Upload
others
View
6
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost Broj 1 godina XXVNovi aktivnosti vo dnevniotcentar - PORAKA Skopje
Novi aktivnosti vo dnevniotcentar - PORAKA Skopje
Skopje, mart 2012 g.Skopje, mart 2012 g.
2
Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost - PORAKA -
“PORAKA”Glasilo na Republi~kiot centar zapoddr{ka na lica so intelektualnapopre~enost - PORAKAGlasiloto izleguva sekoi 3 meseci
Glaven i odgovoren urednik:Violeta Dimoska
Ureduva~ki odbor:Vasilka DimoskaVlado KrstovskiMaja Gacoska
Grafi~ko oblikuvawe i pe~at:Data Pons, SkopjeTira` 1.000 primerociMart 2012 god. Broj 1, god. XXV
Adresa na RCPLIP - PORAKA:”Orce Nikolov” br. 122, 1000 Skopje;tel.: 329 69 61; faks: 329 69 60E-mail: [email protected]: www.poraka.org.mk
Spored Ministerstvoto za kulturana RM, so odluka 07-2613/2, zaglasiloto PORAKA se pla}apovlastena dano~na stapka od 5%.
Dadenite sogleduvawa i upotrebu-vanata terminologija vo odredeninapisi od odredeni avtori ne goodrazuvaat oficijalnoto misle-we i stavovi na RCPLIP - PORAKA.
Politikite za {tedewe na EU gopotkopuvaat `ivotot na licata so
popre~enost
Na 9-ti fevruari 2012 godina, Evropskata asocijacija naobezbeduv~i na servisni slu`bi za lica so popre~enost - EASPDu~estvuva{e na javnata rasprava vo Evropskiot parlamentorganizirana od ENIL (Evropska mre`a za samostojno `iveewe) iEvropskata parlamentarna grupa GUE/NGL (Evropska obedinetalevica/Nordiska zelena levica).
Fokusot na raspravata be{e da se poka`e negativnotovlijanie na aktuelnite politiki za {tedewe na Evropskataunija vo odnos na licata so popre~enost. Trojca ~lenovi naparlamentot u~estvuvaa vo raspravata. Raspravata be{e podele-na na dva razli~ni paneli. Na prviot panel se razgleduva{evlijanieto na merkite za {tedewe vrz licata so popre~enost.Od panelot proizlegoa ~etiri temi: popre~enost i politika,deinstitucionalizacija, popre~enost i mediumite i indivi-dualni buxeti.
Vo vtoriot panel se opfati zakanata od uskratuvawa naprava na licata so popre~enost na nivo na EU. Se identifikuvaaakcii za da se razgleda aktuelnata situacija i da se obezbedipoddr{ka za pravata na licata so popre~enost vo EU. SimonaGiarrantano (Evropski forum za popre~enost) objasni kakonamaluvawata vo finansiraweto od strana na lokalnite vlastiimaat udar vrz efektite na drugite socijalni servisni slu`bi.Na op{testveno nivo, potrebno e da se investira vo licata ivo kvalitetot na servisnite slu`bi za Evropa poslefinansiskata kriza. Peter Lambreghts (ENIL i Onafhankelijk leven) jaizrazi potrebata za promena na pristapot {to politi~kitelideri go imaat vo odnos na popre~enosta. Toj istakna dekapromoviraweto na socijalnata inkluzija i namaluvaweto nasiroma{tijata treba da bide vo srceto na agendata naEvropskiot parlament.
Raspravata vo Evropskiot parlament be{e zna~ajna odmnogu pri~ini. Prvo, ja podigna svesnosta za pra{awata so koilicata so popre~enost se soo~uvaat vo sega{nata finansiskaklima. Vtoro, ja sodr`i porakata deka merkite za {tedewenegativno vlijaat vrz `ivotot na licata so popre~enost napove}e na~ini. Ovie pra{awa i kako tie da se re{at treba da sevo sr`ta na proektot na Evropskata unija. Na kraj, se razgledaa ipredlozi za prezemawe na ponatamo{ni akcii za da se osiguraatpravata na licata so popre~enost kako gra|ani na EU.
Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualnapopre~enost - PORAKA, kako ~lenka na EASPD, aktivno e vklu~envo aktivnostite koi ovaa asocijacija gi prezema na evropsko nivo,a se naso~eni kon namaluvaweto na efektite na krizata vrz`ivotot na licata so popre~enost. Vo momentov, vo tek eistra`uvawe ~ija cel e da sozdade slika za aktuelniteslu~uvawa vo odnos na kratewata na socijalnite buxeti koi senameneti za lica so popre~enost na nacionalno, regionalno ilokalno nivo.
Rasprava vo Evropskiot parlament
VovedSODR@INA
2 stranaPolitikite za {tedewe na EU
3 stranaProgramski aktivnosti naRCPLIP - PORAKA vo 2012 g.
4 i 5 stranaAnaliza so predlozi zaunapreduvawe na socijalnaza{tita
6, 7 i 8 stranaDeklaracija od konferencija“Stari, pa {to?” na EASPD
9 stranaVeb-napis za kampawata naRCPLIP - PORAKA
10 stranaPreporaki od Sovetot na Evropado dr`avite ~lenki
11 stranaPORAKA: otvorete gi prozorcitekon op{tina bez diskriminacija
12 i 13 stranaOdbele`uvawe na Svetskiot denna Daunoviot sindrom
14 i 15 stranaAktivnosti na dnevnite centri naRCPLIP - PORAKA
16 stranaNa{a stranicaNova programska aktivnost vodnevniot centar - PORAKA Skopje
3
Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost - PORAKA -
Aktivnosti na RCPLIP - PORAKA
^edomirTrajkovski
Pretsedatel naRCPLIP - PORAKA
Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost – PORAKAvo 2012 godina prodol`uva so realizacija na aktivnostite koi proizleguvaat odpostavenite celi i principi na deluvawe.
Edna od osnovnite oblasti na deluvawe na RCPLIP – PORAKA e odr`uvawe irazvivawe na mre`a od socijalni servisni slu`bi vo mestoto na `iveewe. Aktivnostitevo ovaa oblast se naso~eni vo dva pravci: kon odr`uvawe na kontinuitet vo rabotata naoformenite socijalni servisni slu`bi (dnevni centri) i kon sozdavawe na uslovi zapromovirawe na drugi vidovi na servisni slu`bi.
RCPLIP – PORAKA i vo 2012 godina }e prodol`ida lobira za voveduvawe na soodvetnite regulatornimehanizmi vo RM koi }e obezbedat ednakov pristap naNVO sektorot vo oblasta na pru`awe na uslugi odsocijalna za{tita, preku licencirawe i sklu~uvawe nadogovor za partnerski odnosi i finansirawe naaktivnostite vo dnevnite centri. Istovremeno }eprodol`i so inicirawe na lokalnata samouprava, so celaktivno da u~estvuva vo procesot na odr`livost iotvorawe na novi servisni slu`bi vo op{tinite,soglasno Zakonot za lokalna samouprava.
Unapreduvaweto na zakonskite mo`nosti vo odnosna pravata na licata so intelektualna popre~enost voRM e redovna kontinuirana aktivnost na RCPLIP –PORAKA u{te od nejzinoto formirawe. Vo 2012 godina,osobeno vnimanie }e se posveti na implementacija naKonvencijata na ON za pravata na lica so popre~enost.Del od aktivnostite koi }e bidat sproveduvani vo tekotna 2012 godina se prodol`enie na kampawite koiRCPLIP – PORAKA gi vodi izminatite godini. Voedno,}e prodol`i so redovnite aktivnosti za unapreduvawena zakonskata ramka vo oblastite na socijalna za{tita,obrazovanie, zdravstvena za{tita i zdravstvenoosiguruvawe, vrabotuvawe nametnuvaj}i gi usvoeniteprioriteti na svoeto ~lenstvo kako neophodni promeniza unapreduvawe na pravata na licata so intelektualnapopre~enost.
RCPLIP – PORAKA }e prodol`i so sproveduva-we na aktivnosti za podignuvawe na javnata svest voodnos na potrebite i pravata na licata so intelektualnapopre~enost i nivnite semejstva. Vo 2012 godina }e bideobezbeden kontinuitet na ovie aktivnosti kako osnovenpreduslov za razbivawe i nadminuvawe na predrasuditei barierite, osobeno vo onie oblasti koi senajalarmantni, trgnuvaj}i od se u{te visokiot stepenna predrasudi i zloupotrebi so koi se soo~uvaat licataso intelektualna popre~enost.
