Junij 2010 13.200 izvodov

Polje. Foto: Andrej Bogataj

{tevilka 166, leto 15

Se

de

`: H

afn

erje

vo

n

ase

lje

2

7, 4

22

0 Š

ko

fja L

oka

TA

NA

- E

LE

KTR

ON

IK

A, Š

KO

FJA

L

OK

A, d

.o

.o

.

2

Junij 2010

Klasje d.o.o.

Cesta na Klanec 9, Kranj

tel.: 04/235-77-10

tel.: 04/233-13-75

GSM 041/628-065:

prodajo rezervnih delov za kmetijsko mehanizacijo

popravila vseh tipov traktorjev

servisiranje kardanov in akumulatorjev Vesna

rezervne dele za traktorje :Tomo Vinkovi~, IMT, Zetor,

Univerzal, Ursus, Torpedo, Fiat, Creina

akumulatorje

rezervne dele SIP, BCS

gume

kardane in njihove rezervne dele

lastni uvoz rezervnih delov za traktorje Zetor

Del. ~as: ponedeljek - petek 7.00 - 19.00, sobota 8.00 - 12.00

Pri nas kupljene dele po dogovoru tudi zamenjamo!

NUDIMO VAM NASLEDNJE STORITVE:

NOVO!

Prodaja

traktorjev

ZETOR

HITRA VGRADNJA

[U[TAR ROMAN S.P.[U[TAR ROMAN S.P.

GSM: 041/721 570

Draga 16 a, 4220 [kofja Loka

IZSU[EVANJE:

estrihov

novogradenj

sanacije

vodnih {kod

3

Junij 2010

2

Junij 2010

Klasje d.o.o.

Cesta na Klanec 9, Kranj

tel.: 04/235-77-10

tel.: 04/233-13-75

GSM 041/628-065:

prodajo rezervnih delov za kmetijsko mehanizacijo

popravila vseh tipov traktorjev

servisiranje kardanov in akumulatorjev Vesna

rezervne dele za traktorje :Tomo Vinkovi~, IMT, Zetor,

Univerzal, Ursus, Torpedo, Fiat, Creina

akumulatorje

rezervne dele SIP, BCS

gume

kardane in njihove rezervne dele

lastni uvoz rezervnih delov za traktorje Zetor

Del. ~as: ponedeljek - petek 7.00 - 19.00, sobota 8.00 - 12.00

Pri nas kupljene dele po dogovoru tudi zamenjamo!

NUDIMO VAM NASLEDNJE STORITVE:

NOVO!

Prodaja

traktorjev

ZETOR

HITRA VGRADNJA

[U[TAR ROMAN S.P.[U[TAR ROMAN S.P.

GSM: 041/721 570

Draga 16 a, 4220 [kofja Loka

IZSU[EVANJE:

estrihov

novogradenj

sanacije

vodnih {kod

3

Junij 2010

54

Junij 2010

CENTER TALNIH OBLOG

proda ja I dos tava I mon ta`a

LAMINATI razred 32

GOTOVI PARKET

2

8,35 EUR/m +DDV

2

od 19,90 EUR/m +DDV

CENTER TALNIH OBLOG

Trgovina Lisjak I tel.: 04/23-53-810

Lisjak d.o.o., Kranj I Cesta talcev 67, 4000 Kranj

Junij 2010

Kazalo

5

6

7

8

10

11

12

13

14

15

16

17

20

21

23

24

26

28

38

37

36

34

30

Znani občinski nagrajenci

Brez odločanja o subvenciji

Vzhodni del vojašnice – potencial za razvoj in širitev mesta

Tovornjake stran iz vasi!

95 otrok brez vrtca

4. Teden obrti in podjetništva na Loškem

Škofj a Loka skozi čas

Študentske demonstracije oz. medijski linč

Ločani gostovali na Irskem

Škofj a Loka v znamenju mladih

Nova predsednica Milena Miklavčič

Gimnazija Škofj a Loka – kultura, izmenjava učencev ...

Nasmejanih obrazov ni motil niti dež

Zmaga domačih navijaških skupin na državnem prvenstvu

Mladi glasbeniki in balerine navdušili

Libija – v objemu Sredozemlja in Sahare

Žirovske novice

Novice iz Gorenja vas-Poljane

Novice iz Selške doline

Antični Živžav

Strokovne ekskurzije dijakov Gimnazije Škofja Loka

Mesto v barvah

40 Potopimo se v pester morski svet

Loški utrip - glasilo, ki izhajana območju občin:Škofja Loka, Železniki,Gorenja vas-Poljane, Žiri,delno Kranj.Izhaja od avgusta 1996.

Naklada: 13.200 izvodov.Izhaja mesečno, gospodinjstva gaprejemajo brezplačno.

Glavni in odgovorni urednik:Franci Bogataj

Naslov uredništva:p. p. 129, 4220 Škofja Lokatel: 04/51-55-880,faks: 04/51-55-888

Izdaja:FREISING, d. o. o., Mestni trg 20,4220 Škofja Loka

Elektronski naslov uredništva:bogataj@freising.siPrispevke sprejemamo na elektron-ski naslov do 20. v mesecu. Do 15. v mesecu je potrebno rezervirati prostor. Najavo kulturnih prireditev sprejemamo do 25. v mesecu. Pri-spevkov in fotografij ne vračamo, če to ni izrecno naročeno!Dig. fot.: H. M.

Oblikovanje oglasov:DECOP d.o.o., Železniki (510-16-20)Vsi reklamni oglasi so avtorsko delo izdajatelja, zato se objavljanje enakih oglasov v drugih medijih (delno ali v celoti) zaračuna po ceniku DOS-a!

UredništvoFranci Bogataj,

glavni in odgovorni urednikbogataj@freising.si

22 Rokodelstvo kot vez med preteklostjo in prihodnostjo

Klavdija ŠkrboKarabegović,

novinarka

Kristina Strnad, lektorica

Žiga Jeraša, vodja oglasnega trženja

041/233-350utrip@freising.si

Anita Pokorn,novinarka

Janja Berčič,novinarka

Tatjana Rant,novinarka

43 Prireditve v juniju

Junij 2010

6 7

28. redna seja občinskega sveta občine Škofja Loka

Znani občinski nagrajenciNa slavnostni akademiji ob občinskem prazniku bodo podelili eno zlato, dve srebrni in dve bronasti občinski priznanji – Sprejeli odstopno izjavo predsednika nadzornega odbora – V drugi obravnavi sprejeli usklajen predlog občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) za zahodni del vojašnice, ki zajema tudi gradnjo doma starejših občanov –

Obravnavali, a ne odločali o OPPN za vzhodni del vojašnice

Tokratna seja je potekala v zelo naelektrenem vzdušju. Slišati je bilo mnogo besednih dvobojev, očitanj in prerekanj, čeprav niso predelali veliko točk. Jabolko spora niso bila toliko vsebinska vprašanja, ampak predvsem tista proceduralne narave. Na trenutke je že kazalo, da bo vse skupaj ušlo izpod nadzora, a so na koncu sve-tniki le predelali nekaj pomemb-nejših točk.

Zapletlo se je že pri sprejema-nju dnevnega reda, saj je predla-gatelj umaknil dve točki, in sicer tisto o cenah posebnih storitev v okviru gospodarskih javnih služb ter dopolnjeno poročilo o športni dvorani na Trati. Z umikom sle-dnje se predvsem nista strinjala Dušan Krajnik (NIT) in Anton Peršin (SDS), in sicer z obrazloži-tvijo, da se ta točka stalno umika s seje, kar kaže na to, da mora biti nekaj zelo narobe. Mag. Mirjam Jan-Blažić (SD), ki je tudi vodila sejo, je javno dala besedo, da bo na naslednji seji točka obravnavana, saj da h gradivu sodi tudi poročilo nadzornega odbora, ki pa so ga svetniki dobili prepozno.

Sledile so kadrovske zadeve. Komisija za mandatna vprašanja,

volitve in imenovanja je predla-gala, naj se podeli en zlati in tri bronaste grbe škofjeloške občine za leto 2010. Na koncu je po pre-dlogu nekaj svetnikov prišlo do odločitve, da podelijo en zlati, dva srebrna in dva bronasta grba. Tako bo zlato priznanje dobilo Balinar-sko društvo Lokateks Trata za 50 let delovanja, srebrni grb bo šel v roke Mari Jelovšek za njeno dol-goletno nadvse požrtvovalno delo z mladimi v občini Škofja Loka, prav tako srebrni grb pa bo prejelo tudi Čebelarsko društvo Škofja Loka za dolgoletno družbeno ko-ristno delo. Na slavnostni akade-miji ob občinskem prazniku bodo podelili še dva bronasta grba, in sicer Ivanu Kožuhu za njegovo prizadevanje, da bi bilo življenje v občini lepše in bolj prijazno, ter Lei Mlakar kot pobudnici in ko-ordinatorici vseslovenske akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu za škofjeloško občino.

Pred pobudami in vprašanji so svetniki še s 25 glasovi za in nobenim proti sprejeli odstopno Marka Vraničarja kot člana in predsednika nadzornega odbora. Sledila je druga obravnava OPPN za zahodni del vojašnice – usklajen

predlog. Omenjeni OPPN predvi-deva gradnjo doma starejših obča-nov za najmanj 90 oskrbovancev, gradnjo oskrbovanih stanovanj, gradnjo šestih večstanovanjskih blokov s skupno 240 stanovanji ter izvedbo parka na vzhodni strani ureditvenega območja. Pripra-vljavec je obrazložil spremembe načrta glede na mnenja nosilcev urejanja prostora.

V nadaljevanju je Zorica Škorc (GŽS) opozorila na dopis ministr-stva za delo, družino in socialne zadeve, v katerem je zapisano, da se potrebe po namestitvah v zadnjem bistveno zmanjšujejo in da se predvideva možnost ka-pacitet maksimalno do 90 mest, prav tako pa se v letošnjem letu ne predvideva razpis za podelitev koncesij na območju občine Škofja Loka. »Kdo bo bival v tem domu, če koncesije ne bo?« je še vprašala Škorčeva. Predstavnik investitorja je obrazložil, da potrebe po domu v Škofji Loki so, da je 120 Ločanov v drugih domovih po Sloveniji, da obstaja 400 prošenj za sprejem v dom itd. Dodal je, da imajo pripra-vljene tri različice. Prva je, da pro-store dajo v najem obstoječemu domu, druga je koncesija in tretja,

da dom gradijo brez koncesije, kar pa je za investitorja tudi najtežja in najmanj optimalna opcija. Svetniki so OPPN podprli s 25 glasovi za in nobenim proti.

Sledila je prva obravnava OPPN za vzhodni del vojašnice, ki pred-videva umestitev vrtca, objekta za potrebe društev, mladinskih prostorov ter mladinskega hote-la ter predlog ureditve uvoza na območje garažne hiše in izobra-ževalno-kongresnega centra. V razpravi, ki je sledila predstavitvi, je Andrej Novak (Zares) predlagal, naj o OPPN tokrat ne odločajo, dokler se svetniki med drugim ne seznanijo s korespondenco med občino in državo glede prenosa ze-mljišča za potrebe vrtca, s katerimi možnimi investitorji se je občina že pogovarjala itd. Svetniki so z 18 glasovi za in nobenim proti njegov predlog podprli, tako da je bila na tem mestu točka prekinjena. Na koncu so svetniki sprejeli še usklajen predlog odloka o OPPN za komunalno ureditev naselij Vir-maše in Grenc v drugi obravnavi.

Klavdija Škrbo Karabegović

Boj za županski stolčekJeseni bodo v Sloveniji potekale lokalne volitve. Medtem ko je bilo prej veliko govoric, kdo bo in ne bo kandidiral za škofjeloškega župana, lahko rečemo, da se je pravi boj za županski stolček pričel z majem, saj je v tem mesecu svo-

jega kandidata predstavila stranka SD, v majski številki Loškega utripa pa se je predstavila kandidatka stranke Zares. Se nam ponovno obeta tako zanimiva tekma, kot je bila pred štirimi leti?

Tako smo lahko prebrali, da se je za kandidaturo kot predstavnica stranke Zares odločila dolgole-tna občinska svetnica, sedaj pa državna sekretarka na ministr-stvu za javno upravo, Tina Ter-žan. Sredi maja pa je območna organizacija SD Škofja Loka na novinarski konferenci predsta-vila svoja kandidata, in sicer za občino Žiri Braneta Jesenovca ter za Škofjo Loko mag. Bojana

Luskovca. Slednjega podpira tudi škofjeloški LDS, ki je bil v pod-poro prisoten tudi na novinarski konferenci.

Na škofjeloški SDS so nam po-vedali, da bodo nastopili s svojim kandidatom za župana, vendar do zaključka redakcije nismo prejeli njegovega imena. Podobno so nam povedali v stranki NSi, kjer bodo prav tako imeli svojega županskega kandidata, vendar

imena niso odkrili. Ali se bo za županski stolček potegoval tudi letos, smo povprašali Dušana Krajnika, ki je pred štirimi leti iz-gubil zgolj za nekaj glasov. Povedal nam je, da še premišljuje in da bo definitivno odgovoril v poletnih mesecih, ko bo odločitev dozorela. Če bo vstopil v boj, bo to storil kot neodvisni kandidat. Ali bo ponov-no kandidiral trenutni župan Igor Draksler, v tem trenutku prav tako

ni znano.Preverili smo tudi zelo glasne

govorice, da bo županski kan-didat mag. Miha Ješe. Slednji govoric ni ne potrdil ne zavrnil, nastopil pa naj bi kot neodvisni kandidat. Podoben odgovor smo dobili tudi pri Dragu Leskovšku, ki prav tako ni ne potrdil ne ka-tegorično zavrnil svoje kandida-ture za župana.

Klavdija Škrbo Karabegović

Junij 2010

6 7

Nadaljevanje 28. redne seje občinskega sveta občine Škofja Loka

Brez odločanja o subvencijiBrez epiloga pri pravilniku o subvencioniranju varstva otrok, ki niso vključeni v programe predšolskega varstva –

Prenehanje zavoda LTO Blegoš in prenos na Razvojno agencijo Sora (RA Sora) – Brez odločanja o varčevalnem programu porabe elektrike za javno razsvetljavo v občini

Nadaljevanje 28. redne seje je minilo v bistveno bolj mirnem vzdušju kot pred tednom dni. Sli-šati je bilo sicer številna nasprotna mnenja, a je razprava potekala na kultiviran način. Daleč največ časa so se svetniki zadržali pri pravilniku o subvencioniranju varstva otrok, ki niso vključeni v programe predšolskega varstva. Najprej je direktor občinske uprave Jernej Prevc predstavil trenutno prostorsko problematiko vrtca in posledično potrebe po sprejetju omenjenega pravilnika. »Naša ocena je, da bi z dotacijo stotih evrov na otroka omilili stisko star-šev in vsaj deloma pokrili stroške zasebnega varstva,« je še povedal Prevc.

Stranka SDS je predlagala tri amandmaje, in sicer da se sub-vencija razširi tudi na drugo staro-stno obdobje, da višina subvencije

znaša 30 odstotkov cene programa predšolske vzgoje ter da je nega-tivna odločba o sprejemu otroka v vrtec v tekočem letu pogoj za pridobitev subvencije. Razprava je tekla v smeri, da lahko pride do špekulativnih vpisov, da gre za gašenje požara, da občina nima toliko denarja, da se s tem izogiba gradnji itd. V dolgi argumentaciji, zakaj bo glasoval proti, je Andrej Novak (Zares) med drugim dejal: »Občina je dolžna skrbeti za pred-šolsko vzgojo in mora storiti vse, da svojo dolžnost opravi. S tem, da bomo podarili denar staršem, ne bomo rešili problema. Tudi, če se strinjamo s pravilnikom, obči-na tega denarja nima. Izračun je 283 tisoč evrov na leto, to pa je bistveno več kot znaša celoletna najemnina Bibe.«

Svetniki iz vrst SLS, NSi in LBL so kategorično podpirali občinski

predlog, SDS je pripravila amand-maje, drugod so bila mnenja delje-na. Po konstruktivni debati je pod-županja mag. Mirjam Jan-Blažić, ki je tudi vodila sejo, slednjo za pet minut prekinila. Po tem predahu je točko prekinila z obrazložitvijo, da bodo razpravo o njej nadaljevali na naslednji seji, ki bo predvidoma prvega julija.

V nadaljevanju so svetniki brez večje razprave sprejeli sklep o prenehanju zavoda LTO Blegoš in začetku postopka likvidacije. Opravljanje večine pogodbenih dejavnosti zavoda se bo s prvim ju-lijem preneslo na RA Sora. Razlog je predvsem ekonomski. LTO Ble-goš in RA Sora sta bila na razpisih pogosto konkurenta. Svetniki so omenjeni predlog reorganizacije soglasno sprejeli.

Zaradi težav in nejasnosti pri sprejemanju in podeljevanju

občinskih nagrad je komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pripravila spremembo odloka o podeljevanju priznanj, ki so ga svetniki v prvem branju podprli. Manj gladko je šlo pri pre-dlogu sklepa o cenah pogrebnih dejavnosti in upravljanja s poko-pališči, ki je dobil šestnajst glasov podpore in tri proti. Nekaj več de-bate je bilo pri točki o varčeval-nem programu porabe elektrike za javno razsvetljavo – program redukcij, saj se kar nekaj svetnikov ni strinjalo z ugašanjem luči po nekaterih krajih v nočnih urah. Svetniki so zahtevali, naj se gradivo dopolni in uvrsti na naslednjo sejo.

Klavdija Škrbo Karabegović

ADAPTACIJE KOPALNIC

Milan Pugelj s.p.

Hotovlja 34, 4223 Poljane

GSM: 041/541-266

E-po{ta: pugelj.milan siol.net

KERAMI^ARSTVO

VODOVODNE

INSTALACIJE

ZIDARSKA DELA

SVETOVANJE

Junij 2010

8 9

Vzhodni del vojašnice – potencial za razvoj in širitev mesta

Tokrat smo nekaj aktualnih vprašanj, ki zanimajo naše bralce, zastavili občinski upravi. V nadaljevanju sledijo odgovori.

Kako nameravate rešiti ponovno povečan vpis otrok v vrtec? Kljub lani zgrajeni enoti Biba namreč ne morete pokriti vseh potreb.Po proučitvi vseh možnih prostor-skih rešitev za vključitev otrok v obstoječe oddelke Vrtca Škofja Loka je bilo ugotovljeno, da ni zadostnih prostorskih kapacitet za sprejem vseh otrok, ki so podali vlogo za sprejem v vrtec.

Skokovito naraščanje povpra-ševanja po vrtčevski predšolski vzgoji je rezultat tako naravnega prirastka v škofjeloški občini, ki je višji kot na državni ravni, kot spremembe zakona o vrtcih iz leta 2008, na podlagi katerega imajo starši, ki imajo v vrtcu že enega otroka, brezplačno varstvo za so-časno v vrtec vključenega drugega in vse nadaljnje otroke.

Srečujemo se tudi z vedno višjimi predpisanimi standardi izvajanja predšolske vzgoje, ki jih določajo strokovne službe pristojnega ministrstva. Tako je bilo pri izvajanju vpisa enot vrtca v razvid, ki ga je izvajala pristojna služba na ministrstvu za šolstvo in šport jeseni 2009, ugotovljeno, da oddelki vrtca v nekdanjem dija-škem domu ne izpolnjujejo novih zahtevnejših pogojev za varstvo otrok prvega starostnega obdobja ter da oddelki v enoti Rožle zaradi prostorskih omejitev ne izpolnju-jejo pogojev za vpis.

Glede na navedeno ugotavlja-mo, da bo v občini zavrnjenih okoli sto otrok prvega starostnega ob-dobja, saj je v Vrtcu Škofja Loka za šolsko leto 2010/2011 možno zago-toviti le 66 prostih mest za otroke prvega starostnega obdobja. Za otroke drugega starostnega ob-dobja pa je dovolj kapacitet in je možno sprejeti vseh 67 prosilcev.

Občina Škofja Loka sicer v bli-žnji prihodnosti načrtuje izgradnjo še enega novega vrtca na območju nekdanje vojašnice, vendar pa v letošnjem letu še ne moremo ra-čunati s kapacitetami tega vrtca, saj trenutno potekajo postopki prenosa zemljišča s strani drža-ve na občino. Dokler občina ne postane lastnik, ji to onemogoča

praktično vse nadaljnje aktivnosti, saj je prav prenos lastništva na ob-čino tisti nujni pogoj – zagotovilo s strani države –, da bi lahko pričeli s pripravo projektne dokumentacije (projekta za gradbeno dovoljenje).

Prav zato smo občinskemu svetu predlagali sprejem pravil-nika o subvencioniranju varstva otrok, ki niso vključeni v programe predšolskega varstva. Gre za pose-ben socialni ukrep oz. korektiv, ki lahko ublaži stisko staršev in delno nadomesti njihove stroške, ki jih namenijo za plačilo zasebnega varstva otrok v takšni ali drugačni obliki, ter hkrati zmanjša število zahtevkov za vključitev otrok v vrtčevske programe.

Pri prenosu zemljišča za potrebe vrtca s strani države na občino ne poteka vse gladko. Zakaj ste na občinskem svetu obravnavali ob-činski podrobni prostorski načrt (OPPN) za vzhodni del vojašnice, ko pa lastništvo še ni znano?Postopki za odsvojitev državnega zemljišča so zapleteni in dolgotraj-ni, vendar smo na občini optimisti in glede na dosedanje dogovore

računamo, da bo končno prišlo do prenosa na občino.

Šele s sprejetjem omenjenega OPPN na občinskem svetu lahko zagotovimo ustrezno pravno pod-lago oz. pogoje za samo izgradnjo vrtca. No, občina je medtem tudi že sama storila pomembne korake k določitvi ustrezne urbanistične rešitve in konkretni umestitvi vrtca v prostor. Parcelacija in predlog urbanističnega akta sta tako že usklajena, funkcionalno zemlji-šče za vrtec je s tem natančno določeno.

Vzhodni del nekdanje vojašnice je trenutno nezadostno izkoriščen, neurejen in precej degradiran mestni prostor, ki pa predstavlja izjemen potencial za nadaljnji ur-banistični razvoj tega predela. Tam je namreč poleg izgradnje nove-ga vrtca predvidena še izgradnja novega kongresno-izobraževal-nega centra, ureditev upravnega objekta z osrednjo škofjeloško knjižnico, izgradnja objekta za po-trebe različnih društev, izgradnja družbenega objekta z mladinskimi prostori in mladinskim hotelom, ureditev notranjega in mestnega

parka, nadzemnih in podzemnih parkirnih mest itd.

Sprejet je bil OPPN za zahodni del vojašnice, ki med drugim zajema tudi izgradnjo doma za starejše občane. Kakšni so nadaljnji po-stopki?Sedaj je na potezi investitor, ki mora pripraviti projekte za ure-ditev komunalne infrastrukture. Glede na to, da je doslej pokazal resen in odgovoren odnos, priča-kujemo, da se bo vse odvijalo zelo hitro. Občina pa mora pripraviti program komunalnega opremlja-nja, v katerem se določijo stroški in obveznosti investitorja in občine pri izgradnji komunalne infrastruk-ture, vključno z določitvijo uredi-tve dostopnih cest tako s strani Partizanske ceste kot Ceste talcev.

Kako je s predvideno gradnjo oz. ureditvijo parkirišč pri zdravstve-nem domu in na Nunskem vrtu?Za obe parkirišči je gradbeno dovoljenje že pridobljeno, pri Nunskem vrtu je tudi že prav-nomočno. Obe se bosta gradili kot javni parkirišči, trenutno se

Na vzhodnem delu vojašnice se načrtuje izgradnja novega vrtca, kongresno-izobraževalnega centra, prostor za mlade, na zahodnem delu pa dom za starejše občane.

Junij 2010

8 9

že pripravlja dokumentacija za gradnjo in razpis.

Izgradnjo parkirišča pri zdra-vstvenem domu bo financiral sam uporabnik parkirišč, torej Zdra-vstveni dom Škofja Loka, izgradnja je predvidena za prihodnje leto. Pri Nunskem vrtu pa gre za mnogo zahtevnejši in obsežnejši projekt, ki ga občina finančno ne zmore iz-peljati sama, zato se nameravamo prijaviti za pridobitev regionalnih razvojnih sredstev. Če bomo pri tem uspešni, v prihodnjem letu načrtujemo izgradnjo parkirišča.

Ali pri projektu Virmaše, s kate-rim ste vstopili v javno-zasebno partnerstvo, vse poteka v okviru terminskega načrta?Projekt Virmaše je pravzaprav prvi projekt, pri katerem se je občina Škofja Loka odločila za t. i. javno-zasebno partnerstvo. Na objavljeni razpis se je kot edini ponudnik pri-javilo Cestno podjetje Kranj, d. d., s partnerjema Konstruktor VGR, d. o. o., in Gradbenim podjetjem Tržič. Pogodbo smo podpisali konec lanskega leta, zasebni partner pa je bil uveden v delo 2. marca letos. V skladu s podpisano pogodbo bo zasebni partner do decembra

2010 zgradil dve večstanovanjski stavbi s po devetimi stanovanji. Od skupno osemnajstih stanovanj bo občina po zaključku gradnje v last dobila šest stanovanj, ki jih bo namenila za oddajo v neprofitni najem. Lahko rečemo, da izvaja-lec dela opravlja po terminskem planu.

Kdaj boste dorekli protokol o so-delovanju med policijo in medob-činskim inšpektoratom?Osnutek protokola je že pripra-vljen, osnova pa je bil občinski program varnosti, ki so ga naši občinski svetniki že sprejeli. Doreči je treba le še nekaj konkretnih sku-pnih postopkov oz. medsebojnih pristojnosti redarstva in policije, zato lahko rečemo, da bo protokol v naslednjih mesecih vzpostavljen.

Ali je znano, kdaj bo trgovsko podjetje Lidl pričelo z gradnjo, in ali na Grencu lahko pričakujemo še kakšnega trgovca?Trgovsko podjetje Lidl je že pri-dobilo gradbeno dovoljenje, prav tako tudi podjetje M-Zeta, ki načr-tuje gradnjo trgovskega objekta za več trgovin s tekstilom na lokaciji za zemljiščem, kjer je predvidena

trgovina Lidl. Oba investitorja izva-jata pripravljalna dela in načrtujeta gradnjo objektov že v tem letu. S tema dvema objektoma se bo tr-govska cona na Grencu zaokrožila in tako bomo tam imeli skupaj pet različnih trgovskih ponudnikov.

Mesec junij ponavadi ponuja pestro paleto prireditev, tudi glasbenih. Ali boste s tradicio-nalnimi glasbenimi sobotami pod okriljem Pisane Loke nadaljevali tudi v letošnjih poletnih mesecih?Po bogatih dogajanjih in prire-ditvah v prazničnem juniju in v začetku julija bomo s 24. julijem pričeli s tradicionalnim ciklom koncertov v sklopu Pisane Loke. Tokrat sta za izvedbo poletnega programa zadolžena Turistično društvo Škofja Loka in Zavod O. Projektna skupina Pisane Loke je sestavila program, njen projek-tni svet pa ga podprl in potrdil. Za letošnje poletje smo sestavili program, ki je malce bolj umirjen in ki kar najbolj sodi v srednjeveški mestni ambient.

Sezono bo tako odprl Andraž Hribar s svojo skupino, zadnji dan julija bo na Placu številne navdušence ponovno razveselila

Dalmatinska klapa, prvo sobo-to v avgustu pa bodo nastopili Braco Doblekar Dom Big Band & Nina Strnad. 14. avgusta bosta za večer zimzelenih melodij po-skrbeli punca izjemnega talenta Maja Keuc in Kristina Rajgelj, gostja večera pa bo ena največjih slovenskih div – Elda Viler. 21. avgusta bo na Mestnem trgu za staro in mlado zapela Neca Falk, za zaključek cikla poletnih koncer-tov pa bo tik pred koncem pole-tnih počitnic poskrbelo Društvo mrtvih pesnikov, saj smo zadnji koncert želeli nameniti mladim. Posebna anketa, ki smo jo izvedli med našimi škofjeloškimi gim-nazijci, je namreč pokazala, da si v Škofji Loki želijo nastopa ravno te skupine.

Že tretje leto zapored se k sode-lovanju trudimo privabiti čim večje število sponzorjev, ki imajo naše mesto radi in razumejo pomen oživitve starega mestnega jedra tudi s pomočjo poletnih koncer-tov. Letos je odziv – navkljub ne ravno najbolj rožnatim časom – veliko boljši kot lani, za kar se jim na tem mestu tudi zahvaljujemo.

Klavdija Škrbo Karabegović

Transporter TIN^EK, d.o.o.

Transporter Tin~ek, d. o. o., je podjetje, pri katerem `e ime pove, da se ukvarjajo s prevozom. Povedati pa je treba, da se ne

ponašajo samo s prijaznimi in usposobljenimi vozniki ter z udobnimi kombiji, temve~ tudi z zelo nizkimi cenami. Pri njih gredo

kvaliteta, ugodje in cena z roko v roki. Preverite, dale~ najcenejše prevoze dobite pri Tin~ku!

Škofja Loka – Ljubljana

Škofja Loka – Kranj

samo 16 EVROV!

samo 8 EVROV!

ORGANIZIRANI PREVOZI:

VODNA DO@IVETJA V BOHINJU:

Prevoz z kombijem do 8 ljudi za

Prevoz manjših skupin na izlete, po nakupih v tujino, ali na

tekme.

Mo`nost prevoza z mini busom za 20 oseb

(Cena: 40 do 50 centov na kilometer)

Vsako nedeljo z lepim vremenom, v primeru polne zasedbe

mest na avtobusu (20 oseb)

Cena izleta: 50 EUR za odrasle osebe in 35 EUR za otroke

od 4. do 12 leta

V ceno vklju~eno: prevoz z avtobusom, triurno kopanje v

vodnem parku Bohinj in kosilo, vodenje in organizacija

izleta,enosmerna vo`nja s turisti~no ladjo po Bohinjskem jezeru

samo 1 EUR na kilometer

Transporter Tin~ek, d.o.o.

GSM: 041/710-927, 051/648-210

TAKSI storitve:

DE@URNI TELEFON:

041 / 710 – 927

051 / 648 - 210

Junij 2010

10 11

Tovornjake stran iz vasi!Civilna iniciativa Trata opozarja na nevzdržne razmere v vasi, ki jih čutijo zaradi gradnje bližnje industrijske cone (IC). »Ne nasprotujemo razvoju, vendar – če gradijo, naj najprej omogočijo osnovne pogoje,« je njihovo glavno sporočilo.

Tovornjaki se namreč vozijo skozi vas namesto po zahodni cesti, južna cesta s strani Ljubljanske ceste pa se kljub obljubam še ni pričela graditi. Bojijo se, da bi jih doletela usoda poljanske obvoznice.

Prvo in glavno vprašanje, ki ga postavljajo prebivalci vasi Trata, je: »Zakaj ni bila najprej zgraje-na južna dovozna cesta, torej iz smeri Ljubljane? Sedaj je zgrajen podvoz, obljubljeno je bilo, da se bo južna cesta začela graditi zgodaj pomladi, a sredi maja nič ne kaže, da bo do tega tudi prišlo. Kot smo neuradno zvedeli, občina niti ne razpolaga z vsemi zemljišči, ki jih potrebuje za izgradnjo ceste. Kaj če se nam ponovi usoda po-ljanske obvoznice in bo podvoz pod železnico še dolgo časa zgolj spomenik?«

V IC na Trati naj bi pridobili kar 500 novih delovnih mest. Investi-torji gradijo, težki tovornjaki pa do gradbišč kljub prepovedi vozijo skozi vas. Dogovorjeno je bilo in izvajalci imajo točna navodila, da tovornjaki ne smejo voziti skozi vas, ampak po t. i. zahodni cesti (tik ob železnici), ali uporabljati dovoz s strani Meje. Ampak vozniki tovor-njakov se tega dogovora ne držijo in rajši izberejo zanje najugodnej-šo rešitev, torej skozi vas. Zahodna cesta je namreč dotrajana in ima na cestišču številne luknje, ki se jim vozniki tovornjakov, logično, umaknejo. Predstavniki omenjene civilne iniciative zato sprašujejo, zakaj se ta cesta ne popravi. S stra-ni Meje pa je cesta makadamska in prav tako neprimerna za tovorni promet. »Če bi bila asfaltirana, bi se vozniki tovornjakov pogoste-je odločali zanjo,« so prepričani vaščani, ki jih skrbi predvsem za varnost otrok, saj tovornjakarji kljub hitrostnim oviram vozijo tudi

60 kilometrov na uro (omejitev je 30 kilometrov na uro).

Poudarili so, da razvoju ne na-sprotujejo, le da je predhodno treba ustvariti pogoje zanj. »Kako naj torej investitor gradi, nima pa primernega dostopa do zemlji-šča?« sprašujejo v Civilni iniciativi Trata. Največje težave so v pro-metnih konicah, ko čakajo tudi pol ure, da pridejo čez železniški prehod, največje zastoje pa pov-zročajo ravno tovornjaki. »Kakršno koli intervencijsko vozilo v konicah ne more priti v vas,« opozarjajo. Še večje težave pričakujejo, ko se bo dokončno v IC preselilo podjetje Habjan transport in bo posledično skozi vas vozilo še več tovornjakov. »Ravno oni tudi parkirajo vsepo-vsod po Škofji Loki, najpogosteje pa ravno na Trati. In za to ne pla-čujejo nobene parkirnine,« so še opozorili.

