Mesecnik junij 2010

www.armat.si

Vaš kanal odprl dopisništvo v PosavjuT E L E V I Z I J A

www.biro-bonus.si

elektronsko brezpapirnoposlovanje

Utrip tV programa Vaš kanal - brezplačen izVod - št. 66 - jUnij 2010

2 Vaš mesečnik št. 66, junij 2010

• dobavainvgradnjaklasičnih,lamelnih,lam,panelnihingotovihparketov

• saniranjeinobnavljanjedotrajanihparketov(brušenje,lakiranje)

Več na parket-ravbar.com

tel.:07/3731040gsm:041/[email protected]

Rav

bar

Mat

ej s

.p., k

Rok

u 36,

Nov

o m

esto

DoDatne informacije in naročila:07 34 60 490 ali gsm: 041 540 684

(Milan Ajdišek), [email protected] 354 755 (Anica Starič) ali [email protected]

KROMONT

• krovstvo• kleparstvo• ključavničarstvo

inmontaže

www.kromont.si

Novo!Kritinezagospodarskaposlopja

● geodetski načrti● urejanje mej, zakoličbe● izravnava mej, parcelacija● evidentiranje stavbe● hišna številka● storitve katastra stavb● etažna lastnina● kontrolne meritve● vodenje, vpis GJI● sodno, geod. izvedeništvo

CELOVITE GEODETSKE REŠITVE

[email protected]

GEODET, d. o. o., Novo mesto ● 07 33 22 409 ● 040 504 365

3

obzo

rnik

št. 66, junij 2010 Vaš mesečnik

S številko Vašega mesečnika, ki jo držite v rokah, zaključujemo serijo pogovorov z županjama in župani Dolenjske, Bele krajine in Posavja. Pred letošnjimi jesenskimi volitvami smo vam tako ponudili v zanimivo branje, kritičen pregled in presojo, kaj so v svojem zadnjem mandatu »glavni gospodarji« občin izpostavili kot svoje najbolj pomembne dosežke, pa tudi spodrsljaje. Glede na odziv bralcev, nekateri ste precej kritično posegli v zapisane trditve, pa presenetili tudi z marsikaterim odgovorom na manj pričakovana novinarska vprašanja. Zanimive so vzporednice in primerjave tako njihovega delovanja kot razmišljanja. Vas zanima? Ste spregledali intervju s katerim izmed njih? Nič ne de. Prav vse si lahko ogledate na spletni strani Televizije Vaš kanal www.vaskanal.com. Pred obetajočo strastno politično jesenjo, pa se bodo v posebni številki Vašega mesečnika sedanjim županskim kandidatom pridružili še novi tekmeci z novimi, drugačnimi idejami in programi, s katerimi bodo poskušali pridobiti vaše glasove. In teh, ki se pogumno podajajo na to dokaj smelo politično pot, je kar nekaj. V regionalnem televizijskem programu Vaš kanal jim bomo, sem ter tja, s kamero sledili tudi v žgočem poletju. Obetajo se zanimive zgodbe. Vse tja do jeseni, ko se bomo v obeh medijih premišljeno in namembno lotili tistih potez in zgodb, ki bodo z izrazno močjo pisane besede in žive slike zaokrožile vaša mnenja in odločitve.

Toda do tedaj je še kar nekaj časa. Pred nami je poletje. Pravijo, da bo vroče, kot se za poletje spodobi. In prav je tako. Predvsem pa naj bo svetlejše in jasnejše. In to iz več plati. Naj bo to čas za osvežitev spomina in zbistritev misli. Brez poslovne torbe in šolskih zvezkov. Čas za zasluženi počitek. Morda se nam prav v teh dneh utrne misel, ki že dolgo bdi v nas, a ji nismo dali priložnosti, da bi osvetlila našo pot, da bi ujela pogled z drugega zornega kota, odstrla speče sanje in odkrila novo spoznanje. Odkrijete nov ključ. Za nov jutri. Za nov dan. Za novo potezo v vašem poslovnem ali zasebnem svetu. Tako kot so to storili moji gostje v prvi oddaji iz serije oddaj na Vašem kanalu z naslovom »Pravi ključi«.

Doživite poletje s polnimi pljuči. Užijte lepoto v mirnem sožitju in prijaznem zavetju gora. Prisluhnite melodiji na bregovih rek, obrežju jezer, valovanju morja.

In če boste poletje preživljali doma? Mene že vrsto let, vsako rano jutro znova, očara veličastni orkester žvrgolenja ptic v prekrasni dvorani »moje hoste«, v neposredni bližini mojega doma. To je moja zlata ura, ki mi napolni baterije za ves dan. In čeprav je vstop vanjo prost, (si) vsako jutro plačam vstopnino. Pet evrov. V zahvalo, ker mi je še vedno dano doživeti to, za kar so mnogi oropani. In to zastonj. In pred odhodom na dopust se moja skrinjica izprazni, vse do vrnitve, ko se dan za dnem spet vračam pod široke krošnje domačih terapevtskih dreves. Po energijo in vir moči.

Naberite si poletne energije tudi vi. Zase. Za vaše zdravje, vaš optimističen jutri in za uresničitev vašega poslanstva, ki vam ga je usoda namenila morda prav to jesen. Uživajte in lepo se imejte!

Izdajatelj: Televizija Novo mesto d.o.o.

Odgovorna urednica: Irena Vide

Uredniški odbor: Slobodan Jovič,

Tanja Sluga, Mojca Kren, Tatjana Petrič,

Tjaša Pureber

Lektoriranje: Irena Potočar-Papež

(Oglasi so lektorirani s strani naročnika)

Naslov uredništva:

Podbevškova 12, 8000 Novo mesto

Telefon: 07/39 30 860, fax: 07/39 30 870

www.vaskanal.com

Marketing in oglaševanje:

Tel. 07/39 30 876, 39 30 867,

fax: 07/39 30 877

e-mail: [email protected]

Oblikovanje in grafična priprava:

Fotografika, Boštjan Colarič s.p.

e-mail: [email protected]

Tisk: Delo-TČR d.d., Ljubljana

Distribucija: Pošta Slovenije d.o.o.

Št. vpisa v razvid medijev: 803

Piše: Irena Vide

www.armat.si

Vaš kanal odprl dopisništvo v PosavjuT E L E V I Z I J A

www.biro-bonus.si

elektronsko brezpapirnoposlovanje

Utrip tV programa Vaš kanal - brezplačen izVod - št. 66 - jUnij 2010

Foto: Boštjan Colarič

4

obzo

rnik

št. 66, junij 2010Vaš mesečnik

Odprtje Dopisništva PosavjeTelevizija Vaš kanal, ki je 19. marca dopolnila dve desetletji delovanja, je v ponedeljek, 24. maja, namenu predala Dopisništvo Posavje na Cesti krških žrtev 47 v Krškem. Slovesnosti so se med drugimi udeležili posavski župani in podžupanji ter predstavniki gospodarstva.

tanja Sluga in marko mesojedec Goran Rovan

Televizija Vaš kanal, s sedežem v Novem mestu, deluje na območju

Dolenjske, Bele krajine in Posavja, s pridobitvijo dovoljenja za razšir-janje programa v digitalni radiodi-fuzni tehniki pa primarno obmo-čje širi vzdolž tako imenovanega »centra«, razpetega med Kolpo in Karavankami. Novice iz posavske-

ga konca ta čas beleži približno 10-članska posadka novinarjev in snemalcev, ki vsakodnevno soobli-kujejo osrednjo dnevno informativ-no oddajo Novice. Z vzpostavitvijo dopisniškega mesta v središču Kr-škega bo čas, potreben za prenos informacij do sedeža televizije v

Novem mestu, neprimerno krajši. Pisarna na Cesti krških žrtev 47 je namreč opremljena s tehniko, ki bo olajšala vse faze nastajanja te-levizijskega prispevka. irena Vide, direktorica in odgovorna urednica Televizije Vaš kanal, je ob odprtju izpostavila, da se želi televizija še bolj približati posavskemu človeku, na ta način pa se bo njihov glas slišal tudi v širšem slovenskem

prostoru. Poleg računalnikov s programsko opremo za obdelavo video podatkov je v pisarni na vo-ljo pregledovalnik, ki novinarjem omogoča natančno minutiranje po-snetega video gradiva in oblikova-nje novinarskih prispevkov. Končni izdelki bodo poslej v Novo mesto prispeli prek t.i. ftp povezav, kar posledično pomeni, da bodo novi-narske ekipe lahko še bolj ažurne in aktualne, saj se je v preteklosti za veliko oviro izkazala prav ze-mljepisna oddaljenost od glavnega uredništva. Da je dopisništvo prav v Krškem, ni naključje, saj omenje-na občina geografsko in strateško

predstavlja dobro izhodiščno točko za novinarsko-preiskovalno delo. Krški župan in poslanec Državnega zbora RS Franc bogovič je ob tem poudaril, da bo Posavje poslej še bolj povezano z Vašim kanalom, ki ima zelo pomembno vlogo na področju regionalnih televizij. Po vzoru Posavja bo še letos namenu uradno predano Dopisništvo Bela krajina.

Otvoritve so se udeležili predstavniki političnega in javnega življenja v Posavju

Franci Bogovič, župan občine Krško

Dopisništvo sta uradno odprli direktorica Televizije Vaš kanal Irena Vide in Branka Dernovšek, vodja dopisništva

Irena Vide in del posavske ekipe Televizije Vaš kanal: Vili Zupančič, Tomaž Pavkovič, Danijela Radjen, Branka Dernovšek in Bojan Žafran

Branka Dernovšek in Bojan Žafran v novih prostorih

5

obzo

rnik


Krkina priznanjaV novomeški Krki so 28. maja na Otočcu svojim zaposlenim, ki praznujejo delovne jubileje, ter izbranim naj sodelavcem, naj vodjem in tistim, ki so v minulem letu predlagali najboljše koristne predloge in izboljšave, na slovesni prireditvi s plaketami izrazili priznanje za njihovo delo.

marko mesojedec Arhiv Krka

V dolenjskem farmacevtskem podjetju zaposlenim tovrstna pri-

Inovacije pravi odgovor na krizo

Gospodarska zbornica Dolenjske in Bele krajine je v četrtek, 3. junija 2010, na Otočcu dolenjskim in belokranjskim podje-tjem podelila priznanja za inovacije v letu 2009.

znanja za 10, 20, 30, 35 in 40 let podeljujejo že desetletja. Letos delovni jubilej v Krki praznuje 367 sodelavcev, med katerimi jih je 18 temu podjetju zvestih že 40 let. Med 126 nagrajenci je bilo izbra-

nih 9 naj sodelavcev in 5 naj vodij na ravni skupine Krka. Plakete za pripadnost Krki so prejeli tudi so-delavci iz Romunije, Rusije, Hrva-ške, Poljske, Češke, Latvije, Bolga-rije, Nemčije in Litve. jože Colarič,

predsednik Uprave in generalni direktor Krke, je na podelitvi na-povedal nadaljnji razvoj podjetja in ob tem 5-odstotno rast števila zaposlenih.

Jože Colarič, predsednik uprave in generalni direktor Krke, v družbi sodelavcev, ki so v Krki zaposleni 40 let

Slobodan Jovič Boštjan Pucelj

Na tretji razpis se je odzvalo re-kordno število prijaviteljev, v čemer na zbornici vidijo dokaz, da so v podjetjih razvili pozitiven odnos do izboljšav.

Letos je šestnajst podjetij predla-galo 28 inovativnih predlogov, lani je bilo prijav le devet. Sedem inovacij je prejelo zlato priznanje, enajst srebrno, sedem bronasto, trije predlogi pa so bili nagrajeni s priznanjem za sodelovanje. Tri zlate inovacije je prispevala Krka, tovarna zdravil, po eno pa Trimo, Adria Mobil, Kolpa in podjetje Loging. »Če inovacija ne zaživi pri kupcu na tržišču, potem to ni inovacija. Je inovacija sama po sebi; pomembno pa je, da se vsa-ka inovacija dokaže na tržišču,« je poudaril jože Colarič, predsednik Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine. Zaradi kriznih časov je treba še več vlagati v znanje in raziskave, vse nagrajene inovacije so izredno kakovostne in utrjujejo

vlogo tukajšnjega gospodarstva v slovenskem prostoru, je še dodal Colarič. «Naše misli so že usmer-jene v jutrišnji dan, v iskanje novih

načinov, kako doseženo v leto-šnjem letu prihodnje leto preseči,« nam je zaupal Franci bratkovič, direktor Gospodarske zbornice Do-

lenjske in Bele krajine. Za najboljšo inovacijo na državni ravni se bo po-tegovalo šest nagrajenih regijskih inovacij.

6

obzo

rnik

št. 66, junij 2010Vaš mesečnik

V Trimu sta znanje in razvoj, ki podjetju omogočata, da kljub go-spodarski krizi, ki je še posebej globok pečat pustila v gradbeni-

štvu, uspešno posluje in da je s svojimi inovativnimi izdelki korak pred konkurenco. Vlaganje v zna-nje, inovacije in razvoj so prijemi, ki jih v podjetju udejanjajo že vr-sto let. Ta usmeritev se je večkrat izkazala in potrdila kot pravilen in

edini možen odgovor v boju proti krizi. Številne domače in tuje na-grade potrjujejo, da je usmeritev pravilna. Trimo je tudi letošnji

dobitnik prestižnega zlatega pri-znanja za inovacije v letu 2009, ki jih je dolenjskim in belokranj-ksim podjetjem podelila Gospo-darska zbornica Dolenjske in Bele krajine. Ob prejemu priznanja je denis Stepančič, direktor Sek-

torja razvoja in informatike pove-dal: “Zlato priznanje za inovativni fasadni sistem Qbiss by trimo je potrditev pravilnega in vztrajnega inovacijskega pristopa v daljšem obdobju. Prebojna inovativnost proizvoda se odraža v marsikateri inovaciji na ravni celotnega podje-tja. Spreminja se pristop h kupcu, spreminjajo se procesi, izboljšuje se tehnologija, dviguje se raven znanja zaposlenih, spreminja pa se tudi sama kultura podjetja.”

