UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

ANALIZA TRAJNOSTNEGA RAZVOJA IN RAZVOJNIH MOŽNOSTI OBČINE ILIRSKA BISTRICA

Ljubljana, avgust 2009 JERNEJA PENKO

IZJAVA

Študentka Jerneja Penko izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega dela, ki sem ga napisala

pod mentorstvom dr. Mojce Bavdaž in dovolim njegovo objavo na fakultetnih spletnih

straneh.

V Ljubljani, dne 4.8.2009 Podpis: _______________________________

i

KAZALO UVOD ....................................................................................................................................... 1 1 KONCEPT TRAJNOSTNEGA RAZVOJA .......................................................................... 2 

1.1 Definicija trajnostnega razvoja........................................................................................ 2 1.2 Zgodovinski razvoj koncepta .......................................................................................... 4 1.3 Povezanost institucionalnih ravni.................................................................................... 5 1.4 Kazalci za spremljanje trajnostnega razvoja ................................................................... 5 

2 ANALIZA TRAJNOSTNEGA RAZVOJA OBČINE ILIRSKA BISTRICA....................... 7 2.1 Kazalci ekonomskega razvoja......................................................................................... 8 

2.1.1 Ekonomska razvitost občine..................................................................................... 8 2.1.2 Izvozna usmerjenost ............................................................................................... 10 2.1.3 Investicijska intenzivnost ....................................................................................... 11 2.1.4 Zaposlitvena struktura ............................................................................................ 11 2.1.5 Kmetijstvo in turizem............................................................................................. 11 

2.2 Kazalci socialnega razvoja ............................................................................................ 13 2.2.1 Demografski trendi................................................................................................. 13 2.2.2 Trg delovne sile...................................................................................................... 15 2.2.3 Izobrazbena struktura prebivalstva......................................................................... 17 

2.3 Kazalci okoljskega razvoja............................................................................................ 18 2.3.1 Okoljska infrastruktura........................................................................................... 18 2.3.2 Naravne in ustvarjene danosti ................................................................................ 18 

3 RAZVOJNE MOŽNOSTI OBČINE ILIRSKA BISTRICA................................................ 19 3.1 Gospodarski razvoj........................................................................................................ 19 3.2 Socialni razvoj............................................................................................................... 21 3.3 Okoljski razvoj .............................................................................................................. 21 

SKLEP..................................................................................................................................... 22 LITERATURA IN VIRI ......................................................................................................... 24 PRILOGE 

ii

KAZALO SLIK Slika 1: Shema uravnoteženosti socialnega, gospodarskega in okoljskega razvoja .................. 3 Slika 2: Dodana vrednost na prebivalca po občinah v Notranjsko-kraški regiji v letu 2007 .... 9 Slika 3: Stopnja skupnega, naravnega in selitvenega prirasta v občini Ilirska Bistrica v obdobju..................................................................................................................................... 14 Slika 4: Indeks staranja v občini Ilirska Bistrica v primerjavi z Notranjsko-kraško regijo in Slovenijo v obdobju 2001-2008 ............................................................................................... 15 Slika 5: Gibanje stopnje registrirane brezposelnosti v občini Ilirska Bistrica v primerjavi z Notranjsko-kraško regijo in Slovenijo v obdobju 2001-2008.................................................. 16

KAZALO TABEL

Tabela 1: Nabor kazalcev sonaravnega razvoja za slovenske statistične regije........................ 6 Tabela 2: Kazalniki za analizo trajnostnega razvoja v občini Ilirska Bistrica .......................... 7

1

UVOD

Ob upoštevanju negativnih vplivov, ki jih ima sedanji razvoj na okolje in naravo, postaja vse pomembnejše upoštevanje načel trajnostnega razvoja, ki predstavljajo ključno priložnost in izziv enaindvajsetega stoletja za človeštvo, države, regije, skupnosti, podjetja, civilno družbo in posameznika. Številne smernice razvoja današnje družbe na lokalni, regionalni, nacionalni in mednarodni ravni se opirajo na idejo trajnostnega razvoja, ki poudarja skladen gospodarski razvoj in razvojno načrtovanje, demografsko socialna vprašanja, visoko stopnjo varovanja okolja in odgovoren odnos do naravnih virov.

Občina Ilirska Bistrica si je skozi leta obstoja začrtala določeno vizijo razvoja, ki jo v prihodnosti želi doseči, saj želi postati podjetniško razvita občina, s polno zaposlenostjo in s socialno varnostjo ter z razvitim sistemom izobraževanja in družba zadovoljnih in uspešnih občanov, ki živijo in ustvarjajo v zdravem in sonaravnem okolju (Strategija razvoja občine Ilirska Bistrica, 2004, str. 10).

Namen diplomskega dela je prikazati koncept trajnostnega razvoja ter na osnovi statističnih in kvalitativnih sekundarnih podatkov analizirati trajnostni razvoj v občini Ilirska Bistrica s poudarkom na analizi socialno-ekonomskega okolja. V središču mojega proučevanja je torej paradigma trajnostnega razvoja, ki me ne zanima zgolj s teoretičnega vidika, ampak še posebej z vidika njenega praktičnega udejanjanja. Pri tem sem si za prostorski okvir preučevanja izbrala občino Ilirska Bistrica. Na osnovi izbranih kazalnikov trajnostnega razvoja bom poskušala prikazati, v kolikšni meri sledi občina trajnostnemu razvoju ter podati priporočila za nadaljnje razvojne usmeritve občine.

Cilj diplomskega dela je na osnovi pregleda podatkovnih osnov za analizo trajnostnega razvoja na občinski ravni podati ugotovitve, kako in na kakšen način občina Ilirska Bistrica sledi viziji trajnostnega razvoja ter oceniti, katera dejavnost ima največji potencial in razvojne priložnosti.

Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Prvi del je teoretičen in je namenjen predstavitvi koncepta trajnostnega razvoja. V sklopu teoretičnih izhodišč je predstavljen pojem trajnostni razvoj ter prikazan zgodovinski razvoj koncepta trajnostnega razvoja skupaj z njegovimi osnovnimi značilnostmi in razsežnostmi. Drugi vsebinski sklop je obširnejši in obsega opredelitve in prostorsko ter časovno analizo kazalcev trajnostnega razvoja za občino Ilirska Bistrica. V tretjem delu se bom na osnovi prikazanega stanja v obravnavani občini osredotočila na oceno doseganja trajnostnega razvoja. Na osnovi le te bodo podana priporočila o občinskih razvojnih možnostih in ukrepih, ki naj bi omogočila še večje doseganje trajnostnega razvoja občine.

2

1 KONCEPT TRAJNOSTNEGA RAZVOJA Večina znanstvenikov ter strokovna in politična javnost so si enotni, da zahteva smotrn razvoj družbe, katerega namen je omogočiti enakovreden razvoj prihodnjim generacijam, predvsem uravnotežen odnos med človekom in naravo. V šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja se je mednarodna skupnost začela zavedati povezave med gospodarskim okoljem in zaščito okolja, zato se je kot alternativa klasičnemu razvoju koncepta razvoja razvil koncept trajnostnega razvoja, ki poudarja gospodarsko rast s skladnim delovanjem na treh področjih: gospodarstvu, okolju in družbenem razvoju (Lukič, 2004, str. 21-28). V nadaljevanju želim predstaviti koncept trajnostnega razvoja, njegov zgodovinski razvoj, povezanost le-tega na različnih institucionalnih ravneh in kazalnike, s katerimi lahko merimo doseganje trajnostnega razvoja.

1.1 Definicija trajnostnega razvoja

Trajnostni razvoj (angl. Sustainable developement) je danes široko sprejet kot eden od ciljev globalnih in nacionalnih razvojnih politik. Države, opredeljene za trajnostni razvoj, sprejemajo njegova načela kot temeljni nadredni izbirni kriterij za vrednotenje nacionalne razvojne politike in mednarodnega sodelovanja (Radej, 2001, str. 14).

V ekonomski teoriji zato obstaja veliko različnih opredelitev pojma trajnostni razvoj. Kot zelo širok pojem ima veliko enakovrednih vidikov, ki jih je težko zajeti v eno samo enostavno definicijo. V nadaljevanju predstavljam nekaj različnih opredelitev pojma trajnostni razvoj.

Bahor (2005, str. 33) v svojem delu navaja, da je trajnostni razvoj večdimenzionalen koncept, ki povezuje razvoj in okolje na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni, povezuje sedanje in prihodnje generacije, učinkovitost in enakost, vladne in družbene akterje. Povezuje dva ključna pojma 20. stoletja, razvoj, ki postane po drugi svetovni vojni glavni politični cilj in trajnost, ki se s pojavom novih okoljskih gibanj začne povezovati z okoljsko kritiko. Najsplošneje sprejeta definicija trajnostnega razvoja je bila objavljena v Brundtlandskem poročilu in se glasi: »Trajnostni razvoj zadovoljuje potrebe sedanjega človeškega rodu, ne da bi ogrozili možnosti prihodnjih rodov, da zadovoljijo svoje potrebe.« (WCED, 1987).

Baker, Kousis, Richardson & Young (1997, str. 4) pojasnjujejo, da omenjena definicija vključuje načela, ki upoštevajo potrebe prihodnjih generacij v oblikovanju in uresničevanju sodobnih politik in medgeneracijsko enakost; definicija obravnava zadovoljevanje osnovnih potreb sedanjih generacij in revščino pojmuje kot vidni vzrok in posledico netrajnostnega obnašanja.

Seljak (2001, str. 29) opredeljuje trajnostni razvoj kot uravnoteženost gospodarskega, socialnega in okoljskega področja, pri katerem so gibanja na vseh treh področjih usklajena in nobeno od njih nima privilegija, da bi onemogočalo ali celo zniževalo raven razvoja na drugih dveh.

3

Vsaka dimenzija trajnostnega razvoja ima svoja vodila ter cilje, ekonomski in socialni razvoj ter varstvo okolja so sicer samostojne kategorije, vendar z zasledovanjem svojih ciljev posredno vplivajo druga na drugo ter tako le medsebojno uravnotežene predstavljajo okvir trajnostnega razvoja (Slika 1).

Slika 1: Shema uravnoteženosti socialnega, gospodarskega in okoljskega razvoja

Vir: A. Vovk Korže, Pogled na indikatorje - kazalce za merjenje trajnostnega razvoja, 2008, str. 107.

Filipčič & Slabe Erker (2005, str. 1) menita, da gre pri trajnostnem razvoju za enakopravno obravnavo treh sestavin ekonomskega razvoja:

• gospodarske (rast v kvantitativnem in kvalitativnem smislu); • družbene (dobro delovanje javnih inštitucij, socialna stabilnost, pravičnost in

vključenost); • okoljske (stabilen ekosistem, zdravo okolje, razvoj okolja).

Medčasovni in integracijski interpretaciji je po mnenju omenjenih avtorjev potrebno dodati še prostorsko oziroma regionalno, saj trajnostni razvoj zahteva tudi regionalno uravnotežen in prostorsko vzdržen razvoj. Ne glede na različne opredelitve trajnostnega razvoja v številnih mednarodnih dokumentih in razpravah velja poudariti njihovo skupno značilnost, ki je v dejstvu, da današnje dejavnosti vplivajo na prihodnje generacije. V skladu s Strategijo razvoja Slovenije (2005, str. 19) velja poudariti, da načelo trajnosti na gospodarskem in socialnem področju pomeni predvsem zagotavljanje zdržnega povečevanja sposobnosti za gospodarsko rast, človekov razvoj in večanje blaginje, za kar moramo med drugim zagotoviti medgeneracijsko trajnost sistemov socialnega zavarovanja in javnega financiranja, ustvariti pogoje za trajno obnavljanje prebivalstva ter preprečiti razvojno izključenost posameznih družbenih skupin ali področij.

4

1.2 Zgodovinski razvoj koncepta Trajnostni razvoj je dobil širši družbeni in politični pomen šele s poročilom Naša skupna prihodnost (angl. Our Common Future), bolj znanim kot Brundtlandino poročilo, ki ga je leta 1987 izdala Svetovna komisija za okolje in prostor (angl. World Commission on Environment and Development). Brundtlandino poročilo je trajnostni razvoj razširilo in napravilo domačega do te mere, da so ga prevzele skoraj vse mednarodne institucije, agencije in nevladne organizacije. Trajnostni razvoj opredeljuje kot proces, kjer bodo potrebne institucionalne spremembe, spremembe v izkoriščanju virov, investicij, orientacij v tehnološkem razvoju (WCED, 1987).

Načela trajnostnega razvoja so dobila zelo pomembno podporo na srečanju Generalne skupščine Združenih narodov na vrhu v Riu de Janieru leta 1992, ki je potekalo med Konferenco Združenih narodov o okolju in razvoju. Takrat je bila sprejeta Agenda 21, ki kot načrt za implementacijo trajnostnega razvoja po svetu, poziva vlade vseh držav, naj sprejmejo nacionalne strategije trajnostnega razvoja. Cilj nacionalnih strategij (Bahor, 2005, str. 33) je koordiniranje, udeležba ter usmerjanje procesa in akcij v smeri doseganja ekonomskih, okoljskih in socialnih ciljev na nacionalni in lokalni ravni. Vsaka država mora definirati svojo nacionalno strategijo, upoštevajoč politične, zgodovinske, kulturne in okoljske okoliščine.

