:
- otrokov razvoj poteka skozi določene zaporedne stopnje, ki so opredeljene tako
s kvantitativnimi kot kvalitativnimi spremembami;
- vsi psihični procesi (čustva, govor, mišljenje, socialna kognicija itn.) se razvijajo
v vseh razvojnih obdobjih;
- posamezna področja razvoja so med seboj prepletena, saj gre za vzporednost
in povezanost med različnimi psihičnimi funkcijami;
- v otrokovem razvoju so obdobja, ki so najbolj primerna (t. i. kritično obdobje), da
se otrok nekaj nauči, pridobi določeno spretnost na najbolj učinkovit način;
Copot, Simona (2014): Naravoslovne dejavnosti v ekovrtcu – odpadki. Diplomska naloga. Koper: UP PEF. ____________________________________________________________________________________
6
- individualne razlike v razvoju so med otroki velike, zlasti v prvih letih njihovega
življenja, vendar ta različnost otrok ostaja znotraj razvojnih norm;
- gre za stalno povezavo med otrokovim razvojem, učenjem in poučevanjem, ki
se kaže zlasti v razmerju med otrokovim aktualnim in potencialnim razvojem.
Če vzgojitelj pozna temelje otrokovega razvoja, bo na podlagi tega otroka dobro
opazoval, spremljal njegov razvoj, spodbujal učenje in mu tako omogočil nadaljnji
razvoj. Do učenja namreč pride, če ponudimo otroku dejavnosti, ki so zanj razvojno
primerne in dovolj zahtevne (Kurikulum za vrtce, 1999, str. 18–19).
Učenje predšolskega otroka temelji na neposredni aktivnosti s predmeti in na
pridobivanju konkretnih izkušenj z ljudmi, stvarmi, na razmisleku o dejavnostih ter
oblikovanju predstav in predpojmovnih struktur na osnovi prvih generalizacij, notranje
motivacije in ob reševanju konkretnih problemov ter pridobivanju socialnih izkušenj.
Otroška igra pa je tista dejavnost, ki na najbolj naraven način združuje temeljna načela
predšolske vzgoje in je v primeru, da je opredeljena dovolj široko v smislu preseganja
svoje vpetosti v t. i. akademski ali razvojni pristop v predšolski vzgoji, razumljena kot
način otrokovega razvoja in učenja v zgodnjem obdobju (Kurikulum za vrtce, 1999, str.
18–19).
2.2.2 Vloga vzgojitelja in otroka pri projektnem delu
Projektno učno delo združuje elemente direktnega vzgojiteljevega vodenja učnega
procesa in elemente samostojnega dela otrok (Novak idr. 1990, str. 22)
Slika 3: Odnos vzgojitelja in otroka do učne vsebine (Novak idr., 1990)
VZGOJITELJ
UČNA VSEBINA OTROK
Copot, Simona (2014): Naravoslovne dejavnosti v ekovrtcu – odpadki. Diplomska naloga. Koper: UP PEF. ____________________________________________________________________________________
7
Pri projektnem delu vzgojitelj postopno vodi otroke skozi učni proces v smeri
uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev in nalog, ki jih je postavil v sodelovanju z
otroki na začetku izvajanja projekta (slika 3). Med projektom vzgojitelj spodbuja,
usmerja in pomaga otrokom pri učenju oz. pri izvajanju aktivnosti, ki so jih otroci
prevzeli ob načrtovanju izvedbe projekta (Novak idr., 1990, str. 22).
Vzgojitelj otrokom pomaga definirati cilj projekta (operativni cilj) tako, da ga
določijo skupaj, ga dosegajo in vrednotijo. Vzgojitelj posredno in neposredno poskrbi
za materiale, postavi pravila vedenja otrok, razloži jim tudi svojo vlogo. Določi tudi
najustreznejši prostor in zagotavlja pomoč posameznikom. Opazuje in spoznava
socialne spretnosti otrok in odnose med njimi, kar mu je v pomoč pri nadaljevanju
načrtovanja (Glogovec idr., 1993, str. 42).
Otroci se samostojno učijo ob posredni vzgojiteljevi pomoči, to pomeni, da
opazujejo nek pojav, zbirajo potrebne podatke, raziskujejo, rešujejo probleme, izvajajo
neko praktično aktivnost ipd. Tako namreč s pomočjo lastne aktivnosti pridobivajo
neposredna spoznanja in znanja (Novak idr., 1990, str. 22).
Otrok pri projektnem delu izraža svoja stališča, čustva, daje pobude za dejavnosti,
ki izvirajo iz osebnih interesov, sodeluje pri razpravah in ob tem doživlja zadovoljstvo in
ugodje ter se počuti pomembnega (Glogovec idr., 1993, str. 17).
2.3 Kurikulum za vrtce
Osnova za načrtovanje dela v vrtcu je Kurikulum za vrtce (1999), ki vsebuje načela
in cilje predšolske vzgoje.
Področja kurikula so: jezik, narava, družba, gibanje, umetnost in matematika, ki se
med seboj prepletajo in povezujejo.
Program dela v oddelku načrtujeta vzgojiteljica in pomočnica vzgojiteljice, ki
upoštevata razvojno stopnjo, interese otrok ter pobude otrok in staršev. Pri izvajanju
programov otrokom omogočata možnost izbire dejavnosti, sredstev in prostora. Otroci
se učijo prek igre in lastne aktivnosti v večjih in manjših skupinah ter tudi individualno.
Copot, Simona (2014): Naravoslovne dejavnosti v ekovrtcu – odpadki. Diplomska naloga. Koper: UP PEF. ____________________________________________________________________________________
8
2.3.1 Področje narave
Narava je posebno področje, v okviru katerega razvijamo otrokove sposobnosti za
dejavno vključevanje v obdajajoče fizično in družbeno okolje ter ustvarjanje zdravega in
varnega okolja in navad. Poudarek je na pridobivanju izkušenj z živimi bitji, naravnimi
pojavi ter na prebujanju veselja v raziskovanju in odkrivanju. Področje postopno razvija
naravoslovne pojme, naravoslovno mišljenje, sklepanje, zmožnosti za uvidevanje in
reševanje problemov, postavljanje hipotez, klasificiranje, iskanje ter povzemanje bistva
in pomena ter oblikovanje konceptov. Ti procesi pri otroku potekajo nezavedno, vendar
so hkrati osnovne znanstvene metode v naravoslovju (Kurikulum za vrtce, 1999, str.
55).
Otrok spoznava živali, rastline, predmete in pojave okoli sebe. Zato mu moramo
omogočiti, da pride v neposreden stik z njimi (obisk kmetije, zeliščnega vrta, razni
eksperimenti …). Otrok v vrtcu aktivno raziskuje pojave, ki ga zanimajo. Snovi in telesa
izpostavi mešanju, segrevanju, ohlajanju, rezanju, vlaženju, raztapljanju, upogibanju in
tako spozna, kako se spreminjajo. To lahko poveže s spremembami v naravi in
življenju glede na letne čase (prav tam, str. 56).
Otroci so radovedna bitja. Še posebej imajo radi raziskovanje v naravi, zato jim
moramo to tudi omogočiti. Naloga vzgojitelja je, da otrokom ponudi takšne dejavnosti,
ki jih bodo pritegnile, v njih bodo z veseljem sodelovali in odkrivali nova znanja. Na
področju narave je pomembno, da otroci raziskujejo od konkretnega k abstraktnemu.
Zelo težko bodo razumeli pojem drevesa, če ga vidijo samo na sliki. Omogočimo jim,
da gredo v gozd in opazujejo drevesa v vseh letnih časih.
V Kurikulumu za vrtce (1999) so v poglavju Narava opredeljeni globalni in
operativni cilji ter navedeni primeri dejavnosti. Navedla bom globalne cilje, ki so
pomembni za spoznavanje okolja, seznanjanje z živimi bitji in lastnim telesom.
Globalni cilji:
- doživljanje in spoznavanje žive in nežive narave v njeni raznolikosti,
povezanosti, stalnem spreminjanju in estetski razsežnosti;
- razvijanje naklonjenega, spoštljivega in odgovornega odnosa do žive in nežive
narave;
Copot, Simona (2014): Naravoslovne dejavnosti v ekovrtcu – odpadki. Diplomska naloga. Koper: UP PEF. ____________________________________________________________________________________
9
- spoznavanje svojega telesa, življenjskega cikla ter zdravega in varnega načina
življenja;
- spoznavanje snovi, prostora, časa, zvoka in svetlobe;
- spoznavanje tehničnih predmetov in razvijanje spretnosti na področju tehnike in
tehnologije;
- spodbujanje različnih pristopov k spoznavanju narave.
2.4 Ekovrtec
Kot smo že omenili, je področje narave izrednega pomena za otroke v
predšolskem obdobju, zato moramo razvijati dejavnosti, ki krepijo vedenje s tega
področja. Ekovrtec Ljutomer je že nekaj let vključen v program Ekošole. Z vključitvijo v
ta program želimo, da otroci s projektnim pristopom raziskujejo in proučujejo naravno in
družbeno okolje s poudarkom na problemskih vsebinah okolja, v katerem živimo.
Glavni cilj je razviti naklonjen, spoštljiv in odgovoren odnos do narave.
Program Ekošola je mednarodno uveljavljen program celostne okoljske vzgoje in
izobraževanja, namenjen spodbujanju in širjenju ozaveščenosti o trajnostnem razvoju
med otroki, učenci in dijaki skozi njihov vzgojni in izobraževalni program ter skozi
aktivno udejstvovanje v lokalni skupnosti in širše (Ekošola, 2010).
V program Ekošola so vključene slovenske vzgojne in izobraževalne ustanove.
Osnovno namen delovanja programa Ekošola je, da bodo otroci, učenci in dijaki v
prihodnosti vplivali in sprejemali pomembne odločitve na vseh ravneh našega življenja
(Ekošola, 2010).
Program Ekošola je šola za življenje, zato v njem uresničujemo naslednja načela:
- skrb za človeka vključuje varovanje zdravja, izgradnjo medsebojnih odnosov ter
skrb za okolje in naravo;
- okoljska vzgoja je sestavni del ciljev in vsebin vsakega predmeta v
izobraževalnem programu;
- naravoslovne dejavnosti povezujejo cilje in vsebine med predmeti;
- vrednostni cilji so sestavni del življenja šole;
- dejavnosti mladih so odraz ustvarjalnosti, novih idej in konkretnih akcij oziroma
projektov;
Copot, Simona (2014): Naravoslovne dejavnosti v ekovrtcu – odpadki. Diplomska naloga. Koper: UP PEF. ____________________________________________________________________________________
10
- vzgojno delo znotraj šole je celovito in povezano z lokalno skupnostjo in s
tistimi, ki odločajo;
- prihodnost je v povezovanju mladih iz držav Evrope in sveta.
Glavni cilj slovenskega programa Ekošola je vzgoja otroka in mladostnika, da skrb
za okolje in naravo postane del njegovega življenja. Drugi cilji so:
- uvajati vzgojo in izobraževanje za okoljsko odgovornost;
- spodbujati in krepiti kreativnost, inovativnost ter izmenjavo idej;
- učinkovita raba naravnih virov (voda, odpadki, energija);
- povezovati okoljska vprašanja z ekonomskimi in socialnimi vprašanji;
- razvijati pozitivne medsebojne odnose;
- sodelovati pri preprečevanju in odpravi revščine;
- vzgajati in izobraževati za zdrav način življenja v zdravem okolju;
- povezovati ekošole v Sloveniji, EU in širše (Ekošola, 2010).
