HEDVIKA VRATARIČ

SPZ1. Kakšno prednost ima vpisani lastnik v ZK pred lastnikom, ki ni vpisna v ZK (domneva LP, posesti; n. zaupanja v ZK, publiciteta) (v čem je na boljšem tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo) V skladu z načelom publicitete obstajajo le tiste pravice, ki so vpisane v ZK. Lastnik, katerega pravica je vpisana v ZK, se šteje kot lastnik nepremičnine, v koliko pa pravica ni vpisana, lastninska pravica na nepremičnini ni nastala. Kot lastnik se šteje tisti, ki je vpisan. Vpis v ZK je konstitutivni element za nastanek lastninske pravice. Načelo konstitutivnosti oz načelo oblikovalnega učinka pravice (pravica nastane na podlagi vpisa v ZK; vendar izpolnjeni materialnopravni pogoji: veljaven naslov pridobitve)- stvarne pravice na podlagi pravnega posla≠Deklaratorni učinek – pravica na nepremičnini nastane zunaj zemljiške knjige na podlagi zakonske določbe, vpis te pravice pa zagotavlja publicitetne učinke, vpisana pravica je znana, kar je pomembno pru uveljavljanju dobrovernosti v pr.prometu(pravica nastane na podlagi zakona-v trenutku, ko izpolnjeni zakonsko določeni pogoji)1.zakon, 2.odločbe upravnega organa, 3.obligacijske pravice, ki se vpisujejo v ZK

2. Lastniška posest Lastniški posestnik je tisti, ki ima stvar v posesti, kot da je njegova. Nelastniški posestnik pa je tisti, ki ima stvar v posesti brez volje imeti jo za svojo in priznava višjo pravno oblast posrednega posestnika. Kriterij razlikovanja je volja posedovati neko stvar kot svojo. Primer: če A da svojo nepremičnino v zakup B-ju, je A posredni lastniški posestnik, B pa neposredni in nelastniški posestnik.

3. Pogoji za priposestvovanje - kaj če se nekdo drug vpiše v ZK pred priposestvovalcem (priposestvovanje-kupili ste zemljišče pred 20. leti, ki ga niste vknjižili, kaj zdaj-sodba, da ste priposestvovali(ni na izstavitev zk dovolila), lahko pa tudi tožiš na izstavitev na podlagi pogodbe, zk dovolilo, kaj če nekdo drug vpisan))

S priposestvovanjem se lahko pridobi LP na premičnini ali neprem., solastn.delež, etažna l, stvarne služnosti in stavbna pravica (NE zastavna, zemlj dolg)-originaren način pridobitve LP-predpostavke/POGOJI; 1.dobra vera (pr.domneva 9.SPZ), 2.lastniška posest (dokazno breme nosi priposestvovalec), 3.pretek časaInstitut priposestvovanja je namenjen varnosti pravnega prometa, saj omogoča, da dejansko stanje stvari po preteku priposestvovalne dobe postane tudi njeno pravno stanje. Priposestvovati je mogoče tudi del stvari, vendar je ta možnost omejena samo na nepremičnine. Na javnem dobru in stvareh, ki so izven pravnega prometa ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem. Zahteva se dobra vera, tako da nedobroverni posestnik nikoli ne more postati lastnik stvari. SPZ določa dve predpostavki za priposestvovanje:* dobra vera pridobitelja* neprekinjena lastniška posest:- 3 leta pri premičninah- 10 let pri nepremičninahDobroverni lastniški posestnik je tisti, ki ne ve in ne more vedeti, da ni lastnik stvari, ki jo ima v posesti. Posestnik nepremičnine je tako lahko v dobri veri samo, če je kot lastnik vpisan v zemljiško knjigo. Drugače pa določa 44/2 člen SPZ, ki predstavlja negativni vidik načela zaupanja v ZK. Ta določba sugerira, da je s priposestvovanjem mogoče pridobiti pravico, ki ni vpisana v ZK (zunajknjižno priposestvovanje).

Pri premičninah je poglavitni kazalnik posest. Nekdo je v dobri veri praviloma tedaj, ko ta dobra vera temelji na posesti njegovega predhodnika (prodajalca), pri čemer seveda ne bi smel imeti razlogov za to, da bi kljub posesti dvomil, da je ta lastnik stvari. Priposestvovalna doba prične teči tisti dan, ko je posestnik dobil stvar v dobroverno lastniško posest, konča pa se z iztekom zadnjega dne tega obdobja. Posestnik mora biti ves čas v dobri veri. Če ni se priposestvovanje prekine.

Pravica pridobljena s priposestvovanjem ne sme biti na škodo tistemu, ki je v dobri veri in v zaupanju v ZK, pridobil pravico, še preden je bila s priposestvovanjem pridobljena pravica vpisana v ZK.Pravica se s priposestvovanjem res pridobi v trenutku, ko so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji (= pretek časa, ki je potreben za priposestvovanje), vendar pridobitev pravice s priposestvovanjem na nepremičnini učinkuje samo med priposestvovalcem in tistim, ki je pravico izgubil oz mu je bila omejena. Proti tretjim osebam učinek priposestvovalne pravice nastopi šele z vpisom v ZK (zakonita pridobitev pravice se umakne načelu zaupanja v ZK) 44/2 SPZ- priposestvovanje: pogoji, ali lahko priposestvovalec izvisi (če se ne vpiše v ZK proti dobrovernemu tretjemu nima varstva), ali bi lahko v tem primeru zahteval odškodnino od zemljiškoknjižnjega lastnika (da, če je ta ravnal v slabi veri)

4. Kakšne tožbe ima lastnik na razpolago, če ga nekdo moti?Tožba zaradi motenja posesti in negatorno tožbo +133.OZ popularna tožbaŠirša kot stv pravna, vsak-tisti, ki mu grozi večja škoda, nevarnost mora biti konkretna, neposredna(klasična spz negatorna: opustitevni z in prepoved nadalj vznemirjanja)

5. Ali ima služnostni upravičenec tudi negatorno tožboDa. Če služnostnega upravičenca kdo neutemeljeno moti pri izvrševanju služnosti, lahko ta s tožbo zahteva, da preprečevanje oziroma motenje preneha. Gre za KONFESORNO (servitutno) tožbo (actio confessoria), ki je po svoji vsebini podobna negatorni tožbi. SPZ določa, da se za to tožbo smiselno uporabljajo pravila o negatorni tožbi.

6. Kakšen je zahtevek pri motenjski tožbi? Dajatveni (opustitveni)Prepovedni

Dajatveni - prepovedni in restitucijski

7. Motenje posesti, kaj če motenje zelo malo(ni ekonomskega interesa) Motenje posesti mora biti protipravno Zahtevek; 1.ugotovitveni-nepotreben, nedovoljen 2.vzpostavitev prejšnjega stanja (prejšnjega posestnega stanja) 3.prepoved nadaljnjega motenja posestiSodno varstvo posesti 33.SPZ:glede na zadnje stanje (mirna) posesti-pri tem se ne upoštevata pravica in dobrovernost posestnika

8. Ali gre pri izklopu elektrike za motenje Da, energija je tudi stvar.

9. Kakšna imisija je prepovedana?Lastnik nepr mora pri uporabi nepr opuščati dejanja in odpravljati vzroke, ki izvirajo iz njegove nepr in otežujejo uporabo drugih nepr čez mero, ki je glede na naravo in namen nepr ter glede na krajevne razmere običajna ali povzročajo znatnejšo škodo (prepovedana imisija)

S prepovedanimi imisijami so mišljeni tisti vplivi na tujo nepr, ki čezmerno otežujejo njeno uporabo ali povzročajo znatnejšo škodo.Pr varstvo le v primeru bistvenih, nebistvene se ne upoštevajo.

Prepovedane imisije so navedene v 75. čl. SPZ. Gre za motnje, kot so dim, neprijetni vonji, toplota, saje, tresljaji, ropot, odplake…, ki izvirajo iz sosednje nepremičnine ali iz dejanj pri uporabi sosednje nepremičnine. Prav tako so prepovedane moteče neonske reklame, razna sevanja, preprečevanje svetlobe, odtegovanje zraka. Pri imisijah ločimo med direktnimi in indirektnimi imisijami. Direktne so v vsakem primeru prepovedane, razen če obstaja poseben pravni naslov (npr. služnost). Indirektne pa so prepovedane samo, če presegajo krajevno običajno mero ali povzročajo znatno škodo. Lastnik se pred prepovedanimi imisijami lahko brani s prepovedno ali popularno tožbo.

