GODINA III BROJ 29 AVGUST 2008 ...OP[TINSKI VESNIK GODINA III • BROJ 29 • AVGUST 2008 BESPLATEN PRIMEROK ZAVR[I PRVATAPRVATA FAZA FAZA OD PROBIVAWETO PROBIVAWETO NA BULEVARBULEVAR

OP[TINSKI VESNIK

GODINA III • BROJ 29 • AVGUST 2008 BESPLATEN PRIMEROKwww.kiselavoda.gov.mk

ZAVR[IZAVR[I PRVATAPRVATA FAZA FAZA ODOD PROBIVAWETO PROBIVAWETO

NANA BULEVARBULEVAR SRBIJASRBIJA

KOJKOJ JJ AA UNI[TUVAUNI[TUVA TRIMTRIMPATEKPATEK AA TA VTA V OO OP[TINATA?OP[TINATA?

ZAVR[IZAVR[I KULTURNOTOKULTURNOTO LETO LETO „TRI„TRI KRU[I„ - 2008KRU[I„ - 2008

FEQTON: MAKEDONSKI KRALEVI

FILIFILIPP VTORIVTORI

KRALOKRALO TT KOKO JJ JJ AA OBEDINI OBEDINI II SOZDADSOZDAD EE MAKEDONIJAMAKEDONIJA

STRANICA 3. STRANICA 10-11.

STRANICA 8-9.

STRANICA 5.

Op{tinata poveduva inicijativa za aktivirawe na vodnite bunari vo Dra~evo, Ohis i Staklarnica

SO POMO[ NA VLADATA,

]E PO^NE DA SE GRADI VODOVODOT

VO PINTIJA- Vladata na Republika Makedonija pokaà gole-mo razbirawe za ovoj problem, i ni ovozmoì 15 mi-lioni denari, da gi realizirame vo prvata faza naovoj proekt, koj patem }e se realizira vo tri fazi.Vo prvata faza }e se postavi pumpna stanica, }ese napravi potisen cevkovod i }e se napravat rezer-voari za voda. - Op{tinata mora strategiski daponudi alternativi za voda. Zatoa sakame da giaktivirame bunarite za voda vo Dra~evo, Ohis iStaklarnica. Str. 2

ZAPO^NA NOVATAUÊBNA GODINA

Pe~ateweto na vesnikot finansiski e poddrànood pretstavni{tvoto na fondacijata

Konrad Adenauer vo Republika MakedonijaKonrad-Adenauer-Stiftung

• Maksim Gorki 16, kat 3 • MK-1000 Skopje •tel:+389-2-3231-122-faks:+389-2-3135-290

Vo klupite }e sednat 600 prva~iwa

vo 25 novi paralelki

A K T U E L N O

KISELA VODA2 OP[TINSKI VESNIKwww.kiselavoda.gov.mk

Toni ÛPOSKI

Septemvri e mesec specifi-~en po mnogu ne{ta. Prva asoci-jacija, e novata u~ebna godina, a600 novi u~enici podeleni vo 26paralelki vo osum osnovni u~i-li{ta vo Op{tinata, za prvpat }esednat vo u~ili{nata klupa. De-novive, vo mediumite, Kisela Vo-da e aktuelna i po nekolku drugiproekti, koi patem se od strate-gisko zna~ewe za gra|anite. Gra-dona~alnikot Xorxe Arsov, seka-ko e najkompetenten da odgovoridali u~ili{tata se podgotveni dagi prifata u~enicite za novatau~ebna godina, dali gra|anite voPintija kone~no }e dobijat vodo-vod, koja e alternativnata strate-gija na lokalnata vlast koga vopra{aweto e vodata, soobra}ajotvo Op{tinata, Bulevar Srbija idrugi temi.

- Prviot u~ili{en den e po-seben za sekoe semejstvo, osobenoako imaat prvola~e, - veli grado-na~alnikot Xorxe Arsov i pro-dolùva. - Ottuka, na site prvoode-lenci sakam da im posakam sre}nii uspe{ni u~ili{ni denovi, nasite u~enici, da im posakam vo te-kot na novata u~ebna godina dasteknat novi znaewa od razni ob-lasti, zo{to znaeweto e sila, znae-weto e mo}. Nam, pak, na Op{ti-nata, i na roditelite, ni ostanu-va preku kontunuirano sledewe nanastavniot proces, da im pomog-neme na decata vo stvarawe nauslovi za bezgri`no {kolstvo.

Vodovod vo Pintija

- Denovive a aktuelen proek-tot za vodosnabduvawe na MZPintija. Gra|anite se nestrp-livi da go re{at dolgogodi{ni-ot problem, a od druga strana,pak, po fiskalnata decentrali-zacija, Op{tinata najavi dekaprviot kredit {to }e go zeme }ebide tokmu za vodovodot vo Pin-tija. Kako te~at rabotite?

- Nezamislivo e vo dene{novreme lu|eto da imaat nedostatokod voda za piewe. Koga dojdov zagradona~alnik pred triipol godi-ni, prvi koj vlegoa vo mojot kabi-

net bea gra|anite od Pintija.U{te vo kampawata za lokalniteizbori bev zapoznat so ovoj prob-lem, i dadov vetuvawe deka }e sere{i. No, koga gi pra{av gra|a-nite na Pintija, do kade stignalesite godini nanazad za da go re-{at ovoj gorliv problem, tie miodgovorija - do nikade. Zna~i, tre-ba{e da zapo~neme od samiot po-~etok. Napravivme proekt koj ~i-ni 42 milioni denari, i fakt edeka nie kako Op{tina nemoèmevo celost sami da go finansirame.Proektot go revidiravme, go da-dovme na nekolku donatorski li-nii, od kade {to ~ekame se nade-vam pozitivni odgovori.

- No, proektot go dadovtena razgleduvawe i vo Vladata naRepublika Makedonija, od kade{to denovive ima pozitiven od-govor.

- Tokmu taka. Vladata na Re-publika Makedonija, pokaà go-lemo razbirawe za ovoj problem,i ni ovozmoì 15 milioni denari,da gi realizirame vo prvata fazana ovoj proekt, koj patem }e serealizira vo tri fazi. Ovoj mo-ment go koristam da se zablago-daram na Vladata na RepublikaMakedonija za razbiraweto i pod-dr{kata {to ni ja dava za re{ava-we na egzistencionalni pra{awana gra|anite na Op{tinata.

- [to }e sodràt rabotitevo prvata faza?

- Dobro e {to otpo~nuvame soproektot. Vo prvata faza }e sepostavi pumpna stanica, }e se nap-ravi potisen cevkovod i }e se nap-ravat rezervari za voda. Denovive}e izleze tender za izveduva~i narabotite, a se nadevam deka vo te-kot na oktomvri }e zapo~neme sorealizacijata na prvata faza odproektot - Vodovod vo Pintija.

- Dali navremeno }e se obezbe-dat ostanatite sredstva za ce-losno dovr{uvawe na proektot,za realizacija i na preostanati-te dve fazi?

- Dokolku preostanatite sred-stva, ne uspeeme da gi obezbedimeod donatorski linii, toga{ Op{-tinata }e zeme kredit i }e go re-

{i ovoj gorliv problem na gra|a-nite od Pintija. Pred nekoj den,predviden za priem na gra|anite,eden na{ sogra|anin me pra{a zo{-to tolku se insistira za vodovo-dot vo Pintija, koga Kisela Vodaima i drugi problemi. Mu odgo-voriv deka, strategiskite proek-ti, so vodata, strujata, ekologija-ta, urbaniot kriminal mora brzoda gi re{avame vo sprotivno Op{-tinata }e nema perspektiva. Ina-ku, problemi, nataloèni so de-cenii nanazad, postojat, no, jassum zadovolen {to zaedno so gra-|anite, problem~e po problem~euspevame da gi re{avame. Ednos-tavno, odime napred.

Aktivirawe na bunaritevo Dra~evo, Ohis i Staklara

- I, vo Kisela Voda se ~uvs-tvuva nedostatokot na voda.Imame toplo leto. ]e dojdatu{te potopli. Su{ata, gi po-òlte parkovite, i samo po sebese nametnuva pra{aweto daliOp{tinata ima strategija vogeneralno re{avaweto za voda nasvojata teritorija?

Ima. Ovaa dilema ja rabote-{e specijalen tim, ~ija zada~a be-{e da iznajde alternativni re{e-nija za voda na teritorijata naOp{tinata. Gra|anite na op{ti-

nata Kisela Voda barem {to seodnesuva do vodata, moè da bidatspokojni. Na{ata Op{tina imaneiscrpni izvori na voda. Toa sebunarite vo Dra~evo, toa se buna-rite vo nekoga{nite na{i fab-ri~ki giganti Ohis i Staklarni-ca, koi poseduvaat neiscrpnokoli~estvo na voda.

- Ima li proekt kako taavoda }e se stavi vo funcija nagra|anite?

- Proektot e ve}e napraven,vo momentov se nao|a na revidi-rawe vo Fondot za void, a denovi-ve imav sostanok i so prvite lu|ena JP Vodovod I kanalizacija, sokoi Op{tinata ima odli~na sora-

botka, pa i od niv pobarav stru~-no mislewe za proektot. Inaku,prakti~no se raboti za dva para-lelni proekti, koi strategiski }ego re{at pra{aweto za voda voOp{tinata. Imeno, sega{niotcevkovod so golemina F 600, kojse protega dol` ulicata Prvo-majska, i ne e tajna deka e star iazbesten. Na{ata inicijativa, nee istiot parcijalno da go obnovu-vame tuku postojniot cevkovod dago priklu~ime na bunarite za vo-da i istata voda, Op{tinata da jakoristi kako tehni~ka voda zafabrikite i za za polivawe na ze-leniloto. Noviot cevkovod {to}e go izgradime, pak, }e bide is-klu~ivo samo za snabduvawe na gra-|anite za voda za piewe. Ova na{a

Op{tinata poveduva inicijativa za aktivirawe na vodnite bunari vo Dra~evo, Ohis i Staklarnica

SO POMO[ NA VLADATA, ]E PO^NE DA SE GRADI VODOVODOT VO PINTIJA

- Vladata na Republika Makedonija, pokaà golemo razbirawe za ovoj prob-lem, i ni ovozmoì 15 milioni denari, da gi realizirame vo prvata fazana ovoj proekt, koj patem }e se realizira vo tri fazi. Vo prvata faza }ese postavi pumpna stanica, }e se napravi potisen cevkovod i }e se napra-vat rezervari za voda. - Op{tinata mora strategiski da ponudi alterna-tive za voda. Zatoa sakame da gi aktivirame bunarite za voda vo Dra~evo,Ohis i Staklarnica.

Pintija kone~no }e dobie vodovod.

3OP[TINSKI VESNIK www.kiselavoda.gov.mkKISELA VODA

A K T U E L N O

inicijativa, e perspektiva za Op{-tinata i gra|anite, izvodliva e i}e se potrudime vo idniot periodda ja realizirame. So ovoj proektdefinitivno }e se re{at pra{a-weto za voda vo visokite zoni naOp{tinata, kako {to se pokrajPintija, naselenite mesta Usje iPorupe.

Izgradbata na BulevarSrbija e spas za gra|anite

- Pokraj vodata, patnatainfrastruktura, isto taka egolem problem vo Op{tinataako se znae deka naselbata rasad-nik }e ima 12 000 ìteli, a soo-bra}ajniot mete` niz krstosni-cite vo Op{tinata, i bezRasadnik e enormno golem. [toprezema Op{tinata da se re{atvakvite pojavi?

- To~no e deka soobra}niotmete` e pregolem vo Op{tinata,osobeno preoptereni se glavniterbetnici ulicite Prvomajska iSava Kova~evi}. No to~no e i toa,deka postojano barame alterna-tive i realizirame proekti baremda ja ublaìme vakvata sostojba.Denovive zavr{uva prvata fazaod prodolènieto na BulevarotSrbija. Proektot go izveduva Gra-dot Skopje i vo dogovor so niv ve-

ruvam deka po zavr{uvaweto naovaa faza }e se povrzat ulicitePrvomajska i Sava Kova~evi}, atoa }e zna~i, pomalku soobra}ajna ulicata Narodni Heroi, poma-lku vozila niz naselbite 11 Ok-tomvri -baraki, 11-Oktomvri -zgradi, Cvetan Dimov i KiselaVoda, zaìvuvawe na industriska-

ta zona zad fudbalskoto igrali{-te na FCU, otvarawe na pokratokpat do MZ Pripor.