2.4.1 Sedem korakov Ekošole
1. korak: ustanovitev in delovanje ekoodbora programa Ekošole
Prvi korak v procesu vzpostavitve programa Ekošola je oblikovanje t. i. odbora
programa Ekošola, ki je gibalo celotnega procesa vzpostavitve in nadalje izvajanja
programa Ekošola (Ekošola, 2010).
2. korak: okoljski pregled
Drugi korak se začne s pregledom ali oceno okoljskega vpliva šole. Rezultati
okoljskega pregleda bodo osnova za načrt dela, pomagali bodo šoli pri odločitvi, ali je
sprememba potrebna, nujna ali sploh ni potrebna. Prav tako bodo v pomoč pri
zastavljanju realnih ciljev in merjenju uspeha programa (Ekošola, 2010).
Šole lahko najprej ovrednotijo svoj vpliv v tematiki, s katero se ukvarjajo (npr.
količina odpadkov, ki jo proizvedejo in pošljejo na odpad, količina papirja, ki ga
porabijo, količina elektrike, ki jo porabijo, ali reciklirajo, katere so kritične točke na
področju odpadkov itd.), ali pa vključijo vsa področja, na katerih utegne šola imeti vpliv
na okolje, kot so: odpadki, biotska raznovrstnost, energija, voda, transport, zdravje in
počutje, ohranjanje našega sveta (Ekošola, 2010).
Copot, Simona (2014): Naravoslovne dejavnosti v ekovrtcu – odpadki. Diplomska naloga. Koper: UP PEF. ____________________________________________________________________________________
11
3. korak: načrt dela programa Ekošole
Načrt dela je jedro aktivnosti programa Ekošola, ki ga na šoli naredijo s pomočjo
rezultatov okoljskega pregleda šole. S temi podatki določijo prednostna področja in
pripravijo načrt dela tako, da:
- določijo dosegljive in realne cilje ter časovne roke za izboljšanje okoljske
uspešnosti,
- naredijo seznam dogovorjenih okoljskih ciljev, vključno z roki in jasno
določenimi zadolžitvami za vsak korak (Ekošola, 2010).
4. korak: nadzor in ocenjevanje
Da šole ugotovijo, ali uspešno dosegajo cilje, opredeljene v načrtu dela, morajo
nadzorovati in meriti napredek programa Ekošola (Ekošola, 2010).
5. korak: Kurikulum – delo po učnem načrtu
Splošna predlagana strategija načrtovanja in izvajanja programa Ekošola je, da se
koncepti okoljskega izobraževanja vnesejo v že obstoječe predmete in da se ne uvede
nov predmet. Vključevanje okoljskega izobraževanja v natančno določen predmet
izboljšuje okoljsko ozaveščenost, ga bogati ter ga tako naredi bolj aktualnega in
zanimivega. Povezovanje aktivnosti programa Ekošola z učnim načrtom zagotavlja
zviševanje pomena programa na šoli, hkrati pa omogoča, da postaja program Ekošola
resnično del šolske skupnosti (Ekošola, 2010).
6. korak: obveščanje in vključevanje
Med ključnimi cilji programa Ekošola sta krepitev splošne ozaveščenosti o
okoljskih aktivnostih – po vsej šoli in v širši skupnosti – in zagotavljanje, da čim več
ljudi dobi priložnost za sodelovanje. Aktivnosti oziroma ukrepi naj torej ne bodo omejeni
samo na šolo, temveč jih naj učenci udejanjijo tudi doma oziroma v lokalni skupnosti
(Ekošola, 2010).
7. korak: ekolista
Ekolistina je izjava o poslanstvu šole, ki je postala Ekošola.
Copot, Simona (2014): Naravoslovne dejavnosti v ekovrtcu – odpadki. Diplomska naloga. Koper: UP PEF. ____________________________________________________________________________________
12
V ekolistini so našteti glavni cilji načrta dela šole, torej dejanski ukrepi, ki jih učenci
in zaposleni izvajajo. Zelo pomembno je, da imajo pri snovanju ekolistine ključno vlogo
učenci, saj jo bodo kot avtorji prej razumeli in prevzeli za svojo, prav tako pa jim bo
dala večji občutek odgovornosti do vrednot, ki jih navaja ekolistina (Ekošola, 2010).
Z opravljenimi 7 koraki postane ustanova Ekošola in pridobi zeleno zastavo (slika
4).
Slika 4: Znak za Ekošolo (Ekošola, 2010)
2.5 Odpadki
Če primerjamo življenje v preteklosti in sedanjosti, opazimo, da se je le-to zelo
spremenilo. Skozi leta se je povečevala industrija in z njo tudi količina komunalnih in
industrijskih odpadkov. Zaskrbljujoče pa je dejstvo, da količina odpadkov vsako leto
raste. Spremenila se je tudi sestava odpadkov, več je umetnih mas, papirja, tekstila,
kovin, predvsem pa posebnih odpadkov. Povišal se je življenjski standard in z njim
razvoj slabih potrošniških navad.
Ljudem se zdijo smeti nekaj običajnega. Vržejo jih v koš, zabojnik, smetarsko
vozilo pa jih odpelje. Nekateri jih zberejo, odvržejo v naravo in se pri tem sploh ne
zavedajo, kakšno škodo so naredili sebi in svojim otrokom (Parker, 2004, str. 6)
Odpadki so snovi, ki jih več ne potrebujemo ali pa se jih naveličamo. Ljudje
odvržemo pokvarjeno hrano, steklo, pločevinke, papir, stara oblačila, pa tudi različne
Copot, Simona (2014): Naravoslovne dejavnosti v ekovrtcu – odpadki. Diplomska naloga. Koper: UP PEF. ____________________________________________________________________________________
13
naprave, kot so avtomobili, računalniki in hladilniki. Poleg tega kurimo bencin, nafto in
premog ter odvržemo kemikalije, ki jih je naredil človek (Inskipp, 2005, str. 4).
Zemlja, njeno ozračje in njeni prebivalci smo ogroženi zaradi odpadkov. Smeti, ki
jih odlagamo ali sežigamo, povzročajo onesnaženje zraka in vode, kar škoduje našemu
zdravju, živim bitjem in okolju (Inskipp, 2005, str. 6).
Če ne bomo nekaj naredili, se bomo utopili v lastnih smeteh (slika 5).
Slika 5: Zemlja se utaplja v smeteh (PlasticOceans, 2010)
2.5.1 Kaj se dogaja z odpadki?
Ljudje se znebijo odpadkov na različne načine: zakopljejo jih v tla, jih zažigajo,
odvržejo v morje, ponovno uporabljajo ali iz njih izdelajo druge stvari (Inskipp, 2005,
str. 10).
Odlagališče odpadkov
V mnogih deželah večino odpadkov odlagajo v velike luknje v tleh ali na
odlagališča odpadkov. Medtem ko nekateri odpadki (organski, papir) hitro zgnijejo, se
druge oblike odpadkov (plastika, guma, kovine …) lahko razgrajajo več sto let (slika 6).
Pri razgradnji odpadkov se pogosto sproščajo strupene kemikalije. Sprošča se tudi
metan – eden od plinov, ki povzroča podnebne spremembe. Pri tem so lahko
onesnaženi podtalna voda (podtalnica) in bližnji potoki. Za ljudi, ki živijo v bližini
smetišč, pa težave predstavljajo tudi hrup, neprijeten vonj, prah in smeti (Inskipp, 2005,
str. 10).
Copot, Simona (2014): Naravoslovne dejavnosti v ekovrtcu – odpadki. Diplomska naloga. Koper: UP PEF. ____________________________________________________________________________________
14
Slika 6: Čas razgradnje določenih odpadkov (Inskipp, 2005, str. 10).
V Sloveniji nekoristne odpadke odlagamo na odlagališča. Odpadke potem, ko jih
stresejo na odlagališče, povozijo s težkim strojem – kompaktorjem, ki ima železna
kolesa. Tako dosežejo, da se odpadki čim bolj stisnejo in zapolnijo vsak najmanjši
prostorček na odlagalnem polju. Ko se odlagališča napolnijo, jih mora lastnik zapreti in
jih oskrbeti po predpisih. Nadalje mora še 10 let po zaprtju izvajati monitoring emisij,
odlagališčnih plinov in izcednih voda, kar je povezano s precejšnjimi stroški (Fefer,
2007, str. 21–22).
Sežiganje
Nekateri odpadke sežgejo. Pri tem se sprošča energija, s pomočjo katere
proizvajajo električno energijo. Žal pa kurjenje lahko povzroča resno onesnaženje
zraka. Znanstveniki so prepričani, da pri tem nastajajo plini, ki povzročajo podnebne
spremembe (Inskipp, 2005, str. 11).
Steklenica – NIKOLI
Plenica za enkratno uporabo – 500 let
Plastenka – 450 let
Pločevinke – 100–300 let
Papirnata vrečka – 1 mesec
Copot, Simona (2014): Naravoslovne dejavnosti v ekovrtcu – odpadki. Diplomska naloga. Koper: UP PEF. ____________________________________________________________________________________
15
Odlaganje v morje
Nekateri odpadki, ki jih odlagajo v morje, so strupeni in zastrupljajo življenje v
morju (Inskipp, 2005, str. 11).
Recikliranje in ponovna uporaba
Mnogo odvrženih stvari, ki jim pravimo odpadki, lahko ponovno uporabimo. Na
primer liste papirja, ki so popisani le na eni strani, lahko še vedno uporabljamo.
Plastične kozarce, ki so za enkratno porabo, lahko operemo in jih ponovno uporabimo.
Če imamo doma stara oblačila in igrače, jih lahko podarimo mlajšim otrokom ali
otrokom, ki si jih na morejo privoščiti. Če se nam kakšen pripomoček pokvari, ga
najprej skušamo popraviti in ne takoj odvreči.
Če stvari ne moremo ponovno uporabiti, je naslednja najboljša rešitev recikliranje
odpadkov. Pri izdelavi izdelkov iz recikliranih odpadkov se porabi manj energije in
sredstev, kot če bi vsako stvar izdelali na novo (Inskipp, 2005, str. 13).
Recikliranje je proces, ki se sestoji iz ločenega zbiranja, ponovne predelave in
ponovne uporabe materialov, vpliva na nastanek novih poslovnih aktivnosti in ima
pozitivne učinke na gospodarstvo (slika 7). Z recikliranjem varujemo naravne vire ter
dosegamo znatne denarne prihranke v primerjavi z izdelavo novih izdelkov (Škafar,
1997, str. 4).
Pred predelavo je treba odpadke ločiti po vrstah snovi. Priprava na recikliranje se
začne že z ločevanjem odpadkov pri zbiranju. Na določenih odlagališčih so zabojniki ali
zbiralne posode, v katere ločeno odlagamo papir, steklo, plastiko in druge odpadke. S
tem se olajša dostava obratom za predelavo odpadkov. Tam se reciklirani izdelki
pakirajo ter dobavljajo tovarnam kot surovine za končne izdelke (Tola, 2005, str. 73).
Iz mnogih snovi lahko ponovno naredimo popolnoma enak izdelek. To so
aluminijeve pločevinke, konzerve, steklenice in papir.