10. Kdaj posestnik odgovarja za škodo na stvari? Če je nedobroveren (96.SPZ)

11. Antihreza 159.SPZDogovor o antihrezi je dogovor po katerem je zastavnemu upniku dovoljeno, da pobira plodove zastavljene nepremičnine ali da jo kako drugače izkorišča. Pravica do plodov je stvar dogovora med zastavnim upnikom in zastaviteljem, če dogovora ni plodovi pripadajo zastavitelju. Pri hipoteki je dogovor o anatihrezi ničen. Hipoteka je neposestna zastavna pravica, kar pomeni da zastavitelj po ustanovitvi hipoteke lahko še naprej izkorišča zastavljeno nepremičnino. Plodovi nepremičnine imajo lahko pomembno ekonomsko vrednost in zastavitelju pogosto omogočajo, da odplačuje obroke zavarovane terjatve.Če zastavljena stvar daje plodove, velja splošno pravilo v skladu s katerim lastnik stvari pridobi tudi lastninsko pravico na plodovih. Vendar je pri ročni zastavni pravici dopusten dogovor o antihrezi (pactum antihreticum). Tako zastavna pogodba lahko določa, da ima pravico do plodov zastavni upnik. Zastavni upnik s tem pridobi podoben položaj, kot ga ima užitkar. Če ima zastavni upnik pravico do plodov, se zavarovana terjatev zmanjša za njihovo vrednost. -hipoteka: antihreza; če je H na celi nepr, ki je v solastnini 3 oseb, ki imajo v njej stanovanja in se ta solast. spremeni v etažno (H ostane na vsakem od et. delov), kaj če je le na enem solast deležu (ostane na tem delu tudi v EL), kaj se po etažiranju zgodi s skupnim zemljiščem (ostane v solastnini), ali H pomeni kakšno oviro za lastnika (le, če je v ZK vknjižena prepoved odsvojitve in obremenitve, sicer lahko prosto razpolaga z njo)

12. Kako se lahko zaščiti pogodba o preužitku, ko se izloči nepremičnino? Vpis stvarnega bremena v ZK v korist preužitkarja. Pogodbene obveznosti prevzemnika se držijo lastnika nepremičnin; če prevzemnik nepremičnine odsvoji, je obveznosti dolžan izpolnjevati novi pridobitelj. Pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju; preživljanec se lahko v korist preživljalca odpove razpolaganju s premoženjem, ki je predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju. (prepoved odtujitve in obremintve se lahko vpiše v ZK, samo če je določena med zakoncema/ZZpartnerjema/starši&otroci/posvojenci&posvojitelji- v teh primerih deluje napram tretjim/erga omnes

13. Ali lahko stvarna služnost preneha zaradi neuporabe?Da. Gre za prenehanje na podlagi zakona:- če se lastnik služeče stvari upre njenemu izvrševanju, lastnik gospodujoče stvari pa svoje pravice tri leta zaporedoma ne izvršuje (usucapio libertatis) osvoboditev služnosti- če se ne izvršuje v času, potrebnem za njeno priposestvovanje-20 let (non usus) zastaranje služnosti

14. Imetništvo (detencija)Imetnik-detentor je oseba, ki izvršuje dejansko oblast nad stvarjo za nekoga drugega in je tudi dolžan ravnati po njegovih navodilih. Detentor nastopa in ravna po navodilih posestnika. Detentorju pravo ne nudi

posebnega varstva.Nima posestnega varstva za sebe, izvršuje pa lahko samopomoč, vendar za posestnika-posestnega gospodarja (26/2 SPZ)Predpostavki:1.določ os.izvaja dejansko oblast na stvari za drugega 2.izvajanje izhaja npr iz delovnega/podobnega razmerja/v gospodinjstvu ter obstaja dolžnost se ravnati po navodilih drugega (posestnika) .. podaljšana roka gospodarja

15. Stvarna služnost-vsi možni zahtevki, nujna pot, a lahko tudi osebno služnost osvobodiš, tako, da je upravićenec ne izvršuje (lahko-sodna praksa) –Tudi npr užitek lahko preneha zaradi neizvrševanja, smiselno pridejo v poštev določbe o zastaranju stvarnih služnosti in priposestvovanju svobode -223.SPZ, Obremenjena je LP nepr, natančen vpis vsebine, izhaja iz odnosa dveh nepr, tako da učinkuje v korist vsakokratnega lastnika ene nepr (gospodujuča nepr) proti vsakokratnemu lastniku druge nepr (služeča nepr-predmet služnosti), vselej bremeni služečo nepr kot celotoZahtevki: 1. posebna tožba na varstvo služnosti=konfesorna tožba (ko posestno varstvo ni mogoče, tj.pri neg služnostih) 2.samopomoč 3. posestno varstvo (za pozitivne služnosti)*konfesorna tožba: akt.legitim: služnostni upravičenec (dokazat obstoj služnosti-vsebino, upravičenost), pasivno: vsak, ki protipravno moti izvrševanje služnosti; dajatvena t: opustitev vseh ravnanj, ki nedopustno posegajo v izvrševanje služnosti, tudi prepoved prihodnjih motenjNujna pot: stvarna služnost, ki se ustanovi prisilno s pravnomočno sodno odločbo (gre za prisilen poseg v LP ), nastane s konstitutivno odločbo drž organa (pravnomočnost!); predpostavke:sodišče dovoli nujno pot za nepremičnino, ki nima za redno rabo potrebne zveze z javno cesto ali pa bi bila taka zveza povezana z nesorazmernimi stroški. –ne onemogoča ali znatno ovira uporaba nepr, –čim manj obremeniti tuja nepr, -upravič je dolžan plačati nadomestilo. Sklep o določitvi nujne poti vsebuje: 1.natančen potek nujne poti, 2.način uporabe in 3.višino denarnega nadomestila Postopek po ZNP.

Stvarna služnost: kdaj nastane, kdaj preneha po volji lastnika služečega zemljišča (sodno izpodbijanje obstoja služnosti zaradi razloga, da se ne uporablja več) glej tudi tč.12Nastanek: z 1.zakonom (priposestvovanje), 2.pravnim poslom, 3.odločbo drž.organa (npr.nujna pot)

16. Posest pri ročni zastavi in hipoteki Ročna zastava-zastavna pravica na premičninah (pignus) Zastavni upnik ima posestHipoteka-zastavna pravica na nepremičninah Zastavitelj ima posest(kdo uporablja nepremičnino pri hipoteki. Dolžnik ali upnik.)

17. Reivindikacijska tožba, negatorna, konfesorna, imisije 1.Reivindikacija 92.SPZ: lastninska tožba s katero zahtevaš vrnitev individualno določene premičnine od kogarkoli (ne glede na čem temelji posest toženca). Dokazno breme nosi tožnik=lastnik, in mora 1. stvar opisati/označiti, 2.dokazati svojo LP na stvari (zadostuje, da dokaže, da je LP pridobil, njen nadaljnji obstoj pa se domneva), 3. dokazati dejansko oblast toženca(kaj se dokazuje pri lastninski tožbi ) dokazat svojo lastninsko pravico-da jo je pridobil in dejansko oblast toženca!2. Negatorna/prepovedna 99.SPZ: posebna t, s katero lastnik varuje svoj položaj, če ga kdo drug protipravno ovira pri izvrševanju njegove LP. Tožnik ima stvar v posesti, vendar toženec to posest moti (trajajoče ali ponavljajoče se motenje; NE enkratno oz.če t-ec že opustil). Razlika od posestne t: gre za petitorno t, namen je da se trajno uredijo lastninska razmerja. Tožnik (lastnik ali domnevni lastnik) mora dokazat, 1.da je (domnevni) lastnik in 2.da ga toženec v njegovi posesti protipravno vznemirja drugače kot z odvzemom stvari. Zahteval bo 1.prepoved vznemirjanja in bodočega ali vzpostavitev prejš stanja, če je t-ec povzročil škodo, tudi povrnitev škode. 3. Konfesorna (glej tč.14*)4. ImisijeObliga pr varstvo-133.OZ je oblikovano širše kot spz, tako glede aktivne legitimacije kot tudi glede škode, za katero zadošča, da zgolj grozi.