Nadalje jih skrbi, kako bo s peš in kolesarskim prometom, ko bo enkrat podvoz v IC tudi zaživel in bo vzpostavljena južna cesta (v kar nekateri vaščani dvomijo, drugi pa pravijo, da bo trajalo še vrsto let). Obstoječi prehod pri železniški postaji bo namreč uki-njen. »Ali bodo otroci na avtobus in vlak morali hoditi okoli peš?« se sprašujejo in upajo, da bo zgrajen tudi podvoz za pešce in kolesarje v neposredni bližini vasi.

Ko so omenjali osnovne po-goje za gradnjo, so opozorili, da bi bilo glede na velikost IC tam treba urediti tudi javno parkirišče za tovornjake, saj sedaj parkirajo vsepovsod, nimajo pa niti javnega

stranišča in drugih osnovnih po-gojev za osebno higieno.

Odgovor občinske upraveV letu 2009 je bila v IC Trata za-ključena izgradnja komunalne in večina prometne infrastrukture v osrednjem delu cone vključno s podvozom pod železniško progo, novim mostom čez potok Žabni-co in zahodno dovozno cesto. Za dokončanje celotne infrastrukture je treba zgraditi še južno dovozno cesto – cestni krak, ki industrijsko cono s priključnim krožiščem ne-posredno navezuje na državno cesto Škofja Loka–Ljubljana pri Godešiču. Za ta odsek ceste je bil že sprejet lokacijski načrt in izdelana projektna dokumentacija, trenutno pa še potekajo pogajanja z nekaterimi lastniki zemljišč glede odkupa oz. zamenjave zemljišč.

Na škofjeloški občinski upravi predvidevajo, da bodo predvi-doma še letos začeli z izgradnjo tega zadnjega cestnega odseka s priključkom na državno cesto.

O tem, da nekateri vozniki to-vornjakov ne upoštevajo dogovo-ra in o obnovi zahodne ceste, pa pravijo: »Dovoz v industrijsko cono je trenutno možen po zahodni do-vozni cesti.  Vsi gradbeni izvajalci v IC so bili obveščeni, naj ne vozijo skozi vas Trata, ampak po zahodni dovozni cesti. Na cesto skozi vas Trata so bili nameščene hitrostne omejitve za preprečitev hitrosti in za odvračanje nepotrebnega tranzitnega prometa. Na delu obstoječe zahodne ceste je bil zaradi vgradnje novega vodovoda

odstranjen asfalt. Cesta je trenu-tno res precej dotrajana, vendar je njena sanacija že naročena, z deli pa bomo pričeli še v tem mesecu.«

Na vprašanje, kdaj se predvide-va asfaltiranje ceste IC Trata–Meja in zakaj v okviru IC Trata ni urejeno tudi javno parkirišče za tovornjake, na občinski upravi odgovarjajo: »Tudi za ureditev ceste IC Trata–Meja že pripravljamo projekte, vendar gre za tehnično in tudi finančno precej zahteven projekt, načrtovana lokalna cesta bo široka sedem metrov in bo namenjena tudi tovornemu prometu. Torej, rekonstrukcija in asfaltiranje te ceste je predvideno, vendar o na-tančni časovnici izgradnje v tem trenutku še ne moremo govoriti. Glede javnega parkirišča lahko rečemo, da ga v tem trenutku ne načrtujemo. Vsa zasebna podjetja v coni imajo dovolj velike funk-cionalne površine, na katerih so določena tudi parkirišča.«

Krajane vasi Trata zanima tudi, kako bo s peš in kolesarskim pro-metom, ko bo ukinjen obstoječi železniški prehod. »Obstoječi železniški prehod je dejansko iz prometnotehniških vidikov nepri-meren, kar je še posebno razvidno ob prometnih konicah. Ko bo zgra-jena južna dovozna cesta v cono, bo zaživel tudi na novo zgrajeni podvoz, zato bo obstoječi prehod v bližini vasi za motorni promet ukinjen, preurejen in posodobljen pa bo namenjen samo še za pešce in kolesarje,« so še povedali na občini.

Klavdija Škrbo Karabegović

Kljub prometnim predpisom jih vozniki tovornjakov ne upoštevajo.Podvoz pod železnico je zaključen, Tračane pa zanima, kdaj bo zgra-jena tudi južna cesta, ki bo razbremenila vas Trata težkega prometa.

Junij 2010

10 11

95 otrok brez vrtcaV času razpisa je v Vrtec Škofja Loka prispelo 238 vlog, od tega za prvo starostno obdobje 171, za drugo pa 67.

Medtem ko so lahko sprejeli vse otroke drugega starostnega obdobja, pa so jih v prvem zgolj 76, tako da je bilo negativno rešenih kar 95 vlog za prvo starostno obdobje.

»Že pred razpisom smo vedeli, da bo primanjkovalo prostih mest za prvo starostno obdobje, ker je bilo ob lanskoletnem pregledu inšpekcijskih služb ugotovljeno, da v enoto Čebelica ne bomo smeli več vključevati otrok prvega sta-rostnega obdobja. To pomeni, da smo za prvo starostno obdobje izgubili kar sedem oddelkov. Prav tako je bilo ocenjeno, da bivša zbornica v enoti Najdihojca, ki je bila preurejena v igralnico, ni primerna. Zaradi neustreznosti enote Rožle, ki jo je treba preure-diti, smo morali otroke iz te enote premestiti drugam,« je na začetku povedala ravnateljica Vrtca Škofja Loka Janja Bogataj.

Za prvo starostno obdobje je v roku prispelo 171 vlog in po roku še naknadno 14 vlog. Za drugo starostno obdobje pa je prispelo 67 vlog in naknadno prav tako še 14. Vloge za vstop v vrtec (vpisi po roku) pa prihajajo še iz dneva v

dan, tako da narašča tudi to število.»V prvo starostno obdobje je

bilo sprejetih 76 otrok, v drugo sta-rostno obdobje pa so bili sprejeti vsi otroci in jih je moč še vključiti. Večino otrok, ki so kandidirali za drugo starostno obdobje, bomo vključili v enoto Čebelica, ker le v tej enoti razpolagamo s prostimi prostorskimi kapacitetami za to starostno obdobje. Brez vrtčevske-ga varstva tako ostane 95 otrok prvega starostnega obdobja. Med temi jih 56 izpolnjuje starostne in druge razpisne pogoje, ostali pa ne izpolnjujejo starostnega pogo-ja in bi želeli vstopiti med letom,« je razložila Bogatajeva in dodala, da je o tem odločala strokovna ko-misija za sprejem otrok v vrtec, ki je sestavljena iz predstavnika staršev, ustanovitelja in zaposlenih. Vsaka vloga je bila posebej točkovana in obravnavana v skladu s točkovnim sistemom Pravilnika o sprejemu otrok v Vrtec Škofja Loka. Naslednji

kriterij je bil vključenost sorojenca in starost otroka, pri čemer so imeli starejši otroci prednost.

»Ustanovitelj je bil seznanjen s pomanjkanjem mest v vrtcu. Skupaj smo iskali rešitve, vendar v obstoječih kapacitetah vrtca žal ni mogoče zagotoviti drugih možno-sti. Dejstvo je, da bo v najkrajšem času treba zgraditi še en vrtec. Poleg tega ne smemo pozabiti,

da je enota Najdihojca več kot do-trajana,« je zaključila ravnateljica Janja Bogataj.

Kakšno bo končno stanje leto-šnjega vpisa, bo znano, ko bodo podpisane pogodbe s strani star-šev oz. odpovedi. Po tem datumu bo možno ponovno odločanje in uvrščanje otrok s čakalne liste.

Klavdija Škrbo Karabegović

Fordov poobla{~eniserviser

POGODBE ZAVAROVALNIC

ZA VSE TIPE VOZIL

CENITEV

AVTOMOBILSKIH

[KOD

Delovni ~as:ponedeljek - petekod 7.00 do 18.00

sobotaod 8.00 do 12.00

www.brelih.info

Feel the difference

- avtoli~arstvo- avtokleparstvo- avtoservis- prodaja originalnih rezervnih delov

BRELIHd.o.o.

SUHA 29, 4220 [kofja Loka

tel.: 04/51 53 400 (401)

fax: 04/51 53 402

GSM: 051/380-713

Ve~ informacij na www.fiziz.si

Naro~ila na tel. {t.: 031/807-784

FIZIZ, Kidri~eva cesta 71, 4220 [kofja Loka

FIZIZ

ZASEBNA FIZIOTERAPIJA IN NEGA TELESA

www.fiziz.si tel.: 031/807-784

[E JE ^AS, DA GRESTE LEPE IN PRIVLA^NE V KOPALKE

Napad na celulit in ma{~obe

Rezultati terapij

KAVITACIJA IN DRENA@A

3 + 1 GRATIS samo 290 EUR

[e nikoli tako ugodno - velja samo do 20. junija

tel.: 01/36-11-279

GSM: 041/56-83-53

Spodnja Senica 19c, 1215 Medvode

E-mail: avto.jamnik siol.net

SERVIS KLIMATSKIH

NAPRAV

Splo{ni servis vozil

Diagnostika vseh tipov vozil

www.avtojamnik.si

Junij 2010

12 13

4. Teden obrti in podjetništva na LoškemObmočna obrtno-podjetniška zbornica Škofja Loka je v sodelovanju z Razvojno agencijo Sora in ob finančni podpori

občin letos organizirala že četrti Teden obrti in podjetništva na Loškem (TOP), ki je potekal od 22. maja do 2. junija.

Teden obrti in podjetništva se je pričel v soboto, 22. maja, z 32. tra-dicionalnim pohodom obrtnikov in podjetnikov. Udeležilo se ga je kar 75 udeležencev, ki so krenili preko Crngroba na Planico, si tam ogledali cerkev sv. Gabrijela in se okrepčali na kmetiji odprtih vrat pri Brčn'k. Sledil je povratek na piknik, kjer jih je pričakal Matjaž Miklavč, obrtnik leta 2009.

V torek, 25. maja, je ob 18. uri v preddverju Sokolskega doma na Mestnem trgu v Škofji Loki potekala otvoritev tradicionalne razstave Srednje šole za lesarstvo Škofja Loka. Dijaki so na ogled postavili številne lesene izdelke, ki so jih izdelali v učnih delavni-cah. Posebna komisija, ki so jo sestavljali predstavniki Območ-ne obrtno-podjetniške zbornice Škofja Loka in šole, je razglasila tri nominirance za prejem posebnih denarnih nagrad. Te je zbornica prispevala na pobudo sekcije le-sarjev. Razstava je bila odprta vse do sobote, 29. maja.

Pester program se je nadaljeval v četrtek, 28. maja, ko je potekalo skupinsko podjetniško svetova-nje, ki je bilo zanimivo zlasti za vse, ki razmišljajo, da bi stopili na samostojno podjetniško pot, pri tem pa se jim pojavljajo številna vprašanja, kako to storiti.

Osrednji dogodek 4. Tedna obrti in podjetništva na Loškem je bil Podjetniška tržnica, ki je potekala v soboto, 29. maja, v dopoldanskem času. Takrat je bilo na Mestnem trgu v Škofji Loki zelo pestro. Na tržnici se je s svojimi izdelki in storitvami na stojnicah predstavilo 50 lokalnih podjetnikov in obrtnikov, dijaki Srednje šole za lesarstvo in Sre-dnje gostinske in turistične šole Radovljica, posamezne podporne inštitucije ter strokovne sekcije obrtnikov in podjetnikov pri OOZ Škofja Loka. Prireditev je bila pope-strena s posameznimi praktičnimi prikazi domače in umetnostne obrti ter kulturnim in zabavnim glasbenim programom. Učenci podjetniškega krožka, ki je pote-kal na OŠ Škofja Loka – Mesto, so poskrbeli za srečelov. Potekala je tudi razglasitev dobitnikov de-narnih nagrad, ki jih je za najbolje

izdelani lesni izdelek v sodelovanju s Srednjo šolo za lesarstvo Škofja Loka razpisala OOZ Škofja Loka. V preddverju Sokolskega doma si je bilo možno ogledati tudi razsta-vo vseh lesenih izdelkov. V času prireditve so Podjetniško tržnico obiskali tudi kolesarji Društva Rov-tarji, ki so svoja starodavna kolesa za krajši čas postavili na ogled.

Letos malo daljši Teden obrti in podjetništva je bil zaključen v sredo, 2. junija, z aktualnim pre-davanjem na temo poslovanja s strankami. Branko Žunec je to temo predstavil na zelo zanimiv in zabaven način preko delavnice 5 strank.com. Delavnica je bila zanimiva za vse, ki imajo v svojem poslovanju opraviti s strankami, kakor za vse ostale, ki se tudi sami velikokrat znajdejo v vlogi strank.

O Tednu obrti in podjetništva na Loškem (TOP) smo se pogovarjali z Milanom Hafnerjem, predsedni-kom Območne obrtno-podjetni-ške zbornice Škofja Loka.

Zakaj ste se odločili za TOP?Skupaj z Razvojno agencijo Sora smo se odločili za izvedbo tega projekta že četrto leto zapored, saj smo v preteklih treh letih zaznali velik odziv na vse organizirane dogodke v sklopu TOP, še posebej pa na osrednjo prireditev – Pod-jetniško tržnico. Lansko leto smo se odločili, naj zadeva postane tradicionalna. Ocenjujemo, da sama reklama nikomur ne ško-duje, čeprav prinese učinek šele na dolgi rok. Prav je, da se obrtniki in podjetniki lahko predstavijo tudi domačinom, prebivalcem škofje-loškega območja. Letos se bodo lahko predstavili samostojno ali v okviru svoje strokovne sekci-je. V naši zbornici imamo trinajst strokovnih sekcij, vse te pa bodo predstavljene z vsaj eno ali več stojnicami.

Ali opažate zmanjšanje števila obrtnikov in podjetnikov? Osipa ne zaznavamo, beležimo pa povečanje števila članstva. Žal ugotavljamo, da obrt odpirajo oz. se za pot podjetništva odločajo predvsem tisti, ki na začetku ne bodo zaposlovali drugih delavcev, se pravi samozaposleni, ki s tem

rešujejo svoj socialni položaj, saj so v večjih podjetjih ostali brez služb, ter seveda tisti, ki imajo poklic in ne želijo biti socialni problem. Nekateri so uspešni, nekateri pa niso. Vsi na trgu ne obstanejo. Če pogledamo krivuljo, se nam član-stvo povečuje, tako da imamo v naši zbornici sedaj že čez 1230 članov. V naši zbornici poskušamo pomagati pri vseh težavah, ki jih doživljajo naši člani. Če jim ne mo-remo pomagati sami, poskušamo pridobiti nasvet iz Obrtno-pod-jetniške zbornice Slovenije ali pa jih napotimo na druge inštitucije. Stalno opozarjamo, da položaj obrtništva v državi ni preveč ro-žnat, čeprav se zadnje čase veliko govori o tem, kako pomembno je malo gospodarstvo. Žal ukrepi še vedno niso takšni, da bi obrodili konkretnejše sadove. Zato Obr-tno-podjetniška zbornica Sloveni-je na podlagi pobud in predlogov, ki jih oblikujemo na območnih obrtno-podjetniških zbornicah, vsako leto pripravi Forum obrti in podjetništva v Portorožu. Vladi se nato izročijo zahteve slovenske obrti in podjetništva. Od zakono-dajnih predlogov do predlogov ukrepov za zmanjšanje birokracije. Vemo na primer, da je s področja varstva pri delu veliko zahtev, ki so v praksi velikokrat neizvedljive. Pohvalno je, da je slovenska vlada letos potrdila akt za mala podjetja, ki je bil sprejet na evropski ravni. S tem projektom lahko zmanjšamo četrtino birokratskih težav. Sicer pa se realizira približno 30 od-stotkov predlogov, ki jih zberemo na omenjenem forumu. Mi smo

letošnje leto dali precej zahtev in večina jih je bila tudi sprejetih.

Kako gospodarska in finančna kriza vpliva na poslovanje obr-tnikov in podjetnikov na Loškem? Kriza je nedvomno prizadela tudi malo gospodarstvo, tako obrtnike kot podjetnike Obrtno-podjetni-ške zbornice. Ocenjevali smo, da je v povprečju prišlo do 30-od-stotnega padca naročil oziroma realizacije. Nekateri, kot je recimo avtomobilska industrija, so bolj izpostavljeni in v tem primeru smo beležili tudi do 70-odstotni padec naročil, zaradi česar so nekateri morali zapreti svoje obratoval-nice. Temu zmanjšanju naročil sta sledila plačilna nedisciplina in podaljševanje plačilnih rokov, tako da so imeli naši člani kar precej težav. Če sedaj pogleda-mo krivuljo, se ta ustavlja in ne pada strmo navzdol, ampak se je začela obračati navzgor. Oce-njujemo, da se je situacija začela izboljševati, predvsem pri tistih, ki so vezani na druge trge. Pri teh se je število naročil povečalo. Na domačem trgu je še zmeraj padec, vendar ne gre več navzdol, saj se je zadeva začela počasi umirjati. Sedaj največjo težavo predstavlja plačilna nedisciplina. Predvsem večji naročniki izkoriščajo male in jim ne plačujejo v dogovorje-nih plačilnih rokih. To je lahko za malega naročnika velik problem. Poleg tega je zelo težko priti do pametnega kreditnega potenciala oz. kreditov, tako da ocenjujemo tudi zmanjšanje števila investicij. Padec lahko beležimo tudi na tem segmentu, kar z vidika razvoja ni dobro. Gradbeništvo je prav tako ena tistih panog, ki je najbolj priza-deta. Tisti, ki so malce večji, delajo še za večje in ti ne plačujejo, zato so likvidnostne težave resnično velike. Te smo v naši zbornici že-leli zmanjšati, zato smo se odločili za dajanje kratkoročnih kreditov s subvencijo obrestne mere. So pa to bolj simbolični zneski – do deset tisoč evrov za dobo enega leta. Sredstva seveda niso name-njena razvoju, ampak premestitvi likvidnostnih težav, ki jih imajo naši člani.

Janja Berčič

32. tradicionalni pohod obrtni-kov in podjetnikov

foto: www.francdemsar.com

Junij 2010

12 13

Škofja Loka skozi časVenerina pot je v Škofji Loki že stalnica. Tokrat so se odločili, da dan, ko se mesto na sotočju obeh Sor preseli nazaj v srednjeveški čas, razširijo in tematsko ter časovno obogatijo. Od 26. do 29. junija se nam obeta paleta raznovrstnih

etnoloških, izobrazbenih, glasbenih, strokovnih in drugih prireditev pod skupnim imenom Škofjeloški historial.

V soboto, 26. junija, bo na Me-stnem trgu organiziran cehovski semenj s sprevodom loških cehov. Tako bomo imeli priložnost spo-znati stare domače obrti, ki so bile nekoč prisotne na Loškem. Ro-kodelci in obrtniški mojstri bodo razstavili stara orodja in v živo prikazali postopke izdelave. Na Mestnem trgu in na Škofjeloškem gradu bodo potekale ustvarjal-ne muzejske delavnice za otroke, slednji pa bodo lahko uživali tudi v pravljicah. Tako dopoldne kot zvečer bodo na svoj račun prišli ljubitelji glasbe, poskrbljeno pa bo tudi za primerno kulinarično ponudbo.

Isti dan in prav tako na Placu bo organiziran sprejem freisin-škega škofa, loškega zemljiškega gospoda Janeza Frančiška. O slav-nostnem sprejemu omenjenega škofa, ki je v Škofji Loki najbolj znan po tem, da je v letih 1716–1722 dal temeljito obnoviti Loški

grad, govori ohranjen dokument iz leta 1698, iz katerega izvemo, da so mu prišli daleč izven mesta nasproti loški plemiči in 11 ali 12 vazalov s služinčadjo. »Vse Ločane vabimo, naj pridejo pričakat in pozdravit freisinškega škofa kot loškega posestnika,« je povedala ena od koordinatork mag. Andre-ja Ravnihar Megušar.

Vse štiri dni bo v organizaci-ji Janeza Jocifa potekal festival stare glasbe Musica locopolitana z različnimi glasbenimi dogodki, gosti iz tujine, historičnim plesom, delavnicami itd.

Nedelja bo namenjena družin-skemu programu, v sklopu katere-ga bodo izvedli različne delavnice. Te se bodo navezovale na dolo-čene cehe iz loške preteklosti in različne »igrarije«, kot so pohod s škratom na Krancelj, paževska šola in kraljičine plesne delavnice. Osrednji dogodek tega dne bo lutkovna predstava, narejena po

dramatizaciji ene od loških pripo-vedk. Vse delavnice in »igrarije« bodo torej imele tudi poučno vsebino, ki se bo navezovala na pripovedke, cehe, verovanja in zeliščarstvo.

Isti dan si bomo na Loškem gradu lahko ogledali Coprniško krvavo rihto v Loki – sojenje Agati Schwarzkobler, ki jo je po Visoški kroniki Ivana Tavčarja priredil in dramatiziral Ludvik Kaluža.

28. in 29. junija bo v sodelova-nju s priznanim etnologom dr. Janezom Bogatajem potekal

strokovni posvet na temo Motivi in vsebine zgodovinskih obdobij v sodobni turistični ponudbi mest. Gre torej za temo, ki je aktual-na za vsa srednjeveška mesta na Slovenskem. Strokovnjaki in druga zainteresirana javnost si bo lahko izmenjali mnenja in iz-kušnje, na škofjeloški občini pa pravijo, da z omenjenim posvetom želijo dnem, ko se preselimo v zgodovino, dodati tudi vsebine na strokovni ravni.

Klavdija Škrbo Karbegović

OpravičiloV majski številki Loškega utripa smo pri članku Blaznikov večer z Alojzom Malovrhom napačno zapisali dve imeni. Pravilno ime predsednice Društva upokojenih pedago-ških delavcev Slovenije – sekcija za Gorenjsko se tako glasi Eta Chvatal, predsednica PUPD Slovenije pa je Vida Bukovac. Uredništvo

OpravičiloV majski številki Loškega utripa je pri članku Kaj zakon o malem delu dejansko prinaša študentom? prišlo do napake. Avtor članka ni Nejc Jemc, ampak Matej Jemec. Za napako se opravičujemo. Uredništvo

Ko ugasne

`ivljenje

- prevozi

- `arni pogrebi

- klasi~ni pogrebi

- ureditev vseh

potrebnih dokumentov

- prekopi

- obnova obstoje~ih

grobov

- prodaja nagrobnega

peska in zemlje

tel. v [k. Loki: 04/512-30-76

www.akris.si

Nova Vas 17, Radovljica

tel.: 04/533-33-65, fax: 04/530-70-99

E-mail: akris siol.net

GSM: 041/756-173, 041/631-107

Uradne ure na mestnem pokopali{~u

v [kofji Loki vsako sredo od 10. do 15. ure

Specializirani smo

za prevoze v tujino

in iz tujine

de`urstvo

24 ur na dan

delujemo po celi

Gorenjski

MENJAVA STEKEL OSEBNIM IN TOVORNIM

VOZILOM, BAGERJEM, TRAKTORJEM …

AVTOSTEKLA

JELOV^AN d.o.o..

@abnica 24, @abnica

Tel.: 04/231 02 22

GSM: 041/756 188

NOVO!

PRIHRANIMO VAM POT NA ZAVAROVALNICO!

Cenitev poškodb ali razbitega stekla vam

uredimo mi! Smo partnerji vseh zavarovalnic!

MONTA@A,

POPRAVILO

IN PRODAJA

Junij 2010

14 15

Študentske demonstracije oz. medijski linčTa članek o študentskih demonstracijah bom zastavil drugače kot velika večina medijev v Sloveniji. Osredotočil se bom na

bistvo študentskih in dijaških demonstracij, zaradi katerega je bila večina od okoli 10 000 študentov in dijakov 19. maja v Ljubljani. To sredo smo dijaki in študentje zahtevali predvsem ohranitev študentskega dela kot pomembnega

socialnega korektiva, ki omogoča študij vsem mladim, ne glede na njihov ekonomski položaj, in da se dijakom do 18. leta ne ukinejo državne štipendije.

O teh naših zahtevah je bilo v medi-jih po »črni sredi« bolj malo govora, saj niso bile tako spektakularne kot prerešetano pročelje parlamenta, zato se čutim dolžnega, da jih na tem mestu poudarim. Če še nekako razumem komercialne medije, da je njihovo celotno poročanje o štu-dentskih demonstracijah temeljilo na 10 odstotkih pijanih, nezaintere-siranih in objestnih »demonstran-tov«, saj so ti veliko bolj zanimivi za slovensko javnost kot ostalih 90 od-stotkov demonstrantov, ki so neka-teri manj, nekateri bolj informirani, a vsi z jasnim namenim, boriti se za študentske in dijaške pravice, prišli v Ljubljano, takega načina poročanja nikakor ne morem oprostiti RTV, ki naj bi ji z obveznim plačevanjem zagotavljali neodvisnost in s tem nevtralnost.

Ko sem po demonstracijah, ki so najprej dve uri trajale na Prešerno-vem trgu in se potem zaključile pred parlamentom, gledal poročanja medijev, sem se vprašal, če sem se sam udeležil istega dogodka. Pov-sod pijani in »glupi« dijaki, ki so prišli

na demonstracije le zaradi tega, ker jim ni bilo treba k pouku, povsod le objestni demonstranti, ki skandirajo navijaška gesla in provocirajo polici-jo, razbito steklo stavbe parlamenta. Če ne bi bil sam na demonstracijah, bi si verjetno mislil enako kot velik del Slovenije, kaj za vraga razvajeni mulci mislijo, da so iz žive objestnosti razbijejo parlament. Tako pa sem bil na demonstracijah in vam lahko povem, da nas ostalih 9000 demon-strantov ni prišlo v Ljubljano, ker smo bili opravičeni pouka, niti nismo bili mrtvo pijani in ne boste verjeli, 9000 nas ni metalo granitne kocke v parlament. Tja smo prišli na jasen in na legitimen način zahtevati pred-vsem to, da nas vlada začne v po-govoru glede zakona o malem delu in ostalih stvareh, ki se neposredno dotikajo študentov, obravnavati kot enakovrednega partnerja, ne pa da je njen socialni dialog videti bolj kot pokroviteljski monolog.

Njen odziv in odziv medijev, ki so manjšino pijanih, nezainteresiranih in objestnih demonstrantov izrabili, da so vso slovensko javnost obrnili

proti študentom, ob tem pa odvrnili pozornost od pravih težav, ki tarejo slovensko mladino, nam je dal jasno vedeti, kako je oziroma bo videti »socialni« dialog s to vlado. Vlada verjetno ne bo imela večjih težav v dialogu z mrtvo organizacijo, saj so nas 19. maja medijsko linčali.

Slovenska javnost se bo ob takem in podobnem pisanju verjetno zmr-dovala, saj ne morem izbrisati bom-bardiranja medijev o huliganskem

študentskem desantu na parlament. A naj vam položim na srce eno misel. Študentje, delavci, upokojenci, brez-poselni in ostale socialno šibke sku-pine smo lahko močni le, če smo enotni in stojimo drug drugemu ob strani. Če se povzroči razkol med nami oziroma obrne javnost proti nam, je to lahko le voda na mlin oblasti in kapitalu.

Matej Jemec

Študentske demonstracije, foto: Gašper Doljak

Otvoritev razstave Srednje šole za lesarstvo Škofja Loka

V okviru Tedna obrti in podjetni-štva je v torek, 25. maja, ob 18. uri v preddverju Sokolskega doma na Mestnem trgu v Škofji Loki potekalo odprtje tradicionalne razstave Srednje šole za lesarstvo Škofja Loka. Dijaki so na ogled postavili številne lesene izdelke, ki so jih izdelali v učnih delavni-cah. Osrednja točka razstave je bil govor oz. predavanje prof. dr. Franca Pohlevna z naslo-vom Les – dobrina prihodnosti. Po predavanju je posebna komisija, ki so jo sestavljali predstavniki Območne obrtno-podjetniške zbornice Škofja Loka in šole, raz-glasila pet nominirancev za pre-jem posebnih denarnih nagrad,

ki jih je zbornica prispevala na pobudo sekcije lesarjev. Razstava je bila odprta vse do sobote, 29. maja, in se je zaključila s podeli-tvijo nagrad. Miha Alič je kot prvi prejel nagrado v vrednosti 500 evrov, Maks Košenina kot drugi 300 evrov, Matjaž Rupar kot tretji pa 200 evrov. Davorin Pavlovčič in Žiga Novak sta prejela posebni nagradi za poseben dosežek, in sicer vsak po 150 evrov. Milan Hafner, predsednik Območne obrtno-podjetniške Škofja Loka, nam je povedal: »Te nagrade smo pripravili za vzpodbudo mladim, da vedo, da je njihov poklic vre-dnota in da ga ljudje spoštujejo. Našo idejo je lepo pozdravila tudi

Srednja šola za lesarstvo Škofja Loka. Če bomo s temi nagrada-mi uspešni, bomo naslednje leto morda enako naredili še za katere

druge poklice, saj tudi tako lahko motiviramo mlade.«

Janja Berčič

Dijaki so na ogled postavili številne lesene izdelke.

Prejeli smo

Junij 2010

14 15

Ločani gostovali na Irskem Gostoljubni Irci iz malega mesta Carlow so sredi maja gostili Arseio, škofjeloški godalni orkester,

in delegacijo škofjeloške občine in glasbene šole.

Pred dnevi je že sedem let dolgo sodelovanje med Škofjo Loko in Carlowom, mestom, ki je kakih 80 kilometrov jugozahodno od Dublina, zabeležilo novo poglav-je. Škofjeloški godalni orkester Arseia je vrnil obisk in koncertni nastop mladinskemu orkestru iz Carlowa, ki je v Kristalni dvorani nastopil letos marca. Orkestra sta na skupnem nastopu navdušila polno dvorano novega kulturnega središča mesta Carlow, ki nosi ime Visual. V njem se nahajata tako center za sodobno umetnost z več galerijami kot velika dvorana gledališča George Bernard Shaw.

Orkestra sta najprej odigrala vsak svoj program. Carlow Youth Or-chestra je pod vodstvom Majel-le Swan med drugim predstavil glasbo iz muzikalov, kot so Pirati s Karibov, Nesrečniki, Levji kralj, Mi-sija nemogoče … Godalni orkester Arseia, ki ga od vsega začetka vodi prof. Armin Sešek, pa je navdušil predvsem s Sarasatejevo skladbo Navarra in znamenito Mozartovo Malo nočno glasbo. Orkestra sta v zaključku skupaj zaigrala irske in slovenske plese. V nedeljo je škofjeloški orkester igral tudi med in po maši v tamkajšnji katedrali.

Vse dneve gostovanja so seve-

Skupinska fotografija gostiteljev iz Carlowa in pisane glasbene in občinske delegacije iz Škofje Loke v sensoričnih vrtovih tako imeno-

vanega Delta centra, ki je pred leti prvi navezoval stike s škofjelo-škim društvom Sožitje.

OBČINA ŠKOFJA LOKA

OBVESTILO Obveščamo vas, da so na spletni strani Občine

Škofja Loka objavljeni naslednji javni razpisi.

J A V N I R A Z P I Sza sofinanciranje programov humanitarnih organizacij

in društev v letu 2010(kontakt: Jurij Svoljšak, 04/51-12-334)

J A V N I R A Z P I Sza sofinanciranje letovanja osnovnošolskih otrok

s socialno in zdravstveno indikacijo v letu 2010(kontakt: Ana Korbar, 04/51-12-329)

J A V N I R A Z P I Sza sofinanciranje programov za mlade v letu 2010

(kontakt: Ana Korbar, 04/51-12-329)

J A V N I R AZ P I S za dodelitev enkratnih denarnih pomoči v letu 2010

na področju raziskovalne dejavnosti v občini Škofja Loka (kontakt: Jurij Svoljšak, 04/51-12-334)

J A V N I P O Z I V za izbor javnih kulturnih programov in kulturnih projektov,

ki jih bo v letu 2010 Občina Škofja Loka financiralaiz proračuna

(kontakt: Marija Ferjan, 04/51-12-336)

J A V N I P O Z I V za sofinanciranje uporabe Sokolskega doma

(kontakt: Tinka Frakelj, 04/51-12-344)

Vsebina javnega poziva in razpisna dokumentacija je na voljo na spletni strani Občine Škofja Loka www.skofjaloka.si pod rubriko Javni razpisi, v sprejemni pisarni Občine Škofja Loka, I. nadstro-

pje, Mestni trg 15, Škofja Loka.

Datum: 1. 6. 2010 Igor Draksler, l. r.župan

NAROČNIK: Občina Škofja Loka, Mestni trg 15, 4220 Škofja Loka

da potekala srečanja med pred-stavniki obeh občin. Medsebojne stike na gospodarskem, kultur-nem in socialnem področju so tkali župan Igor Draksler, mag. Andreja Ravnihar Megušar, Borut Bajželj, ravnatelj glasbe-ne šole Peter Kopač in njegova pomočnica Karin Garb ter številni irski prijatelji – sedanji župan Des

Hurley, kmalu novi župan Walter Lacey, šef občinske uprave Joe Waters, neumorni organizator Dermot Mulligan, mnogi mestni svetniki in predstavniki kulturnih ter socialnih organizacij v mestu. Občini bosta v prihodnje še trdne-je sodelovali in, kot vse kaže, tudi uradno postali pobrateni mesti.

Junij 2010

16 17

Škofja Loka v znamenju mladihOd 6. do 9. maja je bila Škofja Loka gostiteljica že tretje mednarodne konference v sklopu programa Evropa za drža-

vljane 2007–2013. Tokrat je bila namenjena mladim in je nosila naslov Mesto za mlade – mladi za mesto.