Qbiss by trimo – več kot

fasadni sistem

Qbiss by trimo je izjemen dosežek tako v tehnološkem kot inovativ-nem smislu. Z rešitvijo 5 v 1 pri-naša sistemski oziroma paketni pristop k ovoju objekta in zaokro-ža želene funkcionalne odlike vi-sokokakovostnih fasad z izjemnim estetskim videzom. Sistem zaje-ma modularne fasadne elemente, elemente za tesnjenje in pritrjeva-nje, obrobe, vogalne zaključke in okna. Modularni fasadni sistem je bil razvit kot odgovor na zahteve arhitektov in projektantov in tre-

Trimo prejemnik zlatega priznanja za inovacijoMednarodno podjetje Trimo, ki je izrazito izvozno naravnano, sodi med paradne konje slovenskega gospodarstva. Trimo je inovativno, hitro razvijajoče se podjetje, ki ima v svoji viziji zapisano, da želi postati vodilni evropski ponudnik celovitih rešitev na področju jeklenih zgradb.

nutno edini na trgu nudi zaobljen vogal elementa, ki skupaj s senč-no fugo ustvarja videz sodobnega minimalizma in elegance.

Inovacija se ne zaključi pri estet-skem videzu, saj je Qbiss by tri-mo tehnično izpopolnjen sistem. Poudarek je na samonosni naravi izdelka, ki ne potrebuje dodatne podkonstrukcije in ga pritrjujemo le ob robovih. Ta način pritrjeva-nja prinaša veliko prednosti, saj izdelek v primerjavi z dosedanjimi fasadnimi oblogami ne potrebuje dodatne podpore, pa naj bodo te betonski zid, opečna stena ali druga lesena ali kovinska podkon-strukcija, istočasno pa omogoča denarne, časovne in organizacij-ske prihranke. Glede na to, da so stroški in pritiski na njihovo zni-žanje tudi pri fasadnih oblogah veliki, je uporaba fasadnega sis-tema Qbiss by trimo prava izbira za stroškovno učinkovito gradnjo.

Poleg omenjenih prednosti Qbiss by trimo odlikuje v sam izdelek vgrajena toplotna izolacija, ki omogoča odlično požarno od-pornost in višjo pasivno varnost zgradbe ter zagotavlja kar največjo možno energetsko učinkovitost.

Modularni fasadni sistem prinaša novost na področju vgradnje. Po-leg pokončnega in ležečega nači-na ponuja tudi možnost vgradnje ”na opeko”, ki omogoča dodatne možnosti in razsežnosti oblikova-nja. Qbiss by trimo je dopolnjen z obširno paleto barv Corus Co-lorcoat Prisma®. Za svojo plo-čevino podjetje Corus nudi ga-rancijo Confidex® Guarantee, ki zagotavlja dolgoletno brezhibnost objekta.na

roče

na o

bjav

a

(od leve proti desni) Predsednik sekcije za kakovost in inovativnost pri GZDBK Franci Štupar, direktor razvoja in informatike v Trimu Denis Stepančič z razvojniki Tomažem Popitom, Boštjanom Zupancem in Janezom Drčarjem, predsednik GZDB Jože Colarič

(Foto: Boštjan Pucelj)

7

obzo

rnik


RAK imunske terapije

naro

čena

obj

ava

Diagnoza rak, ena izmed zelo pogostih in naj-težjih zahrbtnih bolezni današnjega časa, je vsekakor šok za človeka, vendar ni enosmerna ulica, na koncu katere ga čaka smrt, ampak vmesno stanje v dinamičnem obrambnem procesu med celicami tumorja, ki se izmuzne-jo imunski obrambi, in tistimi, ki jih imunski sistem uniči. Zato je imunski sistem prvi in najbolj pomemben člen, ki je odločilen za to, ali se bo neka bolezen sploh pojavila in kako bo potekala.

Najnovejše metodeZato smo na našem inštitutu s pomočjo tujih ustanov in znan-stvenikov razvili naravno do-polnilno metodo, ki spada med edinstvene in najbolj učinkovite naravne dopolnilne metode, ki potrjujejo velike univerzitetne študije, še posebej na Japon-skem in v Ameriki.kombinacija imunskega pro-grama s terapijo 24-karatnega zlata – ultraz-vočna - nano mist tehnologija prinese takoj-šnje in trajne rezultate.zato je dandanes zlato vse pomembnejše v sodobni medicini in pri najtežjih obolenjih, kot so rak, aids, vse oblike artritisa, collitis, cronova bolezen.

Že leta 1890 je nemški bakteriolog robert koch za svoje odkritje prejel nobelovo na-grado. zato je zelo pomembno, da vsako zdravljenje raka, tako kot na klinikah v tujini, vsebuje imunološki del. naše imunske tera-pije so naravne dopolnilne metode, lahko kot samostojne ali kot metode skupaj s konvenci-onalno, ortodoksno medicino. Raziskave potrjujejo, da izboljšajo imunski sis-tem na najvišjo raven, čistijo organizem naj-težjih strupov, izboljšajo krvno sliko, krepijo

telesno odpornost na različne virusne in bakterijske okužbe in – kar je najbolj pomembno – vplivajo na rakaste celice, ki odmirajo v skladu z delova-njem imunskih mehanizmov. Tako se bolezen v mnogih pri-merih ustavi, pride do zmanj-šanja ali pa celo do izginotja tumorjev.

Navajam dva primera ozdravi-tve, ko je bila diagnoza MALIGNI MELANOM.

Gospe Jeleni, stari 74 let, so pred 5 leti dia-gnosticirali maligni melanom z metastazami v jetrih, vranici, limfnih žlezah in zasevkih v plju-čih. Uradna medicina ji ni mogla več poma-gati, ponudila ji je le zdravila proti bolečinam,

menili so, da ima le nekaj tednov življenja. Ko je prišla do nas z dokumentacijo uradne medicine, smo ji pripravili celoten program za njeno stanje. Ves čas do danes je na naših imunskih terapijah. Dokumentacija uradne medicine pa potrjuje, da so metastaze izgini-le, gospa se izredno dobro počuti in zdravniki dandanes ne morejo verjeti, da je v tako do-brem zdravstvenem stanju in da je sploh živa.AMINI, stari 3 leta, so v Londonu pred dvema letoma diagnosticirali težko obliko malignega melanoma na obrazu. Ko so njeni starši pri-šli do nas z dokumentacijo in povedali, da s strani uradne medicine ni več pomoči, smo ji pripravili imunske terapije, ki jih še danes uži-va. Pred dvema tednoma je bila na zdravniški kontroli in MR. Zdravniki so izdali mnenje, da o bolezni ni več sledu.To sta le dva primera izmed neštetih, ko smo pomagali, in sta največji dokaz za naš uspe-šen imunski program.

Pomoč in svetovanje: Inštitut za zdravje in lepoto, d. o. o., Rogaška SlatinaTel.: 03 581 31 13Mob.: 041 319 243

Diagnoza rak ne more pomeniti enosmerne ulice, na koncu katere te čaka smrt.- chron in collitis ozdravljivi bolezni.

Slobodan Jovič Trimo

Trimove raziskovalne nagrade so mednarodni natečaj, v okviru ka-terega družba Trimo vsako leto nagradi najboljša prijavljena di-plomska, specialistična in magistr-ska dela ter doktorske disertacije s področij arhitekture, gradbeništva, strojništva, informacijskih tehno-logij, ekonomije, prava, menedž-menta in drugih področij. Glavna direktorica družbe Trimo tatjana Fink je na letošnji podelitvi raz-iskovalnih nagrad med drugim povedala: »Nagrajena dela bodo dobila še lepši sijaj, ko bodo po-trjena v praksi, tako da bodo dala svoj praktični prispevek razvoju človeške družbe.” Od leta 2001, ko je Trimo podelil prve nagrade, je skupaj nagradil 348 kandidatov in 204 mentorjev s 47-ih fakultet iz enajstih držav. Samo letos je bilo podeljenih kar 60 nagrad, kar je največje število do sedaj.

Povezovanje akademske sfere in gospodarstvaTrimo je devetič zapored podelil tradicionalne Trimove raziskovalne nagrade za najboljša diplomska, specia-

listična in magistrska dela ter doktorske disertacije. Trimove raziskovalne nagrade je letos prejelo 61 nagra-

jencev s 26 fakultet iz osmih držav (Avstrije, Črne gore, Hrvaške, Italije, Madžarske, Slovenije, Srbije, Švice).

Na fotografiji: glavna direktorica druž-be Trimo Tatjana Fink in predsednik ko-misije za raziskovalno delo in direktor strateškega inoviranja v Trimu Miloš Ebner v družbi z nagrajenimi avtorji za doktorske disertacije.


inte

rvju

FRANC HUDOKLIN:

Občina, ki veliko investira, ima kaj pokazati!Franc Hudoklin je na čelu Občine Šentjernej že vse od njene usta-novitve leta 1995. Kot svoj zadnji večji uspeh kot iz topa izstreli lani zgrajeni Kulturni center Pri-moža Trubarja. Šentjernej se je, tudi zaradi priročne lege, v teh letih resda razvil v eno hitrejše rastočih gospodarskih središč, a njegovi prebivalci vseeno želj-no pričakujejo čistilno napravo, predvsem pa obnovo nekaterih ključnih cestnih povezav v občini. Hudoklin odgovarja, da je vizija jasna, uspehi pa bodo še prišli. In pri tem ga eden najdaljših žu-panskih stažev v Sloveniji očitno ne ovira, saj se bo jeseni potego-val za nov mandat.

Tjaša Pureber Marijan Hočevar – MEGAfoto

in arhiv Vašega mesečnika

� V teh dneh se vendarle začenja obno-va Ceste oktobrskih žrtev, ki je ena izmed najgosteje naseljenih območij v vaši obči-ni. Kako boste med obnovo poskrbeli za tamkajšnje prebivalce, da njihovo življe-nje zaradi del ne bo preveč oteženo?Zavedamo se, da je Cesta oktobrskih žrtev v Šentjerneju gosto naseljena in prostorsko

omejena za umestitev potrebne komunal-ne infrastrukture ter razširitev cestišča s pripadajočo cestno infrastrukturo. Vendar smo se na občini potrudili, da smo že pred dvema letoma razpisali lokacijski načrt za rekonstrukcijo omenjene ceste, kar pome-ni, da smo z občani ob tej cesti opravili razgovore in jih seznanili s potrebnimi dej-stvi. Bili so seznanjeni, koliko bo odvzetega zemljišča in kakšni posegi bodo narejeni v njihovo zasebno zemljišče. Pridobili smo izkušene strokovnjake, ki so obiskali vsako gospodinjstvo in predstavili projekt. Prido-

bili smo potrebne služnostne pogodbe. Vsak gradbeni poseg neugodno vpliva na okolje in na prebivalce, a je na koncu s pridobitvijo nove cestne infrastrukture ves trud poplačan.

� Šentjernej dolgo ni želel podpisati po-godbe o sofinanciranju delovanja Knjižni-ce Mirana Jarca. Se vam ne zdi, da so bili s tem vaši občani oškodovani?Res je, da smo najprej strogo analitično pregledali predlog pogodbe, ki jo je po-nudila Knjižnica Mirana Jarca. Zaradi pre-

V kriznih časih brez zadolževanja ne gre!

9Vaš mesečnikšt. 66, junij 2010

inte

rvju

visokih stroškov posameznih postavk smo želeli izračunati strukturo dejavnikov, ki vplivajo na ceno na posameznih podro-čjih. Do skupne točke oziroma do podpisa pogodbe je prišlo, ko smo pravilno ocenili realne stroške. Naši občani vsekakor niso

bili oškodovani; nasprotno. Ponosni so, da imamo novo sodobno lokalno knjižnico v Kulturnem centru Primoža Trubarja, ki nudi slehernemu lažji in boljši dostop do knji-žničnega gradiva.

� Ko že omenjate Kulturni center Pri-moža Trubarja - pojavljajo se težave s fi-nanciranjem programa in obiskom. Misli-te, da ste gradili preveč velikopotezno? Bi morda morali ciljati na manjši prostor?Šentjernejčani smo veseli, da smo lani odpr-li tako velik in sodoben kulturni center. Od odprtja je njegov prag prestopilo več kot 20.000 obiskovalcev, željnih kulture, tako domačih kot tujih. Kulturni program je bo-gat in raznolik, namenjen vsem starostnim skupinam in kulturnim zvrstem. Moramo pa razumeti, da kultura stane tako kot vsaka druga oblika kakovostnega preživljanja pro-stega časa in tega se zavedamo tudi v naši občini. Tako kot v drugih krajih, kjer delujejo kulturni domovi, se je tudi pri nas izkazalo, da se mora del programske vsebine sofi-nancirati iz proračunskih sredstev. Kulturni center Primoža Trubarja je pisan na kožo Šentjernejčanom, Šentjerneju in vsem dru-štvom, ne samo kulturnim. Kar nekajkrat se je že zgodilo, da je bilo na kakšni prireditvi še premalo sedežev in so obiskovalci neje-voljni ostali pred vrati.

� Občina Šentjernej je trenutno vpletena v sodni postopek, saj tožite izvajalce del, ki so med gradnjo avtoceste poškodovali lokalna cestišča, a jih kljub pogodbi niso obnovili. Kakšno rešitev pričakujete?Kot je znano, so med gradnjo avtoceste na odseku Smednik-Karteljevo poškodovali cestišča na našem območju. Zanje imamo z izvajalci del na avtocestnem odseku pod-pisan sporazum o vzpostavitvi uničenih lo-kalnih cest v prvotno stanje. Ker odgovorni izvajalci tega sporazuma niso upoštevali oziroma so ponudili prenizko vsoto, smo bili prisiljeni dati zadevo v reševanje na novo-meško sodišče. Upamo na pravično razsod-

bo in da bodo naše lokalne ceste kmalu spet normalno prevozne.

� Šentjernejčani že več let pričakujejo čistilno napravo. Kdaj jo bodo končno dobili?Že od leta 1998 strmimo k temu, da bi postavili centralno čistilno napravo in tako pričeli s čiščenjem fekalnih odpadnih voda. Zaradi prevelikega finančnega zalogaja se je projekt oddaljeval, vendar pa je Občina Šentjernej s taksami za obremenjevanje vode v teh letih zgradila več kot sedem ki-lometrov kanalizacijskih vodov, predvsem v ožjem delu Šentjerneja, pa tudi v posame-znih vaseh ob raznih rekonstrukcijah cest in križišč. Ugotovili smo, da je celoten kanaliza-cijski sistem v občini preobsežen in predrag, da bi ga lahko dokončali v enkratni izvedbi. Odločili smo se, da bomo takoj pristopili k izgradnji in ureditvi kanalizacije in centralne čistilne naprave v ožjem delu Šentjerneja,

kar zajema aglomeracijo, v katero so vklju-čene vasi Gorenja Brezovica, Vrh pri Šentjer-neju, Dobravica, Šmalčja vas, Šentjernej, v

nadaljevanju pa še Šmarje, Dolenja Brezovi-ca in Dolenja Stara vas. Z izgradnjo bi morali pričeti že pred dvema letoma, saj je občina

vključena v projekt Porečja reke Krke, ki ga vodi ministrstvo za okolje in prostor in ga tudi 80 odstotkov financira. Zaradi nestro-kovnega pristopa in slabega koordiniranja zaposlenih na MOP-u je projekt vprašljiv in vseskozi otežen, vendar imamo zagotovilo, da bo za ta projekt izdana odločba še pred letošnjim avgustom.

