Javno naročanje Petra Ložar

REPUBLIKA SLOVENIJAMINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO IN PROSTOR

Javno naročanje

Petra Ložar


Javno naročanje pri izvajanju projektov v programih ETS (2007-2013)

Slovenski partnerji, ki izvajate projekte v okviru programov ETS, morate pri naročanju blaga in storitev upoštevati:

- programska/evropska pravila o javnem naročanju in- nacionalno zakonodajo s področja javnega naročanja.

Program Centralna Evropa v programskem navodilu za izvajanje projektov (Eligibility rules) določa mejno vrednost 2.500 EUR (brez DDV), nad katero morajo partnerji v postopku javnega naročanja pridobiti tri pisne ponudbe.


Nacionalna zakonodaja

V Sloveniji je sistem javnega naročanja urejajo:

• Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS 12/13-UPB) • Zakon o javnem naročanju na vodnem, energetskem,

transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 70/11-UPB, 43/12-Odl.US in 90/12)

• Zakon o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti (Uradni list RS, št. 90/12)

• Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/11 in 60/11-ZTP-D) in

• njihovi podzakonski akti.


Definicija javnega naročila

Javno naročilo je skupek vseh dejanj, ki jih mora naročnik opraviti s ciljem nabave blaga, naročila storitve ali gradenj po zakonu o javnem naročanju z upoštevanjem temeljnih načel javnega naročanja (PRIMEC, Blanka: Zakon o javnih naročilih s komentarjem. Bonex, Ljubljana, 2008).

V zvezi z definicijo javnega naročila je pomembno opozoriti še na dva elementa:- pravno razmerje je civilne, ne pa javnopravne narave, - odplačna narava pravnega razmerja.


Naročniki

Po 3. členu Zakona o javnem naročanju (v nadaljevanju ZJN-2) so naročniki:

- organi Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti,

- javni skladi, javne agencije in javni zavodi, - javni gospodarski zavodi, - druge osebe javnega prava in- združenja, ki jih oblikuje eden ali več naročnikov iz prejšnjih

alinej

-


Predmet javnega naročila

• Javno naročilo gradenj- izvajanje gradenj - projektiranje gradenj - dejavnosti na področju gradenj

• Javno naročilo blaga

- nakup blaga - zakup, najem ali nakup blaga na kredit

• Javno naročilo storitev:- izvedba ene ali več storitev iz seznama storitev


Vrste postopkov

Zakon o javnem naročanju pozna 7 vrst postopkov:

- odprti postopek,

- postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti,

- konkurenčni dialog,

- postopek s pogajanji brez predhodne objave,

- postopek s pogajanji po predhodni objavi,

- postopek zbiranja ponudb po predhodni objavi in

- postopek oddaje naročila male vrednosti.


Mejne vrednosti za izvedbo

20.000/40.000

(B/S)40.000/80.000 (G)

40.000-130.000 (B/S)80.000-274.000 (G)

nad. 130.000 (B/S)nad. 274.000 (G)

OP

PPUS

KD 27. člen ZJN

PPBO 29. člen ZJN

PPO 28. člen ZJN

PZP

NMV


Evidenčni postopki oddaje JN

Določbe ZJN-2 se ne uporabljajo za javna naročila blaga ali storitev, katerih vrednost je nižja od 20.000 EUR brez DDV, in za javna naročila gradenj, katerih vrednost je nižja od 40.000 EUR brez DDV, z izjemo določb o statistiki.

Naročniki so za ta naročila dolžni voditi le evidenco o njihovi oddaji, ki obsega navedbo predmeta in vrednosti javnega naročila (t.i. evidenčni postopki). Pravno varstvo v smislu predrevizijskega in revizijskega postopka pred Državno revizijski komisijo pri evidenčnih postopkih ni.


Naročnik

- je po evidenčnem postopku povabil tri ponudnike k predložitvi ponudbe za izdelavo 1 mesečne številke prireditvenika

- ponudnik je pridobil 3 ponudbe in izbral najcenejšega ponudnika

- vrednost izbrane ponudbe je bila pod 20.000 EUR

Komisija za preprečevanje korupcije

- ponudniki so podali ponudbo za izdajo časopisa samo za en mesec, čeprav je bila s projektom predvidena izdaja 5 mesečnih številk

- dva pozvana ponudnika sta bila v poslovni povezavi, naročnik ni ustrezno preveril primernosti pozvanih ponudnikov in k oddaji ponudbe pozval še kakšnega ponudnika


Ravnanje ……, ki je omogočila ….. premoženjsko korist v obliki pridobitve posla, s tem, da v evidenčnem postopku javnega naročanja ni ravnala gospodarno, ni zagotovila konkurence med ponudniki in ni vodila postopka na transparenten način, ustreza opredelitvi korupcije po prvi točki 4. člena ZIntPK.