Naj spomnimo, občina Škofja Loka je na razpisu programa Evropa za državljane 2007– 2013, aktivnost Te-matsko mreženje partnerskih mest uspešno kandidirala s projektom Majhna evropska mesta – živa, kreativna in inovativna mesta za življenje in delo. Projekt je vklju-čeval tri konference, prvi dve sta bili organizirani lani. Ena je nosila naslov Management naravne in kulturne dediščine, druga pa Druž-bena odgovornost podjetij – vpetost v lokalno okolje.

Na odprtju tretje konference, ki je bila namenjena mladim, je na začetku nekaj besed povedala mag. Andreja Ravnihar Megu-šar, programski vodja konferen-ce: »Zavedamo se, da se skupni cilj mladinske politike vedno bolj gosti okoli termina integracija mladih v družbo. Kako bi se torej lahko mladi čim hitreje, čim bolj kakovostno in polno vključili v družbo, jo sooblikovali in živeli v njej? Kako spregovoriti o mladih kot graditeljih družbe prihodnosti ali razpravljati o njihovi pasivnosti in razlogih za to?«

Konferenco je uradno odprl župan Igor Draksler, ki se je ob tej priložnosti zahvalil predvsem mladim iz vse Evrope, ki so prišli v mesto na sotočju dveh Sor delit svoje izkušnje. Vse prisotne je pozdravil tudi direktor Urada za mladino in izobraževanje občine Tabor Radomir Kouba, nato pa je k ogledu fotografske razstave dijakov povabil ravnatelj Gimna-zije Škofja Loka Jože Bogataj: »Vabljeni, da si ogledate, kako je videti Škofja Loka skozi oči naj-stnika. Oko mladih namreč vidi drugače, z drugega zornega kota

osvetli detajle ali ujame trenutke, iz katerih veje mladost.«

Plenarni del, delavnice, oglediNaslednji dan je na plenarnem delu konference najprej spregovo-ril Tine Radinja, ki je bil novembra leta 2008 izvoljen za predsednika Evropskega mladinskega foruma (YFJ) za obdobje dveh let. Poudaril je, da se v tej organizaciji na evrop-skem nivoju zavzemajo predvsem za prepoznanje vloge mladinskih organizacij kot bistvenih gradni-kov civilne družbe ter razvoj Evrop-skega mladinskega foruma kot enakovrednega partnerja Evropski uniji, Svetu Evrope in Združenim narodom na področju mladine.

V nadaljevanju je sledilo pre-davanje z naslovom Ali evropsko sodelovanje pomaga pri integraciji v lokalnem okolju?, ki ga je pripravil direktor zavoda Movit na mladina (nacionalna agencija programa Mladi v akciji) Janez Škulj. »Javne politike ni brez mladinske politike, vendar mladinska politika ne bo nikoli dovolj uspešna brez parti-

cipacije mladih,« je med drugim dejal Škulj.

Predstavnica ministrstva za šol-stvo in šport ter hkrati svetnica v občinskem svetu občine Škofja Loka Lidija Goljat Prelogar pa se je spraševala, ali so mladi aktivni državljani ali pasivni davkoplače-valci. Med drugim je spregovorila o tem, da se mladi zelo malo vklju-čujejo v politiko. Poudarila je, da je za vključevanje mladih odgovorna tako država kot lokalna skupnost, da pa se tudi mladi morajo potru-diti za aktivno državljanstvo.

Razmišljanje naslednjega pre-davatelja se je v marsičem dopol-njevalo s predhodnico. Mednaro-dni mladinski trener iz Socialne akademije Ljubljana Matej Cepin se je namreč spraševal, zakaj mladi tako pozno odhajajo od doma.

Konstruktivna debata se je raz-vila med javno tribuno z evropskim poslancem Zoranom Thalerjem, ki je povedal, da skuša promovi-rati idejo, kako je mladim treba dati priložnost in da vedno apelira na mlade udeležence, naj se bolj angažirajo in tako preprečijo, da v

javnem življenju manjkajo cele ge-neracije. Thaler je dejal, da ravno maja podpisujejo pisno izjavo, ki govori o potrebi po vključevanju in povečanju vloge mladih v EU.

Predsednik Kluba škofjeloških študentov Rok Primožič in di-rektor Zavoda O Matjaž Vouk sta predstavila delovanje organi-zacij. Videli smo, da je delovanje zelo bogato in raznoliko na šte-vilnih področjih. Na koncu sta se vprašala, kakšna bo prihodnost mladinskih organizacij, saj se z napovedano ukinitvijo študent-skega dela posledično zmanjšu-je tudi sofinanciranje delovanja mladinskih organizacij. Sledila je predstavitev primerov dobrih praks partnerskih mest Freising, Maasmecheln, Tabor, Carlow, Va-raždin in Medicina.

Naslednji dan je Marie Ser-gent, prostovoljka v Škofji Loki, predstavila program Mladi v ak-ciji – Evropska prostovoljna služba. V nadaljevanju je ravnatelj Jože Bogataj opisoval primere dobrega sodelovanja mladih iz Gimnazije Škofja Loka z lokalnim okoljem. Mojca Bergant je v sodelovanju z dijakinjami škofjeloške gimnazije predstavila rezultate krajše razi-skave Kakšno mesto si mladi želijo?. Sledile so delavnice in naslednji dan, 9. maja, ko praznujemo tudi dan Evrope, je bil zaključek konfe-rence. Udeleženci so se seznanili s programom Evropa za državljane, nato pa strnili vtise in predvsem obljubili, da bodo stkane vezi utr-jevali tudi v prihodnje. Sledil je še obisk Dnevnega centra za otroke in mladostnike v Centru za social-no delo Škofja Loka.

Klavdija Škrbo Karabegović

Rok Primožič in evropski poslanec Zoran Thaler

Ena izmed delavnic Rok Primožič in Matjaž Vouk

Junij 2010

16 17

Nova predsednica je Milena MiklavčičSkupščina območnega združenja Rdečega križa Škofja Loka (OZRK), ki je bila v ponedeljek, 24. maja, v prostorih

Gasilske zveze Škofja Loka, je bila hkrati tudi volilna. Zaključilo se je štiriletno mandatno obdobje, tako da so na skupščini izvolili novo predsednico in ostale organe OZRK za obdobje 2010–2014.

Zbrane je nagovorila dosedanja podpredsednica Olga Bandelj, ki je povedala, da je v zadnjem obdobju močno naraščala brez-poselnost, kar je pomenilo več raz-deljenih paketov hrane, oblačil in obutve, včasih pa so komu plačali tudi kakšno položnico. Bandljeva je omenila uspešne krvodajalske akcije, pohvalila je delo prosto-voljk in prostovoljcev pri skrbi za starejšo generacijo, poudarila pa je tudi pomembnost dela z mladimi.

Ker se je zaključilo štiriletno mandatno obdobje, so bile del skupščine tudi volitve nove pred-sednice, območnega odbora, nad-zornega odbora in častnega razso-dišča. Kandidatka za predsednico OZRK je bila Milena Miklavčič, o kateri je Olga Bandelj poveda-la, da s svojimi vedenji in znanji lahko doprinese k nadaljnjemu dobremu delu OZRK Škofja Loka, da ima organizacijske sposobnosti, je komunikativna in pripravljena

na nove izzive, da ima posluh za humanitarne potrebe in stiske so-ljudi. Sedemnajst predstavnikov krajevnih organizacij Rdečega križa je novo predsednico sogla-sno izvolilo, prav tako so potrdili tudi ostale kandidate v organe OZRK.

Nova predsednica Milena Mi-klavčič je povedala, da se rada uči, tako da bi za začetek rada spoznala vse dejavnosti od blizu. Poudarila je svoje mnenje, da je treba ljudi naučiti loviti ribe, ne pa jim jih ser-virati na krožniku. Je aktivna oseba in v njenem življenju ni prostora za dolgočasenje. Vstane že ob peti uri zjutraj, do devetih pa naredi vse, kar je potrebno, tako da lahko ves dan nameni dejavnostim, ki jo veselijo. Rada kolesari, bere, piše in vrtnari. Povedala je, da se ji zdi škoda dneva, da bi sedela za raču-nalnikom, kljub temu pa najde čas za pisanje bloga. Ker že dolgo dela z ljudmi v stiski, ena izmed njenih

prvih radijskih oddaj je temeljila prav na pogovoru z ljudmi, ki so imeli za seboj težko življenje, je mesto predsednice OZRK sprejela z veseljem.

Po uspešnih volitvah so spre-jeli tudi načrt dela za leto 2010. Strinjali so se, da je treba v Žireh in Železnikih uvesti dodatne krvo-dajalske akcije, v osnovnih šolah pa

ponovno oživeti krožke Rdečega križa in s tem spodbuditi k sode-lovanju naše mlade. Slednje pa z delom Rdečega križa seznanjajo tudi na letovanjih in taborih na Debelem rtiču in v Savudriji, kamor vsako leto peljejo kar nekaj soci-alno ogroženih otrok.

Tatjana Rant

Novoizvoljena predsednica Milena Miklavčič je poudarila, da se želi aktivno vključiti v dejavnosti Rdečega križa.

Junij 2010

18

In memoriam

Tomaž Draksler, perspektivni športnik, organizator EYOC 2006, nekdanji tajnik in član nadzornega

odbora Škofjeloškega orientacijskega kluba

V torek, 18. maja 2010, je med nami zaokrožila boleča novica – da te več ni. Zarezala je globoko rano v naša srca. Sedimo in se spominjamo veselih trenutkov s tabo, vseh nasmejanih ur, polnih energije in optimizma, ki jih bomo tako zelo pogrešali.

Kot deček in učenec iz OŠ Cvetka Golarja sta se z bratom Matja-žem v šolskem letu 1998/1999 priključila krožku orientacijskega teka. Bil si suhljat, zagnan, zmeraj nasmejan fant. Bil si v skupini fantov in deklet, ki je zmagala na državnem šolskem tekmovanju, zato si se kot član ter kapetan slovenske osnovnošolske ekipe leta 2000 udeležil svetovnega šolskega prvenstva v orientacij-skem teku v Izraelu. Kmalu zatem si se pridružil Škofjeloškemu orientacijskemu klubu. Na Škofijski klasični gimnaziji si od leta 2001 oral ledino na športnem področju. Zbral si ekipo dijakinj in dijakov za šolska športna tekmovanja, s katero ste večkrat osvojili naslov ekipnega šolskega državnega prvaka. Uspešno si tekmoval tudi na univerzitetnih prvenstvih. Skupaj z bratom Matjažem sta nesebično vključevala v svoje dejavnosti mlajšo sestro Špelo, mater Vero, očeta Igorja in povezovala celotno družino. Skupaj smo trenirali, se udeleževali tekmovanj v Sloveniji in po Evropi. S svojo privrženostjo športu in z doseženimi uspehi si se kvalifi-ciral v slovensko mladinsko reprezentanco, s katero si se udeležil evropskih in svetovnih mladinskih prvenstev v orientacijskem teku. Za svoje dosežke si prejel številna priznanja in pohvale.

Sodeloval si pri organizacijah šolskih, ligaških, državnih in mednarodnih tekmovanj. Tako si tudi kot sekretar prevzel na-loge v organizacijskem odboru European Yunior Orienteering Championships leta 2006 kot osrednje športne prireditve ob jubilejnem praznovanju 100. obletnice športa v Škofji Loki, za katero si izdelal celostno grafično podobo EYOC 2006. Poskrbel si za tiskanje, za plakate in ostali propagandni material. Pri svojem delu si bil zelo natančen. Ves čas si brez težav usklajeval svoje športne aktivnosti in šolske obveznosti. Kasneje si vso svojo energijo usmeril v študij in delo na Fakulteti za arhitekturo. Po vrnitvi z izmenjave študentov na Danskem si še naprej delal v različnih projektih na področju arhitekture, zato si se tekmovanj udeleževal bolj poredko, toda ostal si zvest in aktiven član kluba. Dolga leta si deloval v organih društva kot tajnik in nazadnje kot član v nadzornem odboru kluba.

Pred slabim mesecem si na zadnji tekmi na Kranclju v Škofji Loki v svoji kategoriji celo zmagal in ponovno dokazal, da kar hočeš, tudi zmoreš. Vendar pa orientacijski tek ni bil tvoja edina športna ljubezen, treniral si tudi plezanje in atletiko. Bil si vnet tekmovalec in športnik, prijatelj, bil si vsestranski, tako rekoč vzor mladim športnikom. Do samega sebe si bil strog, nepopustljiv pri svojih odločitvah in ostal si zvest svojim načelom, ki so te vodila skozi tvoje prekratko življenje. Do bližnjih si bil ljubeč, radodaren, mehak in takšnega se te bomo za vedno spominjali.

Škofjeloški orientacijski klub

Teden vseživljenjskega učenja Teden vseživljenjskega učenja (TVU) je v Škofji Loki tako kot po vsej Sloveniji potekal od 17. do 23. maja 2010. Iz-vedenih je bilo veliko brezplačnih prireditev, predavanj, posvetov, ustvarjalnih delavnic, različnih razstav in poho-dov.

TVU je nacionalni projekt promocije kulture učenja, katerega namen je najširši javnosti, še posebej pa učno nedejavnim, predstaviti, kakšen pomen ima vseživljenjsko učenje za kakovost in za napredek življenja v vseh obdobjih in situacijah, tudi zelo težkih. Najvidnejši promocijski kampanji na področju izobraževanja in učenja v Sloveniji, ki ga usklajuje Andragoški center Slovenije, se je tudi letos priključila Ljudska univerza Škofja Loka. V projektu so se predstavila različna društva in organizacije, ki tradicionalno sodelujejo v TVU in na lokalni ravni gojijo ter delijo svoja znanja, skupaj ustvarjajo in se družijo. Vodja izobraževanja na Ljudski univerzi Škofja Loka, Tanja Avman, je povedala: »Z organizacijo prireditev spodbujamo pozitiven odnos do vseh oblik formalnega in neformalnega učenja ter ozaveščamo javnost o pomembnosti učenja v vseh starostnih obdobjih in na vseh področjih javnega in zasebne-ga življenja. V Škofji Loki je letos na TVU sodelovalo dvajset društev, zavodov, podjetij ter ljudska univerza, od teh jih je trinajst izvedlo 44 brezplačnih prireditev, sedemnajst izvajalcev pa je svojo izobraževalno ponudbo predstavilo v soboto, 22. maja, na Tržnici znanja kot zaključni prireditvi TVU 2010.« Slednjo je obiskalo veliko Ločanov. »Za znanje in učenje ni nikoli prepozno. Čez teden so potekala odlična predavanja, današnja sončna sobota pa je res lepa priložnost za kvalitetno druženje in izmenjavo mnenj«, nam je zaupal Roman iz Škofje Loke.

Janja Berčič

Plesna parada maturantovV petek, 21. maja, so točno ob 12. uri, tako kot v številnih drugih mestih po Sloveniji in Evropi, maturantje tudi v Škofji Loki zaplesali četvorko.

Škofjeloške dijake je pozdravila podžupanja mag. Mirjam Jan-Blažić, ki je ob tej priliki dejala: »Današnja plesna parada vas pelje v naporen maturitetni finale, za katerega verjamem, da ga boste dobro opravili. Po brezskrbnem in najdaljšem poletju se pogumno soočite z življenjem, a ne brez zrna soli, ne pozabite na družbeno odgovornost in solidarnost.«

Predstavnik plesne šole Bolero je poudaril, da ta dogodek podpira tudi predsednik države dr. Danilo Türk, ki je maturante pozdravil v Mariboru, ter številne nevladne organizacije. Letošnji ples četvork je bil prav poseben, saj je potekal pod geslom Maturantska četvorka brez alkohola. »Zelo lepo od vas, da se tega držite. Škofja Loka, vi ste zakon!« je še dodal predstavnik Bolera.

Da so se mladi v veliki večini tega resnično držali, je bilo videti, ko so zapustili Mestni trg in odšli naprej rajat v vojašnico. Plac so namreč pustili čist, brez razbitih steklenic in zmečkanih pločevink alkoholnih pijač. Klavdija Š. K.

18

Junij 2010

20 21

Gimnazija Škofja Loka – kultura, izmenjava učencev, antične olimpijske igre, zabava

Obiskali smo Gimnazijo Škofja Loka, na kateri so imeli maja precej zanimivih dejavnosti s področja kulture, športa, zabave in izmenjave.

Festival gledališč v FrancijiOd 5. do 7. maja se je nekaj dijakov 3. E in 4. E Gimnazije Škofja Loka udeležilo festivala gledališč Le Printemps des lycéens oziroma Gimnazijske pomladi v Franciji. Učenca Špela Bajželj in Rok Vene sta nam povedala: »Na festival smo bili povabljeni preko fran-coskega inštituta zaradi drugega mesta, ki smo ga osvojili v Celju na Frankofoniji. Celotnega festivala se je udeležilo okoli 3000 mladih iz Francije in iz držav ob Sredo-zemskem morju. Vsaka država se je predstavila z eno disciplino: z glasbo, teatrom, plesom, športom in s slikanjem ter izdelovanjem skulpur (l'art plastique). Mi smo se predstavili v kategoriji teater in odigrali priredbo igre La leçon (nora profesorica ubije dijaka).

Ko smo se z avtobusom odpeljali do prizorišča festivala, se nam je zdelo zelo zanimivo, ker smo bili skupaj s Tunizijci, Sirijci in Turki.«

Prva narodna izmenjava prvih klasičnih oddelkov v SlovenijiOd 7. do 8. maja je v Sloveniji po-tekala prva narodna izmenjava prvih klasičnih oddelkov Gimnazi-je Škofja Loka s klasičnimi oddelki Gimnazije Novo Mesto, v kateri so sodelovale profesorica latinšči-ne Maja Gril Juvan, profesorica zgodovine Andreja Kolar in pro-fesorica športne vzgoje Nevenka Bertoncelj. Škofjeloški dijaki so svojim gostom v manjših skupinah predstavili Škofjo Loko in jim raz-kazali znamenitosti, popoldne pa so v sedmih skupinah sodelovali

v zgodovinskih delavnicah. Ena skupina je pripravila pozdravni nagovor in zaprisego za antične olimpijske igre v latinščini, druga skupina pa se je pripravila za orga-nizacijo iger. Sledila je predstavitev vseh delavnic, na koncu pa so v antičnih olimpijskih igrah tekmo-vali v treh disciplinah: v skoku v daljino, v suvanju krogle in šprintu po diagonalah. Udeleženki Katja Franko in Maja Pleško iz Gimnazi-je Škofja Loka sta povedali: »Letos smo prvi v Sloveniji, ki smo izvedli izmenjavo učencev klasičnih razre-dov. Ob koncu lanskega leta smo obiskali novomeško gimnazijo. Tamkajšnji učenci prvega letnika klasičnega oddelka so nam razka-zali okolico in znamenitosti. Nato je vsak od nas prespal pri enem učencu v Novem mestu. Maja smo zamenjali vloge, saj so oni prišli k nam v Škofjo Loko. Najbolj nama je bilo všeč, ker sva dobili veliko novih prijateljev, s katerimi bova ohranili stike.«

Mesto za mlade – mladi za mesto. Kakšno mesto si mladi želijo?

Od 6. do 9. maja je v sklopu evropskega programa Evropa za državljane 2007–2013 v Sokolskem domu potekala tretja mednarodna konferenca z naslovom Mesto za mlade – mladi za mesto. Gimnazijke 3. B so pod mentorstvom profeso-rice za sociologijo Mojce Bergant, opravile raziskavo Kakšno mesto si mladi želijo? in jo predstavile v

Sokolskem domu. Osredotočile so se predvsem na tri glavna po-dročja – kulturo, šport in zabavo. Dijakinje so anketirale 173 dijakov loške gimnazije in srednje strojne šole. Mojca Bergant je povedala: »Analiza rezultatov je bila zanimiva predvsem zato, ker razlike niso bile toliko opazne med različnimi sta-rostnimi skupinami (torej glede na različne letnike), niti ne po spolu, ampak glede na šolo. Za začetek se nam je zdelo smiselno, da dijake povprašamo, katere organizacije, institucije, društva oz. projekte, ki se ukvarjajo z mladimi v Škofji Loki, sploh poznajo. Povprašale smo jih, zakaj se oz. se ne udeležujejo športnih/kulturnih aktivnosti, ki so namenjene njim, kaj v Škofji Loki pogrešajo, kolikokrat na teden gredo ven. Odgovori so pokazali veliko mero pasivnosti med mladi-mi – nimajo interesa, jih ne zanima ali pa nimajo časa. Pri vprašanju o tem, kaj v Loki pogrešajo, so izrazili željo po bazenu, diskoteki ipd. Zanimivo je, da mladi vidijo potrebo po izboljšanju skoraj na vseh področjih – na kulturnem, športnem, tistem za zabavo, že-lijo si mladinski center, koncerte, kino, kar že imajo. Seveda se poraja vprašanje, ali so vsa ta področja za mlade res tako slabo dostopna ali pa so oni vedno bolj pasivni in ne najdejo več prave motivacije za vključevanje v različne mreže in mladinske organizacije, ki so jim na voljo v Škofji Loki.«

Janja Berčič

Dijaki gimnazije Škofja Loka na prvi narodni izmenjavi v Sloveniji

Orgelski in kitarski koncerti

Maja in junija se v Škofji Loki nadaljujejo glasbeni dogodki v okviru Mednarodnega cikla koncertov. Kon-certi potekajo ne samo v Sokolskem domu, ampak tudi v sakralnih objektih, s čimer želijo oživljati kulturno dediščino.

V središče tokratnih koncertov so na eni strani postavljene orgle, na drugi strani pa bo na svojevrsten način priklicala poletje tudi kitara. S tokratnim sklopom koncertov je škofjeloški kulturni prostor pridobil novo dragoceno prizorišče za komorne glasbene dogodke, in sicer kapelo Jezusovih blagrov v Papirnici, v kateri orgle, tako pravijo mnogi, izvabljajo čarobne zvoke.

Za prvi koncert v Papirnici so poskrbeli učenci in učitelji Glasbe-ne šole Škofja Loka, in sicer so v kapeli Jezusovih blagrov 19. maja zadoneli zvoki flavte, kljunaste flavte, saksofona, violine in petja ob spremljavi orgel. V istem mogočnem ambientu sta 2. junija na kljunasto flavto in orgle zaigrala Manuel Staropoli in Manuel Tomadin iz Italije.

Prav tako v kapeli Jezusovih blagrov pa boste 16. junija lahko uživali v izvajanju Ansambla musica cubicularis, ki se posveča predvsem glasbi 17. stoletja. Nekaj dni pred tem, natančneje 12. junija, bodo v Kristalni dvorani Sokolskega doma zadoneli zvoki kitar, in sicer se bosta predstavila Kitarski orkester Glasbene šole Škofja Loka in Kitar-ski ansambel Gradec. Učenci kitare in Kitarski orkester Glasbene šole Škofja Loka pa bodo tokratni sklop glasbenih dogodkov zaokrožili 18. junija s koncertom v cerkvi sv. Volbenka na Logu.

Klavdija Š. K.

Junij 2010

20 21

Nasmejanih obrazov ni motil niti dežVeč kot 80 prostovoljcev je poskrbelo, da so udeleženci in obiskovalci 17. letnih iger

specialne olimpijade kljub dežju preživeli lepo soboto.

15. maja se je na stadionu OŠ Škofja Loka – Mesto zbralo deset ekip s kar 201 tekmovalcem in 62 spremljevalci. Zbrane sta najprej v imenu organizatorjev pozdravila Marko Mohorič, predsednik Dru-štva Sožitje Škofja Loka, in Marjeta Šmid, ravnateljica OŠ Jela Janeži-ča. Mohorič je sodelujoče pozval: »Borite se in na koncu bomo vsi zmagali. Mogoče še vreme pre-magamo.« Tudi Marjeta Šmid je pozdravila tekmovalce in njiho-ve spremljevalce: »Duh olimpijca premaga samega sebe in premaga tudi dež. Ker si želimo sodelovati, ker si želimo zmagati in ker nam to vsi želijo.« Predsednica Zveze Sožitje Katja Vadnal je poudarila, da je pomen olimpijade v druženju in sklepanju prijateljstev. Vsem skupaj pa je zaželela tudi veliko uspeha.

Učenci OŠ Jela Janežiča so s trakovi v barvah olimpijskih kro-gov zaplesali v dežju, Matija pa je v imenu tekmovalcev zaprise-

gel: »Pustite mi zmagati, če pa ne morem zmagati, naj bom po-gumen v svojem poskusu.« Tudi sodniki so prisegli, da bodo sodili pošteno in korektno ter v skladu s pravili specialne olimpijade. Ča-stno nalogo odprtja igre je imel župan občine Gorenja vas-Poljane Milan Čadež, ki je poudaril: »Po-navadi zmagajo najboljši, danes pa ste zmagovalci vsi, ki ste tukaj.«

Po himni specialne olimpijade in dvigu zastave so udeleženci pričeli s tekmovanji. Nasmejanih obrazov so kljub dežju tekmovali v enajstih disciplinah: teku na 50, 100, 200 in 400 metrov, skoku v daljino brez in z zaletom, metu žo-gice, štafeti 4 x 100 metrov, košarki, namiznem tenisu in nogometu. Zaradi neprijaznega vremena so organizatorji podelitve medalj prestavili v veliko športno dvorano osnovne šole. Podelili so 54 kom-pletov medalj, saj so tekmovalci v posameznih disciplinah razdeljeni v več kategorij, medalje pa dobijo

prav vsi. Vsi so si namreč zaslužili priznanje za trud in sodelovanje. Medalje so podeljevali: Anja Čar-man, Nataša Bokal, Milan Čadež, sodnik Frenk Markelj in Katja Vadnal. Vsem podeljevalcem so organizatorji v zahvalo podarili simbolična darilca, ki so jih izdelali varovanci Varstveno-delovnega

centra Kranj.Zadovoljni po uspešno zaklju-

čenem uradnem delu specialne olimpijade so se organizatorji in tekmovalci ter njihovi spremljeval-ci okrepčali s kosilom. Na zabavi so se sprostili in v prijetnem vzdušju so se tkala nova prijateljstva.

Tatjana Rant

Dež ni motil ne plesalcev in ne tekmovalcev.

Junij 2010

23

Rokodelstvo kot vez med preteklostjo in prihodnostjo

Matija Hiršenfelder je rokodelec po srcu, velik poznavalec domače in umetnostne obrti, restavrator, ljubitelj lesa … Nekdo, ki preprosto ljubi svoje delo. Nekdo, ki mu težava pomeni izziv. To, da svoje delo opravlja s srcem in dušo ter ob tem z visoko kakovostjo, se pozna tudi po odmevnosti njegovih razstav in po številnih priznanjih. Zadnja in zelo prestižna je nagrada zlata vitica, ki jo je prejel za odličnost v ustvarjanju na področju domače in umetnostne obrti.

Hiršenfelder oblikuje unikatne le-sene izdelke z dekorativno, a tudi praktično vlogo. Posebno mesto v njegovem ustvarjanju in odnosu do obdelave lesa imajo izdelki domače in umetnostne obrti, ki jih razume kot temelj rokodelstva in vez med preteklostjo ter priho-dnostjo, kar je še posebej izrazito pri replikah starinskih stolov in s tesarskimi vozli zvezanih stolih. Pri obdelavi skrbno izbira teks-ture in posebnosti posameznih kosov lesa, ki so najbolj izrazito poudarjene pri masivnih lesenih skledah ali prosojno tankih lesenih skledah. Slednje je razstavljal tudi na 18. bienalni razstavi domačih in umetnostnih obrti v Slovenj Gradcu, na kateri je prejel nagrado zlata vitica.

Povejte nam nekaj besed o raz-stavi in prestižni nagradi.Bienalna razstava domačih in ume-tnostnih obrti se je rodila leta 1974 v Slovenj Gradcu. Letos je bila že osemnajsta po vrsti in je bila ne-koliko drugačna kot ponavadi. Predsednik komisije za domačo in umetnostno obrt prof. dr. Janez Bogataj je za razstavo namreč iz-bral najboljše izmed vseh izdelkov, ki so od leta 1993 dobili certifikat in pravico do uporabe znaka raz-poznavnosti Rokodelstvo – Art &

Craft – Slovenija. Kot že samo ime pove, razstava poteka na vsaki dve leti. Na njej podelijo tudi priznanja, imenovana zlata vitica, za delo in dosežke na področju domače in umetnostne obrti. Letos so podelili štiri nagrade in med dobitniki sem bil tudi sam. Skupaj z letošnjimi so do sedaj podelili 25 priznanj. V mojem primeru je bilo izposta-vljeno celotno delo, sicer pa sem razstavljal tenko struženo leseno skledico.

Skledice, ki so stružene na debe-lino furnirja in presevajo svetlo-bo, imajo za vas tudi simbolen pomen.Deset let sem bil zaposlen v pod-jetju Litostroj, kjer sem pridobival izkušnje, ki jih še danes upora-bljam. Ko je prišlo do krize v pod-jetju, sem kupil stružnico in prvo leseno skledico sem naredil, ko ni bilo dela. Na njo je posijalo sonce in rekel sem, zakaj ne bi naredil tako tanke, da bi presevala svetlo-bo. Seveda je bilo nešteto posku-sov, a tega nisem jemal kot težavo, temveč kot izziv, kot kaljenje. Kos lesa sem potrpežljivo oblikoval in odkrival njegovo lepoto. To je še danes eden mojih najljubših izdel-kov. Danes ponovno govorimo o krizi, tokrat globalni. Izkoristimo jo za nove priložnosti, težave pa

naj nam bodo izziv.

Oblikujete predvsem z lesom. Zakaj ravno ta material?Najprej zaradi vonja. Ta me je pre-vzel že v otroštvu, tako da sem že v četrtem razredu osnovne šole vedel, da bo moj poklic na tak ali drugačen način povezan z lesom. Prav tako sem v zgodnji mladosti sanjal, kako sem skočil na letalo in se peljal nad pokrajino. Te sanje so me tako prevzele, da sem takoj zjutraj vzel v roke načrt letala in začel izdelovati svoj prvi model.

Leta 2000 ste se odpravili na pot samostojnega podjetnika. Kaj vse obsega vaše delo?Predvsem so to izdelki domače in umetnostne obrti. Deset med njimi jih nosi že omenjeni znak Rokodelstvo – Art & Craft – Slove-nija, in sicer servirni oval, tenko stružena lesena skledica, spre-hajalna palica, lesena solnica, bumerang, lesen skiro …, če jih naštejem le nekaj. Nadalje so tu leseni unikati po naročilu – pri tem se skušamo prilagoditi potrebam posameznika. Tudi restavratorstvo stavbnega pohištva in oživljanje starih žlahtnih površin mi je zelo ljubo. V izdelke vgrajujem avtoh-tone vrste lesa, ki jih za posebne izdelke sam poiščem v domačem

okolju in spremljam njihovo pot od debla do končnega izdelka. Delo je torej multidisciplinarno, saj je treba poznati tehnologijo lesa, tehnologijo obdelave kovin in površinske zaščite.

Od leta 2006 ste tudi predsednik sekcije za domačo in umetnostno obrt pri Območni obrtno-podje-tniški zbornici Škofja Loka. Kje vidite prihodnost rokodelstva na Loškem?Naša sekcija je zelo aktivna. Redno urejamo izložbo na Mestnem trgu ter sodelujemo na lokalnih in osta-lih prireditvah tako po Sloveniji kot v tujini. Zelo odmeven je bil tudi naš koledar z motivi izdel-kov domače in umetnostne obrti. Dobro sodelujemo z lokalnimi tu-rističnimi organizacijami, občino Škofja Loka in obrtno-podjetniško zbornico. Prihodnost vidim v nad-grajevanju tega sodelovanja in v tem, da vsak posameznik skrbi za ohranjanje tradicije ter hkrati razvija nove tehnologije in načine obdelave. Naslednji naš cilj je, da v Škofji Loki zaživi rokodelski center, ki bi bil nekakšen regionalni center za celotno Gorenjsko. V njem bi bila stalna razstava rokodelskih izdelkov in tudi prikazi izdelave v živo kot del turistične ponudbe.

Klavdija Škrbo Karabegović

Matija Hiršenfelder z lesenim bumerangom,

foto: Urška PotrebuješOpaž za fontano v Solkanu

Lučka s kvačkano čipko narejena v sodelovanju

z Natašo Fleišer

Junij 2010

23

Zmaga domačih navijaških skupin na državnem prvenstvu

15. maja 2010 je na Škofljici potekalo državno prvenstvo navijaških, pom pon plesnih in akrobatskih skupin (zabijanje na koš s pomočjo male prožne ponjave), ki ga je organizirala Zveza navijaških in pom pon skupin Slovenije.