� Za številne projekte mora občina za-gotoviti precejšen delež lastnih sredstev. Glede na velikost občine ste med bolj za-dolženimi v Sloveniji. Vas to skrbi?Občina je v zadnjih letih uspešno kandidi-rala za pridobljena finančna sredstva tako iz kohezijskih kot regionalnih razvojnih progra-mov, zavedajoč se, da je bilo potrebno pri tem tudi veliko lastne finančne udeležbe. Če smo hoteli izkoristiti vsa pridobljena sredstva, ki so nam bila dodeljena, se je bilo treba dol-goročno zadolžiti, da smo lahko dodali svoj delež. Občina, ki veliko investira, ima na kon-

cu kaj pokazati. V današnjih kriznih časih, ko so izredni prihodki, s katerimi lahko občina razpolaga, nizki oziroma jih skoraj ni, vemo, da brez zadolževanja ne gre. In v Občini Šen-tjernej imamo kaj pokazati.

� Zakaj boste jeseni vnovič kandidirali? Kandidiral bom, ker vem, da lahko še naprej uspešno delam in nadaljujem z vodenjem naše občine, ki ima v tem trenutku zelo dobro zastavljene razvojne cilje na komu-nalnem, gospodarskem in infrastrukturnem področju. Vem, da so domačini ponosni, da so Šentjernejčani. Skupaj smo soustva-rili lepo šentjernejsko dolino, v katero rad zaide marsikateri obiskovalec in je nad njo nadvse presenečen.

Kar nekajkrat se je zgodilo, da so na prireditvi obiskovalci ostali pred vrati.

Upamo, da bodo naše ceste kmalu spet normal-no prevozne.

Tone Jalovec s.p., Velike Malence 17C, 8262 Krška vastel.: 07/49 595 30 gsm: 041/745 959

Splošna gradbena dela: zidarstvo fasaderstvo novogradnje gradbena

sanacija gradbena

SPLOŠNO ZIDARSTVO

10 št. 66, junij 2010Vaš mesečnik

Foersterjeva ulica 11, 8000 Novo mestoTel: 07 / 33 75 427; Email: [email protected]; www.kaaap.si

• Velikaizbiratekstilovzazavese(Velana)

• Tapetniškimateriali• Karniseodrežemopomeri• Dekoracije(prti,okras.blazinice,tabureji,posteljnina,…)

INŠTALACIJESamo Krušič

Kočevske Poljane8350 Dolenjske Toplice 22

Telefon: 040 769 152

• izdelavabrunaric• lesenihhiš• kozolcev• ut• ostrešij...

Tel.:4986140Gsm:041651435

Gornja Prekopa 8, Kostanjevica na Krki, [email protected]

Zg. Brnik 143, 4207 Cerkljetel.: 04/252 66 50 fax: 04/252 66 55gsm: 041/734 018

» 5 let garanCije na peči » moŽna kUrjaVa z leSenimi peleti » aVtomatSko doziranje » bojlerji iz nerjaVeče pločeVine

e-pošta: [email protected] www.vrecek-peci.com

peč na trda goriva

bojlerjipeč na olje

in plinpeč za pelete

Katarina Mervar, s.p.Na žago 39, 8351 StražaTel./fax: 07/38 47 201, mobitel: 031/757 606E-mail: [email protected]

�� Ugodne�cene�blaga�za�zavese�� brezplačno�šivanje�zaves�

• Posteljnina,posteljnegarniture200x200,140x200AKCIJA,žeza12.99€

• čipkastiprti-naravnimaterial• gotovezaveseinmetražnoblago,nazalogikopalniplašči,brisačeincopate

• emajliranaposoda,• jedilnegarnitureizporcelana

• karniseponaročilu

PE DOM ZAVES 1Pod Trško Goro 83, 8000 Novo mesto

telefon: 07/30 20 188MERCATOR CEnTER

MOJ DOM KRŠKOCKŽ 141TABU center (Spar)

novo mesto: od 9. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 13. ureKrško: od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 17. ure

MONMETAL Oštir Johannes s.p., Brezina 28, 8250 Brežicetel/fax: 07 496 42 75, gsm: 041 636 585

e-mail: [email protected]žite se našim zadovoljnim strankam.

voda • plin • ogrevanje • vse vrste toplotnih črpalk • sončni

kolektorji • talno, zidno, stropno hlajenje in gretje

Vse inštalacije izdelamo na ključ.

Tel.: 07/393 4 740, Tel.: 07/393 4 751www.veterina-nm.sie-mail:[email protected]

AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI

delovni čas: pon. - pet.od 7.00 - 19.00 ure

sob. od 7.00 - 11.00 ure

izven delovnega časa pokličite 112

VETERINARSKA LEKARNA

delovni čas:pon. sreda:

od 7.00 - 18.00 uretor., čet., pet.:

od 7.00 - 15.00 uresobota:

od 7.00 - 11.00 ure

Šmarješka c. 2, 8000 Novo mesto

POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE

OKLEŠEN(07) 33 70 200 - NON STOP

Nudimo vam vse storitve na enem mestu.Trudimo se biti najboljši ter najugodnejši.

O k l e š e n d . o . o . , K R o k u 2 6 , N o v o m e s t o

RačunoVoDsTVo,KnjigoVoDsTVo,finančnesToRiTVeza s.p. in d.o.o.

KonTo,jožicaPiškurs.p.,Rakovnik29,ŠetrupertTel.:073434710GsM:041451897

•vodenjeglavneknjigessaldakonti inenostavnoknjigovodstvo•obračunosebnihdohodkov•obračunDDV-ja•izpisivirmanov•statističnaporočila•vodenjeosnovnihsredstev indrobnegainventarja•izdelavavsehobračunov inletnegaporočilaoposlovanju•izdelavainvesticijskegaprograma inposlovnihnačrtov

že

14

le

T z

va

Mi

pro

fesi

on

aln

a st

ori

tev!

lokacija:Industrijska cona Kanižarica

Kamnoseštvo Plut

Tel./fax: 07/ 30 56 380GSM: 040 517 517GSM: 040 507 507

O t o v e c 1 5 , 8 3 4 0 Č r n o m e l j

izdelava in montaža:

- POlIc- STOPnIc- TlaKOv- STebrOv- naGrObnIKOv- naGrObnIh naPISOv

11št. 66, junij 2010 Vaš mesečnik

KOVINARSTVO

IzdelAVA KOTlOV zApRIpRAVO žIVINSKe KRme

LEOPOLD KOŠČAK s.p.Kamnje 7a, Šentrupert,

tel.: 07/30 40 214GSM: 041 754 051

PONUDBA: izdelovanje lesenih ostrešij • lesene brunarice • nadstreški •prekrivanje streh s kritinami Bramac, Creaton, Tondach, Salonit, Tegola...

ROLESF®

d.o.o.

Dolgoletna tradicija.

Dol. Sušice 17, 8350 Dolenjske Toplice, tel.: (07) 39 37 530f a k s : (07) 39 37 531e-pošta: [email protected]

ZASTOPANJE IN PRODAJA »VELUX« STREŠNIH OKEN

ROLESF®

d.o.o.

Dolgoletne izkušnje

tel.: (07) 39 37 530, faks: (07) 39 37 531, e-pošta: [email protected]

PONUDBA: izdelovanje lesenih ostrešij • lesene brunarice • nadstreški • prekrivanje streh s kritinami Bramac, Creaton, Tondach, Salonit, Tegola...

Dol. Sušice 17 8350 Dolenjske Toplice

• FOTONAPETOSTNI SISTEMI • POSAMEZNE KOMPONENTE• PROJEKTIRANJE• SVETOVANJE• IZGRADNJA NA KLJUČ

DIDASOL d.o.o., SEVNICAOkroglice 60, Loka pri Zidanem Mostu

03 56 84 396051706 [email protected]

ANDREJ FABJAN:

Občanov ne ločujem na leve in desne!Andrej Fabjan zaključuje svoj če-trti županski mandat na čelu Ob-čine Črnomelj. S svojimi dosežki je zadovoljen, najbolj se pohvali z izgradnjo kanalizacijskega sis-tema s čistilno napravo v Starem trgu in Dragatušu, pa ureditvijo mestnega jedra, posodobitvi-jo cest, občina je pridobila tudi precej sredstev za različne evrop-ske projekte. Kljub temu je nje-gov mandat pretreslo nekaj od-mevnejših medijskih zgodb, sam priznava, da je rak rana občine tudi prepočasen tempo gradnje obvoznice. Fabjan ostaja oster kritik države v njenem »mačeho-vskem odnosu do Bele krajine« in še naprej vztraja, da območje potrebuje posebni razvojni za-kon, čeprav je sedaj že jasno, da vlada temu ne bo ugodila.

Tjaša Pureber Tomislav Urh

� Nekateri so vas (in semiškega župana) pogrešali na nedavnem odprtju Vinske vigredi v Metliki. Sta manjkala po naklju-čju ali gre v ozadju za spor med belo-kranjskimi župani?Pri svojem delu ne poznam zamer, še manj sporov. Z obema belokranjskima občinama dobro sodelujemo; to dokazuje tudi delo pri skupnih projektih. Vsem, ki so me pogre-

šali na odprtju vigredi, pa povem, da sem se ta dan odzval povabilu Antona Kambiča na slovesnost po podelitvi priznanja obrtnik leta 2010, ki ga je kot prvi Belokranjec prejel pri Obrtni zbornici Slovenije.

� Bili ste med pobudniki posebnega za-kona za Belo krajino, ki je sedaj dokončno padel v vodo, vlada vam je že predstavila sistemskega. Vidite to kot osebni poraz? Do svojega dela imam profesionalni pri-stop, rezultatov le-tega ne jemljem kot osebne poraze ali uspehe. Sicer pa še vedno menim, da se specifičnih težav, s katerimi se srečujemo v Beli krajini, ne da učinkovito rešiti s sistemskim zakonom. Kot pobudnik posebnega zakona za Belo krajino pa sem zadovoljen, ker smo s tem sprožili določene procese (večje angažiranje

vlade, ustanovitev Razvojnega sveta za Belo krajino in Kočevsko, krepitev in financiranje (400.000 evrov) razvojnih institucij v regiji, sprememba uredbe o dodeljevanju regio-nalnih vzpodbud, pospešitev postopkov v zvezi s pričetkom izgradnje 3. razvojne osi itn.), ki bodo na daljši rok gotovo vplivali na razvoj Bele krajine in Kočevske, ki sem jih kot pobudnik posebnega zakona vzpodbu-dil k prav takšnemu razmišljanju.

� Vaši občani že leta čakajo na gradnjo črnomaljske obvoznice. Kdaj jo bodo končno imeli? Zahodna obvozna cesta mesta Črnomelj je projekt ministrstva za promet, seveda ob sodelovanju in stalni iniciativi črnomaljske občine. Odnos ministrstva oz. vlade do na-šega okolja se slikovito kaže tudi prek tega

Pri svojem delu ne poznam zamer!


inte

rvju

projekta, ki se, kot pravite, vleče predolgo. Očitno tudi tukaj velja stari slovenski rek: »Daleč od oči, daleč od srca.« Sicer pa je za dokončanje obvoznice potrebnih še okoli 6,3 milijona evrov. Letos naj bi bil izveden javni razpis za izbiro izvajalca del od krož-išča pri Danfossu prek novega viadukta čez Dobličico v Loko in proti Kanižarici. Pred

pričetkom je treba pridobiti še gradbeno dovoljenje in rešiti pravico gradnje na eni parceli. Prav tako se od Agencije RS za oko-lje pričakuje izjava, da presoja vplivov na okolje ni potrebna, saj so bile opravljene že vse arheološke raziskave. Občina bo s svo-jimi sredstvi kot sofinancer sledila gradnji in zagotovila izgradnjo lokalne infrastrukture.

� Že pred leti ste občanom obljubili ko-panje v termah na dragatuškem polju, kjer so bile že narejene poskusne vrtine. Kdaj se bodo tam resnično lahko kopali?Neizkoriščen potencial razvoja občine je prav gotovo njena bogata kulturna in narav-na dediščina. Ocenjujem, da bi bilo ta po-tencial možno učinkovito aktivirati ob ustre-znem razvoju turizma. Zavedamo se, da bi s projektom term kot paradnim konjem to pot lahko nadaljevali strmo navzgor. Obči-na Črnomelj je v letu 2008 izvedla globoko raziskovalno-kaptažno geotermalno vrtino do globine 700 metrov, lani pa še črpalni poskus, ki je osnova za nadaljnje aktivnosti. Zato naša prizadevanja tečejo v tej smeri; priprava ustreznih prostorskih aktov, izdela-va idejnih zasnov term, javne predstavitve,

redni stiki z direktoratom za turizem pri mi-nistrstvu za gospodarstvo, iskanje potenci-alnih investitorjev Če nam uspe pridobiti evropska sredstva za nadaljnje raziskave, skupaj z Geološkim zavodom Slovenije načrtujemo še eno globoko kaptažno razi-skovalno vrtino, ki bi zagotavljala dodatne kapacitete vode. To je eden od projektov, ki zame predstavlja poseben izziv, med dru-gim se tudi zato odločam za vnovično žu-pansko kandidaturo.

� Jeseni greste torej v novo politično bitko?Po štirih mandatih županovanja to posta-ne način življenja. Pred mano je še precej

izzivov; že prej sem omenil projekt term, dokončanje zahodne obvozne ceste mesta Črnomelj, pričetek izgradnje 3. razvojne osi, tu so še trajnostna oskrba s pitno vodo in varovanje vodnih virov Bele krajine, razvoj poslovnih con, zlasti TRIS Kanižarica, pro-jekti Operativnega programa IPA in Evrop-skega sklada za regionalni razvoj ter projekti na področju proizvodnje »zelene energije« … Tudi zaradi podpore nekaterih strank in list ter vzpodbud naših občanov sem se od-ločil, da bom kandidiral za še en županski mandat.