V pomoč implementaciji trajnostnega razvoja na nacionalnem, regionalnem in lokalnem nivoju je bila ustanovljena Komisija Združenih narodov za trajnostni razvoj (United Nations Commisson for Sustainable Development - UNCSD), ki je s svojimi raziskovalnimi programi širila zavest trajnostnega razvoja tudi v Evropo, ki je v 90-ih letih postal normativno vodilo okoljske politike (Vovk Korže, 2008, str. 106).

Evropska unija je začela oblikovati svojo okoljsko politiko v okviru okoljskih akcijskih programov (EAP - Environmental Action Programme). Žove in Mazej Kukovič (2004, str. 51) pojasnjujeta, da naj bi zadnji, šesti Akcijski okoljski program, sprejet leta 2006, zajemal predvsem štiri poglavitna področja: podnebne spremembe, povezane z energetiko in transportno politiko; povezavo med zdravjem ljudi in stanjem okolja; biotsko raznovrstnost skupaj z razvojem kmetijstva in podeželja ter rabo naravnih virov in politiko ravnanja z odpadki. Napredek v strategiji trajnostnega razvoja v Evropski uniji je pomenilo sprejetje prve Strategije trajnostnega razvoja na vrhu Evropskega sveta v Gothenburgu junija 2001, ki določa enotno in skladno strategijo o tem, kako bo EU učinkoviteje izpolnjevala dolgotrajno zavezo o izpolnitvi izzivov trajnostnega razvoja (Vovk Korže, 2008, str. 106).

S svetovno konferenco o trajnostnem razvoju v Riu de Janieru leta 1992 je trajnostni razvoj postal globalno razvojno vodilo, leta 2001 pa tudi razvojna paradigma Slovenije, saj iz njegovega temeljnega načela enakovrednega obravnavanja vseh razsežnosti blaginje izhaja tudi Strategija razvoja Slovenije.

5

Strategija razvoja Slovenije (2005, str. 14) poudarja celovito blaginjo prebivalstva, zato se ne osredotoča samo na gospodarska vprašanja, temveč vključuje socialna, okoljska, politična in pravna ter kulturna razmerja. Zaradi takšne postavitve ciljev je Strategija razvoja Slovenije po svoji vsebini tudi strategija trajnostnega razvoja Slovenije, saj uresničuje tudi Strategijo za trajnostni razvoj Evropske unije.

1.3 Povezanost institucionalnih ravni

Lukič (2004, str. 15) navaja, da morajo pri uveljavljanju načela trajnostnega razvoja in vključevanju le-tega v različne politike, od ekonomskih do socialnih, sodelovati različne ravni: lokalne, regionalne, nacionalne in mednarodne. Država ima pri tem pomembno vlogo tudi zato, ker nacionalno gospodarstvo povzroča okoljske probleme. Ker je koncept trajnostnega razvoja težko prenosljiv v okolje in prostor, njegovo uporabo in prenos teorije v prakso predpisujejo predvsem politični dokumenti, kot so razvojne strategije in programi.

Lukič (2004, str. 15-16) omenja dva pristopa k procesu uresničevanja ciljev trajnostnega razvoja:

• pristop od zgoraj navzdol (top - down): pri implementaciji načel trajnostnega razvoja ima glavno vlogo država;

• pristop od spodaj navzgor (bottom - up): prisotna je decentralizacija oblasti na nižjem nivoju. Lokalne oblasti imajo pomembno vlogo pri upravljanju lokalnega ekosistema, načrtovanju rabe zemljišč, skrbi za odlaganje odpadkov, urejanju lokalnega transporta itd.

Področne, sektorske in regijske strategije razvoja in drugi razvojni dokumenti morajo biti v svojih vsebinskih opredelitvah skladni s splošnimi strateškimi usmeritvami države (Strategija razvoja Slovenije, 2005, str. 19). Ključnega pomena je torej povezanost in skladnost med regionalnimi in nacionalnimi strategijami na eni strani ter lokalnimi (občinskimi) in regionalnimi strategijami na drugi strani. Pomembno je, da občina svoje strateške interese uveljavi že v okviru regionalne razvojne strategije in s tem doseže optimalno dopolnjevanje in medsebojne sinergije z občinskimi razvojnimi programi. 1.4 Kazalci za spremljanje trajnostnega razvoja

Od sredine devetdesetih let 20. stoletja sledimo pravemu razmahu različnih načinov merjenja sonaravnosti (uravnoteženosti) razvoja, preko katerega ocenjujemo stopnjo oddaljevanja oziroma približevanja človekovih dejavnosti teoretično zasnovanim ciljem za doseganje trajnostnega razvoja. Vrednotenje uporabe kazalcev terja enakovredno in sočasno obravnavo gospodarskih, socialnih in okoljskih razsežnosti razvoja ter integracijo iz njih izhajajočih razvojnih ciljev.

6

Vintar Mally (2003, str. 44) pojasnjuje, da kazalci sonaravnega razvoja predstavljajo orodje za prevajanje koncepta v prakso, za opredeljevanje razvojnih ciljev in nalog, usmerjanje političnih odločitev in vrednotenje napredka pri doseganju zastavljenih ciljev. Obenem meni, da je zaradi široke opredelitve koncepta trajnostnega razvoja za merila težje uporabiti splošen koncept izbora ustreznih kazalcev, saj vsaka institucionalna enota lahko izkazuje posebne zahteve dolgoročnega razvoja. Glavna naloga kazalcev namreč je, da predstavijo stanje in trende v času in prostoru ter nam služijo kot izhodiščna točka za nadaljnje ukrepanje. Vintar Mally (2006, str. 45) poudarja, da je velika prednost poenotenih naborov kazalcev oziroma metodološko usklajenih kazalcev tudi možnost primerjav med regijami in državami. Vendar kazalci sonaravnega razvoja večinoma sploh niso novi kazalci, ki bi bili razviti posebej v ta namen, ampak so po svoji naravi primarno okoljski, ekonomski ali pa socialni kazalci. Sami po sebi tako niso pokazatelji sonaravnosti, a ko jih vse skupaj umestimo v koncept sonaravnega razvoja, dobijo v njem svojo pojasnjevalno vrednost. Pri vrednotenju kazalcev sonaravnega razvoja naletimo še ob en temeljni problem, namreč na neobstoj določenih mejnih vrednosti, ki bi nam nudile trdno oporo pri presojanju, v kolikšni meri se vrednosti kazalca približujejo ali oddaljujejo od (ne)zaželene vrednosti.

V preteklem desetletju je bilo v Sloveniji opravljenih kar nekaj raziskav s področja razvoja in opredelitve kazalcev trajnostnega razvoja. V ospredju je bilo zlasti izračunavanje kazalcev za državno raven, pri čemer je metodološko izstopal predvsem Seljakov (2001) kazalec uravnoteženega razvoja, pridobljen iz skupno 154 kazalcev. Vendar se je na tem mestu pojavil problem razpoložljivosti podatkov predvsem na regionalnem in lokalnem nivoju. Zaradi tega je bil izdelan nabor kazalcev za spremljanje sonaravnega razvoja slovenskih statističnih regij, ki nam ga prikazuje Tabela 1.

Tabela 1: Nabor kazalcev sonaravnega razvoja za slovenske statistične regije

EKONOMSKI KAZALCI SOCIALNI KAZALCI OKOLJSKI KAZALCI • BDP na prebivalca • Bruto dodana vrednost na

prebivalca • Osnova za dohodnino na

prebivalca • Zaposleni v storitvenih

dejavnostih • Investicijska intenzivnost • Izdatki za raziskovanje in

razvoj

• Gostota poselitve • Rast prebivalstva • Pričakovana življenjska

doba • Povprečno število let

šolanja • Stopnja brezposelnosti • Indeks staranja • Dodiplomski študenti • Brezposelni s I./II. stopnjo

izobrazbe • Stanovanjska površina na

prebivalca • Uporaba interneta • Brezposelnost žensk

• Količina zbranih odpadkov • Kakovost površinskih

vodotokov • Kakovost zraka (SO2) • Delež zavarovanih območij • Intenzivno obdelana

kmetijska zemljišča • Izdatki za varstvo okolja • Gozdnate površine • Delež pozidanih površin • Stopnja motorizacije • Železniški blagovni promet • Živinorejska gostota • Ekološko obdelana

kmetijska zemljišča

Vir: K. Vintar Mally, Okoljevarstveni vidiki sonaravnega regionalnega razvoja Slovenije, 2003, str. 55.

7

2 ANALIZA TRAJNOSTNEGA RAZVOJA OBČINE ILIRSKA BISTRICA V sklopu teoretičnih izhodišč je bil predstavljen pojem trajnostni razvoj ter prikazan zgodovinski razvoj koncepta skupaj z njegovimi osnovnimi značilnostmi in razsežnostmi. To poglavje je namenjeno analizi stanja in trendov za občino Ilirska Bistrica, ki pa je usmerjena le na tista področja in dejavnike, za katere ocenjujem, da imajo največji razvojni učinek. Zato dajem največji poudarek socialnim in ekonomskim vidikom ter smernicam njihovega razvoja. S časovno in krajevno primerjavo podatkov na občinski, regionalni in ponekod tudi državni ravni želim ugotoviti, v kolikšni meri občina sledi svoji viziji razvoja. Na podlagi analize želim podati priporočila o razvojnih priložnostih občine Ilirska Bistrica, ki bi lahko omogočala večje doseganje trajnostnega razvoja v tem delu Slovenije. Največji metodološki izziv mi je predstavljal izbor in opredelitev ustreznih kazalcev, s katerimi bi lahko ocenila trenutno stanje in trende občine. Pri izbiri in opredelitvi ustreznih kazalcev za potrebe analize na občinski ravni mi je bil v ključno oporo nabor kazalcev sonaravnega razvoja za slovenske statistične regije (Tabela 1). Ker je na občinski ravni razpoložljivost podatkov manjša kot na regionalni in državni ravni, sem analizirala kazalce, ki so bili dostopni za občino Ilirska Bistrica. Kot je razvidno iz Tabele 2 so kazalci, s katerimi bom analizirala stanje in trende občine Ilirska Bistrica, razdeljeni na tri vsebinske sklope:

Tabela 2: Kazalniki za analizo trajnostnega razvoja v občini Ilirska Bistrica

EKONOMSKI KAZALCI SOCIALNI KAZALCI OKOLJSKI KAZALCI Ekonomska razvitost občine

• Bruto osnova za dohodnino na prebivalca

• Bruto dodana vrednost na prebivalca

• Bruto dodana vrednost na zaposlenega

Izvozna usmerjenost

• Delež čistih prihodkov od prodaje na tujem trgu

Investicijska intenzivnost

Zaposlitvena struktura

Kmetijstvo in turizem

Demografski trendi

• Gostota poselitve • Stopnja rasti prebivalstva • Indeks staranja

prebivalstva

Trg delovne sile

• Stopnja registrirane brezposelnosti

• Značilne skupine brezposelnih oseb

Izobrazbena struktura

• Izobrazbena struktura prebivalstva

• Število vpisanih študentov

Okoljska infrastruktura

• Količina zbranih odpadkov

• Kakovost površinskih vodotokov

• Izdatki za varstvo okolja

Naravne in ustvarjene danosti

• Delež zavarovanih območij občine

• Gozdnate površine

Vir: Izbor kazalcev na osnovi K. Vintar Mally, Okoljevarstveni vidiki sonaravnega regionalnega razvoja Slovenije, 2003, str. 55.

8

Osnovni viri podatkov za analizo so publikacije in podatkovne baze Statističnega urada Republike Slovenije. Predstavljeni kazalniki so izračunani na osnovi podatkov, ki so bili razpoložljivi do konca decembra 2008, kar pomeni, da gre lahko za različne časovne preseke – odvisno od tega, kaj je bilo do tega datuma na voljo kot zadnji razpoložljiv podatek. Podatke o trenutnem stanju v izbrani občini sem pridobila tudi iz drugih sekundarnih virov, predvsem iz številnih razvojnih projektov in programov, v katere je vključena občina Ilirska Bistrica. Zaradi večje preglednosti sem nekatere kazalce, uporabljene pri analizi, prikazala v prilogah. V vseh sklopih podpoglavij so kazalci za potrebe primerjave ponekod prikazani tudi na širšem geografskem območju Notranjsko-kraške regije in Slovenije. Notranjsko-kraška regija je ena izmed 12 statističnih regij Slovenije, ki jo sestavlja 6 občin: Cerknica, Loška dolina, Bloke, Ilirska Bistrica, Pivka in Postojna.

2.1 Kazalci ekonomskega razvoja

Ekonomski razvoj tvori nepogrešljivo materialno podlago trajnostnega razvoja, brez katerega si slednjega ni moč zamisliti. Osnovni cilj ekonomskega vidika trajnostnega razvoja je doseganje gospodarske rasti za zagotavljanje materialne blaginje in s tem povezano visoko kakovost življenja (Špes, 2008, str. 56).

2.1.1 Ekonomska razvitost občine

Bruto dodana vrednost na prebivalca

Bruto dodana vrednost na prebivalca je kazalec, ki ga uporabljamo za izražanje ekonomske uspešnosti posamezne občine in se izračunava na podlagi statističnih podatkov iz bilance stanja in bilance uspeha gospodarskih družb. Predpostavlja se, da višanje vrednosti tega kazalca pomeni pozitiven prispevek k udejanjanju sonaravnega razvoja v celoti (Vintar, 2003, str. 52).