- Kljub temu, da gre za evidenčni postopek je naročnik dolžan spoštovati temeljna načela JN.

- Način, kako je naročnik vodil postopek javnega naročanja in povabil dva med seboj poslovno povezana ponudnika, predstavlja kršitev načela zagotavljanja konkurence med ponudniki in načelo transparentnosti javnega naročanja in koruptivno ravnanje naročnika, saj je s kršitvijo dolžnega ravnanja okrnil konkurenco ter s tem izboljšal položaj in omogočil pridobitev posla ter korist izbranemu ponudniku.

- Ni možno z gotovostjo trditi, da naročnik ne bi mogel v primeru, da bi povabil širši krog potencialnih ponudnikov, pridobiti še ugodnejše ponudbe.


3. odstavek 14. člena ZJN-2

Naročnik ne sme določiti ocenjene vrednosti javnega naročila tako, da bi se zaradi nižje ocenjene vrednosti izognil uporabi tega zakona glede na mejne vrednosti predmeta javnega naročila.


Naročnik

- razveljavil PZP za promocijo turističnega območja in 2. sklop razveljavljenega postopka "zaradi lažjo obvladljivosti projekta" razdelil na 6 evidenčnih postopkov

Komisija za preprečevanje korupcije:

- takšno »drobljenje« je neprimerno, ker kaže na naročnikovo izogibanje postopkom JN (kršitev 14. člena ZJN)- s takšnim ravnanjem je kršeno načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki in načelo transparentnosti - z drobljenjem naročila se lahko onemogoči drugim ponudnikom, da oddajo ponudbo (ni pravnega varstva) in omogoči neupravičeno korist vnaprej znanemu ponudniku.


Ravnanje …………….., ki je kot naročnik preklicala izvedbo javnega naročila po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi in izbrala način določitve vrednosti, da bi se zaradi nižje ocenjene vrednosti izognila postopku oddaje javnega naročila, čeprav kasneje do oddaje naročil po enostavnem postopku ni prišlo, predstavlja korupcijsko tveganje in ravnanje v nasprotju z zahtevano integriteto, kot jo opredeljuje tretja točka 4. člena ZIntPK.


Faze postopka oddaje JN

predhodno informativno

obvestilo (60. člen ZJN-2)

izračun ocenjene vrednosti in sklep o začetku (14. člen in

70. člen ZJN-2)

priprava RD (71. člen ZJN-2)

objava obvestila o javnem

naročilu (57. in 72. člen ZJN-2)

predložitev in odpiranje

ponudb (73 člen, 75. in 76. člen)

pregled in ocenjevanje ponudb

(41. člen in 77. člen)

odločitev o oddaji naročila

(79. člen)

objava obvestila o oddaji naročila


Ocenjena vrednost•

Primeri

- zag. sredstva

19.000

- ocenjena vrednost

15.000

- najnižja ponudba

17.000

- zag. sredstva

25.000

- ocenjena vrednost

19.000

- najnižja ponudba

21.000

- zag. sredstva

19.000

- ocenjena vrednost

15.000

- najnižja ponudba

19.500


018-332/2011-4

Sprejemljivost ponudbe ni odvisna od preseganja ocenjene vrednosti, temveč od naročnikovih zagotovljenih sredstev, ta pa se lahko razlikujejo od ocenjene vrednosti javnega naročila. Ocenjena vrednost javnega naročila in zagotovljena sredstva sta dva različna pojma in ni nujno, da sta vrednostno enaka. Zato tudi v primeru, če naročnik kot najugodnejšo izbere ponudbo s ponudbeno ceno, ki je višja od ocenjene vrednosti javnega naročila, to ne pomeni, da je kršil ZJN-2.



Primeri

- zag. sredstva 19.000

- ocenjena vrednost 15.000

- najnižja ponudba 17.000








4. odstavek 24. člena ZJN-2

Če vrednost najugodnejše popolne ponudbe presega mejno vrednost, od katere dalje je treba javno naročilo objaviti na portalu javnih naročil oziroma v Uradnem listu Evropske unije, ali mejno vrednost za postopek javnega naročanja, naročnik ne sme oddati naročila po tem postopku, temveč mora, če je to primerno, začeti nov postopek, skladno z določbami tega zakona.



Primeri











21. točka 2. člena ZJN-2

»Nesprejemljiva ponudba« je tista ponudba, katere ponudbena cena presega naročnikova zagotovljena sredstva, ali ponudba, katere cena je višja od cen, ki veljajo za predmet javnega naročila na trgu.«






70. člen ZJN-2)


objava obvestila o javnem naročilu (57.

in 72. člen ZJN-2)

predložitev in odpiranje ponudb (73 člen, 75. in 76.