Nekatere snovi lahko recikliramo v povsem drugačne izdelke. Iz reciklirane plastike
lahko naredimo »flis« za izdelavo oblačil. Avtomobilske gume lahko predelamo na več
različnih načinov: izdelava odbijačev, zaščitnih ograj, za izdelavo čevljev (Inskipp,
2005, str. 15).
Copot, Simona (2014): Naravoslovne dejavnosti v ekovrtcu – odpadki. Diplomska naloga. Koper: UP PEF. ____________________________________________________________________________________
16
Slika 7: Mednarodni znak za recikliranje (Wikipedia, 2014)
2.5.2 Vrste odpadkov
Poznamo več vrst odpadkov. Glede na nevarnost jih razvrščamo na nevarne in
nenevarne odpadke. Pomembno je poznati lastnosti posameznih snovi. Enako je z
odpadki. Z različnimi vrstami odpadkov ravnamo različno.
Odpadke v grobem delimo na komunalne odpadke (plastika, steklo, papir, biološki
odpadki, kovina, keramika, guma, tekstil, les …), industrijske odpadke (kemikalije, olja,
ostanki lesa, plastičnih mas, kovinski ostružki) in jedrske odpadke (Inskipp, 2005, str.
10–14).
2.5.3 Ločevanje odpadkov
Pri ločevanju in zbiranju odpadkov je pomembna vzgojna oziroma ozaveščevalna
vloga, ki jo ima tako ravnanje odpadkov. Pri ločenem zbiranju odpadkov moramo
povzročitelji odpadkov razmišljati, kaj se z odpadki zgodi potem, ko jih odvržemo.
Pozornost pri razvrščanju pomeni, da začnemo slediti problematiki odpadkov in
onesnaževanja (Fefer, 2007, str. 12).
Ko začnemo izvajati ločeno zbiranje odpadkov doma, naletimo na mnogo neznank.
Odgovori, ki jih dobivamo od medijev in drugih načinov ozaveščanja, počasi spremenijo
naše razmišljanje. V trenutku, ko se zavemo, da moramo za seboj pospraviti sami in da
ni vseeno, kako to storimo, smo odkrili način pravilnega ravnanja (Fefer, 2007, str. 12).
Copot, Simona (2014): Naravoslovne dejavnosti v ekovrtcu – odpadki. Diplomska naloga. Koper: UP PEF. ____________________________________________________________________________________
17
V nadaljevanju je navedenih nekaj vzrokov za ločevanje odpadkov:
- večino odpadkov lahko recikliramo;
- naravni viri so omejeni in nekatere surovine bodo sčasoma tako redke, da bodo
izdelki predragi za množično uporabo;
- z ločenim zbiranjem odpadkov skrbimo tudi za njihovo odstranjevanje iz okolja
in tako ne povzročamo vedno novih potreb po odlagališčih v naravi;
- breme sodobne potrošniške družbe želimo odložiti na naravi prijazen način;
- v Sloveniji povprečno ustvarimo 430 kg odpadkov na prebivalca, kar je 860.000
ton na leto;
- z ločenim zbiranjem lahko kar 80 odstotkov odpadkov znova predelamo v
koristne, uporabne stvari;
- sprejemamo odgovornost za svoje ravnanje;
- mislimo na prihodnost;
- ohraniti želimo možnosti za razvoj človekove dejavnosti v zdravem naravnem
okolju;
- imamo radi svoje okolje v vsej njegovi edinstvenosti
- in ker velja rek: Prijazno okolju, prijetno ljudem (Komunala Koper, 2011).
V nadaljevanju bomo opisali, kako ločujemo odpadke – papir, steklo, embalažo,
organske odpadke in nevarne odpadke iz gospodinjstva.
Odpadni papir
Osnovna sestavina papirja je celuloza, ki jo pridobivamo iz lesa. Za tono papirja je
potrebno posekati 17 malih in dve veliki drevesi. Pri izdelavi papirja se porabi veliko
energije, vode in kemikalij. Zakaj bi morali izumirati gozdovi in posledično živali, ki živijo
v njih, če pa lahko z recikliranjem starega papirja vse to preprečimo. Z recikliranjem
ene tone papirja porabimo 64 % manj energije, 50 % manj vode, za 74 % se zniža
emisija nevarnih snovi v zrak. Vse to so pomembni dejavniki za ločevanje in zbiranje
starega papirja (Prodnik, 2012).
Copot, Simona (2014): Naravoslovne dejavnosti v ekovrtcu – odpadki. Diplomska naloga. Koper: UP PEF. ____________________________________________________________________________________
18
Slika 8: Zabojnik za papir (Prodnik, 2012)
Kaj spada k papirju (slika 8)? Časopis, revije, zvezki, knjige, prospekti, katalogi,
pisarniški papir, odpadna embalaža iz papirja, kartona, lepene, kartoni, telefonski
imeniki, revije, pisemski in ovojni papir, pisemske ovojnice, papirne nakupovalne
vrečke.
Kaj ne spada k papirju? Odpadna embalaža od mleka in pijač, kartonska votla
embalaža od tekočin, kopirni, povoščeni in plastificirani papir, celofan, tapete, higienski
papir, umazan ali navlažen papir, lepilni trakovi, plastika, vreče za krmila, vreče za
cement (Prodnik, 2012).
Steklo
Steklo izdelujejo iz kremenčevega peska, sode in apnenca. Te snovi segrevajo na
1000 °C, da dobijo talino za izdelavo stekla. Steklo je mogoče 100% reciklirati in
uporabljati vedno znova, ne da bi izgubilo na kakovosti. Ena tona odpadnega stekla
nadomesti približno 1,2 ton surovine. Za izdelavo ene tone novega stekla je potrebno
140 l nafte. Zato zbirajmo steklo in varčujmo z energijo (Prodnik 2012).
Copot, Simona (2014): Naravoslovne dejavnosti v ekovrtcu – odpadki. Diplomska naloga. Koper: UP PEF. ____________________________________________________________________________________
19
Slika 9: Zabojnik za steklo (Prodnik, 2012)
Kaj spada k steklu (slika 9)? Steklenice živil in pijač, steklena embalaža, kozarci
vloženih živil.
Kaj ne spada k steklu? Okensko, avtomobilsko in drugo steklo, ogledala, steklo
svetil, pleksi steklo, porcelan, keramika, glinasti izdelki, žično steklo, vezno steklo,
zamaški, steklenice iz umetnih snovi (Prodnik, 2012).
Embalaža
Večino snovi za izdelavo umetnih mas pridobijo iz nafte. Recikliranje pločevink
privarčuje 95 % energije, potrebne za predelavo aluminija iz rude. Letno je v obtoku
okoli 100 milijard pločevink za pijačo in večina je aluminijastih. Ena tona reciklirane
plastike ohrani 2 toni nafte. Plastika predstavlja več kot desetino vseh gospodinjskih
odpadkov. Tisoče morskih živali na leto pogine zaradi plastičnih vrečk. Želve, kiti in
drugi morski sesalci zamenjajo vrečke za hrano in jih pogoltnejo. Plastika živalim
zamaši prebavni trakt, posledica pa je pogin. Ko žival razpade, vrečka spet pride nazaj
v morje in ogroža druge živali (Prodnik, 2012).
Copot, Simona (2014): Naravoslovne dejavnosti v ekovrtcu – odpadki. Diplomska naloga. Koper: UP PEF. ____________________________________________________________________________________
20
Slika 10: Zabojnik za embalažo (Prodnik, 2012)
Kaj spada k embalaži (slika 10)? Plastenke pijač in živil, plastenke čistil in pralnih
sredstev, ki nimajo znaka nevarnih odpadkov, pločevinke pijač, prazne konzerve živil,
votla embalaža od mleka in sokov, plastični lončki, razne plastične posodice,
embalaža, ki je prevlečena z ALU-folijo, prodajna embalaža iz plastičnih mas.
Kaj ne spada k embalaži? Plastična embalaža nevarnih snovi in njihovih ostankov,
trda plastika (igrače) (Prodnik, 2012).
Organski odpadki
Biološki odpadki predstavljajo 1/3 vseh komunalnih odpadkov. Z ločenim zbiranjem
le-teh bomo zmanjšali količino odpadkov, odpeljanih na odlagališče, manj bioloških
odpadkov na odlagališču pa pomeni tudi manj toplogrednih plinov, ki se sproščajo z
razpadanjem bioloških odpadkov (Prodnik, 2012).
Slika 11: Zabojnik za biološke odpadke (Prodnik, 2012)
Copot, Simona (2014): Naravoslovne dejavnosti v ekovrtcu – odpadki. Diplomska naloga. Koper: UP PEF. ____________________________________________________________________________________
21
Kaj spada med biološke odpadke (slika 11)? Zelenjavni odpadki, olupki in ostanki
sadja, kavna usedlina, kavni filtri, netekoči ostanki hrane, jajčne lupine, pokvarjeni
prehrambni izdelki, papirnate vrečke in robčki, rože, plevel, pokošena trava, stara
zemlja lončnic. Listje, razrezane veje.
Kaj ne spada med biološke odpadke? Plastična in kovinska embalaža živil,
papirnate plenice, olja in maščobe, cigaretni ogorki (Prodnik, 2012).
Ostali odpadki
Slika 12: Zabojnik za ostale odpadke (Prodnik, 2012)
Kaj spada med ostale odpadke (slika 12)? Sanitetni material, plenice, ohlajen
pepel, ki ni od drv, šiviljski odpadki, mačji pesek, kasete, filmi, fotografije, keramika,
porcelan, plastificiran material, umazan navlažen papir, manjše količine stiropora,
tkanine, usnje, vrečke iz sesalca, pluta, guma, žarnice, izolacijsko in avtomobilsko
steklo.
Kaj ne spada med ostale odpadke? Vsi odpadki, ki jih lahko razvrstimo v druge
kategorije: papir, plastika, pločevina, steklo, nevarni odpadki, kosovni odpadki …
(Prodnik, 2012).
Copot, Simona (2014): Naravoslovne dejavnosti v ekovrtcu – odpadki. Diplomska naloga. Koper: UP PEF. ____________________________________________________________________________________
22
2.5.4 Ekološko ozaveščanje
Večkrat se sprašujemo, zakaj je iz dneva v dan vse več odpadkov. Kriva je
potrošniška miselnost, ki se je v naši družbi razvila z razvojem industrije. Velika
proizvodnja je ustvarila veliko porabo. In velika poraba je ustvarila ogromne deponije, ki
pa so skrite pred očmi potrošnikov.
V sodobni družbi iz dneva v dan manipulirajo z nami tako, da tega sploh ne
opazimo. V mislih imamo predvsem oglaševanje, ki nas spodbuja k nakupovanju stvari,
ki jih v resnici sploh ne potrebujemo. Tako se čedalje več ljudi obnaša potrošniško.
Bistvo ozaveščanja je spreminjanje zakoreninjenih miselnih vzorcev v glavah ljudi,
s čimer bi radi v dobrobit ljudi, spremenili vedenjske navade ljudi ter tako vplivali na
ohranitev naravnega ravnotežja, ki je v zadnjih letih zaradi človeške pohlepnosti že
dosegel kritično točko (Fefer, 2007, str. 24–25).
Z ozaveščanjem moramo doseči, da bo skrb za okolje postala del vsakodnevnih
pogovorov. Potem bo tudi pogled na onesnaževalce in lastnike kapitala bolj kritičen, saj
ti zaradi svojih ciljev močno kvarijo naš življenjski prostor. Načini ozaveščanja se
razlikuje od okolja do okolja. Prilagajajo se posameznim ciljem in skupinam, ki so jim
namenjeni. Te ciljne skupine razdelimo na upokojence, nosilce gospodinjstev (starši),
odraščajočo mladino in otroke (Fefer, 2007, str. 25).