Ekonomska moč gospodarstva Notranjsko-kraške regije, merjena z dodano vrednostjo na prebivalca, je podpovprečna in je leta 2007 dosegla 58% slovenskega povprečja. Po ekonomski moči spada občina Ilirska Bistrica med manj razvite v Notranjsko-kraški regiji. V obdobju med leti 2002 in 2007 je občina nekoliko zmanjšala razliko v zaostanku razvitosti za regijskim in slovenskim povprečjem. V letu 2002 je dosegla dobrih 61% regijskega ter 38% slovenskega povprečja, medtem ko se je v letu 2007 ta odstotek povečal, tako da je občina dosegala 70% regijskega in 41% slovenskega povprečja (Priloga 1). Slika 2 prikazuje, da občina Loška dolina dosega kar 185%, občina Bloke pa le 60% regijskega povprečja za dodano vrednost na prebivalca. Glede na pretekle trende lahko pričakujemo, da bo občina Ilirska Bistrica tudi v prihodnje zmanjševala zaostanek za regijskim povprečjem.

9

Slika 2: Dodana vrednost na prebivalca po občinah v Notranjsko-kraški regiji v letu 2007

*Notranjsko-kraška regija

Vir: J. Pečar, Regije 2008 - izbrani socioekonomski kazalniki po regijah, 2008, str. 14.

Bruto osnova za dohodnino na prebivalca

Bruto osnova za dohodnino na prebivalca je osnovni kazalnik, s katerim ugotavljamo ekonomsko razvitost občine, saj nam posredno, vendar zelo približno poda informacijo o kupni moči prebivalstva, saj prikazuje, s kolikšnim obsegom finančnih sredstev prebivalstvo dejansko razpolaga. Osnova za dohodnino na prebivalca zajema vse obdavčljive dohodke prebivalstva, brez olajšav, ki jih davčni zavezanci lahko uveljavljajo. Višina bruto osnove za dohodnino je odvisna od registriranih plač in pokojnin prebivalstva na obravnavanem območju ter drugih dohodkov, tesno pa je povezana tudi s stopnjo brezposelnosti in z deležem kmečkega prebivalstva (Pečar, 2008, str. 82).

Notranjsko-kraška regija je imela v letu 2006 skoraj povprečno osnovo za dohodnino na prebivalca, saj je dosegla 99,6% povprečja Slovenije (Priloga 2). Občina, ki je v letu 2006 v regiji beležila najnižjo osnovo za dohodnino na prebivalca, je bila ravno Ilirska Bistrica z 9,2% pod regijskim povprečjem, kar posledično potrdi dejstvo slabše gospodarske razvitosti območja ter nižje kupne moči prebivalstva v tej občini. Osnova za dohodnino na prebivalca kaže manjše medobčinske razlike, saj je imela v letu 2006 občina Ilirska Bistrica kot občina z najnižjo bruto osnovo za dohodnino na prebivalca v Notranjsko-kraški regiji za 17,8% nižjo osnovo za dohodnino na prebivalca v primerjavi z občino Postojna, ki je beležila najvišjo bruto osnovo za dohodnino na prebivalca.

Bruto dodana vrednost na zaposlenega

Kazalnik bruto dodane vrednosti na zaposlenega nam izraža produktivnost dela v gospodarskih družbah. Dodana vrednost na zaposlenega je enaka proizvodnji zmanjšani za vmesno porabo (Dodana vrednost, Statistični urad Republike Slovenije, 2009a).

0

2000

4000

6000

8000

10000

N-K regija*

Loškadolina

Postojna Pivka Cerknica IlirskaBistrica

Bloke

Občina

10

V letu 2007 so gospodarske družbe v občini Ilirska Bistrica ustvarile 29.781 EUR dodane vrednosti na zaposlenega, kar je bilo za 7,3% več, kot je bilo povprečje v regiji. V primerjavi z letom 2003 so gospodarske družbe v občini Ilirska Bistrica ustvarile za 40,5% več dodane vrednosti na zaposlenega, vendar le-ta leta 2007 še vedno zaostaja za slovenskim povprečjem za 11,2% (Priloga 3). Razlog za še vedno nižjo dodano vrednost je mogoče iskati v dejstvu, da so podjetja premalo inovativna pri razvoju novih izdelkov oziroma ne morejo uspešno tržiti obstoječih izdelkov. Posledično lahko prodajajo izdelke, ki na splošno niso prepoznavni (pomanjkanje blagovnih znamk) in za katere na trgu ne morejo veliko iztržiti. Še vedno šibko ekonomsko moč občine lahko pripišemo slabši gospodarski razvitosti, slabše razvitemu podjetništvu in majhnemu številu večjih in uspešnih podjetij ter podjetij, ki bi ustvarjala visoko dodano vrednost. 2.1.2 Izvozna usmerjenost

Delež čistih prihodkov od prodaje na tujem trgu

Mednarodna menjava je pomembna za gospodarski razvoj. Izvozna usmerjenost je pokazatelj mednarodne konkurenčnosti, kar naj bi posledično vplivalo na stopnjo razvitosti. Bistveno povečanje stopnje rasti izvoza zahteva hitrejše povezovanje podjetij s tujimi podjetji, to pa zahteva investiranje v znanje in pogoje, ki to omogočajo (Pinterič, 2003, str. 23).

Izvozna usmerjenost je izražena z deležem čistih prihodkov od prodaje na tujem trgu v celotnih čistih prihodkih od prodaje. Notranjsko-kraška regija je v slovenskem merilu nadpovprečno izvozno usmerjena, saj so podjetja leta 2007 v regiji ustvarila skoraj 47% celotnih prihodkov od prodaje na tujih trgih, kar je približno 16 odstotnih točk nad slovenskim povprečjem. Tudi občina Ilirska Bistrica dosega visok delež izvoza (leta 2007 45,3%) (Priloga 4). Na ravni regije je kmetijski sektor v letu 2007 ustvaril z izvozom 41,7% prihodkov regije, medtem ko je bil delež izvoza v predelovalni industriji več kot 64%. Poleg tega ugodna lega občine ter bližina državne meje s Hrvaško pomenita dobro izhodišče, saj so hrvaška podjetja pomemben uvoznik blaga in storitev.

Najbolj izvozno usmerjene dejavnosti v regiji so proizvodnja pohištvenih izdelkov, proizvodnja električne in optične opreme ter dejavnost obdelave in predelave lesa. Podjetja, ki delujejo v teh panogah, v povprečju ustvarijo več kot 60% čistih prihodkov na tujih trgih (Regionalni razvojni program Notranjsko-kraške regije, 2006, str. 19). Glede na poznavanje dejavnosti lahko predvidevam, da je stanje po dejavnostih za občino Ilirska Bistrica podobno. Podatek o izvozni usmerjenosti občine skupaj z nizko dodano vrednostjo na zaposlenega kaže na dejstvo, da so podjetja na tujih trgih konkurenčna z izdelki nižje dodane vrednosti. Vsekakor pa bi za večjo gospodarsko rast in tudi blaginjo ljudi morala podjetja del svoje proizvodnje preusmeriti v proizvodnjo z višjo dodano vrednostjo proizvodov.

11

2.1.3 Investicijska intenzivnost

Eden ključnih dejavnikov gospodarske rasti so investicije, ki vplivajo na rast proizvodnih kapacitet, prinašajo novo znanje in tehnologije, povečujejo povpraševanje, vplivajo na zaposlenost in prejemke prebivalstva. Investicijska aktivnost gospodarskih družb občine Ilirska Bistrica, merjena z deležem izdatkov za investicije v sredstvih, je v letu 2005 znašala 13,1% in je presegla regijsko povprečje za 2,5 odstotni točki, za slovenskim povprečjem pa zaostaja za 0,9 odstotni točki (Priloga 5). Neto investicije na zaposlenega so se v letu 2005 v primerjavi s predhodnim letom povišale skoraj 2,8-krat. V občini je bilo v tem letu na zaposlenega, v primerjavi z regijo, za 56% več investicij, vendar so le-te dosegale samo približno tretjino slovenskega povprečja. Nizka investicijska aktivnost kaže na dejstvo, da podjetja malo vlagajo v nove proizvodne procese, ki bi naredili proizvodno verigo stroškovno učinkovitejšo. Na ta način je tudi težko pričakovati, da bodo podjetja sposobna ustvariti inovativne proizvode, ki bodo podjetjem omogočali razvojni preboj na njihovih trgih.

2.1.4 Zaposlitvena struktura

Špes (2008, str. 57) meni, da je zaposlitvena struktura pomemben kazalnik gospodarske razvitosti in funkcijske usmeritve, pri čemer se v ospredje z vidika trajnostnega razvoja daje prednost energetsko in surovinsko manj potratnim storitvenim dejavnostim, ki naj bi bile okolju prijaznejše. Zaposlitvena struktura je pomembna z vidika usmerjanja regionalnega razvoja, saj je dober pokazatelj razvitosti gospodarstva. Predvideva se, da imajo bolj razvite občine nižji odstotek delovno aktivnega prebivalstva, zaposlenega v kmetijstvu, in obratno. Po podatkih Zavoda za zaposlovanje Območne enote Koper (Poročilo za leto 2003, 2004, str. 38) in Popisa prebivalstva 2002 občina izkazuje bistveno višji delež zaposlenih v kmetijski dejavnosti (10%) v primerjavi s povprečjem regije (4%) (Priloga 6). Po drugi strani je delež zaposlenih višji v storitvenem sektorju (55% v občini Ilirska Bistrica, 48% v Notranjsko-kraški regiji), manjši pa v industriji (37% v občini Ilirska Bistrica, 44% v Notranjsko-kraški regiji). Kljub sorazmerno velikemu deležu zaposlenih v kmetijski dejavnosti kmetijstvo postaja dopolnilna dejavnost. Ena izmed slabosti občine je neustrezna struktura delovnih mest, saj je največ povpraševanja po manj zahtevnih poklicih, medtem ko delovnih mest za visoko izobražene kadre v terciarnem sektorju primanjkuje. 2.1.5 Kmetijstvo in turizem Za območje občine Ilirska Bistrica je značilna sorazmerno ohranjena naravna in kulturna krajina, velika razdrobljenost kmetijskih zemljišč, majhne kmetije in nizek delež prebivalcev, ki se ukvarjajo s kmetijstvom. Naravna razgibanost reliefa ne omogoča intenzivnega kmetijstva, kar prispeva k večji biotski pestrosti krajine in bolj sonaravni obliki kmetovanja, kjer prevladuje sadjarstvo (sadjarske poti, proizvodi) in živinoreja (reja goveda in drobnice). Dobrih 40% vseh zemljišč v občini se uporablja za kmetijske dejavnosti, in sicer kot travnike in pašnike, predvsem zaradi neprimernega terena, ki ne ponuja naravnih možnosti za večji

12

razvoj poljedelstva (Priloga 7). Za kmetijstvo manj ugodne razmere pa so toliko bolj ugodne za rast gozda, katerega delež se z intenzivnim zaraščanjem zaradi opuščanje kmetijske dejavnosti povečuje.

Kmetijska dejavnost je leta 2002 v občini Ilirska Bistrica zaposlovala 10% vsega delovno aktivnega prebivalstva v občini, na ravni regije pa je ustvarila 4% zaposlitev (Priloga 6). Zato ni presenetljivo, da je v tem letu kmetijstvo na regionalni ravni ustvarilo 5% bruto domačega proizvoda, kar je eden izmed večjih deležev BDP, ki ga je kmetijstvo prineslo posamezni regiji (Regionalni razvojni program Notranjsko-kraške regije, 2006, str. 102). Iz danega podatka lahko sklepam, da občina Ilirska Bistrica nekoliko odstopa navzgor od rezultatov, ki jih dosega Notranjsko-kraška regija.

Delež kmečkega prebivalstva se je v povojnem obdobju bistveno zmanjšal, še pomembnejše pa je spreminjanje in slabšanje socialno-demografske strukture, kar nekatere predele uvršča med območja demografskega izumiranja in stagnacije (Območje Brkinov). Iz popisa kmetijskih gospodarstev v letu 2000 je razvidno, da sta za občino Ilirska Bistrica značilni neugodna starostna in izobrazbena struktura gospodarjev na kmetijah. Skoraj 38% gospodarjev je starejših od 64 let (Priloga 8). Na drugi strani nam podatki kažejo, da je več kot polovica gospodarjev na kmetijah brez izobrazbe oziroma ima dokončano le osnovno šolo, medtem ko jih ima višjo in univerzitetno izobrazbo le 3,2% (Priloga 9). Prav to dejstvo je še najbolj skrb vzbujajoče, saj vzbuja pomisleke o zmožnosti prilagajanja kmetij sodobnim tržnim trendom in zahtevam kupcev, kar bi omogočalo dvig dodane vrednosti kmetijskim pridelkom. Zaradi neorganiziranosti, izgube trgov in težkega položaja Kmetijske zadruge Brkini so kmetje našli določene povezave v posameznih društvih, kjer so jim v veliko pomoč kmetijski svetovalci. V letu 2005 je bil vzpostavljen skupni projekt Brkinska Sadna cesta z namenom povezovanja ponudnikov, izboljšanja konkurenčnosti kmetijstva ter ohranjanja in izboljšanja okolja v občini (Razvojni program podeželja občin Ilirska Bistrica, Pivka in Postojna, Projekti: Brkinska sadna cesta, 2005). Ilirska Bistrica je na področju turizma v Sloveniji poznana predvsem po posameznih turističnih točkah, ki s svojimi naravnimi danostmi, s spletom ponudbe Brkinov in snežniškega sveta ter z zdravo klimo predstavljajo pomembno dejavnost, ki ni dovolj izkoriščena. Glavne pomanjkljivosti turizma v občini Ilirska Bistrica so nizka stopnja prepoznavnosti, slaba in premalo izkoriščena turistična infrastruktura, nepovezanost turističnih ponudnikov na eni strani ter gospodarstva in občin na drugi strani (Strategija razvoja občine Ilirska Bistrica, 2004, str. 17). Stanje na področju turizma nam prikazujejo tudi podatki o nizkem številu nastanitvenih objektov in nizkem številu turistov oziroma nočitev. V letu 2008 je občina beležila 1418 turistov, ki so ustvarili skupaj 2251 nočitev, kar predstavlja le 3% nočitev, ki jih je beležila Notranjsko-kraška regija. Od tega v strukturi gostov prevladuje delež tujih gostov (70%) (Priloga 10).