- So izgradbata na ovaa faza,za vlez na Bulevarot dali }e sevleguva od sega{niot vlez {togo koristi Cementarnica Usje?

- Spored, informaciite {togi poseduvam }e ima soodvetnosoobra}ajno re{enie na toj del,koj }e im ovozmoì na gra|aniteda go koristat Bulevarot dodekavo tek }e bide izgradbata na vto-rata faza koja }e zna~i spojuvawena prodolètokot na BulevarotSrbija so podvoznikot {to vsu{-

nost e i granica so op{tinataAerodrom, kade pak, }e se reali-zira tretata posledna faza.

„Zelen pojas“ za vra}awena dvonaso~niot soobra}aj

- Zavr{i so izgradba prodol-ùvaweto na krstosnicata naulicite Narodni Heroi i SavaKova~evi}. Predhpdno imavtetakov zafat i na krstosnicatana ulicata Prvomajska, do sala-ta Rasadnik. Sega na red e ukinu-vawe na ednonaso~niot soobra}aji vra}awe na dvonaso~niot. ]e seslu~i li toa?

- Toa e triipolgodi{na èl-ba na gra|anite i Op{tinata. Ed-nonaso~niot proekt na poso~eniotdel od Op{tinata, ve}e triipol go-dina zaedno so gra|anite tvrdevmedeka e kancelariski proekt. Op{-tinata napravi mnogu napori da imobjasni na nadle`nite deka za ovojreon dvonaso~niot soobra}aj, kako{to be{e vsu{nost porano, so sood-vetna signalizacija }e ima dalekupogolem efekt koga e vo pra{awesekojdnevniot soobra}aen mete`.Vo momentov imame revidiran pro-ekt i jas se nadevam deka gra|anitenaskoro niz ulicite na Op{tinata}e vozat dvonaso~no,-zavr{i Xor-xe Arsov, gradona~alnik na op{ti-na Kisela Voda.

- So izgradbata na ovojBulevar, prakti~no sopovrzuvaweto na ulici-te Prvomajska i SavaKova~evi}, se o~ekuva dase spre~i soobra}ajniothaos po pove}eto uliciniz Kisela Voda.

Izgradbata na prvata faza odprodolènieto na Bulevarot Sr-bija, koja patem ~ini 7,3 milionidenari, denovive - zavr{i. Toa eeden od kapitalnite proekti naOp{tinata, {to go investira Gra-dot Skopje a izveduva GP Granit,i {to vsu{nost zna~i rasteretu-vawe na ulicata Prvomajska, glav-nata soobra}ajna rbetnica na Op-{tinata. Probivaweto na Bule-varot Srbija, ima za cel da se skra-ti patot na ìtelite na Pripordo ulicata Prvomajska i da im seovozmoì podobar pristap nafirmite vo industriskata zona voKisela Voda. So izgradbata naovoj Bulevar, prakti~no so povr-zuvaweto na ulicite Prvomajskai Sava Kova~evi}, seo~ekuva da se

spre~i soobra}ajniot haos po po-ve}eto ulici niz Kisela Voda.

- Po nekolkumese~na rabota,zavr{ija aktivnostite za izgrad-ba na prvata faza od probivwetona prodolènieto na BulevarSrbija. Ovaa delnica od Bulevar-ot e dolga 350 metri, a se grade{eod Cementarnica Usje do ulicataSava Kova~evi}. Sega gi o~eku-vame proektite za vtorata i tre-tata faza. Vedna{ otkako }e bi-dat gotovi proektite }e ja po~ne-me realizacijata na vtorata faza.Se o~ekuva toa da bide nekade napo~etokot na esenta, a dokolkuproektite ne bidat gotovi do to-ga{ vtorata faza od Bulevar Sr-bija }e ja po~neme na prolet, izja-vi Mi~o Popovski od oddelenietoza urbanizam vo Gradot Skopje.

Inaku, vtorata faza treba dagi povrze ulicata Prvomajska idosega izgradenoto vo prvata fa-za. Spored nadle`nite za damoàt gra|anite paralelno so iz-vedbata na vtorata faza, nepre-~eno da go koristat skratuvawetona patot preku prodolètokot naBulevarot Srbija, najverojatno }ebide postavena svetlosna signali-

zacija na sega{niot vlez za Ce-mentarnicata Usje.

Izgradbata, pak, na posledna-ta treta faza }e se protega na te-

ritorijata na op{tinata Aero-drom, i }e zna~i definitivno po-vrzuvawe so Bulevarot Srbija, sokompletna signalizacija vo ne-posredna blizina na podvoznikot.

Celiot proekt, prodolùva-weto na Bulevar Srbija }e ~ini250 milioni denari. Toj treba dabide {irok sedum metri i na negoda ima dve kolovozni lenti vodvata pravci koi }e bidat {irokipo 3,5 metri. Na Prodolètokotna Bulevar Srbija }e ima i kom-pletna infrastruktura, vodovodi kanalizacija, }e se napravat tro-toari, a }e se postavat i kande-labri.

S. J.

ZAVR[I PRVATA FAZA

OD PROBIVAWETO

NA BULEVAR SRBIJA

Izdava~: Op{tina Kisela Voda

Ureduva: Redakciski kolegium

Glaven i odgovoren urednik Toni ûposki

Kompjuterska obrabotka:Makform-Skopje

Pe~ati: Evropa 92

Adresa: ul. Prvomajska bbtel: (02)2785-411

faks: (02)2770-210e-mail:[email protected]

Rakopisite i fotografiite ne se vra}aat.

Postojniot vodovod na Prvomajska }e se koristi za dotek na tehni~ka voda.

OP[TINSKI VESNIKwww.kiselavoda.gov.mk4 KISELA VODA

Po pro{iruvaweto na krstosni-cata me|u ulicite “Prvomajska” i “Na-rodni Heroi”, denovive privr{i ipro{iruvaweto na krstosnicite naulicite “Narodni Heroi” i “Sava Ko-va~evi}” (kaj Me~karov).

Ekipi na JP “Ulica i pati{ta”,zavr{i so asvaltiraweto na kolovo-zot, postavi novi rabnici i xebovi, gidislocira starite semafori i na navitemeli postaveni se novi semafori,kade denovive treba da “svetnat”.

So realizacijata na ovoj proektOp{tinata prakti~no gi napravi site

preduslovi za vra}awe na dvonaso~niotsoobra}aj na ulicata “Sava Kova~evi}”.Ednonaso~niot kancelariski proekt zagra|anite na Op{tinata ednostavno trigodini od samata izmena na soobra}ajotbe{e ednostavno-neprifatliv.

- Za da si dojde{ doma, pred zgra-da, treba da ja zavrti{ celata Op{-tina. Zatoa do gradona~alnikot upa-tivme niza peticii so barawe da sevrati stariot dvonaso~en soobra}aj,i od pri~ina {to se prave{e pomalkugu`va, - velat gra|anite od ulicite“Pu{kinova”, “Nikola Dobrovi}”,

“Lokov” i drugi ulici koi bea zatek-nati so ednonaso~niot soobra}aj.

Proektot za vra}awe na dvona-so~niot soobra}aj vo Op{tinata, erevidiran vo MVR i Gradot Skopje, iso toa zavr{ija site dilemi. Izrabo-ten e i proektot Zelen bran, {to nau~esnicite vo soobra}ajot }e im ovoz-moì brzo i bezbedno pominuvawe nizkrstosnicite na ulicite “Prvomaj-ska”, “Narodni Heroi” i krstosnicatakaj “Crnata kula”. So toa, se o~ekuvada se rastovari soobra}ajot vo ovojdel na gradot. G. K.

Se vra}a dvonaso~niot soobra}aj vo Op{tinata

PRO[IRENA KRSTOSNICATAKAJ „ME^KAROV“

A K T U E L N O

KANDELABRI NA NOVOASFALTIRANITE

ULICI VO MZ CVETAN DIMOV

Ulicite Nevena GeorgievaDuwa, Draga Stojanova i ViktorIgo, pokraj noviot asphalt }edobijat i novi trotoari i kande-labri.

MZ PRIPOR DOBI NOVA CRKVA

„SV. PREOBRA@ENIE“

Izgradbata na crkvata Sv. Pre-obraènie vo Pripor e zavr{eno.Vo tek e ispi{uvaweto na fres-kite vo crkvata, dodeka, pak, naigrali{teto za mal fudbal segradi tribina i se stavaat za{-titni mreì.

VO MZ KISELA VODA - NOVO PAZARÊ

Gra|anite na MZ Kisela Vo-da dobija novo pazar~e. Imeno, naulicata Frank Maning napravenae bekaton podloga na koja ima 6tezgi. Ova be{e barawe na gra|a-nite od ovoj del na Op{tinata,

apeliraj}i pazarxiite da gi pro-davaat proizvodite nehigienskina ulica i po trotoari, toa vo id-nina da go pravat na - tezgi.

]E SE URIVA „DIVIOT BAZEN“

Bazenot do salata Rasadnik,denovive }e bide urnat, bidej}i naistoto mesto e planirano da minu-va ulica na novata naselba Rasad-nik koja patem }e bide povrzana soulicata Narodni Heroi.

- Bazenot e diva gradba. Iz-graden e nadvor od detalniot plan.Na negovo mesto e predvideno dapominuva ulica. Mehanizacijatae ve}e na teren i ulicata mora dase probie, {to prakti~no }e zna-~i i rasteretuvawe na toj del vonovata naselba Rasadnik.

REKONSTRUKCIJA NA ULICITE

SLAVKA DIMKOVA, TOME TOM[I]

I \OR\I DIMITROV

Nekolku ulici denovive imaarekonstrukcija. Ulicata SlavkaDimkova vo Dra~evo vo dolìnaod 380 metri a {iro~ina od 6 met-ri, dobi nov asfalt i kone~no gra-|anite se raatisaa od dupkite ikraterite. Rekonstrukcija ima{ei ulicata vo MZ Kisela VodaTome Tom{i} vo dolìna od 50metri i {iro~ina od 5 metri. Seasvaltira{e i krak na ulicata\or|i Dimitrov vo dolìna od 60metri i {iro~ina od 3,5 metri.

PREKINATA LO[ATAMIRIZBA VO MZ USJE

Neodamna gra|anite na MZUsje koi ìveat po te~enieto nausje~kiot kanal, prijavija nepri-jatna mirizba koja postojano bila

prisutna. Ekolo{kite ispekcis-ki slu`bi, vedna{ izlegoa na te-renot i gi pro~e{laa site firmivo toj reon.

- Vo momentov ne moème dakaème koja od firmite e zagadu-va~ot, od pri~ina {to primerociod crnata voda koja se ispu{ta{epo usje~kiot kanal se zemeni i da-deni na ispituvawe. Denovive gra-|anite ne informiraa deka pove}enema mirizba. Zna~i, sega prob-lemot e re{en samo parcijalno,zo{to mora da se najde zagaduva-~ot i toj treba da bide soodvetnokaznet, za da gra|anite od MZ Usjepove}e nemaat problemi od takovvid, - velat ekolo{kite op{tin-ski ispektori.

• FLE[ VESTI • FLE[ VESTI • FLE[ VESTI • FLE[ VESTI • FLE[ VESTI •

•DAN-SA TREJD e partner na Va{iot izbor.

Kompanijata se zanimava so razvoj vo elektronskatai grade`nata industrija skoro polovina vek.

•Kvalitetot i sigurnosta na na{ite proizvodi

se zagarantirani so sistemot na integralna kontrola na kvalitetot.

•So kontrola na site tehnolo{ki operacii se garantira najvisoko nivo na kvalitet na poluproizvodite i krajniot proizvod.

A K T U E L N O

KISELA VODA OP[TINSKI VESNIK www.kiselavoda.gov.mk 5

- Prijavite, prosle-deni so soodvetni foto-grafii od ispektorite igra|anite, ve}e se dosta-veni do nadle`nite dr-àvni institucii a ot-tamu o~ekuvame brza re-akcija. Site onie koi jauni{tivaat trim pa-tekata, koja patem e na-meneta samo za gra|ani-te, }e bidat sankcioni-rani od op{tinskiteinspektori a podocna ikazneti od nadle`nitevo MVR, - istakna Sneà-na Pipereska, rakovodi-tel na oddelenieto za eko-logija pri Op{tinata.