SPZ varstvo pred imisijami je mogoče uveljavljati z negatorno tožbo.

18. Predkupna pravica v etažni lastnini Pri manjših nepr v EL zakon določa zakonito predkupno pravico pri prodaji posameznega dela v EL, gre za nepr, kjer imamo dva ali več etaž.lastnikov in ne več kot pet posameznih delov. 124.SPZ: Če ima nepr dva/vel etaž.lastnikov in nima več kot 5 posameznih delov, imajo pri prodaji posameznega dela v etaž.lastnini drugi etaž.lastniki predkupno pravico. Smiselno se uporabljajo določbe SPZ o zakoniti predkupni pravici solastnikov. ( če predkupno pr uveljavlja hkrati več solastnikov, lahko vsak od njih uveljavlja prekupno pr v sorazmerju s svojim idealnim deležem)

19. Delitev stanovanjske stavbe v solastnini 69., 70. SPZVsak solastnik lahko vedno zahteva delitev lastnine (solastnina ni prisilna skupnost), raten v neprimernem času. Lahko 1.sporazumna(posel, ki,presega redno upravljanje) ali 2.sodna delitev (sodišče odloči v nepravdnem post; najprej prizadeva za 1.fizično, 2. civilno-prodaja in delitev izkupička, lahko tudi enemu, drugi ga izplačajo- v tem primeru zakonita zastavna pravica drugih).

20. Izključitvena tožba 123.SPZJe skrajni ukrep za najhujše kršitve sosedskega sožitja znotraj odnosa etažne lastnine, ko druga sredstva ne pomagajo več (opustitvene tožbe na podlagi LP-negatorna, motenja posesti ali spl prepovedi vznemirjanja-133.OZ)Razlog: grobo kršenje temeljnih pravil sosedskega sožitja ali dolžnosti po pogodbi o medsebojnih razmerjih, tako da postane skupnost s kršiteljem nevzdržna. 123.SPZ: etažni lastniki, ki imajo več kot polovico solastniških deležev na skupnih delih, sprejmejo sklep, da se kršilec opomni. Če kršilec kljub opominu spet sklep, da se vloži tožba za njegovo izključitev in prodajo njegovega posameznega dela (pravila izvršbe); 'toženec je dolžan prodati svojo nepr'

21. Kdaj se lahko gradi na tujem zemljišču (vertikalna, horiz. akcesija, stavbna pravica) 47.SPZ gradnja čez mejo nepr ;Lahko dogovor: sprememba meje, služnost, stavbo pravico v korist graditelja, obligacijska pravicaČe ni dogovora: 47.SPZ, sodišče v nepravdnem post odloči: 1.ustavitev gradnje/porušit stavbo/vzpostaviti prvotno stanje, 2. določitev nove meje in primerna odškodnina (le če posledice vzpostavitve prvotnega stanja v očitnem nesorazmerju s škodo)Z odločbo o določitvi nove meje-graditeljevo zemljišče se poveča za tisti del sosednjega zemlj, na katerega sega gradnja. LP se pridobi s pravnomočnostjo odločbe (vpis v ZK nima konstitutivnega učinka), govorimo o horizontalni akcesiji, LP se je razširila v horizontalni smeri. Horizontalna akcesija je mogoča na podlagi pr.posla ali odločbe drž.organa, medtem ko do vertikalne akcesije pride na podlagi zakona (8. in 54.SPZ-superficies solo cedit/povezanost zemljišča in objekta; prirast:LP se razširi na premičnino, ki je postala sestavina nepremičnine)

OZ23. Načelo enakopravnih dajatev - oderuška pogodba, čezmerno prikrajšanje 8.OZ: (1)Pri sklepanju dvostranskih pogodb izhajajo udeleženci iz načela enake vrednosti vzajemnih dajatev. (2) Zakon določa, v katerih primereih ima kršitev tega načela pravne posledice.Ni splošno načelo, velja le pri dvostranskih odplačnih vzajemnih pogodbah. Zakon določa, v katerih primerih ima kršitev tega načela tudi pravne posledice, tudi če je v konkretni pogodbi kršeno to načelo, to ne vpliva na veljavnost sklenjene pogodbe. Pomanjkanje ekvivalence namreč ne pomeni ničnosti. Sodišče na ekvivalenco ne pazi po uradni dolžnosti. (izjeme; 1.pogodbe na srečo, 2. predmet pog ima posebno vrednost za določ. osebo)

Načelo je konkretizirano v številnih institutih, institut čezmernega prikrajšanja in oderuštva sta najpomembnejši posledici kršitve tega načela. Čezmerno prikrajšanje 118.OZ: oškodovana stranka ima pravico zahtevati razveljavitev pogodbe, če je bilo med obveznostmi strank očitno nesorazmerje (če za pravo vednost tedaj ni vedela/ni bila dolžna vedeti). –pravo dopušča odstopanje od ekvivalence v razumnih mejah. Pravica zahtevati razveljavitev pogodbe preneha po enem letu od sklenitve pogodbe. Zaradi prikrajšanja posel ni že sam po sebi neveljaven, ampak ga mora prikrajšana stranka izpodbijati. Izpodbija ga tako, da toži ali ugovarja na razveljavitev posla. Posledica je vzpostavitev prejšnjega stanja. Vsaka stranka ima pravico zahtevati, da ji druga stranka vrne tisto korist, ki jo ima brez temelja in spričo tega, da posel ne velja več. Možna je konvalidacija .

Oderuška pogodba 119.OZ: če kdo izkoristi 1.stisko ali 2.težko premoženjsko stanje drugega, njegovo 3.nezadostno izkušenost, 4.lahkomislenost ali 5.odvisnost (govorimo o šibkejšem/ranljivejšem položaju/lastnosti) in si izgovori zase ali za koga tretjega korist, ki je v očitnem nesorazmerju (objektivni element oderuštva) s tistim, kar je sam dal ali storil ali se zavezal dati ali storiti drugemu, je takšna pogodba nična. Gre za ravnanje, ki je v nasprotju z moralo in javnim interesom (zaščita javnega interesa)Subjektivni element: oderuštvo je posledica zavestnega ravnanja, nesorazmerje med izpolnitvama ni naključno, gre za namero prikrajšati drugo stranko, zato da se doseže premoženjska koristKer gre za ničnost, lahko zahteva ugotovitev neveljavnosti ne samo prikrajšanec, ampak vsakdo, ki ima pravni interes. Ničnost se lahko upošteva tudi po uradni dolžnosti, posledica neveljavnosti pa je kondikcija. Vsaka stranka lahko zahteva tisto korist, ki jo je na podlagi pogodbe izročila drugi stranki. Vendar pa utegne biti za prikrajšanca pretežko, če mora vzpostaviti prejšnje stanje, saj tako lahko zaide v stisko, če je posel sklenil v stiski. Zato ima prikrajšanec pravico zahtevati vrednost, za katero je bil prikrajšan (pravični znesek), s tem pa pogodba ostane v veljavi. Govorimo o prilagoditvenem zahtevku, s katerim se zahteva, da se obveznost zmanjša na pravičen znesek.

535.OZ: Mešano dariloČe je po isti/drugi pogodbi tudi obdarjenec dolžan obogatiti darovalca, gre za darilno pogodbo le glede presegajoče vrednosti.

24. Načelo skrbnosti. Kako je to pomembno pri neposlovni odškod odg. (merilo krivde) 6.OZ: Udeleženci v obligac.razmerju morajo pri izpolnjevanju svoje obveznosti ravnati s skrbnostjo, ki se v pr.prometu zahteva pri ustrezni vrsti obligacijskih razmerij=skrbnost dobrega gospodarja. Pri izpolnjevanju obveznosti iz svoje poklicne dejavnosti pa morajo ravnati z večjo skrbnostjo, po pravilih stroke in običajev=skrbnost dobrega strokovnjakaSkrbnost je obenem merilo za presojo, ali je stranka ravnala tako, da ji ni mogoče očitati, da je ravnala krivdno oz. merilo za določitev stopnje krivde.

25. Načelo sočasnosti izpolnitve, kako to izgleda? (pri kupoprod. pog: plačilo z istočasno izročitvijo/ vpisom v ZK)

26.Navidezna pogodba50.OZ: Navidezna/simulirana pog nima učinka med strankama, gre za zavestno razhajanje med voljo in izjavo. Če ta navidezna pog prikriva kakšno drugo pog, velja ta druga, če so izpolnjeni pogoji za njeno veljavnost.