� Govori se, da vas bo podprla tudi stranka SLS, iz katere ste odšli …Vsi, ki me poznajo, vedo, da sem vedno deloval izrazito nestrankarsko, da obča-

Težav, s katerimi se srečujemo v Beli krajini, se ne da učinkovito rešiti s sistemskim zakonom!

nov nisem ločeval na leve in desne, rde-če, bele in črne ali katere koli druge, da je bil v ospredju vedno hitrejši razvoj občine in dvig kakovosti življenja naših občanov. Nikoli se nisem kitil z dosežki drugih, npr. strankarskih veljakov. Vedno sem se zanašal na sebe, svoje sposobnosti in sposobnosti sodelavcev ter strokovnih služb. Takšnega so me poznali tudi v SLS Črnomelj. Tako bom deloval še naprej. Če me bo Območna organizacija SLS Črnomelj pri moji neodvisni kandidaturi podprla, bom takšno podporo z veseljem sprejel.

� Kakšna bo po vašem mnenju črnomalj-ska občina čez 20 let?Prepričan sem, da bo občina že rešila ve-čino eksistenčnih problemov na področju komunalne, energetske in cestne infrastruk-ture. Vse to bo prispevalo k vzpostavitvi optimalnih pogojev za razvoj in delovanje gospodarstva, ki pa bo delilo usodo širšega evropskega prostora. Verjamem, da bomo izkoristili velik potencial za razvoj turizma in da bo to ena od naših ključnih dejavnosti. Želim si, da bi ustvarili tudi ugodne pogoje za izobraževanje, vzgojo in razvoj človeških

potencialov v domačem kraju, pri tem pa ohranili vse prednosti, ki jih Bela krajina in Belokranjci pregovorno posedujemo. Tudi zanamcem ne bo zmanjkalo težav, novih na-log in izzivov, ki jih bo prinesel čas, saj vsako obdobje prinaša nove potrebe, težave, a tudi naloge …


inte

rvju

Če me bo Območna organizacija SLS Črnomelj pri moji neodvisni kandi-daturi podprla, bom to z veseljem sprejel!


Vzaj

emna

, d.v

.z. V

ošnj

akov

a 2,

100

0 Lj

ublja

na

Zdravstveno zavarovanje z medicinsko asistenco v tujini

VzajemnaTujina

Se odpravljate v tujino? Da bo potovanje čim bolj brezskrbno, priporočamo sklenitev zdravstvenega zavarovanja z medicinsko asistenco v tujini - VzajemnaTujina.

Za vas smo pripravili različne pakete, ugodne zavarovalne premije, visoke zavarovalne vsote in dodatne ugodnosti.

PE NOVO MESTOTrdinova 4tel.: 07/ 393 53 60

• Brežice, Černelčeva 3/a• Črnomelj, Zadružna c. 33• Kočevje, Ljubljanska 25• Krško, Bohoričeva 9• Ribnica, Majnikova1

Mini izleti.Mega potovanja.Maksi varnost.

Oglas_TAS_44x267_12-05-2010_PENM.indd 1 12.5.2010 15:54:15

�o�d�p�i�r�a�l�n�i� �c�a�s� �9�3�x�4�2�m�m

�5�.� �m�a�r�e�c� �2�0�1�0� �1�1�:�1�7�:�0�5

NOVO!

MOJ KASKO

ZAVAROVALNICE MARIBOR

DO 40 % CENEJE!*

*Veè na www.ZavarovalnicaMaribor.si

Ker vaš avto ni igraèa

www.ZavarovalnicaMaribor.si080 19 20

STROJNE INSTALACIJEInstalacije Koprivc d.o.o., Lunačkova 16, 8233 Mirna

GSM: 041 747 784, fax: 07 30 47 914

SOLARNI SISTEmI, OgREvALNEIN pLINSkE INšTALACIJE

LOKAR RADO s.p.

Dolnja Prekopa 20,8311 Kostanjevica na Krki

tel.: 07/49 87 310, gsm: 041 630 456e-mail: [email protected]

www.instalacije-lokar.informacija.net

novo! dobava in montaža toplotnih črpalk

• inštaliranje vodovodnih in plinskih napeljav

• toplotne oz. centralne inštalacije in vzdrževanje

• inštalacije talnega ogrevanja• diamantno vrtanje• čiščenje hišnih in večjih

kanalizacij

KMETIJSKA APOTEKA

in vinski laboratorijnovo mesto, 07/302 31 99AGRO NASVET d.o.o., Smrečnikova ulica 45, (Pri vrtnariji v Šmihelu),

izkoriStite naSVet agronoma » sredstva za varstvo rastlin (škropiva)

» analize vina » sredstva za kletarjenje

deloVni čaS:Od ponedeljka - petka: 8.-18. ure, sobota: 8.-12. ure

MIRA LALIČ, s.p., Danila Bučarja 22, Novo mesto

teL.: 07 33 73 380, GSM: 041 682 470e-mail: [email protected]

poDRužNIcA žužeMBeRk: teL.: 07 30 88 606

upoštevamo kartico “oBRtNIk - oBRtNIku”

; vodenje poslovnih knjig za zdravnike, odvetnike, sindikate, društva, podjetja, sp-je, kmete, novo - za cerkev ... ; pomoč od ustanovitve do registracije podjetja

že 20 let z vami

•novogradnje in adaptacije

•popravila in vzdrževanje elektrostrojev

•vzdrževalna dela po pogodbi

ElEktroinstalacijEin vzdrževanje

Janez Mavsar, Jedinščica 16, Novo mesto, tel/fax: 07/33 46 500, GSM: 041 643 191, [email protected]


Dobrodošliv središču pozornosti.Odprite osebni račun v SKB, kjer sta osebni pristop in medsebojno zaupanje vedno na prvem mestu.

www.skb.si / SKB TEL (01) 471 55 55

| Fo

to: M

atev

ž Ko

stan

jšek

Paket ugodnosti za nove strankeAkcija!

NOVO V NOVEM MESTU

Prodajno razstavni salon Dirickx

Ograjni sistemi DIRICKX združujejo vrhunsko kvaliteto in design v popolni harmoniji.

Podjetje Difa – trading, d.o.o. že tri-najsto leto zastopa in prodaja ograjne sisteme blagovne znamke DIRICKX v Sloveniji. Francosko podjetje DIRICKX bo kmalu praznovalo svojo 90. obletni-co in je med vodilnimi v Evropi na po-dročju ograjevanja. Razvilo je odlično in zanesljivo površinsko zaščito ograjnih elementov: močno oprijemljivo plastifi-kacijo pocinkanega jekla.

Različni tipi panelnih ograj kot tudi ograj iz varjenih mrež ter klasičnih diagonalnih pletiv v rolah so primerni tako za ogra-jevanje zasebnih hiš, šol in vrtcev, kot tudi industrijskih ter športnih objektov, ki zahtevajo višjo varnost.

Za najbolj reprezentančne objekte pa so na voljo ograje iz pokončnih palic pre-stižnega designa – Elixir, Xylio in Xelyte.

Na vašo željo vam bomo svetovali pri izbiri ograje in vas seznanili z različnimi možnimi rešitvami glede postavitve. 10-letna garancija za kvaliteto!

Obiščite nas v Prodajno razstavnem salonu Dirickx, Kapiteljska ul.14, Novo MestoTelefon: +386 (0)5 99 42 007, Mobitel: +386 (0)31 307 265, www.difa-trading.si

Vas razpoke na asfaltu in betonu jezijo?Mi jih saniramo in v popolnosti odpravimo!

REZANJE ASFALTA IN BETONA

BIN d.o.o., Zilje 30A, 8344 VINICAtel.: 07/36-46-561, gsm: 041/639-100, www.bin.si

pleskarstvo Simon Cafuta

Meniška vas 59, 8350 Dolenjske Toplice

041/590 988

Tjaša Pureber

arhiv Občine Dolenjske Toplice

� Kakšen je povprečen čas, ki ga posa-meznik potrebuje, da v središču Dolenj-skih Toplic najde parkirno mesto?Vsekakor neprimerno krajši kot v večjih ur-banih središčih. Ta odgovor je seveda treba pravilno razumeti. Središče Dolenjskih To-plic je namreč v primerjavi s središči večjih krajev neprimerno manjše. Od najbolj od-daljenega parkirišča do strogega središča je le 200 metrov. Je to res preveč? Se res splača zaradi te razdalje izgubljati čas z iska-njem prostega parkirnega mesta na Zdravi-liškem trgu? Očitno se, vendar le tistim, ki se morajo za vsako ceno pripeljati prav do vrat lokala, občine, pošte, banke …

� Sprašujem namreč zato, ker se že več let govori o garažni hiši v središču občine, za katero pa še vedno niste našli zaseb-nega investitorja. Je gradnja na obzorju?Ne gre le za garažno hišo, ampak za več-namensko poslovno stavbo na Zdraviliškem trgu (območje med pošto in župniščem). Občinski svet je pred leti že izbral idejno rešitev, menim pa, da ni najustreznejša, saj predvideva ohranitev zgradbe, v kateri sta sedaj pošta in policija. V izdelavi so varian-tne rešitve, ki bodo temeljile na odstranitvi sedanje zgradbe, Občinski svet pa bo iz-med njih v bližnji prihodnosti vnovič izbral eno.

� Kaj naj bi bilo v tej stavbi?V kletnih prostorih bodo parkirne površine, v pritličju trgovina, pošta, policija in morda kakšen lokal, prvo nadstropje pa bo služilo poslovno-turističnim dejavnostim. Garažna hiša bo vsekakor dobrodošla za vse, verje-tno še najbolj za goste Term Krka, ki prav tako danes ne morejo parkirati v neposre-dni bližini term. Objekt bo skoraj v celoti posegal na zasebna zemljišča, zato bo inve-stitor moral najprej urediti ta razmerja, kljub

FRANC VOVK:

Zame so najpomembnejši ljudje!Župan Dolenjskih Toplic Franc Vovk se ob vprašanju, kaj najraje počne v prostem času, zgolj nasmehne. »Prosti čas ... Kaj pa je to?« odvrne in doda, da so vrata Občine odprta tudi po koncu delovnika, njegov mobitel pa ni nikoli izključen. Čeprav njegovo županovanje v tem mandatu poteka brez večjih pretresov, so se pred časom razburili tamkajšnji kmetje, saj je občinski prostorski načrt predvidel gradnjo igrišča za golf na kmetijskih zemljiščih. Zaplet so rešili, prostor zanj je sedaj predviden v gozdu. Čez dvajset let bodo Do-lenjske Toplice »razvit turistični kraj«, pravi Vovk in dodaja, da bodo tam ljudje živeli v sožitju. Ob tem smo mu seveda zastavili vprašanje, ali v tej viziji vidi tudi sebe kot župana


inte

rvju

temu pa pričakujem, da bomo investitorja našli kmalu potem, ko bo določena idejna rešitev, saj so kupci že vnaprej določeni.

� Zavod za varstvo kulturne dediščine (ZVKD) vam ne dovoli postavitve več kot potrebnega avtobusnega postajališča v Soteski. Kaj boste storili?Ne vem, kaj je sploh še možno narediti. Idejna rešitev za umestitev avtobusnega obračališča v Soteski je iz vidika prometne varnosti (predvsem pešcev) gotovo najka-kovostnejša rešitev, na ZVKD pa trdijo, da bi s tem »porušili veduto gradu«, in sicer iz ptičje perspektive. Ob vprašanju, kako se je lahko dovolilo zgraditi panoramsko dvigalo na otoškem gradu, so v zadregi odgovori-li, da se je o tej zadevi investitor dogovoril v Ljubljani. Recept smo poskušali posnemati, vendar se na ministrstvu za kulturo izgovar-jajo na stroko in s tem soglašajo z mnenjem novomeškega ZVKD. Očitno naša občina ni investitor, ki bi ustrezal pristojnemu soglaso-dajalcu. Zakaj se s to izjavo ome-jujem na našo občino? Zato, ker je Mestna občina Ljubljana očitno pravi investitor in je s stališča kul-turnovarstvene stroke dopustno uničenje Plečnikove tržnice. Naj razume, kdor more …

� Občinski svetniki vam očita-jo, da po drugih občinah veliko gradijo, medtem ko v Dolenj-skih Toplicah stroji stojijo. Kako jim odgovarjate?To je zelo pavšalna trditev. V pre-teklih letih smo imeli kar nekaj ve-likih investicij (Kulturno-kongresni center, kanalizacija Podturn, vo-dovod Stare Žage–Občice itn.), ki jih je bilo res mogoče opaziti, saj so bile velike po ob-segu in se jih je zato tudi dlje časa izvajalo. To pa ne pomeni, da se sedaj nič ne dogaja. Če se omejim samo na letošnje leto, zaklju-čujemo gradnjo odprtega širokopasovnega omrežja, uredili smo avtobusno postajališče v Obrhu, zaključujemo tudi povezavo vodo-vodnega omrežja med Gorenjim in Dole-njim Gradiščem. Predvidoma bi morali letos začeti graditi kanalizacijo v Podhosti in novo čistilno napravo, a zaenkrat še nimamo od-

ločbe ministrstva za okolje in prostor, s kate-ro bi dobili odobrena sredstva kohezijskega sklada. Svoj finančni delež imamo s prora-čunom zagotovljen. Nekaj podobnega velja tudi za rekonstrukcijo križišč v Podturnu in

Podhosti, saj Direkcija Republike Slovenije za ceste v letošnjem letu nima denarja. Na-slednji mesec bomo začeli sanirati občinske

Od najbolj oddaljene-ga parkirišča do strogega središča je 200 metrov. Je to res preveč?

Ne rečem, da se vedno le smejimo in

pojemo!

ceste in javne poti (zima jih je močno nače-la), znatna sredstva bodo namenjena tudi za javno razsvetljavo v nekaterih vaseh, kjer je še ni. Do začetka novega šolskega leta bomo uredili dva dodatna oddelka predšol-ske vzgoje in eno učilnico, prizadevam pa si, da bi nam uspelo zamenjati tudi parket v šolski telovadnici.