Trikilometarskata trim pa-teka, po~nuvaj}i od sportskiotcentar Slavija a zavr{uvaj}i naBulevar Srbija, koja praki~no be-{e deceniska èlba na gra|aniteod Op{tinata - se uni{tuva. Pate-kata, koja patem ima vitalno zna-~ewe za gra|anite, koi pokraj zarekreacija, istata pateka ja kori-stat za izbegnuvawe na soobra}aj-niot mete`, denovive sme svedocideka, neodgovorni firmi i poedin-ci svesno ja uni{tuvaat. I, pokrajapelite na op{tinarite trim pa-

tekata da se so~uva i da ne se uni{-tuvaat klupite, kantite za otpado-ci, {ahtite i asfaltot, se slu~uvatokmu sprotivnoto. Po samo 20 me-seci od izgradbata na patekata,gotovo da nema zdrava klupa, kan-tite za otpadoci se iskr{eni,{ahtite se ukradeni a uni{tuva-weto na asfaltot i ponatamu e re-alnost od strana na nekoi neodgo-vorni firmi koi imaat pogoni votoj del.

- Sekoj den pominuvam na trimpatekata. Taa be{e na{a pove}e-godi{na èlba. I, sega koga Op{-tinata ni ja napravi, nesfatlivoe kako se uni{tuva. Neodgovor-nite gra|ani ja uni{tuvaat urba-nata oprema, a firmite koi imaatpogoni pokraj patekata se najvi-novni za asfaltnoto uni{tuvawe.Ako e zabraneto da se pominuva sovozila, toga{ nesfatlivo e kakofirmite moàt niz nea da paradi-raat so kamioni i viqu{kari.Moè da nastada nekoj, - zagriè-no rezimira{e Stojan Zdavevski.

Ispekciskite slu`bi na Op{-tinata, na terenot, ~esto vr{atnadzor na trim patekata, pa otta-mu uveruvaat deka site koi ja uni{-tuvaat trim patekata }e bidatkazneti.

- Fakt e deka na patekata seuni{tuva urbanata oprema i afal-tot, no fakt e deka postojat lojal-ni i zagrièni gra|ani koi pra-vovremeno ne izvestuvaat za se ona

{to se slu~uva so patekata. Op{-tinata ne moè da postavi ~uvarna patekata bidej}i taa e dolgaokolu tri kilometri i istataslu`ba nema da bide inventivna ikorisna. Denovive, ispekciskiteslu`bi fatija nekolku firmi koiodnesuvaj}in se neodgovorno, nesamo {to go uni{tuvaa asfaltotna patekata tuku gi dovedoa voopasnost i gra|anite koi redovnorekreatiuvno ja koristat trim pa-tekata. Prijavite, prosledeni sosoodvetni fotografii od ispekto-rite, ve}e se dostaveni do nadle`-nite dràvni institucii a otta-mu o~ekuvame brza realizacija.Site onie koi ja uni{tuvaat trimpatekata, koja patem e nameneta zagra|anite, }e bidat sankcioniraniod op{tinskite ispektori a po-docna i kazneti od nadle`nite voMVR, - istakna Sneàna Piperes-ka, rakovoditel na oddelenieto zaekologija pri Op{tinata.

Inaku, vtorata faza na iz-gradbata na trim patekata, sporedprogramata na Op{tinata }e za-po~ne da se realizira vo tekot naidnata godina. ]e se napravi pro-{iruvawe, }e se izgradat i reno-viraat nekolku parkovi koi egzis-tiraat vo neposredna blizina i }ese dobie novo soodvetno osvetlu-vawe.

M. I.

Vo MZ Cvetan Dimov

ULICATADOSITEJ

OBRADOVI] SO NOV LIKNema nikov somne` deka MZ

Cvetan Dimov, so izgradbata irekonstrukcijata na desetina uli-ci vo izminative dve godini, de-neska ima sosema nov lik. Deno-vive sve~eno vo upotreba }e sepu{ti i ulicata Dositej Obra-dovi}. Definitivno, ulica kojavo izminatite godini be{e naj-fotografirana i najeksponiranavo mediumite po mnogubrojnitekrateri.

- Ulicata Dositej Obrado-vi}, moèvme i porano da ja nap-ravime, no ednostavno ~ekavme dase dovr{at grade`nite raboti nastanbeni firmi koi bea najaveniili pak se najavuvaa vo izminata-ta godina, vo neposredna blizinana ulicata. Dokolku ja napravev-me porano, taa deneska povtorno}e treba{e da ja pravime so og-led deka }e be{e pove}epati ras-kopana. Vo momentov zavr{uva

rekonstrukcijata na ulicata vodolìna od 250 metri, kojaopfati, kompletno gradewe nanova atmosferska kanalizacija,rekonstrukcija na asfaltot, gra-dewe na trotoari od dvete strani

na ulicata kako i postavuvawe nanovo osvetluvawe, odnosno novikandelabri po dolìna na ulica-ta, - istakna Aleksandar êfievod oddelenieto za urbanizam.

A. J.

KOJ JA UNI[TUVATRIM PATEKATA VO OP[TINATA?

Op{tinata gozao{truva kursot

OTKAZ ZANESOVESNITEIZVEDUVAÎOp{tinata odlu~i vo idnina

da ne gi tolerira onie inveduva~ikoi se neredovni, bavni i to~novo dogovorenite termini ne gipo~ituvaat rokovote dadeni odnadle`nite op{tinski Sektori.

- Nedozvoleno e vo ekot nagrade`nata sezona, da ne se po~i-tuvaat rokovovite dadeni od Op-{tinata. Onie izveduva~i koi po-

bedile na tenderot treba kvali-tetno, odgovorno i to~no vo pred-videnite rokovi da si ja zavr{atrabotata. Vo sprotivno, stavot nakolegiumot na Op{tinata e, do-govorite vedna{ da se raskinat isoodvetnata rabota da se dade navtoroplasiranata firma na ten-derot, - ni re~e Toni ûposkiportparolot na gradona~alnikot.

Vakvata odluka, sleduva ponekolkudnevniot ispekciski nad-zor na grade`nite objekti na te-renot, kade zabeleàna e neaùr-nost na nekoi izveduva~i, pritoarabotej}i so nedovolen broj na ra-botnici i ma{ini na grade`niteobjekti.

A.J

KISELA VODAOP[TINSKI VESNIK6 www.kiselavoda.gov.mk

S O V E T

Proektot “Elektronski So-vet”, kone~no profunkcionira naosumdeset i prvata sedica. Pret-hodno, ~lenovite na Sovetot gi za-dolìja kompjuterite (lap-topovi)i imaa mo`nost da ja prosledat obu-kata izvr{ena od strana na stru~-nite slu`bi na op{tinskata ad-ministracija. Site materijali zasednicata, ~lenovite na Sovetot gidobija vo elektronska forma. Ina-ku na 81-ta sednica. se donese odlu-

ka za usvojuvawe na Programata zapostavuvawe na spomen obele`ja nateritorijata na Op{tinata za pe-riodot 2008-2012 godina. Celta naovoj proekt e da se postavat spomenobele`ja na zna~ajni objekti odva`nost niz istorijata. Da se pos-tavat postamenti i bisti na patro-ni na u~ili{ta i gradinkite, kakoi na velikanite. Da se neguva kul-turata i minatoto i da se nadgradu-va kulturnoto bogatstvo.

Se donesoa kvartalnite iz-ve{tai K1 i K2 za vtoriot kvar-tal od 2008 godina, a ~lenovite naSovetot ja usvoija i odlukata zadonirawe na dva motorcikli (ves-pi) za potrebite na novoto soo-bra}ajno oddelenie vo policiska-ta stanica Dra~evo. Me|u ostana-tite odluki se donese i odlukataza utvrduvawe na nacrtot za Urba-nisti~kiot plan za selo Dra~evo(lokalitet Grobi{ta), predlogodluka za donesuvawe na Detalenurbanisti~ki plan Kisela Voda,kako i donacija za rekonstrukci-ja na krovot i zamena na parnotogreewe vo OU Kuzman [apkarevkako i donirawe na klupi i korpiza otpadoci, vo OU PartenijaZografski.

Interesen be{e i prodolè-tokot na prekinatata 80-ta sedni-ca. Na istata se usvoija Nacrt-Odlukata za utvrduvawe na NacrtDetalniot urbanisti~ki plan,,Prìno 2,, opfat 4 i 5 Op{tinaKisela Voda, Nacrt-Odlukata zautvrduvawe na nacrtot za izmenii dopolna na Detalen urbanisti~-ki plan ,,Rasadnik,, opfat 2 Op{-tina Kisela Voda i Nacrt-Odlu-kata za utvrduvawe na nacrtot zaizmeni i dopolna na Detalen ur-banisti~ki plan ,,Crni~e 1,, Op-{tina Kisela Voda. Na sednica-ta Sovetot gi usvoi i Predlog-Odlukata za utvrduvawe na loka-len pat na teritorijata na op{ti-na Kisela Voda, redlog-Odlukataza odobruvawe na rehabilitacijai rekonstrukcija na lokalen patna teritorija na op{tina KiselaVoda i Predlog-Plan na aktiv-nosti i Plan za monitoring na

sproveduvaweto na LEAP doku-mentot-DRAFT VERZIJA. Se us-voi i Re{enieto za izmenuvawena re{enieto za opredeluvawe ~le-novi na Sovetot na op{tina Ki-sela Voda za u~estvo na sklu~u-vawe na brakovi.

Na krajot na sednicata grado-na~alnikot Arsov odgovara{e nasovetni~kite pra{awe kade me|udrugoto istakna deka dupkite naulicata Uì~ka Republika }e bi-dat nabrzo sanirani. Sijalicitekoi ~esto pregoruvaat kako naovaa ulica taka i na ostanatiteulici naskoro niz celata op{ti-na Kisela Voda }e bidat zamenetibidej}i ~estite pregoruvawa nas-tanuvaat poradi dotraenost nainstalaciite“. Gradano~alnikotArsov i za narednata godina naja-vi sanirawe na ovie problemi ka-ko za osvetluvaweto taka i za dup-kite bidej}i golem del od pogole-mite proekti ve}e se realiziranivo izminative tri godini, i seo~ekuva vo Buxetot za narednatagodina, da se odvojat pove}e sred-stva za ovie problemi.

Okolu problemot so komunal-niot smet gradona~alnikot Arsovgi poddrùva ~lenovite na Sove-tot koi se nezadovolni pred se odrabotata na komunalnoto pret-prijatie od Zelenikovo. Bidej}ina komunalno pretprijatie koe gopodiga smetot od seloto Dra~evoi del od naselbata Dra~evo dogov-orot koj be{e potpi{an na ednagodina naskoro mu zavr{uva, do-kolku ~lenovite na Sovetot pod-nesat inicijativa za raspi{uva-we na tender za novo komunalnopretprijatie toj istata bi ja pod-dràl.

Okolu izgradbata na crkvata,,Sv.Preobraènie,, vo Priporgradona~alnikot gi informira-{e ~lenovite na Sovetot za tekotna rabotata kako i za mo`nostadeka tie ili gra|anite naskoro(bidej}i izgradbata na crkvata epri kraj) }e bidat vo mo`nost dadoniraat sredstva za ikonostasotza {to dopolnitelno }e bidat in-formirani.

Milovan MATOVI]

PROFUNKCIONIRA ELEKTRONSKIOT SOVET

DRU[TVO ZA PROIZVODSTVO,

PROMET, PROEKTIRAWE, IN@IWERING,

MONTA@A I INSTALIRAWE

PROMONTING DOOEL - SKOPJE

Ul. Vidoe Smilevski - Bato br. 55 l. 4Tel/faks: 02 2431-377; 2430-853

P R O M O N T I N G

Sovetot na Op{tinata doneseodluka za ukinuvawe na podra~-noto u~ili{te vo Usje, od aspect{to von ego u~ea samo 8 u~enici.Istite se prefrleni vo drugiteu~ili{ta vo toj reon. Inaku, soogled na faktot {to vo Op{tina-ta nema Dom za zgriùvawe na sta-

ri iiznemo{teni lica, Sovetotdonese odluka za objavuvawe na Og-las, za barawe na privaten part-ner za sklu~uvawe na dogovor zajavno privatno partnerstvo, koj }eizvr{i rekonstrukcija na objek-tot i }e osnova Dom za zgriùva-we na stari i iznemo{teni lica.

PODRA^NOTO UÎLI[TE VO USJE, ]E STANE DOM ZA STARI LICA!