V nadaljevanju smo se osredotočili na predšolskega otroka, ki je zelo pomemben
dejavnik.
V predšolskem obdobju je zelo pomembno, da otroke ozaveščamo na njim
prijazen in zanimiv način. Veliko stvari se lahko naučijo skozi igro, ki je otrokom
najpomembnejša. Starši in vzgojitelji z veliko dobre volje, truda, predvsem pa s svojim
vzgledom lahko dosežejo, da bodo otroci ekološko ozaveščeni.
Otroke moramo naučiti, da je treba odpadke za seboj pospraviti tako kot pospravijo
igrače ali svojo sobo. S posebnimi programi otrokom približamo pot odpadkov od
nastanka pa do njihove dokončne predelave oziroma odstranitve. Podrobneje spoznajo
pojme, kot so ločeno zbiranje odpadkov, center za ravnanje z odpadki in predelava
koristnih odpadkov (Fefer, 2007, str. 28).
Odrasli smo popolnoma odgovorni za vse, kar delamo ali česar na delamo. Akcija
posameznikov pa je lahko uspešna le v primeru, če pri njej vztraja dovolj
posameznikov (Košmrlj, 2010, str. 5).
Copot, Simona (2014): Naravoslovne dejavnosti v ekovrtcu – odpadki. Diplomska naloga. Koper: UP PEF. ____________________________________________________________________________________
23
3 EMPIRIČNI DEL
V empiričnem delu bomo predstavili različne dejavnosti, s pomočjo katerih otroci
spoznavajo proces ločevanja odpadkov in njihovo predelavo. Predstavili bomo tudi
rezultate anketnega vprašalnika za starše, s katerim smo želeli ugotoviti, ali vzgoja
doma vpliva na ekološko ozaveščenost otrok.
3.1 Problematika
Glavni problem, ki ga obravnavamo v diplomski nalogi, je vezan na ohranjanje
narave. Zavedamo se, da je potrebno otroke že v predšolskem obdobju navajati na
ločevanje odpadkov, jih seznaniti z vrstami zabojnikov in jim skušati pokazati, da lahko
nekatere odpadke ponovno uporabimo. Le na tak način bomo dosegli, da bodo
ekološko ozaveščeni in jim ne bo vseeno, kakšna je njihova okolica.
Zanimalo nas je, katera znanja in predstave imajo otroci o ločevanju odpadkov in
njihovi predelavi. Z izvedbo projektnega dela na temo odpadki smo želeli, da otroci
spoznajo proces ločevanja odpadkov in s tem postanejo bolje ekološko ozaveščeni.
Pri spoznavanju in raziskovanju smo se s pomočjo projektnega dela osredotočili
na naslednje vsebine:
- spoznavanje odpadkov,
- zbiranje in ločevanje odpadkov,
- recikliranje.
Namen anketnega vprašalnika za starše pa je bil, ugotoviti, ali starši vključujejo
svoje otroke v proces ločevanja odpadkov in jih tako ekološko ozaveščajo.
3.2 Cilji
Cilji so:
- pripraviti dejavnosti v okviru projektnega dela, s pomočjo katerega bodo otroci
spoznali pomen ločevanja odpadkov;
- ugotoviti, v kolikšni meri so izbrane dejavnosti vplivale na znanje otrok;
Copot, Simona (2014): Naravoslovne dejavnosti v ekovrtcu – odpadki. Diplomska naloga. Koper: UP PEF. ____________________________________________________________________________________
24
- ugotoviti, ali vzgoja doma vpliva na ekološko ozaveščenost otrok.
3.3 Raziskovalna vprašanja
Na osnovi namena in ciljev smo postavili naslednja raziskovalna vprašanja:
- v kolikšni meri otroci, stari 3–5 let, razumejo pojme, povezane z odpadki;
- - v kolikšni meri so izbrane in izvedene dejavnosti vplivale na znanje otrok.
3.4 Raziskovalne hipoteze
Zastavili smo si naslednje hipoteze:
Hipoteza 1: predvidevamo, da v vsakem gospodinjstvu ločujejo odpadke.
Hipoteza 2: predvidevamo, da starši v proces ločevanja odpadkov vključujejo tudi
svoje otroke.
Hipoteza 3: predvidevamo, da se staršem zdi pomembno, da so njihovi otroci
ekološko ozaveščeni.
3.5 Metodologija
Uporabili smo deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo empiričnega
pedagoškega raziskovanja.
Raziskavo smo razdelili na dva dela: v prvem delu smo načrtovali, izvedli in
evalvirali projektno učno delo s temo odpadki (kvalitativna raziskava), v drugem delu pa
smo ugotavljali, kako starši z vzgojo vplivajo na varovanje in ohranjanje okolja
(kvantitativna raziskava).
Copot, Simona (2014): Naravoslovne dejavnosti v ekovrtcu – odpadki. Diplomska naloga. Koper: UP PEF. ____________________________________________________________________________________
25
3.5.1 Vzorec
Dejavnosti smo izvedli v šolskem letu 2013/14. Vzorec so predstavljali otroci, stari
3–5 let, in sicer 9 deklic in 8 fantov. V raziskovalni vzorec smo vključili tudi starše otrok,
ki obiskujejo to skupino. To pomeni, da je pri anketi sodelovalo 18 staršev.
3.5.2 Zbiranje in obdelava podatkov
Izvedli smo 9 dejavnosti. Pred dejavnostmi smo z vprašanji odprtega in zaprtega
tipa ugotavljali predstave otrok. Opažanja smo si beležili. Po izvedenih dejavnostih smo
izvedli evalvacijo in preverjali znanje otrok s področja ločevanja odpadkov.
Raziskavo, kako starši z vzgojo vplivajo na varovanje in ohranjanje okolja, smo
naredili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval 13 vprašanj odprtega in
zaprtega tipa. Zanimalo nas je, ali starši doma ločujejo odpadke in kako, ali v ta proces
vključujejo otroke, ali se jim zdi pomembno, da so njihovi otroci ekološko ozaveščeni.
Razdelili smo 18 vprašalnikov. Za analizo smo uporabili metodo deskriptivne
statistike. Rezultate smo prikazali v obliki grafikonov, jih analizirali in interpretirali.
3.6 Rezultati in interpretacija
Najprej smo predstavili izvedbo projekta po etapah s podrobnim opisom dejavnosti
in evalvacijo. V drugem delu pa smo predstavili rezultate anketnih vprašalnikov staršev.
3.6.1 Izvedba projekta
Projekt Odpadki smo razčlenili na etape (po Novak, 2009).
Pri načrtovanju smo upoštevali cilje iz Kurikula za vrtce. Dejavnosti, ki smo jih
izvedli, so se povezovale z drugimi področji iz Kurikula (jezik, družba, gibanje,
umetnost).
Copot, Simona (2014): Naravoslovne dejavnosti v ekovrtcu – odpadki. Diplomska naloga. Koper: UP PEF. ____________________________________________________________________________________
26
1. Etapa – iniciativa z oblikovanjem projektne teme
Večkrat smo otroke opazovali, kako med igro skozi okno opazujejo smetarje pri
praznjenju zabojnikov na ekološkem otoku v bližini vrtca. Med njimi se je razvil zanimiv
pogovor, kam smetarji odpeljejo smeti, zakaj so koši različnih barv ipd. Ujeli smo njihov
pogovor in ga uporabili kot idejo za novo temo, ki bi jo lahko skupaj raziskali in obdelali.
To nam je bil izziv, da se vsi skupaj preizkusimo v drugačni obliki dela. Še v posebno
zadovoljstvo nam je, ker so bili otroci zelo motivirani.
2. Etapa – izdelava idejne skice z delnimi cilji in nalogami
Pripravili smo okvirni načrt dela in postavili cilje, ki jih želimo doseči in realizirati,
nato smo otroke spodbujali in usmerjali k razmišljanju z vprašanji in podvprašanji.
Otroci so v sproščenem in ustvarjalnem vzdušju podajali različne predloge in ideje, s
pomočjo katerih bi lahko temeljito spoznali proces ravnanja z odpadki in tako uresničili
cilje, ki smo si jih zadali. Predloge smo zapisovali na papir, nato pa smo jih skupaj
ovrednotili in izdelali končno idejno skico (slika 13).
Copot, Simona (2014): Naravoslovne dejavnosti v ekovrtcu – odpadki. Diplomska naloga. Koper: UP PEF. ____________________________________________________________________________________
27
Slika 13: Idejna skica
Spoznati vrste
odpadkov in
izdelati ekoplakate.
Izvesti preizkus,
kaj se zgodi z
odpadki.
ODPADKI
Obiskati
ekološki otok,
opazovati
okolico.
Obiskati
Zbirni center
Ljutomer.
Spoznati
proces
recikliranja in
reciklirati
Izdelati
zabojnike za
našo igralnico.
Igra: pospravimo
našo igralnico.
Izdelati kostume
iz odpadnega
materiala.
Prirediti modno
revijo.
Copot, Simona (2014): Naravoslovne dejavnosti v ekovrtcu – odpadki. Diplomska naloga. Koper: UP PEF. ____________________________________________________________________________________
28
3. Etapa – načrtovanje izvedbe
Izdelavi idejne skice je sledilo načrtovanje izvedbe posameznih dejavnosti oziroma
načrt uresničevanja postavljenih ciljev in nalog (slika 14).
Naloge: Kdo? S kom? Kdaj ? Kje ? Kako? S čim ? 1. Spoznati vrste odpadkov in izdelati ekoplakate.
v pogovor, z besedo vsi vzgojiteljica pon., sre. igralnici branje, knjigo, listanje papirjem, knjig, sliko, lepljenje revijo, slik lepilom
2. Izvesti preizkus, kaj se zgodi z odpadki.
vsi vzgojiteljica 2 meseca na igrišču pogovor, z lopato, vrtca zakopavanje, jabolkom odpadkov s plastenkami, papirjem
3. Obiskati ekološki otok, opazovati okolico.
vsi vzgojiteljica ponedeljek mesto, pogovor, z zabojniki, gozd opazovanje
4. Obiskati Zbirni center Ljutomer.
vsi vzgojiteljica, sreda Zbirni Zbirni upravitelj center ogled center Zbirnega centra
5. Spoznati proces recikliranja in reciklirati papir.
vsi vzgojiteljica čet.–pet. igralnica pogovor, z videom, ogled filma, papirjem, recikliranje posodo, papirja sitom
6. Izdelati zabojnike za našo igralnico.
vsi vzgojiteljica tor.–pet. v pogovor, s kartonom, igralnici barvanje, barvami, lepljenje, čopičem, kaširanje z baloni
7. Igra: pospravimo našo igralnico.
vsi vzgojiteljica ponedeljek v ločevanje z zabojniki, igralnici lutko, odpadki
8. Izdelati kostume iz odpadnega materiala.
vsi vzgojiteljica čet.–tor. v pogovor, z odpadnim igralnici rezanje, materialom, lepljenje lepilom, s škarjami
9. Prirediti modno revijo.
vsi vzgojiteljica, sreda v igralnici predstavitev s kostumi, otroci iz glasbo, sosednjih modna igralnic pisto
Slika 14: Načrtovanje izvedbe
Copot, Simona (2014): Naravoslovne dejavnosti v ekovrtcu – odpadki. Diplomska naloga. Koper: UP PEF. ____________________________________________________________________________________
29
4. Etapa – izvedba načrta
Projektno učno delo smo izvajali od marca do maja z vmesnimi prekinitvami. Naš
projekt je obsegal cca. 26 delovnih dni in je temeljil predvsem na raziskovanju na
prostem in v igralnici. V samo izvedbo projekta smo vključili tudi sodelovanje z zunanjo
institucijo in njihovim strokovnjakom.