V tekmovanju navijaških skupin sta se odlično odrezali in zmagali otroška in mladinska navijaška skupina Cvetke in mešana članska navijaška skupina iz ŠD Cvetka Go-larja Škofja Loka. Zmagali so tudi v kategoriji skupinskih dvigov Cvetk pod vodstvom trenerke Majde Bertoncelj in članske skupine Smart pod vodstvom trenerjev Saše Luzner, Alme Jašaragič in Vladimirja Zelica. Vse zmago-valne in drugouvrščene skupine se bodo udeležile evropskega pr-venstva, ki bo potekalo 10. in 11. julija 2010 v Helsinkih na Finskem. Majda Bertoncelj, ki že desetle-tje trenira zmagovalne navijaške skupine, nam je povedala, da so nekatera dekleta pri njih že od samega začetka, fantje pa šele zadnjih pet let, saj so se jim pri-ključili kasneje. Ob tem je dodala:

»So izredno dobra skupina, delajo kot celota in se izredno trudijo, saj enkrat tedensko hodijo k nam na gimnastiko, trikrat na teden pa imajo treninge v kulturnem domu Reteče. Večji del otrok v navija-ških skupinah je pri nas od leta 1999, nekateri pa se menjajo. Vsa leta so uspešni, dosegli so veliko lepih rezultatov na mednarodnih tekmovanjih, vsako leto gredo na evropsko prvenstvo. Novembra 2009 so bili tudi na svetovnem pr-venstvu in so zasedli osmo mesto. Kar se tiče evropskega prvenstva, je lani sodelovalo od 16 do 17 ekip na eno kategorijo in če si nekje v sredini, tam okoli desetega mesta, si lahko zelo zadovoljen. Žal je to pri nas še vedno preveč šolski šport, saj drugod trenirajo vsak dan. Sicer se razvija, vseeno pa je še vedno premalo treningov, da

bi lahko posegali po evropskem merilu in po medaljah.«

Občutki ob uvrstitvi na evropsko prvenstvoKako se počutita po zmagi na dr-žavnem prvenstvu, smo povpraša-li še Aleksa in Denisa iz mladinske mešane navijaške skupine, ki sta nam povedala: »Ob zmagah in doseženih dobrih rezultatih sva

polna sreče, srčnosti, veselja in radosti. Med ekipo in trenerji je čutiti veliko povezanosti, tudi solze sreče stečejo med nami in na tribu-ni. Vedno nama dobri uspehi dajo novo moč za nove podvige. Do evropskega prvenstva nas čaka še veliko napornih in trdih treningov. Zaželite nam srečo.«

Janja Berčič

Vabljeni na

glasbene ve~ere

podo Homanovo lipo

v mesecu juniju

Nastopajo:

Eva Mo{kon -

E.V.A.

Dejan Lapanja

in band

Severa

Gjurin

Za~etek ob 21.00, konec okoli 23.00 ure

5. junij 3. julij19. junijKrajnik ra~unalni{tvo d.o.o.

Kidri~eva cesta 66a, [kofja Loka

SERVIS IN PRODAJA, tel.: 04/50-20-300

E-mail: prodajakbs rcl-group.com, www.krajnik.si

DELOVNI ^AS: ponedeljek - petek 8.00 - 17.00

sobota 8.00 - 12.00

· prenosne, namizne, mini

ra~unalnike, stre`nike

monitorje

· LCD TV

· tiskalnike

· potrošni material

· ra~unalniške komponente

· blagajniško opremo

programsko opremo

· servis,...

Krajnik raèunalništvo d.o.o.

Ra~unalniška trgovina

KRAJNIK vam po

ugodni ceni nudi:

OBIŠ^ITE NAS V TRGOVINI NA TRATI!

Pomagamo vam

najti klju~ do re{itve!

Junij 2010

24

Mladi glasbeniki in balerine navdušiliOb koncu šolskega leta so učenke in učenci Glasbene šole Škofja Loka pripravili letni koncert, na katerem so na kratko

predstavili delo v preteklem letu. Znova so pokazali, da se v škofjeloški glasbeni šoli kalijo odlični mladi glasbeniki. Kot gostje so prvič nastopile tudi mlade balerine iz plesne šole Ritmoloko iz Škofje Loke.

Poleg glasbenih odmevov raz-ličnih glasbil in visoke kakovosti mladih ljubiteljev dobre glasbe smo v Kristalni dvorani Sokolskega doma slišali tudi številne glasne aplavze. Da so jih mladi izvajalci resnično zaslužili, kaže tudi to, da učenci škofjeloške glasbene šole na različnih tekmovanjih, tudi mednarodnih, posegajo po najviš-jih uvrstitvah. Tem učencem so se zahvalili s posebnim simboličnim darilom.

»Da so uspehi naših učencev prisotni vsako leto, gre zahvala učiteljem, ki strokovno in predano opravljajo svoje delo. Pa tudi star-šem, ki zavzeto spremljate svoje otroke,« je med drugim dejal rav-natelj Glasbene šole Škofja Loka Peter Kopač.

Na enem koncertu je nemogo-če pokazati vse, kar so se naučili mladi glasbeniki, a delčku tega

smo bili lahko priče vsi, ki smo 12. maja prišli v škofjeloški kulturni hram. Koncert so odprli Otroci ritmov, v nadaljevanju pa so se predstavili glasbeniki na klarinetu, klavirju, saksofonu, trobenti, uži-vali smo v solo petju, v kvartetu flavt, duetu kitar, kvartetu tub, sekstetu flavt, ansamblu harmo-nik, kitarskem orkestru glasbene šole … Znova je navdušil tudi Jazz je kul band.

Mlade balerine navdušileKot gostje so nastopile tudi mlade balerine iz plesne šole Ritmoloko. Najmlajše plesalke so bile tiste iz skupine Škratki s koreografijo Dežne kapljice, naslednja je bila skupina Zvončic s koreografijo Al' hot'la bi z mano plesati?, zadnje pa so nastopile najstarejše Metuljčice s koreografijo Poletna pravljica, v kateri so suvereno pokazale težje plesne korake.

Koncert je zaokrožil in mu dal še posebno svečano noto Veliki godalni orkester Glasbene šole Škofja Loka. Ta je v okviru škofjelo-ške glasbene šole nastopil zadnjič, saj so številni člani že zapustili njen prag. S svojim delom bodo nadaljevali po novim imenom Ško-fjeloški godalni orkester Arseia, njihovo tradicijo pa bo nadaljeval Mali godalni orkester Glasbene šole Škofja Loka. Ob tej priložno-sti se je ravnatelj Kopač zahvalil umetniškemu vodji orkestra prof. Arminu Sešku.

Klavdija Škrbo Karabegović

Škofjeloški godalni orkester ArseiaVeliki godalni orkester Glasbene šole Škofja Loka je v okviru letnega koncerta slednje imel poslovilni nastop. A to

ne pomeni, da je končal s svojim delovanjem. Ker številni člani orkestra ne obiskujejo več glasbene šole in so že stopili v študentske vode, se je iz omenjenega orkestra razvil Škofjeloški godalni orkester Arseia.

Glasbeniki pod umetniškim vodenjem prof. Armina Seška dosegajo profesionalno raven. Člani dosegajo visoke nagrade na državnih in mednarodnih violinskih tekmovanjih, kot or-kester pa so najbolj ponosni na dosežek iz leta 2007, ko so na

55. tekmovanju mladih glasbe-nikov v belgijskem Neerpeltu z dovršeno interpretacijo in izvedbo programa osvojili 99 od skupno 100 točk ter med 3600 glasbeniki iz 85 različnih orkestrov in komornih skupin osvojili prvo nagrado in častni naziv summa cum laude (z

največjo pohvalo).Občinstvo vedno navdušijo

z raznovrstnim, kakovostnim in bogatim programom, zato tudi pogosto koncertirajo. 18. junija bodo tako imeli koncert v itali-janski Dolini, nastopili pa bodo tudi na slavnostni akademiji ob

škofjeloškem občinskem pra-zniku z Anjo Bukovec in Jane-zom Lotričem. Poleg tega so jih povabili, naj 4. oktobra prav oni odprejo koncertno sezono na beograjski akademiji znanosti in umetnosti.

Klavdija Škrbo Karabegović

Orkester harmonik pod vodstvom prof. Jerneja HostnikaFoto: Jana Jocif

Nastop balerin iz plesne šole Ritmoloko iz Škofje Loke.

Koncert skupine

PRINCEPS

18. junijSlovenski trg,

KRANJ

24 25

Junij 2010

servis zavor (ABS)

najnovej{a tehnikaodprave napak innastavitve motorjevs tehnologijo

kvalitetno popravilo zavor

priprava vozila zatehni~ni pregled

prodaja in menjavaakumulatorjev

servis in polnjenjeklimatskih napravvsa ostalaavtomehani~na dela

FIL

TR

I, S

VE

^K

E, B

RIS

AL

CI,

JE

RM

EN

A z

a vs

e zn

amke

voz

il!

SVETI DUH 37, 4220 [KOFJA LOKA

TEL: 04/513-81-80, FAX: 04/513-81-81

DEL. ^AS: VSAK DAN OD 8. DO 18. URE

NUDIMO KOMPLETNESERVISNE USLUGEZA VA[ AVTO

Son~na o~ala z dioptrijo

Junij 2010

26 27

Libija – v objemu Sredozemlja in SahareŠe ena izmed mnogih dogodivščin v mojem popotniškem dnevniku. Odločitev za obisk Libije je, kot mnoge stvari v življenju, prišla popolnoma nepričakovano. En telefonski klic in že sem bila na poti. Pravzaprav nisem vedela, kaj sploh lahko pričakujem od te se-vernoafriške države, vendar lahko danes z gotovostjo trdim, da jo bom še obiskala. Libija popotniku ponuja prav vse: sijaj nekdaj mo-gočnih antičnih mest, neskončne sipine belega saharskega peska, skrivnosti nedotaknjenih mestnih in vaških tržnic in na drugi strani »evropski« Tripoli, v katerem te na vsakem koraku spremlja pogled karizmatičnega Moamerja Gadafi-ja. Država ni ravno med najbolj pri-ljubljenimi destinacijami sloven-skih in sploh katerih koli turistov, kar ji daje še poseben čar. Nikjer na poti ne srečaš malih, prestrašenih, hodečih japonskih fotoaparatov, nikogar ni, ki bi zahteval dunajski zrezek in ocvrt krompirček, ušesa se spočijejo od glasne italijanščine in lokali samevajo brez glasnega veseljačenja irskih in angleških fantov. V Libiji človek spozna tisto pristno arabsko kulturo, ki v zadnjem času izginja iz Egipta, Tunizije in Maroka.

Milijoni vprašanjPot se je začela povsem obi-

čajno – z iskanjem popotniške literature v knjižnici, zbiranjem

dokumentov za pridobitev turistič-ne vize in pripravljanjem prtljage. Neštetokrat prepotovana pot na Djerbo se je vlekla kot običajno. Prava dogodivščina pa se je šele začenjala. Po zajtrku je sledil kratek postanek v lokalni agenciji, kjer so mi potni list prevedli v arabščino in nalepili libijsko vizo, potem pa pot pod noge in proti tunizijsko-libijski meji. Vožnja po južnem delu Tunizije je bila zanimiv uvod v še turistično nedotaknjeno Libijo. Popolnoma neobljudena pokra-jina, posamezna oljčna drevesa, vedno redkejše vasice, potepuški psi, ki so se zaganjali v avtobus, moški, ki so posedali v vaških lo-kalih, in potem … Sredi ničesar se je avtobus ustavil in pred seboj smo zagledali nepregledno ko-lono vozil. Meter za metrom nas je grelo toplo oktobrsko sonce in po uri in pol smo končno prišli do »obmejnih organov«. Ko smo že mislili, da bomo končno stopili novim dogodivščinam naproti, smo spoznali kruto realnost for-malnosti in birokracije »neturistič-nih« držav – podrobno preverjanje potnih listov, milijoni vprašanj in »svetlobna hitrost« dela libijskih uradnikov. Nikomur se ni nika-mor mudilo, računalniki so delali s polžjo hitrostjo, med posameznimi »zaslišanji« je uradnik, po grobih ocenah, pokadil vsaj škatlico ci-garet in ko je že skoraj vrnil potni list, ga je še enkrat vzel v roke, ga

ponovno skrbno pregledal, da ne bi česa izpustil. Minila je še ena ura in pol, preden smo se, težji za dodatnega potnika (nekakšnega varnostnika), zapeljali po luknja-stih libijskih cestah proti Sabrathi.

Malo drugačne navade v straniščih

Ruševine nekdaj razkošnega mesta so nas sprejele v vročem opoldanskem soncu. Sprehod skozi mesto je bil prava zgodo-vinska izkušnja. Takoj ko človek stopi v mesto, razume, zakaj so se prvi naseljenci naselili ravno tukaj – varno naravno pristani-šče, rahlo vzpenjajoče se ulice, nasad oljčnih dreves v bližini in prijeten vetrič, ki piha z morja. Z malo domišljije smo lahko slišali kartažanske trgovce, kako na fo-rumu barantajo za izdelke, ki so jih pripeljali iz bogatih mest vzdolž severnoafriške obale, notranjosti Sahare in Bližnjega vzhoda. Nekaj stoletij kasneje je naselbina opu-ščena in prepuščena na milost in nemilost mediteranskim vetro-vom ter saharskemu pesku, ki je mesto zasul in skril očem vse do ponovnega odkritja v 20. stoletju. Pravo presenečenje, na katerega tudi malo nismo bili pripravljeni, pa smo doživeli po namestitvi v hotel. Najprej nas je presenetila ponudba pijače v hotelskem baru – nobenega alkohola. Drugod po severnoafriških državah si lahko v hotelih brez težave privoščiš pivo ali morda celo kakšno žgano pija-čo, v Libiji pa smo povsod lahko izbirali med raznimi vodami, pre-sladkimi sokovi in brezalkoholnimi koktajli. Večer je minil v znamenju

vprašanja »Si že bil na stranišču?«, ki ga je obvezno spremljal smeh. V straniščnih prostorih namreč ni bilo straniščnega papirja. Pa ne, da bi bile čistilke pozabljive ali malomarne, papirja preprosto ni bilo. Ker drugače ni šlo, smo si morali pomagati z vodo iz pipe, ki je bila na steni, kjer se v Evropi in drugod po svetu običajno nahaja držalo za papir. Postopka bi se sicer človek verjetno lahko hitro navadil, vendar smo vseeno s seboj raje nosili robčke.

Vstop v mesto samo do 22. ure

Po zanimivem večeru in nepre-spani noči zaradi poroke v hotelski restavraciji nas je čakala pot na jug. Pokrajina se je začela spreminjati, zelene otočke obalnega predela so zamenjala skalnata pobočja. Opazovala sem ljudi in si posku-šala predstavljati življenje v teh, za evropskega človeka neizprosnih razmerah. Njihovi obrazi so bili prijazni, na njih se je risal smeh, ki se je zrcalil v njihovih temnih očeh. Počasi sem jih začenjala razume-ti. Pokrajina se na prvi pogled resnično zdi neizprosna, vendar ponuja svobodo in življenje. Nikjer betonskih zidov in nepreglednih kilometrov cest ali obvoznic, vsaka kaplja, ki pade na izsušeno zemljo, rodi življenje. Ljudje imajo razlog, da so za nekaj hvaležni in to dejan-sko tudi cenijo. Sušna pokrajina, kjer redko dežuje, je dala življenjski prostor številnim berberskim ple-menom. Mesto Nalut, ki smo ga na poti obiskali, nas je presenetilo z zelo lepo ohranjenim ksarom oziroma berbersko žitnico, ki so

Iz popotniškega dnevnika

Junij 2010

26 27

jo v času nemirov uporabljali tudi kot obrambno trdnjavo. Misel na življenje v teh krajih mi ni dala spati, vasice so tiho bežale mimo nas, poslovili smo se od zadnjih samotnih palm in kmalu smo se znašli na ravni cesti skozi peščeno pokrajino, ki se je raztezala daleč na zahod proti Tuniziji. Počasi se je začelo mračiti, pesek okoli nas je spreminjal barvo od bele, bledo oranžne do rdečkaste, dokler nas ni zajela popolna tema. Nikjer no-benega mesta ali znamenja civi-lizacije, le včasih sem za trenutek opazila odsev avtomobilskih luči v očeh živali, ki so nam prekrižale pot. Naenkrat smo se ustavili. Ob cesti je stala majhna baraka, iz ka-tere je leno prišel oborožen vojak. »Imate srečo,« je začel. »Čez pol ure zapiramo cesto. Po deseti zvečer ni več vstopa v mesto.« Zanimivo, človek se počuti kot v srednjem veku, ko so ob sončnem zahodu zapirali mestna vrata.

V Ghadamesu, mestu na trome-ji Alžirije, Tunizije in Libije, pa je še tako. Zaradi vedno pogostejšega tihotapljenja libijskega bencina v Tunizijo zvečer zapirajo vse ceste v razdalji 50 kilometrov od meje. Vendar to tihotapcev ne ustavi. Najraje se na sušno ozemlje med Libijo in Tunizijo podajo v temnih nočeh brez lunine svetlobe in v avtomobilih brez kakršne koli raz-svetljave tihotapijo dragoceno tekočino.

Zbudili smo se v prekrasno, sončno in toplo jutro. Jutranja slika je kazala popolnoma drugačno podobo kot večerna. Najbolj smo se načudili staremu delu mesta, ki je zgrajen v predorih. In bolj ko se je ura bližala poldnevu, bolj smo bili staroselcem hvaležni, da so mesto zgradili tako, kot so ga. Zunaj je pritiskala vročina, mi pa smo v prijetnem hladu ene izmed hiš poskušali kuskus s kameljim

mesom in srkali okusen metin čaj. Po dobri stari arabski navadi smo si po kosilu privoščili še počitek, tako da smo si nabrali dovolj energije za popoldanski obisk Sahare. Obisk »Gore demonov«, občutek toplega saharskega peska na bosih nogah in nepozaben sončni zahod so v nas prebudili željo, da bi ustavili čas. Ampak želja po druženju z lokalnim prebivalstvom in spo-znavanju novega je bila močnejša. Ravno v času našega obiska se je v Ghadamesu odvijal t. i. Saharski festival. Ljudstva, ki še danes živijo ob in v Sahari, se letno zbirajo na takih in podobnih srečanjih v vseh severnoafriških državah in se skupaj poveselijo. Pripravili so pester folklorni program in nebo nad Ghadamesom je gorelo v soju bakel in bliskavic naših fotoapara-tov. Po koncu praznovanja so nas milijoni zvezd pospremili do naših hotelskih sob in prepolni vtisov skorajda nismo zatisnili očesa.

Raj za fotografeZjutraj se je začela naša dolga

pot nazaj proti Tripoliju. V mislih sem še vedno premlevala podobe prejšnjih večerov, ki so se mi me-šale s podobami zgodb iz Tisoč in ene noči. Sliko bojevitih tuare-ških jezdecev, prostranih saharskih sipin in glasbo berberskih glasbil mi je iz glave pregnal šele metin čaj v Kabawu in sprehod po Gharyanu. Ponovno smo se znašli na Jebel Nafusu, tokrat na vrhu planote, ki je prepredena s trogloditskimi hi-šami in posejana s ksari. Pred nami se je odprl pogled na tripolitansko ravnino z milijonskim Tripolijem daleč na obzorju, ki je kar vabil k raziskovanju. Večerni sprehod po ulicah glavnega mesta je zgodba zase. Vrvež na tržnici, vonj sveže odtrgane mete in pečenega mesa, ulice, polne raznovrstnega blaga, moški, ki prežvekujejo tobak in

srkajo čaj, ženske v bogatih na-glavnih rutah, ki se pomenkujejo med seboj, otroci, ki se brezskrbno lovijo po zapletenih ulicah medine – raj za profesionalne in ljubitelj-ske fotografe. V dnevni svetlobi pa se skrivnostnost arabskega mesta porazgubi v popolnoma evropskem videzu mesta – ulice skorajda samevajo, le na Zelenem trgu lahko opazimo nekaj ljudi, promet je kaotičen. Izkoristimo še zadnje popoldne in se odpra-vimo do Leptis Magne. Mesto, ki je živelo podobno zgodbo kot Sabratha, a je bilo vendar dele-žno večje hvale in slave, saj se je v njem rodil rimski cesar Septimij

Sever. Še zadnji večer v Tripoliju – spominska kartica fotoaparata je bila že skoraj polna, spominki nakupljeni, obljuba o ponovnem obisku pa zapečatena še z zadnjim presladkim pomarančnim sirupom na potovanju.

Delček Libije, ki sem ga na tem potovanju obiskala, je spodbudil željo po obisku vzhodnega dela države. Na poti nazaj in med dvo-urnim čakanjem na prečkanje libij-sko-tunizijske meje sem že kovala načrt za nadaljevanje moje libijske pravljice, ki pa na žalost še vedno čaka na epilog.

Ajda Cuznar

Mildes, trgovina in storitve, d.o.o.

Frankovo naselje 42

4220 [kofja Loka

PE SVETI DUH - [KOFJA LOKA

GSM: 041/443-696, 041/468-897

E-mail: mildes777 gmail.com

www.mildes.si

rent-a-car

Junij 2010

28 29

Žirovske novicepiše: Milena Miklavčič

Nekaj drobižkov iz občinskega vsakdanaSo prireditve res moteče?Poletje se bliža z naglimi koraki in različne prireditve, s katerimi bodo v Žireh popestrili večerno dogajanje tudi v središču mesta, bodo nekaterim več kot dobrodo-šla, drugi pa menijo, da so povsem nepotrebna, saj da motijo večerni mir in zaslužni spanec občanov. Že lansko leto je padlo kar nekaj pritožb na Vikend športa in zabave, saj se, tako pravijo nekateri, že otroci lahko prepričajo, kakšni so videti športniki od blizu, ko različ-ne športne igre menda popestrijo z alkoholom.

Franci Kranjc iz občinske upra-ve je ob teh očitkih dejal: »V vsa-kem kraju, tudi v Žireh, so mnenja o tem, kakšen bi moral biti poletni večerni utrip, deljena. Prireditve, ki se pričnejo s klekljarskimi dnevi, Žirovsko nočjo, kakšnim koncer-tom in nekaj gasilskimi veselicami, so mnogim več kot dobrodošle. Morda se študentje res malo bolj živahno zabavajo, a kot vem, zme-raj v mejah dobrega okusa, tako da so po mojem mnenju skrbi po-

polnoma odveč. Vsi gostinski lokali morajo zapreti vrata ob 23. uri. Na prošnjo posameznih lastnikov župan lahko odobri podaljšan čas delovanja, ki ga gostinci upošteva-jo. Kak večerni sprehod po centru, kadar tam ne vlada mrtvilo, pa je dobrodošel, mar ne?«

Obvoznica –realnost ali utvara?V Žireh naj bi po devetmesečnem dogovarjanju z Direkcijo Repu-blike Slovenije za ceste obnovili most v središču Žirov, potem pa bi prišla na vrsto izgradnja žiro-vske obvoznice. Kdaj bi uredili križišče oziroma krožišče ter hkrati sanirali vse vpadnice v glavno križišče v Žireh, je težko govoriti. Denar v državnem proračunu je zagotovljen do leta 2013, direktor Direkcije za ceste, Gregor Ficko, pa vidi rešitev v obnovi mostu in čim manjšem posegu v križišče. Strinja se, da bi privarčevani denar namenili za obvoznico. Občini se zato mudi s pridobivanjem ze-mljišč, obenem pa bi radi pripravi-

li projekte in uredili makadamsko prevoznost obvoznice. Nato bi jo prevzel DRSC in jo asfaltiral. V po-ročilu, ki so ga na zadnji seji dobili tudi svetniki, je Anton Beovič zapisal, da jih na DRSC na vsakem sestanku seznanijo z novimi pred-pisi, s katerimi povečujejo premer krožišča. Tako so bili seznanjeni, da ni možno izvesti kombinirane steze, ampak morajo kolesarsko umestiti posebej.

Da bi lahko nadaljevali z aktiv-nostmi, morajo, kot smo že ome-nili, odkupiti zemljišča v vrednosti okoli pol milijona evrov.

Kot smo že poročali, bi po pr-votnih načrtih, ko je bila v igri le iz-gradnja semaforiziranega križišča, občina prispevala 320 tisoč evrov za skupno 1,4 milijona evrov vre-dno investicijo, za katero je bil za-gotovljen denar tudi v državnem proračunu. Občinski svetniki tega načrta niso potrdili, saj so želeli v centru Žirov pridobiti manjše kro-žišče, ves tovorni promet pa bi po njihovem mnenju morali speljati po obvoznici ob Sori.

Na majski občinski sejije bilo živahno Sejo je tokrat vodil podžupan Anton Beovič. Zaradi različnih ra-zlogov, ki siromašijo proračunske malhe, se je žal stanjšala tudi tista pogača, ki je do sedaj omogočala otrokom iz osnovne šole, da so se lahko udeleževali poletne šole v naravi. Svetniki so prisluhnili klicu ravnatelja Marjana Žaklja in v te namene nakazali del sredstev iz občinskih rezerv. Nekaj časa na seji so namenili tudi občinskim simbolom. Prisotni so želeli, da bi se datum, do katerega se zbirajo predlogi za občinske nagrajen-ce, zamaknil. Viktor Žakelj pa je menil, da bi morali o teh simbolih organizirati širšo diskusijo. Ponov-no so se lotili žgoče težave v po-vezavi s pokopališčem, ki traja že več let. Svetniki niso bili niti malo zadovoljni z njegovim upravlja-njem, prav tako pa so menili, da je infrastruktura na posvečenem kraju zelo neurejena.

Bo v Postotnikuvendarle kamp?

Moto klub Sairach je eden najbolj aktivnih klubov v Žireh, znan predvsem po vsakoletnem zboru motoristov, ki je eden največjih v Sloveniji. Moto zbor poteka v Postotniku, kjer želi občina postaviti kamp in dopustiti še druge turistično-rekreacijske možnosti, za kar so kandidirali tudi za evropska sredstva. Medtem ko čakajo na od-govor, ali so s projektom uspeli ali ne, so dobili pisno pobudo članov moto kluba, ki želijo priskočiti občini na pomoč. Direktor žirovske občinske uprave Franci Kranjc je ob tem povedal: »Mislim, da je njihova pobuda dobra in upam, da jim bomo znali prisluhniti, saj je znano, da bi sami za tak kamp težko skrbeli. Na zgornjem delu bi postavili kamine, zagotovili vodo, elektriko ter sanitarije. Turisti bil lahko postavili šotor ali prikolico.« A občinski svet je sklenil, naj se z oddajo tega prostora počaka, medtem pa bi pridobili več informacij o vsebini kampa. Občinska uprava pa naj bi izdelala bolj natančen program izrabe celotnega prostora v Postotniku.

Razstava »porcelančkov«V izložbi trgovine Alpina na Loški cesti ste si v zadnjih dneh maja lahko ogledali zanimivo razstavo porcelanastih čeveljcev iz zbirke Francija Temelja. Galerija, ki ima svoja okna in vrata odprta štiri-indvajset ur na dan, tudi sicer ni ravno običajna, zato veliko število obiskovalcev ni presenetljivo.

Prve eksponate zbirke Žirijana, ki vsebuje 67 čevljev iz porcelana, je zbral že Francijev oče. Pozneje pa se je »porcelančkom« pridružilo še več sto primerkov iz raznih materialov od voska, železa, »mesinga«, lesa, plute in plastike.

»V zadnjih letih sem ugotovil, da je zbirka preveč podobna bolšja-ku, zato sem se osredotočil na tiste čeveljčke, ki so zame najbolj žlahtni

– porcelanske in keramične. Zbirko še vedno dopolnjujem tudi kot spomin na očeta in mater, ki sta bila oba čevljarja, zaposlena v Alpini,« je takoj po odprtju razstave, ki se je brez ceremonij zgodila na pred-večer mednarodnega dneva muzejev in ob 300. obletnici porcelana v Evropi, povedal Franci Temelj. Razstava je tudi uvod v počastitev 40. obletni-ce Muzejskega društva Žiri, ki je bilo ustanovljeno maja 1970.

Junij 2010

28 29

Žirovske novicepiše: Milena Miklavčič

Akcija -10% junij

Čevljarska zbirka in vse ostaloPo več kot desetih letih je žirovska občina končala z deli na stari šoli oziroma žirovski pristavi. Trenutno urejajo

okolico, stavba pa je z mansardo, kjer je knjižnica, že dodobra zaživela. In kakšna usoda čaka muzej,ki je nekoč kot edini kraljeval v tej stavbi?

Franci Kranjc, direktor občinske uprave v Žireh, pravi: »Rad bi se osredotočil le na prostor, v kate-rem ima muzej razstavljeno slikar-sko dediščino žirovskih slikarjev. V njem občasno potekajo prireditve, ki so pomembnejše za kraj. Tako smo tam nazadnje prisostvovali svečani podelitvi nagrad litera-tom, ki so iz vse Slovenije in tuji-ne poslali svoja dela na čipkarski literarni natečaj.«

Muzej Žiri namreč še nima končne podobe, zato tudi obisko-valcem ne more pokazati vsega, kar se zaenkrat skriva v depojih in po skladiščih. Naključni obisko-valci si v pritličju lahko ogledajo razstavo projekta Interreg IIIA Slo-venija–Avstrija Pozdravljeni, ljubi-telji utrdb. Ta govori o nastanku, življenju in propadu rapalske meje, ki je v prvi polovici prejšnjega sto-letja močno zaznamovala tudi Žiri in okolico. V muzeju bo Muzejsko društvo Žiri, katerega predsednik je Miha Naglič, uredilo tudi druge stalne in nekatere že znane zbirke. Žirovci sicer negodujejo, ker me-nijo, da bi nekatere stalne zbirke že zdavnaj morale ugledati pre-novljeno luč sveta.

»Treba je ločiti dvoje,« je dejal Miha Naglič. »Eno je, da je bila stavba obnovljena, drugo pa so dejavnosti muzeja, katerih res še ni, ker za vnovično postavitev če-vljarske zbirke ni bilo denarja. Ve

se, da smo muzej morali deponi-rati, vsi eksponati so namreč varno shranjeni. Leta 2007 je bila odprta zbirka Pozdravljeni ljubitelji utrdb, v najbolj imenitnem prostoru smo na ogled postavili slikarsko zbirko, sedaj že pospešeno pripravljamo čevljarsko in če bo vse po sreči, jo odpremo oktobra. S tovarno Al-pina smo se o sofinaciranju začeli pogajati v letu 2008, zagotovili so nam podporo, a čas recesije nam je malo zmešal štrene, zato bo po novem tudi občina tista, ki bo pomagala pri postavitvi te zbirke«.

Na ogled bo v prvem nadstro-pju, del zbirke se bo videl že v vhodni avli. V velikem prostoru bo ponazorjena čevljarska delav-nica iz časov pred drugo svetovno vojno. Predstavljena bo vsa stara »šuštarija« iz časov, ko je ta obrt v Žireh cvetela. Prihodnje leto bodo v manjšem prostoru odprli še tisti del zbirke, ki bo posvečen razvoju Alpine.

V pritličju bodo muzealci z različnimi eksponati predstavili Žiri kot celoto. Obiskovalec mora vedeti, v kakšen kraj je sploh prišel. Zato bo ta zbirka prikazovala glav-ne posebnosti Žirov od Matjaževih kamer do Loškega urbarja iz leta 1291, v katerem je prvi pisni doku-ment o Žireh. Razstava o utrdbah mora živeti še do leta 2012. Takrat se bo namreč prostor, v katerem se nahaja, izpraznil, tja pa bodo

lahko potem preselili zbirko Žiri skozi stoletja.

Nova pridobitev muzejaMuzej je dobil v last tudi zapu-

ščino znanega slovenskega sklada-telja Antona Jobsta. Za pianino, stol, partiture, knjige in še nekaj drugih manjših stvari bodo našli poseben kotiček. Nekaj negodo-vanja je bilo slišati tudi zato, ker obnovljena vojna zbirka ne bo več le v duhu NOB, kot je bila nekoč.

Miha Naglič je o tem povedal: »Sedaj je tako, da se novejša zgo-dovina prikazuje z obeh strani, stara zbirka je vojni čas prikazovala le enostransko. Mi bi želeli dodati še utrip življenja ob rapalski meji in Rupnikovi liniji, saj je znano, da je bila druga svetovna vojna le nadaljevanje prve. Nenazadnje je potekala tudi državljanska vojna in zato bo treba tisti čas prikazati celovito.«

Jeseni, s 1. septembrom, ko bodo postavili čevljarsko zbirko, bo na občini pričel s polovičnim časom delati Rok Klemenčič. Zadolžen bo za področje muzeja in turizma, takrat pa bo muzej verjetno pogosteje odprt za obi-skovalce.

Miha Naglič je ob koncu dodal: »V muzejskem društvu žal nismo profesionalci. Nekateri nam me-čejo pod nos, kako uspešni so pri delu v sosednjih muzejih. Vedeti

je treba, da so tam nastanjene profesionalne ekipe. Pri nas, v Žireh, smo že imeli idejo o ob-činskem zavodu, podobnem kot je v Železnikih, želeli smo, da bi izpeljali idejo o dislocirani enoti Loškega muzeja, a menda v tem ni prihodnosti. Upamo, da bomo postopoma gradili muzej – tako po vsebinski plati kot z dejavnostmi. V muzeju bi radi videli tudi čipko, ker bi le tako lahko ohranili vedenje o njeni razširjenosti v žirovskem prostoru. Zaradi prostorske stiske še ne vemo, kam jo bomo umestili. Ob letošnjih klekljarskih dnevih, ko so klekljarice izdelale grbe glavnih mest držav Evropske unije, se za-vedamo, da bi že samo to zbirko kazalo imeti v muzeju na ogled, menim, da je nekaj izjemnega. Letos bomo izdali knjigo o hišah na Žirovskem avtorjev Lojzeta Dem-šarja in Petre Leben Seljak. Gre za zgodovino hiš pred letom 1900. Upam, da nam bo uspelo najti finančno podporo. S tem bomo obeležili 40. obletnico delovanja društva, in sicer kot se spodobi – v delovnem tonu.«

Junij 2010

Novice iz občine Gorenja vas-Poljane piše: Milena Miklavčič

Ceste vodijo v svet – in od tam nazajVsi, ki se vsak dan vozijo po Poljanski dolini skozi Gorenjo vas, spremljajo gradbena dela na urejanju krožišča v sre-

dišču kraja. Delavci so hitri in kot kaže, bodo z deli končali v dogovorjenem roku. Od aprilske številke Loškega utripa do danes so gradbinci na novo asfaltirali in obenem uredili izvoz v industrijsko cono v Dobju. Cesta je bila občasno

zaprta, kar je komu dvigovalo pritisk, a nič ne de. Luknje so zakrpane, česar se veseli vsak voznik.