Fondacijata Konrad Adenauer vo so-rabotka so institutot za demokratija, soli-darnost i civilno op{testvo vo RepublikaMakedonija, “Societas sivilis” ve}e 6 godini goobjavuva politi~ko-op{testvenoto spisanie„Politi~ka misla“. Spisanieto se objavuva~etiri pati godi{no i ima za cel da go dob-liì razvojot na sovremenata politi~kamisla do zainteresiranata ~itatelska pub-lika vo Republika Makedonija. Vo “Poli-ti~ka misla” se obrabotuvaat aktuelni po-liti~ki-op{testveni temi vo zemjata i re-gionot. Posledni temi koi bea aktuelizira-ni vo spisanieto se Verskite slobodi idijalog i NATO po Samitot vo Bukure{t.

Me|u mnogubrojnite po~ituvani avto-ri, koi vo tekot na godinite dadoa osobenozna~aen pridones vo kreiraweto na sovre-menata politi~ka vklu~eni se pretstavni-ci na Vladata na Republika Makedonija,pretsedateli na dràvi i vladi od regionoti evropskite zemji, parlamentarci, pret-stavnici na verskite zaednici vo zemjata,eminenti profesori, politi~ki analiti-

~ari i intelektualci koi so svojata visokaprofesionalnot i stru~nost ovozmoìja“Politi~ka misla” da se izdigne vo visokorespektibilno analiti~ko spisanie koe sedostavuva do site dràvni, doma{ni i stra-nski pretstavni{tva vo na{ata zemja istranstvo.

Najnoviot, septemvri broj na spisa-nieto ja obrabotuva temata: Za{tita na~ovekovite prava i pravata na malcinst-vata vo Evropa. Elektronskoto izdanie naovoj broj, kako i site prethodni izdanija na“Politi~ka misla” moè da se pogledaat naveb stranicite www.idscs.org.mk iwww.kas.de/macedonia, kade moàt da se naj-dat i pove}e informacii za rabotata naFondacijata Konrad Adenauer.

SPISANIE ZA POLITI^KO-OP[TESTVENI TEMI:

„POLITI^KA MISLA”

KISELA VODA OP[TINSKI VESNIK

S P I S A N I J I Z G R A D BA V AO

Vodovod i atmos-

ferska kanalizacija

za zgrada na ulicata

„Kozjak“

Zapo~na izgradbata na novata Sportska

sala vo OU „Krume Kepeski“

Salata „Nezavisna

Makedonija“ vo OU „Nevena

Georgieva Duwa“ }e bide gotova

do krajot na godinata.

Postavuvawe trotoari

vo MZ „Cvetan Dimov“

8

ZAVR[I KULTURNOTO LEZAVR[I KULTURNOTO LESe spu{ti zavesata na tretoto k

festacii na amfiteatarot na K

prodefiliraa stotici estradni u

humoristi, talenti... Godinava z

Tri Kru{i vo kompletna produkc

Tri Kru{i i ovaa godina ja postign

turnite vrednosti, za~uvuvaweto

weto na talentite. Kulturnoto

po vkupnata posetenost koja se dv

tena manifestacija od vakov vi

spektakularno. Gostite od Ukrain

ski gi dobija site po~esti. Gradon

ot na Ukraina Vitalij Moskalensk

kulturata. Za prvpat se dodeli p

ansamblot „Orljatko“ od Dweprop

rost, gradona~alnikot Xorxe Ars

Kulturnoto leto Tri Kru{i zavr{

Gostite od Ukraina odu{evija so

svojata programa

Gradona~alnikot Xorxe Arsov mu predava priznanie za razvoj na

kulturata vo Op{tina Kisela Voda na ambasadorot na Ukraina

Vitalij Moskalenko.

Prvoto priznanie „Tri Kru{i“od Dwepropetr

Mnogubrojnite gra|ani so burni a

Qube Bo{kovski koj be{e gosti

9

ETO ETO „„TRI KRU[ITRI KRU[I„„ - 2008- 2008kulturno leto Tri Kru{i. Niz 18 mani-

Kulturno verskiot centar Tri Kru{i,

umetnici, folklorni ansambli, teatri,

a prvpat se odrì detskiot festival

cija na Op{tinata. Manifestacijata

na celta vo delot na neguvaweto na kul-

o na tradiciite i obi~aite, afirmira-

leto Tri Kru{i i ovojpat dokaà deka

iè{e od 50 do 60 iljadiu lu|e e najpose-

d vo zemjava. A, na zatvoraweto be{e

na i specijalniot gostin Qube Bo{kov-

na~alnikot Xorxe Arsov na Ambasador-

ko mu dodeli priznanie za afirmacija na

priznanieto Tri Kru{i a prv nositel e

petrovsk. Specijalno priznanie za hrab-

ov mu dodeli na Qube Bo{kovski.

{i onaka kako {to i po~na - so ognomet.

Dobri doma}ini na

gostite od

Dwepropetrovsk. KUD

„Jordan Mijalkov“

“ go dobi Ansamblot „Orljatko“rovsk, Ukraina.

Za prvpat na Tri Kru{i

Goran Todorovski .

Iskra Trpeva so svojot koncert

po tradiicija ja zatvori mani-

festacijata.

Maskotata na Detskiot

festival lav~eto Kru{ko

- milenik na decata.

Najmladite si pronajdoa novo kat~e.

Od ovaa godina vo sklop na kulturnoto

leto „Tri Kru{i“ }e se odrùva

i detski muzi~ki festival.

aplauzi go pre~ekaa

in na „Tri Kru{i“.

F E Q T O N

www.kiselavoda.gov.mk10 KISELA VODAOP[TINSKI VESNIK

Katerina PANOVAILIEVSKA

Za negovoto detstvo nema mno-gu podatoci no se znae deka toj ne-kolku godini bil odveden kako za-lo`nik vo Teba. Tebanskiot vojs-kovodec Pelopida pove}epati imnanesuval porazi na AleksandarVtori i na Ptolomej i pritoa ze-mal zalo`nici kako garancija de-ka Makedoncite }e gi po~ituvaatpostignatite spogodbi. Edna odspogodbite bila onevozmoùvawena novi intervencii na Alekan-dar Vtori vo Tesalija, no general-no glavna cel na Teba bila da soz-dade atmosfera na pot~inetost nakralskoto semejstvo pri toa obez-beduvaj}i si dominantna pozici-ja vo odnos na makedonskite raboti.

Vo vakvi priliki Filip Vto-ri pominal celi tri godini vo za-lo`ni{tvo vo Teba. Toj ìveelvo vidnoto tebansko semejstvo naPamen kade {to imal mo`nost danau~il mnogu voeni ve{tini. VoTeba toj gi zapoznal dvajcata naj-golemi voeni komandanti Pelo-pida i Epaminoda a vo toj periododblizu gi sledel podgotovkite napoznatata tebanska pe{adija na-re~ena „Sveta ~eta“.

Za vreme na svojot prestoj ka-ko zalo`nik vo Teba, Filip Vto-

ri imal mo`nost da ja vidi orga-nizacijata i funkcioniraweto nanajmo}niot grad-dràva vo tojanti~ki region. Tuka toj ja uvidelva`nosta na diplomatijata vo od-nosite so drugite dràvi.

Generalno godinite pominativo zalo`ni{tvo vo Teba imale go-lemo vlijanie vrz razvojot ne samona voenite tuku i na diplomatskitesposobnosti na Filip Vtori kojponatamu vo tekot na svoeto vlade-ewe uspe{no }e gi sproveduva.

Vo 365 godina pr.n.e. pred danapolni 18 godini Filip Vtorise vratil vo Makedonija. Toj ve}eimal steknato odli~no voeno ob-razovanie no isto taka imal so-lidni poznavawa od filozofija-ta i od drugi nauki za koj se obra-zuval vo Teba. Vo ovoj period, kralstanal brat mu Perdika Treti kojbil pod golemo vlijanie na Eufrej{to bilo pri~ina za ~esti ras-pravii so Filip Vtori. Najvero-jatno od tie pri~ini Perdika mudal odredena teritorija na FilipVtori so koja toj upravuval i pod-gotvuval del od vojskata.

Vo sledniot period Makedo-nija bila meta na Ilirite, pri{to za vreme na napadot ìvototgo zagubil Perdika Treti. Ovaasostojba ja dovela Makedonija vokriza. Imeno imalo pove}e pre-tendenti za kralskiot prestol.

Na primer pokraj Filip Vtorikako negov brat tuka bil i nego-viot maloleten sin Aminta, dode-ka Pavsanij i Ardej koi bile nad-vor od Makedonija, imale podr{-ka od Atina. Vo taa situacija Fi-lip Vtori koj bil na samoto mes-to bil mnogu popularen i poznatme|u vojskata kako hrabar voin,otkako uspeal da go uapsi i ubiesvojot polubrat Arhelaj, pri {todrugite dvajca polubra}a prebe-gale vo neprijatelskiot grad Olint,toj si sozdal uslovi za prezemawena kralsta vlast vo Makedonija.Vo taa situacija Sobranieto naMakedoncite pod oru`je koi bilesobrani zaradi odbrana na Make-donija od Ilirite go izbrala Fi-lip za kral na Makedonija kakoFilip Vtori. Toj stanal kral na23 godi{na vozrast.

Po negovoto nazna~uvawe tojvedna{ se soo~il so golemi prob-lemi. Vo toj period o~ekuval da imanapadi najmalku od ~etiri strani:od Ilirite, od Peoncite, od Tra-kijcite i od Atina. Svesen dekaMakedonija nema da moè da izdr-ì voeni napadi od tolku stranitoj ednistven izlez gledal vo spro-veduvawe na diplomatska akcija.So takva zamisla Filip Vtori imse obratil prvo na Ilirite i naPeoncite predlagaj}i im golemasuma na pari za da se otkaàt od

napadite vrz Makedonija. Otkakose spogodil so niv Makedonijaimala golemi i seriozni finan-siski obvrski no od druga stranaovaa sostojba mu ovozmoìla naFilip Vtori da go stabiliziraprestolot i da gi otpo~ne voeniteve`bi na svojata armija. Odnositeso Atina toj uspeal samo privre-meno da gi regulira upotrebuvaj}ivoeni no i diplomatski dejstvija.

Vo peridot {to sleduval Fi-lip Vtori maksimalno se posve-til na osposobuvawe na armijata.Ve}e vo 358 godina pr.n.e. po smrt-ta na peonskiot kral Agis, Filipnavlegol vo Peonija so {to uspe{-no ja stabiliziral severnata gra-nica i im nametnal na Peoncitedogovor za sojuzni{tvo. Ponatamutoj odlu~il da gi regulira odno-site so Ilirite i nivniot kralBardilis. Filip Vtori otkako neuspel po diplomatski pat da ginadmine razlikite so Bardilisdo{lo do voena konfrontacija voLinkestija koja imala katastro-falni posledici za ilirskata voj-ska. Po voeniot triumf protivIlirite, Filip Vtori uspe{noja stabiliziral i severozapadnatagranica. Toga{ toj vo ramkite namakedonskata dràva gi vratilprovinciite Elimeja i Orestija.

Po ovie nastani vo period odskoro dve godini Filip Vtori tripati se oènil. Prvo toj ja zel zaèna Fila sestrata na Derda - up-ravnik na Elimeja, potoa se oè-nil so ilirskata princeza Audatai na kraj so Olimpija od koj brak}e se rodi idniot najgolem make-donski kral i vojskovodec Alek-sandar Makedonski.

Otkako uspeal da ja stabi-lizira situacijata vo Makedonija

negov glaven prioritet bilo sta-bilizirawe na makedonskite gra-nici, pa ottuka i svoite aspiraciigi naso~il kon Tesalija i Amfi-polis. Vo Tesalija toj navlegolesenta 358 godina pr.n.e. i za vre-me na negoviot kratok prestoj seoènil so Filina od Larisa. Amfi-polis pak imal golema strate{kafunkcija pa taka vo 357 godinaFilip Vtori go opkolil i go zazelgradot a sednata godina ja osvoili Pidna. Taka Filip Vtori vo 356godina pr.n.e stanal kral na prva-ta silna dràva vo antikata-Make-donija. Sledna meta na makedonski-ot kral bilo osvojuvaweto na Po-tideja koe go zapo~nal vo 356 godi-na. Vo istiot period od nego bilapobarana pomo{ od naselenietovo rudarskiot kraj Krenides kojbil napadnat od trakiskiot kralKersoblept. Uspehot {to go pos-tignal Filip Vtori vo ovoj krajmu ovozmoìlo zna~itelno da jazajakne finansiskata sostojba,obezbeduvaj}i prihodi od ekspoat-acija na rudnoto bogatstvo. Toapak mu ovozmoìlo da ja zacvrstiopsadata na Potideja no i da girazdeli Ilirite i Peoncite odTrakijcite. Toj otkako go preime-nuval Krenides vo Filipi izves-no vreme posvetil na razvojot naovoj zna~aen rudarski kraj.