Vo tekot na 2012 godina, RCPLIP – PORAKA}e prodol`i so aktivnosti vo odnos na lokalnite akcioniplanovi za unapreduvawe na polo`bata na licata sopopre~enost vo Ohrid, Kumanovo, Vinica i Radovi{ kadefokus }e bide staven na poddr{ka na koordinativnitetela vo op{tinite za efektivno implementirawe nalokalnite akcioni planovi. Istovremeno }e prodol`iso aktivnosti za podgotovka na programa koja }e zna~ikreirawe na lokalni akcioni planovi i vo drugi op{tinipo lokalnite izbori vo 2013 godina.
Kontinuirani programski aktivnosti naRCPLIP – PORAKA vo 2012 godina
Druga kontinuirana aktivnost na RCPLIP –PORAKA, koja }e se realizira i ovaa godina ekoordinacija, stru~no-metodolo{ka pomo{ i poddr{kana lokalnite organizacii. Toa podrazbira deka i ovaagodina }e se deluva na zajaknuvaweto na kapacitetot nalokalnite organizacii na RCPLIP – PORAKA so celpoefektivno ostvaruvawe na nivnite programski zada~i.
Prepoznatlivosta na RCPLIP – PORAKA kakolider vo oblasta na pravata za lica so intelektualnapopre~enost rezultira{e so novi partnerstva vo 2011koi se vospostavija so H.E.R.A vo programata“Seksualnost, seksualno i reporduktivno zdravje i pravana lica so popre~enost”, i so Britanskiot Sovet vo RMvo ramkite na programata “Aktivni gra|ani”. Vo 2012godina RCPLIP – PORAKA }e prodol`i so zapo~natiteaktivnosti koi proizleguvaat od ovie partnerstva.Partnerstvoto so H.E.R.A }e bide naso~eno kon {irewei sodr`insko dopolnuvawe na programata na nivo na RM.Aktivnostite, pak, vo ramkite na programata “Aktivnigra|ani” }e bidat naso~eni kon istaknuvawe nadiskriminacijata {to licata so popre~enost i nivnitesemejstva ja iskusuvaat vo sekojdnevniot `ivot.
Uspe{nata realizacija na sportsko-rekreativniaktivnosti za korisnicite na dnevnite centri naRCPLIP – PORAKA vo izminatite godini, pottiknuva-at na nivno organizirawe i vo idnina. Za taa celRCPLIP – PORAKA }e prodol`i so organizirawe naovie aktivnosti vo 2012 godina vo sorabotka solokalnite organizacii i servisnite slu`bi.
Kako i vo izminatite godini taka i vo 2012 godina,RCPLIP – PORAKA }e prodol`i so sorabotkata {toja ima vospostaveno na me|unarodno nivo i }e zemeu~estvo vo realizacijata na zaedni~ki inicijativi,aktivnosti i proekti koi }e proizlezat od ~lenuvawetovo asocijaciite. ^lenstvoto na d-r Vasilka Dimoska,program menaxer vo RCPLIP – PORAKA, vo Bordot naEASPD, e osnova za mnogu poaktivna i podetalnasorabotka na RCPLIP – PORAKA na me|unarodno nivo.
U{te edna kontinuirana aktivnost koja }e sesproveduva vo 2012 godina e izdava~kata dejnost, odnosnoi ovaa godina }e se pe~ati glasiloto “PORAKA”, kako iprira~nici, bro{uri, promotivni materijali, vosoglasnost so programskite aktivnosti.
Programata za rabota na RCPLIP – PORAKA za2012 godina e otvorena i mo`e da se nadopolnuva vo tekotna nejzinata realizacija.
4
Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost - PORAKA -
Aktivnosti na RCPLIP - PORAKA
Vo periodot septemvri – noemvri 2010 godina,Republi~kiot centar za poddr{ka na lica sointelektualna popre~enost – PORAKA vo sorabotka sosvoite lokalni organizacii sprovede istra`uvawe zasostojbata na licata so intelektualna popre~enost voRepublika Makedonija, vo koe bea opfateni 266 roditelina lica so intelektualna popre~enost od 14 op{tini voRepublika Makedonija. Istra`uvaweto ima{e za cel dase sogleda sostojbata i uslovite vo koi `iveat licataso intelektualna popre~enost i nivnite semejstva voRepublika Makedonija. Preku analiza na sobranitepodatoci i informacii, dobieni se slednite osnovnizaklu~oci: • Gri`ata za licata so intelektualna popre~enost e
osnovna zada~a za roditelite i semejstvoto,ograni~uvaj}i gi mo`nostite za zasnovawe na rabotenodnos i u~estvo vo javniot, op{testveniot ipoliti~kiot ̀ ivot;
• 93% od intervjuiranite roditeli poso~ile dekasekojdnevno vodat celosna gri`a za svoeto dete, {toopfa}a golem broj razli~ni aktivnosti, po~nuvaj}iod zadovoluvawe na osnovni fiziolo{ki potrebi,postojana pridru`ba i nadzor, do razvivawe nasocijalni ve{tini;
• 81% od intervjuiranite roditeli na lica sointelektualna popre~enost uka`ale deka sekojdnevnose soo~uvaat so raznovidni problemi i pote{kotiivo golem broj oblasti, a najgolemiot del od niv japotencirale nepovolnata finansiska sostojba;
• Vodeweto gri`a za lice so intelektualna popre~enostdoveduva do nemo`nost za ostvaruvawe rabotenanga`man i gradewe na kariera za 73% odintervjuiranite roditeli;
• 90% procenti od intervjuiranite roditeli izjaviledeka ne se zadovolni od poddr{kata od dr`avata.
Vrz osnova na rezultatite od istra`uvaweto, voovaa analiza uka`uvame na glavnite tri grupi naprioriteti za licata so intelektualna popre~enost inivnite semejstva vo oblasta na socijalnata za{tita:1. Unapreduvawe na socijalnata za{tita preku pari~ni
nadomestoci za licata so popre~enost;2. Podobruvawe na polo`bata na biolo{kite semejstva
na licata so intelektualna popre~enost, preku nivnoizedna~uvawe so zgri`uva~kite semejstva;
3. Razvivawe i zajaknuvawe na mre`ata na socijalniservisni slu`bi za poddr{ka na licata sointelektualna popre~enost i nivnite semejstva.
Analiza so predlozi za unapreduvawe na socijalnataza{tita za lica so intelektualna popre~enost
vo Republika Makedonija
DEL 1. Unapreduvawe na socijalnata za{tita prekupari~ni nadomestoci za licata so popre~enost
Vo Zakonot za socijalna za{tita ne postoi odredbaso koja licata so intelekualna popre~enost vo RepublikaMakedonija }e dobijat mo`nost da ostvaruvaat li~nopravo (pari~en nadomestok) po osnov na nivnatapopre~enost i nesposobnost za rabota. Edinstvenatapoddr{ka doa|a preku Posebniot dodatok za deca sointelektualna popre~enost do 26-godi{na vozrast iPari~niot nadomestok za pomo{ i nega od drugo lice zalica so intelektualna popre~enost nad 26-godi{navozrast, no ovie nadomestoci ne se li~ni prava.
Vo izminatite nekolku godini, RCPLIP –PORAKA bara menuvawe na vakvata sostojba, a mo`nitere{enija se sodr`ani vo slednite dva predlozi:
1. Ostvaruvawe na pravo na postojana pari~na pomo{(~len 57 – ~len 67 od Zakonot za socijalna za{tita )
Licata so umerena, te{ka i dlabokaintelektualna popre~enost, treba da go ostvaruvaatpravoto na postojana pari~na pomo{ kako li~no pravopo osnov na nivnata popre~enost, pri {to ne treba da sezemaat vo predvid prihodite i socio-ekonomskiot statusna semejstvoto. Licata so umerena, te{ka i dlabokaintelektualna popre~enost poradi stepenot napopre~enost ne se vo mo`nost da ostvaruvaat prihodi.Ostvaruvaweto na postojana pari~na pomo{ za ovaagrupa na gra|ani mora da ima tretman na li~en buxet,bazirano vrz seopfatna procenka na potrebite imo`nostite, a }e bide vo funkcija na zadovoluvawe naosnovnite egzistencijalni potrebi.
2. Ostvaruvawe na pravo na dodatok za slepilo imobilnost (~len 84-a od Zakonot za socijalna za{tita )
Ostvaruvawe na pravoto na dodatok za mobilnostda bide dostapen za licata so te{ka i dlabokaintelektualna popre~enost bez postoewe na uslov da sedvi`i so pomo{ na invalidska koli~ka kako {to toa vomomentot se obezbeduva so izmenite i dopolnuvawatana Zakonot za socijalna za{tita. Licata so te{ka idlaboka intelektualna popre~enost ne mo`atsamostojno da se dvi`at i da se orientiraat voprostorot. No, koristeweto na ova pravo ne treba da seuslovuva so koristewe na invalidska koli~ka zatoa {tolicata so te{ka i dlaboka intelektualna popre~enostnemaat potreba od dvi`ewe so pomo{ na invalidskakoli~ka.