13

Kljub ugodni prometni legi pa je namreč majhno število turističnih objektov tisto, ki kaže na relativno še majhno razvitost turizma v kraju in okolici. V mestu Ilirska Bistrica ni nobenega hotela, prisotni so le zasebni sobodajalci in številne restavracije s prenočišči. Glede na geografske in krajinske značilnosti območja ter na obstoječo prometno infrastrukturo se problematika kaže tudi v izrazito tranzitnem značaju območja; povezave vodijo skozi mesto Ilirska Bistrica, ki pa ne uspe zadržati turistov oz. jih usmeriti v kraje z že obstoječimi turističnimi znamenitostmi in nastanitvenimi zmogljivostmi (Strategija razvoja turizma z izvedbenimi projekti v občini Ilirska Bistrica, 2005, str. 19). Pomemben je podatek, da tuji gostje v občini prenočijo v povprečju samo 1,19 - krat (na ravni regije 9,6 - krat), kar pomeni, da prevladujejo tranzitni gostje s kratko dobo bivanja.

2.2 Kazalci socialnega razvoja

Področje človeških virov je pomembno za kakovosten in trajnostni družbeni ter gospodarski razvoj, ki mora slediti t.i. »mehki infrastrukturi«, saj ni več vezan le na produktivnost in delo, temveč je usmerjen v družbo, temelječo na znanju. Zato vedno večjo pozornost in sredstva namenjajo vseživljenjskemu učenju, interdisciplinarnosti znanja, izobraževalnemu in raziskovalnemu sistemu ter informacijsko komunikacijskim tehnologijam (Razvojni program Južnoprimorske regije, 2006, str. 29). Človeški viri so gotovo med najpomembnejšimi dejavniki za razvoj občine. V tem okviru so prikazani demografski trendi, stanje na trgu delovne sile ter izobrazbena struktura prebivalstva z izbranimi kazalci.

2.2.1 Demografski trendi

Gostota poselitve

Gostota prebivalstva kaže, kakšno je razmerje med skupnim številom prebivalstva določenega območja in njegovo površino. Visoka gostota prebivalstva negativno vpliva na sonaravni razvoj zaradi povečane izrabe naravnih virov in nosilne zmogljivosti okolja, večje potrebe po zaposlitvi, infrastrukturi ter po reševanju stanovanjske in socialne problematike (Vintar, 2003, str. 60).

V občini Ilirska Bistrica, ki z 480 km2 spada med največje občine v regiji in v Sloveniji, je ob koncu leta 2008 živelo 13908 prebivalcev, kar znaša 27% celotnega prebivalstva regije. To pomeni, da je gostota prebivalstva na tem območju 28,9 prebivalcev na km2. Če to gostoto primerjamo z gostoto v Notranjsko-kraški regiji, ki znaša 35 prebivalcev na km2, in Slovenijo, ki beleži v povprečju 100 prebivalcev na km2, ugotovimo, da gre za redkeje poseljeno občino (Priloga 11). Stopnja rasti prebivalstva

Rast prebivalstva je odvisna od naravnega in selitvenega gibanja prebivalstva. Z vidika sonaravnega razvoja se negativno rast prebivalstva vrednoti kot negativen pojav, saj nam

14

posredno priča o neprivlačnosti regije za delo in bivanje, slabši kakovosti življenja v njej in o depopulaciji posameznih delov regije in s tem tudi države (Vintar, 2003, str. 61).

Temeljni problem na področju razvoja človeških virov v občini Ilirska Bistrica so demografska gibanja, ki so za občino zelo neugodna. Znotraj celotne Notranjsko-kraške regije je od leta 1991 do leta 2008 zaznati pozitivno gibanje prebivalstva, saj je stopnja rasti prebivalstva v tem obdobju znašala 3,6%. Na drugi strani pa se je v občini Ilirska Bistrica prebivalstvo v istem obdobju zmanjšalo za skoraj 5%. Iz podatkov v Prilogi 12 sem lahko izračunala, da je znašala povprečna letna stopnja rasti - 0,3%.

Upad števila prebivalcev v občini Ilirska Bistrica v obdobju od leta 1991 do leta 2008 je večinoma posledica negativne stopnje naravnega in selitvenega prirasta (Slika 3). Največ krajev z močnejšim nazadovanjem števila prebivalcev je v najbolj kmetijskem predelu na območju Brkinov, kjer tudi že prihaja do depopulacije prebivalstva. Vzroke za tako stanje lahko iščemo v prometni odmaknjenosti in slabih povezavah, oddaljenosti delovnih mest ter neugodni strukturi prebivalstva, saj je prisotno odseljevanje mlajšega delovno sposobnega prebivalstva. Notranje selitve prebivalstva in odseljevanje kažejo na slabšo razvitost gospodarstva, nizko produktivnost dela, podpovprečno izobrazbeno strukturo, nizko stopnjo inovativnosti in kakovosti izobraževanja.

Slika 3: Stopnja skupnega, naravnega in selitvenega prirasta v občini Ilirska Bistrica v obdobju 1997-2007

Vir: Naravno gibanje, selitveno gibanje ter skupni prirast prebivalstva v obdobju 1997-2007, 2009.

Indeks staranja prebivalstva

Indeks staranja prebivalstva je kazalec, ki nam odseva starostno strukturo prebivalstva in je izračunan kot razmerje med starim (stari 65 let in več) in mladim prebivalstvom (stari od 0 do 14 let). Z vidika širšega družbenega vidika je staranje neugodno, ker upočasnjuje gospodarsko rast. Neugodno vpliva na obnavljanje prebivalstva ter povečuje potrebe po zdravstveni in socialni oskrbi (Špes, 2008, str. 56).

-8

-6

-4

-2

0

2

1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007

Skupni prirast Naravni prirast Selitveni prirast

15

Problem staranja prebivalstva, ki ga povzročata podaljševanje življenjske dobe in upadanje rodnosti, je problem celotne Slovenije. Vendar demografska slika izkazuje za območje občine Ilirska Bistrica v letu 2008 bistveno bolj neugodno starostno strukturo, saj ima nadpovprečen delež starega prebivalstva (indeks staranja = 160,0). Ta presega tako regijsko (indeks staranja = 124,0) kot tudi slovensko povprečje (indeks staranja = 117,5). Indeks staranja prebivalstva se na ravni občine vse od leta 2001 povečuje (Slika 4). V bodoče lahko nadaljevanje teh gibanj povzroči pomanjkanje aktivnega prebivalstva, zato to področje predstavlja pomemben izziv za delodajalce, izobraževalce odraslih in druge, da pripravijo in uresničujejo strategije, ki bodo izboljšale kakovost življenja vseh generacij na različnih področjih (zdravstvo, socialna varnost, delo, zaposlovanje, izobraževanje ipd.).

Slika 4: Indeks staranja v občini Ilirska Bistrica v primerjavi z Notranjsko-kraško regijo in Slovenijo v obdobju 2001-2008

Vir: Prebivalstvo po izbranih starostnih skupinah in spolu v obdobju 2002-2008, 2009.

2.2.2 Trg delovne sile

Stopnja registrirane brezposelnosti

Za prikaz nerazvitosti in strukturnih problemov regij oz. občin se kot eden izmed najbolj razširjenih kazalcev uporablja stopnja registrirane brezposelnosti, ki predstavlja odstotni delež registriranih brezposelnih oseb v aktivnem prebivalstvu. Stopnja registrirane brezposelnosti naj bi bila obratno sorazmerna s stopnjo družbeno-ekonomske razvitosti (Kranjc, 2007, str. 21).

Občina Ilirska Bistrica se je vrsto let spopadala z visoko stopnjo brezposelnosti, vendar se le-ta v zadnjem obdobju postopoma znižuje (Slika 5). Konec leta 2007 je bila stopnja registrirane brezposelnosti v občini 6,5%, kar presega regijsko povprečje za 1,1 odstotno točko, vendar še vedno ostaja pod slovenskim povprečjem, ki znaša 7,7%.

0

20 40

60 80

100

120 140 160 180

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Leto

Ilirska Bistrica Notranjsko-kraška regija Slovenija

16

V obdobju od 2001 do 2008 se je stopnja brezposelnosti v občini znižala za 8,2 odstotne točke, kar je za polovico več, kot je bilo zmanjšanje na ravni regije in države (Priloga 13). Na tem mestu je treba opozoriti, da se stopnja brezposelnosti ni znižala zaradi večje ponudbe delovnih mest, ampak zaradi vse večje dnevne migracije zaposlenih v bližnja regijska središča (Koper, Ljubljana, Postojna). Število dnevnih migrantov v Ljubljano se je v obdobju med leti 2001 in 2007 za dvakrat povečalo, v Koper pa za več kot 80% (Priloga 14). Problem bega človeških virov iz občine predstavlja resno oviro za prihodnji konkurenčen položaj občine, saj je zaznati občuten odliv sposobnega kadra. V občini namreč primanjkuje delovnih mest za visoko izobražene iskalce zaposlitve. Slika 5: Gibanje stopnje registrirane brezposelnosti v občini Ilirska Bistrica v primerjavi z Notranjsko-kraško

regijo in Slovenijo v obdobju 2001-2008

Vir: Poročilo za leto 2007, 2008, str. 45.

Značilne skupine brezposelnih oseb

Odstotek brezposelnih oseb in njihova struktura glede na spol in izobrazbo sta bila konec leta 2007 po občinah Notranjsko-kraške regije različna. V občini Ilirska Bistrica je delež brezposelnih žensk v skupnem številu brezposelnih oseb znašal 52,9%, kar je za 0,5 odstotne točke več v primerjavi z regijo. Visoka sta tudi deleža brezposelnih z nizko stopnjo izobrazbe (36,6%) ter delež brezposelnih iskalcev zaposlitve z višjo in visoko izobrazbo (11,9%) (Priloga 15). Delež brezposelnih z višjo izobrazbo je resda nižji, kot je v regiji (13,1%), vendar je to pretežno posledica redkega vračanja mladih in izobraženih po končanem študiju, ki zaradi slabših pogojev zaposlitve povečini najde zaposlitev v drugih občinah (Strategija razvoja občine Ilirska Bistrica, 2004, str. 22).

Splošen trend v Sloveniji je, da je brezposelnih več žensk kot moških, predvsem pa so brezposelni mladi oziroma iskalci prve zaposlitve, zato bi morala politika zaposlovanja temeljiti predvsem na zaposlovanju mladega kadra in žensk. Na ta način bi regija postala prijazna za družine, kar bi vplivalo na ostajanje mladih v regiji, namesto da bi ljudje odhajali

0 2 4 6 8

10 12 14 16

2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Leto

Ilirska Bistrica Notranjsko-kraška regija Slovenija

17

v druge regije, predvsem v Obalno-kraško in Osrednjeslovensko (Regionalni razvojni program Notranjsko-kraške regije, 2006, str. 26).

2.2.3 Izobrazbena struktura prebivalstva

Izobrazbena struktura prebivalstva

Med pomembnejšimi dejavniki, ki vplivajo na razvoj občine je tudi izobrazbena struktura prebivalstva, ki je hkrati tudi eden od kazalcev kakovosti človeških virov, saj zaposlovanje bolj izobraženih kadrov ugodno učinkuje na večjo inovativnost, storilnost in gospodarsko rast občine. Poleg tega znanje vpliva na višjo kakovost življenja in socialno povezanost. Učinkovit sistem izobraževanja in usposabljanja je torej ključen za povečanje in ohranjanje konkurenčnih prednosti (Špes, 2008, str. 58).

Izobrazbena struktura prebivalstva na območju občine Ilirska Bistrice je slabša. Največ je kadra s srednješolsko izobrazbo, katerega delež je za 0,6 odstotne točke nižji od povprečja regije. Precej višji od slovenskega (32,3%) in regijskega povprečja (36,7%) je delež ljudi z nepopolno in popolno osnovno izobrazbo, ki je v občini skoraj 40%. To je odraz dejstva, da je bil v preteklosti in je tudi sedaj velik del prebivalstva zaposlen v industriji, kjer je bila večinoma zahtevana nižja izobrazba. Na drugi strani 8,7 odstotni delež višje in visoko izobraženih kadrov prikazuje precej slabši položaj občine v primerjavi s celotno regijo, kjer ta odstotek znaša 10,7% (Priloga 16). Slaba izobrazbena struktura prebivalcev ima poleg slabših zaposlitvenih možnosti nižje izobraženih za posledico nižjo povprečno bruto plačo na zaposlenega in s tem tudi nižji standard. Povprečna bruto in neto plača sta v primerjavi s Slovenijo v vseh občinah Notranjsko-kraške regije pod slovenskim povprečjem. Povprečna bruto plača v občini Ilirska Bistrica je znašala 84,3% povprečja Slovenije (Notranjsko-kraška regija 87,6%), povprečna neto plača pa 86,6% povprečja Slovenije (Notranjsko-kraška regija 90%) (Priloga 17).