Poleg omenjenega v Žirovskem Vrhu urejajo tretji odsek pano-ramske ceste. Asfalt od Javorča do Golega Vrha, ki bo povezal dve pomembni utrdbi Rupnikove li-nije, bo kmalu nared. Investicija je težka 230.000 evrov, iz skladov Evropske unije pa bo priteklo kar 57 odstotkov sredstev.

O nemogočih voznih razmerah na cesti med Trebijo in Sovodnjem smo že velikokrat pisali. Dane obljube uresničujejo šele letos. Na Trebiji bo najprej narejen nov oporni zid, sanirali bodo brežino pred Graparjem, pri Pajkelcu in Bucku pa bodo zgradili oporna zidova. Za sanacijo je na voljo malo več kot milijon in pol evrov in če-prav se nekateri sprašujejo, zakaj je rekonstrukcija ceste bolj kot ne začasna, upajmo, da so razlogi v dejstvu, da bo tam mimo tekla ce-stna povezava četrte razvojne osi.

Pred nami so poletni meseci, ki bodo posvečeni tudi počitku in re-

kreaciji. Da bodo imeli mladi kam iti, so na Hotavljah zanje uredili otroško igrišče. S pomočjo evrop-skega projekta LAS, ki dodeljuje nepovratna sredstva iz programa Leader, je projekt, vreden okoli 30 tisoč evrov, hitreje zadihal. Doma-čini so priskrbeli lokacijo za igrišče in ga pomagali urediti.

»Veseli me, da ob vsakem obi-sku Hotavelj, opazim, kako igrišče nikoli ne sameva,« je ob tem po-vedal župan Milan Čadež.

Zadovoljni so z izgradnjo širo-kopasovnih povezav. V avgustu bo, tako predvidevajo, glavnina del zaključena, takoj zatem pa bodo gradili še hišne priključke. Projekt je vreden 2,5 milijona evrov.

Občina Gorenja vas-Poljane po številu rojstev še zmeraj sodi v sam slovenski vrh. Zato ne preseneča, da se prav najmlajšim posveča veliko pozornosti. V prihodnjem šolskem letu bodo tako poskr-beli, da bo vsak otrok lahko dobil

organizirano varstvo v enem od vrtcev. Župan Milan Čadež je ob tem povedal: »Z novo enoto vrtca na Dobravi bomo lahko jeseni na novo sprejeli 124 otrok. Devetin-dvajset jih sicer s 1. septembrom še ne bo izpolnilo predpisanega starostnega pogoja, zato bomo, vsaj tako načrtujemo, decembra odprli še en oddelek jasli za naj-mlajše. S tem bomo zapolnili vse razpoložljive prostore na sedmih različnih lokacijah. Na srečo je dr-žava sprejela dodatek k zakonu o

vrtcih, ki pravi, da lahko v javnih in stanovanjskih zgradbah uredimo do dva oddelka vrtca brez grad-benega dovoljenja.«

Ob koncu pogovora je še dodal: »Vsem, ki bodo v prihodnjih dneh odhiteli na počitnice, želim veliko prijetnih in sproščujočih trenutkov tako doma kot na vseh otroških igriščih, ki so bila urejena pred-vsem zato, da bodo naši najmlajši bolj kakovostno preživljali prosti čas.«

Pohod treh generacijob rapalski meji 2010

Rapalska meja dobiva novo podobo tudi z oživljanjem običajev, ki so nekoč ob njej krojili življenjski ritem. Tako sta Turistično društvo in podružnična šola Sovodenj konec aprila pripravila rekreacijski, izobraževalni in turistični pohod. Pohodniki so jo mahnili najprej ob Podosojnščici, potem pa so se zagrizli v breg, kjer so odkrivali utrinke iz narave ob nekdanji rapalski meji vse do mejnika 36/I, ki leži med Cerkljanskim vrhom in Novo Oselico. Učenci in turistični delavci so ob postankih poskrbeli za zanimive zgodbe o meji, ki se prenašajo iz roda v rod. Pripovedovanja o preteklosti so popestrili z nekaj igranimi prizori o kontrabantu. Pri mejniku 36/I je pohodnike nagovorila tudi kontrabantarica Mica.

Ob povratku so se nekateri ustavili v šoli na predstavitvi Medibusa, hkrati pa so si ogledali plakate raziskovalnih nalog turističnega pod-mladka, izdelke učencev od prvega do petega razreda ter šolski bazar.

Marjana Jezeršek je prišla obujat spomine na očetovo pri-povedovanje: »Še nikoli se nisem imela na pohodu tako lepo kot prav na Sovodnju. Naš rod izvira iz teh krajev, z rapalsko mejo sem se srečevala preko različnih zgodb že kot otrok, danes pa sem jo doživela v živo. Res, nepozabno!«

Za en evro na Blegoš in nazajŠportno društvo Marmor Hotavlje je 22. maja prvič organiziralo tekmo v gorskem teku. Šlo je za tako imenovano KBK – za en evro na Blegoš in nazaj, pobudnik in idejni vodja tekme pa je bil član društva Boštjan Jezeršek.

Tekači so se pomerili na relaciji Kopačnica–Blegoš–Kopačnica. Na prizorišču in startu se je poleg številnih navijačev in obiskovalcev zbralo 74 tekačic in tekačev. Prvo mesto v kategoriji člani do 39 let je zasedel Simon Alič (ŠRI Činmoj Maraton Team), ki je postal tudi absolutni zmagovalec KBK s časom 1:10:53. Med članicami do 39 let si je prvo mesto pritekla Valerija Mrak (AK Posočje) s časom 1:25:00 in tako osvojila tudi naslov absolutne zmagovalke. V kategoriji starejše članice/člani od 40 do 49 let je zmagal Jože Kordiš (GRS) s časom 1:23:38. 1:29:05 pa je bil čas zmagovalke Mihaele Tušar (ŠD Nanos).

Miro Sporiš (Etiketa Žiri) je slavil zmago v kategoriji starejših veteranov od 50 do 59 let, in sicer s časom 1:23:11. Med veterankami nad 50 let je bila najhitrejša Marija Moser (Gorenjski glas) s časom 2:03:35. Milan Kogoj (ŠD Šentviška goba) pa je bil zmagovalec v kategoriji veteranov nad 60 let s časom 1:36:49.

Po tekmi je eden od tekmovalcev dejal: »Kapo dol pred organi-zatorji. Bilo je izjemno lepo. Naklonjeno nam je bilo tudi vreme, ki je nudilo obilo lepih razgledov. Ne bom pozabil domačega Nežkinega kruha. Da ne omenjam sira, ki je bila bolj debelo odrezan kot kruh.«

Vsi nastopajoči in ostali, ki so tekmo spremljali kot gledalci, so prireditev označili s samimi presežniki.

Sponzorji:

Obiščite nas in storite nekajdobrega zase

Ponudbo plesne šole Ritmoloko si lahko pogledate na www.ritmoloko.si

Za več informacij o terminih in prijavah pokličite na tel.: 04/51-55-880 ali pišite na info@freising.si.Izobraževalni center Freising, Mestni trg 20, Ško� a Loka, www.freising.si.

Tečaj refl eksne masaže stopal

Tečaj klasične masaže telesaTermin: 12. in 13. junij

Tečaj masaže hrbta – križa

Tečaj indijske masaže glave in obraza

Delavnica ličenja

Delavnicanaravnega liftinga obraza

NOVO!NOVO!NOVO!���������

NOVO!NOVO!NOVO!�

NOVO!NOVO!NOVO!�

NOVO!NOVO!NOVO!�

NOVO!NOVO!NOVO! Šola zdravega hujšanja

Več na www.solazdravegahujsanja.si

Delavnica izdelovanja vitraža

Tečaj digitalnega fotografi ranja

Delavnica naravnenege rok in poslikava nohtov

NOVO!NOVO!NOVO!���������

NOVO!NOVO!NOVO!�

NOVO!NOVO!NOVO!�

NOVO!NOVO!NOVO!�

NOVO!NOVO!NOVO!

NOVO!NOVO!NOVO!���������

NOVO!NOVO!NOVO!�

NOVO!NOVO!NOVO!�

NOVO!NOVO!NOVO!�

NOVO!NOVO!NOVO!

Delavnica anticelulitne nege in masaže telesa

Delavnica stilskega oblačenja NOVO!NOVO!NOVO!���������

NOVO!NOVO!NOVO!�

NOVO!NOVO!NOVO!�

NOVO!NOVO!NOVO!�

NOVO!NOVO!NOVO!

Tečaj masaže z uporaboeteričnih olj – aromaterapija

NOVO!NOVO!NOVO!���������

NOVO!NOVO!NOVO!�

NOVO!NOVO!NOVO!�

NOVO!NOVO!NOVO!�

NOVO!NOVO!NOVO! Začetni tečaj tradicionalne

tajske masaže Nuad-bo-rarnNOVO!NOVO!NOVO!���������

NOVO!NOVO!NOVO!�

NOVO!NOVO!NOVO!�

NOVO!NOVO!NOVO!�

NOVO!NOVO!NOVO!

Brezplačno predavanje;Alergije - odraz prehranjevanja21. stoletjaTermin: 7. junij ob 16.30. Pokličite za udeležbo!

M e s t n i t r g v a s p r i č a k u j eM e s t n i t r g v a s p r i č a k u j e

78 let z vami

na loškem “plac”

M e s t n i t r g v a s p r i č a k u j eM e s t n i t r g v a s p r i č a k u j eFASHION MANIA

Mestni trg 39

Trgovina z modno žensko konfekcijoin modnimi dodatki

-20% POPUST NA JEANS KOLEKCIJOod 2. 6. 2010 do 16. 6. 2010Odprto:

pon – pet: od 9.00 do 19.00sob: od 9.00 do 13.00

pon – pet: od 9.00 do 19.00sob: od 9.00 do 13.00

TRGOVINA

METULJ

Mestni trg 42

Moška, ženska

in otroška konfekcija

Izbira oblačil za močnejše

postave.

TRGOVINATRGOVINA

in otroška konfekcija

Izbira oblačil za močnejše

ALIANSASiMOBIL

Mestni trg 18

Prodaja akustike,računalniške opremein GSM aparatov.

Izbira oblačil za močnejše

postave.

TRGOVINA

ZANKAMestni trg 35

Pravo oblačilo je kot dobro

razpoloženje …

Več pa na strani 48.

TRGOVINATRAVA

Mestni trg 24

Slastni sendvičiza vse okuse.

M e s t n i t r g v a s p r i č a k u j e

ABSOLUT,

VESNA KLEMENČIČ S. P.

Mestni trg 28

So vam hlače predolge, preširoke,

mogoče preozke, pa zadrga na vaši

najljubši vetrovki ... vse to in še vsa

ostala popravila vam nudimo

na senčni lokaciji,

vendar v sončni delavnici.

M e s t n i t r g v a s p r i č a k u j eM e s t n i t r g v a s p r i č a k u j e

FOTO AKIMestni trg 30

V juniju 20% popustna albume in okvirje.

ostala popravila vam nudimo

na senčni lokaciji,

vendar v sončni delavnici.

TRGOVINA

Kleo Bijoux

Mestni trg 2

V mesecu juniju

na določene artikle

modnega nakita

50% popust

na albume in okvirje.

KAVARNAVahtncaMestni trg 31

Ledene dobrotev Vahtnci.

50% popust

Turistično društvoŠkofja Loka

Mestni trg 7

tel.: 04/512-02-68

Odprto: 8.30 do 19.00;

sob., ned. 8.30 do 12.30

SLOVENSKE ROKODELSKE MOJSTROVINE

DARILNI PROGRAM * TURISTIČNI SPOMINKI

TURISTIČNI VODNIKI * KARTE * PROSPEKTI

*TURISTIČNO VODENJE * PRIREDITVE

AKCIJA: NOVE MAJICE ŠKOFJA LOKA

Mail: td-sko� a.loka@siol.net;

www.sko� aloka.info

PLESNA ŠOLARITMOLOKOMestni trg 20

Zapleši z namikot prava zvezda!Več na strani 55.

M e s t n i t r g v a s p r i č a k u j eM e s t n i t r g v a s p r i č a k u j e

78 let z vami

na loškem “plac”

M e s t n i t r g v a s p r i č a k u j eM e s t n i t r g v a s p r i č a k u j eFASHION MANIA

Mestni trg 39

Trgovina z modno žensko konfekcijoin modnimi dodatki

-20% POPUST NA JEANS KOLEKCIJOod 2. 6. 2010 do 16. 6. 2010Odprto:

pon – pet: od 9.00 do 19.00sob: od 9.00 do 13.00

pon – pet: od 9.00 do 19.00sob: od 9.00 do 13.00

TRGOVINA

METULJ

Mestni trg 42

Moška, ženska

in otroška konfekcija

Izbira oblačil za močnejše

postave.

TRGOVINATRGOVINA

in otroška konfekcija

Izbira oblačil za močnejše

ALIANSASiMOBIL

Mestni trg 18

Prodaja akustike,računalniške opremein GSM aparatov.

Izbira oblačil za močnejše

postave.

TRGOVINA

ZANKAMestni trg 35

Pravo oblačilo je kot dobro

razpoloženje …

Več pa na strani 48.

TRGOVINATRAVA

Mestni trg 24

Slastni sendvičiza vse okuse.

M e s t n i t r g v a s p r i č a k u j e

ABSOLUT,

VESNA KLEMENČIČ S. P.

Mestni trg 28

So vam hlače predolge, preširoke,

mogoče preozke, pa zadrga na vaši

najljubši vetrovki ... vse to in še vsa

ostala popravila vam nudimo

na senčni lokaciji,

vendar v sončni delavnici.

M e s t n i t r g v a s p r i č a k u j eM e s t n i t r g v a s p r i č a k u j e

FOTO AKIMestni trg 30

V juniju 20% popustna albume in okvirje.

ostala popravila vam nudimo

na senčni lokaciji,

vendar v sončni delavnici.

TRGOVINA

Kleo Bijoux

Mestni trg 2

V mesecu juniju

na določene artikle

modnega nakita

50% popust

na albume in okvirje.

KAVARNAVahtncaMestni trg 31

Ledene dobrotev Vahtnci.

50% popust

Turistično društvoŠkofja Loka

Mestni trg 7

tel.: 04/512-02-68

Odprto: 8.30 do 19.00;

sob., ned. 8.30 do 12.30

SLOVENSKE ROKODELSKE MOJSTROVINE

DARILNI PROGRAM * TURISTIČNI SPOMINKI

TURISTIČNI VODNIKI * KARTE * PROSPEKTI

*TURISTIČNO VODENJE * PRIREDITVE

AKCIJA: NOVE MAJICE ŠKOFJA LOKA

Mail: td-sko� a.loka@siol.net;

www.sko� aloka.info

PLESNA ŠOLARITMOLOKOMestni trg 20

Zapleši z namikot prava zvezda!Več na strani 55.

Junij 2010

3534

Novice iz Selške dolinePrejeli smo

Pojasnila in komentar na izjave glede OŠOEK na 21. seji občinskega sveta 28. 1. 2010

Na omenjeni seji mi ni bila dana možnost soočenja argumentov med Tritel, Dtel, občino in Toplarno Že-lezniki , d. o. o., glede problematike izgradnje OŠOEK. Ta možnost mi ni bila dana niti na naslednji seji občinskega sveta, zato pisno po-sredujem kronologijo dogodkov tudi s strani Toplarne Železniki , d. o. o., in mene osebno kot direktorja te družbe. Na osnovi tega upam, da si boste lahko ustvarili realno sliko celotne problematike in ugotovili, da direktor Ivan Fajfar, u. d. i., ni krivec, da se stvari ne odvijajo tako, kot so si nekateri predstavljali (brez soglasij, projektnih pogojev, usklajevanj …). Na navedeni občinski seji je bilo s strani Tritela in Dtela izrečenih veliko neresnic – laži na račun Toplarne Železniki , d. o. o., oziroma mene osebno. To bom dokumentiral z navedbo dejstev in dogodkov, ki so se zgodili do danes.

Da so se pojavila nesoglasja ozi-roma da ni prišlo do pravočasnega usklajenega delovanja, je prav go-tovo velika odgovornost na strani občine, ker nas pri pripravi projekta ni vključila v proces usklajevanja in nas ni seznanjala s potekom del. Očitno so »pozabili« na nas.

Ena izmed mojih številnih odgo-vornih nalog, ki jih moram izvajati kot direktor Toplarne Železniki, d. o. o., katere poslanstvo je nemotena oskrba vseh odjemalcev toplotne energije (gospodarske družbe, več-stanovanjskih objektov, družbenega in zasebnega sektorja, stanovanj-skih hiš), je tudi ta, da upravljam s premoženjem lastnikov kot dober gospodar. Nenazadnje ste to prizna-nje slišali tudi na omenjeni januarski seji občinskega sveta. Če hočem to korektno izvajati, ne morem do-pustiti posegov na območje vroče-vodnega omrežja izvajalcem, ki ne pridobijo naših pogojev za posege na ta območja in posledično lahko povzročijo poškodbe na omrežju. V preteklosti smo s trdim in odgovor-nim delom ter velikimi finančnimi vložki lastnikov in državnimi ne-povratnimi sredstvi uspeli zgraditi več omrežja kot vsi naši predhodniki

skupaj. Tak nedovoljen poseg s stra-ni Dtela se je brez naše vednosti že zgodil v naselju Dašnica II in III v jeseni leta 2009.

V nadaljevanju navajam kronologijo dogodkovV Toplarni Železniki , d. o. o., smo o OŠOEK dobili prvo informacijo šele 9. 6. 2009 , ko se je pri nas brez pred-hodnega obvestila oglasil g. Edvin Durič. Občina, ki je nosilec tega projekta, nas o tem predhodno ni obvestila, čeprav so poznali projekt izgradnje vročevodnega omrežja v naselju Češnjica in Log. Dne 17. 1. 2008 smo jim izročili projekt PZI, da bi se bolje in lažje usklajevali pri izvedbi oziroma pripravi ostalih pro-jektov. To se v praksi s strani občine ne dogaja. Podobna zgodba je tudi pri obnovi vodovodnega omrežja na tem območju. Na prvem razgovoru smo se z g. Duričem dogovorili, da pripravi osnutek pogodbe o med-sebojnem sodelovanju in pridobi služnosti od lastnikov zemljišč, po-dobno, kot je to storila Toplarna Železniki.

Naslednji razgovor je bil 29. 7. 2009. Prisotni so bili g. Košir (Občina Železniki) in g. Durič (Dtel) ter g. Be-znik in g. Fajfar (Toplarna Železniki). Ugotovili smo, da Dtel ni pripravil osnutka pogodbe in še ni pridobil nobenih dovoljenj krajanov. Ugoto-vili smo tudi, da Toplarna Železniki že izvaja izgradnjo vročevodnega omrežja v prvem delu naselja Log in da ne bi ovirali morebitne na-daljnje izgradnje OŠOEK, čeprav še ni sklenjen noben uradni dogovor, naj omenjena toplarna omogoči, ob ustreznih gradbenih posegih, sopolaganje cevi za optični kabel na riziko Dtela. Dtel je 27. 7. 2009 podal izjavo, da pri položitvi cevi za optični kabel ob ceveh za potrebe krmiljenja toplotnih postaj (daljinski nadzor) ne bo prihajalo do medse-bojnih vplivov – elektromagnetnih, prenapetostnih, signalnih.

Osnutek pogodbe smo dobili šele 10. 8. 2009 na dveh straneh – to je 6 členov, na katere je Toplarna Žele-zniki, d. o. o., dne 18. 8. 2009 posre-

dovala pripombe. V novem osnutku pogodbe, ki smo ga prejeli v začetku septembra, niso bile vsebovane naše pripombe oziroma predlogi. Osnu-tek ne vsebuje osnovnih parametrov, ki bi jih pogodba morala. To lahko potrdi vsak pravnik.

Dne 7. 9. 2009 smo Petru Koširju posredovali predlog naše cene za sopolaganje. Predlog je bil izdelan na osnovi uradnega cenika, ki nam ga je posredovala Občina Železniki. Upoštevali smo pozicije: 1, 2, 5, 8, 10, 18, 19, 20, 24, 25, 26, 27, 30, 31 in 40. Na osnovi tega smo podali predlog, da je naša cena 60 odstotkov njiho-vih stroškov iz teh pozicij. Tritel tega ni sprejel. Ponudil je ceno 1,2 evra na dolžinski meter trase. Resnost ponudbe ocenite sami.

Naslednja obravnava celotne problematike je bila 12. 11. 2009 v občinski stavbi v Železnikih. Moram poudariti, da Dtel še do danes ni realiziral sprejetega sklepa.

Dne 20. 11. 2009 smo od Tritela dobili nov predlog cene za 5 evrov na meter trase. Za nas ta cena ni bila sprejemljiva, kar smo g. Petru Koširju pisno sporočili 1. 12. 2009. Glede na dejanske stroške za tako vrsto del v strnjenem naselju je ob-čutno prenizka.

S strani Toplarne Železniki , d. o. o., ni bila nikdar izvedena nobena akcija, ki bi vplivala na upočasnitev ali oviranje izgradnje OŠOEK. Vedno smo korektno in pravočasno posre-dovali odgovore in zahteve. Moram poudariti, da smo tudi eden izmed soglasodajalcev vsem investitorjem oziroma izvajalcem del pri posegih v prostor. Do sedaj so vsi to tudi upo-števali – razen Dtela. To je upošteval tudi Elektro Gorenjska, ki investicije v omrežje izvaja po enakem postopku kot Dtel, tako da ne potrebuje grad-benega dovoljenja. Kljub temu pa si pridobi naše projektne pogoje. Kot sem že omenil, je Dtel z dejanjem, ki ga je izvedel v Dašnici II in III, kršil vsa pravila normalnega poslovnega sodelovanja, ko je brez naše vedno-sti in soglasja posegel na območje že zgrajenega vročevodnega omrežja. Kljub našim večkratnim opozorilom,

da nam morajo predhodno posre-dovati pisno zahtevo za pridobitev projektnih pogojev, se je to zgodilo šele 7. 1. 2010. Po proučitvi njihove vloge smo jim 4. 2. 2010 posredo-vali tudi pisni odgovor. Pred tem pa so nam dne 14. 12. 2009, ko so bili posegi že izvršeni in ko je zapadel že sneg, poslali vlogo za zakoličbo vročevodnega omrežja. Geometer v takih vremenskih razmerah ne more izvajati meritev in tako je zadeva obstala do 7. 1. 2010 , ko smo prejeli vlogo za izdajo projektnih pogojev.

Menim, da je iz teh dokumentov, obrazložitev in ostalih argumentov razvidno, da ne želimo nobenemu »nagajati«, kot je izjavil g. Durič, in da trditev, da z direktorjem To-plarne Železniki, d. o. o., ni možno komunicirati, absolutno ne drži. Zagotovo pa drži, da sem znan kot trd pogajalec.

Z magnetograma je tudi slišati izjavo župana g. Mihaela Prevca – menda sem mu dejal, da prepove-dujem izvesti kakršno koli križanje cevi za optični kabel s cevmi vro-čevoda. Upam, da je bila ta izjava izrečena v efektu, saj si drugače take izjave ne morem razlagati. Komen-tiram jo lahko samo z besedo NE-RESNICA.

Vsa dejstva in izjave lahko še enkrat proučite s poslušanjem ma-gnetograma 21. seje občinskega sveta in mislim, da vam bo situacija zelo jasna.

Ivan Fajfar direktor

Toplarne Železniki

Junij 2010

35

Novice iz Selške dolineSlovesno odprtje Muzeja Železniki

Mednarodni dan muzejev so v Muzeju Železniki obeležili z odprtjem obnovljene Plavčeve hiše in muzeja v njej. Dan odprtih vrat je v muzej preko celega dneva privabil veliko obiskovalcev,

marsikdo pa se je ob 17. uri udeležil tudi slovesne otvoritve.

Kustos Jure Rejec je pozdravil vse zbrane in ob glasbeni spremljavi Mete in Miha Rejca na kljunasti flavti in klarinetu prisotnim pred-stavil, kako je potekala desetletna obnova muzeja v Železnikih. Po-vedal je, da ideja o prenovi sega v devetdeseta leta prejšnjega sto-letja, pripravljalna dela so se tako pričela jeseni leta 1997. Tik pred prenovo fasade jeseni leta 2008 pa so Železnike prizadele poplave, ki niso prizanesle niti muzeju. Rejec je poudaril, da povodenj k sreči ni uničila veliko razstavnih ekspona-tov, uničena pa je bila vsa oprema prostorov, namočeni so bili zidovi, voda je nanesla velike količine ilovice in mivke. »Tako smo bili prisiljeni najprej čistiti, popravljati in urejati zbirke v pritličju, fasada

pa je morala skoraj za leto počaka-ti.« Prenova muzeja je tako skoraj končana. Kot pravi Rejec, jih čaka še nekaj dela v mansardi, kjer bi radi zagotovili dodatne depojske prostore in prostore za turistično in muzejsko društvo, na vrsto pa bo prišlo tudi tlakovanje dvorišča, na katerem je potekala otvoritev. Glavnina del je po napornem de-setletju zaključena.

Prisotne sta pozdravila tudi župan občine Železniki Mihael Prevc in Damjana Pečnik, direk-torica direktorata za kulturno de-diščino na ministrstvu za kulturo. Med nagovori smo pod odrom pri delu lahko opazovali klekljarice turističnega društva, na dvorišču muzeja pa so kovači kovali žeblje. Tako smo obiskovalci lahko obču-

dovali, kako so med hitrimi kleklji nastajale lepe čipke, videli pa smo tudi drobec starodavne kovaške obrti.

Za glasbeno popestritev je po-skrbela dekliška vokalna skupina Grudnove Šmikle, ki v zadnjem času na nastopih po Sloveniji in tujini nenehno posega po najvišjih nagradah. V kulturnem programu je sodeloval tudi lajnar Zdravko Debeljak.

Tatjana Rant

Obnovljeno pročelje Muzeja Železniki

Ve~ informacij dobite na: 041/294-597

Nega obraza (osnovna, specialna)

Wellness programi za obraz in

dekolte

Masa`e (klasi~na, športna, Tajska)

Hot chocolate masa`a

Depilacija, brazilska depilacija

Pedikura

Masa`a Lux (masa`a s sve~o)

Li~enje (dnevno, sve~ano)

Izdelovanje umetnih nohtov

Nega naravnih in umetnih nohtov

Masa`a z zlatim prahom

LANG

SALON LEPOTE IN ZDRAVJA

15 letna tradicija

B O T A N I C A

CEREMONY

OF GOLD

prihaja poletjE in ~as je,

da se pripravimo nanj

v salonu nudimo [e:

V salonu imamo zato ponovno solarij, kjer se lahko

pripravite na lahkotne poletne obleke in brezskrbno

pohajkovanje po pla`ah.

Trnje 15, 4228 @elezniki

GSM: 041/294-597

tel.: 04/510-15-40

E-mail: info salonlang-sp.si

Jana Langerholc s. p.

Delovni ~as:

ponedeljek od 11. do 18. ure

torek in ~etrtek od 13. do 20. ure

sreda in petek od 9. do 15. ure

KAMNOSE[TVO

Silvo Furlan s.p.

KAMNOSE[TVO

Silvo Furlan s.p.

Sveti Duh 39, 4220 [kofja Loka

GSM: 041/820-176, www.klesanje.si

klesanje ~rk nagrobni spomeniki

ZADNJA POT

gsm: 041 630 706

www.zadnja-pot.si

Sveti Duh 39

4220 [kofja Loka

24 ur na dan

delujemo po celotni

Gorenjski

poskrbimo za cvetje,

osmrtnice, `alno petje,

izkope in p rekope

Silv

o Fu

rlan

s.p.

Junij 2010

36 37

Antični ŽivžavTudi letos sta Klub škofjeloških študentov in Zavod O v sodelovanju z dijaki pripravila že 11. Dijaški živžav zapored. »Letos smo za tematiko izkoristili olimpijsko leto, vendar smo se odločili za stare olimpijske igre iz obdobja antike.

Tako kot so se takrat prekinile vse vojne, tako ta dan maturanti pozabijo na bližajočo se maturo, dijaki se lahko oddahnejo od zadnjih testov, študenti pa še zadnjič 'zažuramo' pred začetkom izpitnega obdobja,«

je o tematiki letošnjega Živžava povedal glavni organizator Aljaž Čeru.

Pester program se je pričel ob 13. uri v parku nekdanje vojašnice. Maturantke in maturantje so točno opoldne plesali svojo maturantsko parado, nato pa prišli na poslovil-no zabavo od svojih brezskrbnih srednješolskih let, na kateri so se lahko še zadnjič zabavali s celo generacijo in obujali spomine. Dogodek pa ni bil namenjen samo njim, ampak vsem mladim, tako študentom kot dijakom, da se spoznajo in družijo. Najprej nas je nagovoril Klemen Bučan, ki je s komičnimi vložki povezoval celotno dogajanje, nato pa sta nas

pozdravila predstavnika dijakov. Čez dan smo bili priča zanimivemu programu z zabavnimi igrami za maturante, s športnimi igrami, ka-raokami in koncertom še neuvelja-vljenih bendov Or Else, Final Exit, I scream for ice scream v navezi z DJ Gpetom. S svojo ponudbo se je predstavil tudi Klub škofjeloških študentov. Pripravili so stojnico, na kateri so nudili prvo pomoč, delili vodo, malinovec, lahko pa ste se preizkusili tudi v twisterju. V Ostrigi oz. na Ostriginem vrtu so že v popoldanskih urah pripravili elektronsko glasbo pod taktirko

O. B. C.-ja, kasneje pa so nastopili še Mandi, Tomix, Shinne, Pišlar in Langus. V Ostrigini dvorani pa sta navduševala Driskoteka in Vibe department.

»Izvedba celotnega projekta je precejšen zalogaj. Tako je bila srce dogodka manjša ekipa dijakov z mano na čelu, pri celotnem pro-jektu pa je sodelovalo preko 60 prostovoljcev. To so bili predvsem dijaki in aktivisti KŠŠ in Zavoda O,« je dodal Čeru. Prireditev je več kot uspela, saj se je na njej zvrstilo preko tisoč obiskovalcev. Organizator še vedno vidi mo-

žnosti za izboljšave in ob tem je povedal: »Še enkrat bi se rad javno zahvalil vsem, ki so kakor koli prispevali k izvedbi projekta. Naj omenim kolega Luka Krajnika, maturanta škofjeloške gimnazije, s katerim sodelujeva že drugo leto. Brez njegove pomoči bi bilo vse skupaj še težje izpeljati. Čeprav je bil na trenutke za vse sodelu-joče projekt zahteven, mislim, da sta končni uspeh in zadovoljstvo obiskovalcev poplačala vse napore in neprespane noči.«

Anita P.

Teja, Jerneja, Tjaša, Katarina in Jerneja so povedale, da bodo najbolj pogrešale druženje in sošolce. V lepem spominu jim je ostal

tudi maturantski izlet v Turčijo.

Eva, Sara, Tjaša, Sara in Tina bodo vsekakor pogrešale sošolke in sošolce, dijaške zabave, profesorja Špolada,

kavice in maturantski izlet.

Iztok in Bojan: »Vsako leto se z veseljem udeleživa Živžava, in sicer zaradi odličnega vzdušja, 'folka', dobre glasbe in 'žurke' ni da ni.«

Otvoritev letošnjega že enajstega Živžava, tokrat v antičnem slogu, in nagovor povezovalca Klemna Bučana.

Junij 2010

36 37

Strokovne ekskurzije dijakov Gimnazije Škofja Loka

Nagradna strokovna ekskurzija v Strasbourg je potekala od 7. do 9. maja po programu, ki ga je pripravilo društvo Evroatlantski svet pod zastopstvom Boštjana Horjaka.