27. Predpogodba 33.OZ: jasen dogovor, da bosta sklenili določeno pogodbo, s predpogodbo se prevzema obveznost, da bo pozneje sklenjena druga, glavna pogodba; predpogodba veže, če vsebuje bistvene sestavine glavne pogodbe, na zahtevo zainteresirane stranke naloži sodišče drugi stranki, naj sklene pogodbo

28. Kaj storiti v primeru če mi nekdo odsvoji stvar, na kateri ima močnejšo pravico?Dejansko gre za situacijo, ko kupim stvar od prodajalca, nato pa mi to stvar odsvoji nekdo z močnejšo pravico. V takšnem primeru seveda lahko uveljavljam pravice iz naslova odgovornosti prodajalca za stvarne napake, v konkretnem primeru razveljavitev pogodbe in vračilo kupnine, uveljavljam pa lahko tudi odškodninski zahtevek za morebitno škodo.

29. POVZROČITEV ŠKODE 131.OZŠkoda: zmanjšanje premoženja (navadna š), preprečitev povečanja premoženja (izgubljeni dobiček), povzročitev telesnih, duševnih bolečin, strah, okrnitev ugleda p.o. (nepremoženjska š)133.OZ Popularna tožbaKrivdna odgovornost: 1.namenoma 2.iz malomarnosti-neodgovorne osebe, -mladoletnik (14 dalje odgovovarja), -silobran, -stiska, -samopomoč, -privolitev oškodovanca (volenti non fit iniuria-tistemu, ki to hoče, se ne godi krivica, 140.OZ), -odgovornost za drugega, -za delavce odgovornost delodajalca: za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu/(v zvezi z delom tretji osebi, odgovarja pravna/fizična os, pri kateri je delavec takrat delal, razen če dokaže, da je delavec v danih okoliščinah ravnal tako kot je bilo treba. kdaj lahko ošk. terja odškodnino direktno od delavca (huda malomarnost, namenoma povzročena škoda), -škoda nevarne stvari, -posebni primeri, povrnitev škodepremoženjske: 1.naturalna restitucija (vzpostaviti stanje, kot bilo, preden je škoda nastala), 2. denarna odškodnina , RENTA: v primeru smrti, telesne poškodbe, okvare zdravja; plačuje mesečno vnaprej; pravico zahtevati potrebno zavarovanje; *173.OZ oseba, ki jo je umrli podpiral/preživljal/po zakonu pr zahtevati od njega preživljanje *174.OZ popolna/delna nezmožnost oškodovanca za delo, nj.trajno povečanih potreb, uničenje/zmanjšanje možnosti nadaljnjega razvoja/napredovanja.Renta je osebna pravica, vezana na osebo oškodovanca (podeljena prav njemu zaradi njegovega in samo njemu lastnega prikrajšanja), zato jo ni moč prenesti na drugega s pravnim poslom. Ko zapade, pa postane upnik navadne denarne terjatve in tako je prenos zapadlih zneskov dopusten, vendar mora biti določen s pisnim sporazumom ali pravnomočno sodno odločbo. Pravico do rente tudi ni mogoče podedovati, ko pa zneski rente zapadejo ja (velja enako kot zgoraj; pazi strogo: pravnomočnost sodne odločbe). nepremoženjska: kršitev osebnostne pravice-objava sodbe/popravka, pravno priznane nepremož.škode: 1.telesne bolečine, 2. duševne bolečine (zmanjšanje življenjskih aktivnosti- trajno, le izjemoma začasno, ko gre za res težke primere, skaženost, razžalitev dobrega imena in časti, okrnitev svobode, osebnostne pravice, smrt bližnjega, posebno težke invalidnosti bližnjega, kršitev dostojanstva, kršitev moralnih avtorskih pravico po ZASP), 3.strah, 4.okrnitev ugleda pravne osebe; upošteva se tudi bodoča nepremoženjska škoda;

30. Oškodovanec, ki zahteva nepremoženjsko odškodnino, umre - ali imajo dediči pravico do tega?184.OZ: Pravica do povrnitve nepremoženjske škode je osebna. To pomeni, da je vezana na osebo upravičenca, zato ni podedljiva. Osebno naravo izgubi, ko je terjatev za plačilo denarne odškodnine priznana s 1.pravnomočno odločbo ali s 2.pisnim sporazumom, odtlej gre le še za vprašanje izpolnitve premoženjske (denarne) obveznosti. Strogo: pravnomočnost! Terjatev za povrnitev nepremoženjske škode ne sodi v zapuščino oškodovanca, ki je umrl po izdaji sodbe sodišča prve stopnje, a predno je sodba postala pravnomočna.

31. Kaj spada pod telesne bolečine – so vrsta NEPREMOŽENJSKE ŠKODE (bolečine in nevšečnosti z zdravljenjem; tudi bodoča škoda) tudi začasna zmanjšana aktivnost-a ne spada to pod DUŠEVNE? Komentar str.1023) Telesne bolečine so najstarejša vrsta nepremoženjske škode. So posledica telesnih poškodb ali najrazličnejših okvar zdravja. Kaj vse sodi pod pojem telesnih bolečin, daje sodna praksa. Tako je ustaljeno stališče, da se 1.najrazličnejše nevšečnosti med zdravljenjem (na primer krajša nezavest,

hospitalizacija, vezanost na posteljo, razne vrste imobilizacij in fiksacij, rentgensko slikanje, operacije, infuzija, transfuzije, injekcije, previjanje ran, odstranitev šivov, uporaba invalidskega vozička in bergel, bolniški stalež, obiskovanje ambulante, fizioterapije…), ki jih trpi oškodovanec, obravnavajo v okviru odškodnine za telesne bolečine. Upošteva se intenzivnost, trajanje bolečin in potek zdravljenja. Oškodovancu pripada tudi 2.odškodnina za bodočo nepremoženjsko škodo v okviru zahtevka za posamezno vrsto škode, če je po običajnem teku stvari mogoče ugotoviti, da bodo telesne bolečine trajale tudi v prihodnosti.

32. Odgovornost šole za otroka. Kdaj kljub nadzoru šole dogovarjajo starši?7-14let, 137.OZ mladoletnik ne odgovarja za škodo, razen če se dokaže, da je bil pri povzročitvi škode zmožen razsojati144.OZ: Odgovornost drugih za mladoletnika:Če mladoletnik povzroči škodo pod nadzorstvom skrbnika, šole ali ustanove odgovarjajo skrbnik, šola ali ustanova, razen če dokažejo, 1.da so opravljalo nadzorstvo z dolžno skrbnostjo ali da bi 2.škoda nastala tudi pri dolžnem nadzorstvu. Odgovornost je solidarna, če odgovarja tudi mladoletnik. 145.OZ: Posebna odgovornost staršev:Če mladoletnik povzroči škodo izven nadzorstva staršev, starši odgovarjajo, če je škoda nastala zaradi slabe vzgoje mladoletnika, slabih zgledov ali grdih navad, ki so jih mladoletniku dali starši ali če se tudi sicer škoda lahko pripiše njihovi krivdi. Nadzornik, ki je plačal odškodnino, ima prosti staršem regresni zahtevek. 146.OZ: Odgovornost staršev iz pravičnosti:Če je škodo povzročil razsoden mladoletnik, ki je ne more povrniti, lahko sodišče glede na premoženjsko stanje staršev in oškodovanca naloži povrnitev celotne/delne škode staršem, če tako terja pravičnost.

163.OZ: Odgovornost tistega, ki opravlja spl. koristna dela Krivdna; odgovarja za škodo, če brez utemeljenega razloga neha opravljati ali neredno opravlja svoje storitve

33. Nevarno stvar izročiš sosedu149.OZ: za škodo nastalo v zvezi z nevarno stvarjo, se šteje, da izvira iz te stvari, razen če se dokaće, da ta ni bila vzrok (izpodbojna zakonita domneva). Za škodo od nevarne stvari odgovarja njen imetnik.152.OZ: Namesto imetnika stvari odgovarja, enako kot on, tisti, ki mu je imetnik zaupal stvar v uporabo, ali tisti, ki je sicer dolžan stvar nadzorovati.