Unapreduvaweto na pravata na lica so intelektualna popre~enost i nivnite semejstva e osnovnaprogramska aktivnost na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost– PORAKA. So ogled na toa {to licata so intelektualna popre~enost i nivnite semejstva se edna odsocijalno najzagrozenite grupi gra|ani vo na{eto op{testvo, neophodni se itni promeni vo oblastana socijalnata za{tita.
5
Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost - PORAKA -
Analiza i predlozi za unapreduvawe na socijalnata za{tita
DEL 3. Razvivawe i zajaknuvawe na mre`ata nasocijalni servisni slu`bi za poddr{ka na licataso intelektualna popre~enost
Socijalnite servisni slu`bi se od golemo zna~eweza licata so popre~enost i nivnite semejstva. Reform-skiot proces za deinstitucionalizacija i prevencija odinstitucionalizacija, koj zapo~na vo 2000 godina voRepublika Makedonija, rezultira so oformuvawe nainicijalna mre`a od socijalni servisni slu`bi (dnevnicentri i stanbeni zaednici), no za efektivna poddr{kana sekojdnevnoto `iveewe na licata so intelektualnapopre~enost potrebno e zasilena rabota i vlo`uvawe vo{iroka lepeza na dostapni i kvalitetni servisni slu`-bi: mali grupni domovi, servisni slu`bi za samostojno`iveewe, centri za vremeno opfa}awe, li~ni asistenti,resursni centri, slu`bi za poddr`ano vrabotuvawe...
Vo procesot na obezbeduvawe na socijalni servisnislu`bi potrebno e razrabotuvawe na regulatorni meha-nizmi, trgnuvaj}i od mapirawe na potrebite na nacional-no i lokalno nivo, razvivawe na proceduri za orientacijana korisnicite vo servisni slu`bi, licencirawe iakreditacija na obezbeduva~ite na servisnite slu`bi,razvivawe na standardi za kvalitet i proceduri zafinansirawe na servisnite slu`bi.
Zdru`enijata na gra|ani koi obezbeduvaat servis-ni slu`bi za lica so intelektualna popre~enost trebada bidat prifateni kako ramnopravni partneri na dr`a-vata, preku licencirawe i sklu~uvawe na dogovori zacelosno finansirawe na servisnite slu`bi na zdru`e-nijata na gra|ani.
Sega{noto re{enie koe go regulira vr{eweto naraboti od oblasta na socijalna za{tita od strana na zdru-`enija na gra|ani, ne obezbeduva kontinuitet i odr`li-vost na servisnite slu`bi na zdru`enijata na gra|ani idoveduva do neramnopraven tretman pome|u servisniteslu`bi koi gi obezbeduva dr`avata i servisnite slu`bikoi gi obezbeduva nevladiniot sektor. Vr{eweto naraboti od socijalna za{tita od strana na zdru`enie nagra|ani vo Zakonot za socijalna za{tita e definiranokako proekt: “Ministerstvoto u~estvuva vo obezbe-duvawe del od sredstvata za vr{eweto na odredeniraboti od socijalna za{tita na zdru`enieto…”
Vakvoto re{enie e neprifatlivo koga stanuvazbor za servisni slu`bi za lica so intelektualna popre-~enost (dnevni centri, mali grupni domovi, servisnislu`bi za samostojno ̀ iveewe, centri za vremeno opfa-}awe i drugo). Ovie servisni slu`bi ne smeat da imaatvremen karakter, a nivnata odr`livost mora da bideobezbedena od strana na dr`avata. Toa zna~i celosnofinansirawe na site tro{oci za funkcionirawe naservisnata slu`ba na zdru`enieto na gra|ani, odnosnoednakov tretman so dr`avnite servisni slu`bi vo koiMinisterstvoto gi pokriva site tro{oci.
DEL 2. Podobruvawe na polo`bata na biolo{kitesemejstva koi imaat ~len so intelektualnapopre~enost
Ostvaruvaweto na poseben dodatok ili pari~ennadomestok za pomo{ i nega od drugo lice, vo iznositekoi se predvideni so Zakonot za za{tita na decata i soZakonot za socijalna za{tita, voop{to ne gi zadovoluvapotrebite koga stanuva zbor za gri`a i nega za deca/lica so intelektualna popre~enost.
Roditelite, koi zaradi potrebata od 24-~asovnagri`a za svoeto dete/lice so intelektualna popre~enostne se vo mo`nost da zasnivaat raboten odnos, se nao|aatvo nepovolna sostojba. Sostojbata na socijalen rizik seprodlabo~uva, bidej}i pokraj nemo`nosta da zasnovaatraboten odnos, tie ne dobivaat dovolna poddr{ka oddr`avata.
Od druga strana, Zakonot za socijalna za{titaovozmo`uva smestuvawe i zgri`uvawe na deca/lica sointelektualna popre~enost vo zgri`uva~ki semejstvakoi dopolnitelno dobivaat mese~en nadomestok natro{ocite za smesteno lice i mese~en nadomestok zazgri`uvawe. Vakviot neramnopraven tretman prediz-vikuva golem revolt i nezadovolstvo kaj biolo{kitesemejstva.
Vo ovoj del, RCPLIP – PORAKA gi predlagaslednite dve mo`ni re{enija:
1. Zgolemuvawe na iznosot na posebniot dodatok i napari~niot nadomestok za pomo{ i nega od drugo lice koise koristat od strana na roditel na dete/lice sointelektualna popre~enost. Isto taka, koga stanuva zborza lica so umerena intelektualna popre~enost potrebnoe ostvaruvawe na nadomestokot za pomo{ i nega od drugolice vo pogolem obem, namesto vo pomal obem kako {to emomentalnoto re{enie. So navr{uvaweto na 26 godi{navozrast, potrebite na licata so umerena intelektualnapopre~enost od pomo{ i nega od drugo lice ne senamaluvaat, tuku naprotiv se zgolemuvaat.
2. Nadomestocite koi gi koristat zgri`uva~kitesemejstva da bidat dostapni i za semejstva vo koi i dvataroditeli nemaat zasnovano raboten odnos, kako isemejstva so samohrani roditeli koi imaat dete/decaso intelektualna popre~enost.Ovoj predlog }e ovozmo`i izedna~uvawe na pravata nabiolo{kite roditeli, so pravata na zgri`uva~kitesemejstva i prevencija od institucionalizacija.Osobeno ranlivi se nevrabotenite roditeli isamohranite roditeli koi ne mo`at da obezbedatosnovna egzistencija, kako za sebe taka i za svojot ~lenso intelektualna popre~enost. Brojot na ovie roditelikoi bi gi koristele nadomestocite za smestuvawe izgri`uvawe iznesuva okolu 1000.
Vo izminatiot period, predlozite na RCPLIP - PORAKA za unapreduvawe na socijalnata za{titaza licata so intelektualna popre~enost i nivnite semejstva vo nekolku navrati se prezentirani idiskutirani so Ministerot za trud i socijalna politika, g-din Spiro Ristovski i ~lenovi na negoviotkabinet. Dobiena e pozitivna povratna informacija deka Ministerstvoto za trud i socijalna politikaseriozno razmisluva za implementirawe na merki koi bi ja podobrile socijalnata za{tita na licataso intelektualna popre~enost i nivnite semejstva.
6
Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost - PORAKA -
Zaklu~oci i preporaki od Evropskata konferencija“Stari, pa {to? Samostojno `iveewe za stari lica so
popre~enost”
Od ~lenstvoto na RCPLIP - PORAKA vo EASPD
Kako pridones na Evropskata godina za aktivnostareewe i solidarnost me|u generaciite, EASPDobjavuva preporaki za vklu~uvawe na starite lica sopopre~enost.
Licata so popre~enost vo Evropa denes `iveatpodolgo i vo podobri zdravstveni uslovi blagodareniena pozitivnite slu~uvawa vo medicinskiot tretman iop{testvenite postignuvawa. Vo prilog na toa, licata,op{to zemeno, ̀ iveat podolgo i mnogu od niv }e steknatpopre~enosti kako del od taa dolgove~nost. Kakorezultat, op{testvoto se pove}e go ceni pridonesot kojmo`at da go dadat postarite lica so popre~enost. Ovieslu~uvawa vo dolgove~nosta, dobredojdeni kako {to se,nosat novi predizvici za licata so popre~enost,obezbeduva~ite na socijalni i zdravstveni servisnislu`bi, kako i na semejstvata i kreatorite na politikina nacionalno i na evropsko nivo.