Število vpisanih študentov

Od leta 2002 do 2008 se je v vseh občinah Notranjsko-kraške regije povečalo število študentov. Za občino Ilirska Bistrica se beleži v tem obdobju povečanje števila študentov za 21,4%, kar je nekoliko manj kot znaša povečanje v regiji (35,2%) (Priloga 18). Spodbudno je, da se povečuje število diplomantov. Občina se v zadnjem obdobju trudi zagotoviti več sredstev in spodbud, da bi se čim več diplomatov vrnilo v občino. Prav tako poskuša zagotoviti pogoje, ki bi pritegnili visoko izobražene strokovnjake, predvsem s sodelovanjem med različnimi institucijami in gospodarstvom zaradi načrtovanja bodočih zaposlitvenih potreb. Tako namenja delež proračunskih sredstev tudi za nadomestitev dela plače pripravnikov in za novo zaposlene osebe. Namen nadomestitve dela plače pripravniku je povečevanje možnosti zaposlovanja pripravnikov ali zaposlovanja ljudi, ki še niso bili zaposleni na območju občine Ilirska Bistrica (Občina Ilirska Bistrica, 2009a).

18

2.3 Kazalci okoljskega razvoja

Okoljski vidik trajnostnega razvoja določenega območja zajema širok spekter ugotavljanja kazalcev in stanja v nekem okolju, saj postaja skrb za okolje bistvenega pomena. Za potrebe moje diplomske naloge se bom v grobem osredotočila samo na izbrane kazalce, ki so bili na voljo za občino Ilirska Bistrica. Menim, da bi bilo potrebno za celovito oceno stanja okoljske komponente trajnostnega razvoja analizirati večje število kazalcev, kar pa je za potrebe moje diplomske naloge preobsežno. Zato sem tretji vsebinski sklop razdelila na dve vsebinski podpoglavji, in sicer na okoljsko infrastrukturo ter na naravne in ustvarjene danosti, kjer bom izbrane kazalce analizirala predvsem kvalitativno. 2.3.1 Okoljska infrastruktura

Stanje na področju komunalne ureditve v občini je zadovoljivo, saj se občina z ostalimi v regiji vključuje v regionalni sistem za ravnanje z odpadki. Občina Ilirska Bistrica, ki ima 27 % prebivalstva regije, je v letu 2007 uredila ločeno zbiranje odpadkov, ki predstavljajo 25% zbranih odpadkov na ravni regije (Količine odpadkov po občinah, zbrane z javnim odvozom v letu 2007, Statistični urad Republike Slovenije, 2009b). Občina v proračunu za leto 2009 v primerjavi s proračunom za leto 2008 namenja skoraj 10% več proračunskih sredstev za varstvo okolja, predvsem za zmanjševanje onesnaževanja in ureditev kanalizacijskega sistema na območju občine (Odlok o proračunu občine Ilirska Bistrica za leto 2009, 2008, str. 41). Prednostna področja so predvsem sanacija divjih odlagališč, gradnja občinskega zbirnega centra ter področje izgradnje in vzpostavitve kanalizacij in novih čistilnih naprav.

2.3.2 Naravne in ustvarjene danosti

Območje regije in občine je z okoljskega vidika dobro ohranjeno. Velik del regije (več kot 50%) zavzema območja Nature 2000 (Regionalno razvojni program Notranjsko-kraške regije, 2006, str. 45). Notranjsko-kraška regija zajema 21,5% zavarovanih območij v Sloveniji (Notranjski regijski park) in nekaj območij, predlaganih za zavarovanje (npr. Regijski park Snežnik) (Vugrin, 2005, str. 58). V območju je tudi veliko naravnih vrednot, večinoma geomorfološke, geološke in hidrološke zvrsti (kraški pojavi). Tudi v občini Ilirska Bistrica naj bi se ob omogočanju trajnostnega razvoja zavarovanih območij na osnovi turizma na najustreznejši način zavarovalo naravne vrednote (Regijski park Snežnik, Brkini, Mašun) ter kulturno dediščino (Gradovi, stara vaška jedra).

Pomemben naravni vir območja Ilirske Bistrice je gozd, tako z vidika surovine za industrijo kot tudi z vidika lesne biomase oziroma obnovljivih virov energije, katerega delež je v letu 2008 znašal že 70,5% (Notranjsko-kraška regija 73,3%) (Priloga 19). Glavni vzrok intenzivnega procesa zaraščanja je v preusmerjanju kmetij v druge dejavnosti in zaposlitve ob hkratnem opuščanju obdelave kmetijskih zemljišč.

19

Občina ima poleg gozdov velik delež obnovljivih virov energije (vodna energije, energija vetra), ki še niso izkoriščeni. Trenutno v občini še ni podjetij, ki bi se ukvarjala s proizvodnjo lesne biomase. V fazi ustavljanja je podjetje, ki naj bi se ukvarjalo s proizvodnjo bioplina iz organskih odpadkov.

3 RAZVOJNE MOŽNOSTI OBČINE ILIRSKA BISTRICA Zadnje poglavje je namenjeno oceni doseganja trajnostnega razvoja občine Ilirska Bistrica na vseh treh obravnavanih področjih ter predstavitvi razvojnih možnosti občine. V prilogi 21 so prikazani cilji za vsako področje razvoja, kako bi se doseganje teh ciljev kazalo skozi kazalce trajnostnega razvoja ter predvideni ukrepi za vsako od naštetih področij. Poskušala sem oceniti, kako doseganje kazalcev vpliva na približevanje načelom trajnosti in glede na to sem oblikovala tri možnosti, podpovprečno, povprečno in nadpovprečno. Ocena doseganja trajnostnega razvoja temelji na analizi kazalcev v drugem poglavju (Priloga 20).Na tej osnovi lahko sedaj podam predloge za ukrepe za nadaljnji razvoj občine, ki pa bi jih bilo potrebno obdelati, preučiti možnost financiranja in smiselnost izvedbe. Predlogi razvoja se nanašajo predvsem na ureditev ustrezne infrastrukture, na kmetijsko in turistično dejavnost ter na dejavnost izobraževanja in ustvarjanja bolj ugodne podjetniške klime v občini. Pri izbiri ukrepov sem si poleg opravljene analize kazalcev v prejšnjem poglavju pomagala tudi z lastnim poznavanjem obravnavanega območja. Pri nekaterih ukrepih sem se naslonila tudi na ukrepe in razvojne programe iz Regionalno razvojnega programa Notranjsko-kraške regije ter jih vsebinsko prilagodila razvojnim možnostim občine Ilirska Bistrica.

3.1 Gospodarski razvoj

Vzpostavitev svetovalno podjetniškega inkubatorja

Občina ima vzpostavljen sistem financiranja razvoja drobnega gospodarstva s krediti z ugodno obrestno mero in subvencioniranjem obrestne mere z namenom pospeševanja zaposlovanja oziroma odpiranja novih delovnih mest (Občina Ilirska Bistrica, 2009b). V letu 2000 je bil ustanovljen Razvojni center Ilirska Bistrica, katerega naloga je zagotavljanje organiziranega spodbujanja podjetništva in zaposlovanja ter povezovanja vseh potencialov za razvoj podjetništva v občini. Poleg omenjene institucije menim, da obstaja možnost vzpostavitve svetovalno-tehnološkega razvojnega središča oziroma podjetniškega inkubatorja (za nova in delujoča podjetja), ki bi podjetnikom omogočal večje vključevanje ter razvijanje novih znanj in dejavnosti, razvoj finančnih instrumentov za podjetja v začetnih fazah rasti s poudarkom na tehnoloških podjetjih in začetnikih, ki so posebej omejeni pri pridobivanju finančnih virov za začetek poslovanja in zagon proizvodnje, npr. Sklad za razvoj inovativnih tehnoloških idej - shema subvencij začetnikom, študentom, brezposelnim, raziskovalcem. Oblikovanje mreže, v katero bi bila vključena podjetja, bi prispevalo k razvoju tehnološko zahtevnejših dejavnosti v občini in rasti podjetij z višjo dodano vrednostjo proizvodov in storitev.

20

Povečale bi se tudi zaposlitvene možnosti za mlad izobražen kader, ki sedaj zaradi pomanjkanja delovnih mest odhaja v druge občine. Poleg tega bi spodbujali prenos znanja med podjetji ter izobraževalnim sistemom. Ob spremljajočih se izobraževanjih, natečajih za najboljši podjetniški načrt, promociji podjetniške kulture med mladimi bi se izboljšala podjetniška klima, kar bi pripomoglo k izboljšanju ekonomske dejavnosti in razvitosti občine.

Ekološko kmetovanje v povezavi s turizmom Ena izmed možnih smernic za nadaljnji razvoj kmetijstva v občini je usmeritev in spodbuditev sonaravnega kmetovanja, predvsem k usmeritvi živinorejskih kmetij k pašnemu načinu reje ter ekološke in biološke pridelave vrtnin in sadja, ter razvoja podeželskega turizma v povezavi z ekološkim kmetijstvom. Kmetom bi bilo potrebno omogočiti ustrezno izobraževanje o podjetništvu in možnostih alternativnih virov zaslužkov na podeželju, o načinu pridelave hrane z večjo dodano vrednostjo. Razvoj integralnega prepoznavnega turističnega proizvoda, ki bi bil v povezavi z neokrnjeno naravo, krajino in kulturno dediščino, bi pripomogel k večji prepoznavnosti občine. Na drugi strani se pojavlja možnost ustanavljanja organiziranih oblik združevanja kmetovalcev, ki bi promovirala blagovno znamko. Ta bi preko »incoming« agencije skrbela za trženje lokalne ponudbe proizvodov. Na eni strani bi bilo potrebno združiti kmetije ter jih povezati z večjimi odjemalci, na drugi pa urediti lokacije za prodajo kmetijskih proizvodov. Organizirana prodaja izdelkov pod skupno blagovno znamko bi pripomogla k hitrejšemu ovrednotenju, razvoju in promociji značilnih kmetijskih pridelkov in izdelkov območja (z zaščitnimi znaki: geografsko poreklo, geografska zaščita, tradicionalni ugled, višja kakovost). Povezovanje pridelovalcev bi omogočalo vsem pridelovalcev zagotovljen vir zaslužka ter posledično prispevalo k razvoju podeželja preko ohranjanja kmetijskih gospodarstev. Potrebno bi bilo urediti tržnice, kar bi dodatno vplivalo na oživitev mestnih in vaških jeder. Taka prodajna mesta bodo privabljala tudi turiste. Dodatna ponudba obiskovalcem pa bi pomenila tudi spodbudo za diverzifikacijo kmetij in iskanje alternativnih virov zaslužka v obliki odpiranja turističnih kmetij in drugih dopolnilnih dejavnosti.

Novi turistični proizvodi in investicije v turistično infrastrukturo

Ključni izzivi turizma v občini Ilirska Bistrica so na področjih turistične in podporne infrastrukture ter kakovosti ponudbe, ki je povezana z znanji, zaposlitvami in trženjskimi aktivnostmi. Zlasti se to kaže na področju izgradnje in uravnoteženja ponudbe turističnih proizvodov ter njihovega povezovanja v celovite trženjsko zanimive programe celotne destinacije Notranjsko-kraške regije in občine Ilirska Bistrica (podeželski, rekreacijski, kulturni turizem). Za povečanje števila gostov v občini bi bile potrebne investicije v nastanitvene kapacitete kot tudi izgradnja novih kapacitet. Atraktivni sta predvsem dve lokaciji. Za Mašun kot idilično gorsko pokrajino z izjemnimi klimatskimi in naravnimi danostmi vidim razvoj v smeri organiziranja kakovostnega gorskega rekreacijskega in wellness centra tako v poletnih kot v zimskih mesecih. Na drugi strani Sviščaki ponujajo vrsto

21

možnosti za razvoj gorskega in izobraževalnega turizma. Mnenja sem, da bi veliko novih idej pridobili tudi z vključevanjem prebivalstva občine. Ljudje bi tako imeli možnost predstaviti razvojne predloge in bi na ta način praktično sodelovali pri kreiranju novih turističnih produktov. Izvajali bi jih lokalni prebivalci, ki upravljajo z naravnimi območji in jih varujejo, ter s tistimi proizvodi, ki zagotavljajo dodatne možnosti zaposlovanja.