Dijaki 3. E so januarja 2010 sode-lovali na spletnem tekmovanju za Evrošolo. Preko spleta so po-kazali svoje znanje o zgodovini, politiki, izobraževanju in ostalih dejavnostih EU. Zasedli so sedmo mesto in tako le za las zgrešili pot v Evrošolo v Strasbourg. Tanja Gartner, profesorica sociologije in predmeta evropske študije, in Irena Florjančič, profesorica slovenščine in razredničarka, sta povedali: »Nataša Goršek Men-cin nam je naknadno sporočila, da bo Evropski parlament na po-budo predsednika parlamenta Evropske unije Jerzyja Buzeka 9. maja v Strasbourgu ob 60-letnici Schumanove deklaracije organizi-ral posebno Evrošolo z udeležbo vseh 27 držav članic. Vse pisarne EP v državah so bile naprošene, da izberejo skupino 25 dijakov in dva mentorja, ki bi bili pripravljeni odpotovati na ta dogodek. Ker je bila Gimnazija Škofja Loka prva na seznamu, smo dobili povabilo.« Spoznavali so znamenitosti Stras-bourga, uživali na avtobusnem ogledu Alzacije, obiskali so grad Koenigsburg ter mesto Riquewihr, verjetno pa je bil najpomemb-nejši dan nedelja, 9. maja, ki so ga preživeli v parlamentu EU v Strasbourgu. Tam so se seznanili predvsem s protokolom, ki velja v parlamentu – s pravili komunicira-nja, uporabo slušalk, glasovalnimi napravami itd. Jerzy Buzek je v govoru poudaril prednosti EU, hkrati pa opozoril na nevarnosti, ki nas ogrožajo v globalnem svetu. Na kratko je predstavil pomen Schumanove deklaracije, omenil je tudi Moneta in njegov prispe-vek k ustanovitvi EU. Govoril je o pomembnem položaju mladih, ki bodo v prihodnosti prevzeli pomembno vlogo v EU. Dijake je nagovoril še francoski minister za evropske zadeve Lellouche. Po končanem govoru sta oba odgo-varjala na vprašanja udeležencev. Zanimalo jih je delovanje EU, kako bodo rešili ekološke težave, katere so bile njune najpomembnejše od-ločitve, kakšen je pomen položaja predsednika EU itd. Pred zgradbo

parlamenta je sledila proslava ob dvigu zastave, po kosilu pa raz-govor s predstavniki parlamenta. Luka Debenec, Sara Lavtar in Nika Eržen so dodali: »Drugi del zasedanja je vodila evropska po-slanka Doris Pack iz Nemčije, ki je skupaj s poslanskim kolegom Jo Leinenom odgovarjala na vpra-šanja dijakov. Navezovala so se na različne teme: okoljskih pro-blemov, izobraževanja, nadaljne širitve Evropske unije, problema Turčije (da ali ne v EU), športa itd. Vprašanj je bilo res veliko, kar kaže na to, da mlade EU in njeno delovanje gotovo zanima in da spremljajo politično dogajanje v Evropi. Pri debati je bilo prisotno tudi občinstvo, saj je 9. maja, ko je dan Evrope, v Evropskem parla-mentu dan odprtih vrat. Na žalost je organizatorjem projekta nekaj težav povzročilo vreme, tako da smo lahko odšli le še na zaključek nogometnega turnirja, v katerem so igrali dijaki iz različnih držav, tudi Klemen Mesec iz 3. E, medalje pa je vsem udeležencem podelil Buzek. Izkušnja v parlamentu EU se nam je zdela zanimiva, saj smo dijaki lahko spoznali tudi način gla-

sovanja v parlamentu, prevajalski sistem, ki deluje zelo dobro, ter izmenjali svoje poglede in mnenja glede evropskih zadev.«

Strokovna ekskurzija v Trst, Gradež in Oglej10. maja so se dijaki 1. B Gimna-zije Škofja Loka pod vodstvom profesorice Maje Gril Juvan in profesorice Nevenke Bertoncelj ob sedmi uri zjutraj odpravili na enodnevno strokovno ekskurzijo v Trst, Gradež in Oglej. S Piazza Unità d’Italia so se peš odpravili proti San Giustu, kjer so jih že čakali dijaki drugega letnika liceja Oberdan iz Trsta v spremstvu profesorice Lorenze Fonzari. Italijanski vrstni-ki so jih popeljali mimo glavnih znamenitosti Trsta. Pričeli so na S. Giustu z ogledom ostankov antič-ne bazilike in cerkve sv. Justa. Po ozkih ulicah so se spustili proti mestnemu središču, kjer so se najprej ustavili pri ostankih an-tičnega gledališča in šli mimo kipa pesnika Umberta Sabe do kipa Jamesa Joyca. Ogledali so si kar nekaj cerkva, grško pravoslavno pa tudi od znotraj. Pokazali so jim še zgodovinsko kavarno Caffe San

Marco ter zaključili vodenje na Piazza Unita. Nato so z avtobusom krenili proti Gradežu. Maja Gril Juvan je povedala: »Gradež je bil precej osamljen, k čemur je malo pripomoglo vreme, malo pa to, da je bil ponedeljek. Ja, Italijani so ob ponedeljkih bolj kot ne na počitku. Pa vendar smo okusili tisti znani vonj morja, glas galebov in odlični latte machiato. Nekateri so se še malo izobraževali, si ogledali lapidarij ter se preizkusili v pre-vajanju latinskih napisov.« Pot so nadaljevali do njihovega cilja, do mesta Oglej, kjer so si ogledali notranjost oglejske bazilike z ogro-mnim mozaikom s krščanskimi motivi. »Videli smo lahko na tisoče in tisoče kamenčkov, razporejenih v vzorce, in motive, ki prekrivajo celotna cerkvena tla. Okoli moza-ika se hodi po steklenem mostu, tako da lahko vidiš tudi vzorec pod sabo. Iz notranjosti bazilike nas je pot vodila mimo pokopališča do ostankov antičnega pristanišča, foruma, mavzoleja ter proti av-tobusu«, je še dodala Maja Gril Juvan.

Janja Berčič

Dijaki 1. B škofjeloške gimnazije na strokovni ekskurziji v Trstu, Gradežu in Ogleju

Junij 2010

38 39

Mesto v barvahV soboto, 22. maja, sta se Mestni trg in Škofja Loka spet okrasila s pridevnikoma mlad/-a oz. pisan/-a, saj se je čez dan

zvrstilo polno raznovrstnih dogodkov v organizaciji mladinskega umetniškega centra Atelje Clobb, ki deluje pod okriljem Zavoda O v sodelovanju s Klubom škofjeloških študentov.

Dogodek Mesto v barvah, ki je namenjen vsem, prvenstveno pa otrokom in mladim po duši, je ob deveti uri odprl legendarni Bojan, ki je s pomočjo treh vedrc z barvo oživel staro mestno jedro. Čez dan so se na manjšem odru sredi Me-stnega trga predstavili mladi posa-mezniki, ki se ljubiteljsko ukvarjajo z glasbo, člani PUM (Projektno učenje mladih) so predstavili svojo poezijo, mladi fotografi in slikarji pa so razstavili svoja dela. Za naj-

mlajše so potekale ure pravljic v indijanskem šotoru, istočasno pa so lahko pod vodstvom mentoric s kredami risali po asfaltu in slikali na papirju. V popoldanskem času je prav tako za otroke in njihove starše nastopila lutkovna skupina Krice krace. Širšo javnost so zaba-vali poulični umetniki s predstavo pantomime in sodobnega plesa, one man band oz. CigoManBand ter skupina žonglerjev pod ime-nom Čupakabra. Organizatorji so

izvedli tudi dražbo umetniških del še neuveljavljenih avtorjev, ob koncu pa je teater Frnikula še zadnjič v Škofji Loki in premierno na vrtu Sokolskega doma uprizo-ril predstavo Loveinprogress. Za konec prireditve je zbrane pod Homanovo lipo zabaval ansam-bel Ankaran s svojimi priredbami pesmi Frana Milčinskega – Ježka.

Celotna prireditev temelji na demokratični programski zasnovi ter na potrebi posameznika po

samouresničevanju, prav tako pa predstavlja prostovoljen način dela Ateljeja Clobb in ostalih sek-cij Zavoda O. Direktor Zavoda O, Matjaž Vouk, je ob dogodku po-vedal: »Dokazujemo, da se mestno središče lahko oživi na zdravih temeljih. Ne na temeljih potrošni-štva, ampak s kulturo, umetnostjo, ustvarjalnostjo, energijo – mlado-stno energijo.«

Anita P.

CigoManBand je mimoidoče navduševal in zabaval s svojim nastopom.

Celodnevni dogodek Mesto v barvah je Škofjo Loko prebudil, pomladil in pobarval s skupino žonglerjev pod imenom Čupakabra.

Organizatorji dokazujejo, da mestna središča lahko oživijo. To so pokazale tudi plesalke sodobnega plesa in veliko razigranih otrok.

Junij 2010

38 39

MODA««

Najlep{e poletne novosti

priznanih pro izvaja lcev

(perilo, pi`ame, nogavice, posteljnina, kopalke)

Galeb ¤ Triumph international ¤ Lisca ¤ Calida ¤ Snelly ¤ GMV

Galeb-Trade d.o.o. maloprodajne enote "GALEB svet perila"PE "MODA", Cankarjev trg 17, Škofja Loka, tel: 04/5126 900 Del. ~as: pon - pet od 9. do 17. ure, sobota od 8. do 13. ure

info galeb-trade.si

www.galeb-trade.si

Vedno na voljo tudi

cenovno ugodna ponudba

in akcijski artikli

Junij 2010

40

Potopimo se v pester morski svetGregor Rant je človek, ki je težko pri miru. Poleg tega, da je inštruktor športnega plezanja in voznik relija, je pred

kratkim v Škofji Loki ustanovil potapljaški klub Friko-SUB. Kot piše na njihovi spletni strani http://www.friko-sub.com, je razkrivanje skrivnosti morja že od nekdaj burilo njihovo domišljijo, potapljanje na dah pa jim pri tem nudi le delček

zadovoljstva. Lepote podvodnega sveta pa lahko dodobra spoznamo, če se znamo potapljati z jeklenko. Prav to se lahko naučimo v tečajih potapljaškega kluba Friko-SUB.

Da bi izvedeli kaj več o klubu, tečajih in potapljanju, smo Gre-gorja povabili na kavo. Vse se je, kot ponavadi, pričelo z idejo …Svoj prvi potapljaški tečaj sem opravil pred enajstimi leti v Kranju. Takrat sem bil zelo navdušen nad potapljanjem, tukaj okrog pa ni bilo potapljačev. Kasneje sem sicer izvedel, da jih je bilo v Loki kar nekaj, ampak se nismo poznali. Eni so bili v Ljubljani v klubu, drugi v Kamniku, nekateri drugje … Takrat sem se precej potapljal, vmes sem malo nehal oziroma sem opravil samo par potopov na leto. Zdaj pa me je spet pritegnilo in sem se spet začel potapljati. Ko sva se nekoč pogovarjala z Božom Bajžljem, ki je inštruktor v našem klubu, je predlagal, naj ustanovim svojega.

Potapljaški klub je sicer tudi v Kranju, ki od Škofje Loke ni tako oddaljen. Zakaj torej klub v Škofji Loki?Klub sem si zamislil predvsem zato, da bi se v Škofji Loki, Selški in Po-ljanski dolini ustvarila baza pota-pljačev in bi se lahko skupaj hodili potapljat, prirejali razne izlete.

(Gregor je klubsko sobo, v kateri poteka tudi začetni, teoretični, del tečajev, uredil kar doma. Zaradi urejanja dokumentacije in preu-rejanja doma pa je letos ostal brez potapljanja na Filipinih …)

Letos smo mislili iti na Filipine za tri tedne, pa ravno zaradi kluba ni šlo. Daljše potapljanje načrtu-jemo za jesen. Najprej smo mislili, da bomo šli v Francijo, vendar tam po mojih informacijah poleg po-tapljaških izkaznic zahtevajo tudi zdravniške preglede, omejujejo glede na starost, tako da bomo mogoče šli v Francijo kdaj dru-gič. Jeseni bomo šli za podaljšan vikend ali pa cel teden na Kornate, spomladi oziroma še pozimi je v načrtu Rdeče morje. Bomo še videli, za katero različico se bomo odločili. Spomladi pa gremo na Filipine.

Največ se seveda ne potapljate v eksotičnih vodah, ampak precej bližje, ne samo v morju ... Najbližje sta Bled in Bohinj. Tam sem letos opravil gotovo že 20 potopov. Potapljali smo se tudi pod ledom. Pozimi to ne predsta-

vlja težave, če imaš pravo opremo. Potrebuješ suho obleko, ki je tako zašita, da se ne zmočiš. Oblečeš si termo perilo, kombinezon, čez daš še potapljaško obleko, ki je tako narejena, da si povsem suh. Tako se lahko potapljaš tudi pri štirih ali treh stopinjah.

Seveda pa brez morja ne gre …V slovenskem morju sta najbolj priljubljena Fiesa in Piran. Fiesa je zelo lepa. V našem morju je problem vidljivost, ki je včasih

malo slaba. Vendar pa v Fiesi sko-raj vedno vidiš morske konjičke, leščurje, morska šila. Tamkajšnja pokrajina je nasploh zelo zani-miva. Zelo bogata z življenjem je tudi piranska Punta, v kateri je rezervat. Potapljamo se tudi na hrvaški obali, kjer je neomejeno možnosti – cela Istra, Kvarner, južni del. Na Hrvaškem je zelo lepo, zanimivo ...

Tatjana RantFoto: Gregor Rant

Vas mika? Sedaj imamo tudi v Škofji Loki možnost, da pridobimo dovoljenje za potapljanje. Z osnovnim potapljaškim tečajem, ki se imenuje Open Water Diving (OWD), lahko pridobimo tisto znanje, ki ga potrebujemo, da se lahko potapljamo. V Škofji Loki tečajniki najprej pridobijo teoretično znanje, v bazenu (v Kranju ali Tržiču) se naučijo osnov, ki jih potrebujejo, da se lahko odpravijo na dvodnevno potapljanje na morje. Na Krku pa te-čajniki s potapljanjem v odprtih vodah pridobijo dovoljenje za potapljanje. Na tečaje lahko pridejo tudi otroci, stari od 10 do 14 let, katerim je prilagojen tečaj Junior OWD. Seveda se morajo otroci, ki tečaj opravijo, potapljati v spremstvu odrasle osebe. V klubu Friko-SUB izvajajo tudi nadaljevalni tečaj.

Tečajniki imajo najem potrebne opreme sicer vključen v ceno tečaja, vsem tistim, ki se nameravajo resno potapljati, pa omo-gočajo tudi nakup opreme. V okviru kluba namreč deluje tudi trgovina, v kateri lahko kupimo vse, kar rabimo za potapljanje, in to po klubskih cenah.

Tečaje bodo po načrtih v klubu Friko-SUB izvajali na mesec in pol. Naslednji tečaj bo že v sredini junija, natančnejše informacije pa vsi interesenti lahko najdete na spletni strani kluba. Če želite o potapljanju, potapljaških inštrumentih, podvodnem svetu in zakonitostih potapljanja izvedeti več, vas Gregor Rant vabi, da se oglasite. Po pogovoru z njim verjamem, da bo zanimivo.

Potapljač v akciji

Med potapljanjem se razkrijejo lepote podvodnega sveta.

Društvo Friko-SUB organizira potapljaški tečaj v juniju. Več na: http://www.friko-sub.com

40 41

Informacije:LTO Blegoš04/ 517 06 00info@lto-blegos.siwww.lto-blegos.si

V soboto, 26.6.bo ob 10.00 na Mestnem trgu potekal sprejem freisinškega škofa, loškega zemljiškega gospoda Janeza Frančiška v Loko leta 1698. S tem se bo odprl tudi semenj, kjer boste lahko spoznali stare domače obrti, ki so bile nekoč prisotne na Loškem. Tekom dopoldneva, do 13.00, bodo na ogled historični plesi, udeležili se boste lahko muzejske ustvarjalne delavnice »Škofjeloški grb« ali cehovske ustvarjalne delavnice »Pri krojaču« prisluhnili pravljicam in Tolkalni skupini Glasbene šole Škofja Loka. Ob 20.00 bo na Mestnem trgu v okviru Festivala Musica Locopolitana večerni koncert s historičnimi plesi in družabnim programom ansambla za staro glasbo - DRAMSAM iz Gorice. Ansambel se posveča glasbeni zapuščini srednjega veka. Redno nastopa po Italiji ter sodeluje na mnogih priznanih mednarodnih festivalih in kulturnih dogodkih po vsej Evropi.

V nedeljo, 27.6. bo na vrtu Škofjeloškega gradu potekal pester program z naslovom Rokodelnice in igrarije. Dogajanje od 14.00 do 18.00 bo namenjeno zlasti družinam. Na sporedu bodo številne ustvarjalne delavnice, lutkovne predstave, sprehodili se boste na bližnji Krancelj in med potjo spoznali številna zelišča ali pa se boste pomerili v paževski šoli. Nedeljski program se bo zaključil ob 20.00 s predstavo Coprniška krvava rihta v Loki, prav tako na Loškem gradu.

Ponedeljek in torek, 28. in 29.6. bosta minila v znamenju mednarodnega strokovnega posveta v Sokolskem domu, od 09.00 do 13.00 na temo »Vsebina zgodovinskih obdobij v sodobni turistični ponudbi mest«. V okviru posveta bo organizirano odprtje razstave grafik avtorice M. M. Šechtlove iz pobratenega mesta Tabor in razstave fotografij s predavanjem Janeza Jocifa “Glasba na freskah Jerneja iz Loke”. V torek zvečer bo organizirana zaključna slovesnost s koncertom Musice Locopolitana ob 20.00 na Loškem gradu.

od 26.06. do 29.6.2010

V okviru Historiala Škofja Loka 2010 se bodo v štirih dneh, pod okroviteljstvom Občine Škofja Loka, zvrstili številni zgodovinsko in etnološko obarvani dogodki, s poudarkom na lokalni dediščini Škofjeloškega območja.

Fresing d.o.o. Radio SoraGorenjski Glas

Junij 2010

42 43

520 let rudarskih vezi med Škofjo Loko in IdrijoMuzejsko društvo Škofja Loka in Filatelistično društvo Lovro Košir Škofja Loka sta 24. maja v Sokolskem domu

pripravila Blaznikov večer z naslovom 520-let rudarskih vezi med Škofjo Loko in Idrijo. V prijetnem večerusmo lahko videli, da so se močne vezi stkale tudi na drugih področjih.

Na začetku je vse prisotne poz-dravil gostitelj večera, predsednik Muzejskega društva Škofja Loka mag. Aleksander Igličar, nato pa sta nekaj besed spregovorila podžupanja škofjeloške občine mag. Mirjam Jan-Blažić in dekan Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani prof. dr. Jakob Likar.

Sledil je osrednji, vsebinski del večera, v katerem je najprej Ivica Kavčič, predsednica Muzejskega društva Idrija in avtorica knjige Živo srebro – zgodovina idrijskega žgalništva, predstavila zgodovino in postopke žganja živosrebrove rude od začetka do konca rudar-jenja v Idriji. Najprej je poudarila, da so vezi med idrijskim rudni-kom in Škofjo Loko stare toliko kot odkritje živega srebra v Idriji, torej celih 520 let. Kmet, ki je pri namakanju škafa nacedil samo-rodno živo srebro, naj bi le-tega prinesel v Škofjo Loko. Najbolj živo sodelovanje med Škofjo Loko in Idrijo pa je bilo v 16. stoletju, ko so loški lončarji žgali posebne posode, v katerih so v Idriji iz rude pridobivali živo srebro.

»Vez med Rudnikom živega srebra Idrija in Rudnikom urana Žirovski vrh je v petdesetletni zgodovini raziskav, odpiranja, pridobiva-nja urana in zapiranja rudarskih del prav tako zelo pomembna. Ob pričetku raziskovalnih del v Žirovskem vrhu leta 1960, ki jih je izvajala t. i. beograjska ekipa, so se vključili v izvajanje del tudi idrijski rudarji. Kasneje so se pričeli zaposlovati domačini iz Poljanske doline in z idrijsko-cerkljanskega ter žirovskega območja,« je delo v Rudniku urana Žirovski vrh pred-stavil mag. Srečko Beričič, ki je predstavitev podkrepil s številnimi anekdotami, saj je tudi sam dolga leta delal tako v enem kot v dru-gem rudniku.

Filatelistična razstavaKot smo že omenili, je bil Blaznikov večer pripravljen v sodelovanju s Filatelističnim društvom Lovro Košir Škofja Loka. Filatelistična zveza Slovenije je ta večer izkori-stila in nekaterim članom loškega društva podelila priznanja. Tako je med drugim srebrno odličje prejeli tudi predsednik loškega

društva mag. Srečko Beričič, ki je v nadaljevanju skupaj s članom idrij-skih filatelistov Nikom Jerebom predstavil vsebino filatelistične razstave. Sledilo je odprtje slednje z eksponatom Minerali in rudarstvo Nika Jereba in dvema eksponato-ma mag. Beričiča Rudarji, srečno! in Spomini na Rudnik urana Žirovski vrh. Obe filatelistični društvi po uspešnosti sodita v sam vrh Fila-telistične zveze Slovenije, ki jima je letos podelila diplomi za obdobje 2008–2009: idrijskemu za tretje, škofjeloškemu pa za prvo mesto. Na izpostavljenem okencu Pošte

Slovenije je bil na voljo priložno-stni žig in dotiskane dopisnice s temo 520-letnice rudarskih vezi med Idrijo in Škofjo Loko ter pri-ložnostni žig, pisemski ovitki in osebne poštne znamke s temo 50 let rudarjenja v Žirovskem vrhu.

Razstavo je uradno odprl pod-župan občine Idrija Bojan Režun. Da je večer dobil posebno slav-nostno noto, so poskrbel pevci Škofjeloškega okteta. Slednji de-luje v okviru Prosvetnega društva Sotočje, vodi pa jih Andrej Žagar.

Klavdija Škrbo Karabegović

Ivanka Tušek iz Škofje Loke je praznovala stoti rojstni dan

Ivanka Tušek se je rodila 14. maja 1910 kot sedmi otrok v vasi Četena Ravan pod Starim vrhom. Prva leta življenja je bila zelo šib-kega zdravja. Kot dveletni deklici so ji že šivali oblekico za smrt, a zdravje se ji je popravilo. Ker se je družina težko preživljala, je morala pasti domače in tuje ovce. Mati in otroci so tik pred prvo svetovno vojno morali de-lati sami, saj je oče kot ekonomski emigrant odšel v Ameriko. Starej-ši bratje in sestre so kmalu odšli od doma in se udinjali kot hlapci in dekle, Ivanka, mlajša sestra in starejši brat pa so ostali doma v pomoč materi. Ob začetku druge svetovne vojne se je mlajša sestra preselila v Škofjo Loko. Po štiri-

letnem doživljanju strahot vojne se je preselila tudi Ivanka in rodila sina Lada. Zaposlila se je v tovarni klobukov Šešir, leta 1965 pa se je upokojila. V poletnih mesecih je rada hodila v naravo in uživala v nabiranju raznih zelišč za čajne napitke. Leta so tekla in leta 1997 je zaradi zdravstvenih težav pri-šla v Center slepih, slabovidnih in starejših Škofja Loka.V njeni sobici je vedno vse urejeno in na svojem mestu. Ko vzame kapljice za oči, stori to vedno ob določenem času. Že včasih je šla rada v družbo, v mladih letih je še posebno rada plesala, a danes nima več moči za to. Večkrat pravi, da jo držijo pokonci njeni dobri ljudje. V prvi vrsti sta to njen sin in snaha. Sle-

dnja skrbi za njeno pričesko in perilo, ki je vedno čisto. Obiske ima skoraj vsak dan. Vsak dan gre iz petega nadstropja peš v jedilnico, čeprav se mora za to pošteno potruditi. Zjutraj pa se vedno umije do pasu s hladno vodo. Seveda ima tudi tegobe. Vedno znova pove, da ima naj-večje težave z glavo. Kljub slu-šnemu aparatu zelo slabo sliši, občasno se ji poveča pritisk in jo boli križ. Takrat ima pri roki zdravniško pomoč, za katero je zelo hvaležna, vedno pa pohvali tudi strežno osebje v kuhinji in čistilke. V torek, 18. 5., so ji tako v jedilnici CSS Škofja Loka pripravili praznovanje ob njenem stotem rojstnem dnevu. Janja Berčič

Plesni trenutek Ivanke Tušek ob jubilejni 100. obletnici.

Filatelistična razstava z eksponati: Minerali in rudarstvo, Rudarji, srečno in Spomini na Rudnik urana Žirovski vrh

Junij 2010

42 43

Prireditve v juniju2. 6., sreda

17.00Predavanje Možne izvedbe malih komunal-nih čistilnih naprav na območjih razpršene

poselitve

OŠ Škofja Loka - Mesto

2. 6., sreda

20.00II. Mednarodni cikel koncertov:

Manuel Staropoli in Manuel Tomadin

Kapela Jezusovih blagrov v Pa-

pirnici

4. 6., petek

17.00Voden pohod po Rupnikovi liniji

v Žirovskem vrhuKmetija Peternelj v Žirovskem Vrhu

5. 6., sobota

od 9.00 do 16.00

Dan odprtih vrat Marijinega brezna Škofja Loka

5. 6., sobota

od 9.00 do 12.00

3. festival športa in kulture za otroke Zarjin festival

Škofja Loka

5. 6., sobota

10.00Plesna predstava

Zvezdica nagajivka - za IZVENLoški oder

5. 6., sobota

17.00Gledališka predstava Pet Pepelk -

za IZVENLoški oder

5. 6., sobota

17.00 7. literarni maraton Mavrica neba 2010Galerija muzeja v

Železnikih

5. 6., sobota

19.00Gledališka predstava

Krpanova kobila - za IZVENLoški oder

5. 6., sobota

od 8.00 do 12.00

Osrednja prireditev 8. Tedna podeželja na Loškem s tržnico kmetijskih pridelkov in

izdelkov

Škofja Loka, Mestni trg

6. 6., nedelja

Pohod po čebelarski poti mimo sv. Urbana in tretje srečanje harmonikarjev ljubiteljev

čebelarstva Gorenjske

Na kmetiji pri Jakuc, Poljane

7. 6., 19.30 Letni koncert MePZ Glasbene maticeSokolski dom,

Škofja Loka

11. 6., petek

19.30 Otvoritev razstave Reke, spoštujem vasGalerija muzeja v

Železnikih

12. 6., sobota

20.00II. Mednarodni cikel koncertov: Kitarski orkester GŠ Škofja Loka

in Kitarski ansambel Gradec

Kristalna dvorana, Sokolski

dom

12. 6., sobota

Glasbena LokaUlice

Škofje Loke

15. 6., torek

19.00Otvoritev razstave slik

otrok vrtca Sončni žarek Prihodnost ima zgodovinsko srce

Mala razstavna galerija Občine

Škofja Loka

15. 6., torek

20.00Koncert skupin

Otroci ritmov in Jazz je kul bendSokolski dom,

Škofja Loka

16. 6., sreda

19.00Predstavitev

56. številke Loških razgledovSokolski dom,

Škofja Loka

16. 6., sreda

20.00II. Mednarodni cikel koncertov:

Musica Cubicularis

Kapela Jezusovih blagrov v Pa-

pirnici

18. 6., petek

19.00 Izpovedi - Andrej Rant: večer poezijeGalerija muzeja v

Železnikih

18. 6., petek

20.00II. Mednarodni cikel koncertov: učenci kitare

in kitarski orkester GŠ Škofja Loka

Kapela Jezusovih blagrov v Pa-

pirnici

18. - 19. 6.

Sožitje med človekom, čebelo in naravo: dan odprtih vrat čebelarskega doma

Brode

18. 6., petek

Koncert ob občinskem prazniku - Jan Plestenjak

Mestni trg, Škofja Loka

19. 6., sobota

20.00Kitarski orkester

Glasbene šole Škofja LokaCerkev

sv. Volbenka

25. 6., petek

20.00Slavnostna akademija ob dnevu državnosti:

Mestni pihalni orkester Škofja Loka

Škofja Loka, Mestni trg

26. - 29. 6.

Historial Škofja Loka 2010Mestni trg in grajski vrt na Loškem gradu

26. - 29. 6.

Festival Musica LocopolitanaMestni trg in

Loški grad

26. 6., sobota

10.0022. tradicionalni košarkarski turnir Najboljša

droga je košarkarska žoga

Igrišče nad parkiriščem

spodnje postaje žičnice Stari vrh

27. 6., nedelja

20.00Gledališka predstava:

Coprniška krvava rihta v LokiLoški grad

28.-29. 6.

Mednarodni posvet: Vsebine zgodovinskih obdobij

v sodobni turistični ponudbi mest

Sokolski dom, Škofja Loka

29. 6., torek

Otvoritev razstave grafik avtorice M. M. Šechtlove iz pobratenega mesta Tabor

Sokolski dom, Škofja Loka

30. 6., sreda

19.00Slavnostna akademija ob občinskem prazniku: Anja Bukovec, Janez Lotrič,

Škofjeloški godalni orkester ArseiaLoški grad

Najavo kulturnih prireditev sprejemamo do 25. v mesecu na info@freising.si.

3. TRADICIONALNI PIKNIK DUv petek, 25. junija 2010,

ob 12. uri na balinišču BŠD Trata.

Dobrodošlica, obrok hrane in pijače od 12.30 do 13. ure.Za zabavo bo poskrbel ansambel MLADI GODCI.

Organiziran bogat srečelov!

Prireditev bo v vsakem vremenu.Prijave z vplačili – cena 10 evrov – sprejemamo v pisarni društva

ob sredah in petkih med 9. in 11. uro do vključno 18. 6. 2010.

Pridite, ne bo vam žal!Društvo upokojencev Ško� a Loka

AKCIJA V JUNIJU!

Junij 2010

44 45

Izolacijski vidik energetske sanacije stavbeV petek, 21. 5. 2010, je Eko sklad objavil javni razpis za nepovratne finančne vzpodbude (subvencije) za energetsko

sanacijo stavb, za katere lahko pridobite tudi sredstva za sanacijo ovoja stavbe. Ovoj stavbe predstavljajo fasade in strehe, skozenj pa objekt lahko izgubi okrog 40 odstotkov energije. Zato je še toliko bolj pomembno,

da poskrbimo za dobro toplotno izolacijo ovoja stavbe.

IZOLACIJA STREHNajpogosteje uporabljeni material za izolacijo poševne strehe so steklene in kamene volne. Steklena volna za ta namen je običajno stisnjena v role. Je nižjih gostot in je priročna za rokovanje. Na trgu so sicer še vedno na voljo rumene steklene volne, vendar pa je bil na tem področju narejen velik napredek v smislu uporabe novih vezivnih sredstev na naravni osnovi, tako da je v porastu uporaba rjave steklene volne brez fenolformaldehidnih veziv, ki je mehka, prijetna za rokova-nje in izboljšuje mikroklimo v prostorih. Zelo pogosto se za izolacijo podstrešij uporablja tudi mehka kamena volna. V okviru subvencij je toplotna izolacija podstrešja ukrep G, ki zahteva 25 cm izolacijskega materiala s toplotno prevodnostjo λ ≤ 0,045 W/mK ali ustrezna debelina le-tega, da je razmerje λ/d ≤ 0,18 W/m2K. To pomeni, da lahko vgradite tudi nižjo debelino izolacije (20 cm) v primeru, da posežete po izdelkih z boljšo toplotno izolativnostjo (npr. λ = 0,035 W/mK), ki jih najdete med produkti iz kamene volne (npr. DP-5) kot tudi med rjavimi steklenimi volnami (npr. Unifit 035).

IZOLACIJA FASADNa področju fasadnih izolacij se bomo na tem mestu omejili na kon-taktne fasadne sisteme, najpogosteje uporabljene pri stanovanjski gradnji. Kontaktno fasado lahko izdelamo na izolaciji iz kamene volne ali na izolaciji iz EPS (stiroporja). Kamena volna je mineralna volna, ki se pridobiva iz kamenin vulkanskega izvora s taljenjem pri temperaturi 1500 ºC. Zaradi tega je njena glavna prednost poleg toplotne in zvočne izolativnosti tudi negorljivost (odziv na ogenj – razred A1 – negorljiv material). Stiropor (EPS – ekspandirani polistiren) bazira na nafti in nastane z ekspandiranjem polistirenskih kroglic v kalupih različnih oblik, za potrebe gradbeništva običajno v blokih, ki se naknadno režejo v plošče. So toplotno izolativni, niso pa negorljivi (odziv na ogenj – razred E). Primerjava kamene volne in EPS pokaže še razliko v paropropustnosti materialov, pri čemer je kamena volna bistveno bolj paropropustna in običajno zahteva uporabo kvalitetnejših fasadnih

komponent (gradbena lepila, zaključni sloj), katerih rezultat je, da je fasada na kameni volni trajnejša in mehansko bolj odporna (npr. toča). EPS pa je neobčutljiv pri manipulaciji in preprost za vgradnjo.

SANACIJA FASAD INDIVIDUALNIH HIŠV okviru subvencij je sanacija fasad ukrep F – toplotna izolacija fasade. Ukrep zahteva 15 cm izolacijskega materiala s toplotno prevodnostjo λ ≤ 0,045 W/mK ali ustrezna debelina le-tega, da je razmerje λ/d ≤ 0,3 W/m2K. To pomeni, da lahko vgradite tudi nižjo debelino fasadnih izolacijskih plošč (12 cm), če uporabite izolacijski material, ki ima nižjo toplotno prevodnost (λ = 0,036 W/mK). To najdete v ponudbo fasadnih izolacij iz kamene volne (npr. PTP-035).

SANACIJA FASAD VEČSTANOVANJSKIH OBJEKTOVPri večstanovanjskih objektih je izbira izolacijskega materiala še po-membnejša. To potrjuje tudi prihajajoča požarnotehnična smernica, ki zahteva uporabo negorljivih materialov na vseh večstanovanjskih objektih nad 22 metrov višine ter obvezno uporabo negorljivih ma-terialov na nekaterih predelih objektov višin od 10 do 22 metrov. Take zahteve so seveda vezane na evakuacijo stanovalcev v primeru požara, v katerem bo negorljiv material bistveno upočasnil širjenje požara. S tem se bo pridobil dragoceni čas za reševanje oseb in premoženja, kar bo imelo za posledico manj žrtev in manjšo materialno škodo.

CENOVNI VIDIKKo govorimo o cenah izolacijskih materialov, lahko pri izolaciji poševnih streh vidimo, da bistvenih razlik ni, pri čemer je pomembno tudi to, da rjava steklena volna kljub svojim prednostim cenovno ne presega tradicionalne rumene steklene volne. Kadar govorimo o cenah fasadnih izolacij, pa moramo te obravnavati v sistemu tankoslojne fasade. Pri tem lahko ugotovimo, da je fasada na kameni volni običajno nekoliko dražja od fasade na stiroporu, kar pa glede na zgoraj omenjene pred-nosti ni nenavadno. I. K.

Dobra izolacija objekta bo zmanjšala rabo energije in prispevala k varovanju okolja.

Ustrezna izolacija lahko upočasni širjenje požara in podaljša čas za evakuacijo stanovalcev.

Junij 2010

44 45

Hrana zdravi telo!Živimo v času, ko vse prehitro prelagamo skrb za naše zdravje na zdrav-nike, sami pa nič ne storimo. Čeprav je lepo, da živimo v blagostanju, to terja svoj davek in poraja nove bolezni, ki so posledica porušenega ravnovesja in stresa. Blagostanje omogoča lahek in hiter dostop do hrane, po drugi strani pa telesne celice dobijo manj hranil, ker jih prej uničita stres in negativni vplivi okolja.