Poradi toa, EASPD, neodamna ja objavi“Deklaracijata od Linc” za vklu~uvawe na postaritelica so popre~enost vo op{testvoto kako del od svojotpridones vo slu~uvawata na Evropskata godina zaaktivno stareewe i solidarnost me|u generaciite.Deklaracijata pravi rezime od najva`nite politi~kipreporaki koi se potrebni za efektivno implementi-rawe na Konvencijata na ON za pravata na lica sopopre~enost. Isto taka, se naveduvaat politikite {tose potrebni pri razvivawe na poinkluzivno op{testvo isistemi za poddr{ka so visok kvalitet za stari lica sopopre~enost. Deklaracijata se bazira vrz ishodite naKonferencijata na EASPD “Stari? Pa {to? Samostojno`iveewe za stari lica so popre~enost” koja se odr`a vojuli 2011 godina vo Linc, Avstrija.
Franz Wolfmayr, Pretsedatel na EASPD izjavi:“EASPD e aktivno vklu~ena vo diskusiite za Aktivnostareewe i solidarnost pome|u generaciite ve}e nekolkugodini. Imame organizirano tri me|unarodnikonferencii na ovaa tema. Glavnite ishodi se deka, odedna strana, treba da go slavime faktot {to `iveemepodolgo i mo`eme da bideme aktivni i vo postaritegodini, i od druga strana, treba da se spravuvame sovistinskite predizvici {to stojat pred nas. Ne e lesenpatot kon ostvaruvawe na celosnoto u`ivawe na pravataod strana na starite lica vrz osnova na po~it zaindividualnite izbori i vrednosta na individualniterazliki. Vlastite treba da go olesnat osposobuvawetona licata i da promoviraat razvivawe na soodvetniservisni slu`bi za stari lica. Kako najgolema Evropskamre`a na obezbeduva~i na servisni slu`bi, nie voEASPD sme podgotveni da rabotime so site relevantnipartneri za da se obezbedi visok kvalitet na `iveeweza starite lica so popre~enost”.
Deklaracija od Linc
Voved
Licata so popre~enost vo Evropa denes `iveatpodolgo i vo podobri zdravstveni uslovi blagodareniena pozitivnite slu~uvawa vo medicinskite tretmani iop{testvenite postignuvawa.
Ovie razvitoci vo dolgove~nosta sedobredojdeni, no nosat novi predizvici za socijalnite izdravstvenite obezbeduva~i na servisni slu`bi, kako ina semejstvata i kreatorite na politiki na nacionalnoi na evropskpo nivo. Usvojuvaweto na Konvencijata naON za pravata na lica so popre~enost vo 2006 godina,koja promovira kvalitet na ̀ iveewe, izbor i vklu~uvawevo op{testvoto za licata so popre~enost, ve}e napravigolem ~ekor nanapred vo zapo~nuvaweto na diskusii isozdavawe svesnost na politi~ko nivo. Sepak, se u{te edolg patot do ispolnuvawe na potrebite na postaritelica so popre~enost i nivnoto vklu~uvawe voop{testvoto.
Vo ramkite na istra`uvaweto sprovedeno zaEvropskata platforma protiv siroma{tija i socijalnoisklu~uvawe, zapo~nato vo dekemvri 2010 godina,Evropskata komisija gi identifikuva{e licata sopopre~enost i postarite lica kako grupa so golem rizikda padnat vo siroma{tija i socijalno isklu~uvawe. Toazna~i deka starite lica so popre~enost se soo~uvaat somnogu nepovolnosti i rizici vo op{testvoto. Za staritelica isto taka e poverojatno deka }e `iveat vorezidenciska institucija, a ~estopati i nemaat mo`nostda izbiraat kade }e `iveat i so kogo sakaat da `iveat.Ova se slu~uva i pokraj ~lenot 19 od Konvencijata naON za pravata na lica so popre~enost, kade jasno senaveduva pravoto na site lica so popre~enost da iskusat“samostojno ̀ iveewe i da bidat vklu~eni vo zaednicata”.
7
Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost - PORAKA -
prodol`uva
Vo juni 2006 godina, EASPD ja vklu~idiskusijata za posebnite potrebi na starite lica sopopre~enost na politi~kata agenda preku organizirawena evropska konferencija za “Stareeweto ipopre~enosta” vo Grac, Avstrija. Vo mart 2009 godina,EASPD be{e ko-organizator na evropska konferencijaza “Novi znaewa vo dolgoro~nata gri`a i poddr{ka –preminuvawe na granicite pome|u stareeweto ipopre~enosta” vo Barselona.
Konferencijata {to se organizira{e vo Lincsoedini na edno mesto va`ni ~initeli i eksperti od celaEvropa so cel da se diskutira za samostojnoto `iveewei individualnata poddr{ka vo redovnite servisnislu`bi za starite lica so popre~enost.
Ovaa deklaracija gi rezimira najva`nitepoliti~ki preporaki {to se potrebni za pravilno da seimplementira Konvencijata na ON i potrebnitepolitiki pri razvivawe na poinkluzivno op{testvo isistemi za poddr{ka so visok kvalitet.
Deklaracii:
DelegatiteNa evropskata konferencija “Stari, pa {to?
Samostojno `iveewe za stari lica so popre~enost”,odr`ana vo Linc, Avstrija, me|u koi i razli~ni ~initeliod oblastite na popre~enost i stareewe:
- Lica so fizi~ka, senzorna i intelektualnapopre~enost,
- Stari lica,- Semejstva i profesionalni zgri`uva~i,- Obezbeduva~i na servisni slu`bi,- Vlasti,- Politi~ari i kreatori na politiki na
regionalno, nacionalno i evropsko nivo,- Akademici i istra`uva~i,
1. Izjavuvaat:a) deka site stari lica so popre~enost se polnopravni
gra|ani koi imaat pravo da gi praktikuvaat svoiteprava vrz osnova na po~it za nivnite individualniizbori i razliki.
b) deka site stari lica so popre~enost go imaat istotopravo kako i ostanatite da nosat odluki za toa kakoi so kogo sakaat da `iveat;
v) deka treba da postoi prezumpcija na sposobnost dase nosat odluki i izbori.
g) deka mo`e da e potrebna poddr{ka za onie koi imaatograni~ena sposobnost da gi izrazat svoite izborii odluki, da se osposobat za toa da go pravat.Neophodno e vakviot vid na poddr{ka da ja po~ituvavoljata i preferencite na liceto i e oslobodena odnesoodvetno vlijanie.
d) Deka e neprifatlivo starite lica so popre~enostda prodol`at da se soo~uvaat so barieri vo odnos na`iveeweto i celosnoto u~estvo vo op{testvoto.
|) Deka e neprifatlivo golem broj na stari lica sopopre~enost da `iveat bez dostoinstvo vo nesood-vetni, restriktivni, izolirani uslovi bez ogled nanivnata volja, preferenci, barawa i prava.
e) Deka e neophodno da se po~ituvaat ~ovekovite igra|anskite prava vo sekojdnevniot `ivot nastarite lica so popre~enost.
)̀ Deka treba da se promoviraat merki za doma{nagri`a i samostojno `iveewe, a segregira~kiterezidenciski mesta za `iveewe treba da setransformiraat vo objekti za poddr{ka od malkapacitet vo mestoto na `iveewe koi seorientirani kon licata.
2. Se soglasuvaat:a) da pobaraat raspolo`livosta i dostapnosta na
servisnite slu`bi vo mestoto na ̀ iveewe i ̀ ivototvo zaednicata da gi zamenat site vidovi na segregi-ra~ki sredini.
b) da gi promoviraat potrebite na starite lica sopopre~enost vo ramkite na redovnite tekovi napolitikite.
v) da se zajakne socijalnata inkluzija, integracijata iu~estvoto, kako i da se dava poddr{ka na postoe~kitesocijalni, semejni i vo mestoto na `iveewe mre`iza stari lica so popre~enost.
g) da se poddr`uvaat ~ovekovite prava i pristapiteorientirani kon liceto.
d) da se razviva sorabotkata vo istr`auvawata vooblasta na samostojnoto `iveewe za starite licaso popre~enost.
|) da se promovira razmena na idei i modeli na dobripraktiki za re{enija za samostojnoto `iveewe nastarite lica so popre~enost.
e) da se promovira do`ivotna prespektiva voodbele`uvaweto i pottiknuvaweto na kreativniotpotencijal kaj starite lica so popre~enost.
3. Prepora~uvaat do:
3.1. Evropskata komisijaa) da prodol`i so finansirawe na istra`uvawa koi
obezbeduvaat sporedbi pome|u institucionalnatagri`a i gri`ata vo mestoto na ̀ iveewe, vo odnos nakvalitetot i tro{ocite.
b) da obezbeduva nasoki za koristewe na Strukturnitefondovi i drugi instrumenti na EU za finansirawenameneti za deinstitucionalicija i samostojno`iveewe.
“Stari, pa {to? Samostojno ̀ iveewe za stari lica so popre~enost”
8
Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost - PORAKA -
v) da promovira i da ovozmo`uva razmena na modelina dobra praktika vo odnos na obezbeduvawe naservisni slu`bi i poddr{ka za starite lica sopopre~enost.
g) da deluva za podignuvawe na svesta vo ramkite naevropskite institucii za pra{aweto okolu samo-stojnoto `iveewe na starite lica so popre~enost.