3.2 Socialni razvoj

Štipendijska shema kot oblika financiranja mladih izobraženih kadrov

Prilagajanje izobraževalnih programov potrebam gospodarstva je v današnjem času nuja, saj je v regiji prisotno neravnotežje med ponudbo in povpraševanjem na trgu delovne sile, posledica pa je visoka stopnja nezaposlenosti med mladimi. Z različnimi spodbudami je potrebno podjetja motivirati, da se vključujejo v štipendijsko shemo, saj bi imela v prihodnosti možnost zaposlovanja visoko izobraženega kadra. Z razvojem tehnološkega inkubatorja bi povezavo med izobraževalnimi institucijami in podjetji lahko še hitreje dosegli. Za uresničevanje trajnostnega in na inovativnosti temelječega razvoja je potrebno vzpostaviti tesnejše sodelovanje med izobraževalnimi in raziskovalnimi zavodi ter gospodarstvom in gospodarskimi ustanovami. Razvoj novih oblik izobraževanja z namenom zvišanja izobrazbene ravni prebivalstva ter uvajanje novih izobraževalnih in študijskih programov Da bi se zmanjšal odliv mladih po zaključnem srednješolskem šolanju je ena izmed možnosti, da se v občini zagotovi nove izobraževalne programe predvsem na področju višješolskega in visokošolskega izobraževanja. Oblike izobraževanja je treba prilagoditi potrebam občine in podjetij. S tem bi spodbudili kvalitetnejši razvoj človeških virov v občini, predvsem s poudarkom na razvoju znanja v gospodarstvu. Posebne spodbude je treba nameniti izobraževanju, učenju, informiranju in svetovanju odraslim, brezposelnim, mladini, starejšim ter marginaliziranim skupinam prebivalstva (npr. širitev in okrepitev mreže centrov za informiranje in poklicno svetovanje ter izobraževanje odraslih). Obenem je potrebno okrepiti sistem poklicnega izobraževanja, predvsem za brezposelne in tiste z nižjo stopnjo izobrazbe, da bodo lahko sposobni ponujati ustrezne odgovore (to je kompetence) povpraševanju na trgu dela.

3.3 Okoljski razvoj

Raba alternativnih virov energije

Občina Ilirska Bistrica razpolaga z velikim deležem obnovljivih virov energije (predvsem lesna biomasa, vodna energija, energija vetra), zato se ena izmed možnosti za razvoj in skrb za okolje kaže v spodbujanju izrabe lesne biomase z najnovejšimi tehnologijami soproizvodnje električne in toplotne energije.

22

To bi imelo pozitivne učinke na okolje (emisije toplogrednih plinov v ozračje), ekonomičnost v gospodarstvu in gospodinjstvih (nižji stroški za elektriko) ter na preprečevanje zaraščanja kulturne krajine. Obenem je izraba lokalnih energijskih virov tudi podjetniška priložnost in obetajoča gospodarska dejavnost, zato sem mnenja, da bi se ob povezovanju javnega in zasebnega sektorja ter finančni pomoči občine in države njihov delež še povečaval.

Oblikovala in predstavila sem nekaj predlogov razvojnih možnosti v občini Ilirska Bistrica. Za uresničitev kateregakoli od teh je potrebno kar nekaj časa ter sodelovanje občine s sosednjimi občinami, z regijo in državo. Vključiti je potrebno ustrezne strokovnjake in institucije, navsezadnje pa so ključni pri razvoju tudi finančni viri.

SKLEP

S pojmom trajnostni razvoj danes razumemo uravnotežen razvoj socialnega, okoljskega in gospodarskega področja, zato je merjenje tega večdimenzionalnega koncepta v praksi opredeljeno z različnimi kazalci, ki so pomembni pri oblikovanju različnih razvojnih ciljev, s katerimi lahko spremljamo in nadziramo napredek ter učinkovitost politik pri doseganju zahtev sonaravnosti razvoja (Vintar, 2006, str. 47). Idealni kazalci za analizo doseganja trajnostnega razvoja ne obstajajo, vsi so le slabši ali boljši nadomestki. Poleg tega je razpoložljivost podatkov na občinski ravni precej slabša kot na regijski ali nacionalni.

V diplomskem delu sem se osredotočila le na nekatere kazalce, zato bi bilo potrebno za celostno analizo doseganja trajnostnega razvoja občine Ilirska Bistrica bolj podrobno preučiti še vrsto drugih, predvsem kvalitativnih kazalcev. Skozi pripravo sem ugotovila, da na podlagi rezultatov analize izbranih kazalcev ni mogoče kvantitativno opredeliti stopnje doseganja trajnosti razvoja v občini, lahko pa podam skupno oceno kazalcev na vseh treh področjih analiziranja trajnostnega razvoja. Skupina socialnih kazalcev kaže povprečno stopnjo doseganja trajnosti razvoja, medtem ko ekonomski in okoljski kazalci kažejo podpovprečno stopnjo sonaravnega razvoja.

V skladu z oceno menim, da obstajajo možnosti razvoja občine Ilirska Bistrica predvsem za področji podjetništva in turizma. Pričakujem, da bi se ob sodelovanju podjetnikov, občine ter ob ugodni podjetniški klimi v prihodnosti ti dve področji tudi razvijali. Zaradi svoje geostrateške lege in naravnih danosti ima občina potencialne možnosti za pomembnejši razvoj turizma in raznolikih rekreativnih dejavnosti z oblikovanjem edinstvene turistične ponudbe, ki lahko prispeva k izboljšanju ekonomske in socialne razvitosti občine. Oblikovanje nove razvojne vizije turizma in ureditev turistične infrastrukture sta bistveni za večje uveljavljanje turistične dejavnosti tudi v tem delu Slovenije. Potencial obstaja še na področju kmetijstva, predvsem v povezavi s turizmom, ter močne specializacije v razvoj ekološkega kmetijstva.

Ne glede na izbor kazalcev, s kateri sem analizirala doseganje trajnostnega razvoja občine Ilirska Bistrica, menim, da bi lahko pridobljene informacije tudi dejansko prispevale k iskanju možnosti socialno-ekonomskega razvoja znotraj okoljskih omejitev, kar je temeljna zahteva

23

dolgoročnega trajnostnega razvoja. Kljub vsem naštetim metodološkim in teoretičnim zadregam upam, da bo z razvijanjem metodologij ter izboljšanjem zbiranja podatkov v prihodnosti moč priti do optimalnega modela oz. sistema kazalcev sonaravnega razvoja za vse ravni (tudi občine in regije) ter da bi bilo z njegovo pomočjo možno uspešnejše prevajati koncept sonaravnega razvoja v prakso, opredeljevati konkretne razvojne cilje in naloge, usmerjati politične odločitve ter ocenjevati uspešnost nalog za doseganje zastavljenih ciljev.

24

LITERATURA IN VIRI 1. Bahor, M. (2005). Trajnostni razvoj v okoljski politiki Evropske unije [magistrsko delo].

Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. 2. Baker, S., Kousis, M., Richardson, D. & Young, S. (1997). The politics od sustainable

development: Theory, policy and practise within the European Union. London, New York: Rouledge.

3. Delovno aktivno prebivalstvo po skupinah dejavnosti v letu 2002. Najdeno 26. maja 2009 na spletnem naslovu http://www.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=REG-31&ti=Delovno+aktivno+prebivalstvo+po+dejavnosti%2C+spolu+in+izobrazbi%2C+statisti%E8ne+regije+dela%2C++Slovenija%2C+Popis+2002+&path=../Database/Popis2002/Statisti%E8ne%20regije/Prebivalstvo/Aktivnost/&lang=2.

4. Diplomanti terciarnega izobraževanja v šolskem letu 2003/2004 in 2007/2008. Najdeno 20. maja 2009 na spletnem naslovu http://www.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=0955405S&ti=Diplomanti+terciarnega+izobra%9Eevanja+po+ob%E8ini+stalnega+prebivali%9A%E8a%2C+Slovenija%2C+letno&path=../Database/Dem_soc/09_izobrazevanje/08_terciarno_izobraz/02_09554_diplomanti_splosno/&lang=2.

5. Dodana vrednost. Statistični urad Republike Slovenije (2009a). Najdeno 29. maja 2009 na spletnem naslovu http://www.stat.si/vodic_oglej.asp?ID=151&PodrocjeID=3.

6. Družinske kmetije po rabi kmetijskih zemljišč v uporabi v letu 2000. Najdeno 20. maja 2009 na spletnem naslovu http://www.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=21D0001S&ti=Dru%9Einske+kmetije+po+rabi+KZU+po+stat%2E+regijah+in+ob%E8inah%2C+SLO%2C+2000++by+Regije+in+ob%E8ine%2C+KZU+in+enote%2E+&path=../Database/Kmetijstvo/Popis%20kmetijstva/Raba%20zemlji%9A%E8/&lang=2.

7. Družinske kmetije po šolski izobrazbi gospodarjev v letu 2000. Najdeno 20. maja 2009 na spletnem naslovu http://www.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=21H0002S&ti=Dru%9E%2E+kmetije+po+%9Aolski+izobrazbi+gospodarjev+po+stat%2Ereg%2E+in++ob%E8inah%2C+SLO%2C+2000%3B+regije+in+ob%E8ine%2C+%9Aolska+izobrazba+in+enote%2E+&path=../Database/Kmetijstvo/Popis%20kmetijstva/Delovna%20sila%20in%20dopolnilne%20dejavnosti/&lang=2.

8. Filiplič, J. & Slabe Erker, R. (2005). Razvoj orodij za oblikovanje in spremljanje politike regionalnega razvoja [raziskovalni projekt]. Ljubljana: Inštitut za ekonomska raziskovanja.

9. Gospodarji na družinskih kmetijah po starostnih skupinah v letu 2000. Najdeno 20. maja 2009 na spletnem naslovu http://www.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=21H0006S&ti=Gos%2E+na+dru%9E%2E+kmet%2E+po+starost%2E+skupinah+gosp%2E+po+stat%2Ereg%2Ein+ob%E8%2E%2C++SLO%2C+2000%3B+regije+in+ob%E8ine%2C+starostne+skupine+in+enote%2E+

25

&path=../Database/Kmetijstvo/Popis%20kmetijstva/Delovna%20sila%20in%20dopolnilne%20dejavnosti/&lang=2.

10. Količine odpadkov po občinah, zbrane z javnim odvozom v letu 2007. Statistični urad Republike Slovenije. (2009b). Najdeno 26. maja 2009 na spletnem naslovu http://www.stat.si/pxweb/dialog/Saveshow.asp.

11. Kranjc, M. (2007). Analiza socioekonomskih kazalnikov po slovenskih regijah in razvojne možnosti goriške regije [diplomsko delo]. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

12. Lesna biomasa. Potenciali po občinah. (2009). Najdeno 24. julija 2009 na spletnem naslovu http://www.biomasa.zgs.gov.si/index.php?p=obcine.

13. Lukič, N. (2004). Trajnostni razvoj v Evropski uniji [diplomsko delo]. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.

14. Naravno gibanje, selitveno gibanje ter skupni prirast prebivalstva v obdobju 1997-2007, 2009. Najdeno 25. maja na spletnem naslovu http://www.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=0515501S&ti=Naravno+gibanje+in+skupni+prirast+prebivalstva+po+ob%E8inah+%28absolutni+podatki+in+kazalniki%29%2C+Slovenija%2C+letno&path=../Database/Dem_soc/05_prebivalstvo/03_05155_nar_gib/00_05155_kazalniki/&lang=2.

15. Občina Ilirska Bistrica. (2009a). Najdeno 20. junija 2009 na spletnem naslovu http://www.ilirska-bistrica.si/?lng=slo&vie=cnt&gr1=raz&id=2008041107470783.

16. Občina Ilirska Bistrica. (2009b). Najdeno 8. junija 2009 na spletnem naslovu http://www.ilirska-bistrica.si/?lng=slo&vie=cnt&gr1=raz&id=2007121210465330.

17. Odlok o proračunu občine Ilirska Bistrica za leto 2009. (2008). Najdeno 11. maja 2009 na spletnem naslovu http://www.ilirskabistrica.si/?lng=slo&vie=cnt&gr1=pro&gr2=odlPro.

18. Pečar, J. (2005). Regije 2005 - izbrani socioekonomski kazalniki po regijah. Ljubljana. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj.

19. Pečar, J. (2008). Regije 2008 - izbrani socioekonomski kazalniki po regijah. Ljubljana. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj.

20. Pinterič, M. (2003). Demografski in ekonomski razvoj v občini Črnomelj [diplomsko delo]. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

21. Poročilo za leto 2003. (2004). Koper: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. 22. Poročilo za leto 2007. (2008). Koper: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. 23. Prebivalstvo po izbranih starostnih skupinah in spolu v obdobju 2002-2008. Najdeno 25.

maja na spletnem naslovu http://www.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=0520302S&ti=Prebivalstvo+po+starostnih+skupinah+in+spolu%2C+ob%E8ine%2C+Slovenija%2C+polletno&path=../Database/Dem_soc/05_prebivalstvo/02_05007_stev_strukt/01_05203_star_spol/&lang=2.

24. Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu v letu 2008. Najdeno 25. maja 2009 na spletnem naslovu http://www.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=0520302S&ti=Prebivalstvo+po+starostnih+skupinah+in+spolu%2C+ob%E8ine%2C+Slovenija%2C+polletno&path=../Database/Dem_soc/05_prebivalstvo/02_05007_stev_strukt/01_05203_star_spol/&lang=2.

26

25. Prebivalstvo, staro 15 let ali več, po izobrazbi v letu 2002. Najdeno 25. maja 2009 na spletnem naslovu http://www.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=05-NAS&ti=Prebivalstvo%2C+staro+15+let+ali+ve%E8%2C+po+izobrazbi%2C+naselja%2C+Slovenija%2C+popis+2002&path=../Database/Popis2002/Naselja/Prebivalstvo/Izobrazba/&lang=2.

26. Prenočitvene zmogljivosti po vrstah nastanitvenih objektov v letu 2008. Najdeno 25. maja 2009 na spletnem naslovu http://www.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=2118101S&ti=Preno%E8itvene+zmogljivosti+po+ob%E8inah+in+vrstah+nastanitvenih+objektov%2C+Slovenija%2C+letno&path=../Database/Ekonomsko/21_gostinstvo_turizem/01_21181_nastanitev_obcine/&lang=2.