1. dejavnost: Spoznavanje odpadkov in izdelava ekoplakatov
Cilji:
- otrok definira odpadke;
- otrok prepozna različne vrste odpadkov.
Otroke smo v jutranjem krogu motivirali z branjem zgodbe Pujsa Pepa – Zabava z
odpadki (Astlley, Baker 2014). Zgodba govori, kako pujsa Pepa in njen brat Jure
spoznavata odpadke. Otroci so zgodbo pazljivo poslušali. Po branju smo jih z odprtimi
vprašanji spodbujali k pripovedovanju o vtisih prebrane zgodbe. Sledil je pogovor o
odpadkih.
Vprašanja, ki smo jih postavili otrokom:
- »Kaj so odpadki?,
- Kakšne vrste odpadkov poznamo?,
- Kaj se zgodi z odpadki, ko jih zberemo?
- Kje zbiramo odpadke?«
Na prvo vprašanje so nam otroci odgovorili, da so to smeti. Povedali smo jim, da
imata besedi smeti in odpadki enak pomen. Na podlagi vprašanj smo prišli do
zaključka, da so smeti vse, česar več ne potrebujemo. Nato smo našteli še vrste
odpadkov, ki jih imamo doma in v vrtcu. Večina otrok je poznala le osnovne odpadke,
ki jih tudi sami zavržejo: papir, plastični lončki, pokvarjene igrače, robčke, papir od
bombonov. Na podlagi odprtih vprašanj smo skupaj prišli do spoznanja, da poznamo
tudi druge odpadke in jih našteli. Povedali smo, da vse smeti nesemo na ekološki otok,
od tam pa jih smetarji odpeljejo v zbirni center. Nekateri otroci niso vedeli, čemu sta
namenjena ekološki otok in zbirni center. Povedali smo jim, da si bomo v naslednjih
dneh ogledali tako ekološki otok in kot zbirni center.
Otrokom smo pripravili štiri plakate različnih barv. Na vsakem plakatu je bil
zabojnik z napisom: steklo, papir, embalaža in organski odpadki. Te plakate smo
nalepili na steno. Skupaj smo ugotovili, zakaj so zabojniki na plakatih različnih barv in
Copot, Simona (2014): Naravoslovne dejavnosti v ekovrtcu – odpadki. Diplomska naloga. Koper: UP PEF. ____________________________________________________________________________________
30
kateri odpadki spadajo vanje. Otroci so si iz revij, reklamnih letakov in slik izrezovali
odpadke in jih lepili na ustrezen plakat (slika 15). Med dejavnostjo so se otroci ves čas
pogovarjali o vrstah odpadkov in kam le-ti spadajo, med lepljenjem so si pomagali in se
med seboj usmerjali. Na koncu smo si plakate ogledali in preverili, če so vsi odpadki
ustrezno razvrščeni.
Slika 15: Izdelava ekoplakatov
2. dejavnost: Preizkus, kaj se zgodi z odpadki
Cilji:
- otrok spozna, da nekateri odpadki, ki jih vržemo v naravo, ne razpadejo in tam
ostanejo za vedno;
- otrok se zaveda, kako pomembno je, da odpadke vržemo v koš.
Otroci že vedo, kaj so odpadki in kakšne vrste odpadkov poznamo ter da jih
mečemo v koš. Povedali smo jim, da nekateri ljudje še vedno mečejo smeti v naravo,
kar povzroči, da je naša okolica onesnažena. Želeli smo izvedeti, kaj si otroci
predstavljajo, kaj se zgodi z odpadki, če jih vržemo v naravo.
Povedali smo jim, da bomo izvedli preizkus, kaj se zgodi z odpadki, če jih
zakopljemo v zemljo. Odpravili smo se na igrišče vrtca. Izkopali smo tri luknje, v katere
Copot, Simona (2014): Naravoslovne dejavnosti v ekovrtcu – odpadki. Diplomska naloga. Koper: UP PEF. ____________________________________________________________________________________
31
smo dali jabolko, papir in plastenko. Vprašali smo jih, kaj mislijo, da se bo zgodilo z
našimi odpadki pod zemljo. Po premisleku so povedali, da bo iz jabolka zraslo novo
jabolko, papir se bo umazal, plastenka pa se bo napolnila z zemljo. Dogovorili smo se,
da bomo večkrat pogledali, kaj se dogaja z odpadki. V igralnici smo izdelali opazovalni
plakat (slika 16), na katerega smo beležili naša opažanja.
Po nekaj tednih smo šli pogledat naše odpadke (slika 17). Ugotovili smo, da je
jabolko zgnilo, papir je bil umazan in veliko manjši, plastenka pa je ostala enaka.
Enake rezultate smo opazili tudi ob naslednjem obisku. Ob zadnjem obisku jabolka in
papirja nismo našli, plastenka pa je ostala enaka. Skupaj smo ugotovili, da nekateri od
odpadkov, odvrženi v naravo, razpadejo, plastika pa bo v naravi ostala zelo dolgo.
Slika 16: Izdelava opazovalnega plakata
Copot, Simona (2014): Naravoslovne dejavnosti v ekovrtcu – odpadki. Diplomska naloga. Koper: UP PEF. ____________________________________________________________________________________
32
Slika 17: Opazovanje odpadkov
3. dejavnost: Obisk ekološkega otoka in aktivni sprehod z opazovanjem okolice
Cilji:
- otrok prepozna smeti v svoji okolici;
- seznaniti otroka s pomenom ekološkega otoka.
Z otroki smo se dogovorili, da se bomo igrali Lov na smeti v naši okolici. Šli smo na
sprehod do mesta in do bližnjega gozda. Vsak otrok je dobro opazoval okolico in
odpadke, ki so ležali na tleh. Zapomnili naj bi si čim več odpadkov, ki smo jih kasneje
razvrščali na ekološkem otoku. Otroci so na sprehodu bili zelo aktivni in opazili vsak
odpadek, odvržen na tla. Ko smo se vračali s sprehoda, smo se ustavili na ekološkem
otoku. Natančno smo si ogledali vse zabojnike (slika 18). Otroci so opazili, da so
zabojniki različnih barv. Vprašali smo jih, zakaj. Odgovorili so, da imamo različne
odpadke. Vprašali smo jih, komu je namenjen ekološki otok. Eden izmed otrok je
odgovoril, da stanuje v bloku in da vsako jutro z mamo neseta smeti v zabojnike.
Natančno smo si ogledali vse zabojnike in povedali, kaj vse spada v vsak posamezen
zabojnik. Potem je vsak otrok povedal, kakšen odpadek je videl na sprehodu in v kateri
zabojnik bi ga vrgel. Vsi otroci še niso vedeli, kam bi odvrgli odpadke in so bili nekoliko
Copot, Simona (2014): Naravoslovne dejavnosti v ekovrtcu – odpadki. Diplomska naloga. Koper: UP PEF. ____________________________________________________________________________________
33
zmedeni. Pri tem so jim pomagali drugi otroci. Otrokom je bilo razvrščanje zelo
zabavno.
Slika 16: Obisk ekološkega otoka
4. dejavnost: Obisk zbirnega centra
Cilj:
- otroku pokazati, kaj se dogaja s smetmi v zbirnem centru.
Otroke smo v jutranjem krogu seznanili z načrtom, da si bomo ogledali Zbirni
center v Ljutomeru. Zanimalo nas je, kaj se dogaja s smetmi v zbirnem centru.
Postavljali smo odprta vprašanja in vodili pogovor. Otroci so se že veliko naučili in so
vedeli, da ločene odpadke smetarji odpeljejo v zbirni center.
Ob prihodu nas je pozdravil upravnik Zbirnega centra Ljutomer. Predstavil nam je
Zbirni center in nas peljal na ogled (slika 19). Ob vsakem prihodu odpadke najprej
stehtajo, zato smo jih stehtali tudi mi. Povedal in pokazal nam je, kako ločujemo
odpadke, kaj z odpadki naredijo v zbirnem centru, kako jih predelajo in kam jih oddajo.
Otroci so z zanimanjem poslušali in si ogledovali kontejnerje. Bili so začudeni, kako
veliko odpadkov je v zbirnem centru. Ogledali smo si kontejnerje (slika 20) za nevarne
odpadke, tekstil, les, gradbeni material, bolnišnične odpadke, nagrobne sveče …
Copot, Simona (2014): Naravoslovne dejavnosti v ekovrtcu – odpadki. Diplomska naloga. Koper: UP PEF. ____________________________________________________________________________________
34
Po ogledu smo se vrnili v vrtec in obnovili, kaj vse smo videli, se naučili in se
pogovorili o tem, kaj so otroci ob tem doživeli.
Slika 17: Obisk Zbirnega centra Ljutomer
Slika 18: Ogled zabojnikov
Copot, Simona (2014): Naravoslovne dejavnosti v ekovrtcu – odpadki. Diplomska naloga. Koper: UP PEF. ____________________________________________________________________________________
35
5. dejavnost: Recikliranje
Cilji:
- seznaniti otroka z recikliranjem;
- otrok sam reciklira papir.
Otrokom smo povedali, da se bomo pogovarjali o recikliranju. Vprašali smo jih, če
vedo, kaj pomeni recikliranje. Otroci so o tem nekaj že slišali, vendar niso natančno
vedeli, kaj recikliranje pomeni. Pokazali smo jim znak s tremi puščicami za recikliranje.
Povedali smo jim, da tri puščice pomenijo tri faze recikliranja: zbiranje, predelavo in
ponovno uporabo. Razložili smo jim tudi na konkretnem primeru – recikliranju papirja.
Skupaj smo spoznali, da star papir zberemo v kontejnerjih, potem ga odpeljejo v
tovarno, ga tam predelajo, mi pa ga lahko ponovno uporabimo. Vprašali smo jih, kaj
vse bi še lahko reciklirali. S pomočjo podvprašanj so otroci na podlagi znanja o
ločevanju odpadkov odgovorili, da lahko recikliramo še plastiko, steklo … Navedli smo
tudi prednosti recikliranja za papir. Prišli smo do pomembnih spoznanj, da z
recikliranjem papirja zmanjšamo onesnaževanje okolja, privarčujemo energijo in
zmanjšamo posek dreves.
Sledil je ogled kratkega filma o recikliranju, pri katerem smo otroke sproti opozarjali
na posamezne dejavnosti, o katerih smo že govorili. Otroci so se ves čas aktivno
vključevali v pogovor in si film ogledali z zanimanjem.
Po ogledu filma smo se tudi sami lotili recikliranja papirja. Otroci so papir raztrgali
na majhne koščke. Nato smo na papir vlili vodo in malo pomešali. Z mešalcem smo
naredili kašo, slednjo pa vlili na sito (slika 21). Otroci so jo enakomerno porazdelili po
situ ter jo okrasili s travo, z marjeticami, s sliko vrtca in svojimi slikami (slika 22). Ko se
je papir posušil, smo si skupaj ogledali naš izdelek in se pogovorili. Otroci so pri delu
zelo uživali in so bili ves čas aktivni.