� V Soteski okoliške prebivalce že dol-go razburja peskokop, za katerega jim je bilo obljubljeno, da bo zaprt, a se zdaj zdi, da se bo celo širil. Imate na občini zagotovila, da se to ne bo zgodilo in ali peskokop negativno vpliva na zdravje prebivalcev?Občina ni pristojna za to področje urejanja prostora. Na željo GG Novo mesto, ki je upravitelj peskokopa, samo koordiniramo postopek izdelave Podrobnega občinskega prostorskega načrta (OPPN). V kratkem lah-ko povem, da želi upravitelj del peskokopa sanirati, vendar tako, da bi ga širil na drugi strani. Naj ponovim, da Občina v postop-ku ne odloča o širitvi ali zapiranju, poskrbeli pa bomo za vključitev javnosti (javna raz-grnitev, javna razprava, sprejem odloka na

Občinskem svetu). V postopku bo pristojna ustanova podala tudi mnenje o (škodljivih) vplivih na zdravje ljudi.

� Kaj je po vašem mne-nju vaš največji uspeh v tem mandatu in kaj bi lahko storili bolje? Pričakujete verjetno odgovor o tej ali oni investiciji. Glede tega naj rečem samo to, da je bilo veliko narejenega, verjetno bi se marsi-kaj dalo narediti še bolje, še več pa nas čaka v prihodnosti. Ljudje so mi vedno najpomembnejši, zato jih v ospredje postavljam tudi v odgovoru na to vprašanje. Ne rečem, da se vedno le smejimo in pojemo, najde se tudi kakšna manj prijetna situacija, nobena do sedaj pa ni ostala nerešena ali pa rešena samo v enostransko korist. Veliko vlogo pri tem ima-jo na eni strani moje sodelavke

in sodelavca iz Občinske uprave, na drugi strani pa zaupanje in razumevanje občank in občanov do vsega tistega, čemur pravimo Občina. To je vsekakor uspeh, za katerega si je vredno prizadevati in ga nadgrajevati tudi v prihodnje.

� Se boste jeseni potegovali za še en mandat?Ja, se bom, a ne zato, da bi s tem ugodil politiki, ampak preprosto zato, ker rad de-lam z ljudmi in za njih.


inte

rvju

Očitno naša ob-čina ni investitor, ki bi ustrezal pristojnemu soglasodajalcu.

PREVERI CENO AVTOMOBILSKEGA

ZAVAROVANJA »SE SPLAČA«ROLEKS zavarovalno

zastopstvo, s.p.

GENERALI PISARNE: NOVO MESTO, Lobetova ulica 2

Tel. 030 678 743

KRŠKO, CKŽ 141 (PC TA-BU) Tel. 07 62 09 088

SEVNICA, Trg Svobode 11 (HTC)

Tel. 030 678 745

DELOVNI ČAS: PON. - PET. 08.00 – 16.00

Fax: 07 62 09 092 GSM: 040 208 005

[email protected]

Vaš oglas na Vašem kanalu

Pokličite: 07/393 0876 ali

07/393 0867

Sekcijska garažna vrata Crawford - originalna švedska kvaliteta, zaprta vodila

Protivlomna in ProtiPožarna vrata

www.vratazaren.sie-pošta: [email protected]

POLETNI POPUSTI! vabljeni v novoodprti salon na Kolodvorska 4 (Avto Slak)

pe krško, golek 17: 07 49 212 59 • 041 652 343pe nm, kolodvorska 4: 07 33 22 475 • 051 652 006 • 041 652 343

• garažna vrata

• industrijsKa vrata

• novo Pvc in alu oKna - vrata

SPECIALNA GLAVA IN REZILA za lahke motorne kose

proizVodnja in prodaja:Kovinostrugarstvo Martin Janžekovič s.p.

Radovica 36, 8330 Metlika

Gsm: 041 818 271Tel.: 07 3058 800Faks: 07 3058 [email protected]

• rezila za košnjo vseh vrst trave, gostega plevela, enoletnega podrastja in manjšega grmičevja

• enostavna in hitra menjava rezil

• prihranek časa in goriva• izreden učinek košnje, saj

rezila ne mulčijo, ampak režejo

• kosec po uporabi ostane čist



Najbrž dvoma o odločitvi o osnovnem ogrevanju ni. To je ponavadi centralna napeljava z radiatorji ali talnim razvodom z uporabo kotlov na kurilno olje ali zemeljski plin, sončnih celic, toplotnih čr-palk … Značilnost teh sistemov je, da za svoje delovanje nujno potrebujejo električno energijo. Seveda, potrebujemo tudi možnost ogrevanja, ki je neodvisno od električne energije. Prepričanje, da želimo zgraditi peč ali kamin na trda goriva (drva) samo zato, da nam pričara malo romanti-ke ob gledanju ognja, pri tem pa niso pomembne ogrevalne in akumulacijske sposobnosti peči, je zgrešeno. Pravilna in preudarna izbira peči na drva je zelo pomembna z vidika izkoristkov in znižanja ogrevalnih stroškov. V kolikor se bomo odločili za gradnjo peči zaradi znižanja ogreval-nih stroškov, pri čemer se ne bomo odrekli ugod-ju, lahko privarčujemo tudi do 50 odstotkov ali celo več kurilnega olja, zemeljskega plina ipd.

Nedvomno je klasična lončena peč kot vir doda-tnega ogrevanja najbolj primerna za stalno ogre-vanje, kar pomeni, da jo vzdržujemo toplo ves čas kurilne sezone. Zaradi svoje velike akumu-lacijske sposobnosti porabi izredno malo drv, je pa skorajda neuporabna v prehodnih obdobjih, ko želimo samo zvečer malo segreti prostore, saj potrebujemo približno uro in pol do dve uri, da peč toliko segrejemo, da lahko oddaja toploto. V kolikor želimo večjo uporabnost tudi v preho-dnih obdobjih (jeseni, spomladi), se je smiselno odločiti za toplozračno peč ali kombinirano lon-čeno peč. Poglejmo, kakšne so značilnosti obeh vrst peči predvsem z vidika uporabnosti v času ogrevalne sezone, akumulacijske sposobnosti in kako so praviloma sestavljene.

toplozračne peči so praviloma sestavljene iz kaminskega kurišča (vložka), obloge iz pečnic ali drugega mineralnega materiala s sposobno-stjo akumulacije toplote ter sistema (kanalov) regulacijskih zračnikov za ogrevanje prostora ali sosednih prostorov. Obloga ne sme biti iz plino-betona, betona ali kamna, saj so to materiali, ki ne akumulirajo toplote. Pri teh pečeh se ne uporablja ventilatorjev za prisilno kroženje zraka. Značilnosti toplozračnih peči so naslednje: pro-stor ogrevajo z naravnim kroženjem zraka (na-ravni vzgon); prostor začnejo segrevati že po 15 do 20 minutah po začetku kurjenja; imajo mo-žnost segrevati več sosednih prostorov (ustrezna regulacija zračnikov); ko se izravna temperatura zraka v prostoru, se akumulira toplota v oblogi (zaprti zračniki); po prenehanju kurjenja, obloga oddaja toploto še približno tri do štiri ure, odvi-sno od stopnje segretosti. V toplozračnih pečeh se uporabljajo kurišča s steklenimi vrati, ki se lahko odpirajo na stran ali

pa dvižno. Z uporabo kurišč, ki imajo vgrajeno šamotno oblogo sicer povečamo akumulacijsko sposobnost celotne peči, vendar podaljšamo čas, ki je potreben za začetek oddajanja toplote.

kombinirane lončene peči so peči, ki so zgrajene v kombiniranem sistemu med klasičnimi lonče-nimi in toplozračnimi pečmi. Prostor segrevajo kombinirano in sicer toplozračno (naraven vzgon zraka) in s sevanjem lončenega dela peči. Se-stavljene so iz toplozračnega in klasičnega dela. Toplozračni del vsebuje kaminsko kurišče, oblo-go iz pečnic ali iz mineralnega materiala s spo-sobnostjo akumulacije toplote in sistem zračnih regulatorjev. Klasični del vsebuje sistem šamo-tnih dimovodnih kanalov in oblogo iz pečnic, lon-čenih zidakov ali drugih mineralnih materialov s sposobnostjo akumulacije toplote. Oblikovanje klasičnega dela je možno v obliki razgibanega dodatka ali ogrevane klopi z ogrevanim naslo-nom ali brez njega. Značilnosti kombinirane lončene peči so naslednje: možnost uporabe samo toplozračnega dela (v prehodnih obdobjih) ali v odvisnosti od vremenskih razmer, možnost uporabe toplozračnega in klasičnega dela, aku-mulacija toplote v oblogi toplozračnega dela in v klasičnem delu peči; začetek ogrevanja prostora že po 15 do 20 minutah; možnost ogrevanja več sosednih prostorov (ustrezna regulacija z zračni-ki); po prenehanju kurjenja obloga toplozračnega dela oddaja toploto še približno tri do štiri ure, obloga klasičnega dela pa približno šest do deset ur, odvisno od stopnje pregretosti. Enako kot v toplozračnih pečeh se v kombiniranih uporablja-

ToplozračneinkombiniranelončenepečiNačrtovanje načina in sistema ogrevanja nas velikokrat postavi pred dilemo, kakšen način in kakšno ogrevalno napravo izbrati, da bo le-ta izpolnila naša pričakovanja glede ogreval-ne sposobnosti, uporabnosti in na ta način pomembno prispevala k zmanjšanju stroškov ogrevanja prostorov. Pogostokrat se odločimo prehitro, ne da bi podrobneje poznali lastno-sti kurilne naprave ali peči, za katero smo se odločili.

jo kaminska kurišča s steklenimi vrati in odpi-ranjem navzgor ali pa na stran v prostor. Cevi centralne kurjave in grelni kabel v klasičnem delu peči, zlasti če je izveden v obliki ogrevane klopi, omogočajo, da je klop, sedišče toplo tudi takrat, kadar nismo pripravljeni kuriti peči.

Pogostokrat se postavlja vprašanje, ali je mo-žno v te peči vgraditi toplovodna kaminska ku-rišča za centralno kurjavo? Odgovor je seveda, da je možno, vendar je v tem primeru obvezna vgradnja zalogovnika tople vode in sistem mora imeti možnost izpraznitve, v kolikor bi prišlo do prekomernega gretja. Mnenja smo, da je premi-šljena izvedba in primerna lokacija kombinirane ali toplozračne peči v hiši ali stanovanju bolj eko-nomična in varčna kot kombinacije s centralno kurjavo, pri katerih so nujni tehnični kompromisi med obema sistemoma. Kombinirana in toplo-zračna peč imata skupno kaminsko kurišče. Na slovenskem trgu zasledimo kar pestro ponudbo kurišč, vendar bi kazalo opozoriti, da pred na-kupom preverimo, ali so ta kurišča opremljena s potrebnimi potrdili o skladnosti s standardom SIST EN 13229, CE informacijo in ali imajo vsa potrebna navodila za vgradnjo, uporabo in vzdrževanje. Obe vrsti peči omogočata praktično neomejeno število oblikovnih kombinacij, seveda ob upoštevanju tehničnih predpisov in pravil pe-čarske stroke. Pred odločanjem o nakupu ali izgradnji se po-svetujte s strokovnjaki pečarske stroke, saj vam bodo svetovali in predlagali najboljšo rešitev z ozirom na vaša pričakovanja.

PROIZVODNJA KERAMIČNIH PEČNIC, d.o.o.Podbevškova 18, Novo mesto

www.peci-keramika.siProdaja: 07/393 57 60

naro

čena

obj

ava

ANTON ZUPET:

Opoziciji ni jasno, kakšen je sedanji čas!Anton Zupet bo jeseni zaključil svoj drugi mandat na čelu Občine Ško-cjan. Na župansko mesto se je povzpel kot dolgoletni ravnatelj tam-kajšnje osnovne šole. Pravi, da bo Škocjan čez dvajset let natančno takšen, kot ga je sam napovedal pred sedmimi, »odprta obavtocestna občina z močnim gospodarskim jedrom, obenem pa z izredno kako-vostjo bivanja.« Kljub temu, da je Škocjan med manjšimi dolenjskimi občinami, je politično življenje tam zelo pestro. Zadnjih nekaj mese-cev občino pretresa kar nekaj afer, od poskusa preprečitve pokopa neke Romkinje, dolgotrajnega pogajanja o sofinanciranju novomeške knjižnice, do poskusa izvajanja izrednih sej Občinskega sveta v bližnji gostilni s strani opozicijskih svetnikov. Je tudi to razlog, da Zupet ne želi razkriti, ali bo vnovič kandidiral?

Tjaša Pureber

arhiv Občine Škocjan

� Zadnje čase imate kar nekaj težav s svetniki in izrednimi sejami. Med drugim vam očitajo, da ste si hranili mesto ravna-telja, torej vaše prejšnje delovno mesto. Je to res?Seveda ni. To sem že večkrat dokazal. Rav-nateljica je sedaj imenovana za dobo petih let, tudi nekateri izmed teh svetnikov so ji dali soglasje. Izbrana je bila s podporo ko-lektiva, Sveta staršev, Občinskega sveta …

� Soglasje je dalo tudi ministrstvo.Res je. Šola je torej na poti, na kateri je bila ves čas, poti, ki je želena, predvidena, po-štena. Mislim, da nekateri bolj merijo hlače po svoji meri … Ko je ob prejšnjih volitvah napadel Kos z nezdružljivostjo funkcij, sem dejal, da bom zapustil šolo, ampak šele ta-krat, ko mu bomo dokazali, da nima prav. In točno to sem naredil. Ko sem iz vseh resor-jev dobil vse pisne dokaze, ki jih imam še sedaj shranjene, da je šlo samo za politični diskurz, sem z januarjem 2007 odstopil. Ta zgodba je bila zame zaključena.

� Ampak od leta 2007 pa do letos je imela šola kljub razpisom le vršilce dol-žnosti ravnatelja. Moja tedanja pomočnica Kristina Resnik je izredno veliko sodelovala pri izgradnji šole, ki smo jo gradili v letih 2004 in 2005. Vsako-mur lahko povem, da nam je pri investiciji prihranila kar milijon evrov. Nekdo, ki ima takšne zasluge, za svoje delo je dobila tudi občinsko priznanje, je logična izbira, da na-daljuje moje delo. In tudi je, kolikor je dopu-ščala zakonodaja, ki se je vmes spreminjala, saj ima pogoje za pomočnico ravnateljice, ne pa za ravnateljico, ker pač nima sedme stopnje izobrazbe. Ravnateljica je bila gle-de na zasluge, ki jih je imela. Potem je ona oziroma kolektiv izbral gospo, ki je novinka v tem poslu in ki je bila vršilka dolžnosti rav-nateljice eno leto, Kristina pa pred tem dve.