34. Kdaj se lahko zmanjša odškodnina170.OZ: če škoda ni bila povzročena namenoma in tudi ne iz hude malomarnosti, odgovorna oseba pa je šibkega premoženjskega stanja in bi jo plačilo popolne odškodnine spravilo v pomanjkanjeali če je oškodovalec povzročil škodo, ko je kaj delal v oškodovančevo korist (lahko sodišče odmeri manjšo, upošteva skrbnost, ki jo oškodovalec kaže v lastnih stvareh.

35. POBOT; 311.OZNepobotljive terjatve-primeriSplošno pobot: Obe terjatvi glasita na denar/druge nadomestne stvari iste vrste in iste kakovosti in če sta obe zapadli. Pobot ne nastane takoj, ko se stečejo pogoji zanj, ampak mora to ena stranka drugi izjaviti-izjava o pobotu.Pobot izključen (316.OZ):-terjatev, ki je ni mogoče zarubiti-101.ZIZ (zakonita preživnina, odškodnina za izgubljeno preživnino zaradi smrti, odškodnina zaradi telesne poškodbe, denarna socialna pomoč, starševski dodatek, pomoč ob rojstvu otroka, dodatek za veliko družino, dodatek za nego otroka, štipendije, prejemki iz naslova redov, medalj …) -terjatev stvari, ki bile D dane v hrambo/na posodo/brezpravno vzel/pridržal

-terjatev, nastala z namerno povzročitvijo škode-odškodninska terjatev za škodo, storjeno z okvaro zdravja/povzročitvijo smrti-terjatev, ki izvira iz zakonite obveznosti preživljanja

36. Poravnava med domnevnim očetom in sinom - nato se ugotovi, da sin ni sin - roki za izpodbijanje zamujeni, kaj sedaj?1050.- 1059.čl1058.OZ: Poravnava je nična, če temelji na zmotnem prepričanju obeh strank, da obstaja pravno razmerje, ki ga v resnici ni. Poravnava je nična, če sta v zmoti obe stranki. Če je v zmoti samo ena stranka, je lahko poravnava izpodbojna zaradi prevare. Odpoved pravici do uveljavljanja ničnosti poravnave nima pravnega učinka. *možna odškodninska tožba*

37. Ali možno poravnavo izpodbijati zaradi čezmernega prikrajšanja?Zaradi čezmernega prikrajšanja se ne more zahtevati razveljavitev poravnave(1055.OZ). Gre za načelo volenti non fit iniuria = tistemu, ki hoče, se ne godi krivica. Strani se s poravnavo zavestno odrečeta ugotavljanju prave vrednosti njunih obveznosti.

POROŠTVO 1012.-1034.OZ38. Ali porok odgovarja, četudi je dolžnik umrl? Da, za ves dolg1023.OZ: Če glavni dolžnik umre in njegov dedič iz podedovanega premoženja ne more plačati celotnega dolga, porok kljub temu odgovarja za celotno obveznost.

39. Če gre dolžnik v stečaj, ali porok še vedno odgovarja?1022.OZ: U dolžan priglasiti svojo terjatev, hkrati pa obvestiti poroka, zmanjšanje obveznosti glavnega D v stečaju ne pomeni tudi zmanjšanje porokove obveznosti, zato odgovarja porok upniku za ves znesek svoje obveznosti.

40. Kaj če ni darilnega namena?Razlog za sklenitev darilne pog: brezplačno okroistiti obdarjenca. Biti mora dopusten, sicer je pog nična. Nagib je konkreten vzrok, ki prevesi voljo posameznega darovalca v smeri odločitve, da bo daroval. Nagibi, iz katerih je bila sklenjena odplačna pogodba, ne vplivajo na njeno veljavnost, razen če je nedopusten nagib bistveno vplival na odločitev enega pogodbenika, da je sklenil pogodbo, drugi pogodbenik pa je to vedel, ali bi moral vedeti. V takem primeru je pogodba nična. Za neodplačne pog pa velja, da je nagib v vsakem primeru del podlage pogodbene obveznosti. Darilna (in vsaka neodplačna) pogodba je nična, če je darovalca k sklenitvi vodil nedopusten nagib, čeprav obdarjenec za to ni vedel. Pri darilni pogodbi se šteje za bistveno zmoto tudi zmota v nagibu, zaradi katere je darovalec sklenil darilno pogodbo. Zmota v nagibu je zmota o vzroku, ki je stranko napeljal do tega, da se je zavezala darovati (npr. darovalec podari, ker je zmotno mislil, da mu je obdarjenec rešil življenje, v resnici pa je ostal živ po naključju)

41. Preklic darila Darilna pogodba je praviloma nepreklicna. Samo v primerih, ki jih določa zakon, lahko pride do preklica pogodbe. Določbe o pravici do preklica so kogentne, saj OZ določa, da je odpoved pravici do preklica nična. Preklic je določen tako iz socialnih kot tudi moralnih razlogov v smislu odnosa do darovalca. Razlogi za preklic so natančno določeni:1.darovalčeve premoženjske stiske: darovalec lahko prekliče darilno pogodbo, če po sklenitvi pogodbe pride v položaj, da je ogroženo njegovo preživljanje;

2.hude nehvaležnosti obdarjenca: podana je, če se po sklenitvi pogodbe obdarjenec proti darovalcu ali njegovemu bližnjemu obnaša tako, da bi bilo po temeljnih moralnih načelih nepravično, da bi obdarjenec prejeto obdržal;3.pozneje rojenih otrok darovalca: če darovalec šele po sklenitvi dobi otroka, prej pa otrok ni imelPreklic je časovno omejen, saj je možen le v roku enega leta od dneva, ko je darovalec izvedel za razlog za preklic. Preklic pa ima tudi predpisane posledice. Če je pogodba že izpolnjena ima preklic za posledico 1.vrnitev darovanih stvari ali pravice oziroma 2.plačilo vrednosti, za katero je obdarjenec obogaten. Če pa pogodba še ni izpolnjena pa preklic pomeni njeno prenehanje.

ZZZDR42. Do kdaj in kdaj lahko razvezani zakonec zahteva preživnino?81.-83. ZZZDRV 1.postopku za razvezo ZZ ali s 2.posebno tožbo, v enem letu, odkar je bila zakonska zveza pravnomočno razvezana. Po koncu postopka za razvezo zakonske zveze sme zahtevati preživnino le, če so 1.pogoji za preživljanje obstajali že v času razveze in 2.obstajajo tudi, ko zakonec zahteva preživnino.

43. Posli med zakoncema62.ZZDR Zakonca lahko med seboj sklepata vse pravne posle, ki bi jih lahko sklepala tudi z drugimi osebami in na tej podlagi ustanavljata pravice in obveznosti.

44. Ali se lahko razdeli skupno premoženje zakoncev že med ZZ? Zakaj je to dobro?*možnost delitve v zz *ali se lahko zahteva delitev premoženja in določitev deležev še v času zakonske zveze? *je možna razdelitev premoženja v času ZZ (da), v čem je prednost (samost. razpolaganje)60.ZZZDR 58: V času trajanja ZZ se skupno premoženje razdeli po sporazumu ali na zahtevo enega ali drugega zakonca.Zakonca se lahko 1.sama sporazumeta o višini deležev na skupnem premoženju ali pa 2.zahtevata, da določi sodišče ta delež. Nastane solastnina. To je dobro za to, ker lahko potem razpolagata s tem premoženjem neodvisno drug od drugega.

45. Odgovornost zakonca za skupna dolgove (s skupnim premoženjem in s svojim posebnim) 56/2: Odgovarjata zakonca nerazdelno tako s skupnim premoženjem kakor tudi s svojim posebnim.

46. Kdo lahko zahteva ugotovitev očetovstva? 90.-92. ZZZDR1.Tisti, ki je priznal otroka za svojega (razsoden, star najmanj 15let), pa se mati ne strinja, lahko vloži tožbo na ugotovitev očetovstva (90/2)2.Mati v otrokovem imenu, če pove ime otrokovega očeta in ta očetovstva ne prizna (91)3.Otrokov skrbnik s privolitvijo CSD4.Otrok, ko postane polnoleten

47. Ugotovitev očetovstva proti dedičem92/2: Tožba na ugotovitev očetovstva se lahko vložit tudi po smrti domnevnega očeta, vendar najkasneje eno leto po njegovi smrti.