27. Prihodi in prenočitve turistov v letu 2008. Najdeno 26. maja 2009 na spletnem naslovu http://www.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=2118102S&ti=Prihodi+in+preno%E8itve+turistov+po+ob%E8inah%2C+dr%9Eavah+in+vrstah+nastanitvenih+objektov%2C+Slovenija%2C+letno&path=../Database/Ekonomsko/21_gostinstvo_turizem/01_21181_nastanitev_obcine/&lang=2.

28. Radej, B. (2001). Uvod v ekonomiko trajnostnega razvoja. IB revija, 35 (4), 13 – 36. 29. Razvojni program Južnoprimorske regije 2007-2013. (2006). Koper: Regionalni razvojni

center Koper. 30. Razvojni program podeželja občin Ilirska Bistrica, Pivka in Postojna. (2005). Projekti:

Brkinska sadna cesta. Najdeno 1. julija 2009 na spletnem naslovu http://rpp.ilirska-bistrica.si/?stran=projekti-sadna-cesta.

31. Regionalni razvojni program Notranjsko-kraške regije 2007-2013. (2006). Pivka: RRA Notranjsko-kraške regije d.o.o..

32. Seljak, J. (2001). Nove mere razvoja - kazalec uravnoteženega razvoja (KURA). IB revija, 35 (4), 27 – 37.

33. Statistični urad Republike Slovenije. (1992). Statistični letopis Republike Slovenije 1992. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije.

34. Statistični urad Republike Slovenije. (2002). Statistični letopis Republike Slovenije 2002. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije.

35. Statistični urad Republike Slovenije. (2008). Statistični letopis Republike Slovenije 2008. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije.

36. Strategija razvoja občine Ilirska Bistrica. (2004). Ilirska Bistrica. 37. Strategija razvoja Slovenije. (2005). Ljubljana: Urad Republike Slovenije za

makroekonomske analize in razvoj. 38. Strategija razvoja turizma z izvedbenimi projekti v občini Ilirska Bistrica. (2005). Ilirska

Bistrica: Občina Ilirska Bistrica. 39. Špes, M. (2008). Imajo slovenska mala mesta dobra izhodišča za trajnostni razvoj? IB

revija, 2/2008, 52 – 64.

27

40. Študenti terciarnega izobraževanja po občini stalnega bivališča, vrsti programa, načinu študija in spolu v študijskem letu 2003/2004 in 2007/2008. Najdeno 26. maja 2009 na spletnem naslovu http://www.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=0955054S&ti=%8Atudenti+terciarnega+izobra%9Eevanja+po+ob%E8ini+stalnega+bivali%9A%E8a%2C+vrsti+programa%2C+na%E8inu+%9Atudija+in+spolu%2C+Slovenija%2C+leto+2004+%2D+2007+%28stara+metodologija%29&path=../Database/Dem_soc/09_izobrazevanje/08_terciarno_izobraz/01_09550_vpisani_splosno/&lang=2.

41. Vintar Mally, K. (2006). Prednosti in omejitve uporabe kazalcev sonaravnega razvoja. IB revija , 29 , 43 - 59.

42. Vintar, K., (2003). Okoljevarstveni vidiki sonaravnega regionalnega razvoja Slovenije [magistrsko delo]. Ljubljana: Filozofska fakulteta.

43. Vovk Korže, A. (2008). Pogled na indikatorje - kazalce za merjenje trajnostnega razvoja. IB revija , 29, 103 - 118.

44. Vugrin, T. (2005). Pomen zavarovanih območij v regionalnem razvoju Slovenije [diplomsko delo]. Ljubljana: Filozofska fakulteta.

45. WCED. (1987). Our Common Future. Report of the World Commission on environment and development. Najdeno 5. maja 2009 na spletnem naslovu http://www.un-documents.net/wced-ocf.htm.

46. Zaposlene in samozaposlene osebe po občini prebivališča in občini delovnega mesta po spolu v obdobju 2001-2007. Najdeno 26. maja 2009 na spletnem naslovu http://www.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=0723401S&ti=Zaposlene+in+samozaposlene+osebe++po+ob%E8ini++prebivali%9A%E8a+in+ob%E8ini+delovnega+mesta+po+spolu%2C+ob%E8ine%2C+letno+%28za%E8asni+podatki%29&path=../Database/Dem_soc/07_trg_dela/05_akt_preb_po_regis_virih/10_07234_delovne_migracije/&lang=2.

47. Žove, A. & Mazej Kukovič, Z. (2004). Ekološke tehnologije in trajnostni (sonaravni) razvoj. Trajnostni razvoj - družbena in ekonomska nuja. Velenje: društvo za kakovost in ravnanje z okoljem, GZS Savinjsko-šaleška območna zbornica, 51 – 56.

PRILOGE

KAZALO PRILOG Priloga 1: Dodana vrednost na prebivalca po občinah v Notranjsko-kraški regiji v letu 2007. 1 Priloga 2: Bruto osnova za dohodnino na prebivalca po občinah v Notranjsko-kraški regiji v obdobju 2002-2006 .................................................................................................................... 1 Priloga 3: Dodana vrednost na zaposlenega v občini Ilirska Bistrica v primerjavi z Notranjsko-kraško regijo in Slovenijo v obdobju 2003-2007.................................................... 1 Priloga 4: Delež čistih prihodkov od prodaje na tujem trgu v celotnih čistih prihodkih od prodaje v občini Ilirska Bistrica v primerjavi z Notranjsko-kraško regijo in Slovenijo v obdobju 2006-2007 .................................................................................................................... 1 Priloga 5: Investicijska aktivnost po občinah v Notranjsko-kraški regiji v obdobju 2004-2005.................................................................................................................................................... 2 Priloga 6: Delovno aktivno prebivalstvo po dejavnosti v občini Ilirska Bistrica in Notranjsko-kraški regiji v letu 2000.............................................................................................................. 2 Priloga 7: Družinske kmetije po rabi kmetijskih zemljišč v uporabi (v ha) v občini Ilirska Bistrica v primerjavi z Notranjsko-kraško regijo in Slovenijo v letu 2000 ............................... 2 Priloga 8: Starostna struktura gospodarjev na družinskih kmetijah v občini Ilirska Bistrica v primerjavi z Notranjsko-kraško regijo in Slovenijo v letu 2000................................................ 2 Priloga 9: Družinske kmetije po šolski izobrazbi gospodarjev v občini Ilirska Bistrica v primerjavi z Notranjsko-kraško regijo in Slovenijo v letu 2000................................................ 3 Priloga 10: Prihodi in prenočitve turistov po občinah ter nastanitvene zmogljivosti v občini Ilirska Bistrica v primerjavi z Notranjsko-kraško regijo in Sloveniji v letu 2008 ..................... 3 Priloga 11: Površina, število in gostota prebivalstva po občinah v Notranjsko-kraški regiji v letu 2008..................................................................................................................................... 3 Priloga 12: Gibanje števila prebivalcev v občini Ilirska Bistrica v primerjavi z Notranjsko-kraško regijo in Slovenijo v obdobju 1991-2007 ....................................................................... 3 Priloga 13: Brezposelnost po občinah v Notranjsko-kraški regiji v letu 2007.......................... 4 Priloga 14: Dnevne migracije zaposlenih iz občine Ilirska Bistrica v obdobju 2001-2007 ...... 4 Priloga 15: Skupine brezposelnih oseb po občinah v Notranjsko-kraški regiji v letu 2007 ..... 4

Priloga 16: Prebivalstvo, staro 15 ali več, po stopnjah dosežene izobrazbe v občini Ilirska Bistrica v primerjavi z Notranjsko-kraško regijo in Slovenijo v letu 2002 ............................... 5 Priloga 17: Povprečne mesečne bruto in neto plače po občinah v Notranjsko-kraški regiji v letu 2007..................................................................................................................................... 5 Priloga 18: Število vpisanih študentov za izbrane občine v Notranjsko-kraški regiji v letu 2007............................................................................................................................................ 5 Priloga 19: Površina gozda v občini Ilirska Bistrica v primerjavi z Notranjsko-kraško regijo in Slovenijo v letu 2005 ............................................................................................................. 6 Priloga 20: Ocena doseganja trajnostnega razvoja občine Ilirska Bistrica po posameznih področjih..................................................................................................................................... 6 Priloga 21: Ocena trajnostnega razvoja in razvojne možnosti občine Ilirska Bistrica.............. 6

1

Priloga 1: Dodana vrednost na prebivalca po občinah v Notranjsko-kraški regiji v letu 2007

Dodana vrednost na zaposlenega v letu (v EUR)

2002 2007 Ilirska Bistrica 2.116 3.404 N-K regija* 3.455 4.840 Slovenija 5.562 8.295

*Notranjsko-kraška regija

Vir: J. Pečar, Regije 2008 - izbrani socioekonomski kazalniki po regijah, 2008, str. 143; J. Pečar, Regije 2005 - izbrani socioekonomski kazalniki po regijah, 2005, str. 127.

Priloga 2: Bruto osnova za dohodnino na prebivalca po občinah v Notranjsko-kraški regiji v obdobju

2002-2006

2002 2006 v EUR Indeks

(SLO=100) v EUR Indeks

(SLO=100) Ilirska Bistrica 4.444 93,5 6.274 90,4 Bloke 4.522 95,2 6.384 92,0 Loška dolina 5.061 106,6 6.696 96,5 Pivka 4.677 96,5 6.909 99,5 Cerknica 4.664 96,2 6.920 99,7 Postojna 5.182 109,1 7.636 110,0 N-K regija* 4.777 100,6 6.913 99,6

*Notranjsko-kraška regija

Vir: J. Pečar, Regije 2008 - izbrani socioekonomski kazalniki po regijah, 2008, str. 148; J. Pečar, Regije 2005 - izbrani socioekonomski kazalniki po regijah, 2005, str. 152.

Priloga 3: Dodana vrednost na zaposlenega v občini Ilirska Bistrica v primerjavi z Notranjsko-kraško

regijo in Slovenijo v obdobju 2003-2007 Dodana vrednost na zaposlenega v letu

(v EUR) Indeks

(SLO=100) Indeks

(2003=100) 2003 2004 2005 2006 2007 2007 2007 Ilirska Bistrica 21.182 22.505 24.182 25.492 29.781 88,8 140,5 N-K regija* 22.479 22.480 24.186 25.533 27.764 107,3 123,5 Slovenija 27.852 27.854 29.064 31.158 33.538 100,0 120,4

*Notranjsko-kraška regija

Vir: J. Pečar, Regije 2008 - izbrani socioekonomski kazalniki po regijah, 2008, str. 127.

Priloga 4: Delež čistih prihodkov od prodaje na tujem trgu v celotnih čistih prihodkih od prodaje v občini

Ilirska Bistrica v primerjavi z Notranjsko-kraško regijo in Slovenijo v obdobju 2006-2007

Delež čistih prihodkov od prodaje na tujem trgu Občina / regija 2006 (v %) 2007 (v %) Ilirska Bistrica 44,6 45,3 N-K regija* 48,1 46,8 Slovenija 30,5 30,5

*Notranjsko-kraška regija

Vir: J. Pečar, Regije 2008 - izbrani socioekonomski kazalniki po regijah, 2008, str. 143.

2

Priloga 5: Investicijska aktivnost po občinah v Notranjsko-kraški regiji v obdobju 2004-2005

Investicijska aktivnost Investicijski izdatki

v sredstvih (v %)

Neto investicije na zaposlenega

(v EUR) 2004 2005 2004 2005 Ilirska Bistrica 8,9 13,1 541 1.510 Bloke 22,1 15,8 2.527 1.666 Cerknica 16,2 18,7 1.538 2.189 Loška dolina 16,5 8,7 2.157 625 Pivka 14,2 9,4 1.732 995 Postojna 19,2 5,5 3.457 -161 N-K regija* 15,6 10,6 1.994 963 Slovenija 14,4 14,0 5.775 4.066

*Notranjsko-kraška regija

Vir: J. Pečar, Regije 2005 - izbrani socioekonomski kazalniki po regijah, 2005, str. 141.

Priloga 6: Delovno aktivno prebivalstvo po dejavnosti v občini Ilirska Bistrica in Notranjsko-kraški regiji v letu 2000

Dejavnosti Skupaj Kmetijske dejavnosti Nekmetijske

dejavnosti Storitvene dejavnosti

Ilirska Bistrica 4.014 402 1.486 2.126 N-K regija* 21.098 734 8.948 10.475

*Notranjsko-kraška regija

Vir: Poročilo za leto 2003, 2004, str. 78; Delovno aktivno prebivalstvo po skupinah dejavnosti v letu 2002, 2009.

Priloga 7: Družinske kmetije po rabi kmetijskih zemljišč v uporabi (v ha) v občini Ilirska Bistrica v primerjavi z Notranjsko-kraško regijo in Slovenijo v letu 2000

Območje Vsa

zemljišča v uporabi

Vsa kmet.

zemljišča v uporabi

% kmet. zemljišč

med vsemi

Družinske kmetije

Njive in vrtovi

Sadovnjaki Travniki in pašniki

Ilirska Bistrica

11.250 4.715 41,9 883 615 149 3.951

N-K regija*

45.177 19.631 46,3 2.945 1.839 447 17.345

Slovenija 918.908 456.215 49,6 86.320 150.178 25.208 280.829 *Notranjsko-kraška regija

Vir: Družinske kmetije po rabi kmetijskih zemljišč v uporabi v letu 2000, 2009.