Osvojuvawe na Tesalija

Filip Vtori bil svesen zava`nosta od zazemawe na Tesalijapa taka po nekolkugodi{no otsust-vo svojot interes i ambicii gi na-so~il kon aktuelizirawe na ovapra{awe. Toj blagodarenie na svo-ite diplomatski sposobnosti imal

MAKEDONSKI KRALEVI • FILIP VTORI

KRALOT KOJKRALOT KOJ JAJA OBEDINI OBEDINI II SOZDADSOZDAD EE MAKEDONIJAMAKEDONIJA

Filip Vtori Makedonski, sinot na Aminta Treti i Evridika, roden e vo382 godina pr.n.e. Toj imal dvajca bra}a Aleksandar i Perdika i edna sestraEvrineja. Filip Vtori imal i tri polubra}a Arhelaj, Arhidij i Menelaj,rodeni od brakot na Aminta so Gigeja. Filip Vtori na okolu 12 godi{navozrast ostanal bez tatko a vo toj period vlasta vo Makedonija ja prezelnegoviot najstar brat Aleksandar Vtori.

(Prodolùva na 11 stranica)

Filip Vtori - Makedonecot

Makedonskata dràva vo po~etokot na vladeeweto na Filip Vtori - Makedonecot

N


F E Q ZT O

strategija da izgradi politikakoja postepeno }e stane dominant-na vo odnosite so anti~kite grad-dràvi~ki. Negovata strategijapredviduvala odredeno pribliù-vawe kon niv i sorabotka so vzaem-na korist. So ogled na situacija-ta so Atina, so koja Makedonijabila vo formalna vojna, FilipVtori uspeal da ostvari odredenipoliti~ki vlijanija vo Tesalijapreku pribliùvawe na Teba kakopredvodnik na Beotijcite koi {toisto taka bile vo vojna so Atina.Filip Vtori ja dal svojata pod-dr{ka vo „svetata vojna“ koja javodele Beotijcite protiv Fokij-cite zaradi zazemawto na sveti-li{teto vo Delfi. Letoto 352 go-dina pr.n.e. Filip Vtori go za-po~nal mar{ot kon Tesalija. Go-lemata bitka kade makedonskatavojska bila pobednik se odigralavo primorskata ramnica Aheja Fi-tiotis. Po pobedata Filip Vtorise naso~il kon obedinuvawe nasite tesaliski gradovi-dràvi voTesaliska liga. Otkako go zazelpristani{teto Pegase toj bil prog-lasen za arhon odnosno poglavar naTesaliska liga. Vo toj period tojse oènil so ubavicata Nikespo-lis od Fere. Po ovie slu~uvawa tojja zacvrstil negovata pozicija i senaso~il kon osvojuvawe na Trakija.Esenta 352 godina pr.n.e. FilipVtori se pojavil vo Trakija soglavna cel da go razbie Trakisko-Atinskiot sojuz {to vo celost us-peal. Vo sledniot period toj seposvetil na sreduvawe na vnatre{-nite raboti vo Makedonija.

Halkidi~ka liga i osvojuvawe na Olint

Sakaj}i da ja zacvrsti svojatapozicija i dominacija so zapadnite

sosedi vo 351 godina pr.n.e. FilipVtori se posvetil na Olint i naHalkidi~kata liga. Toj vsu{nostbil zainteresiran za prodolùva-we na sojuzni{tvoto izgradeno voprethodniot period bidej}i vonegovata strategija nezavisnostana Olint i na drugite gradovi-dr-àvi na Halkidik od Atina bilood ogromno zna~ewe. Olint kakonajsilna halkidi~ka dràva voprethodniot period okolu 353 i352 godina pr.n.e. napravil tajnadiplomatska koalicija so Atinakoja prerasnala vo sojuzni{tvo.Spored atinskite izvori, odnos-no vo govorot na Demosten „PrvaFilipika“ se veli deka Halkidij-cite bile pottiknati na sojuzni{-tvo so Atina poradi stravot od br-ziot raste` na Makedonija. Voovaa situacija Filip Vtori gi ak-iviral promakedonskite grupi vosevernite delovi na Halkidi~-kata liga {to vsu{nost pretsta-vuvala otvorena zakana za konf-likt me|u pro i antimakedonski-te faktori. Atina jasno zastana-la i gi podràla antimakedonskitegrupacii. Po niza nastani vo 349godina pr.n.e. Filip Vtori odlu-~il voeno da se presmeta so Hal-kidi~kata liga. Dopolnitelen po-vod za ova bil prestojot na nego-vite polubra}a Arhidej i Menelajvo Olint. Tie bile negovi smrtnineprijateli i pretendenti za pres-tolot. Otkako Filip Vtori poba-ral od Olint kako sojuznik da giekstradira negovite polubra}a, za{to ne dobil pozitiven odgovor,toj re{il da izvr{i voena ofan-ziva. Vo 348 godina pr.n.e. vojska-ta na Filip Vtori se pojavilapred yidinite na Olint. Po gole-miot poraz Olint pobaral prego-vori od Filip Vtori vo zamena zamir. Namesto toa, naselenieto bi-lo prodadeno kako robje a gradot

bil celosno razurnat i uni{ten inikoga{ pove}e ne bil obnoven.

Po osvojuvaweto na Olint irasturaweto na Halkidi~kata li-ga Filip Vtori smetal deka e naj-dobro da sklu~i mir so Atina, novsu{not negovata zamisla bila dasozdade uslovi za makedonska do-minacija nad gr~kiot svet.

Makedonsko - Atinskipregovori

Poznat kako golem diplomatpri ostvaruvaweto na svoite pla-novi Filip Vtori i ponudil mi-rovni pregovori na Atina. Prego-vorite zapo~nale vo 346 godinapr.n.e. vo makedonskta prestolni-na Pela, kade do{la mnogubrojnaatinska delegacija. Makedonskitepregovori se bazirale na dve klu~-ni pra{awa, a toa bilo mir i sojuz-ni{tvo. Filip Vtori ovie dve ra-boti gi smetal za osnova vo novitemakedonsko-atinski odnosi i do-kolku istite ne se po~ituvaat tojne prifa}al nikakvi pregovori.

Predlog dogovorot {to go pos-tignale dvete strani bil sostavenod pet glavni elementi odnosnoodredbi so koi se uredilo pra{a-weto za mirot i sojuzni{tvoto, nokako otvoreno pra{awe se treti-ralo Fokis bidej}i Filip nemalnamera Fokis da bide staven kakosojuznik na Atinskata strana. Ot-kako Atinskoto sobranie go pri-fatilo ovoj dogovor, Atina bilaobvrzana da u~estvuva vo sankcii-te {to eventualno bi bile preze-meni vrz Fokis dokolku toj odbiea go predade svetili{teto vo Del-fi zaradi koe se vodela t.n. „svetavojna“.

Paralelno so ovaa konfede-racija Filip Vtori so svojata voj-ska se podgotvuval za prodor ju`nood makedonskata dràva, kon Atina

i grad-dràvi~kite. Toj otkako sedogovoril so Fokis, uspe{no obez-bedil premin na vojskata kaj Ter-mopilite, {to pak od druga stranamu go otvorilo patot kon jug.

Ponatamu, vo svojata strate-gija Filip Vtori im go predalFokis na Amfiktionskiot sovet{to prakti~no zna~elo negovo

uni{tuvawe. Za relativno kratok period

makedonskiot kral Filip Vtoriuspeal vo svoja polza da gi reguli-ra odnosite so site sosedi i dapostigne dominantna pozicija vomakedonsko gr~kite odnosi.

(Prodolùva)...

(Prodolènie od 10 stranica)

Rodoslov na makedonskite kralevi

Dru{tvo za grade`ni{tvo, transport i trgovija

TRANS MET dooel SkopjeUl. 50-ta Divizija broj. 30A/11 Skopje

tel/faks; 02/3296-202

e-mail: [email protected]

www.transmet.com.mk

EDNO[ALTERSKI SISTEM

PREDNA KANCELARIJA

RABOTNO VREME

ZA STRANKI

OD PONEDELNIK DO PETOK

09,30 - 13,30 ÂSOT

KISELA VODAOP[TINSKI VESNIK

S T A VO B R A S T A VZ O V A A VN I VE

12 www.kiselavoda.gov.mk

Vo u~ebnata 2008-2009-ta god-ina, vo osumte osnovni u~ili{tana teritorijata na op{tina Kise-la Voda se zapi{aa vkupno 600 pr-va~iwa koi }e bidat raspredelenivo 25 paralelki. Sektorot za ob-razovanie neumorno rabote{e voizminatite meseci za da uspee daobezbedi u{te podobri uslovi zau~enicite za prestojnata godina.

- Vo tekot na letniot period ra-botevme na podobruvawe na higiensko-tehni~kite uslovi za rabota so inves-ticiski vloùvawa od Ministerstvoza obrazovanie i nauka, od Op{tina-ta, od samofinansira~kite i od dona-torskite sredstva, - istakna BlagojkaFilip~eva, rakovoditel na Sektorotza obrazovanie, kultura, sport i mla-di, i prodolì.

So pari~ni sredstva od Minis-terstvo za obrazovanie i nauka, vo vi-sina od 1.000.000 den, se pomogna za re-konstrukcija na parnoto greewe ikotli vo OU ,,Sv. Kliment Ohridski,,vo s. Dra~evo. Ministerstvoto doni-ra{e i 5.000.000 den za rekonstrukci-ja na OU ,,Nevena Georgieva - Duwa.

Op{tinata Kisela Voda donira{e3.000.000 denari za rekonstrukcija natoplovodniot sistem na parno greewevo OU,,Kuzman [apkarev,, vo naselbaDra~evo. Od sredstva na Vladata naRepublika Makedonija vo u~ili{nitedvorovi na OU ,,Nevena Georgieva -Duwa,, i OU,,Krume Kepeski,, vo tek eizgradba na dve sportski sali, a pos-tavena e i kompjuterska instalacijavo vrska so proektot na Vladata -,,Kompjuter za sekoe dete,,

- Pokraj ovie raboti vo u~ili{-tata e izvr{eno delumno molerisu-vawe, zamenet e ili popraven u~ili{-niot inventar, a zameneti se iskr{-enite prozorci.

- Pokraj Op{tinita i Minister-stvoto za obrazovanie dali dobivte idrugi donacii?

- Da. Sre}ni sme {to imame veli-kodu{ni estradni umetnici. VladoJanevski donira{e 8000 evra za rekon-strukcija na fiskulturna sala vo OU,,Kuzman Josifovski - Pitu.

- Dali Op{tinata prezema merki

za zasiluvawe na bezbednosta na u~e-nicite?

- Toe e eden od glavnite priori-teti na Op{tinata. Proekt na kojrabotevme vo izminative meseci..Zasilena e bezbednosta vo u~ili{-tata no, i vo u~ili{nite dvorovi.

Dali godinava na u~enicite }eim se ovozmoì navremeno snabdu-vawe na u~ebnici?

- [to se odnesuva do nastavnovospitniot proces, izgotven e izborna u~ebnici i u~ebni pomagala {toimaat odobreni od Ministerstvo zaobrazovanie i nauka, a po predlozi nastru~ni aktivi i utvrdeni na Nastav-ni~ki sovet. Podgotveni so tematskii globalni raspredelenija. Vo OU,,Partenija Zografski,, }e se obezbe-dat besplatni u~ebnici za site prvo-odelenci, od samofinansira~ki sred-

stva. Se dooformuvaat u~ili{nitebiblioteki od sopstveni sredstva i odsredstva na Op{tina Kisela Voda. VoOU ,,Partenija Zografski,, izvr{enoe dezinfekcija i deratizacija, a vodrugite e vo tek, zavr{i BlagojkaFilip~eva, - rakovoditel na Sektor-ot za obrazovanie, kultura, mladi isport.

S. S.

U~ili{tata vo Op{tinata podgotveni za nova-

ta u~ebna godina

VLADO JANEVSKI DONIRA[E 8000 EVRA

- Poznatiot estraden umetnik, gi donira{esredstvata za rekonstrukcija na fiskulturna

sala vo OU,,Kuzman Josifovski - Pitu.