48. Kdaj lahko oče toži na ugotovitev90/2.ZZZDR: Če se mati ne strinja s priznanjem očetovstva (ni rojen v ZZ), v 5L po rojstvu

49. Do kdaj lahko otrok izpodbija očetovstvo?Tožbo na ugotovitev očetovstva lahko vloži otrok, ko postane polnoleten. Ustavno sodišče je črtalo rok 5 let, kar velja od 5.11.2008.

50. Dva se poročita, mož temelje hiše postavil še pred poroko, posebno premoženje 51.ZZZDR: Premoženje, ki ga ima zakonec ob sklenitvi ZZ, ostane njegova last in z njim samostojno razpolaga, premoženje, ki pa ga zakonca pridobita z delom v času trajanja ZZ je njuno skupno premoženje.

51. Sosed in televizor; mož kupi tv na kredit - ali sodi v skupno premoženje in kaj lahko žena stori, če mož želi prodati tv sosedu brez njenega dovoljenjaŽena soseda obvesti, da tv sodi v skupno premoženje, zato se ga lahko odsvoji samo s soglasjem obeh zakoncev

52. Dolžnost preživljanja-otrok, zakonec , starši- kdo ima prednost OTROKA: 123.ZZZDR: Starši so dolžni preživljat svoje otroke do polnoletnosti, tako da v skladu s svojimi sposobnostmi in zmožnostmi zagotovijo življenjske razmere, potrebne za otrokov razvoj.Če se otrok 1.redno šola, pa tudi če se 1.redno šola vpisan na izredni študij, so ga starši dolžni preživljati največ do dopolnjenega 26.leta. ZAKONCA: 50.ZZZDR: Zakonec, ki 1.nima sredstev za življenje, pa 2.brez svoje krivde ni zaposlen ima pravico, da ga drugi zakonec preživlja, kolikor je to v njegovi moči. Po razvezi ZZ, ima zakonec iz istih razlogov pravico od drugega zahtevati preživnino. (v postopku in eno leto po razvezi-s posebno tožbo)Pravica do preživnine preneha, če razvezani zakonec, pridobi premoženje/dohodje, če sklene novo ZZ/živi v zunajzakonski skupnosti.STARŠE: 124. ZZZDR: Polnoletni otrok je dolžan preživljati po svojih zmožnostih svoje starše, če ti 1.nimajo dovolj sredstev za življenje in 2.si jih ne morejo pridobiti. Ni pa dolžan preživljati tistega od staršev, ki iz neopravičenih razlogov ni izpolnjeval preživninskih obveznosti do njega. 131.b ZZZDR: Preživljanje otrok in zakonca, ki jih je zavezanec dolžan preživljati, ima prednost pred preživljanjem staršev zavezanca.

53. Ali je otrok dolžan preživljati starše? kdaj morajo otroci preživljat starše 124.ZZZDRPolnoletni otrok je dolžan preživljati po svojih zmožnostih svoje starše, če ti 1.nimajo dovolj sredstev za

življenje in 2.si jih ne morejo pridobiti. Ni pa dolžan preživljati tistega od staršev, ki iz neopravičenih razlogov ni izpolnjeval preživninskih obveznosti do njega.

54. Preživnina, ali je zakonec dolžan preživljati zakonca (da), kdaj lahko zakonec to zahteva (med ZZ, ob razvezi, v 1 letu po razvezi), kaj če je ta zakonec ubil starša svojega zakonca (ni upravičen do preživnine). 81.a/3: Sodišče lahko zahtevek za preživnino zavrne, če bi bilo plačilo preživnine upravičencu glede na vzroke, ki so pripeljali do nevzdržnosti zz, 1.krivično do zavezanca ali 2. če je upravičenec pred/med postopkom za razvezo zz oziroma po razvezi storil k.d. zoper zavezanca, otroka ali starše zavezanca. Ali je otrok dolžan preživljati starša (da) - kaj, če je več otrok (se presodi, kateri je najbolj zmožen) 126: Če je več oseb skupaj dolžnih koga preživljati, se ta dolžnost razdeli mednje po njihovih zmožnostih in tudi glede na to, koliko je bil kdo deležen skrbi in pomoči.

ZD55. Oporočna sposobnost Oporočna sposobnost je sposobnost napraviti, spremeniti ali preklicati oporoko. Oporočno sposoben je vsakdo, ki je sposoben za razsojanje in je dopolnil 15 let. Razsodnost, ki se zahteva za oporočno sposobnost, se ocenjuje z blažjimi merili kot razsodnost, ki je potrebna za poslovno sposobnost. (Sodna praksa šteje, da je testiranje manj zahteven posel kot sklepanje nekaterih pogodb) Odvzem poslovne sposobnosti ne pomeni, da je oporočitelj oporočno nesposoben. Odločilno je dejansko stanje njegovega razuma in volje v času, ko je testiral. Če zapustnik v času testiranja ni bil oporočno sposoben, je oporoka neveljavna (izpodbojna).

56. Ali lahko, če ostaneta po zapustniku vdova in bratranec, bratranec izpodbija oporoko?Ne, ker nima pr. interesa, saj je v III. dednem redu in ni nujni dedič. Oporoko lahko izpodbija samo tisti, ki ima pravni interes, da se oporoka razveljavi: tisti, ki bi zaradi neveljavnosti prišel do kakšne koristi (da bi kaj dobil iz zapuščine ali bi se rešil kakšnega bremena).*Zapustnik z oporoko premoženje zapusti nekomu tretjemu, zapustil je pa ženo in bratranca, ali lahko bratranec izpodbija oporoko (ne, nima pr. interesa)

57. Kaj če je dvom v oporoki, v korist koga se razlaga? 84/2: V dvomu se je potrebno držati tistega, kar je bolj ugodno za zakonitega dediča oziroma tistega, ki mu je z oporoko naložena kakšna obveznost. Ta rešitev izhaja iz domneve, da je dedovanje po zakonitem dednem redu v največ primerih v skladu z zapustnikovo voljo. Če oporočitelj hoče, da pride do drugačnega dedovanja, naj to izrazi s tako določnostjo in poudarkom, da bo dvom izključen (logika tega stališča ni v redu! Večina evropskih držav predpisuje, da je potrebno v dvomu razlagati oporočno določilo tako, da bo po možnosti obveljalo).

58. Ali mora biti dedič v oporoki naveden s polnim imenom? *ali mora biti dedič v oporoki točno določen (mora biti določljiv) 83.ZD:Za določitev dedičev, volilojemnikov ali drugih oseb, ki jim je v oporoki določena kakšna korist, zadošča, da so v oporoki podatki, na podlagi katerih se da ugotoviti, kdo so.

59. Kakšno oporoko, če je prestar, da bi prebral?Sodna oporoka, notarska oporoka.

60. Sposobnost oporočitelja pri pisni oporoki pred pričami (znati mora brati in pisati)

61. Kaj če že po pravnomočne zapuščinskem sklepu pride nov dedič (pravda), kaj če je najdeno novo premoženje (se razdeli skladno s sklepom o dedovanju, niso pa dediči vezani na prej sklenjen dedni dogovor) 221: Pozneje najdeno premoženje: sodišče ne opravi nove zapuščinske obravnave, temveč razdeli to premoženje z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju.Kadar so dediči že v zapuščinskem postopku sklenili sporazum o delitvi in načinu delitve zapuščine, kar je upoštevano v izreku sklepa o dedovanju, se razpored pozneje najdenega premoženja v dopolnilnem sklepu o dedovanju opravi kot, da dogovora o delitvi ni bilo. Dediči se namreč lahko dogovorijo, da se pozneje najdeno premoženje razdeli povsem drugače kor prvo. Sodišče pa mora upoštevati odpoved dedovanju.222: Pozneje najdena oporoka: sodišče jo razglasi, pošlje zapuščinskemu, ta ne opravi nove zapuščinske obravnave, temveč obvesti prizadete osebe o razglasitvi oporoke in jih opozori, da lahko uveljavljajo svoje pravice iz oporoke v pravdi.

223: Novi dedič: zapuščinsko sodišče ne opravi nove zapuščinske obravnave, temveč napoti dediča, da lahko uveljavlja svojo pravico v pravdi.