člen ZJN-2)


Vsebina razpisne dokumentacije

Vsebina razpisne dokumentacije obsega praviloma:

1. povabilo k oddaji ponudbe,

2. navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe,

3. predmet javnega naročila

4. pogoji za ugotavljanje sposobnosti in navodila o načinu

dokazovanja sposobnosti ponudnika,

5. merilo za izbiro najugodnejše ponudbe

6. splošni in posebni pogoji, ki bodo sestavni del pogodbe,

7. za pripravo predračuna z navodilom o izpolnitvi,

8. morebitna finančna ali druga zavarovanja.


Oblikovanje predmeta javnega naročila

Vprašanje oblikovanja sklopov – drobljenje javnega naročila ali združevanje več storitev v okviru enega sklopa

Drugi odstavek 6. člena ZJN-2

» Če predmet javnega naročila dopušča in če to prispeva k večji gospodarnosti in učinkovitosti izvedbe javnega naročila, mora naročnik oblikovati razpisno dokumentacijo tako, da je mogoče ponudbo oddati po sklopih. Pri tem mora zagotovi nediskriminatorno obravnavo in s tem večjo dostopnost javnega naročila gospodarskim subjektom.«

Odločitev DKOM 018-293/2012-5

»Čiščenje vseh bolnišničnih prostorov in notranji transport«


vlagatelj revizije

- gre za povsem ločene in med seboj neodvisne storitve, ki jih opravljajo različni gospodarski subjekti- kršitev drugega odstavka 6. člena ZJN-2

naročnik- načelo dobrega gospodarjenja z javnimi sredstvi; naročnik bi moral za koordiniranje dveh izvajalcev dodatno zaposliti svoje kadre- v podobnih primerih je v prejšnjih naročilih naročnik že pridobil več ponudb, zato ni kršeno načelo konkurenčnosti


Naročnik ne sme oblikovati naročila v vrednostno prenizke ali previsoke sklope z namenom, da bi se izognil predpisanim postopkom oddaje javnega naročila (kot izhaja iz 3. odstavka 14. člena ZJN-2), oziroma da bi s tem neupravičeno privilegiral večje ponudnike. Namen ZJN-2 namreč ni, da bi posegal v objektivno opravičljive poslovne odločitve naročnika, pri katerih je le-ta (v okviru določil ZJN-2) avtonomen, vendar pa je potrebno zakon interpretirati v smislu omejitev in zahtev, ki izhajajo iz temeljnih načel javnega naročanja, to je načela zagotavljanja konkurence med ponudniki (7. člen ZJN-2), načela enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2) in načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti (6. člen ZJN-2).

V obravnavanem primeru Državna revizijska komisija ocenjuje, da naročnik ni izkazal, da predmet javnega naročila ne dopušča oblikovanje sklopov glede razpisanih storitev.














osnovnasposobnost

sposobnost za opravljanje

poklicne dejavnosti

ekonomska in finančna

sposobnost

tehnična in kadrovska

sposobnost

REPUBLIKA SLOVENIJAMINISTRSTVO ZA PROMET

Načelo enakopravne obravnave ponudnikov(1) Naročnik mora zagotoviti, da med ponudniki v vseh fazah

postopka javnega naročanja in glede vseh elementov ni razlikovanja, upoštevaje vzajemno priznavanje in sorazmernost zahtev naročnika glede na predmet naročila.

(2) Naročnik mora zagotoviti, da ne ustvarja okoliščin, ki pomenijo krajevno, stvarno ali osebno diskriminacijo ponudnikov, diskriminacijo, ki izvira iz klasifikacije dejavnosti, ki jo opravlja ponudnik, ali drugo diskriminacijo.

Načelo sorazmernostiJavno naročanje se mora izvajati sorazmerno predmetu javnega naročanja, predvsem glede izbire, določitve in uporabe pogojev in meril, ki morajo biti smiselno povezana s predmetom javnega naročila.