Zaradi industrijsko predelane hrane je ta kakovostno vse bolj osiro-mašena in kar nekaj študij – tudi slovenskih – je pokazalo, da je danes v mesu ter v sadju, zelenjavi, moki in drugih osnovnih živilih samo še nekaj deset odstotkov tistih hranilnih in zaščitnih snovi kot pred petimi, šestimi desetletji. Sintetična zdravila še dodatno ropajo hranilne snovi, s stranskimi učinki pa lahko povzročijo nove bolezni. V Združenih državah Amerike so ugotovili, da za vsak dolar za zdravila porabijo še enega za zdravljenje posledic zdravil.

Svet spoznava, da zdravje lahko zagotavlja samo popolno ekološko pridelana hrana brez uporabe škodljivih zaščitnih snovi. Drug pomem-ben vidik je, da hrano pridelamo čim bližje končnemu uporabniku, saj dolga pot »izčrpa« hrano, zlasti sadje in zelenjavo, in je v njej na koncu le še nekaj odstotkov tistih snovi kot na začetku poti. V Nemčiji, Veliki Britaniji, Franciji in Švici že nekaj let načrtno skrbijo za zdravo prirejo goveje živine in drobnice, ki se pase. Prav paša zagotavlja beljakovine s pravim razmerjem med nenasičenimi maščobnimi kislinami ter z zmanjšano vrebnostjo nasičenih maščob ob polni vsebnosti vseh drugih hranilnih in zaščitnih snovi v mesu, jajcih, mleku in mlečnih proizvodih.

Zdrava hrana nima stranskih učinkov. Lahko bi trdili, da je zdrava ekološka hrana najboljše in najbolj univerzalno zdravilo, ki nas varuje pred boleznimi in hrati tudi zdravi. Marija Merljak

Ko vem, kaj jemKmetijska gozdarska zadruga, z. o. o., Škofja Loka, je skupaj s Klavnico Škofja Loka, d. o. o., tik pred uresničitvijo

projekta, s katerim želijo izboljšati ponudbo lokalnih produktov višje kakovosti. Imenuje se Ko vem, kaj jem.

Potrošnikova ozaveščenost o zdra-vi hrani je vse večja. Vedno več je takih, ki iščejo bolj kakovostne izdelke. Potrošniki se zavedajo izguba stika z naravo, nagibajo se nazaj h koreninam ter želijo dobre, preverjene izdelke – po dostopnih cenah in na enem mestu.

Zasnovani projekt, ki je za ško-fjeloško zadrugo in klavnico prvi te vrste, je sicer projekt Leader, eden izmed Lasovih projektov, ki so sofinancirani iz nacionalnih sredstev, sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za podeželje, k sofinanciranju pa so tokrat pri-stopile tudi občine Gorenja vas-Poljane, Škofja Loka in Železniki. Pri zasnovi projekta so sodelovali tudi sodelavci kmetijske svetoval-ne službe.

Marsikdo že pozna izdelke višje kakovosti, ki se tržijo pod skupno blagovno znamko Babica Jerca in Dedek Jaka. Da bi bila ponudba še bolj pestra, so pri zadrugi k sodelo-vanju povabili okoliške kmetije, ki imajo ekološke izdelke in pridelke ali druge produkte naravi prija-

zne pridelave z znanim poreklom (mesne izdelke, domače pecivo in potica, kruh iz krušne peči, domači jušni rezanci, domača ekološka jajca, suho sadje, domača mar-melada, med z oznako Slovenski med, domači sokovi, domači ja-bolčni kis, domače žganje in likerji, kislo zelje in repa ...). Kljub zelo dobremu odzivu so vrata novim ponudnikom še vedno odprta, saj pri Kmetijsko- gozdarski zadrugi Škofja Loka želijo čim bolj zapolniti potrebe po osnovnih kmetijskih pridelkih in izdelkih višje kakovosti iz lokalnega okolja. Prepričani so, da se bo interes potrošnikov po teh izdelkih in ob stalni ponudbi večal. V prihodnje so jim pripra-vljeni ponuditi še dodatne izdelke, predvsem tiste, ki bodo ocenjevani na Dobrotah slovenskih kmetij na Ptuju.

Na policah prodajnega kotička boste med drugimi našli ekološke izdelke iz najstarejše slovenske, torej loške mlekarne s 110-letno tradicijo. Vsi so iz mleka slovenske-ga porekla (ekološko mleko, eko-

loška skuta in ekološki sir). Če bo povpraševanje, bo na razpolago tudi sveže meso z ekoloških kmetij, zaklano v škofjeloški klavnici.

Prodajni kotiček, ki nam bo omogočil raznovrstno ponudbo zdrave prehrane, bo v špecerij-ski trgovini Kmetijsko-gozdarske zadruge v Stari Loki. Prvi nakup bomo predvidoma lahko opravili že konec junija, v jesenskih mese-cih pa se pričakuje še bolj pisana ponudba.

Če res vemo, kaj jemo, bomo po-trošniki lahko preverili kar sami ob obisku prodajnega kotička. Lahko si le želimo, to radi rečejo tudi v škofjeloški zadrugi in klav-nici, da bi bilo dovolj ponudnikov kvalitetnih pridelkov. Zato so vse kmetije, ki izpolnjujejo pogoje in proizvajajo tržne viške, še en-krat vabljene k sodelovanju in k temu, da navežejo stike s Špelco Škraba v komercialni službi KGZ tel.: 04/51-30-313. M. B.

Junij 2010

46 47

Vabljeni v Apartmaje FizineKo se je tekstilna panoga znašla v krizi, so v Gorenjski predilnici poiskali nove izzive in nove tržne priložnosti.

Ena izmed njih je obnova počitniškega doma. Posodobili so ga v moderne in udobne apartmaje, iz katerihveje domačnost in ki se tržijo pod imenom Apartmaji Fizine. Njihovo udobje, izjemno lokacijo

in ugodne cene je predstavil direktor mag. Miha Ješe.

Kontakt: Polona JugovicTelefon: 04/51-11-160Mail: polona.jugovic@gorenjska-predilnica.siInternet: www.apartmaji-fizine.si

Kje se nahajajo Apartmaji Fi-zine?Na izjemno lepi lokaciji med središčem Portoroža in hoteli Bernardin, na mirnem kraju z lepim razgledom na morje in savudrijski polotok. Na istem nivoju ob stavbi je parkirišče za goste. Apartmaji so od ceste oddaljeni 50 metrov, od prve samopostrežne trgovine 60 me-trov in od plaže zgolj 70 metrov.

Kaj ste uredili s prenovo?V celoti so bile prenovljene in-štalacije in urejene nove sani-tarije. Narejena je nova fasada z dobro izolacijo. Pri gradnji in opremi so sodelovali najboljši slovenski proizvajalci. Kamnar-ska dela je izvedel Marmor Ho-tavlje, vgrajena so nova lese-no-aluminijasta okna slovenske proizvodnje, notranja in vhodna vrata v apartmaje so izdelek LIP Bled, kuhinje Svea Zagorje, posteljnina Odeje Škofja Loka, rjuhe Lokateksa Škofja Loka, brisače Svilanita Kamnik, zavese Loka dekorja pa omogočajo po-polno zatemnitev. Za vsa dela, razen za električna, kamnoseška in slikopleskarska, so poskrbeli

delavci, zaposleni v družbah Go-renjske predilnice.

Kakšni apartmaji so na voljo in koliko jih je?Gostom nudimo tri apartmaje z dnevnim prostorom in dvema spalnicama za do 6 oseb in en apartma z dnevnim prostorom in spalnico za do 4 osebe. Večji apart-ma številka 1 v srednji in glavni sezoni predelimo v eno garsonjero za 2 osebi in en apartma z dnevnim prostorom in eno spalnico za do 4 osebe. Podrobnejšo predstavi-tev s skicami si lahko ogledate na spletni strani.

Sicer pa je ureditev prostorov prijetna, tako da se gostje počutijo kot doma. Bivalni prostori vseh apartmajev so opremljeni z grel-no-hladilno klimatsko napravo. V vsakem je televizijski sprejemnik in direktni priključek na internet. Apartmaji imajo tudi bogato in funkcionalno kuhinjsko opremo z vsemi pripomočki za to, da naši gostje lahko čim manj časa pora-bijo za pripravo hrane. V vrtni uti pa je možna hramba koles.

Naš cilj je, da v treh letih dose-žemo 200 zasedenih dni na leto in prepričani smo, da bomo to

izpeljali. Iz naših apartmajev na-mreč veje prijetna domačnost, zato tisti, ki nas enkrat obiščejo, vedno radi pridejo nazaj.

Kolikšna pa je cena najema apart-maja?Glede na opisano kvaliteto in lo-kacijo apartmajev so cene med najnižjimi v Portorožu. Seveda pa se razlikujejo glede na velikost apartmaja, število dni najema in sezono. Prav tako Apartmaje Fizine tržimo preko agencije Maestral,

vendar so cene direktno pri nas bistveno nižje. Najbolje, da po-kličete našo kontaktno številko, prek katere vam bomo posredo-vali vse informacije.

Zakaj se odločiti ravno za Apartmaje Fizine?Poleg vsega zgoraj naštetega lahko rečem, da imajo naši go-stje na voljo vse udobje za pre-življanje prijetnih počitnic. Za njih smo pripravili vse, le vreme si morajo naročiti sami.

http://www.pralnica-bistra.com

PRIPRAVITE VOZILO NA VRO^E POLETJE!

Avtomehanika Krmelj, Matja` Krmelj s.p.Gorenja Dobrava 7, 4224 Gorenja Vastel.: 04/510-74-40, GSM: 031/635-361

Delovni ~as:

od 7. do 17. ure

sobota od 8. do 12. ure

ugodna ponudba letnih avtopla{~ev

vzdr`evanje in popravila

klimatskih naprav

Popravilogibljivih ceviklimatskihsistemov

-30%

~i{~enje prezra~evalnih

sistemov z ultrazvo~no paro

Junij 2010

46 47

Prednosti kompozitnega materialaV zobozdravstveni ordinaciji RAN delujejo po načelu minimalnega invazivnega zobozdravstva, kar jim polegizkušene zobozdravniške ekipe, napredne tehnike in sodobne opreme omogočajo tudi kakovostni materiali.

Dolgoletne izkušnje in stalno izobraževanje v tujini je pokazalo, da kompozitni materialponuja za pacienta številne prednosti.

RAN Zobozdravstvena dejavnost, d. o. o.Stara cesta 10, 4220 Škofja LokaT 04 511 17 27, M 040 557 257

E info@ran.si, W www.ran.si

Kompozitni materialiin kariesDolga leta je bil material izbora pri zdravljenju kariesa amal-gam, ki ga zobozdravnik vgradi v zob. Pri tem mora odstraniti ves načeti del zoba, nastalo preparacijo pa se še poveča v zdrav del zoba zaradi sidranja materiala. Temu posegu rečejo preventivna ekstenzija, saj je zaradi mehanskega sidranja treba posegati tudi v zdravi del zoba.

Bistven premik v zdravljenju kariesa pa je prineslo odkri-tje kompozitnih materialov in njihova sposobnost kemične vezave na sklenino in zobovino. Pri terapiji kariesa se odstrani le najnujnejši, prizadeti del zoba, nastali defekt pa se nato zapre

V tem primeru so zaradi kisline vsi zgornji sekalci močno stanjšani in skrajšani. Srednja sekalca je bilo treba dodatno zbrusiti in rešiti z dvema porcelanskima prevlekama v treh sejah. Stranska sekalca pa smo lahko rešili brez brušenja, z estetskim kompozitnim dograjeva-njem v dokončno obliko v eni seji. Drugje so porcelansko prevleko predlagali tudi za sekalca.

brez dodatnega brušenja zdra-vega dela zoba. Temu načelu se reče minimalno invazivno zoboz-dravstvo.

Estetske kompozitnekorekcije»Na podlagi izobraževanja v tujini se v naši ordinaciji veliko ukvarja-mo s kompozitnimi materiali. V do-ločenih primerih lahko s kompoziti popravimo, podaljšamo, zgladimo, dogradimo zobe, ki izstopajo za-radi neestetskega videza. To je za zobe tudi najbolj prijazna rešitev, saj jih skušamo čim bolj ohraniti in jih prikrajšati za prevleke, ki jih v takih primerih ponavadi predla-gajo drugod, kar pa je ne samo najbolj destruktivna, ampak tudi bistveno dražja rešitev,« je pojasnil Gregor Hočevar, dr. dent. med.

PREJ POTEM

ope~ni izdelki

betonski in modularni bloki

poroterm

betonske cevi, ja{ki, pokrovi

cement, apno, maltit, mivka

tlakovci, robniki

betonsko `elezo, armaturne mre`e

PVC program

betonarna

granulatni pesek (gramoz)za

betonske me{anice in estrihe

kiperski prevozi

izkopi z lahko in te`ko mehanizacijo

Telefon.: 04/2364-070, 04/2364-030

O

O

VA[A PARTNERJA PRI GRADNJIVA[A PARTNERJA PRI GRADNJI

vse vrste betonov

notranja in mednarodna {pedicija

razvoz najmanj{ih mo`nih

koli~in materiala

razvoz betona v najkraj{em ~asu z

najsodobnej{im avtome{alcem z `e

vgrajeno roko s ~rpalko na kamionu

(doseg roke 25 m, popolna izraba

materiala, zelo primeren za te`ko

dostopne kraje, kjer je dostop ve~

kamionom ote`en, za manj{e betona`e,

greznice, {karpe, brez razsipavanja

betona v okolico

Odslej tudi

TRGOVINA

Z GRADBENIM

MATERIALOM

BEGRAD, Kranj, d.o.o.,Pre~na ul. 24, 4000 Kranj

NIKO TRANS

Sodnikar Niko s.p.Pre~na ul. 24, 4000 Kranje-mail: nikotrans siol.net

Sede` podjetja:

Savska loka 23, 4000 Kranj

Ali si ̀ elite delati v urejenem okolju?

@elite imeti dolgoro~no varno prihodnost?

Smo mednarodno podjetje s 70-letno tradicijo, specializirano za

proizvodnjo in razvoj klasi~nega in z vrhunsko tehnologijo obdelanega

netkanega tekstila ter ve~plastnih tekstilij za avtomobilsko, gradbeno in

pohištveno industrijo.

Zaradi pove~anja obsega proizvodnje v na{em novem obratu v Industrijski

coni na Trati v [kofji Loki, vabimo k sodelovanju kreativne, dinami~ne in

samostojne osebe za delovno mesto:

1. UPRAVLJAVEC STROJEV

5 oseb za nadzor in vodenje procesnih linij - delo v proizvodnji, za dolo~en

~as z mo`nostjo podalj{anja, delo poteka v izmenah.

Od vas pri~akujemo:

- vsaj IV. stopnjo izobrazbe tehni~ne smeri,

- osnovno ra~unalniško znanje,

- natan~nost in zanesljivost pri delu.

Nudimo vam:

- dinami~no delo in varno zaposlitev v urejenem delovnem okolju,

- mo`nost strokovnega izpopolnjevanja,

- nagrajevanje glede na dose`ene rezultate,

- mo`nosti napredovanja.

^e je ponudba vzbudila vašo pozornost, pošljite pisno prijavo z dokazili in

kratkim ̀ ivljenjepisom najkasneje do 24. 6. 2010 na naslov:

Filc d.d., Slovenska c. 40, 1234 Mengeš. Izbrane kandidate bomo

povabili na razgovor in jih o izidu razpisa obvestili v 14 dneh po izboru.

Za dodatne informacije glede zaposlitve pokli~ite na tel. 01/724-7000.

Filc, d. d.,

Slovenska 40, 1234 Menge{

Junij 2010

48 49

Osemindvajset let ZankeZanka na Mestnem trgu je trgovina z dolgoletno tradicijo, z dušo in šarmom. Letos dvajsetega avgusta praznuje

že osemindvajseti rojstni dan in takrat za svoje kupce pripravlja posebno presenečenje.

Branka Petrač, ki Zanko vodi od njenega začetka, je povedala, da bodo ob tej obletnici izžrebali natanko osemindvajset nagrad, pri žrebanju pa bodo upoštevali vse račune, ki so bili izdani junija in julija. Dvajsetega avgusta pa pripravljajo tudi poseben program, ki zaenkrat ostaja skrivnost.

Osebni pristop in celostno svetovanjeV Zanki najdemo oblačila za vsakodnevno uporabo in za posebne priložnosti ter dogodke. A Zanka ni trgovina v klasičnem pomenu besede, temveč se od drugih razlikuje predvsem zaradi osebnega pristopa. Branka s svojimi strankami vzpostavi pristen odnos, jim zna svetovati in se poglobi v njihove želje. Zaradi poudarka na celostnem svetovanju imajo krajši odpiralni čas, da se lahko stranke naročijo tudi izven delovnega časa in se tako lažje posvetijo samo njim. Zato ni redkost, da so določene zveste že celih osemindvajset let in da v trgovino prihajajo tudi tri generacije skupaj.

Branka je pričela z izdelavo pletenin pod lastno blagovno znamko ZANKA, kasneje pa so dodali izdelke priznanih blagovnih znamk: Kenny S., Anna Montana, Monari, Kapalua, Marcona ...

Zanka, Mestni trg 35, 4220 Škofja Loka,tel. št.: 04/51-24-577, mob. tel.: 041/203-393.

Odpiralni čas: vsak dan od 10. do 13. urein od 16. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure.

Povabilo k partnerstvuPred časom sta se upokojili obe šivilji, ki sta Zanki bili zvesti več kot petnajst let. Sedaj Branka sodeluje z odlično šiviljo, ki trikrat na teden pride v Zanko in dodeluje izdelke iz trgovine ali pa zašije oblačilo po željah posameznika. Tako Zanka daje tudi možnost izdelave unikatnega izdelka.

»Sedaj želim dati možnost nekomu mlajšemu, ki bi z menoj vstopil v partnerstvo in kasneje, po moji upokojitvi, tudi prevzel vodenje Zanke. Zainteresirani ne potrebujejo kapitalskega vložka, imeti pa morajo smisel za estetiko in komunikacijo z ljudmi,« je Branka Petrač povabila k sodelovanju morebitne partnerje.

Stalne akcijeV Zanki imajo fe-bruarja in avgu-sta stalno akcijo, imenovano Kupiš 3, plačaš 2. Prav tako imajo stalno akcijo Zadnji kosi minus 50 %. Poleg tega pri njih stalne stranke kupujejo 10 odstotkov ce-neje.

PROGRAM

SKUTERJI

KOLESA, OPREMA

VSE ZA KOLESARJE

SERVIS KOLES

SERVIS SKUTERJEV

SERVIS [PORTNE OPREME

MOTORISTI^NA OPREMA

Delovni ~as: ponedeljek - petek 9.00 - 13.00 in 15.00 - 19.00, sobota 9.00 - 12.00

do

-30

%

POPUSTI NA KOLESA

do

-60

%ROLERJI

Junij 2010

48 49

V frizerskem salonu Stefanio na Mestnem trgu 2 v Homanovi hiši vam ponujamo najcenejše in hkrati najboljše striženje v Škofji Loki. Pridite in se prepričajte tudi sami. Naše stranke se namreč vedno rade vračajo k nam.Naše frizerke vam znajo svetovati pri izbiri najprimernejše pričeske, pri tem pa uporabljajo kakovostne frizerske pripomočke in materiale. Prav tako stalno sledimo trendom in se udeležujemo dodatnih usposabljanj.

Poleg tega v frizerskem salonu Stefanio deluje tudi nail studio, v katerem poskrbimo, da bodo vaši nohti videti prekrasni. Pustite se raz-vajati v našem studiu, mi pa bomo poleg brezhibne pričeske poskrbeli tudi za zvezdniški videz vaših nohtov.

Najcenejše in najboljše striženje v Škofj i Loki

Frizerski salon Stefanio & Nail studio, Mestni trg 2 (Homanova hiša), tel.: št.: 070/849-422

MOŠKO STRIŽENJE – SAMO 5 EVROV!ŽENSKO STRIŽENJE – SAMO 10 EVROV!GELIRANJE NOHTOV S POSLIKAVO –SAMO 30 EVROV!STALNA AKCIJA: ob prvem geliranju nohtov žensko striženje zastonj!

[kofja Loka

STORITVE

- adaptacija stanovanjskih in poslovnih prostorov

- hitra in kvalitetna adaptacija kopalnic

- finalizacija novih objektov

IZDELKI

- parketi

- kopalni{ka oprema

- gradbeni material

- orodje

Va{e zadovoljstvo je na{ uspeh.

Obrtnik d.o.o., [kofja Loka

Bla`eva ulica 3

4220 [kofja Loka

SVETOVANJE

- projektiranje

- ideje

- na~rti

Z vami

`e 45 let

50 51

www.lon.si

Poslovna enota Škofja Loka, Kapucinski trg 2

Bančništvo na Ljubezniv Oseben Načintudi v Škofji Loki

> Vse na enem mestu

- ugodni potrošniški krediti- osebni računi- poslovni računi, fiduciarni računi, odkup terjatev, garancije- osebna in poslovna kartica Activa Maestro in Mastercard- depoziti z najvišjimi obrestnimi merami- elektronska banka eLON za fizične in pravne osebe- najcenejša provizija pri plačilu položnic

Odločitev za prihod Hranilnice LON d.d., Kranj v Škofjo Loko, kot urbanega, kulturnega in izobraževalnega središča, izhaja iz dolgoročnepolitike hranilnice, ki je usmerjena v nadaljnjo rast, tako po obsegu kotteritorialno.

Ne glede na to, pa so začetki hranilništva v Škofji Loki zabeleženi želeta 1908. In sedaj Hranilnica LON s svojim prihodom ponovno obujato tradicijo.

Bančništvo na Ljubezniv Oseben Način je slogan Hranilnice LON žeod samega začetka. Na slovenskem trgu je hranilnica prisotna že 18let in od vsega začetka so varna bančna hiša z licenco Banke Slovenije,prav tako so vključeni v sistem zajamčenih vlog, tako kot vse slovenskebanke. Najprej je obstajala le ena poslovalnica v Kranju, zdaj pa so serazvili v uspešno vseslovensko hranilnico, ki ima deset poslovnih enotpo vsej Sloveniji (Kranj, Ljubljana, Maribor, Celje, Velenje, Novo mesto,Brežice, Grosuplje, Postojna, Nova Gorica). V Škofji Loki, na Kapucinskem trgu 2, bodo konec junija odprli svojo enajsto poslovnoenoto.

Kot univerzalna bančna hiša nudijo široko paleto bančnih storitev –od plačilnega prometa z najugodnejšimi provizijami, vodenja transakcijskih računov, lastnih bankomatov, plačilnih in kreditnih

kartic, elektronske banke eLON, do zagotavljanja najboljših obrestnihmer pri varčevanju in ugodnih pogojev pri kreditiranju – tako za fizične kot za pravne osebe. Pri pravnih osebah ponujajo podjetjemtudi fiduciarne račune, odkupe terjatev, odobritev garancij, certificirane depozite.

Da bi bančništvo in še posebej varčevanje bolj približali tudi najmlajšim, so za njih pripravili prav posebno Lonijevo varčevanje.Tako kot v ostalih enotah, bo tudi v novi poslovalnici v Škofji Lokipostavljen otroški kotiček. Tam se bodo otroci zamotili z ustvarjanjemin barvanjem Lonijevih pobarvank, starši pa imajo tako več časa, daopravijo vse bančne posle.

S svojo prisotnostjo v Škofji Loki želijo občanom, obrtnikom in podjetnikom z Ljubeznivim Osebnim Načinom in strokovnorazumljivim nasvetom omogočiti sproščeno ter uspešno bančnoposlovanje. S Škofjeločani želijo zgraditi dolgoročne partnerskeodnose in posledično prispevati k razvoju te regije.

loski_utrip:Layout 1 25.5.2010 16:29 Page 1

Junij 2010

50 51

Nova spalnica Samba iz AlplesaPodjetje Alples je znano po tem, da s kvalitetnimi pohištvenimi programi gradi lastno blagovno znamko, ki je kot

taka prepoznana na trgu. Pravilnost te naravnanosti nam dokazujejo naši že utečeni sistemi pohištva. Spalnica Samba je naslednica uspešne tradicije, iz katere povzema tisto najboljše.

Oblike z roko v roki z uporabnostjoV poplavi minimalistično oblikovanega pohištva ravnih linij je Samba dobrodošel primer ravnotežja med bogatimi okroglinami in prepro-stostjo ravnih ploskev. Poleg skladnosti mer je pri spalničnem pohištvu najpomembnejša uporabnost.

ShranjevanjeOmare, ki jih lahko nadaljujemo do želene širine in izberemo tudi glo-bino, omogočajo kar najboljši izkoristek prostora. Njihovo notranjost lahko prilagodimo individualnim potrebam in se hkrati izognemo neizkoriščenim kotom. Tako nam ostane več prostora za svobodo gibanja v tistem delu prostora, ki je v resnici namenjen bivanju človeka.

SpanjePostelje in ostali elementi so namenoma zasnovani precej minimalistič-no, pri čemer zaokrožitve skrbijo za pravo mero razgibanosti. Prijazno oblazinjenje vzglavne končnice kar vabijo k počitku v postelji, prijetno zaobljeni robovi stranic so prijazni do členkov na rokah, zamik podnožja omogoča »neboleče« gibanje ob postelji. Dodatni shranjevalni prostor omogočajo dvižne postelje. Prava izbira oblazinjenja lahko zadovolji tako ljubitelje večnega usnja kot tiste, ki iz higienskih razlogov želijo imeti občasno oprano mehko vzglavje.

Za mir in tišino v spalnici poskrbi mehko zapiranje vrat in predalov.

BarveBarvni spekter je uglašen na tople barve. Orehov dekor s slonokoščeno

belo ustvarja svetlejši splošni vtis, z opečnato živahnejši ognjen vtis in z rjavo zadovolji ljubitelje temnega pohištva. Dodatna popestritev so vzorčasti tretjinski deli garderobnih vrat. Pri posteljah so oblazinjeni dodatki lahko svetli ali temni.

Kovinski dodatki so bleščeče kromirani in so s svojo ostrino poživitev toplemu, mehkemu vtisu ostalih delov pohištva.

StoritveKer smo pri razvoju spalnice temeljili na celovitem tržnem pristopu, je ob upoštevanju potrošnikovih želja in potreb, kakovosti ter tehnološke dovršenosti izredno pomembna tudi tržno primerna in sprejemljiva cena, saj želimo kupcu ponuditi najboljšo vrednost izdelka v primerjavi s konkurenco oz. najboljšo kvaliteto v razmerju s ceno.

Za Alples je samoumevno, da so razvejana prodajna mreža, konku-renčni dobavni rok, kvalitetna montaža, servis in garancija porok za dolgoročno zadovoljstvo uporabnikov naše nove spalnice.

Marjana Rejc, univ. dipl. inž. arh., oblikovalka programa Samba

tel./fax: 04 51 20 160

salon tel.: 04 51 55 677

GSM: 041 941 205

Zminec 23a, 4220 [kofja Loka

E-mail: info tapetnistvo-bokal.si

www.tapetnistvo-bokal.si

Ivan BOKAL s.p.

MOJSTER TAPETNIK IN DEKORATER

Na{ proizvodni program:

izdelava sede`nih garnitur po naro~ilu

izdelava masivnih sede`nih garnitur

popravila sede`nih garnitur

francoske postelje

vzmetnice “BOKAL”

oprema lokalov, hotelov …

tapetni{tvo

BOKAL

tapetni{tvo

BOKAL

Ko udobje sre~a kakovost

Junij 2010

52 53

Zaščitimo les in ohranimo njegov naravni videzDolgoletne izkušnje in tradicijo pri zaščiti lesa smo združili v družino lazurnih premazov za les WOODEX. Premaz na prostem ščiti les

pred zunanjimi vplivi in UV- žarki, v notranjih prostorih pa preprečuje spremembe barve lesa in ohranja njegov naravni videz.

Premazi za les WOODEX Imajo preverjeno kvaliteto in dolgoletno tradicijo, primerni in testirani so za najzahtevnejše pogoje, so izredno elastični in brez neprijetnega vonja, so ekološko prijazni in izredno vremensko obstojni, omogočajo dolgotrajno UV-zaščito, poudarjajo naravno strukturo lesa, primerni so za uporabo v bivalnih prostorih in na prostem, izredno širok krog uporabnikov priča o kvaliteti premazov.

Skupino premazov za les WOODEX sestavljajo tri premazna sredstva.• WOODEX TEKNOL AQUA – impregnacija za les na vodni osnovi• WOODEX AQUA UNI LAZURA – lazura za les na vodni osnovi• WOODEX WOOD OIL AQUA – oljni premaz za les na vodni osnovi

Transparentni sistem WOODEX AQUA UNI LAZURAWOODEX AQUA UNI LAZURA je transparentni premaz za les, ki ga odli-kujeta hitro sušenje ter izredno odporen in elastičen film. Sestavljen je iz mešanice akrilno-alkidnega veziva, ki premazu daje odličen oprijem in obstojnost tona.

WOODEX AQUA UNI LAZURA je primerna tudi za obnovo starih premazov na osnovi topil. Nanašamo jo s čopičem, valjčkom, z brizganjem ali strojno.

Lazura je dobavljiva v dveh sijajih: polmat in sijaj. Paleta barvnih tonov je izredno široka, vsako leto pa jim dodamo še nov spekter modnih nians. Premaz je primeren za zaščito lesa v zunanjih in notranjih prostorih (bru-narice, lesene fasade lesene stropne obloge).

Transparentni sistem WOODEX WOOD OIL AQUANovost na našem trgu so oljni premazi na vodni osnovi. Premazi imajo

izredno dober oprijem na les, poudarijo njegov naraven videz, so prepro-sti in nezahtevni za delo ter izredno obstojni. Uporabljajo se tako zunaj (brunarice, lesene fasade, vrtno pohištvo in lesena vrtna tla, okna, vrata, ograje, strešne konstrukcije) kot znotraj (stenske obloge, strešna konstruk-cija). Nanašamo jih s čopičem, z gobo oz. valjčkom ali strojno. Na izbiro je širok spekter barvnih nians.

WOODEX TEKNOL AQUABrezbarvna impregnacija na vodni osnovi, pripravljena po posebni formuli, ki globinsko ščiti les pred glivami in insekti. Namenjena je za lesove mehkih drevesnih vrst (smreka, jelka, bor), priporoča pa se za vse drevesne vrste, ki so izpostavljene zunanjim vplivom.

Lastnosti• Preprečuje izločanje tanina iz lesa in s tem preprečuje nastajanje temnih lis.• Izredno hitro sušenje, saj je možna nadaljnja obdelava že po eni uri.• Globoko prodiranje v les (vsaj 2 milimetra), kar zagotavlja kakovostno in

dolgotrajno globinsko zaščito lesa tudi v primeru, da les rahlo razpoka.Utrdi površino lesa, tako da se naslednji nanos zelo enakomerno vpija v les in je zato barvni ton po celi površini enakomeren (brez lis in temnih madežev).

WOODEX TEKNOL AQUA je bil testiran v najzahtevnejših pogojih v Maleziji in se izkazal za izredno učinkovitega. Njegovo učinkovitost dokazujejo tudi rezultati testov neod-visnih inštitutov (Danish Technological Institute in ITF Rosenheim institute).

TEKNOS d.o.o., Kidri~eva cesta 94, 4220 [kofja Loka

GSM: 051/632 861, Tel.: 04/236 58 78, Fax: 04/236 58 79, Info: www.teknos.si

Junij 2010

52 53

Novo podjetje – Poslovno svetovanjeLucija Kavčič, s. p., nudi različne storitve

INDIVIDUALNI RAČUNALNIŠKI TEČAJIVas je sram, ker še vedno ne znate poslati e-pošte? Se želite naučiti osnov računalništva, pa so računalniški tečaji za vas predragi? Bi radi polepšali vaše fotografije, pa ne veste, kako? Želite vaše digitalne ali stare papirne fotografije rešiti pred izgubo in jih spraviti v foto knjigo?

Izvedba individualnih računalniških tečajev na vašem domu, za vašim računalnikom, je prava rešitev za vas. Poslovno svetovanje Lucija Kavčič, s. p., pride k vam na dom ter vam pomaga pri konkre-tnih vprašanjih, in sicer za samo 10 evrov na uro. Če zakupite nad 20 svetovalnih ur, pa vam nudi količinski popust.

Če nimate časa, da bi se udeležili dolgotrajnih računalniških tečajev, pokličite Lucijo Kavčič, rada vam bo pomagala in se z vami dogovorila za osebni obisk na domu. V povezavi s tem je povedala: »Pripravila bom ugodno ponudbo za vaše individualno izobraže-vanje, v katerega bom vključila le tisto, kar vas zanima oz. česar se želite naučiti.«

ORGANIZACIJA PRIREDITEV IN SVETOVANJELucija Kavčič ima dolgoletne izkušnje tudi na področju organizacije prireditev. Da bi svoje znanje še bolj poglobila, se je udeleževala različnih seminarjev na to temo. Svoje znanje sedaj posreduje naprej preko predavanj. Udeleženci slednjih so potrdili, da so zelo koristna in zanimiva. Že vrsto let pa se ukvarja z organizacijo prireditev: »Vsaka organizacija prireditve je zame velik izziv in veselje. Poskrbim za realizacijo različnih spremljajočih dejavnosti, kot so dogovori z nastopajočimi in tehnično ekipo, izdelava vabil, stik z mediji,

dekoracija, pogostitve ...« V kolikor imate organizatorji prireditev težave s pridobivanjem sredstev, vam pomaga pri kandidiranju na različne razpise.