Priloga 8: Starostna struktura gospodarjev na družinskih kmetijah v občini Ilirska Bistrica v primerjavi z Notranjsko-kraško regijo in Slovenijo v letu 2000

Gospodarji na družinskih kmetijah po starostnih skupinah

Skupaj (število)

pod 35 let (v %)

35 - 54 let (v %)

55 - 64 let (v %)

Nad 64 let (v %)

Ilirska Bistrica 884 3,4 34,7 24,0 37,9 N-K regija* 2.947 3,1 32,2 25,1 39,6 Slovenija 86.336 5,2 38,4 24,3 32,1

*Notranjsko-kraška regija

Vir: Gospodarji na družinskih kmetijah po starostnih skupinah v letu 2000, 2009.

3

Priloga 9: Družinske kmetije po šolski izobrazbi gospodarjev v občini Ilirska Bistrica v primerjavi z Notranjsko-kraško regijo in Slovenijo v letu 2000

Družinske kmetije po šolski izobrazbi gospodarjev

Skupaj (število)

Brez izobrazbe

(v %)

Osnovnošolska izobrazba

(v %)

Poklicna izobrazba

(v %)

Srednješolska izobrazba

(v %)

Več kot srednješolska

izobrazba (v %)

Ilirska Bistrica

884 21,0 40,4 26,1 8,9 3,6

N-K regija*

2.947 15,9 41,3 26,9 11,9 4,0

Slovenija 86.336 11,2 47,2 26,0 12,4 3,2 *Notranjsko-kraška regija

Vir: Družinske kmetije po šolski izobrazbi gospodarjev v letu 2000, 2009.

Priloga 10: Prihodi in prenočitve turistov po občinah ter nastanitvene zmogljivosti v občini Ilirska Bistrica v primerjavi z Notranjsko-kraško regijo in Sloveniji v letu 2008

Nastanitvene zmogljivosti Prihodi turistov Prenočitve turistov Sobe Ležišča Skupaj Delež tujih

gostov (v %)

Skupaj Delež tujih

gostov (v %)

Ilirska Bistrica 51 132 1.418 70,0 2.251 52,7 N-K regija* 683 1.736 49.955 90,3 75.652 88,0 Slovenija 31.954 83.157 2.766.194 64,0 8.411.688 57,7

*Notranjsko-kraška regija

Vir: Prenočitvene zmogljivosti po vrstah nastanitvenih objektov v letu 2008, 2009.; Prihodi in prenočitve turistov v letu 2008, 2009.

Priloga 11: Površina, število in gostota prebivalstva po občinah v Notranjsko-kraški regiji v letu 2008

Površina (km2) Število naselij Prebivalci Prebivalci na km2 Ilirska Bistrica 480 64 13.908 29 Postojna 270 40 15.455 57 Cerknica 241 65 11.013 46 Pivka 223 29 5.966 27 Loška dolina 167 21 3.809 23 Bloke 75 45 1.577 21 N-K regija* 1.456 264 51.728 35 Slovenija 20.273 6.028 2.032.362 100

*Notranjsko-kraška regija Vir: J. Pečar, Regije 2008 - izbrani socioekonomski kazalniki po regijah, 2008, str. 104.; Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu v letu

2008, 2009. Priloga 12: Gibanje števila prebivalcev v občini Ilirska Bistrica v primerjavi z Notranjsko-kraško regijo in

Slovenijo v obdobju 1991-2007

1991 2001 2008 Indeks 2008/1991 Ilirska Bistrica 14.624 14.354 13.908 95,1 N-K regija* 49.927 50.715 51.728 103,6 Slovenija 1.965.986 1.992.035 2.019.406 102,7

*Notranjsko-kraška regija

Vir: Statistični letopis Republike Slovenije 1992, tabela 33.3; Statistični letopis Republike Slovenije 2002, tabela 35.2; Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu v letu 2008, 2009.

4

Priloga 13: Brezposelnost po občinah v Notranjsko-kraški regiji v letu 2007

Stopnja registrirane brezposelnosti

% žensk med brezposelnimi

% Brezposelnih s I., II. stopnjo izobrazbe

% brezposelnih s VI., VII. stopnjo izobrazbe

% Indeks (SLO=100)

% Indeks (SLO=100)

% Indeks (SLO=100)

% Indeks (SLO=100)

Bloke 3,7 47,5 42,9 78,1 44,0 112,1 17,4 172,9 Cerknica 4,3 55,5 45,2 82,4 31,7 80,9 14,5 144,3 Loška dolina 4,3 56,0 48,1 87,6 40,1 102,2 14,7 45,8 Pivka 5,2 67,0 55,5 101,1 39,4 100,4 13,4 132,9 Postojna 5,9 76,7 56,0 102,0 39,7 101,2 12,9 127,6 Ilirska Bistrica

6,5 83,7 52,9 96,5 36,6 93,2 11,9 117,6

N-K regija* 5,4 70,4 52,4 95,5 37,5 95,5 13,1 129,9

*Notranjsko-kraška regija

Vir: J. Pečar, Regije 2008 - izbrani socioekonomski kazalniki po regijah, 2008, str. 108.

Priloga 14: Dnevne migracije zaposlenih iz občine Ilirska Bistrica v obdobju 2001-2007

2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Indeks 2008/2001 Koper 158 163 173 213 230 252 290 183,5 Ljubljana 284 307 374 418 427 572 585 206,0 Postojna 499 508 485 539 534 438 479 96,0

*Notranjsko-kraška regija

Vir: Zaposlene in samozaposlene osebe po občini prebivališča in občini delovnega mesta po spolu v obdobju 2001-2007, 2009.

Priloga 15: Skupine brezposelnih oseb po občinah v Notranjsko-kraški regiji v letu 2007

Dolgotrajno brezposelni Mladi (do 25 let)

Starih nad 50 let Iskalci prve zaposlitve

% Indeks (SLO=100)

% Indeks (SLO=100)

% Indeks (SLO=100)

% Indeks (SLO=100)

Bloke 35,1 68,7 12,0 88,6 36,6 117,4 10,3 53,0 Cerknica 37,9 74,0 11,6 85,9 42,0 134,9 11,5 59,2 Pivka 38,4 75,1 12,8 94,2 37,6 120,7 14,0 72,4 Postojna 39,1 76,5 13,7 100,8 30,9 99,3 16,9 87,3 Loška dolina 46,7 91,2 11,3 83,7 48,4 155,3 14,3 73,6 Postojna 39,1 76,5 13,7 100,8 30,9 99,3 16,9 87,3 Ilirska Bistrica 50,1 97,7 15,5 114,4 31,3 100,5 20,0 102,9 N-K regija* 42,6 83,3 13,3 100,5 34,8 111,8 16,3 84,2

*Notranjsko-kraška regija

Vir: J. Pečar, Regije 2008 - izbrani socioekonomski kazalniki po regijah, 2008, str. 11.

5

Priloga 16: Prebivalstvo, staro 15 ali več, po stopnjah dosežene izobrazbe v občini Ilirska Bistrica v primerjavi z Notranjsko-kraško regijo in Slovenijo v letu 2002

Izobrazba Skupaj Brez izobrazbe Nepopolna in

popolna osnovna Srednja Višja in visoka Ilirska Bistrica 12.445 118 4.870 6.370 1.087 Delež (v %) 100 0,9 39,1 51,2 8,7 N-K regija* 45.000 351 3.765 22.139 4.568 Delež (v %) 100 0,8 36,7 51,8 10,7 Slovenija 1.734.000 11.337 104.219 899.341 215.062 Delež (v %) 100 0,7 32,3 54,1 12,9

*Notranjsko-kraška regija

Vir: Prebivalstvo, staro 15 let ali več, po izobrazbi v letu 2002, 2009.

Priloga 17: Povprečne mesečne bruto in neto plače po občinah v Notranjsko-kraški regiji v letu 2007

Bruto plača (v EUR)

Indeks (SLO=100)

Neto plača (v EUR)

Indeks (SLO=100)

Pivka 1.029 80,1 691 82,8 Cerknica 1.039 80,9 698 83,7 Ilirska Bistrica 1.090 84,3 724 86,8 Loška dolina 1.124 87,5 758 90,8 Bloke 1.129 87,9 766 91,8 Postojna 1.244 96,8 820 98,2 N-K regija* 1.126 87,6 751 90,0 Slovenija 1.285 100,0 835 100,0

*Notranjsko-kraška regija

Vir: J. Pečar, Regije 2008 - izbrani socioekonomski kazalniki po regijah, 2008, str. 15.

Priloga 18: Število vpisanih študentov za izbrane občine v Notranjsko-kraški regiji v letu 2007

Število vpisanih študentov Število diplomantov na 1000 prebivalcev Šol.l.

2003/2004 Šol.l.

2007/2008 Šol.l.

2003/2004 Šol.l.

2007/2008 Bloke 43 104 3,1 12,7 Loška dolina 135 209 10,2 12,3 Pivka 268 336 5,8 8,1 Cerknica 448 680 8,1 10,2 Ilirska Bistrica 633 769 7,2 9,6 Postojna 703 919 9,2 10,8 N-K regija* 2.230 3.017 8,9 10,2

*Notranjsko-kraška regija

Vir: Diplomanti terciarnega izobraževanja in študentje terciarnega izobraževanja po vrsti programa in načinu študija v šolskem letu 2003/2004 in 2007/2008, 2009.

6

Priloga 19: Površina gozda v občini Ilirska Bistrica v primerjavi z Notranjsko-kraško regijo in Slovenijo v letu 2005

Gozdnate površine v ha % gozdnatih površin

Ilirska Bistrica 33.819 70,5 N-K regija* 106.738 73,3 Slovenija 1.337211 65,9

*Notranjsko-kraška regija

Vir: Statistični letopis Republike Slovenije 2008, tabela 30.3; Lesna biomasa 2009.

Priloga 20: Ocena doseganja trajnostnega razvoja občine Ilirska Bistrica po posameznih področjih

Ekonomski kazalniki po razredih trajnosti Ocena doseganja trajnosti Ekonomska razvitost občine podpovprečna Izvozna usmerjenost povprečna Investicijska intenzivnost povprečna Zaposlitvena struktura podpovprečna Podeželje, kmetijstvo in turizem podpovprečna Skupna ocena trajnosti ekonomskih kazalcev podpovprečna Socialni kazalniki po razredih trajnosti Demografski trendi podpovprečna Trg delovne sile povprečna Izobrazbena struktura prebivalstva povprečna Skupna ocena trajnosti ekonomskih kazalcev povprečna Okoljski kazalniki po razredih trajnosti Okoljska infrastruktura povprečna Naravne in ustvarjene danosti podpovprečna Skupna ocena trajnosti ekonomskih kazalcev podpovprečna

Vir: Lastna izdelava.

Priloga 21: Ocena trajnostnega razvoja in razvojne možnosti občine Ilirska Bistrica

Gospodarski razvoj Socialni razvoj Okoljski razvoj Ocena trajnostnega razvoja

• Podpovprečna • Podpovprečna • Povprečna

Cilji • Večja produktivnost

• Hitrejši tehnološki razvoj

• Večje število delovnih mest

• Razvoj podeželja na osnovi trajnostnih oblik kmetijstva in turizma

• Razvoj atraktivnih in tržno uspešnih turističnih produktov

• Dvig ravni kakovosti življenja

• Vzpostavitev družbe znanja za trajnostni razvoj občine

• Izvajanje novih višješolskih oz. visokošolskih programov

• Višja stopnja izobrazbe brezposelnih in zaposlenih

• Povečanje deleža rabe obnovljivih virov energije

• Zagotavljanje kvalitetne infrastrukture za gospodarski razvoj in varstvo okolja

Se nadaljuje

7

Nadaljevanje Pričakovana sprememba kazalcev trajnostnega razvoja ob izpolnjevanju ciljev (indikatorji)

• Večja bruto dodana vrednost na prebivalca/ zaposlenega

• Večja bruto osnova za dohodnino na prebivalca

• Večji delež prihodkov od prodaje na tujem trgu

• Večje število investicij

• Hitrejša rast prebivalstva

• Nižja stopnja registrirane brezposelnosti

• Boljša izobrazbena struktura prebivalstva

• Večji delež energije iz obnovljivih virov

• Več sredstev vloženih v razvoj infrastrukture in varstvo okolja

• Večje število turističnih produktov v povezavi z naravnimi vrednotami in kulturno dediščino

Ukrepi

• * Vzpostavitev industrijske cone in svetovalno podjetniškega inkubatorja

• * Oblikovanje blagovne znamke, vzpostavitev sistema izobraževanja za kmete, vzpostavitev ''incoming'' agencije, ki bo skrbela za trženje lokalne/regionalne ponudbe, ureditev infrastrukture za trženje kmetijskih pridelkov in izdelkov

• Oblikovanje novih turističnih proizvodov, investicije v nastanitvene kapacitete (Turistično naselje Mašun, Sviščaki)

• * Štipendijska shema kot oblika financiranja mladih izobraženih kadrov

• Razvoj novih oblik izobraževanja z namenom zvišanja izobrazbene ravni prebivalstva (vseživljenjsko učenje) ter uvajanje novih izobraževalnih in študijskih programov

• Raba alternativnih virov energije (lesna biomasa, vetrne elektrarne)

* Izbor ukrepov na osnovi Regionalno razvojnega programa Notranjsko-kraške regije 2007-2013.

Vir: Regionalni razvojni program Notranjsko-kraške regije, 2006, str. 68-81; Lastna izdelava.