62. Premoženje, ki ga je zapustnik dal otroku za redno šolanje (OBVEZNO se mu ne všteje v dedni delež) *Stroški za šolanje54: Kar je bilo porabljeno za preživljanje dediča in za njegovo obvezno šolanje, se ne vračuna v njegov dedni delež. Nadaljnje šolanje – odloči sodišče glede na okoliščine, upoštevajoč predvsem vrednost zapuščine ter stroške za šolanje in usposobitev drugih dedičev za samostojno življenje. 63. Kaj lahko stori oporočitelj, če želi, da oporoka ne velja?Prekliče, spremeni, napravi novo99: Oporočitelj lahko vselej prekliče oporoko (v celoti/deloma), z izjavo, dano v katerikoli obliki, v kateri se po zakonu napravi oporoka.Oporočitelj lahko prekliče pisno oporoko tudi tako, da ko uniči.

64. Zapustnik reče, da se dediču ne všteje darilo-kako se to upošteva, Se upošteva, dokler ni prikrajšanj nujni delež46/3: Darilo se ne vračuna , če je zapustnik ob daritvi ali pozneje ali v oporoki izjavil, da se darilo ne vračuna v dedni delež, ali če se da iz okoliščin sklepati, da je bila to zapustnikova volja. (dedič obdrži kot da darila sploh ne bi bilo-48.)Pri tem ostanejo v veljavi določbe o nujnem deležu.Kako pri kršenem nujnem delezu? Se vrača!Najprej oporočna razpolaganja, nato darila (od zadnjega v obrnjenem vrstnem redu), dokler nujni delež ni krit

65. Zakoniti dedič ne pride na zapuščinsko obravnavo in tudi drugače pasiven205: Sodišče odloči o njihovi pravici po podatkih, s katerimi razpolagato pomeni, da ne uveljavlja nujnega deleža

ZPP66. Tožnik umre, kaj stori sodišče?Sodba izdana proti osebi, ki ne obstaja, je absolutno nična in kot takšna ne more postaviti materialno pravnomočna. Nesporno stališče sodne prakse je, da zoper tistega, ki je umrl pred vložitvijo tožbe, tožba sploh ni mogoča in jo je potrebno zavreči. Enako velja za tožnika. **Smrt PRED vložitvijo tožbe: absolutna ovira za začetek postopka, če oseba v trenutku vložitve tožbe ni več živa = absolutno nična sodbaNi pomembno ali je stranka za časa svojega življenja pooblastila odvetnika za vložitev tožbe. Procesno pooblastilo s smrtjo pooblastitelja sicer ne preneha, vendar to velja le, če pooblastitelj umre po začetku postopka. Če pooblastitelj umre po izdaji procesnega pooblastila, vendar še prej, preden pooblaščenec vloži tožbo, pooblastilo preneha. To pomeni, da odvetnik tožbe ne bo mogel vložiti ne v imenu umrlega ne v imenu njegovih dedičev.**Smrt PO koncu pravdnega postopka: ni ovira za odvetnikovo vložitev predloga za izvršbo. Pravdni in izvršilni post se glede vprašanja vpliva smrti stranke štejeta za celoto.**Smrt MED POSTOPKOM: Če med postopkom umre stranka, ki je ne zastopa pooblaščenec, se postopek prekine (205.ZPP)

Če pa je stranka imela pooblaščenca se postopek nadaljuje brez prekinitve (procesno pooblastilo s smrtjo stranke ne prenega-100.ZPP), sodba pa se bo morala glasiti na dediče umrle osebe (tudi če neznani ali poimensko še nedoločeni dediči)Če stranka umre med postopkom, sodba pa se glasi na ime umrle osebe, je to absolutna bistvena kršitev postopka v zvezi v (ne)sposobnostjo biti stranka. Če gre za zavrnilno sodbo, ne gre za kršitev, saj pri zavrnitvi ne morejo nastati problemi v izvršbi (Vrhovno sodišče).

-stranka umre(če dediči ne prevzamejo sodišče zavrže, ker ni stranke)

67. Pravdna/Procesna sposobnost strank 77.ZPPPravdna oziroma procesna sposobnost je sposobnost stranke, da samostojno in veljavno opravlja procesna dejanja. Kdor je poslovno sposoben, je tudi procesno (pravdno) sposoben in v pravdi lahko samostojno opravlja procesna dejanja. V nasprotnem primeru, mora stranka opraviti procesna dejanja po zakonitem zastopniku. To velja za 1.otroke, ki so mlajši od 15 let in za 2.osebe, ki jim je v celoti odvzeta poslovna sposobnost. Nastanek popolne poslovne sposobnosti se veže na starost 18 let (pred tem, če sklene zz ali z odločbo sodišča, če postane roditelj). Otrok med 15 in 18 letom starosti (omejeno poslovno sposoben) nima procesne sposobnosti pri nepogodbenih odškodninskih in obogatitvenih pravdah. Vrhovno sodišče je zavzelo stališče, da delna poslovna sposobnost mladoletnika ne omogoča samostojnega razpolaganja z dedno pravico. Če se sklene pogodba s popolno poslovno nesposobno osebo, je pogodba nična. Če se sklene z mladoletnikom med 15 in 18 letom (delna poslovna sposobnost), je pogodba izpodbojna. 68. Kdaj se vroči na sodno desko? 145.ZPPVsako spremembo naslova je potrebno sporočiti sodišču. Če stranka tega ne stori, odredi sodišče, da naj se vse nadaljnje vročitve opravljajo tako, da se pisanje pritrdi na sodno desko. Vročitev velja za opravljeno po preteku 8 dni, odkar je bilo pisanje pritrjeno na sodno desko.

69. Zamudna sodba - kaj če ni sklepčna (v dopolnitev, dodaten rok za odpravo nesklepčnosti), ali je lahko delna (ja) Sodišče izda zamudno sodbo:- če toženec ne odgovori na tožbo v roku 30 dni;Pod pogojem, da je tožba sklepčna (to pomeni, da mora iz dejstev navedenih v tožbi, izhajati utemeljenost tožbenega zahtevka). Zakon določa pogoje za izdajo zamudne sodbe:1.da je pravilno vročena toženi stranki2.da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati3.da je tožba sklepčna4.da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so na splošno znana.Če je tožba nesklepčna (318!), sodišče tožniku 1.naloži rok, za odpravo nesklepčnosti s sklepom. Če

tožeča stranka tožbe ustrezno ne odpravi, sodišče tožbeni zahtevek 2.zavrne (ZPP-D). Sodišče pa ne vrača tožbe v popravo, če je očitno, da stranka nesklepčnosti tožbe ne bi mogla odpraviti.

- zamudna sodba. Kaj, če je zahtevek za nepremoženjsko škodo pretiran (nesklepčnost, naj popravi. Lahko tudi delna zamudna sodba + zavrnitev presežka)

70. Dopolnitev-kako v pritožbenem postopku Prepozno, nepopolno in nedovoljeno pritožbo zavrže s sklepom predsednik senata sodišča prve stopnje brez naroka (nepopolna-ne vsebuje navedbe sodbe in podpisa pritožnika)

71. Vložiš tožbo, vendar taksa ni plačana. Kaj stori sodišče?105.a ZPP; Ob vložitvi tožbe mora biti plačana sodna taksa. V nasprotnem sodišče 1.določi rok v nalogu za plačilo sodne takse in opozori na posledice naplačila. Če v tem roku sodna taksa ni plačana (in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo), se 2.šteje, da je vloga umaknjena.

72. Kaj če ne pride tožnik?1.narok- če ne pride nobena stranki, se šteje, da je tožeča stranka tožbo umaknila Poznejši narok-ne pride tožeča; sodba na podlagi stanja spisa (že opravilo narok in dejansko stanje dovolj razjasnjeno), drugače pa se šteje, da je tožeča tožbo umaknila (razen če se tožena ne strinja z domnevo umika)

73. Kaj če stranka med pravdo odsvoji predmet spora 190.ZPP: pravda se lahko nadaljuje, gre za zavarovanje tožnika

ZIZ74. Kakšen mora biti ugovor v ZIZ 53. ZIZ: Dolžnik lahko zoper sklep o izvršbi vloži ugovor. O ugovoru odloča sodišče prve stopnje, ki je izdalo sklep o izvršbi (nedovolutivno pravno sredstvo). Ugovor mora biti obrazložen, v nasprotnem primeru ga sodišče zavrne, dolžnik pa lahko proti njemu vloži pritožbo. Za obrazloženega velja ugovor, v katerem je dolžnik navedel dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložil potrebne dokaze. Ugovor je mogoče vložiti iz vseh razlogov, ki preprečujejo izvršbo, posamezne pa zakon tudi našteva. Na splošno lahko dolžnik vloži ugovor zaradi bistvene kršitve pravil ZIZ in ZPP, napačno uporabo materialnega prava in zmotno ter nepopolno ugotovitev dejanskega stanja.