Naročnik"za sklop A lahko poda ponudbo ponudnik, ki ima vozilo s 16 sedeži, za sklop B pa z 22 sedeži. Ponudba z večjim ali manjšim št. sedežev, bo izločena iz nadaljnjega postopka."- omejitev utemeljena s številom otrok in stanjem cest (ozke, vijugaste ceste)- načelo gospodarnosti narekuje manjše vozilo

Državna revizijska komisija- Pogoji in merila morajo biti smiselno povezani s predmetom JN, biti jasno določeni in ne diskriminirati ponudnikov zaradi okoliščin, ki v danem primeru niso objektivno opravičljive- Dkom se ni spuščala v konfiguracijo terena, je pa ugotovila, da št. sedežev ne vpliva na širino vozila in da bi z odprtjem konkurence in merilom najnižja cena zadostil razlogom gospodarnosti














MERILAekonomsko najugodnejša

ponudba

najnižja cena






70. člen ZJN-2)



in 72. člen ZJN-2)


člen ZJN-2)


OP PPUS

KD in PPO

PPUS in PPO (N

UJNOST

)0

10

20

30

40

50

60

70

pošiljanje povabilapošiljanje obvestila


Zapisnik o odpiranju ponudb

V zapisniku o odpiranju ponudb je potrebno navesti:

– naziv ponudnika ali šifro, če je bil razpis anonimen,

– variantne ponudbe, če so dopustne ali ponudbe z opcijami,

– ponudbeno ceno ter morebitne popuste.

V zapisnik se lahko vpišejo tudi drugi podatki iz ponudb, če tako odloči naročnik.

V kolikor naročnik ne vroči zapisnika o odpiranju ponudb pooblaščenim predstavnikom ponudnikov na odpiranju ponudb, ga mora najkasneje v treh delovnih dneh posredovati vsem ponudnikom






70. člen ZJN-2)



in 72. člen ZJN-2)


člen ZJN-2)


Dopolnitev ponudb

Formalno nepopolna ponudba:

V kolikor naročnik sam ali na predlog gospodarskega subjekta ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, mora dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe.

Nedopustne dopolnitve:• cena na enoto, vrednost postavke, skupna vrednost ponudbe in ponudbe v okviru meril,

• tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila,

• tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.






70. člen ZJN-2)



in 72. člen ZJN-2)


člen ZJN-2)


Odločitev o oddaji naročila

- Odločitev o oddaji naročila/odločitev o zavrnitvi vseh ponudb

- Pisno obvestilo osebam, ki sodelujejo ali odločajo v postopku oddaje javnega naročila, kateremu ponudniku se javno naročilo oddaja.

- Rok za odločitev: v primeru javnih naročil, ki se objavljajo v Uradnem listu EU ne sme biti daljši od 60 dni, v primeru drugih javnih naročil pa 45 dni.

- Zahteva za dodatno obrazložitev:

Neizbrani ponudnik lahko vloži v treh dneh po prejemu odločitve pri naročniku poda zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila. Rok za uveljavitev pravnega varstva teče od dneva prejema odločitve o dodatni obrazložitvi.


Obdobje mirovanja- Obdobje mirovanja poteče z dnem, ko ponudniku, ki je

zadnji prejel naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila, poteče rok za uveljavitev pravnega varstva v predrevizijskem postopku.

- Odločitev o oddaji naročila postane pravnomočna z dnem, ko zoper njo ni mogoče zahtevati pravnega varstva.


Obdobja mirovanja ni potrebno upoštevati:

– je v post. JN objavil obvestilo o JN in prejel 1 pravočasno ponudbo

– v postopku s pogajanji brez predhodne objave : ko zaradi vložene revizije naročnik ne more pravočasno oddati JN : če se je naročnik pogajal le z enim gospodarski subjektom

– v postopku s pogajanji po predhodni objavi : če se je naročnik pogajal le z enim gospodarski subjektom, ki je v predh. neuspelem postopku izkazal izpolnjevanje vseh pogojev

– oddaja posameznega naročila pri okvirnega sporazuma ali v dinamičnem nabavnem sistemu.


- Odstop od izvedbe JN (5. odst. 80 člena ZJN-2): odstop po odločitvi in pred podpisom pogodbe: soglasje nadzornega organa: obstoj enega izmed zakonsko določenih pogojev (predmeta JN ne potrebuje več, nima zagotovljenih finančnih sredstev, obstaja utemeljen sum, da bi bila sklenitev pogodbe posledica KD, izredne okoliščine)Odstop, v primeru ko je vložen revizijski zahtevek, ureja ZPVPJN.

- Sprememba in sprejem nove odločitve (5. odst. 79. člena ZJN-2): z namenom odprave ugotovljenih nezakonitosti lahko naročnik do pravnomočnosti svoj odločitev spremeni in sprejme novo odločitev: po prejemu revizije pa le, če je že odločil o zahtevku in pod pogojem, da je nova odločitev skladna z odločitvijo o revizijskem zahtevku: z novo odločitvijo začne rok za uveljavljanje pravnega varstva znova teči

- Predrevizijski postopek in revizijski postopek: ravnanja naročnika so določena v ZPVPJN






70. člen ZJN-2)



in 72. člen ZJN-2)


člen ZJN-2)


Hvala za vašo pozornost

Documents

Javno naročanje Petra Ložar