Sredstva za edna centralnakujna, donira{e Ministerstvotoza transport i vrski, na golemainicijativa od strana na gradona-~alnikot Xorxe Arsov i PavlinaKaramazova, direktorkata na gra-dinkata Veseli Cvetovi.

- Klonot Son~ogled na gra-dinkata Veseli Cvetovi ima{estara i ruinirna kujna. [to do-bivte so rekonstrukcijata?

- Tokmu taka, Son~ogled dosega ima{e stara i ruinirana kuj-

na, no so nejzinata obnova, dobiv-me edna centralna kujna koja }ehrani 600 de~iwa kolku {to broii celata na{a gradinka vo site~etiri klona, no i 100 lica koi sehranat vo narodnite kujni, odnos-no lica koi koristat socijalnapomo{.

- Kade do sega se prigotvuva-{e hranata za va{ite de~iwa?

- Do sega hranata se prigotvu-va{e vo gradinkata Srni~ka, od-nosno vo objekt vo klonot koj be-

{e na{ pred procesot na decen-tralizacija, odnosno dodeka ne sepodelija op{tinite Kisela Vodai Aerodrom. Nie ja koristevmetaa kujna od 2005-ta godina pa sedosega.

- Dali ovaa kujna e dovolna ili}e pokrenete inicijativa za iz-gradba na kujni vo site 4-ri klona?

- Jas sekoga{ sum bila zastap-nik na idejata deka sekoj klon tre-ba da ima svoja kujna, no vo dru-gite klonovi gi nemame potreb-

nite uslovi za vakov objekt. Neka-de nema mesto, a ima i takvi objek-ti kade nema trafostanica. Sepak,mislam deka novata kujna zasega }ebide dovolna i }e gi opsluì sitede~iwa.

- Vo ovaa kujna }e se prigotvu-va i hrana za Narodnata Kujna. Ka-ko se distribuira hranata?

- Nie imame specijalno vozi-lo zadolèno da ja raznesuva ovaahrana vo narodnite kuji, odnosnovo objektite vo 11 Oktomvri i voprostoriite na starata PoàrnaDra~evo.

- Kolkavo be{e vlijanieto naOp{tina Kiseal Voda vo odboru-vaweto sredstva za kujnata?

- Gradona~alnikot na KiselaVoda Xoxe Arsov ima{e ogromenudel.

Blagodarnni sme {to napravinapori da dobieme sredstva zarealizacija na ovoj proekt. Bla-godarni sme i {to obezbedi objek-ti za delewe hrana na lu|eto koikoristat socijalna pomo{, vo spro-tivno i ovie lica }e trebaa da sehranat so de~iwata.

- Novata kujna e gotova. Za neagradinkata Veseli Cvetovi dobiokolu 3 milioni denari, suma kojabe{e dovolna da se realiziraatsite zacrtani celi za noviot ob-jekt. Kujnata sve~eno }e bide ot-vorena na 5 septemvri, a vo upot-reba }e ja pu{ti gradona~alnikotArsov, - zavr{i Pavlina Karama-zova, direktorka na gradinkataVeseli Cvetovi.

S. S.

Na 5-ti Septemvri sve~eno otvorawe

GRADINKATA VESELI CVETOVI DOBI NOVA KUJNA

De~iwata od gradinkata Veseli Cvetovi, kone~no dobija nova kujna.

REKLAMIRAJTE SE PRED 60.000 GRA\ANI

OU „Kuzman Josifovski Pitu„


S T A VM O Z A I K

Sneàna SIMONOVSKA

- So cel da se podobri zdravjeto na deca-ta i da se izbegnat deformitetite, gradona-~alnikot na Op{tina Kisela Voda XorxeArsov, vo sorabotka so ortopedskiot zavodSlavej sprovede akcija za rano otkrivawe ilekuvawe na deformitetite kaj decata od os-novnite u~ili{ta, koi egzistiraat na teri-torijata na Op{tinata. So ovoj proekt beaopfateni osum osnovni u~ili{ta.

- Vo op{tina Kisela Voda ja sprove-dovte akcijata za otkrivawe deformitetikaj decata. Kolku vreme trae{e akcijata, idali taa }e prodolì vo drugite Op{tini?

- Op{tina Kisela Voda e prvata op{ti-na so koja razgovaravme za realizacija na edenvakov proekt, kade }e bidat izvr{eni pregle-

di na lokomotorniot sistem na site deca odosnovnite u~ili{ta na teritorijata na Op{-tinata, - ni re~e Goran âlovski, direktorotna ortopedskiot zavod Slavej, i prodolì. -Za sre}a gradona~alnikot G-din Xorxe Arsovima{e razbirawe za ~uvstvitelnosta na prob-lemot i se soglasi da se sprovede vakva aktiv-nost. [to se odnesuva do toa dali }e se pro-dolì so vakvi aktivnosti i so drugi Op{-tini toa zavisi od spremnosta na lokalnitevlasti ili Ministerstvoto za zdravstvo. Do-kolku tie procenat deka vakva aktivnost e odinteres za niv nie sme spremni da izlezemevo presret na ovie barawa. Inaku, samite pre-gledi se zavr{ija za okolu 4 meseci i vo mo-mentov se obrabotuvaat podatocite. Vo pre-gledite bea vklu~eni kompetentni lekari odKlinikata za ortopedski bolesti i od Zavo-dot za fizikalna rehabilitacija.

- Kakvi se rezultatite? Dali se otkri-eni mnogu deformiteti i koi se naj~esti?

Rezultatite od sprovedenite sistematskipregledi pokaùvaat deka kaj mladata popu-lacija e mo{ne ~esto zastapena pojavata na de-formiteti na stopalata i na rbetniot stolb.

- Dali postoi na~in za lekuvawe na de-formitetite? Kolku vreme trae lekuvawe-to i dali postoi mo`nost lekuvaweto danema efekti?

- Na~in na lekuvawe postoi i toj zavisiod vidot kako i od stepenot na deformitetot.Tretmanot na deformitetot moè da bidesamo so ve`bi vo slu~aj na blaga forma nadeformitet koj e rano dijagnosticiran, kom-binirano so ortopedsko pomagalo, ili vo naj-lo{ slu~aj operativno.

- [to e potrebno da se prezeme za da sespre~i deformitetot kaj decata?

- Za da se spre~at pojavite na defor-miteti kaj decata neophodno e da se sprove-dat redovni sistematski pregledi na lokomo-torniot sistem, sproveduvani od specijalisti(ortopedi ili fizijatri), da se zgolemat bro-jot na ~asovi po fizi~ko vospituvawe so ak-tivno u~estvo na decata, da se educiraat zana~inot na sedewe, da se motiviraat decatada sportuvaat ,da se dviàt itn.

- Dali roditelite gi donele na pregleddecata kaj koi e otkrien deformitet?

Odzivot po sprovedenite pregledi ezadovolitelen i najgolem del od roditelitese javija vo ordinaciite na ustanovite koiu~estvuvaa vo proektot. Ponatamo{ni pro-ceduri za lekuvawe se prevzemeni i decata~ii roditeli se odzvaa na preporakite sesoodvetno tretirani. Lekuvaweto na vakvitedeformiteti e na tovar na Fondot za zdrav-stveno osiguruvawe i za decata e - besplatno.

- Dali ovaa akcija vo Kisela Voda imaepizodna uloga ili pak }e se povtori vonekoe dogledno vreme?

- Ovaa akcija sekako ima potreba da sepovtori zatoa {to kaj decata koi se vo posto-jan rast, procesot na pojava na deformitetie postojan. Od tie pri~ini smetame deka oviepregledi treba cikli~no da se povtoruvaat.

- Dali postojat edukativni materijalikoi }e ukaùvaat na opasnosta od deformi-teti i dali postoi na~in da se spre~i nivnopojavuvawe?

- Za àl, edukativni materijali, nitupak akcii za zgolemuvawe na svesnosta zaopasnostite od pojava na deformiteti nalokomotorniot sistem, kaj nas ednostavno -ne postojat. Se nadevame deka po analizata nastatisti~kite podatoci od ovaa akcija i bro-jot na decata kaj koi se voo~eni odredenideformiteti }e se prevzemat aktivnosti voovoj pravec.

- Zo{to se pojavuvata deformitetitekaj decata?

- Pri~inite za pojava na deformitetimoè da bidat razli~ni. Kaj nekoi toa e vro-deno (nasledno), kaj nekoi steknato, kako pos-ledica na na~in na ìveewe, kaj nekoi e pos-ledica od nekoe drugo zaboluvawe, itn.

- Dali }e pobarate obnova na u~ili{na-ta oprema ( klupi i stol~iwa) so cel da senamali brojot na deca so deformiteti?

- Sekako deka e va`no za preventiva nadeformaciite na lokomotorniot sistem, oso-beno za rbetniot stolb, na~inot na sedewe,odnosno opremata vo u~ili{tata, da bide pomerka na u~enicite. Ova go mislam vo smis-la na toa {to ne e isto dali vo klupite ilistol~iwata sedat osmooddelenci ili prva-~iwa. Vo rezultatite od proektot }e bidenazna~eno va`nosta na adekvatnoto sedewe iopremenosta na u~ili{tata, a dali toa }e imaodziv kaj nadle`nite (Op{tinite, Minister-stvata za obrazovanie i zdravstvo) ostanuvada vidime.

Risto TOMOVSKI

So odluka na Prezidiumot naASNOM, vo dale~nata 1944 godina,vo Skopje e osnovan Geolo{kiot za-vod. Ova zna~ajna institucija za Ma-kedonija, so ogled na toa {to zemja-ta se nao|a na tektonsko podra~je,uspe{no egzistira{e pove}e od ~e-tiri decenii, odnosno do 1987 godi-na, koga od nerazbirlivi pri~ini,kako {to velat poznava~ite na sos-tojbite od ovaa oblast kaj nas, e zat-vorena. Ova be{e povod za razgovorso eden od najzaslu`nite za opstoju-vaweto na Geolo{kiot zavod prof.Risto Stojanov, koj denes, iako pen-zioner povede inicijativa za pov-torno otvorawe na ovaa institucija.

- Postoeweto na geolo{ki za-vod ne samo {to e potrebno, tuku eneophodno za Makedonija. Prvo, za-toa {to ne postoi dràva vo svetotbez dràven geolo{ki zavod. Vtoro,poradi samata mestopolo`ba nana{ata zemja. Dolgi godini sorabo-tuvav so Sovetskata i Ruskata aka-demija. Deset godini jas odev tamu, adeset godini tie do|aa tuka. Toa be{eizvonredna bilateralna sorabotka.Ova go kaùvam zatoa {to nivnitesatelitski snimki vsu{nost najdobrokonstatiraa {to pretstavuvaMakedonija. Go narekoa makedonski

svod, odnosno, da pojasnam, komplet-nata teritorija na etni~ka Makedo-nija leì na golema vulkanska stru-ktura od prv red, so pre~nik od 300kilometri. Toa zna~i deka sme natektonsko podra~je, {to vo sekojslu~aj go opravduva{e postoewetona Geolo{kiot zavod, veli prof.Stojanov.

Javen servis na celoto stopanstvo

Prof. Risto Stojanov vo Geo-lo{kiot zavod se vrabotil vo 1952godina, a tuka ostanuva do 1978, kogapo barawe na vladata u~estvuva vootvoraweto na Rudarsko geolo{ki-ot fakultet vo [tip. Se penzioni-ra vo 1987 godina, koga vsu{nost ibil zatvoren Geolo{kiot zavod. No,toj s¢ u{te so nostalgija zboruva zaseto ona {to go preìveal vo ovaainstitucija.

- Geolo{kiot zavod be{e javenservis na celoto stopanstvo. Zna~i,site problemi okolu stopanstvotogi re{avavme nie vo Geolo{kiot za-vod, za {to postoi kompletna doku-mentacija. Davavme mislewa vo ru-darstvoto, kade da se gradat brani,centrali, no i u~estvuvavme vo niv-nata sanacija. Gi re{avavme siteproblemi {to se javuvaa na Kozjak,Vrutok, Debar, na Crna Reka... Koga

se formira{e Zavodot, bidej}i ne-mavme kadri mnogu n£ pomognaa sitedrugi republiki od biv{a Jugosla-vija, a osobeno Slovenija. N£ dadoakadri, i geolozi i rudari koi beapostaveni na rakovodni mesta, doda-va Stojanov.