� Ampak zakaj je bila tudi druga zgolj vršilka dolžnosti ravnateljice?Ker takrat še ni imela dokončnih pogojev. Potem je do njih prišla in zdaj bi lahko bila Mateja Korenič ravnateljica, a je imela zdra-vstvene težave. Vedno so bile objektivne okoliščine. Nikoli ni bilo kakršne koli režije, 'šparanja', iz tega se pač dela politika. Po-tem so v šoli dali razpis. In to 14 dni prej, preden je sedanja ravnateljica izpolnjevala pogoje. To je malo smešno, žal mi je, da je prišlo pri kolektivu in tedanjem vodstvu do te napake. Potem je Svet šole reagiral tako, da pri prvem razpisu, kjer je bila kandidatka,


inte

rvju

Nikoli ni bilo kakršne koli re-žije, 'šparanja', iz tega se pač dela politika.

ki je imela podporo kolektiva, izločena, ni iz-bral nobene od kandidatk. Razpis je bil nato izveden še enkrat.

� Dejali ste, da se iz tega dela politika. Mislite torej, da je to dogajanje povezano s tem, da so čez nekaj mesecev volitve?Absolutno.

� Boste kandidirali?Tega vam pa ne povem.

� Zakaj ne?(Smeh, po dolgem molku pa … Op. p.) Ker še ni čas za to.

� Prav, potem pa se dotakniva še neka-terih aktualnih tem. Že vrsto let pripra-vljate Gospodarsko-tehnološki center (GTC), a nekateri pravijo, da prepočasi. Kako odgovarjate na te očitke?Najpomembnejša pogoja za zagon gospo-darstva v tistem delu sta komunalna infra-

struktura in čistilna naprava. Vodovodna na-peljava je že narejena in kar se tega tiče, bi lahko center že deloval. Ugovor za nazaj pa so bila dedovanja denacionalizacijskih upra-vičencev. Gre za več kot 625 ljudi, razseljenih po vsem svetu. Z vsemi sem navezal stike, v Sloveniji živeče večino tudi obiskal in z njimi dosegel, da so se odrekli nujnim dednim de-ležem, vedno je bilo treba najti sporazumno rešitev. Na koncu nas je, zanimivo, najdlje zadrževala zemljiška knjiga, kar pa v bistvu ni imelo velikih posledic, ker smo v tem času morali projektirati in urediti dokumentacijo za komunalno infrastrukturo.

� Občina Škocjan je bila nosilka projekta Romskega zaposlitvenega centra, a se na tem področju v vaši občini precej zaple-ta. Po neuradnih ocenah v Dobruški vasi živi vsaj 300 Romov, vi pa pravite, da jih imate v občini manj kot deset. Zakaj ne priznate, da ti Romi živijo v naseljih vaše občine?Te Rome je Upravna enota Novo mesto sku-paj s Policijo in Zavodom za socialno delo samo prijavila na dve hišni številki v Dobru-ški vasi. Nimajo oziroma niso nikoli imeli pogojev za to, da to naredijo. Ampak oni trdijo, da so to storili skladno z zakonodajo.

V glavnem so jih preselili na papirju, nekate-ri so potem morali tudi fizično iz Šentjerneja in Novega mesta. Ta zgodba se je začela in-tenzivno dogajati ob nastanku občine in še nekoliko prej, ko se je vedelo, da bo prišlo do teh sprememb. In v tistem obdobju so jih intenzivno forsirali v Dobruško vas. Pravi dokaz, da nismo občina z avtohtono romsko poselitvijo, je tudi zakon, ki je jasno oprede-lil, da Občina Škocjan ni občina z avtohtono romsko poselitvijo.

� Ampak glejte, jaz sem bila v romskem naselju …Jaz vam pač povem, kolikor vem, za ustre-zne podatke o tem, od kod in kdaj so prišli, pa bo potrebno vprašati Ministrstvo za no-tranje zadeve, Upravno enoto in Center za socialno delo.

� Poglejte, mi smo bili z našimi ekipami v teh naseljih in tam zagotovo živi več sto Romov, prijavljeni ali ne. Se ne čutite od-govorne za te prebivalce, tudi če uradno niso registrirani, saj vendarle živijo v vaši občini?Za te prebivalce so odgovorni Kmetijska za-druga Krka, na katere zemljišču so, Strešnik Dobruška vas, na čigar zemljišču so, Agrar-na skupnost Dobrava, na katere zemljišču so, Sklad kmetijskih zemljišč Republike Slovenije, na čigar zemljišču so. Vsi ljudje imamo možnost to videti skozi Prostorski informacijski sistem občin. Baraka je na pri-mer zgrajena z geodetsko natančnostjo 20 centimetrov stran od javnega dobra, točno na določenih parcelah.

� Kaj to pomeni?To pomeni, da so, kot kaže, nekje dobili zelo natančna navodila, do katerega cen-timetra natančno lahko zgradijo barako na določenih območjih in jih ni tudi nihče, ki je odgovoren za to, preganjal. Občina ni od-govorna niti za to, da preganja črnogradite-lje na zemljiščih, ki niso v občinski lasti.

� Kaj pa gradnja vodovoda, kanalizacije in legalizacija teh naselij, tudi to ni vaša odgovornost?To ni možno. Znotraj GTC-ja, kjer smo zdaj

mi lastniki, ni možna poselitev. To je zelo pomemben dosežek. S sprejetjem Občin-skega podrobnega prostorskega načrta septembra 2007 je to jasno definirano. Na naših zemljiščih imajo nekaj malega barak, nepomembne stvari, nebivalne objekte.

� Če pod svoj mandat potegnete črto: kaj je vaš največji uspeh? Najpomembnejši je vodovod Jelendol, pa lokalna cesta Goriška vas–Zagrad–Kleno-vik–Velike Poljane proti Zburam z ureditvijo hodnikov za pešce in ostale infrastrukture, razne preplastitve cest, na novo zgrajena oskrbovalna cesta ob avtocesti, saniran plaz v Gornji Stari vasi, asfaltacija ceste Tomaž-ja vas–Ruhna vas, kanalizacija Dolnja Stara vas, pomoč pri gradnji novega gasilskega doma v Dolah, obnova vodovoda Zagrad–Velike Poljane, zelo pomembne so izdelave projektnih dokumentacij za GTC, VTK (pro-jekti kanalizacije, vodovodov v sklopu hidra-vličnih izboljšav), obnova gasilskega doma v Škocjanu, Podružnične šole na Bučki, gasil-ska cisterna na Bučki, v Metelkovem domu smo uredili prostore za skupno redarsko pisarno. Vse skupaj gre za projekte v višini 6,5 milijona evrov, od tega je občinskih 4,3 milijona, nepovratnih pa okoli dva milijona.

� Vam je kje zmanjkalo, bi kje želeli več napredka? Kaj je vaš največji neuspeh?Veliko energije je potrebno, da ljudem ra-zložiš, kako funkcionirajo evropske ustano-ve z nepovratnimi sredstvi, kako funkcionira država, kako je treba povezovati projekte, kako se v tistem trenutku mudi. Potem pa še opozicija podkuri in omalovažuje dose-ženo. Ljudem je na prvi pogled logično, da bi denar, ki ti ga je nekdo namenil, porabili, kakor bi hoteli, a je v resnici to skozi inve-sticijske projekte in program zelo natančno definirano. Ta birokracija je zelo natančna in tu ni odstopanja.

� Bi potem torej radi zamenjali ljudi in opozicijo? (Nasmeh. Op. p.) Mislim, da je opozicija s svojim delovanjem javnosti dokazala, da ji ni jasno, kakšen je sedanji čas. Javnost pa, vsaj mislim, tudi konec koncev razume, da moramo živeti v nekem medijskem prepihu, kar v bistvu sploh ni slabo. Ta vprašanja se mora vedno znova postavljati in pojasnjeva-ti. Bolje je tako, kot pa če ne bi nihče sploh nič vprašal. Večina pa ima vedno prav.


inte

rvju

Romi so, kot kaže, nekje dobili zelo natanč-na navodila, do katerega centimetra natančno lahko zgradijo barako!

Žal mi je, da je prišlo pri kolektivu in tedanjem vodstvu do te napake.


Poletna shema Televizije Vaš kanal ponuja številne programske osveži-tve, ki bodo več kot dober popotnik za zanimivo preživljanje sicer ne-koliko lenobnejših počitniških dni. Redna televizijska produkcija bo na male zaslone tako kot doslej pri-

našala utrip tukajšnjega življenja. V prihodnjih mesecih se namreč obeta vrsta kulturno-etnoloških in zabavnih prireditev. Tako boste v programu Vašega kanala lahko

spremljali reportaže z Jurjevanja, Semiške ohceti, Topliške in Ko-stanjeviške noči ter Rock Otočca. Televizijski zapis slednjega bo na ogled v sklopu mladinske oddaje Brez panike!, že prej pa lahko vsa-ko soboto okoli 21. ure do 2. julija

spremljate serijo štirih glasbeno-dokumentarnih filmov o Rock Oto-čcu, ki je v preteklosti zaznamoval festivalski podij. Zadnjo junijsko in prvo julijsko soboto si boste oko-

Na Vašem kanalu

»Vroče« programsko poletjeli 20. ure lahko ogledali posnetek letošnje glasbene prireditve Glas mladih, ki je na črnomaljskem odru še enkrat več združila mlade glasbene talente iz cele Slovenije. Ker se je ubranega petja nabralo za več kot tri ure, bomo posnetek

predvajali v dveh delih. Julija bodo na svoj račun prišli tudi ljubitelji filmske umetnosti. Rednemu sklo-pu Nedeljski film, ki izbrane filmske uspešnice ponuja že od začetka

Kostanjeviška noč Rock Otočec leta 2005 Glas mladih

letošnjega leta, se bo pridružila še druga tedenska premiera. Filmske apetite bo tešila tako produkcija razvpitega Hollywooda kot tudi iz-delki evropske produkcije. Vseka-kor pa vabljeni k vsakodnevnemu spremljanju informativnih vsebin, ki bodo tako kot doslej zvesti sopotnik tukajšnjega dogajanja. Na e-pošti [email protected] so dobrodošli tudi namigi o zanimivem dogajanju v vašem kraju. Podrobnejši spored lahko preverite na spletni strani www.vaskanal.com.

Tanja Sluga

Klopi, bolhe – večna tegoba naših hišnih ljubljencev

Zdaj na voljo tudi Krkina spot-on rešitev – zaščita na pravem mestuna trgu najdemo precej izdelkov za odpravljanje zunanjih zajedavcev (bolh, klopov in uši) pri psih in mačkah, vendar niso vsi enako učinkoviti in zanesljivi. med najučinkovitejšimi je prav gotovo molekula fipronil, ki je uporabljena tudi v novih krkinih kožnih kapljicah (t. i. spot-on oblika). na voljo je v petih različnih pakiranjih, prilagojenih teži hišnega ljubljenca.

Učinkovito nad

Zaščita na pravem mestu!

Krkina "spot-on" rešitev

Krka, d. d., Novo mesto, Šmarješka cesta 6, 8501 Novo mestowww.krka.si

2010-12313_FYPRYST_Ad_220x96_SI.indd 1 14.5.2010 14:18:04

Kožne kapljice so med lastniki ži-vali najbolj priljubljene, ker omo-gočajo hiter nanos in poskrbijo za dolgotrajno zaščito pred zajedavci. Njihova uporaba je zelo preprosta, saj se majhna količina zdravila nanese samo na eno mesto (npr. na vrat). Učinkovina zaradi kon-centracijskega gradienta prehaja v kožo in dlake od mesta nanosa do perifernih delov in žival ščiti v

celoti. Zadržuje se v maščobnih se-stavinah kože in dlačnih mešičkih. Iz dlačnih mešičkov se neprestano izloča v kožo in dlake, s čimer za-gotavlja neprekinjeno delovanje.Izredno pomembna je pravilna uporaba. Pri tem je v veliko po-moč posebno oblikovana pipeta, ki omogoča lažje odpiranje in na-tančno iztiskanje vsebine na eno mesto.

Učinkovito zatiranje se začne z dobro komunikacijo med veterinar-jem in lastnikom, zato se o načinu zdravljenja in zaščite vedno posve-tujte z veterinarjem. Tako boste po-skrbeli za najučinkovitejšo zaščito psa ali mačke. Priporočamo vam, da kožne kapljice vse leto upora-bljate redno, enkrat na mesec.V Krki želimo, da bi bili kar najbolj informirani in da bi izbrali najboljšo

zaščito za svojega ljubljenca, zato smo na svoji novi spletni strani www.klopi-bolhe.com zbrali ko-ristne informacije, zanimivosti in nasvete. Uporabnikom je na voljo tudi neposreden stik z našimi stro-kovnjaki.Obiščite novo spletno stran in po-vezavo pošljite še svojim prijate-ljem in znancem, ki imajo doma pse ali mačke.

•Pripravadvorišča-polaganjetlakovcev,robnikov,kulirplošč•Zidanješkarpe-kamnitebetonske•Izkopiinizdelavaštern•Obnovakopalnic,polaganjeploščic•Izkopi,nasipi,navozimateriala,utrjevanje•Rigolanjeinzemeljskadelavvinogradih,sadovnjakihingozdovih

GRadbenadelaVukšiničFrancis.p.

Telefon:041720272TIM-S Robert Lovše s.p.ŠENTRUPERT 698232 ŠENTRUPERTTEL:+386 7 30 40 788MOBI: 031 788 032

Biološke čistilne naprave v polietilenskih in betonskih

rezervoarjih

» Greznice - možnost kasnejše nadgradnje v čistilno napravo

» Preurejenaje obstoječih greznic v malo čistilno napravo » Hišne vodne postaje in črpalke » Sistemi za pripravo pitne vode

Betonski zbiralniki in sistemi za uporabo

deževnice

25 le

tna

gara

nc

ija na polietilenski rezervoar

[email protected]

ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT NOVO MESTO (enoti: Novo mesto in Krško)

TERAPEVTSKA POMOČ IN SVETOVANJE v primeru partnerskih, družinskih ali osebnih težav, kot so ponavljajo-či se konflikti, nasilje, vzgojne težave, alkoholizem, izguba partnerja, depresija, tesnobne motnje, slaba samopodoba, nezadovoljstvo z ži-vljenjem ipd. Brezplačni osebni informativni razgovor.