3.2. Dr`avite ~lenkia) da vr{at pregled na zakonskite i administrativ-
nite pravila i da gi menuvaat so cel da garantiraataktivno vklu~uvawe na korisnicite na servisniteslu`bi vo procesite na donesuvawe odluki.
b) deka strukturnite fondovi treba vo golema merada se koristat za tranzicija od institucionalnagri`a vo servisni slu`bi za gri`a vo mestoto na`iveewe i samostojno `iveewe.
v) deka treba da se vospostavat sistemi na zadol`i-telno sledewe na kvalitetot povrzano sokvalitetot na `iveewe na licata so popre~enost.
g) deka temite za pristapnost treba da se zadol`itel-ni vo nastavnite planovi na studiite za arhi-tektura i turizam, kako i za grade`niot sektor i zasektorot za socijalno domuvawe.
d) deka temata za stareewe i palijativna gri`a,osobeno za licata so intelektualna popre~enost,treba da e stavena na politi~kata agenda na sitedr`avi ~lenki.
|) deka tie treba da investiraat vo razvojot na novitehnologii so cel licata da imaat kontrola vrzsvojot `ivot i da ostanat samostojni {to e mo`nopodolgo.
e) deka licata so popre~enost treba da imaat mo`nostda go izbiraat nivniot vid na servisna slu`ba.
)̀ deka treba da se obezbedi holisti~ka struktura zapalijativna gri`a za licata so popre~enost.
3.3. ^initeli i obezbeduva~i na servisni slu`bia) deka starite lica so popre~enost treba da bidat
vklu~eni vo razvojot i dizajnot na novite servisnislu`bi i treba da se vo mo`nost da gi iska`at svoite`elbi i mislewa za toa kako tie sakaat da `iveat.
b) deka sorabotkata pome|u site vklu~eni ~initeli eneophodna.
v) deka e potrebna pogolema individualizacija vo odnosna planirawe na servisnite slu`bi so jasen fokusna tranziciite osobeno od institucionalna gri`avo gri`a i poddr{ka vo mestoto na `ivewe isemejstvoto.
g) deka mre`noto rabotewe i obuka za pristapnost epotrebna.
d) deka su{tinska e postojanata obuka na personalotkoj raboti so stari lica so popre~enost.
|) deka se primenuva holisti~ki i profesionalenpristap vo gri`ata do krajot na ̀ ivotot koj opfa}aobuka, pravni pra{awa i, kade e potrebno,sovetuvawe.
e) Deka e va`no da se poddr`at licata so popre~enostso {to }e im se ovozmo`i da go iskusuvaatkontinuitetot vo nivnite socijalni mre`i osobenokoga tie `iveat samostojno.
)̀ Obezbeduva~ite na specijalizirana gri`a ipoddr{ka treba da razvijat sistemi, metodologii imre`i so {to }e go olesnat transferot na knowhowi znaewe do ~initelite od redovnite tekovi.
4. Zaklu~oci
Ovaa deklaracija e rezultat na tri razli~nime|unarodni konferencii organizirani od EASPD nakoi debatite i sostanocite so eksperti go poka`aa patotza idnite politiki i strategii za spravuvawe sopra{awata na Evropa koja staree. Preporakite trebavnimatelno da se zemat vo predvid i da seimplementiraat, osobeno vo kontekst na slednataEvropska godina na aktivno stareewe i solidarnost me|ugeneraciite, 2012. So toa, EASPD se nadeva deka }epridonese za pozitiven i proaktiven pristap konstareeweto vo na{eto op{testvo denes.
Na{ite op{testva se vo mo`nost da gi raz-vijat potrebnite strukturi i mehanizmi koi ovozmo-`uvaat licata so popre~enost vo celost da go`iveat svojot ̀ ivot kako vrednuvani i po~ituvanigra|ani. Klu~nite uslovi za poinkluzivno, prija-telski nastroeno op{testvo kon popre~enosta istareeweto se navedeni vo ovaa deklaracija. Me|uostanatoto, najsu{tinskite barawa se vo odnos napristapnosta na izgradenata sredina i celosnataimplementacija na konceptot Dizajn za site.
Obezbeduva~ite na specijalizirana poddr{-ka, knowhow i razbirawe na specifi~nite potrebina lice so popre~enost se osnovni. Sepak, na~inotna koj se dava i se koristi poddr{kata treba da semenuva vo idnina. Poddr{kata treba da e indivi-dualizirana, orientirana kon liceto i da se obez-beduva i vo doma{ni uslovi. Poradi toa, od golemava`nost }e bide zgolemenata sorabotka i prene-suvawata na znaewe za nositelite na akcii odredovnite tekovi.
“Stari, pa {to?” e poraka na nade` za siteEvropejci koi mo`e, porano ili podocna, kako {tostareat, da imaat potreba od poddr{ka za da ̀ iveatudoben i dostoinstven `ivot.
Me|unarodna konferencija na EASPD
9
Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost - PORAKA -
Veb-napis za kampawata na RCPLIP - PORAKA (prezemeno od www.ndi.org)
Potrebni bea mnogu godini, no gra|anite sopopre~enost vo Makedonija sega zakonski imaat pravona ednakov tretman pred zakonot.
Promenata se slu~i kon krajot na minatata godi-na koga Sobranieto na Republika Makedonija ja ratifi-kuva{e Konvencijata na ON za pravata na lica so popre-~enost, zbir na vladini zalo`bi i obvrski za ovozmo`uva-we na celosni prava za licata so popre~enost namestotie da se tretiraat kako objekti na milostina i institu-cionalizacija. Makedonskata ratifikacija na konven-cijata be{e rezultat na dolgoro~na kampawa {to javode{e organizacija koja gi zastapuva pravata na licataso intelektualna popre~enost, i koja vo tekot na tojproces nadmina golemi politi~ki i institucionalnipre~ki za da gi realizira svoite celi.
Istoriski gledano, pristapot na Makedonija konpopre~enosta ja naglasuva{e segregacijata na decata sopopre~enost, ednostavni rabotni mesta za vozrasnite sopopre~enost, i sproveduva{e malku, dokolku voop{to,alatki so politiki za integrirawe na licata so popre~e-nost vo redovnite tekovi na op{testvoto. Ostaveni somnogu malku opcii i ~estite soo~uvawa so socijalnatastigma, mnogu semejstva gi institucionalizirale nivni-te ~lenovi so popre~enost. Ratifikacijata na Konvenci-jata na ON podrazbira, vo po{iroka smisla, po~etok voispravawe na gre{kite od minatoto i zna~ajna integra-cija na gra|anite so popre~enost vo socijalniot iekonomskiot `ivot na zemjata.
Predvodnik vo naporite za ratifikacija be{eRepubli~kiot centar za poddr{ka na lica so intelek-tualna popre~enost – PORAKA, nacionalna, nevladinaorganizacija koja gi zastapuva pravata i interesite napove}e od 20.000 makedonski gra|ani so intelektualnapopre~enost. RCPLIP - PORAKA vklu~i ~lenovi nasobranieto i na javnosta vo {irokata kampawa kojaopfati lobirawe kaj lideri na partii, izdavawe namislewa i organizirawe na me|unarodni konferenciiso cel da se dobie parlamentarnata poddr{ka potrebnaza ratifikacija na konvencijata {to Vladata ja potpi{avo 2007 godina.
Ovie napori so seriozen intenzitet zapo~naa vo2009 godina, koga RCPLIP - PORAKA odlu~i deka imapotreba od poddr{ka vo naso~uvaweto na politi~kiot izakonodaven proces vo Makedonija, pa se obrati za pomo{kaj Nacionalniot demokratski institut. Institutotbe{e vklu~en vo pove}egodi{na programa finansiranaod Nacionalniot fond za demokratija so cel poddr{kana naporite za lobirawe vo odnos na zakonodavstvoto odstrana na makedonskite gra|anski grupi. So obukaovozmo`ena od NDI vo odnos na informirawe najavnosta, odnosi so mediumi i procenki na politikite,RCPLIP – PORAKA razvi zakonska strategija ikampawa za podignuvawe na javnata svest {to dovedoado ratifikacija. Za vreme na kampawata, RCPLIP –PORAKA izgradi model na zastapuvawe koj mo`e da sekoristi i od drugi gra|anski aktivisti vo zemjata.