Brojnite pofalnici, nagradi ipriznanija {to Stojanov gi dobilvo tekot na karierata samo go potvr-duvaat faktot deka stanuva zbor zavistinski ekspert vo ovaa oblast.Me|u mnogubrojnite negovi trudovise i proektot #Kulturnoto nasled-stvo i prirodnite resursi vo ju`ni-te delovi na Balkanskiot poluost-rov# i kompletnoto istraùvawe naDojransko Ezero, {to go publici-ral 2002 godina. Spored nego, Doj-ranskoto Ezeroto pretstavuva og-romno prirodno bogatstvo, koe vosvojata dlabo~ina ima golem termoenergetski potencijal {to treba dase iskoristi. Sekoja nagrada, seko-ja pofalnica, kako {to veli toj, zanego ima ogromno zna~ewe...

- Patuvav bukvalno niz celsvet. Iskustvata {to gi sobirav odovie patuvawa, sredbi, seminari sevistina neprocenlivi. Anglija, Ir-ska, SSSR, Mongolija i red drugizemji. Pritoa, donesov ogromna lit-eratura so neprocenliva vrednost,vistinsko bogatstvo, koja sakam daostane vo noviot Geolo{ki zavod,

{to se nadevam deka }e se otvori,objasnuva Stojanov.

Pogre{en odnos kon privatizacijata

Sepak, ona {to najmnogu goboli e zatvoraweto na Geolo{kiotzavod, fakt so koj i posle tolkuvreme nikako ne moè da se pomiri.

- Oligarhijata go zatvori Geo-lo{kiot zavod. Se ima{e mnogu pog-re{en odnos kon privatizacijata,sosema sprotivno na ona {to go nap-ravija Slovencite. Ova be{e gole-ma, fatalna gre{ka. Zatoa, celiotmoj trud e naso~en da se obnovi ovaainstitucija. Vo vreme na ministeru-vaweto na Stev~e Jakimovski, Geo-lo{kiot institut koj prodolì daegzistira so desetina vraboteni pozatvoraweto na Geolo{kiot zavod,be{e prodaden na nekoj privatnik.No, neodamna tamu se slu~il vero-

jatno grabe`, pa is~eznale i kompju-terite i dokumentacijata. Vladatae informirana i zainteresirana dago obnovime Geolo{kiot zavod. U{teedna{ }e kaàm deka pred s¢ ìvee-me na mnogu ~uvstvitelno podra~je.Onaa vulkanska struktura vrz kojase nao|ame, kako {to rekov vo pre~-nik od 300 kilometri, rabotela preddva miliona godini se do skopskiotzemjotres... @iveeme na tektonskopodra~je poradi {to e potrebna za-{tita na postoe~kite vodni akumu-lacii koi se na mnogu mesta prob-lemati~ni i postoi opasnost od zag-rozuvawe na ìviot svet. Isto taka,bez postoewe na Geolo{kiot zavodnie ne moème da gi prezentiramesite prirodni resursi, posebno pri-rodnite bogatstva so koi {to ras-polagame. A, imame kadri, Rudarskogeolo{kiot fakultet isfrli i toakako kvalitetni kadri, dodava Sto-janov.

Proekt na op{tina Kisela Voda i Ortopedskiot zavod Slavej

NEADEKVATNATA OPREMA VOUÎLI[TATA E EDNA OD PRIÎNITE

ZA DEFORMITETI KAJ DECATA

Risto Stojanov, penzioniran profesor po geologija i rudarstvo

GEOLO[KIOT ZAVOD I E NEOPHODEN NA MAKEDONIJA@iveeme na tektonsko podra~je poradi {to e potrebna za{tita na postoe~-kite vodni akumulacii koi se na mnogu mesta problemati~ni i postoi opas-nost od zagrozuvawe na ìviot svet. Isto taka, bez postoewe na Geolo{-kiot zavod nie ne moème da gi prezentirame site prirodni resursi, poseb-no prirodnite bogatstva so koi {to raspolagame

- Va`no za preventiva na deformaciite na lokomotorniotsistem, osobeno za rbetniot stolb, e na~inot na sedewe, odnos-no opremata vo u~ili{tata, da bide po merka na u~enicite. Nee isto dali vo klupite ili stol~iwata sedat osmooddelenciili prva~iwa, poso~uva Goran âlovski direktor na Zavodot.

- Lekuvaweto na vakvite deformiteti e na tovar na Fondotza zdravstveno osiguruvawe i za decata e - besplatno.

P I S M A V E B S A J T

NEDOSTASUVAATKONTEJNERI VO

PRIPOR

Vo naselbata Pripor poto~nona ulica 14, nema dovolno konte-jneri za frlawe na smetot. Istotaka vo izminative dve godini ne eprezemeno ni{to za podobruvawena patnata infrastruktura vo ovojdel od naselbata. Dali gradona~al-nikot imal mo`nost da se pro{etapo ulica 14 za da ja sogleda realna-ta sostojba i dali vo idnina se pla-niraat odredeni aktivnosti za po-dobruvawe na katastrofalnatasostojba vo ovoj del od op{tinata.

Pozdrav Zdravevski Qup~o

Odgovor: Vo naredniot period}e se zgolemi brojot na kontejner-ite za frlawe smet. Inaku, voPripor kontinuirano se raboti narazni proekti. Vo momentov se za-vr{uva izgradbata na crkvata SvPreobraènie, se pravi nova mes-na zaednica, se pravi sporski cen-tar na Teferi~, se renoviraa pove-}e ulici na barawe na gra|anite,se napravi potporen zid na pod-ra~noto u~ili{te Krume Kepeski,se napravi avtobuska stanica...To~no e deka ima u{te problemi,no istite se staveni vo programataza re{avawe vo naredniot period.

OTROVEN HLOR

V~era slu{nav za otrovniothlor koj od Ko~ani se donese vo

Ohis, a za toa se pogriì po~i-tuvanata ni Sowa Lipitkova, za-menik-minister za Ekologija, kojakako {to se veli toa go napravilavo najstroga tajnost. Blaze si nisega sme pobogati za otrov pove}e.Do koga nie gra|anite nema da sepra{uvame za ni{to. Znaeme vokakva sostojba e OHIS, deka pove-}e ne raboti otkolku {to raboti,{to zna~i i ovoj otrov }e ni osta-ne. Ve molam da napravete naportoj otroven materijal da se trgneod kaj nas, a mislam deka i samatafabrika e vistinska atomska bom-ba za Skopje. Dali voop{to nekojrazmisluva deka OHIS treba da setrgne nadvor od gradot Skopje kade{to nema da mu {teti na nasele-nieto. Otkako ja slu{nav v~eravesta za hlorot koj tajno e donesenvo OHIS, pred se zaradi moeto de-te jas ve}e ne spijam mirno a daliVie g-din gradona~alniku }e spi-ete mirno ne znam, toa Vie siznaete. Ve molam da ne ostane ovaarabota samo, taka tuku, prevemetene{to.

@itel na Pintija.

Odgovor: OHIS e pod postojanakontrola kako na Op{tinata takai na Ministerstvoto za ìvotnasredina.

DA SE RENOVIRA ULICATA DOSITEJ

OBRADOVI]

Po~ituvan gradona~alniku, mi-natata godina vo noemvri meseckaàvte javno na televizija dekaso otpo~nuvaweto na novata rabot-na sezona }e bide rekonstruiranaulicata Dositej Obradovi}. Is-kreno ìtelite od celata ulicao~ekuvaa rekonstrukcijata da po~-ne nekade vo maj (kako {to vetiv-te) no ni{to od toa. So avtomobilretko koj pominuva na ulicata t.e

morame da zaobikoluvame od kajekonomskoto u~ili{te pa da stig-neme do sakanata destinacija. Se-u{te ne e docna za ureduvawe naDositej Obrdovi}. Se nadevame na{to poskora intervencija od Va{astrana.

Goran

Odgovor: Vetuvaweto za rekon-strukcija na ulicata „Dositej Ob-radovi}„ moèbi malku e zabave-no, no ne i zaboraveno. Rabotiteokolu rekonstrukcijata ve}e se vozavr{na faza. Denovive ulicata}e se asfaltira i se nadevame dekazaedno so gra|anite }e ja pu{timevo upotreba na 5-ti Septemvri..

KADE SE NAO\ATRI KRU[I?

Po~ituvan Gradona~alnik Xor-xe Arsov, Me interesira kade to~-no se nao|a versko -rekreativniotcentar Tri Kru{i? Blagodaram naodgovorot. Srde~ni pozdravi Ma-rija T.

Marija Todorovska

Odgovor: Kulturno versko rek-reativniot centar ”Tri Kru{i”se nao|a vo neposredna blizina nanaselenoto mesto Dra~evo, a e po-vrzan so pristapen asfaltiranpat so lokalniot pat „Dra~evska„.

KOGA ]E SEASFALTIRA ULICATA ANDREJ ACEVSKI

Gospodine gragona~alnik, ì-veam na ul. Solunska Glava vo seloDra~evo koja e edinstvena ulicakoja ne e asvaltirana, pa bi Ve za-molil da mi odgovorite koga pla-nirate da ja asvaltirate ulicata

Andrej Acevski

Odgovor: Navedenata ulica e stave-na vo programata za asfaltirawe.

TRIM PATEKATA SE UNI[TUVA

Sekoe utro {etam po trim pa-tekata (napravena od op{tinaKisela Voda) koja e prava blagodet, bidej}i e daleku od soobra}ajnigu`vi i moè da se uìva vo ti{i-nata. Jas ja koristam delnicata odzgradata A3 do biv{ata rampa inazad. Me|utoa, za àl, od poedin-ci uni{teni se klupite, korpiteza |ubre, a potoa i odneseni. I pok-raj zabranata, se vozat avtomobili,motorcikli kako i zapre`ni vozi-la. Pred edna nedela nekoi (pret-postavuvam no}e) iskopale {anciokolu edna napu{tena ~etvorokra-ka drvena bandera baraj}i kabel.Kopale i pod asfaltiranata pate-ka koj posle do`dovite ispuka ipostoi opasnost da se sru{i. Dob-ro e toa {to vo na{iot grad segradi i se pravat pateki, igrali{-ta za deca, park~iwa i dr. me|utoaposle ne se odrùvaat. Se se pre-pu{ta na vremeto. Odraz na svestaili e odraz na makedonskiot men-talitet? Prilog: prikaz na pate-kata so fotografii.

Toni Veljanovski

Odgovor: Trim patekata be{edeceniska èlba na gra|anite naOp{tinata. Ima pove}e nameni, ifakt e deka e korisna za gra|anite.

No, nekoi neodgovorni gra|ani ifirmi postojano ja uni{tuvaat.Op{tinski ispektori postojano sena teren, i denovive fatija na delonekolku firmi koi go uni{tuvaatasfaltot. Istite se prijaveni donadle`nite institucii na MVR.Dokolku, gra|anite pak zabeleàtdeka nekoj ja umi{tuva patekata,slu~ajot moè vedna{ da go pri-javi na ispekciskite slu`bi voOp{tina.

RASADNIK, PARKING NA KAMIONI

Za sekoja pofalba e ona {tonapravivate so Rasadnik. Za mnogukratko vreme ja izbrkavte urbana-ta mafija, a zgora na toa ja napra-vivte kompletnata podzemna i nad-zemna infrastruktura. Gradona-~alniku Arsov, iskreno da Vi ka-àm, nie gra|anite koi kupivmestanovi vo naselbata Rasadnik, neveruvavme deka tolku brzo }e gi iz-gradite parkinzite i ulicite voovoj del. No sega se soo~uvame sodrug problem. Kamioni i prikol-ki gi zafa}aat mestata na park-inzite i so nedeli ne se pomrdnu-vaat. Sekoj den, gi ima se pove}e.Ve molime da prezemete ne{to,pred Rasadnik da stane parkingplac za kamioni.

Odgovor: Poso~enite kamion-xii koi nedozvoleno parkiraat vozabranetata zona, ve}e se izvetenida gi trgnat kamionite, i da gi par-kiraat na specijalni parking pla-covi nameneti tokmu za takvi te{-ki tovarni motorni vozila. Vosprotivno }e imaat problemi sosoobra}ajnoto oddelenie pri poli-ciskata stanica na Kisela Voda.