Copot, Simona (2014): Naravoslovne dejavnosti v ekovrtcu – odpadki. Diplomska naloga. Koper: UP PEF. ____________________________________________________________________________________
36
Slika 19: Izdelava kaše iz papirja
Slika 20: Okrasitev novega papirja
Copot, Simona (2014): Naravoslovne dejavnosti v ekovrtcu – odpadki. Diplomska naloga. Koper: UP PEF. ____________________________________________________________________________________
37
6. dejavnost: Izdelava zabojnikov
Cilji:
- otrok spoznava pomen ločevanja odpadkov;
- otrok izdela zabojnike za ločevanje.
Z otroki smo se dogovorili, da bomo tudi mi v naši igralnici temeljito ločevali
odpadke, zato smo izdelali svoje zabojnike. Iz trgovine smo prinesli štiri velike škatle, iz
katerih smo izdelali zabojnike za ločevanje odpadkov, in sicer embalaže, papirja, stekla
in bioloških odpadkov. Razdelili smo se na skupine. Nekateri otroci so barvali zabojnike
(slika 23), drugi pa so kaširali balone (slika 24). Ko so se baloni posušili, smo jih
pobarvali in na njih narisali oči in velika usta. Med izdelavo smo se ves čas pogovarjali
o odpadkih in njihovem ločevanju. V rumeni zabojnik bomo metali plastiko, ovoje od
papirčkov, lončke od jogurtov ipd., v rjavi zabojnik bomo metali olupke od sadja, v
modri zabojnik bomo metali papir, v zelenega pa steklo. Dogovorili smo se, da bomo
naše zabojnike vsak dan izpraznili in smeti nesli na ekološki otok. Otroci so med delom
zelo uživali in bili ponosni, da bodo lahko ločevali sami. Po izdelavi naših zabojnikov
smo jih postavili v naš ekokotiček in jih poimenovali: Steklenko, Embalažko, Papirko in
Organko.
Slika 23: Barvanje zabojnikov
Copot, Simona (2014): Naravoslovne dejavnosti v ekovrtcu – odpadki. Diplomska naloga. Koper: UP PEF. ____________________________________________________________________________________
38
Slika 24: Kaširanje balonov
7. dejavnost: Igra pospravimo našo igralnico
Cilj:
- otrok samostojno ločuje odpadke.
Predhodno smo se s starši dogovorili, da otroci v vrtec prinašajo čiste odpadke in
ostali odpadni material.
Pri tej dejavnosti smo otroke motivirali z lutko – miško, ki jo otroci poznajo iz
srečanj v jutranjih krogih. Otroci so se v garderobi igrali igro potoček. Medtem smo po
igralnici razmetali veliko odpadkov iz različnih materialov in nastavili zabojnike za
steklo, papir, embalažo in organske odpadke. Vsi zabojniki so bili ustrezno označeni.
Potem smo z lutko šli po otroke. Lutka miška je otrokom povedala, da je prišla na obisk
in videla zelo razmetano igralnico (slika 25). Otroci so stekli pogledat in bili zelo
začudeni. Miška jih je vprašala, kaj bodo storili. Vsi so v en glas povedali, da bodo
pospravili igralnico. Vprašali smo jih, kako bodo to storili. En otrok je povedal, da bi
odpadke pospravil v ustrezne zabojnike. Hitro so se lotili dela. Nekateri so bili zmedeni,
vendar so se s pomočjo vrstnikov znašli in začeli pospravljati. Otroci so si odpadke
Copot, Simona (2014): Naravoslovne dejavnosti v ekovrtcu – odpadki. Diplomska naloga. Koper: UP PEF. ____________________________________________________________________________________
39
najprej ogledovali in se pogovarjali, kaj je bilo v njih. Pri tem smo jih usmerjali tako, da
so odpadke pospravljali v ustrezne zabojnike (slika 26). Med dejavnostjo smo jih
opazovali in spoznali, da so se otroci že veliko naučili o ločevanju. Med delom so se
zabavali, saj jim je pri tem pomagala tudi lutka. Otroci so si med seboj pomagali in
usmerjali drug drugega. V igralnici je vladalo prijetno, razigrano vzdušje. Po dejavnosti
so bili zabojniki polni. Vprašali smo jih, kaj bomo s polnimi zabojniki. Dogovorili smo se,
da jih bomo izpraznili na ekološkem otoku. Otroci so se tega zelo razveselili.
Slika 21: Nered v igralnici
Copot, Simona (2014): Naravoslovne dejavnosti v ekovrtcu – odpadki. Diplomska naloga. Koper: UP PEF. ____________________________________________________________________________________
40
Slika 22: Ločevanje z lutko
8. dejavnost: Izdelava kostumov za modno revijo
Cilji:
- otrok razvija predstavljivost in domišljijo z ustvarjalnostjo ter pridobiva izkušnje;
- otrok si sam izdela kostum iz odpadnega materiala in se zaveda, da s svojo
dejavnostjo prispeva k varovanju okolja.
Ta dejavnost je potekala ves teden. Otroci so od doma prinašali odpadni material:
zamaške, papirčke od čokolade in bombonov, vrečke, kartonske škatle …
V jutranjem krogu smo se pogovarjali, kako se bomo lotili dela. Nekateri otroci so
imeli takoj izvirne ideje za svoj kostum. Med njimi je potekala zanimiva komunikacija.
Dogovorili smo se tudi, da bomo modno revijo predstavili našim prijateljem iz sosednjih
igralnic. Začeli smo z rezanjem, lepljenjem in ustvarjanjem. Ideje so se porajale sproti,
vsak dan. Otroci so izdelovali kostume, torbice, pasove, ogrlice, klobuke, dežne plašče,
dežnike (slika 27). Pri tem smo jim pomagali. S svojimi idejami in ustvarjalnostjo so nas
zelo presenetili (sliki 28, 29). Med delom smo prišli do spoznanja, da odpadke lahko
uporabimo v koristne namene in s tem prispevamo k varovanju okolja. Ko smo z delom
končali, smo si ogledali posnetek modne revije, da so si otroci lažje predstavljali, kako
poteka modna revija.
Copot, Simona (2014): Naravoslovne dejavnosti v ekovrtcu – odpadki. Diplomska naloga. Koper: UP PEF. ____________________________________________________________________________________
41
Slika 23: Izdelava kostumov
Slika 24: Ustvarjalnost otrok
Copot, Simona (2014): Naravoslovne dejavnosti v ekovrtcu – odpadki. Diplomska naloga. Koper: UP PEF. ____________________________________________________________________________________
42
Slika 25: Izdelava kostuma za robota
9. dejavnost: Izvedba modne revije
Cilji:
- otrok se vživi v vlogo manekena;
- otrok sodeluje pri modni reviji in uživa v lastni kreaciji.
Pri jutranjem krogu smo se pogovarjali o modni reviji. Z otroki smo si že ogledali
posnetek modne revije, zato so si lažje predstavljali, kako le-ta poteka. Pogovorili smo
se, kaj vse bomo potrebovali za modno revijo. Otroci so že vedeli, da potrebujejo
modno pisto, kostume, glasbo … Izbrali smo glasbo in si naredili modno pisto iz
kartona. Dogovorili smo se, kako bodo prihajali na modno pisto. Pri tem smo jim
pokazali, kako naj bi kot manekeni hodili. Vsak otrok je poskusno šel po modni pisti. Pri
tem so se med seboj pogovarjali in se dogovarjali, kako se morajo med modno revijo
obnašati. Otroci so bili že zelo vznemirjeni in so komaj čakali, da bodo lahko pokazali
lastne kreacije. Otrokom iz sosednjih skupin smo napisali vabilo na modno revijo.
Medtem ko so otroci prihajali v našo igralnico, smo se oblekli v naše kostume. Otroci
so se dobro vživeli v vlogo manekenk in manekenov (slike 30, 31, 32). Vsak otrok je na
edinstven način pokazal svojo kreacijo. Na koncu modne revije smo bili nagrajeni z
močnim aplavzom in s pogostitvijo s piškoti in sokom.
Copot, Simona (2014): Naravoslovne dejavnosti v ekovrtcu – odpadki. Diplomska naloga. Koper: UP PEF. ____________________________________________________________________________________
43
Slika 26: Poslovneža
Slika 27: Vojak
Copot, Simona (2014): Naravoslovne dejavnosti v ekovrtcu – odpadki. Diplomska naloga. Koper: UP PEF. ____________________________________________________________________________________
44
Slika 28: Skupinska slika modne revije
5. Etapa: Predstavitev dosežkov
Vrhunec našega projekta je bila modna revija, kjer so otroci predstavili svoje
kostume, ki so jih izdelali iz odpadnih materialov. Po pogostitvi so si otroci iz sosednjih
skupin ogledali naš ekokotiček z zabojniki in plakati. Predstavili smo jim tudi naši sliki,
ki sta nastali pri recikliranju starega papirja. Svoje dosežke so otroci predstavili na
velikem plakatu, na katerem so bile slike z obiska ekološkega otoka, zbirnega centra,
opazovanja odpadkov, slike razmetane igralnice … Pri predstavitvi so imeli možnost
sodelovati vsi otroci, ki smo jih ves čas usmerjali in jih spodbujali k pogovoru.
6. Etapa: Ovrednotenje dosežkov in celotnega poteka izvedbe projekta;
evalvacija
Znanje otrok o odpadkih pred projektom je bilo osnovno; otroci so si predstavljali,
da so odpadki samo papirčki, umazani robčki, lončki od jogurta, razne vrečke –
predvsem odpadki, ki jih v vrtcu ločujemo. Ko smo jim povedali, da so smeti vse, česar
ne potrebujemo več, smo s skupnim pogovorom razširili predstavo o odpadkih.
Copot, Simona (2014): Naravoslovne dejavnosti v ekovrtcu – odpadki. Diplomska naloga. Koper: UP PEF. ____________________________________________________________________________________
45
Povedali smo jim, da imamo odpadke iz embalaže (plastike), papirja, stekla, biološke in
ostale odpadke. Ko smo se pogovarjali o posamezni vrsti odpadkov, so jih otroci znali
nekaj tudi našteti. Dodatno znanje o odpadkih pa so otroci pridobili z izdelavo
ekoplakatov, zabojnikov in s prinašanjem čistih odpadkov v vrtec. Pri razvrščanju
odpadkov so bili otroci nekoliko zmedeni in niso vedeli, kam spada posamezni
odpadek, zato smo jim pri tem pomagali. Čez čas so si med seboj pomagali in se tako
naučili še več. Pri vseh teh dejavnostih so zelo uživali in čez čas postali zelo pozorni,
kam mečejo posamezne odpadke.
Ko smo obiskali ekološki otok, so otroci že vedeli, čemu je namenjen, saj veliko
otrok živi v sosednjih blokih in tako skupaj s starši prinašajo smeti v kontejnerje. Večina
otrok pa ni vedela, zakaj imamo zbirni center. Spomnili smo jih na smetarje, ki so
praznili zabojnike na ekološkem otoku in na njihova vprašanja (»Kam peljejo smeti?«).
Povedali smo jim, da smetarji vozijo posamezne odpadke v zbirni center. Ko smo si
ogledali zbirni center, so bili zelo začudeni, saj toliko odpadkov še niso videli.