Kmalu nova ponudba različnih delavnic in skupin, več na naši spletni strani www.zdi-nm.si ali pa se naročite na »Družinske iskri-ce«, da boste vedno na tekočem.

Info: 07/3321133, 031 489 309 ali pišite na [email protected]. ZA OSREČUJOČE MEDOSEBNE ODNOSE!

KREATIVNE POČITNIŠKE DELAVNICE OBARVANE S TEMAMI MEDOSEBNIH ODNOSOV V NOVEM MESTU: � ZA OTROKE in MLADOSTNIKE � ZA STARŠE Z OTROKI IN STARE STARŠE Z VNUKI.

23

obzo

rnik


gripoVi aktiVni tedni bodo potekali:

1. teden . . . . .28.6 do 3.7. 20102. teden . . . . . 5.7 do 10.7 20103. teden . . . 12.7. do 17.7. 20104. teden . . . 19.7. do 24.7. 20105. teden . . . . . . 2.8 do 7.8. 20106. teden . . . . 9.8. do 14.8. 2010

Za vsak teden posebej se lahko prijavite na telefon 041 348 745, kjer lahko dobite vse informacije.

pohitite, šteVilo UdeleŽenCeV je omejeno!www.tenis-grip.si

•velikaizbiramaterialovzazavese,•razstavnisalon,šivalnicazavesobcestiNM–Metlika.

Darja Predovič s.p., Bereča vas 15 a, Suhor

Tel.: 07/30 50 153 Gsm: 041 649 872

2010


inte

rvju

ALOJZIJ KASTELIC:

Pri Trebanjcih je težko priti do pohvale!Redki župani so v tem mandatu dvignili toliko prahu in se zara-di različnih afer toliko pojavljali v medijih kot trebanjski župan Alojzij Kastelic. To moramo naj-brž pripisati tudi izjemno dejav-ni opozicijski skupini, ki skrbno spremlja vsako njegovo potezo. Kastelic se s številnimi ovadbami ne obremenjuje in pravi, da gre Trebnje po pravi poti in da se bo po razvoju približalo Novemu mestu. Čeprav je vsaj ena krajev-na skupnost, zanimivo, prav tista, iz katere prihaja tudi Kastelic, s svojim položajem v Trebnjem tako nezadovoljna, da se želijo krajani odcepiti in ustanoviti la-stno občino. Zdi se, da bo Mirna vendarle po-stala občina. Vi ste doma v Kra-jevni skupnosti Mirna, a so se v zadnjem času pojavile govorice, da imate prijavljeno bivališče v Trebnjem. Sedaj se odpira vpra-šanje, v kateri občini boste kan-didirali za župana …Na teh volitvah bom kandidiral, kje, pa se še nisem odločil. Ča-kam, da se situacija razčisti in ali bo Mirna postala občina ali ne.


inte

rvju

Tjaša Pureber

Matej R. Škof

� Kako pa je s stalnim bivališčem? Bivališče imam v mirnski krajevni skupnosti in ga nisem spreminjal.

� Ste že prešteli, koliko kazenskih ovadb ste dobili v tem mandatu?Bilo je nekaj prijav, veliko zadev ovrženih in vse ostale bodo najbrž tudi.

� Kako pa se počutite ob tem, da imate tako močno opozicijsko svetniško skupi-no, ki vam očitno precej načenja živce?Moram reči, da je bil ta mandat izredno uspešen. Kot župan sem praktično dokto-riral pri tako močni opoziciji. Vse te stvari imajo povod v tem, da mi določena skupina nasprotuje. Šli so celo tako daleč, da so šli pred dvema letoma stavit, da bom v dveh mesecih odstopil, da bodo to že 'zrihtali'. Ampak temu ni bilo tako.

� Je projekt Centra za ravnanje z od-padki CERO Globoko dokončno propa-del?Mislim, da ne. Ta projekt bi lahko imel si-cer boljšo popotnico, kot jo ima sedaj. Lan-skega avgusta sem imel 19 podpisov, 130 tisoč prebivalcev, vendar je opozicijska sku-pina trinajstih svetnikov takrat to pogodbo blokirala in na ta način onemogočila, da bi dobili približno 23 milijonov nepovratnih evropskih sredstev, kar se mi zdi velika škoda. Naslednji teden naj bi se sestali z ministrom in te zadeve poskušali razčistiti. Pričakujem, da bomo še naprej vpisani v operativni program Republike Slovenije na tem področju, odpira pa se tudi možnost sodelovanja z Novim mestom. Mislim, da je prostor v Trebnjem izredno dragocen in da država (glede na to, da je v preteklosti v to deponijo tudi sama investirala dobršen del denarja) ne bo le zamahnila z levo roko in jo zaprla.

� Pa se ne čutite odgovorni, da v Ob-činskem svetu niste našli soglasja? Ta projekt je vendarle ključen za dolgoročni razvoj občine.Niti najmanj se ne počutim odgovornega, kajti pri tem projektu je bilo na stotine uskla-jevanj. Ves čas sem bil na preži in vse zade-ve, ki jih danes pripovedujem, sem povedal

Pri tako močni opoziciji sem praktič-no doktoriral!

Župana občin Mokro-nog-Trebelno in Šentrupert me nimata preveč rada.

Nisem se še odločil, kje bom kandidiral!

tudi takrat. Nekateri jih niso želeli razumeti, nekateri so želeli super garancije za pretekla vlaganja v deponijo. Vse to je bilo v pogod-bi, le da je bilo napisano indirektno. S tem načinom se niso strinjali in zato je pogodba tudi pogorela.

� Pred štirimi leti ste med svoje dolgo-ročne cilje uvrstili kulturni dom. Ki pa ga v Trebnjem še vedno ni.Kulturni center je eden od projektov, ki nima absolutne prednosti.

� Zakaj? Zato, ker imamo ta trenutek bolj pereče probleme pri otroškem varstvu. Začenja-mo tudi graditi osnovno šolo v Dobrniču in to so ključni projekti, ki smo jih obljubili. Večji del programa, ki sem ga zasnoval na začetku mandata, je izpolnjen. V tem man-datu je bil dograjen zdravstveni dom, dom starejših, pa varstveno-delovni center, tukaj so projekti na cestah, železniški prehod na Mirni, šola v Dolenji Nemški vasi, ki sem jo postavil kot ključni projekt, čeprav na začet-ku mandata nisem imel kvadratnega metra

zemlje in nobenih načrtov, ker je bil v prej-šnjem mandatu prednostni projekt šola v Šentrupertu. Vendar ima naša šola že eno leto novo podobo, medtem ko v Šentruper-tu še ni dokončana.

� To so bili torej uspehi vašega manda-ta, kje pa vam je spodletelo? To še ni vse, projektov je bilo še več. Z nek-danjim ministrom za promet Božičem smo zastavili ambiciozen program državnih pro-jektov, v katerih smo v enem delu tudi so-delovali in moram reči, da smo na tem po-dročju naredili veliko. Konec leta bo promet v Trebnjem čisto drugačen, prebivalci se v nočnih urah ne bodo več budili zaradi težkih kamionov, tako da se bo kakovost življenja v Trebnjem bistveno spremenila in popravila. Pri Trebanjcih je sicer težko priti do kakšne pohvale, ampak v prihodnje se bodo tega mandata spominjali kot izjemno uspešnega.

� Ljudje se ob sedanjih zapletih in na-povedanem rušenju romskega vrtca v Hudejah sprašujejo, zakaj ste na občini dovolili, da se ga odpre brez potrebnih dokumentov. Zakaj zanj niste poiskali le-galnega objekta?Pojavil se je prostor in možnost ustanovitve tega vrtca. Pobudnik zanj je bil Občinski

svet. Jaz sem takrat opozoril na ta problem, tako da se je Občinski svet zavestno odlo-čil, da gre v ta projekt. Mislim, da s tem ni nič narobe, kajti mi smo to stavbo strokov-no obnovili, tako da ni nobene nevarnosti, imamo pa tudi primer mojih predhodnikov, ko je bila osnovna šola v Trebnjem trideset let brez uporabnega dovoljenja. Sedaj smo za večino objektov v romskem naselju v postopku pridobivanja gradbenega dovo-ljenja in s tem bodo v nekaj mesecih dobili možnost, da svoje objekte prilagodijo skla-dno s tem dovoljenjem.

� Nedavno ste kot velik uspeh razglasili donacijo sredstev godbenikom in roko-metašem, ampak v vašem predlogu pro-računa zanje ni bilo namenjenih nobenih sredstev, dobili so jih šele na pobudo Ob-činskega sveta. Zakaj jim jih na začetku niste namenili?No, saj svetniki ravno tako spreminjajo pro-račun in mi ga secirajo v same podrobnosti. Glede na lobiranje sem vedel, da bodo te zadeve v končni verziji proračuna, smo bili pa s sredstvi omejeni. Tukaj je gospodarska kri-za, tukaj so socialni problemi in moram reči, da situacija nikjer v državi ni rožnata. Tako da se poskušamo obnašati maksimalno racio-nalno. Seveda pa je po drugi strani financira-nje društev, posebej tistih najpomembnejših, zelo pomembno tudi v krizi. Nič nimam proti rokometašem in godbenikom, celo naspro-tno, zelo jih cenim!. V prejšnjem mandatu so bila sredstva zanje pol nižja. Rokometaši in godbeniki so lahko z mojim mandatom izre-dno zadovoljni.

� Kako se razumete z županoma občin Šentrupert in Mokronog-Trebelno?Župana me nimata preveč rada, ampak to je razumljivo. Novomeški župan je novona-stalima občinama (čeprav so globoko v dol-govih) dal 360 evrov na prebivalca. V Občini Trebnje niso dobili iz tega naslova nič evrov. Tako da najbrž jih to boli. Pohitel sem z de-litveno bilanco, posebno prvim delom, in s tem izpogajal dobro pozicijo Občini Treb-nje. Sicer pa vse zadeve urejamo v smislu dobrih odnosov, jaz nimam nobene zame-

re ne do enega ne do drugega, spoštujem njuno delo in se do njunih rezultatov ne želim opredeljevati, tako kot sta se onadva. Ne želim govoriti o tem, kakšen župan naj bi bil v Mokronogu in Šentrupertu, kajti to je nizka raven komuniciranja in jaz si tega ne bom dovolil.

ZVONKO LAH:

Dober župan je težko vodljiv!Zvone Lah je na čelu mirnope-ške občine že tretji mandat. Pra-vi, da je prihodnost kraja jasna: »Mirna Peč bo ena najbogatejših slovenskih občin po prihodku na prebivalca.« A da bi se te napo-vedi uresničile, bo potrebno še veliko dela. Lah vse upe polaga v logistični center in novo življenje, ki naj bi ga občina zaživela po iz-gradnji avtoceste. Zagotavlja, da so na ta trenutek s projekti pri-pravljeni, čas pa bo pokazal, ali se bo to res zgodilo. Pred dvema letoma je Lah postal tudi posla-nec. Čeprav je pred časom dejal, da mu je županovanje bližje kot poslanska funkcija, danes pravi, da »če hočeš biti ljudski župan, je to zelo zahtevno delo.« Se ga bo poskušal lotiti še enkrat?

Tjaša Pureber

arhiv občine

� Eden izmed najbolj ključnih projektov v vaši občini je šola, ki se jo trudite zgra-diti že zelo dolgo. Sredstev ni, za gradnjo naj bi se zadolžili za milijon osemsto tisoč evrov. Kako bo to vplivalo na finančno stabilnost občine?Do sedaj nismo nič zadolženi ravno zato, ker smo čakali ta projekt. Mislim, da ta zadolže-nost ne bo toliko vplivala na delo občine, ker računamo, da bomo z določenimi pro-jekti v prihodnje dobili večje prilive v prora-

čun. Imamo namreč dve stanovanjski coni, ki sta v pripravi, in industrijsko gospodarsko cono, zato računamo, da bomo s komunal-nimi prispevki v prihodnosti nadomestili ta kredit.

� Kdaj bodo občani torej videli premike pri gradnji šole?Ravno danes smo na upravni enoti vloži-li vlogo za gradbeno dovoljenje, pridobili smo zemljišča, projekt je pripravljen skladno z zakoni. Trajalo je dolgo, občina je porabila že milijon evrov za nakup zemljišč in pripra-vo projekta, zato se moramo zadolžiti samo za šolo. To ne gradimo za nekaj let, šola bo najmanj za trideset let in če bo imela občina

petnajst let kredit, mislim, da je to upravi-čeno. Seveda pa država ne zagotavlja de-narja, ki bi ga po zakonu morala. Država je namreč dolžna dati nekaj čez pet milijonov evrov, sedaj nam zagotavlja le dva milijona in pol. Če bi zagotovila vseh pet, bi bila in-vesticija skupaj z našimi sredstvi in s kredi-tom pokrita.

� Boste morali zato kaj spremeniti načr-te?Morda bomo gradili stopenjsko, torej samo vrtec in osnovno šolo brez športne dvorane, ki bi jo zgradili v drugi fazi. Sedaj so grad-bene cene tako nizke, da bi bila res velika škoda, če se ne bi lotili gradnje, ker lahko pri-


inte

rvju

Lastni vodni vir je večja pridobitev kot priključek na avtocesto!

hranimo dvajset do trideset odstotkov glede na cene, ki so bile pred dvema letoma.

� Omenili ste industrijsko cono; že dol-go časa jo pripravljate. Kdaj bo viden na-predek? Trenutno se v sklopu izgradnje avtoceste izravnava teren in računamo, da bodo in-vestitorji v prihodnjem letu ali pa že jeseni pričeli graditi. Je pa ta recesija gotovo po-slabšala možnosti financiranja, a so investi-

torji vseeno odločeni, da gredo naprej in da začnejo z gradnjo infrastrukture in objektov. Brez avtoceste, priključka in državne ceste proti Mirni Peči pa tudi cona ni mogla začeti funkcionirati.