Upornosta na organizacija vo Makedonija vodi konzna~ajna pobeda za licata so popre~enost
“Ovaa kampawa se podgotvuva{e dolgo vreme inavistina sme zadovolni {to na{ata naporna rabotavrodi so uspeh”, re~e Vasilka Dimoska, Programskimenaxer na RCPLIP – PORAKA. “Iskustvoto navis-tina go preobrazi na~inot na koj nie kako organizacijarazmisluvame vo odnos na lobiraweto za zakonodavstvotoi za na{ata uloga vo demokratskiot proces. ]e gi prime-nuvame nau~enite lekcii kako {to }e zapo~neme so sle-dewe na implementacijata na konvencijata.” Kampawatana RCPLIP – PORAKA zapo~na so kolumna vo eden odnajtira`nite dnevni vesnici, Dnevnik, vo koja se davaatargumenti za itna ratifikacija. Istovremeno, RCPLIP– PORAKA kreira{e i publikuva{e materijali za kam-pawata, posteri, flaeri i informativna bro{ura podmototo “Za pravata da stanat realnost!”. Liderite voRCPLIP - PORAKA gi informiraa svoite lokalniorganizacii niz celata zemja za inicijativite i strate-giite kako da se lobira kaj ~lenovite na Sobranieto vonivnite izborni edinici. Pretstavnicite na RCPLIP– PORAKA se sostanaa so ~lenovi na Sobranieto vo 20izborni edinici kade NDI pomogna da se razvijatkancelarii pred pet godini. Tie lobiraa i kaj Pretseda-telot na Sobranieto, g-din Trajko Veljanovski, za vremena posetata na zakonodavniot dom. I pokraj golemitenapori na RCPLIP- PORAKA, politi~arite gipropu{tija vetenite krajni rokovi za ratifikacija,vku~uvaj}i go i Me|unarodniot den na licata so popre~e-nost vo 2010 godina. prodol`uva
10
Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost - PORAKA -
Veb-napis za kampawata na RCPLIP - PORAKA (prezemeno od www.ndi.org)
Preporaka do dr`avite ~lenki za u~estvo na licata sopopre~enost vo politi~kiot i vo javniot `ivot
Na 16-ti noemvri 2011 godina, Komitetot naministri pri Sovetot na Evropa usvoi preporaka zau~estvoto na licata so popre~enost vo politi~kiot ijavniot `ivot. Celta na preporakata e da im predlo`ina dr`avite ~lenki na~ela i merki, koi }e go zgolematu~estvoto na licata so popre~enost vo politikata i vojavniot `ivot na lokalno, regionalno, nacionalno ime|unarodno nivo.
Vo ovie uslovi, preporakata ima za cel da ja otstra-ni diskriminacijata i barierite koi im uskratuvaat naranlivite grupi lica, kako onie so popre~enost, dau`ivaat vo aktivnoto gra|anstvo. Istovremeno, taa imaza cel da go ovozmo`i izrazuvaweto na nivnite mislewa,kako i nivnoto pravo da glasaat i da u~estvuvaat naizbori vrz osnova na popre~enost.
Poto~no, “Komitetot na Ministri predlagavladite na dr`avite ~lenki:1. da prodol`at so naporite za postignuvawe na celite
vo Akcioniot plan za popre~enost na Sovetot naEvropa koi se odnesuvaat na u~estvoto na licata sopopre~enost vo politi~kiot i vo javniot ̀ ivot. Tie,isto taka, treba da go sledat i da go ocenuvaat sprove-duvaweto na odredbite vo akcioniot plan;
2. da prezemat zakonski merki so cel da se ovozmo`irazvojot na soodvetni servisi za poddr{ka koi }e giohrabrat licata so popre~enost da zemat u~estvo vopoliti~kiot i vo javniot `ivot kako gra|ani koiimaat ednakvi politi~ki prava i obvrski. Toa trebada se slu~i so po~it kon na~elata i merkite za:ednakvi mo`nosti, pristapnost, ne-diskriminacija vopraktikuvaweto na delovnata sposobnost, edukacii iobuka vo demokratskoto u~estvo, vklu~itelno ilicata so popre~enost vo procesite na donesuvaweodluki, itn.
3. da iniciraat ili da prodol`at da rabotat naocenuvaweto na demokratskoto u~estvo na licata so
popre~enost i vlijanieto na nacionalno, regionalnoi na lokalno nivo, za da se konsolidira sorabotkatapome|u donesuva~ite na odluki, telata za rakovodeweso izbori, istra`uva~i akademski institucii i NVOivo nivnite soodvetni zemji so cel da se obezbedatinformacii i statisti~ki podatoci kako i da sesoberat dobri praktiki;
4. da ja zajaknat nivnata sorabotka so Sovetot na Evropapreku razmena na dobri praktiki i razvivawe name|uvladini aktivnosti i mre`i. Toa }e pridoneseza kreirawe na uslovi za vklu~uvawe na lica sopopre~enost vo politi~kiot i javniot ̀ ivot;
5. da ja integriraat ovaa preporaka vo nivnitenacionalni strategii, politiki i programi zapopre~enost, da ja prevedat na nivnite oficijalnijazici i da ja pro{irat {to e mo`no pove}e;
6. da gi vklu~at licata so popre~enost, vklu~itelno idecata i mladite lica, preku nivnite organizacii,vo {ireweto i sproveduvaweto na ovaa preporaka.”
Me|u licata so popre~enost, onie so inte-lektualna popre~enost mo`ebi imaat najmalku ednakvimo`nosti za u~estvo vo izbori, bez razlika dali kakoglasa~i ili kako kandidati. Nedostatokot od pristapniinformacii za lica so intelektualna popre~enost,nemawe pristap do glasa~kite mesta, namalena svesnostme|u politi~kite partii i izbornite komisii na samiteglasa~ki mesta, kako i predrasudi za sposobnosta na ovielica da nosat odluki se samo nekoi od osnovnite faktorikoi mo`at da gi dr`at licata so popre~enost daleku odnivnite prava koi gi imaat kako aktivni gra|ani. ZaEvropskata Inkluzija, u~estvuvaweto vo politi~kioti vo javniot `ivot se odnesuva na vklu~uvawe voop{testvoto i da se slu{nat glasovite na licata sointelektualna popre~enost i nivnite semejstva.
Aktivnosti na Sovetot na Evropa
No, so razo~aruvawata samo se zgolemuva{eodlu~nosta za stavawe pogolem pritisok vrz vladata.Politi~kata kriza minatata godina, {to donese ipredvremeni izbori vo juni, i ovozmo`i na RCPLIP –PORAKA u{te edna mo`nost – ovoj pat vo tekot nasamata izborna kampawa. Poddr`ana od NDI, RCPLIP– PORAKA kreira{e izborna strategija koja vklu~isobirawe na karti~ki za zalo`ba od liderite naglavnite politi~ki partii za ratifikuvawe naKonvencijata na ON vo ramkite na 100 dena odkonstituiraweto na noviot parlamentaren sostav. Za dvenedeli, RCPLIP – PORAKA obezbedi zalo`bi od 10partii. Kampawata be{e {iroko pokriena odnacionalnite mediumi; pretstavnici na RCPLIP –PORAKA se pojavuvaa na TV, radio i vo nacionalnitevesnici skoro sekoj den vo tekot na kampawata. Iako
uspehot ne se slu~i vo tekot na tie 100 dena, Sobranietoednoglasno ja ratifikuva{e konvencijata, minatiotdekemvri – navreme za da se odbele`i Me|unarodniotden na licata so popre~enost vo 2011 godina.
Deset dena podocna, RCPLIP – PORAKA i NDIorganiziraa trkalezna masa vo odnos na ratifikacijatai obvrskite za makedonskata vlada koi proizleguvaatod Konvencijata. Nastanot na edno mesto sobra pove}eod 60 u~esnici od organizacii i grupi aktivni vodvi`eweto za ednakvost na licata so popre~enost, abe{e otvoren od Ministerot za trud i socijalnapolitika. Za vreme na nastanot, diskusijata se naso~ikon predizvicite za da se obezbedi deka zborovitestaveni na hartija vo 2011 godina }e vodat kon vistinskopodobruvawe na `ivotot na licata vo 2012 godina.
11
Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost - PORAKA -
Partnerstva vo ramkite na programata “Aktivni gra|ani”
Britanskiot sovet vo 2009 godina zapo~na soprograma nare~ena Aktivni gra|ani. Glavnata cel naprogramata e da im pru`i poddr{ka na u~esnicite daprezemat pozitivna akcija za op{testvena promena.Pozitivnata akcija mo`e da vklu~uva aktivnosti zavmre`uvawe, podobruvawe na sorabotkata, li~en razvoji interkulturen dijalog. Vo Makedonija BritanskiotSovet ovaa programa ja sproveduva od 2010 godina, soposeben osvrt na oblastite aktivno gra|anstvo i ednakvimo`nosti i raznolikost. RCPLIP – PORAKA, nainicijativa na Britanskiot sovet se vklu~i vo ovaaprograma.