Ko smo otroke vprašali: »Kaj je recikliranje?«, ni znal odgovoriti nihče. Povedali
smo, da recikliranje pomeni ponovno uporabo. Ogledali smo si posnetek o recikliranju
papirja. Najbolj pa so spoznali pomen recikliranja, ko smo skupaj reciklirali star papir.
Pri tem postopku so zelo uživali, še posebej, ko so videli končni izdelek.
Ob izdelovanju kostumov so spoznali, da vseh odpadkov ni potrebno odvreči,
ampak jih lahko uporabimo še v druge koristne namene (modna revija).
Sklepamo lahko, da so otroci že pred projektom nekaj vedeli o odpadkih, s
projektom pa smo njihovo znanje razširili. Ugotovili smo, da so otroci zmožni izjemnega
pomnjenja, še posebej, če jim ponudimo dejavnosti, ob katerih uživajo in se ob njih
spontano veliko naučijo.
Naše projektno delo se je končalo s skupno evalvacijo. Vsak otrok je individualno
povedal, kaj mu je bilo pri projektnem delu najbolj všeč, kako se je počutil, kaj bi še rad
izvedel in videl ipd. Večini otrok so bile všeč dejavnosti, kjer so ustvarjali in na ta način
pridobivali nova znanja. Zelo všeč jim je bila modna revija, na katero smo vsi zelo
ponosni. Trem otrokom je bilo najbolj všeč recikliranje papirja, en otrok pa se ni
opredelil. Po skupnem pogovoru in vrednotenju vsakega posameznega dne lahko
zaključimo, da smo ves čas medsebojno sodelovali, se dopolnjevali, si pomagali in s
tem pridobili veliko novih informacij in znanj. Zdi se nam neverjetno, koliko so si otroci
pri tej starosti sposobni zapomniti.
Copot, Simona (2014): Naravoslovne dejavnosti v ekovrtcu – odpadki. Diplomska naloga. Koper: UP PEF. ____________________________________________________________________________________
46
Nad našimi dosežki pa so bili navdušeni tudi starši, ki so že po nekaj dneh
pripovedovali, kako so otroci pozorni na okolico, smeti in koše. Starši so bili navdušeni
tudi nad tem, da smo otrokom ponudili takšne dejavnosti, ob katerih so na zabaven
način spoznali pomen ločevanja odpadkov in postali bolje ekološko ozaveščeni. To
pomeni, da smo izbrali pravo pot, da smo sodelovali, komunicirali in dosegli cilje, ki
smo si jih zadali. Z našim delom smo zelo zadovoljni.
3.6.2 Vpliv domačega okolja na ekološko ozaveščenost otrok
V nadaljevanju bomo predstavili rezultate anketnih vprašalnikov za starše.
Grafikon 1: Spol sodelujočih staršev
Iz grafikona 1 je razvidno, da so v anketi sodelovalo vsi starši, od tega 83 % žensk
in 17 % moških.
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
Moški
Ženske
17
83
Šte
vilo
v %
Copot, Simona (2014): Naravoslovne dejavnosti v ekovrtcu – odpadki. Diplomska naloga. Koper: UP PEF. ____________________________________________________________________________________
47
Grafikon 2: Starost sodelujočih staršev
Iz grafikona 2 je razvidno, da je pri anketnem vprašalniku sodelovalo 61 % staršev,
starih 20–30 let, in 39 % staršev, starih 35–49 let.
Pri prvem vprašanju nas je zanimalo, ali doma ločujejo odpadke.
Grafikon 3: Odgovori na vprašanje: »Ali doma ločujete odpadke?« (izraženi v %)
0
10
20
30
40
50
60
70
Manj kot 20
let20-34 let
35-49 let50 let in več
0
61
39
0
Šte
vilo
v %
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
Da
Ne
100
0
Šte
vilo
v %
Copot, Simona (2014): Naravoslovne dejavnosti v ekovrtcu – odpadki. Diplomska naloga. Koper: UP PEF. ____________________________________________________________________________________
48
Iz grafikona 3 je razvidno, da vsi starši (100 %) doma ločujejo odpadke. Na osnovi
teh podatkov lahko:
Hipotezo 1 (predvidevamo, da v vsakem gospodinjstvu ločujejo odpadke)
potrdimo.
Pri drugem vprašanju nas je zanimalo, katere odpadke ločujejo.
Grafikon 4: Odgovori na vprašanje: »Katere odpadke ločujete?« (izraženi v %)
Iz grafikona 4 je razvidno, da vsi starši (100 %) ločujejo doma embalažo, 89 %
staršev ločuje papir, 83 % staršev ločuje steklo, 89 % staršev ločuje biološke odpadke
in 11 % staršev ločuje ostale odpadke – navedli so, da od tega ločujejo nevarne
odpadke, kot so baterije, laki, žarnice, zdravila. Na podlagi povedanega sklepamo, da
je v naših gospodinjstvih dobro poskrbljeno za odpadke in da imajo v okolici zabojnike,
v katere lahko mečejo ločene odpadke.
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
EmbalažaPapir
StekloBiološkiodpadki
Ostali
odpadki
100
89
83 89
11
Šte
vilo
v %
Copot, Simona (2014): Naravoslovne dejavnosti v ekovrtcu – odpadki. Diplomska naloga. Koper: UP PEF. ____________________________________________________________________________________
49
Pri tretjem vprašanju nas je zanimalo, ali v proces ločevanja odpadkov
vključujejo svojega otroka.
Grafikon 5: Odgovori na vprašanje: »Ali v proces ločevanja odpadkov vključujete svojega otroka?« (izraženi v %)
Iz grafikona 5 je razvidno, da vsi starši (100 %) v proces ločevanja odpadkov
vključujejo svojega otroka. Vključujejo jih na različne načine, kar so starši zapisali pod
vprašanjem številka 4 (v anketnem vprašalniku). Zapisali so, da otroke pravilno
usmerjajo, kam kateri odpadek spada, skupaj mečejo smeti v koš, razložijo jim pomen
barv in označb na posameznem zabojniku.
Hipotezo 2 (predvidevamo, da starši v proces ločevanja odpadkov vključujejo tudi
svoje otroke) potrdimo.
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
Da
Ne
Šte
vilo
v %
Število v %
Copot, Simona (2014): Naravoslovne dejavnosti v ekovrtcu – odpadki. Diplomska naloga. Koper: UP PEF. ____________________________________________________________________________________
50
Pri petem vprašanju nas je zanimalo, ali starši opozorijo otroka, da ni ravnal
prav, če vrže odpadek na tla.
Grafikon 6:: Odgovori na vprašanje: »Ali svojega otroka opozorite, da ni ravnal prav, če odpadek vrže na tla?« (izraženi v %)
Iz grafikona 6 je razvidno, da so vsi starši (100 %) pozorni na to, kam mečejo
njihovi otroci smeti in jih pri tem sproti opozarjajo na ustrezen način. Pri vprašanju 6
(anketni vprašalnik) so starši navedli različne vzroke, zakaj je pomembno, da otroke
opozarjajo na ustreznost ravnanja z odpadki: ker želijo, da je njihov otrok ekološko
ozaveščen, da otroci ne bi onesnaževali okolja, da bi imeli lepo okolico, da se otrok
nauči odgovorno ravnati z odpadki. Iz tega lahko sklepamo, da staršem ni vseeno, kam
mečejo smeti njihovi otroci.
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
Da
Ne
100
0
Šte
vilo
v %
Copot, Simona (2014): Naravoslovne dejavnosti v ekovrtcu – odpadki. Diplomska naloga. Koper: UP PEF. ____________________________________________________________________________________
51
Pri sedmem vprašanju nas je zanimalo, ali je za starše pomembno, da so
njihovi otroci ekološko ozaveščeni.
Grafikon 7: Odgovori na vprašanje: »Menite, da je pomembno, da so vaši otroci ekološko ozaveščeni?« (izraženi v %)
Iz grafikona 7 je razvidno, da je vsem staršem (100 %) pomembno, da so njihovi
otroci ekološko ozaveščeni. Pri vprašanju 8 (anketni vprašalnik), zakaj je pomembno,
da so njihovi otroci ekološko ozaveščeni, so starši navajali naslednje razloge:
- če ne bomo ravnali drugače, bodo otroci čutili posledice onesnaženja;
- ker je smeti čedalje več in je pomembno, da jih recikliramo, saj tako rešujemo
naš planet;
- vsi skupaj se moramo truditi za čisto okolje in primeren odnos do narave.
Iz napisanega sklepamo, da je za starše zelo pomembno, da so njihovi otroci
ekološko ozaveščeni.
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
Da
Ne
100
0
Šte
vilo
v %
Copot, Simona (2014): Naravoslovne dejavnosti v ekovrtcu – odpadki. Diplomska naloga. Koper: UP PEF. ____________________________________________________________________________________
52
Pri devetem vprašanju nas je zanimalo, ali je vrtec tisti, ki mora otroke
ekološko podučiti.
Grafikon 8: Odgovori na vprašanje: »Ali menite, da je vrtec tisti, ki mora otroke ekološko poučiti?« (izraženi v %)
Iz odgovorov lahko sklepamo, da je staršem zelo pomembno, da so njihovi otroci
ekološko poučeni. Vprašanje pa je, kdo je v prvi vrsti odgovoren, da otroke o tem
pouči. Iz grafikona 8 je razvidno, da 78 % staršev meni, da je vrtec tisti, ki mora otroke
ekološko poučiti. 22 % staršev pa meni, da je družina tista, ki v prvi vrsti poskrbi, da je
njihov otrok ekološko ozaveščen.
0
10
20
30
40
50
60
70
80
Da
Ne
78
22
Šte
vilo
v %
Copot, Simona (2014): Naravoslovne dejavnosti v ekovrtcu – odpadki. Diplomska naloga. Koper: UP PEF. ____________________________________________________________________________________
53
Pri desetem vprašanju nas je zanimalo, ali so že sodelovali pri čistilni ali
zbiralni akciji
Grafikon 9: Odgovori na vprašanje: »Ali ste že sodelovali pri čistilni ali zbiralni akciji?« (izraženi v %)
Iz grafikona 9 je razvidno, da se je 83 % staršev že udeležilo čistilne akcije, 17 %
pa ne. Iz odgovorov na 11. vprašanje (anketni vprašalnik) lahko razberemo, da so se
starši udeležili čistilnih akcij Očistimo Slovenijo, čiščenja okolice v bližini doma in vrtca,
lokalnih čistilnih akcij, zbiranja starega papirja, zbiranja zamaškov. Starši so zgled
svojemu otroku, saj tako že zgodaj navajajo svoje otroke, kaj morejo narediti, da bo
njihova okolica čista in lepa.
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
Da
Ne
83
17
Šte
vilo
v %
Copot, Simona (2014): Naravoslovne dejavnosti v ekovrtcu – odpadki. Diplomska naloga. Koper: UP PEF. ____________________________________________________________________________________
54
Pri dvanajstem vprašanju nas je zanimalo ali menijo, da je v vrtcu dobro
poskrbljeno za ločevanje odpadkov.
Grafikon 10: Odgovori na vprašanje: »Ali menite, da je v vašem vrtcu dobro poskrbljeno za ločevanje odpadkov?« (izraženi v %)
Iz grafikona 10 je razvidno, da vseh 18 staršev meni, da je v vrtcu dobro
poskrbljeno za ločevanje odpadkov. Na podlagi 13. vprašanja (anketni vprašalnik) so
starši svoje odgovore utemeljili tako:
- pred vrtcem imamo zabojnike za ločeno zbiranje odpadkov,
- otroci po skupinah ločujejo papir in plastično embalažo,
- občasno zbiramo star papir,
- otroci iz vrtca prinesejo informacije o ločevanju odpadkov,
- otroci se o tem pogovarjajo.