POSLIKAVEZa sprostitev rada kaj nariše, napiše ali spesni. Po željah naročni-kov za različne priložnosti slika na les in steklo. O tem je povedala: »Posebej rada slikam na stekleničke ali kozarce za šampanjec, ki jih mladoporočenci podarjajo v spomin svatom. To me vedno spomni na enega izmed najlepših dni v mojem življenju.«

[te

fe G

rego

r s.

p., Z

apre

val 5

, 422

3 P

olja

ne

Ob ~udovitem razgledu na

vso Gorenjsko vas razvajamo

z bogato izbiro jedi, hi{nimi

specialitetami iz kru{ne pe~i

ter kar osmimi vrstami doma

pripravljenih sladic.

Ob nedeljah, sobotah in

praznikih nudimo prazni~na

kosila, jagnjetino in odojka.

Prav tako pa pogostimo

zaklju~ene dru`be.

Za rezervacijo pokli~ite na tel.: 04 /518-90-07 ali: 041/ 682-082

www.gostiscestarivrh.si

Delovni ~as: odprto vsak dan od 9.00 do 20.00 ure, ponedeljek zaprto

Gosti{~e in penzion STARI VRH

Junij 2010

Organizator Radio Sora je leta 2001 zaoral ledino s prvim tekmovanjem sloven-skih narodno zabavnih ansamblov z vižami v nare-čjih. Slovenija je tako dobila prvi tovrstni festival, Škofja Loka pa je postala festivalsko mesto v mesecu njenega pra-znovanja.

Po 10 letih so festival pri-peljali med najpomembnejše tovrstne prireditve v Sloveniji.

Ideja za »Večer slovenskih viž v narečju« je nastala kot izvirno spodbujanje in ohra-njanje naše narečne besede. Menili so, da je prav domača narodnozabavna glasba tista, ki ji je narečna beseda naj-bližja.

Radiu Sora pri organiza-ciji pomagata Media Butik in Geržina videoton priredi-tve. Mentorstvo nad priredi-tvijo sta prevzela magistra slovenske dialektologije, Francka Benedik, dolgole-tna raziskovalka na znan-stvenem centru SAZU, Inštitutu za slovenski jezik in Tomaž Tozon, glasbenik, umetniški vodja številnih ansamblov, zborovodja in bivši producent na RTV SLO.

Letošnji 10. festival bo še bolj slovesen. Organizator se namreč letos ni odločil pri-praviti klasičnega festivala, ko so lahko avtorji in izvajal-

ci na odprt razpis pošiljali narečne skladbe, strokovna komisija pa je potem izbrala najboljše, pač pa smo k sode-lovanju povabili ansamble, ki so na minulih devetih festi-valih dobili nagrade v različ-nih kategorijah.

Za sodelovanje se je odlo-čilo 11 ansamblov: Fantje izpod Rogle, ans. Jerneja Kolarja, Polka punce, Ano ur’co al’ pej dvej, Karavanke, Kvintet Dori, Modri val, ans. Vrt, Trio Šubic, Krajcarji in ans. Pogum. Tudi letos bo na dan festivala pri Založbi Zlati zvoki izšla festivalska zgoščenka. Gostje večera bodo Primorski fantje.

Vsekakor odlična zasedba, ki obeta bogat festivalski večer, v petek, 11. junija ob 19.30 na Mestnem trgu v Škofji Loki, oz. v primeru slabega vremena v Športni dvorani Poden. Prireditev bo povezoval že usklajen voditeljski par Saša Pivk Avsec in Jure Sešek.

Na letošnjem jubilejnem festivalu bodo poleg plaket in denarnih nagrad avtorjem za najboljše besedilo, melo-dijo in nagrade občinstva, kot novost podelili še nagra-do Škofje Loke. Gre za denarno nagrado v višini 1.500 eur in plaketo z lično izdelanim simbolom festiva-la – kovinskim dražgoškim kruhkom. Nagrado bo prejel

ansambel, ki bo strokovno komisijo prepričal z najbolj-šim in najbolj všečnim nasto-pom v celoti.

Največkrat do sedaj je na festivalu nastopil ans. Tulipan in to šestkrat, naj-večkrat je dobila nagrado za najboljše narečno besedilo tekstopistka Nataša Klinc Vybiralik, največ nagrad na enem festivalu je osvojil ansambel Karavanke, ki je leta 2004 prejel za skladbo Vunca nagrado strokovne komisije za najboljšo izved-bo, 1. nagrado občinstva in nagrado radijskih postaj Slovenije, najuspešnejši ansambel na festivalu je ans. Modri val, ki je na zadnjih štirih festivalih vedno odšel na Primorsko z nagrado. Veseli smo, da je bil škofjelo-

ški festival prvi festival, ki sega je udeležil ans. RokaŽlindre, ki letos zastopaSlovenijo na Evroviziji.

Od domačinov s škofjelo-škega so se festivala do sedajudeležile štiri zasedbe: AnjaBurnik s prijatelji, Poljanskikoledniki, Trio Šubic inŠtedientje. Vsi so na festivaludobili že tudi nagrade.

Dobrodošli na 10. večeruslovenskih viž v narečju, 11.junija v Škofji Loki!

Večer slovenskih viž v narečju 10.

ŠKOFJA LOKA

petek, 11. junij 2010, ob 19. 30 na Mestnem trgu

Stud

io G

rad

Nastopajo: Kvintet Dori, Krajcarji, Vrt, Ano ur’co al' pej dvej, Ans. Jerneja Kolarja, Modri val, Karavanke, Fantje izpod Rogle, Trio Šubic, Polka punce, Pogum; gostje večera: Primorski fantje; voditelja prireditve: Saša Pivk Avsec in Jure Sešek

JUBILEJNI 10. FESTIVAL

Domači ansambel, Poljanski koledniki, so bili lansko leto zmagovalcipo izboru občinstva.

Generalni pokrovitelj: Občina Škofja Loka Medijski pokrovitelj:Gorenjski GlasOrganizator: RADIO SORA Soorganizatorja:GERŽINA VIDEOTON, prireditveMEDIA BUTIK

Plesna šola Ritmoloko v sezoni 2010/2011 širi svojo plesno ponudbo. Na tečajih, ki bodo potekali skozi celošolsko leto, je osnovno vodilo sprostitev ter zabavno učenje v prijetni družbi.

Mala baletna šolaOtroci se bodo na prijeten način spoznali z novimi plesnimi koraki in gibi ter baletnimi pozicijami, pri katerih je poudarek na pravilni drži telesa, postopno tudi pri baletnem drogu. Skupina A: od 6 do 7 let.Skupina B: od 8 do 12 let.

Plesne urice za najmlajše

Plesne urice so namenjene otrokom od 4. do 6. leta. Program vsebuje igre v krogu, skupinske plese, plesne igre v dvoje. Otrokom pomaga skozi igro razvijati smisel za glasbo, prostor, igro v skupini ...

Balet za odrasleBaletne ure so namenjene odraslim, ki želijo spoznati baletno tehniko ter obenem iščejo odlično rekreaci-jo za oblikovanje telesa, povečanje gibljivosti, izboljšanje drže in pri-jetno druženje.

Šola baletaNa baletnih urah bodo učenci spoznali svoje telo, pravilno držo telesa, ritem, osnovne vaje za gibljivost, prave baletne korake ob drogu in skoke, ki jih bodo počasi sestavili v pravo plesno koreogra� -jo. Ob koncu semestra bodo učenci pokazali svoje znanje na izbrani pri-reditvi.

Plesno-baletnapripravljalnica

Mlajši otroci bodo prek igre spozna-vali nove gibe in osnovne baletne drže telesa, pridobili smisel za glasbo, ritem.Starost: od 4 do 5 let.

Hip hop in street dance – moderni stil plesa za

fante in punceSi poln/-a energije, obožuješ mo-derno glasbo, imaš rad/-a zabavo in ples? Hip hop street dance je primeren za zabave, plese, disko klube. Na vajah se bomo zabavali in skupaj sestavili pravo koreogra� jo.Skupina A: učenci od 3. do 7. razreda.Skupina B: učenci od 8. do 9. razreda.

Ostala ponudbaPredporočni plesni tečaji, pilates, joga, aerobika, te-lovadba za starejše, vadba za nosečnice in mamice z otroki, plesni večeri, inten-zivne plesne delavnice ...

Obiščite www.ritmoloko.si in si oglejte ostalo plesno ponudbo.

VPISVpisi v tečaje za jesenski semester že potekajo. Pohitite s prijavami, število mest je omejeno.

Lahko nas pokličete na telefon 041/710 310 ali 04/51 55 880 ali nam pišete na info@freising.si.Vse informacije so objavljene tudi na spletni strani www.ritmoloko.si, kjer najdete tudi prijavnico za vpis.

Tečaj trebušnega plesa (začetni in nadaljevalni)

Na začetnem tečaju se boste naučile osnovne postavitve tel-esa, osnovnih izolacij prsnega dela in medenice, gibanja rok in nog, spoznale, kje so napetosti v telesu, jih sprostile in pripravile telo na resnično lepo gibanje. V na-daljevalnem tečaju se boste naučili različnih gibanj po prostoru in nadgradile elemente. Delale boste na izgrajevanju lepega in močnega plesno razvitega telesa. Naučile se boste tudi koreogra� je.

Tečaj salse –sami ali v paru

Na začetnem tečaju se plesalci seznanijo z osnovami latinsko- ameriških plesnih ritmov, ki so afro-kubanskega izvora, hkrati pa spoznajo osnovne korake salse (mambo, rumba, dvojni stranski, korak nazaj, odprti korak nazaj, cross-over), ritem, štetje in osnovne obrate. Na nadaljevalnem tečaju plesalec utrjuje in nadgrajuje os-novno znanje salse.

Tečaji družabnih plesov (standardni in latinsko-

ameriški plesi)Družabni ples je skupno ime za standardne in latino plese, ki se jih pleše na plesnih zabavah, pri-reditvah, v plesnih dvoranah ali odprtih plesiščih. Med standardne plese štejemo angleški ali počasni valček, hitri ali dunajski valček, fokstrot in tango; med latino plese pa rumba, cha cha, mambo, salsa, samba.

VPISI ZA ŠOLSKO LETO 2010/2011 že potekajo. Pokličite tel.: 04/51-55-885 ali pišite na mail: info@freising.si.Lokacija: Ško� a Loka in Kranj

Intenzivna poletna delavnica trebušnega plesa!

Plesna šola Ritmoloko vabi na intenzivno tridnevno delavnico trebušnega plesa

(klasični egipčanski in turški stil z elementi »tribal fusion« stila).

Kdaj?14., 15. in 17. junija (pon., tor., čet.)

od 18. do 20. ure v Ško� i Loki.

Več informacij in prijave:tel. 04/ 51 55 880, info@freising.si.

56

Junij 2010

TECHNO COMPUTER CENTER

EXPRESNA

IZDELAVA SLIK

na najsodobnej{i

opremi

iz vseh medijev

(Foto, Bluetooth, USB, kartice,...)

Vitrina z izdelki,

ki so v razprodaji!

POPUSTI DO 50%

KUPON

ZA RAZVIJANJE

SLIK

EKSKLUZIVNO! PRI NAS SI LAHKO SLIKE NAREDITE TUDI SAMI

NA SLIKAH SE NE POZNAJO PRSTNI ODTISI

Vsakih

30 s

lik

10 s

lik b

rezpla

~no!

VIDEOTEKA IN DVD-teka VIDEOTEKA IN DVD-teka

Jurij Berglez s. p. Jurij Berglez s. p.

Kapucinski trg 8, 4220 [kofja Loka Kapucinski trg 8, 4220 [kofja Loka

Trgovina: 04/512-80-80 Trgovina: 04/512-80-80

http://www.techno-trgovina.com http://www.techno-trgovina.com

www.techno-trgovina.com www.techno-trgovina.com

DEL. ^AS: vsak dan 9-19, sobota 9-12 DEL. ^AS: vsak dan 9-19, sobota 9-12

MOBITEL

POOBLA[^ENI

POSREDNIK

POOBLA[^ENI

POSREDNIK

Slike so in

form

ativn

e.

Za

m

oreb

itn

e n

ap

ake v tisku

in

sp

rem

em

be cen

n

e od

gova

rja

mo.

Vse cen

e so v SIT!

Prid

r`u

jem

o si p

ra

vico d

o sp

rem

em

be cen

!

VIDEOTEKA IN DVD-teka VIDEOTEKA IN DVD-teka

VSE VRSTE BATERIJ IN KARTUŠ ZA PRINTERJE

Prodajno mesto Prodajno mesto

SNPA

Mobi

Akcija Povezani

Akcija Povezani 44/77

D`abest

Redna cena

39,00 EUR

9,00 EUR

69,00 EUR

183,00 EUR

39,00 EUR

9,00 EUR

109,00 EUR

159,00 EUR

99,00 EUR

59,00 EUR

299,00 EUR

19,00 EUR

69,00 EUR

99,00 EUR

59,00 EUR

9,00 EUR

200,00 EUR

1,00 EUR

119,00 EUR

99,00 EUR

59,00 EUR

9,00 EUR

270,00 EUR

49,00 EUR

9,00 EUR

139,00 EUR

Nokia 5230 Nokia 2730

USB modem

Huawe E176g

Nokia 2220 Nokia 7230 Samsung

Monte

Sagem

my730c

TECHNO FOTO CENTER

TECHNO RAZPRODAJE

NAVIGACIJA GARMIN

TECHNO TELEFONIJA

TECHNO HI-FI

00

156, EUR

CASIO CTK

810

00

199, EUR

za koncerte, {portne, kulturne in

druge dogodke v Sloveniji

in drugih Evropskih dr`avah

PRENOSNI DVD

LG DP471 B

PLAYSTATION 3

Z IGRICO

PSP

DVD PHILIPS USB DVP 3360

NOVI

DBS sprejemnik

digitalnega signala

TELESystem

TS6510 HD

DVD + VHS LG V 190

DVD + VHS LG RC 388

SNEMALNIK HD PHILIPS

DVDR 3575H

LCD LG LE 32 / 320

KAMERA SONY DCR SX 30E

TELEFON

PANASONIC

KX-TG 1311

Monitor

SAMSUNG 2243 SN

CANON A490 NIKON

COOLPIX L20

00

89, EUR

00

64, EUR

AVTORADIO PIONEER

DEH 2200 UB

00

90, EUR

50

26, EUR

99

169, EUR

00

285, EUR

60

129, EUR

90

279, EUR

00

349, EUR

00

109, EUR

00

429, EUR

00

199, EUR

Vse Debitelove naro~nike vabimo

v poslovalnico, da preverijo nove,

cenej{e ponudbe paketov.

TECHNO STORITVE

• MONTA@A OZVO^ENJ V LOKALIH

• MONTA@A AVTORADIJEV

• MONTA@A IN PRIKLOPITVE TV, LCD IN

PLAZMA TELEVIZORJEV

• VGRADNJA BELE TEHNIKE

• MONTA@A POHI[TVA, KUHINJE

• IZPOSOJA OZVO^ENJA IN

OZVO^EVANJE PRIREDITEV

• PRODAJA KART - VSTOPNICE ZA VSE VRSTE

GLASBENIH IN [PORTNIH PRIREDITEV

• PRODAJA PAY SAVE VREDNOSTNIH KARTIC

• SNEMANJE IN SLIKANJE POROK

(IZDELAVA SLIK TAKOJ)

KO

NK

UR

EN^N

E

CEN

E ZA

GO

TOV

LJEN

E!

04/512-80-80 041/432-444

Od 69 do 99 EUR

AKCIJ

A!

Sony Ericsson

Yari

Samsung

Galaxy Spice

GARMIN

NUVI

1390T

GARMIN

NUVI

1490T

GARMIN

NUVI

1200

00

109, EUR

00

209, EUR

00

259, EUR

PRODAJA VSTOPNIC

ACER ASPIRE

5738 G

DARILO: NIKON L 20

+

ACER Emachine G725

Namizni ra~unalnikScorpio i3-540 250 GTS

- 10 Megapixel- 3,3x opti~ni zoom- 2.5" LCD zaslon

- SDHC 4GB- torbica + polnilec- 4 Eneloop baterije

3GB RAM250GB disk15" zaslonIntel pentium

Intel Core i3 5405 GB DDR 3Trdi disk 1000GBDVD-RWPCI-E N250GTS 1 GBNapajalnik 550W140mm silent

ASUS IX70IJ-TYO79V

4GB RAM320GB disk17" zaslonIntel pentiumWindows 7N

OV

O!

00

629, EUR

00

529, EUR

CENA: 649,00 EUR

Polog: 101,83 EUR + 24 x 26,5 EUR

50

59, EUR

20

31, EUR

80

28, EUR

50

209, EUR

Prodaja na

24 obrokov!

AKCIJA!

Neomejen paket:

29,00 EUR

Cena z modemom:

19,00 EUR

90

149, EUR

ASUS X5DIN-SX142

4GB RAM320GB disk15" zaslonIntel pentium 00

599, EUR

00

449, EUR

HP ProBook 4710s T5870

44 cm (17,3") 1600 x 900 LEDIntel Core2 Duo T5870Pomnilnik 4GB MB DDRIATI Radeon HD4330 512MBTrdi disk 500GBDOSHDMIHP Torbica

17,3"

44 cm

00

499, EUR

00

699, EUR

Logitech zvo~niki X240

56

48, EUR

HP Presario CQ61-435SM T4400

40 cm (15,6") 1366 x 768 BVIntel DualCore T4400Pomnilnik 3GB DDR2Trdi disk 320GBDOSHDMI

57

Junij 2010

TECHNO COMPUTER CENTER

EXPRESNA

IZDELAVA SLIK

na najsodobnej{i

opremi

iz vseh medijev

(Foto, Bluetooth, USB, kartice,...)

Vitrina z izdelki,

ki so v razprodaji!

POPUSTI DO 50%

KUPON

ZA RAZVIJANJE

SLIK

EKSKLUZIVNO! PRI NAS SI LAHKO SLIKE NAREDITE TUDI SAMI

NA SLIKAH SE NE POZNAJO PRSTNI ODTISI

Vsakih

30 s

lik

10 s

lik b

rezpla

~no!

VIDEOTEKA IN DVD-teka VIDEOTEKA IN DVD-teka

Jurij Berglez s. p. Jurij Berglez s. p.

Kapucinski trg 8, 4220 [kofja Loka Kapucinski trg 8, 4220 [kofja Loka

Trgovina: 04/512-80-80 Trgovina: 04/512-80-80

http://www.techno-trgovina.com http://www.techno-trgovina.com

www.techno-trgovina.com www.techno-trgovina.com

DEL. ^AS: vsak dan 9-19, sobota 9-12 DEL. ^AS: vsak dan 9-19, sobota 9-12

MOBITEL

POOBLA[^ENI

POSREDNIK

POOBLA[^ENI

POSREDNIK

Slike so in

form

ativn

e.

Za

m

oreb

itn

e n

ap

ake v tisku

in

sp

rem

em

be cen

n

e od

gova

rja

mo.

Vse cen

e so v SIT!

Prid

r`u

jem

o si p

ra

vico d

o sp

rem

em

be cen

!

VIDEOTEKA IN DVD-teka VIDEOTEKA IN DVD-teka

VSE VRSTE BATERIJ IN KARTUŠ ZA PRINTERJE

Prodajno mesto Prodajno mesto

SNPA

Mobi

Akcija Povezani

Akcija Povezani 44/77

D`abest

Redna cena

39,00 EUR

9,00 EUR

69,00 EUR

183,00 EUR

39,00 EUR

9,00 EUR

109,00 EUR

159,00 EUR

99,00 EUR

59,00 EUR

299,00 EUR

19,00 EUR

69,00 EUR

99,00 EUR

59,00 EUR

9,00 EUR

200,00 EUR

1,00 EUR

119,00 EUR

99,00 EUR

59,00 EUR

9,00 EUR

270,00 EUR

49,00 EUR

9,00 EUR

139,00 EUR

Nokia 5230 Nokia 2730

USB modem

Huawe E176g

Nokia 2220 Nokia 7230 Samsung

Monte

Sagem

my730c

TECHNO FOTO CENTER

TECHNO RAZPRODAJE

NAVIGACIJA GARMIN

TECHNO TELEFONIJA

TECHNO HI-FI

00

156, EUR

CASIO CTK

810

00

199, EUR

za koncerte, {portne, kulturne in

druge dogodke v Sloveniji

in drugih Evropskih dr`avah

PRENOSNI DVD

LG DP471 B

PLAYSTATION 3

Z IGRICO

PSP

DVD PHILIPS USB DVP 3360

NOVI

DBS sprejemnik

digitalnega signala

TELESystem

TS6510 HD

DVD + VHS LG V 190

DVD + VHS LG RC 388

SNEMALNIK HD PHILIPS

DVDR 3575H

LCD LG LE 32 / 320

KAMERA SONY DCR SX 30E

TELEFON

PANASONIC

KX-TG 1311

Monitor

SAMSUNG 2243 SN

CANON A490 NIKON

COOLPIX L20

00

89, EUR

00

64, EUR

AVTORADIO PIONEER

DEH 2200 UB

00

90, EUR

50

26, EUR

99

169, EUR

00

285, EUR

60

129, EUR

90

279, EUR

00

349, EUR

00

109, EUR

00

429, EUR

00

199, EUR

Vse Debitelove naro~nike vabimo

v poslovalnico, da preverijo nove,

cenej{e ponudbe paketov.

TECHNO STORITVE

• MONTA@A OZVO^ENJ V LOKALIH

• MONTA@A AVTORADIJEV

• MONTA@A IN PRIKLOPITVE TV, LCD IN

PLAZMA TELEVIZORJEV

• VGRADNJA BELE TEHNIKE

• MONTA@A POHI[TVA, KUHINJE

• IZPOSOJA OZVO^ENJA IN

OZVO^EVANJE PRIREDITEV

• PRODAJA KART - VSTOPNICE ZA VSE VRSTE

GLASBENIH IN [PORTNIH PRIREDITEV

• PRODAJA PAY SAVE VREDNOSTNIH KARTIC

• SNEMANJE IN SLIKANJE POROK

(IZDELAVA SLIK TAKOJ)

KO

NK

UR

EN^N

E

CEN

E ZA

GO

TOV

LJEN

E!

04/512-80-80 041/432-444

Od 69 do 99 EUR

AKCIJ

A!

Sony Ericsson

Yari

Samsung

Galaxy Spice

GARMIN

NUVI

1390T

GARMIN

NUVI

1490T

GARMIN

NUVI

1200

00

109, EUR

00

209, EUR

00

259, EUR

PRODAJA VSTOPNIC

ACER ASPIRE

5738 G

DARILO: NIKON L 20

+

ACER Emachine G725

Namizni ra~unalnikScorpio i3-540 250 GTS

- 10 Megapixel- 3,3x opti~ni zoom- 2.5" LCD zaslon

- SDHC 4GB- torbica + polnilec- 4 Eneloop baterije

3GB RAM250GB disk15" zaslonIntel pentium

Intel Core i3 5405 GB DDR 3Trdi disk 1000GBDVD-RWPCI-E N250GTS 1 GBNapajalnik 550W140mm silent

ASUS IX70IJ-TYO79V

4GB RAM320GB disk17" zaslonIntel pentiumWindows 7N

OV

O!

00

629, EUR

00

529, EUR

CENA: 649,00 EUR

Polog: 101,83 EUR + 24 x 26,5 EUR

50

59, EUR

20

31, EUR

80

28, EUR

50

209, EUR

Prodaja na

24 obrokov!

AKCIJA!

Neomejen paket:

29,00 EUR

Cena z modemom:

19,00 EUR

90

149, EUR

ASUS X5DIN-SX142

4GB RAM320GB disk15" zaslonIntel pentium 00

599, EUR

00

449, EUR

HP ProBook 4710s T5870

44 cm (17,3") 1600 x 900 LEDIntel Core2 Duo T5870Pomnilnik 4GB MB DDRIATI Radeon HD4330 512MBTrdi disk 500GBDOSHDMIHP Torbica

17,3"

44 cm

00

499, EUR

00

699, EUR

Logitech zvo~niki X240

56

48, EUR

HP Presario CQ61-435SM T4400

40 cm (15,6") 1366 x 768 BVIntel DualCore T4400Pomnilnik 3GB DDR2Trdi disk 320GBDOSHDMI

58

Junij 2010

59

Junij 2010

Saloni pohi{tvaSaloni pohi{tva

ww

w.p

re

vc.si

SALON PREVC Kranj

Dorfarje 17, @abnica, tel.: 04/502 19 00e-po{ta: info prevc.si

SALON PREVC Ljubljana

BTC hala 10tel.: 01/541 18 20, e-po{ta: prevc btc-city.si

SALON POHI[TVA PREVC d.o.o.

Zakaj je spalnica Samba

najbolj{a izbira?

sve`a kombinacija lesa, usnja in tekstila velika izbira postelj, klasi~na ali drsna vrata robovi so zaobljeni mehko zapiranje vrat in predalov

Vgradne omareVgradne omare

-20%

promocijski

popust

NOVO!

*Promocijski popust velja za gotovinsko pla~ilo do 30. 6. 2010

NOVO!

*Poštnina ni vključena v ceno izdelkov.

Naročila: abctrgovina@freising.si, www.abctrgovina.si, tel.: 080 12 80, 041/710 310

Več o ponudbi na www.abctrgovina.si

Kvalitetna konstrukcija iz kartona.Sestava brez lepljenja.Vzpodbuja kreativnost otrok pri poslikavi.Vzpodbuja kreativnost otrok pri poslikavi.

Grad95x102x102cm

(VxŠxD)

54,50€

Pregrada122x270 cm

(VxŠ)

29,50€

Gledališče130x91x70 cm

(VxŠxD)

29,50€

PregradaPregrada

29,50€

Gledališče130x91x70 cm

95x102x102cm

54,50€

95x102x102cm

54,50€

49,50€49,50€

Hiška105x87x100 cm

(VxŠxD)

Grad

Trgovina130x91x70 cm

(VxŠxD)

29,50€

SESTAVI ...

... IN POSLIKAJ

V ponudbi spletne strani si lahko pogledate in naročite tudi hobby material za poslikavo in barvanje izdelkov.

AJAJAAAJAJA

54 55

Sprehod po obrežju

Poletni sprehodi ob reki ali po morski obali nas vedno obdarijo ne le s prijetnimi doživetji, temveč tudi s kakšnim posebnim kamenčkom. Vtaknemo ga v žep, doma pa mogoče odložimo na polico. Da ne bo tam obležal in kasneje romal v smeti, iz njega oblikujmo kos nakita zase ali prijateljico.

Material:• kamenček ali košček

naplavljene rdeče opeke, • modelirna masa,• vodoodporni omastri,• belo lepilo,• lak,• vrvica,• kroglice.Orodje:• lesena palčka,• škarje.

Avtorica: Dragica Toplišek Tušar

1.) Iz modelirne mase oblikujemo nekajcenti-metrski svaljek. Svaljek sploščimo, da nastane pravokotnik, debeline do 0,5 centimetra.

2.) Pravokotnik prepognemo na polovico in oba konca stisnemo med prsti, da ju sploščimo.

3.) Na izbrani kamenček nanesemo lepilo …

4.) … in ga vtisnemo v prepognjeno modelir-no maso. Lepilo nanesemo tudi na spodnji in zgornji vogal mase. Konca mase pritisnemo na kamenček, da se zalepita nanj. Modelirno maso pritisnemo s palčko in vtisnemo črtice.

5.) Počakamo, da se masa na zraku posuši, nato pa s � omastrom preko mase in kamenčka nari-šemo poljuben motiv, ki se prilega obliki obe-ska, na primer rožo.

6.) Kroglice, ki jih oblikujemo iz modelirne mase (ali jih kupimo), poslikamo v podobnem slogu, kot smo poslikali obesek.

7.) Kroglice in obesek premažemo z lakom in počakamo, da se na zraku posušijo.

8.) Odrežemo primerno dolgo vrvico (vsaj 45 cm) in nanjo nanizamo obesek, nato pa na vsa-ko stran kroglice. Med kroglicami delamo voz-le, da jih obdržimo na želenem mestu na vrvici. Vrvico zavozlamo.

IdejaKamenček obrnemo tako, da poiščemo v njem zanimivo obliko, ki jo poslikamo z motivom, na primer ribico, cvet oz. rožo na steblu, lahko pa tudi abstrakten motiv.Obesek nanizamo na vrvico samostojno ali v kombinaciji z večjimi ali manjšimi perlami, kroglicami.

OpozoriloElemente pobarvamo z vodoodpornimi barvami, ki jih za boljšo obstojnost in večji lesk še polakiramo.

Revija Unikat za vse željne ustvarjanja!

Z revijo boste lahko ustvarjalikorak za korakom, od ideje do izdelka.

Pomladna številka je že v prodaji.

Priročnik Motivi in šablone

Motivi so namenjeni lažjemu risanju ter oblikovanjuv različnih tehnikah na različnih podlagah.Uporabite jih lahko tudi kot pobarvanko.

V priročniku boste na 128 straneh našli preko 500 različnih risb, razdeljenih v 13 tematskih skupin: živali, pomlad, poletje, jesen, zima,

Božič in novo leto, Velika noč, Valentinovo, rojstvo, otroški motivi, rojstni dan, cvetje, sadje in zelenjava.

šablonešablonešabloneM� ivi

ininPriročnik za lažje ustvarjanje

V priročniku boste našli preko 500 različnih risb razdeljenih v 12 tematskih skupin.

Motivi so namenjeni lažjemu oblikovanju različnih izdelkov in poslikavi raznih materialov.

www.unikat.si

Revije lahko naročite na tel.: 04/51-55-880, faks: 04/51-55-888,e-naslov: unikat@freising.si, splet: www.freising.si.

za pomoč pri ustvarjanju

Cena priročnika: 15 € + poštnina

Izšel je edinstveni priročnik za aranžiranje in zavijanje daril

priročnik zaaranžiranje

www.unikat.si

Zavijanje Zavijanje daril

Preko 150 idej zavijanja in aranžiranja daril za vse namene in priložnosti v letu

Priložnosti za zavijanje skozi celo leto, 96 strani,A4 format, preko 100 različnih idej, ...

Cena priročnika: 15 € + poštnina

NOVO! NOVO! NOVO! NOVO!

Letna naročnina na revijo znaša samo19,60 EUR.

Pokličite za naročilo: 04/51 55 880, unikat@freising.si, www.abczdravja.si.

junij 2010

Roman Vodeb –navidez čisto običajen, a vendar čisto drugačenwww.abczdravja.si

Pediater svetuje – otrok in sonce Vitrektomija –očesni poseg,ki mi je povrnil vidKakoizboljšati spomin?

Priloga Pred poletjem ...Priloga Pred poletjem ...

ISSN 1855-7775

1,80 EUR

Vsak mesec pri vašemprodajalcu časopisov.

63

Junij 2010

79 let

AVTOSERVIS PAULUS

Avtoservis PAULUS d.o.o., Partizanska 23, 4220 [kofja Loka

www.avtoservis-paulus.si

04/511 14 8004/511 14 82

POSEBNE UGODNOSTI ZA PRAVNE OSEBE (d.d., d.o.o., s.p., ...)

PRODAJA OSEBNIH IN GOSPODARSKIH VOZIL

NUDIMO UGODEN KREDIT ALI LEASING

63

Junij 2010

79 let

AVTOSERVIS PAULUS

Avtoservis PAULUS d.o.o., Partizanska 23, 4220 [kofja Loka

www.avtoservis-paulus.si

04/511 14 8004/511 14 82

POSEBNE UGODNOSTI ZA PRAVNE OSEBE (d.d., d.o.o., s.p., ...)

PRODAJA OSEBNIH IN GOSPODARSKIH VOZIL

NUDIMO UGODEN KREDIT ALI LEASING

TOURAN

Edition in Adventure

GOLF

`e od 13.990 EUR do ceneje5.800 EUR

CADDY Life BIS ESP

PASSAT IN PASSAT Variant

Edition in Premium

Bogata dodatna oprema

in {e popust do 2.500 EUR

Pomembno je, da se poškodbe na površinah, ki jih je povzro~ila zima, sanirajo takoj v prvih pomladanskih dneh. Vdor

vode v površine in njeno zamrzovanje pri nizkih temperaturah sta povzro~ila poškodbe, ki jih je potrebno sanirati. S

sanacijo se prepre~i nadaljnje pove~evanje poškodb na asfaltnih in betonskih površinah.

Z ASPHALTTON-om, FUGOLIT-FLEX-om in CAM-PHALT-om lahko sami izredno hitro, enostavno, kakovostno,

dolgoro~no in cenovno ugodno sanirate poškodovane površine.

Vsi proizvodi so brez topil in so okolju prijazni. ASPHALTTON in FUGOLIT-FLEX vam dostavimo na dom

po pošti, brez stroškov poštnine s pla~ilom po povzetju. O mo`nosti dostave CAM-PHALTA nas pokli~ite.

Obnovitveni premaz za zaporo por starih in

hrapavih asfaltnih površin in za zaš~ito pohodnih

in povoznih betonskih površin. Pakiran je v 30 kg

2

hoboku in zadostuje za cca 30 m .

Hladna zalivna masa za razpoke na asfaltu in

betonu ter med asfaltom in betonom. Pakiran je

v 12 kg hoboku, poraba je odvisna od volumna

razpoke.

Hladni asfalt za krpanje ve~jih lukenj in

dokrpanje robnih pasov. Pakiran je v 25 kg

vre~i in zadostuje pri debelini nanosa 3 cm za

2

cca 1 m .

FUGOLIT-FLEX CAM-PHALTASPHALTTON

ww

w.m

onta

za-p

otoc

nik.

si

Tukaj bi bil lahko va{ oglas.

Pokli~ite 041/233-350!

30. 6. 2010