RCPLIP – PORAKA zaedno so Zdru`enieto“Otvorete gi prozorcite” i Komisijata za ednakvimo`nosti na `enite i ma`ite na Op{tina Karpo{prodol`uva so sproveduvawe na programata naBritanskiot sovet “Aktivni gra|ani” i vo 2012 godina.Planiranite aktivnosti se vo nasoka nasenzibilizirawe na u~enicite od sedmo i osmo oddelenievo ~etiri osnovni u~ili{ta (OOU “Jan Amos Komenski”,OOU “Dimo Haxi Dimov”, OOU “Lazo Trpovski” i OOU“Petar Pop Arsov”) i nivno informirawe za zna~ewetona poimite popre~enost, diskriminacija i ednakvimo`nosti. Glavnata cel na programata e da se prika`ediskriminacijata {to licata so popre~enost i nivnitesemejstva ja iskusuvaat vo sekojdnevniot `ivot,predrasudite, stereotipnite odnesuvawa i {tetnitepraktiki na sistemot vo op{testvoto, no i na gra|anitevoop{to. Istovremeno, i podignuvawe na javnata svest,vklu~uvaj}i i na nivo na semejstvoto, vo odnos na licataso popre~enost, promovirawe na po~itta za pravata idostoinstvoto na ovie lica i nivnite semejstva, kako iza svesnosta za nivnite sposobnosti i pridonesi.Istovremeno, sproveduvaweto na aktivnostiteovozmo`uva podignuvawe na svesta za konceptot naaktivno gra|anstvo, kako i posvetenost za inicirawe isproveduvawe na aktivnosti vo zaednicata.
Aktivnostite {to se opfateni vo ovaa programase realiziraat vo tri dela. Vo prviot del beaorganizirani tribini na koi u~enicite od osnovnite
u~ili{ta ja prosledija teatarskata pretstava“Otvoreni prozorci”, napi{ana i odigrana od u~eniciod SUGS “Nikola Karev”. Potoa imaa mo`nost da sezapoznaat so Zakonot za spre~uvawe i za{tita oddiskriminacija i so konceptot na aktivno gra|anstvo, ina kraj zaedni~ki site da porazgovarame za popre~enosta,diskriminacijata, predrasudite. Ovie tribiniu~enicite isto taka gi iskoristija za da razmenat ideiza inicirawe na aktivnosti koi }e ja opfatat tematadiskriminacija, a }e gi sproveduvaat so poddr{ka nanivnite nastavnici.
Vtoriot del od programata, gi opfa}aaktivnostite koi gi realiziraat u~enicite od osnovniteu~ili{ta zaedno so korisnicite na servisnite slu`bina RCPLIP – PORAKA i na zdru`enieto “Otvorete giprozorcite”.
Tretiot del od programata, koj }e se realiziravo prvata polovina na mesec april, vsu{nostpretstavuva zavr{en nastan na koj u~enicite }e giprezentiraat aktivnostite i }e gi prenesat porakiteprotiv diskriminacijata.
Realiziraweto na celata programa “PORAKA:Otvorete gi prozorcite kon op{tina bez diskrimi-nacija” e finansiski poddr`ano od Britanskiot sovet.
PORAKA: Otvorete gi prozorcite kon op{tinabez diskriminacija
12
Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost - PORAKA -
Aktivnosti na Obedinetite nacii
Odbele`uvawe na 21-vi mart, Svetskiot den na Daunoviot sindrom
Vo dekemvri 2011 godina, Generalnoto sobraniego proglasi 21-vi mart za Svetski den na Daunoviotsindrom. Generalnoto sobranie odlu~i, zapo~nuvaj}i od2012 godina, da go odbele`uva Svetskiot den na Daunovsindrom na 21-vi mart sekoja godina, i gi povikuva sitedr`avi ~lenki, relevantni organizacii vo sistemot naObedinetite nacii i drugi internacionalniorganizacii, kako i gra|anskoto op{testvo, vklu~uvaj}igi nevladinite organizacii i privatniot sektor, da goodbele`uvaat Svetskiot den na Daunoviot sindrom nasoodveten na~in, so cel da se podignuva javnata svest zaovoj sindrom.
Za vreme na prvoto odbele`uvawe na Svetskiotden na Daunov sindrom 2012 godina vo sedi{teto naObedinetite nacii vo Wujork, samozastapnicite odAvstralija, Brazil, Peru, [panija i SAD, i profesio-nalcite od sekoj kontinent, me|u ostanatite temi,diskutiraa za inkluzivno obrazovanie, ~ovekovi prava ipoliti~ko u~estvo, samostojno `iveewe, kako da seraboti so mediumite i so nau~ni istra`uvawa.
Konferencijata “Gradewe na na{ata idnina”
Konferencijata “Gradewe na na{ata idnina”be{e poddr`ana od Postojanata misija na Brazil voObednietite nacii, Postojanata misija na Polska voObedinetite nacii, Sekretarijatot na ON zaKonvencijata za prava na licata so popre~enost iUNICEF, a be{e organizirana od Daunov SindromInternacional. Konferencijata pretstavuva zna~ajnamo`nost za svetot da se obedini i da poka`e poddr{kaza ovoj den, kako i da gi slu{ne samozastapnicite soDaunov sindrom koga gi iska`uvaat svoite zagri`enosti,nade`i i soni{ta. O~ekuvame deka prviot Svetski denna Daunov sindrom {to e priznaen od strana naObedinetite nacii }e pomogne vo kreiraweto na trendza samozastapuvawe kaj licata so intelektualnapopre~enost, a voedno i da se promovira nivnataindividualna avtonomija i celosno i efektivno u~estvovo op{testvoto, vo soglasnost so na~elata odKonvencijata za pravata na lica so popre~enost.
Poraka od Generalniot sekretar na ON
Denes ja odbele`uvame prvata komemoracija naSvetkiot den na Daunov sindrom. Go pozdravuvamglobalnoto partnerstvo pome|u vladite, aktivistite,semejstvata, profesionalcite i drugite koi neumornorabotea za ovoj den.
Mnogu dolgo licata so Daunov sindrom, vklu-~uvaj}i gi i decata, bea ostaveni na marginite na
op{testvoto. Vo mnogu zemji, tie i ponatamu se soo~uvaatso stigma i diskriminacija, kako i so zakonski isredinski barieri taka i so stavovite na lu|eto so {tose popre~uva nivnoto u~estvo vo zaednicata.
Diskriminacijata mo`e da bide zlobna, kakoprisilnata sterilizacija, ili suptilna kakosegregacijata i izolacijata preku fizi~kite isocijalnite barieri. Licata so Daunov sindrom~estopati se li{eni od pravoto na ednakvo priznavawepred zakonot, od pravoto da glasaat ili da bidat birani.Intelektualnata popre~enost, isto taka se smeta zalegitimna osnova za li{uvawe na licata so Daunovsindrom od nivnata sloboda, no i za nivno zadr`uvawevo specijalizirani institucii, ponekoga{ do krajot nanivnite ̀ ivoti.
Vo mnogu zemji, devoj~iwata i mom~iwata sointelektualna popre~enost nemaat pristap do redovnotoobrazovanie. Predrasudite deka decata so Daunovsindrom go popre~uvaat obrazovanieto na drugite dovelodo toa nekoi od roditelite na deca so intelektualnapopre~enost da gi nosat svoite deca vo posebni u~ili{taili da gi ~uvaat doma. A sepak, istra`uvawatapoka`uvaat - i se pove}e lica po~nuvaat da razbiraat –deka raznolikosta vo u~ilnicata vodi kon u~ewe irazbirawe od {to benefit imaat site deca.
Daunoviot sindrom e genetska pojava predizvikana od dopolnitelen materijal vo 21-viothromozom {to rezultira so intelektualna popre~enost. Soodvetnata zdravstvena gri`a, programiteza rana intervencija i inkluzivnoto obrazovanie, kako i soodvetnite istra`uvawa se vitalni zarastot i razvojot na poedinecot.
13
Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost - PORAKA -
Daunov sindrom – {to da se upotrebi (a {to da ne se ka`e)Koga se govori za temi povrzani so Daunoviot sindrom na na~in koj e i fakti~ki to~en i nenavredliv za
op{tata javnost, vklu~itelno i licata so Daunov sindrom i nivnite semejstva, ve molime razgledajte ja tabelatapodolu. Sigurni sme deka gi spodeluvate na{ite zagri`enosti, pa zatoa odvojte minuta da proverite deka va{atakopija e vo soglasnost so slednite jazi~ni nasoki i deka vie ne prodol`uvate so bilo kakvi mitovi povrzani sosostojbata.
Licata so Daunov sindrom ne `iveat mnogu dolgo.
Samo postari majki imaat bebiwa so Daunovsindrom.
Licata so Daunov sindrom ne mo`at da postignatnormalni ̀ ivotni celi
Site lica so Daunov sindrom izgledaat isti edniso drugi.
Licata so Daunov sindrom sekoga{ se veseli idragi
Denes, licata so Daunov sindrom mo`at dao~ekuvaat dolg ̀ ivot.