Na podlagi celotnega vprašalnika ugotavljamo, da je za starše pomembno, da so
njihovi otroci ekološko ozaveščeni.
Hipotezo 3: (predvidevamo, da je staršem pomembno, da so njihovi otroci
ekološko ozaveščeni) potrdimo.
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
Da
Ne
Šte
vilo
v %
Copot, Simona (2014): Naravoslovne dejavnosti v ekovrtcu – odpadki. Diplomska naloga. Koper: UP PEF. ____________________________________________________________________________________
55
3.7 Sklep
S projektnim delom smo dosegli, da so otroci s pomočjo faz spoznali proces
ločevanja odpadkov in s tem postali bolje ekološko ozaveščeni. Otroci so s pomočjo
dejavnosti spoznavali odpadke, kako le-te ločujemo, spoznali so pomen ekološkega
otoka in zbirnega centra.
Z dejavnostjo recikliranja papirja so otroci spoznali postopek recikliranja. Spoznali
so, da na ta način dobimo nov papir, ki ga lahko ponovno uporabimo.
Z dejavnostjo Kaj se zgodi z odpadki? so otroci spoznali, da nekateri odpadki v
naravi ne razpadejo in onesnažujejo našo okolico.
S pripravo in izvedbo modne revije so otroci spoznali, da vsega odpadnega
materiala ni potrebno odvreči, ampak ga lahko uporabimo v različne namene. V našem
primeru smo si izdelali kostume.
Pri izvajanju projekta smo si medsebojno pomagali in bili sproščeni – aktivni so bili
vsi otroci. Vsak otrok je lahko izrazil svoje mnenje in videnje, vse pa smo kasneje
združili v celoto. V največje zadovoljstvo nam je, da smo dejavnosti izvajali sproščeno,
ob igri, nove stvari pa doživeli izkustveno, kar je za otroke zelo pomembno. Projekt
smo zaključili z modno revijo in predstavitvijo naših izdelkov v igralnici. Prav ta
predstavitev je razkrila dosežke zastavljenih ciljev, za katere trdimo, da smo jih dosegli,
saj so otroci skozi dejavnosti potrdili svoje znanje o odpadkih in ga posredovali še
svojim prijateljem iz sosednjih igralnic. Otroci zdaj vedo, kakšne vrste odpadkov
poznamo, kako jih ločujemo, kam odpadke odpeljejo in kako jih ponovno uporabimo.
Dobili pa smo tudi pozitivne povratne informacije staršev, ki so bili z znanjem otrok
zadovoljni.
S pomočjo anketnih vprašalnikov smo ugotovili, da v vsakem gospodinjstvu
ločujejo odpadke in da vsi starši v proces ločevanja odpadkov vključujejo svoje otroke,
saj želijo, da so ekološko ozaveščeni. Starši se zavedajo, da bodo prav njihovi otroci
najbolj čutili posledice onesnaženosti, če v tej smeri ne bodo nekaj naredili.
Na podlagi povedanega lahko sklepamo, da je zelo koristna vključitev vrtca v
program Ekovrtec, saj otrokom pomaga graditi čustven in strokovni odnos do narave in
okolja ter pomaga graditi nove vrednote za odgovoren način delovanja v naravi in
okolju.
Copot, Simona (2014): Naravoslovne dejavnosti v ekovrtcu – odpadki. Diplomska naloga. Koper: UP PEF. ____________________________________________________________________________________
56
4 LITERATURA IN VIRI
Ekošola (2010). Pridobljeno 9. 6. 2014 s http://ekosola.si/predstavitev-ekosole/
Fefer, J. (2007). Kam z odpadki. Vrhnika: FIF- Okoljevarstveno svetovanje.
Glogovec, Z., Lepičnik Vodopivec, J. in Vonta, T. (1993). Kako drugače? Projektno
delo v vrtcu. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo in šport.
Hohmann, M., Weikart, P. D. (2005). Vzgoja in učenje predšolskih otrok. Ljubljana:
DZS.
Inskipp, C. (2005). Odpadki in recikliranje. Ljubljana: Grlica.
Ivanuš Grmek, M., Čagran, B. in Sadek, L. (2009). Eksperimentalna študija primera pri
pouku spoznavanja okolja. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
Prodnik – Javno komunalno podjetje (2012). Pridobljeno 12. 7. 2014 s
http://www.prodnik.si/ravnanje-z-odpadki.html
Komunala Koper. (2011). Pridobljeno 12. 7. 2014 s
http://www.komunalakoper.si/index.php?page=static&item=203&tree_root=202
Košmrlj, M. (2010). Ekologija v predšolskem obdobju. Jezero: Morfem.
Kurukulum za vrtce. (1999). Ljubljana: Ministerstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za
šolstvo.
Neville, A. Baker, M (2014). Pujsa Pepa – Zabava z odpadki. DZS d. d.
Novak, H., Žužej, V. in Glogovec, V (2009). Projektno delo kot učni model v vrtcih in
osnovnih šolah. Radovljica: Didakta.
Novak, H. s sodelavci (1990). Projektno učno delo. Ljubljana: Državna založba
Slovenije.
Copot, Simona (2014): Naravoslovne dejavnosti v ekovrtcu – odpadki. Diplomska naloga. Koper: UP PEF. ____________________________________________________________________________________
57
PlasticOceans. (2010). Pridobljeno 10. 6. 2014 s
https://www.google.si/search?q=plasticoceans&newwindow=1&biw=1280&bih=929
&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ei=49lIVJD_C4n5ywP17YKoCg&ved=0CAgQ_A
UoAQ#facrc=_&imgdii=_&imgrc=jKe7K_uOI2juaM%253A%3BNgKVhq2RHdQSw
M%3Bhttp%253A%252F%252Fwww.plasticoceans.net%252Fwp-
content%252Fthemes%252FWPUI%252Fgraphics%252Fbackgrounds%252Feart
hrise-over-
plastic.jpg%3Bhttp%253A%252F%252Fwww.plasticoceans.net%252Fthe-
facts%252Fwhat-a-waste%252F%3B1480%3B833
Parker, S. (2005). Odpadki in recikliranje. Murska Sobota: Pomurska založba.
Wikipedija. Recikliranje. (2014). Pridobljeno 9. 6. 2014 s
http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/44/Recycle001.svg/777px
-Recycle001.svg.png
Škafar, B. (1997). Zmanjšajmo in reciklirajmo. Murska Sobota: Pomurski ekološki
center.
Tola, J. (2005). Šolski ekološki vodnik. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije.
Copot, Simona (2014): Naravoslovne dejavnosti v ekovrtcu – odpadki. Diplomska naloga. Koper: UP PEF. ____________________________________________________________________________________
58
PRILOGE
Priloga A: Soglasje staršev
Priloga B: Anketni vprašalnik za starše
PRILOGA A
Spoštovani starši!
Moje ime je Simona Copot in pripravljam diplomsko nalogo na Univerzi v Kopru, Oddelek
za Predšolsko vzgojo Pedagoške fakultete pri predmetu Zgodnje učenje naravoslovja.
Za raziskovalni del diplomske naloge sem pripravila projekt, v katerem bomo spoznavali
odpadke, njihovo ločevanje in predelavo. Cilji in naloge so prilagojeni starosti in razvojni stopnji
vašega otroka, zato jih bo Vaš otrok z veseljem in predvsem brez velikega napora opravil.
Vsak otrok bo v raziskavi zabeležen samo s šifro. Nekatere dejavnosti vključujejo tudi
fotografiranje za lažjo interpretacijo izvedene dejavnosti. Fotografije bodo uporabljene
izključno v ta namen.
Želim si, da bi pri projektu sodeloval tudi Vaš otrok, zato Vas prosim za dovoljenje. Če se
strinjate, da je Vaš otrok vključen v raziskavo, izpolnite in podpišite, prosim, spodaj napisano
izjavo ter vse skupaj oddajte vzgojiteljici.
Za sodelovanje se Vam iskreno zahvaljujem in Vas lepo pozdravljam.
S spoštovanjem, Simona Copot
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Copot, Simona (2014): Naravoslovne dejavnosti v ekovrtcu – odpadki. Diplomska naloga. Koper: UP PEF. ____________________________________________________________________________________
59
IZJAVA
Podpisani _____________________ dovoljujem, da moj otrok ______________________
(priimek in ime otroka) ,
rojen _______________ , lahko sodeluje v raziskavi, katere rezultati in fotografije bodo
uporabljeni v diplomski nalogi.
podpis staršev:
PRILOGA B
ANKETNI VPRAŠALNIK
Spoštovani starši!
Sem Simona Copot, absolventka na Pedagoški fakulteti v Kopru, smer Predšolska
vzgoja. Pripravljam diplomsko delo z naslovom Naravoslovne dejavnosti v Ekovrtcu –
odpadki. Z anketnim vprašalnikom želim ugotoviti, kako vzgoja doma vpliva na
otrokovo znanje o varovanju in ohranjanju okolja.
Prosim Vas, da mi pomagate in si vzamete nekaj časa za priložena vprašanja, saj
mi s tem pomembno pomagate pri pisanju diplomske naloge. Anketa je anonimna in
rezultati bodo uporabljeni zgolj v raziskovalne namene!
Pri spodaj navedenih vprašanjih označite ali obkrožite ustrezni odgovor.
Spol
a) moški
b) ženski
Starost
a) Manj kot 20 let b) 20–34 let c) 35–49 let d) 50 let in več
Copot, Simona (2014): Naravoslovne dejavnosti v ekovrtcu – odpadki. Diplomska naloga. Koper: UP PEF. ____________________________________________________________________________________
60
1. Ali doma ločujete odpadke?
a.) Da
b.) Ne
2. Katere odpadke ločujete? Obkrožite. Možnih je več odgovorov.
a.) Embalažo b.) Papir
b.) Steklo d.) Biološke odpadke
e.) Ostali odpadki
3. Ali v proces ločevanja odpadkov vključite tudi svojega otroka?
a.) Da
b.) Ne
4. Če ste odgovorili z da, na kakšen način?
5. Ali svojega otroka opozorite, da ni ravnal prav, če vrže odpadek na tla?
a.) Da
b.) Ne
6. Če ste odgovorili z da, zakaj?
7. Menite, da je pomembno, da so vaši otroci ekološko ozaveščeni.
a.) Da
b.) Ne
8. Če ste odgovorili z da, zakaj se vam zdi pomembno?
Copot, Simona (2014): Naravoslovne dejavnosti v ekovrtcu – odpadki. Diplomska naloga. Koper: UP PEF. ____________________________________________________________________________________
61
9. Ali menite, da je vrtec tisti, ki mora otroke ekološko poučiti?
a.) Da
b.) Ne
10. Ali ste že sodelovali pri čistilni ali zbiralni akciji?
a.) Da
b.) Ne
11. Če ste odgovorili z da, napišite, pri kateri in kje.
12. Ali menite, da je v vašem vrtcu dobro poskrbljeno za ločevanje odpadkov?
a.) Da
b.) Ne
13. Svoj odgovor utemeljite.
Za sodelovanje se Vam najlepše zahvaljujem!