KISELA VODAOP[TINSKI VESNIK14 www.kiselavoda.gov.mk

APEL DO GRA\ANITE

Po~ituvani ~itateli, pred vas e 29 broj od lokalniot vesnik #Kisela Voda#, namenet tokmu za vas, za va{ite probemi, za celokupnoto ìveewe vo

Op{tinata. Tokmu poradi toa ve povikuvame na sorabotka. Pi{uvajte ni, davajte ni predlozi i informirajte ne za site problemi so koi se

soo~uvate vo va{eto mesto na ìveewe. PRIJAVUVAJTE gi onie {to nelegalno gi prekopuvaat ulicite, PRIJAVUVAJTE gi nelegalnite grad-

bi, PRIJAVUVAJTE gi nesovesnite gra|ani {to pravat deponii pred va{ite ìveali{ta vo Kancelarijata za informirawe (baraka 9, soba br. 3).

Prijavuvajte kriminal na telefonot 27 85 411. So vakviot na~i na sorabotka ne ste #kodo{i#, tuku naprotiv gra|ani koi se griàt za dobroto

na svojata Op{tina, za svoe i za dobroto na svoite deca.

Zaedno da napravime DA SE BIDE PRIVILEGIJA DA SE @IVEE VO OP[TINA KISELA VODA.

Redakcija na vesnikot #Kisela Voda#

Aleksandar Radevski

- Nema nikakva logika, Toplifika-cija da ni gi zgolemi smetkite za 60 nasto.Tie treba da bidat zgolemeni samo za 19nasto bidej}i, cenata na zemjiniot gas nasvetskiot pazar se zgolemila za toj pro-cent. Toplanata vo Kisela Voda koristizemjen gas kako energens a ne mazut. Ne-sfatlivo e kakov previd ima napravenoToplifikacija so potro{uva~ite vo Ki-sela Voda. Interesno e i toa deka, Topli-fikacija vo zgolemuvaweto na cenata gistava site tro{oci a ne samo na energen-site, kako {to e sekade vo svetot. Ne, znamkako moè socijalec ili onie koi pri-maat po 7000 denari plata za 40 kvadrat-en stan mese~no da odvojat samo za parno4000 denari. Toa e apsurd.

Boris Sokolov

- Toplifikacija go zloupotrebuvamonopolot, a cehot nitu krivi, nitu dol-`ni go pla}aat gra|anite. Vo site evrops-

ki zemji se koristi kalorimetarot. Zo{-to toa go nema i kaj nas? Toplifikacijaperiodi~no vo tekot na denot gi zagrevaradijatorite, i za toa kolku nie tro{imetolku i }e platime. Zatoa sluì kalori-metarot, to~no na sekoe semejstvo da japokaùva potro{uva~kata. Samo kaj nasima da se greme dva tri meseci, a za voz-vrat dapla}ame enormni sumi vo tekot nacelata godina.

Dimitar Atanasov

- ]e ne otkaè od parnoto. Toplifi-kacija si pravi {to saka. Dokolku na sep-temvriskite smetki nema korekcija napoka~uvaweto od 60 na 19 nasto, masovno}e go otkaùvame parnoto i }e barame al-ternativni re{enija. Eve, jas ìveam naprizemje i sakam da ja otstranam cevkataza parno. Ne, za ne{to drugo, tuku ednos-tavno mi posmetuva vo sekojdnevnoto ì-veewe. Toa e moj stan i {to sakam }e pra-vam vo nego. Neli, i toa e monopol?

Boris Spasovski

- Pa nie ne ìveeme pove}e vo soci-jalizmot. Ova e vreme na pazarna ekono-mija. Kolku }e potro{ime tolku }e pla-time. Za toa vo ravienite zemji go izmis-lile kalorimetarot. Ovde, ednostavnozabraneto e da se spomenuva. Zo{to? Za-toa {to na Toplifikacija ne i odgovara,

bidej}i e podobro da go “cica” narodot 12namesto 3 meseci. Ova e sramno i àlsno.

Gani Kalali

- Uàs. Ako ne se najde nekoe re-{enie, toga{ ne ni begaat drvata kakoalternativno greewe. Pa kade so ovie ma-kedonski plati i penzii, moè da se iz-drì evropskata cena na parnoto. Da segree{, dva tri meseci a da pla}a{ celagodina, a zgora na toa nema grejni tela nizcelata kvadratura na stanovite. Apsurd.

Elica Radevska

- Se u{te ne sme gi dobile septem-vriskite smetki. Po ona {to najavija toae ~ista glupost. Ni gi zgolemuvaat za 60nasto iako Toplifikacija znae deka Top-lanata vo Kisela Voda kako energens ko-risti gas a ne mazut. Eve vo Skopje Sever,

na gra|anite koi gi koristat nivnite us-lugi zgolemuvaweto e samo 19 nasto onolkukolku {to iznesuva poskapuvaweto nazemjiniot gas na svetskite pazari. Dokol-ku kaj bide sprotivno od ova pravilo, toae ve}e dvoen ar{in i }e se obratime dosite relevantni dràvni institucii.

Blagoj Van~ov

- Poka~uvaweto na smetkata za ko-ristewe na parnoto greewe,ne samo {tone e realno tuku e nadvor od site ~ove~kinormi. Dokolku nema nekoi izmeni, nemadrugo re{enie, tuku da go otkaème par-noto i da si barame alternativno grejnore{enie. Se u{te ne mi e jasno, zo{to ka-ko site doma}instva vo ostanatite evrop-ski zemji, taka i kaj nas ne se vovede ka-lorimetarot kako kontrola za potro{u-va~kata.

Po poslednite poka~uvawa naToplifikacija, gra|anite vo Op-{tinata, so netrpenie gi o~eku-vaat smetkite za septemvi, bidej-}i toga{ definitivno }e bidatsimnati od dneven red site {peku-lacii. Kolkavo }e bide zgolemu-vaweto? Dali 60 nasto ili samo 19nasto kolku {to iznesuva zgole-muvaweto na zemjeniot gas na svet-skite pazari? Temi i dilemi zarazgovori pred sekoja zgrada, predsekoj dvor i mesna zaednica. Se{irat {pekulacii deka vo nasel-bata Skopje Sever zgolemuvaweto

e onolku kolku {to iznesuva zgo-lemuvaweto na zemjeniot gas nasvetskiot pazar. To~no 19 nasto.Se pra{uvaat dali toa e dvoenar{in na Toplifikacija? Sekojsaka da kaè po ne{to. Se najavu-vaat masovni otkaùvawa na par-noto. Se pravi matematika za al-ternativno gorivo.

Sepak, op{t, zaklu~okot edeka Toplifikacija svojot mono-pol go koristi vrz grbot na gra-|anite. A, tie nema da sedat soskrsteni race. Mora da ja baraatpravdata po nadle`nite dràvni

institucii. Gra|anite na op{ti-nata Kisela Voda ve}e se obrati-ja do A.D. Toplifikacija, pojas-nuvaj}i im deka potstanicata naToplanata vo Kisela Voda koris-ti zemjen gas za zatopluvawe navodata koja vodi vo radijatorite

a ne mazut, {to vsu{nost e pri~i-na za enormnoto poskapuvawe.Gra|anite ukaùvaat deka vo iz-nosot za pla}awe po stan se zemacelokupnata stanbena povr{ina,iako nema grejni tela na golemdel od stanbenata povr{ina.

Isto taka gra|anite se soli-dariziraat vo baraweto do Top-lifikacija, vo delot za monti-rawe na kalorimetri, koi vre-menski }e ja registriraat potro-{uva~kata vo tekot na trite gre-jni meseci.


V O F O K U S O T

So poslednoto poskapuvawe, Toplifikacija givoznemiri gra|anite

SMETKITE PODEBELI ZA 60 MESTO ZA 19 NASTO

- PREVID ILI DVOENAR[IN NA

TOPLIFIKACIJA?

ANKETA ANKETA ANKETA ANKETA ANKETA ANKETA ANKETA ANKETA ANKETA ANKETA

Pra{awe: [to }e donese poka~uvaweto od 60 posto na A.D. Toplifikacija?

Nad 250 deca na vozrast od 7do 11 godini, pet dena na fudbal-skoto igrali{te na SSK Dra~e-vo i mesnosta Pelenica drugaru-vaa so fudbalskata topka. Kar-vanot “Otvoreni zabavni fud-balski {koli”, ~ija cel e nizdruèwe i zabava, niz igri i ot-krivawe na tajnite na fudbalot,decata da ja razberat potrebataod sportot kako dvigatel vo sev-kupniot op{testven ìvot.

- Sportot ima univerzalnivrednosti. Ottuka, i ulogata nalokalnata samouprava e da obez-beduva uslovi za realizacija na

proekti koi zna~at afirmacijana sportot.- Istakna, Zoran An-tevski pretsedatelot na Sovetotna Op{tinata, na otvaraweto namanifestacijata.

Inaku, decata podeleni vogrupi gi vodea trojca lideri naproektot i 12 obu~eni treneri.Vo zabavniot pak, del se pojavijarazni muzi~ki i baletski grupina talentirani mladi deca, koiso svoite atraktivni nastapi gizabavuvaa prisutnite na fudbal-skoto igrali{te.

Na krajot, vo manastirot Pe-lenica, vo sve~ena atmosfera bea

podeleni diplomi na site u~esni-ci na godine{nite Otvoreni za-bavni fudbalski {koli, prosle-deno so bogata kulturno zabavnaprograma.

Interesno e deka sportskataoprema, so koja se realizira pro-ektot, na krajot }e bide doniranana osnovnite u~ili{ta koi egzi-stiraat vo op{tinata Kisela Vo-da i sportkite klubovi. PokrajOp{tinata Kisela Voda, vtoragodina po red sponzor na ovoj nas-tan e Poliklinikata La Vita.

Z. L.

S P O R T

- Vo finalnata sred-ba FK Idrizovo sla-ve{e pobeda nad doma-}inot SSK Dra~evoso 4:1 (3:1). Tretotomesto go osvoi ekipa-ta na Lepenec

Po 6-ti pat na tradicio-nalniot fudbalski turnir“Milan Apostolovski” tre-toliga{ot od Dra~evo, ekipa-ta na SSK pokaà deka znae dabide dobar doma}in. Vo dobraorganizacija, fer sudewe, iambiciozni fudbalski ekipi,posetitelite imaa mo`nost dauìvaat vo dobrata igra ifudbalskite potezi koi izo-biluvaa. Pobednik na turnirotbe{e FK Idrizovo. Vo final-nata sredba FK Idrizovo sla-ve{e pobeda nad doma}inotSSK Dra~evo so 4:1 (3:1). Vo bor-bata za tretoto mesto Lepenecslave{e nad Mladina so 5:4

duri po podobroto izveduva-we na penalite. Vo regularni-ot del sredbata zavr{i 1:1.

Bezdrugo, fudbalskiotturnir „Milan Apostolovski“be{e dobar test za ekipitepred prestojnata sezona votretata liga.

D. K.

LETEN KULTUREN BRAN

DUOTO TALIJAGI VOODU[EVI GRA\ANITE

Proektot na Ministerstvoto za kultura, “Leten kulturen bran”, nesamo {to gi opravda o~ekuvawata tuku se potvrdi deka vakvi manifestaciise potreba za gra|anite osobeno vo toplite letni denovi. Vo ramkite namanifestacijata koja trae{e od 20-ti do 31 avgust, vo Op{tinata gostuva{e“Duo Talija”, na ~ij repertoar se najde popularna klasi~na muzika.Gra|anite vo parkot do OU “Nevena Georgieva Duwa”, ednostavno uìvaavo izvedbata na dvete profesionalni muzi~arki, Plamenka Trajkovski-violinist i Biljana Petrovska - magister po pijano.

Op{tinata }e gi poddrùva vakvite proekti.Zoran Antevski, pretsedatel na Sovetot

na op{tina Kisela Voda.

Zamenik gradona~alnikotMiroslav Tasevski gi

dodeli peharite.

Doma}inot SSK od Dra~evo

Pobednici - Ekipata na FK Idrizovo.

Zaedni~ka fotografija

na u~esnicite na Otvorenite

zabavni fudbalski {koli.

Na 6-tiot tradi-cionalen fudbalski

turnir “MilanApostolovski”

TRIUMF NA FK IDRIZOVO

OTVORENITEOTVORENITE FUDBALSKIFUDBALSKI [KOLI[KOLI PP OO TRETPAT VO OP[TINATATRETPAT VO OP[TINATA

Documents

GODINA III BROJ 29 AVGUST 2008 ...OP[TINSKI VESNIK GODINA III • BROJ 29 • AVGUST 2008 BESPLATEN PRIMEROK ZAVR[I PRVATAPRVATA FAZA FAZA OD PROBIVAWETO PROBIVAWETO NA BULEVARBULEVAR