75. Ugovor po izteku roka 56.ZIZUgovor, ki temelji na dejstvu, ki se nanaša na samo terjatev in je nastopilo po izvršljivosti odločbe oz. po sklenitvi poravnave, lahko dolžnik vloži tudi po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, vse do konca izvršilnega postopka, če ga brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Dolžnik je dolžan v takem ugovoru navesti vse razloge, ki jih lahko uveljavi v času vložitve. Sodišče zavrže kasnejši ugovor, če temelji na razlogih, ki bi jih dolžnik lahko uveljavil v prejšnjem ugovoru.

76. Kako je z ugovorom 3. osebe v ZIZ Ugovor lahko vloži tudi tretji, ki verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo. (ta predlaga, da sodišče izvršbo na predmet izreče za nedopustno) Če ugovor ni obrazložen oz. pravica verjetno izkazana, se šteje da je ugovor neutemeljen. Upnik mora na ugovor v 8 dneh odgovoriti, v nasprotnem primeru se šteje, da je ugovor utemeljen. Ugovor tretjega ne zadrži izvršitve. Tretji pa ima možnost, da v 30-ih dneh po pravnomočnosti sklepa o ugovoru vloži tožbo zaradi nedopustnosti izvršbe.

77. Kdaj je možna obnova v ZIZZIZ omogoča obnovo postopka zoper tisti del sklepa o izvršbi, v katerem je odločilo o predlogu upnika za plačilo na podlagi verodostojne listine (dajatven del). Obnova postopka je prav tako možna proti pravnomočnemu sklepu, s katerim je sodišče predlogu za nasprotno izvršbo ugodilo ali ga zavrnilo.

78. Kaj če dolžnik izvršitelja ne spusti v stanovanje Denarna kazen; 33., točka 3 ZIZ

79. Ali odloča o dolžnikovi nepremičnini, prodani na javni dražbi, v ZIZ ali v pravdiV ZIZ , 183.ZIZ

80.Kaj se zgodi s stvarnim bremenom pri izvršbi na nepremičnine (ostane), kaj s predkupno pravico, najemnimi razmerji?174.ZIZ: Stvarne služnosti na nepr z njeno prodajo ne ugasnejo.Tudi ne ugasnejo osebne služnosti, stvarna bremena in stavbne pravice, ki so bile vpisane v ZK pred pravicami zastavnih upnikov oz.upnika na čigar predlog je sodišče dovolilo izvršbo.175.ZIZ: Najemno ali zakupno razmerje ne preneha s prodajo stvari, ki je predmet najema/zakupa. Kupec stopi v pravice in obveznosti najemodajalca.182.ZIZ: Kdor ima zakonito ali vknjiženo pogodbeno predkupno pravico oz. odkupno pravico na nepr, ki je predmet izvršbe, ima prednost pred najugodnejšim ponudnikom, če takoj po končani dražbi izjavi, da kupuje nepremičnino pod enakimi pogoji. Če bila nepr prodana s neposredno pog, povabi sodišče predkupnega upravičenca, da se izjavi na sodišču na zapisnik ali želi izkoristiti svojo pravico. Kupec sme ponuditi nato višjo ceno.

81. Stvari izzvzete iz izvršbe-par primerov 1.Predmet izvršbe ne morejo biti: 32.ZIZ -stvari, ki niso v pravnem prometu-rudna/naravna bogastva-objekti/naprave, ki državi,občini nujno potrebna --II- za javne službe-druge pravice in stvari za katere tako določa zakonPrejemki, ki so izvzeti iz izvršbe: 101.ZIZ (spada v poglavje: Izvršba na denarno terjatev dolžnika)-zakonita preživnina-odškodnina za izgubljeno preživnino zaradi smrti-denarna socialna pomoč-starševski dodatek, pomoč ob rojstvu otroka, dodatek za veliko družino, dodatek za nego otroka,-štipendije-prejemki iz naslova redov in medalj

82. Rok za plačilo kupnine po ZIZ 191.ZIZ: Kupec mora položiti kupnino v roku, ki je določen v odredbi o prodaji.Če ne položi varščina se mu ne vrne, sodišče na predlog upnika in glede na okoliščine prodaje pozove na plačilo kupnine drugega naslednje najboljše kupce, ki v to privolijo in dajo izjavo ter jim določi rok za položitev kupnine. Lahko pa tudi prodajo s sklepom razveljavi in določi novo prodajo. _______________________________________________________________________________________

ZZK-183. Zaznamba izvršbe, učinek (pridobi hipoteko) Zaznamba izvršbe pomeni nastanek prisilne zastavne pravice, s katero ima upnik več možnosti, da pride do poplačila svoje terjatve. Pravica, ki prisilno nastane v postopku izvršbe na podlagi zaznambe sklepa o izvršbi na nepremičnino, zakon imenuje, zastavna pravica. Za to pravico je potrebna sodna odločba (sklep o izvršbi). ZIZ pa posebej določa kot pridobitni način v izvršbi zaznambo. Zastavna pravica tako nastane z zaznambo sklepa o izvršbi. Zastavna pravica v izvršbi pa preneha, če je izvršilni postopek ustavljen.

84. PlombaPlomba je označba vpisa številke delovnega naloga na zemljiškoknjižni vložek.

Je pomožen vpis v zk s katerim se javno objavi, da je bil glede določene nepremičnine začet zk postopek, v katerem zk sodišče o vpisu še ni odločilo. Namen plombe je, da se z njenim vpisom objavi dejstvo, da glede določene nepremičnine teče zk postopek.

- zk postopek se začne v trenutku, ko zk sodišče prejme predlog za vpis zk oz listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti. Zk sodišče vpiše plombo po uradni dolžnosti potem, ko se je začel zk postopek.

- Plomba je odločilna za zagotavljanje vrstnega reda vpisov v zk, na kar kažeta dve pravili. Zk sodišče mora vpisovati plombe po vrstnem redu, ki se določi po trenutku začetka zk postopka, in mora odločiti o vpisih in opravljati vpise po vrstnem redu, ki se določi po trenutku začetka zk postopka.

- Zakon plombi določa širšo vsebino, ki omogoča seznanitev z bistvenimi značilnostmi postopka, ki je v teku. Vpišejo se podatki; opravilna št,pod katero se vodi zk postopek; trenutek začetka zk postopka; datum vpisa plombe v zk; vrsta vpisa; oznaka, da gre za plombo

- Plomba se izbriše iz zk skupaj z odločitvijo glede vpisa, ki je predmet zk postopka

85. Načelo formalitete:7.ZZK-1: Stvarne pravice na nepr se pridobijo/prenehajo s trenutkom začetka učinkovanja vpisa v ZK, če zakon ne določa drugače.

86. Zaznamba spora *-zaznamba spora-a je ovira za nadaljnje vpise-NE, katere zaznambe pa so -o pridobitvi pravice –o prenehanju pravice –o določitvi nujne potiNi ovira za nadaljnje vpise. Tudi –zaznamba vrstnega reda –izvršbe –izrednega pr.sredstva ni ovira za nadaljnje vpise

Ovira za nadaljnje vpise: -zaznamba stečaja, 94.ZZK-1 –zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve 99.ZZK-1

80.ZZK-1 Učinki zaznambe spora: ima za posledico, da sodna odločba, izdana v postopku, v zvezi s katerim je bila dovoljena zaznamba spora, učinkuje tudi proti osebam, v korist katerih je bila pravica vknjižena

87. Načelo pravnega prednika9.ZZK-1: Vpisi so dovoljeni v korist osebe, v katere korist učinkuje listina, ki je podlaga za vpis.Vpisi so dovoljeni proti osebi, proti kateri učinkuje listina, ki je podlaga za vpis, in ki je v ZK vpisana kot imetnik pravice, na katero se vpis nanaša.

V katerih postopkih lahko pride do spremembe odločitve o že odločeni stvari na I. stopnji (nepravdni, zapuščinski)