Iako kaj postarite majki postoi pogolemaindividualna mo`nost da se ima bebe so Daunovsindrom, pove}e se ra|aat kaj pomladi majkiodrazuvaj}i pogolema stapka na ra|awa kaj ovaavozrasna grupa.
So vistinska i pravilna poddr{ka, tie toa gomo`at. Golem broj lica so Daunov sindromnau~uvaat da odat i da zboruvaat, i mnogu od nivsega odat vo redovni u~ili{ta, polagaat ispiti ivodat celosen, polu-samostoen ̀ ivot na vozrasen.
Postojat odredeni specifi~ni fizi~ki karakte-ristiki. Licata so Daunov sindrom mo`at da giimaat site niv ili da nemaat niedna. Lice soDaunov sindrom sekoga{ pove}e }e li~i na svoetosemejstvo otkolku na nekoj drug so taa sostojba.
Site nie sme individui, a licata so Daunov sin-drom ne se porazli~ni od bilo koj drug vo nivnitekarakterni crti i razliki vo raspolo`enieto.
Mongol
Pati od ili e `rtva na Daunov sindrom
Daun bebe/lice/dete
Retardiran/mentalno hendikepiran/ nazaden
Zaboluvawe/bolest/hendikep
Daun (kako kratenka)
FAKTIMITOVI
NE UPOTREBUVAJTE UPOTREBUVAJTE
Lice/bebe/dete so Daunov sindrom
Ima Daunov sindrom
Lice/bebe/dete so ili koe ima Daunov sindrom
Intelektualna popre~enost
Sostojba ili genetska sostojba
DS (kako kratenka dokolku e potrebno)
Obedinetite nacii so decenii rabotea za da jaosiguraat dobrosostojbata i ~ovekovite prava za sitelu|e. Tie napori bea zajaknati so usvojuvaweto naKonvencijata za pravata na lica so popre~enost vo 2006godina. Konvencijata ja otelotvoruva promenata voparadigmata so koja licata so popre~enost pove}e ne sesmetaat za objekti na milosrdie i blagosostojba, tukukako lica so ednakvi prava i dostoinstvo koi mo`at dadadat ogromen pridones vo op{testvoto na svoj na~in.
Na ovoj den, povtorno da ka`eme deka licata soDaunov sindrom imaat pravo na celosno i efektivnou`ivawe na site ~ovekovi prava i osnovni slobodi. Sekojod nas da go napravi svojot del za da im ovozmo`i nadecata i vozrasnite so Daunov sindrom celosno dau~estvuvaat vo razvojot i ̀ ivotot na na{eto op{testvona ednakva osnova so site ostanati. Ajde da gradimeinkluzivno op{testvo za site.
21-vi mart, Svetski den na Daunoviot sindrom
14
Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost - PORAKA -
Socijalni aktivnosti na dneviot centar - PORAKA Radovi{
Socijalni aktivnosti na dneviot centar - PORAKA Skopje
Rodendenska dru`ba vodnevniot centar – PORAKA Radovi{
Prekrasnata tradicija za dru`ewe i proslavu-vawe na rodendenot na g-din Nikolaj~o Nikolov, zamenikgeneralen direktor na rudnikot “Bu~im”, so korisnicitena dnevniot centar – PORAKA Radovi{ prodol`i i ovaagodina.
I pokraj golemite obvrski i anga`mani koi giima kako stopanstvenik, g-din Nikolov sekoga{ nao|avreme da gi poseti korisnicite, da vnese pozitivnaenergija i radost vo nivnite ̀ ivoti. Po povod negoviotrodenden gi po~esti najprvo so ubav zbor, a potoa sofinansiska pomo{ za da si kupat ne{to za niv li~no isekako neizbe`nite paket~iwa so slatki ne{ta.
Golema blagodarnost od site nas do g-dinNikolov, koj e primer vo gradot kako treba da se pomagana onie koi imaat potreba i zaslu`eno e milenik nanajmarginaliziranata grupa na gra|ani.
Vo organizacija na Grad Skopje - Sektorot zaekologija, a po povod po~etokot na proletta i Denot naekologijata, vo gradskiot park se odr`a manifestacijana koja zedoa u~estvo pove}e gra|ani i organizacii.
Korisnicite na dnevniot centar PORAKA -Skopje, ve}e tradicionalno sadea cve}iwa. Toa e aktiv-nost koja se sproveduva vo poslednite godini, a ovojpatse slu~uva{e vo gradskiot park. Na manifestacijata,kako doma}in, u~estuva{e i gradona~alnikot na GradSkopje g-not Koce Trajanovski, koj gi pozdravikorisnicite i zaedno so niv posadi cve}e. Aktivnostitepo povod Denot na proletta i Denot na Ekologijata ve}eprerasnaa vo prekrasna tradicija koja se nadevame deka}e prodol`i i vo idnina.
Vo ramki na socijalnite aktivnosti na dnevniotcentar - PORAKA Skopje, a vo sorabotka so Crven Krstna Grad Skopje, korisnicite na dnevniot centarPORAKASkopje ja posetija Makedonskata opera i balet.Na repertoarot be{e adaptiranata baletska pretstava“Jovan~e i Marika”.
Sorabotkata so MOB prodol`uva, a isto takaprodol`uva sorabotkata i so Makedonskata filhar-monija. Ovoj pat, del od korisnicite so roditelite imaamo`nost da prisustvuvaat na izvedba na filmska muzikaod animirani filmovi. Mo`nosta da se prisustvuva navakvi nastani sekoga{ predizvikuva vozbuda izadovolstvo kaj korisnicite na dnevniot centar -PORAKA Skopje.
Poseta na Makedonska opera i baleti Makedonska filharmonija
Denovi na proletta
15
Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost - PORAKA -
Socijalni aktivnosti na dneviot centar - PORAKA Skopje
Vo sportskata sala na O.U. “Quben Lape”
Na na{e golemo zadovolstvo, vospostavenatasorabotka pome|u kowi~kiot klub Tri Star ikorisnicite od dnevniot centar PORAKA – Skopjeprodol`uva i ovaa prolet, no na nova lokacija. Koris-nicite i anga`iranite lica gi posetuvaat terenite nakowi~kiot klub vo naselbata Novoselski pat.
Pritoa, osnovnata cel na ovaa aktivnost e da serazvie qubov kon ̀ ivotnite – kowite, kako i da se nau~ikako da se gri`ime za niv i da ja odr`uvame nivnatahigienata. Kako sosema krajna cel e da nau~ime pravilnoda go odr`uvame teloto dodeka javame, dodeka za oniekoi ne mo`at da javaat e predvideno i vozewe so ko~ija.Vo rabotata so korisnicite, osven na{iot dolgogodi{enprijatel Paolo, povtorno e vklu~ena Nata{a koja eprofesionalen java~.
Sportskite aktivnosti se dobra mo`nost zapodobruvawe na psihofizi~kata sostojba i razvivawena sportskiot i natprevaruva~kiot duh. Kako i nekolkugodini nanazad, i ovaa godina O.U. “Quben Lape” niovozmo`uva najmalku edna{ mese~no vo zimskiot periodda ja koristime nivnata sala.
Prodol`uvaat aktivnostite za gri`a i javawe na kowi
Vo nea, korisnicite na dnevniot centar naPORAKA vo Skopje gi iska`uvaat nivnite sportskive{tini i toa naj~esto vo fudbal i ko{arka, iako iaktivnostite kako tr~awe, tegnewe ja`e i skok vodale~ina ne se izostaveni.
Novata programska aktivnost koja {to se sproveduva so korisnicite na dnevniotcentar - PORAKA Skopje e vklu~uvawe vo procesot na sozdavawe na teatarska pretstava.Vospostavena e sorabotka so dvajca profesionalni akeri, Makedonka i Zlatko, koi nasopstvena inicijativa re{ija zaedno so na{ite korisnici da se obidat da napravatpretstava.
Novi aktivnosti vo dnevniotcentar - PORAKA Skopje
Novi aktivnosti vo dnevniotcentar - PORAKA Skopje
Novi aktivnosti vo dnevniotcentar - PORAKA Skopje
Novi aktivnosti vo dnevniotcentar - PORAKA Skopje
Skopje, mart 2012 g.
Idejata e korisnicite da go po~ustvuvaat na~inot na koj se sozdava edno teatarskodelo, kako i aktivno da u~estvuvaat i bidat vklu~eni vo procesot. Dogovoreno e akte-rite edna{ nedelno da go posetuvaat dnevniot centar i zaedno so grupa na korisnici danapravat teatarska pretstava, .sovladuvaj}i razni akterski ve`bi i tehniki
Seto toa e edno novo iskustvo za korisnicite koimnogu aktivno se vklu~ija vo celiot proces.
so golem interes go prifatijapredizvikot i