� Dolenjci avtocesto resnično čakamo že predolgo. Imate kakšna zagotovila, da bo mirnopeški del res odprt konec sep-tembra?Zagotavljajo nam, da imajo izvajalci rok ko-nec avgusta, tako da pričakujem otvoritev te ceste v začetku septembra, s tem da naj

bi bil priključek na H1 z avtoceste zgrajen kasneje. Priključno cesto gradijo s polno paro. Izvajalec Vegrad, ki gradi pokrit vkop, je imel finančne težave, ker ni mogel dobiti materialov zaradi plačil. Sedaj naj bi bilo to urejeno, Cestno podjetje Novo mesto, ki gradi preostali del, pa nima težav in gradi s

polno paro. Kar se tiče priključevanja na H1, pa naj bi bilo končano do konca novembra, ker morajo promet najprej preusmeriti na avtocesto, zapreti ta del, porušiti mostove in potem naj bi bil priključek narejen.

� Če potegnete črto pod mandat, kateri so bili vaši največji uspehi?Največji uspeh je pridobitev lastnega vira pitne vode, kar se je pokazalo pri nedav-nem defektu iz smeri Novega mesta, ko so štiri vasi praktično en teden ostale brez vode. Če ne bi imeli lastnega vira, pa bi bilo brez vode tri četrt občine. Mislim, da je to zelo velik dosežek, dobili smo eno najbolj-ših vod na tem območju. Najslabši vir je Je-zero, za katerega se bo gradilo vodarno za filtriranje vode. To bo podražilo ceno vode.

� Pa občani zaradi te podražitve ne bodo slabe volje?Ne. Če bi ostali na novomeškem vodovodu, bi priprava vode prek vodarne in investicij, ki bi jih morali financirati, Mirno Peč stala več, kot pa sta stala lastni vir in oskrba.

� Podražitve vode torej ne bo?Ne. Cene smo sicer nekaj dvignili, vendar ker še nismo obratovali eno leto z lastnim virom, nismo mogli narediti izračuna stro-škov. Tako da računam, da se voda ne bo

podražila. To, da smo dobili vodo, je bil največji uspeh. Ljudje se tega ne zavedajo, ker vedo le, da je iz pipe tekla voda prej in teče sedaj. Skozi leta se bo pokazalo, ka-kšna pridobitev je ta lastni vir. Mislim, da je to celo večja pridobitev kot priključek na avtocesto.

Nekateri imajo zemljišča, ki jih hočejo unovčiti!

Politika se županov boji!

� Kaj pa je po vašem mnenju neuspeh vašega mandata?Imeli smo nekaj načrtov, ki so padli v vodo, ampak predvsem zaradi osebnih interesov ali pa nagajanj pri pridobitvi zemljišč, na kar pač nismo računali. To je stadion v Mirni Peči, za katerega smo gradbeno dovoljenje vložili že pred kar nekaj leti. Pokazalo se je, da denacionalizacijski postopek še vedno traja in naša vloga na upravni enoti stoji že več let. Tudi zbirno-reciklažni center je pro-jekt starejšega datuma. Želeli smo ga v obr-tni coni. Žal nismo mogli dobiti zemljišč za izgradnjo ceste, ki je prvi pogoj za center. Ta bi bistveno pripomogel k temu, da ne

bi bilo črnih odlagališč. Tu smo spet imeli težave zaradi lastnikov in zanimivo je, da so pobudniki proti tem projektom isti kot za stadion.

� Mislite, da gre tukaj torej za politično ozadje?Mislim, da gre bolj za osebne interese, ker imajo nekateri zemljišča, ki jih hočejo unov-čiti, žal pa ta zemljišča niso na pravem me-stu, zato želijo, da se vse javne investicije gradi na njihovih zemljiščih, da bi občino izsilili za čim večjo kupnino. Dars je moral pri nas kar nekaj ljudi razlastiti za priključno ce-sto. Ampak zopet lastnika, ki nam je nagajal pri stadionu in obrtni coni.

� Boste kandidirali za nov županski mandat?Bom, kajti izpeljati moramo še projekt Hmeljčarskega hrama, pa tudi z izvajalci av-toceste imamo pogodbe, da se po izgradnji sanira vse lokalne ceste. Ne bi bilo pošteno, da bi se umaknil, preden se to uredi. Tu je tudi osnovna šola.

� Vas ne skrbi, da bi v parlamentu spre-jeli zakon o nezdružljivosti vaših funkcij, torej poslanske in županske?Verjetno gre zakon o integriteti v smer ne-združljivosti funkcije, vendar kolegi poslanci, ki niso župani, pravijo, da bi bil parlament osiromašen, če v njem ne bi bilo županov, saj ogromno projektov sloni na občinah. Župani poznajo vse težave in postopke ter tako bi-stveno pripomorejo k boljšemu delu držav-nega zbora. Seveda pa se politika županov boji, kajti tisti, ki je dober, je težko vodljiv. Tisti, ki je vodljiv, pa tudi ni dolgo župan.


inte

rvju


iz množice prispelih odzivov, objavljamo dva.

Spoštovani! Odlična oddaja. Hvala vam. Da ti misliti. Zelo. Še več takih oddaj, pa bomo morda tudi mi naredili pre-klop v svojih glavah. Jaz sem ga že. Sinoči. Saj na tak način nisem nikoli razmišljala. Celo noč nisem spala… Danes grem v knjižnico……Res spodbudno. Hvala…

Marija Štembergar iz Krškega

Spoštovani!Odlična oddaja, odlična tema, vse pohvale...!!! Govorili ste o načinu razmišljanja, ki te kar dvigne.Vsekakor se strinjam, da se je po-trebno vreči ven iz svojih okvirov, saj te edino to lahko dvigne ven iz vsakdana in ti da zagon zapolnej-še življeneje.Ali ne bi vsi radi maksimalno pri-spevali na tem svetu za osrečitev ljudi okrog nas in za svojo izpolni-tev...? No če ne vsi, sem jaz prav gotovo med njimi.Oddajo in razmišljanje na tak način priporočam vsem okrog sebe!...

Lepo pozdravljeni,Erika Kobal iz Kranja

T E L E V I Z I J A

V oddaji, ki je nastala v sodelovanju z izobraževalnim Video centrom iz Lju-bljane, je voditeljica irena vide gostila izjemne predavatelje s področja oseb-ne rasti, motiviranja, timskega dela, komuniciranja in številnih drugih izje-mno zanimivih programov za dosego uspeha, ki so ga na ta način dosegli tudi sami in preverjeno delujejo tudi v kriznih časih. Na sliki, z leve proti de-sni: Franjo radikovič iz Kranja, ki mu je uspelo narediti tako osebni kot po-slovni preboj in je danes uspešen pod-jetnik ter izjemen predavatelj, Franci Bogovič, uspešen politik, ki deluje kot odličen gospodarstvenik, sicer pa župan občine Krško in poslanec v DZ RS, aleksander Pokovec iz Ljubljane, vrhunski predavatelj in nosilec vrste programov, ki preverjeno delujejo za

Nova oddaja Na vašem kaNalu »Pravi ključi«

S podnaslovom oddaje »Kako poiskati pravi ključ za izhod iz osebne in poslovne krize…« je v programu

Vaš kanal in v omrežju regionalnih televizij Slovenije, prvo junijsko sredo zvečer, odmevala prva oddaja iz

serije oddaj »Pravi ključi.« Zakaj odmevala? Predvsem zato, ker so v studio Vašega kanala še dobri dve

uri po oddaji zvonili kar trije odprti telefoni, na katere so odgovarjali vsi, ki so bili gostje v oddaji. In tudi

zato, ker kot odziv nanjo še danes prejemamo vaša menja in predloge za sodelovanje v oddaji.

izhod iz osebne in poslovne krize ter irena deželak iz Domžal, uspešna podjetnica in izjemna predavateljica, med drugim tudi dobitnica prestižne nagrade TOP 10 PREDAVATELJ leta 2006 in 2007 v Sloveniji.

Oddajo Pravi ključi si še vedno lahko ogledate tudi na spletni strani www.vaskanal.com in www.videocenter.si, kjer se lahko tudi prijavite v izbor za brezplačne delavnice za »tehnike reševanje problemov in od idej k de-janjem«. Informacije lahko prejmete tudi na tel št. 01/500 41 44 ali 07 393 08 62, lahko pa nam še vedno pišete na naš naslov: [email protected], z naslovom za od-dajo »Pravi ključi«.

Adecco H.R. d.o.o., PE Novo mestoKandijska 51, 8000 Novo mesto

GSM 041 645 444

www.adecco.si

zapoSliteV dobi VODJA KLAVNICE( M/Ž)(okolica Novega mesta)Na delovnem mestu se zahtevajo izkušnje iz področja mesarstva.

CNC OPERATER( M/Ž)(Novo mesto)Zadolženi boste za nastavitve in programiranje CNC strojev, zahteva se izobrazba za strojnega ali elektro tehnika.

ZNAMIJEISKANJESLUŽBELAŽJEINHITREJŠE.

VILIČARIST (M/Ž)(okolica Trebnjega)Iščemo kandidata z izpitom za viličarja, 2 letnimi izkušnjami na področju skladiščenja materiala in la-stnim prevoznim sredstvom.

SAMOSTOJNI KNJIGOVODJA (M/Ž)(okolica Novega mesta)Zadolženi boste za vodenje glavne knjige ter materialno knjigovodstvo.

Avto

Trig

lav

d.o.

o., D

unaj

ska

122,

100

0 Lj

ublja

naSl

iki s

ta s

imbo

lični

.

6.990 ¢

www.fiat.si

VELIKO ZA MALO DENARJA!

Poraba goriva: 5,7 l/100 km, Emisije CO2: 135 g/km

Grande Punto Actual

KLIMATSKA NAPRAVA, ABS Z EBD, 4 VARNOSTNE BLAZINE, EL. POMIK PREDNJIH STEKEL, DALJINSKO ZAKLEPANJE, DELJIVA ZADNJA KLOP

3 vrata, 1.2 8v

PANDA CULT

Poraba goriva: 5,0 l/100 km, Emisije CO2: 119 g/km

KLIMATSKA NAPRAVA, ABS Z EBD, 2 VARNOSTNI BLAZINI, SERVO VOLAN, EL. POMIK PREDNJIH STEKEL, NASTAVLJIV VOLAN

1.1 8v

7.990 ¢

vaš prijatelj na cestiPodbevškova 13, Nmtelefon (07) 39 35 403

AVTOHIŠA ADRIAPodbevškova 13, Novo mesto, Tel.: 07 39 35 403


BACHOVE KAPLJICE ZA VAŠE ZDRAVJESte utrujeni, brezvoljni, depre-sivni, razočarani? Vas pogosto obiščejo slabe misli, zle slu-tnje, dvomi? Imate težave z zdravjem, pa nikakor ne najde-te prave rešitve, izhoda iz za-čaranega kroga ponavljajočih se težav?Velika večina teh neljubih stanj izhaja iz naših negativnih ču-stev, iz negativne čustvene na-ravnanosti. Ta so lahko sveža, pogosto pa se v nas kopičijo že dolga leta, največkrat nas spremljajo celo iz rosnih let. Ko uspemo ta stanja preobraziti, jih transformirati, preprosto za-premo pot številnim bolezen-skim stanjem, mnoge trdovra-tne težave počasi izzvenijo ali pa se vsaj občutno zmanjšajo.»Bachove kapljice« so pre-prosto, a nadvse učinkovito sredstvo, s pomočjo katerega si povrnete zaupanje vase, se znebite strahov in številnih zavor, ki vas ovirajo pri vsako-dnevnem delovanju.V svojem bistvu so to cvetne esence, narejene iz cvetov določenih rastlin s pomočjo sončne svetlobe in studenčni-ce. So preprost, naraven, blag in varen pripravek, v katerem je skoncentrirana zdravilna, vitalna moč rastlin. So blage-ga okusa, povsem neškodljive, ne moremo jih predozirati, ne povzročajo odvisnosti in nima-jo nikakršnih stranskih učin-kov.Če želite o cvetnih esencah, zdravljenju z njimi in njihovih učinkih ter izkušnjah izvedeti kaj več in se osebno prepričati o njihovih številnih pozitivnih učinkih, lahko pokličete na tel. št. 041 22 66 04 ter se do-govorite za osebno svetovanje.

Pionirjev duh še živi!Štiri mesece po ustanovitvi Društva Pionir se zapisani naslov, » Pionirjev duh še živi« udejanja tudi v praksi. Društvo ima iz dneva v dan več članov, zastavljene aktivnosti so v polnem teku. Naj spomnimo, da je enajstega februarja letos, štiriindvajset članov nekoč zapo-slenih v bivšem gradbenem velikanu, novomeškem podjetju Pionir z ustanovitvijo Društva Pionir, v praksi udejanjili vrsto let tlečo željo. Prvi predsednik je postal Franci Berlan. Včlanite se tudi vi! Če želite postati član oziroma članica Društva Pionir, izpolnite pristopno izjavo in jo pošljite na naslov: DRUŠTVO PIONIR, Podbevškova ulica 15, 8000 NOVO MESTO

PRISTOPNA IZJAVA

Ime in priimek EMŠO

Stalno prebivališče Državljanstvo

Datum in kraj Lastoročni podpis

Izjavljam, da želim postati član DRUŠTVA PIONIR, da sprejemam Statut in da bom po obvestilu o sklepu Upravnega odbora o sprejemu v društvo poravnal vsakoletno članarino v višini, ki bo določena za po-samezno leto. Izpolnjeval bom tudi druge članske obveznosti, ki izhajajo iz Statuta in bodo opredeljene v sklepih organov društva. Istočasno izjavljam, da po sprejemu v članstvo društva dovoljujem organom in funkcionarjem društva voditi evidenco, uporabljati in obdelovati moje osebne podatke, navedene v tej pristopni izjavi, za potrebe delovanja društva.

Eno leto je minilo od ustanovitve gibanja Slovenska pot Novo mesto, katerega ustanovitelj in predsednik je Igor Perhaj, podžupan MO Novo mesto in direktor Gasilsko-reševalnega centra. Negotova je bila njegova politična pot po izstopu iz Socialnih demokratov, vendar se je zahvaljujoč izkušnjam in priljubljenosti med ljudmi ohranil na političnem prizorišču. S svojo ekipo bo zagotovo resna alternativa obstoječim političnim strukturam na jesenskih lokalnih volitvah.

naro

čena

obj

ava


� kako ocenjujete dosedanje delo gibanja Slovenska pot?Gibanje Slovenska pot Novo me-sto temelji na treh dejavnikih - na ljudeh, na dejanjih in na spre-membah. Zavedamo se, da je za uspešnost našega gibanja poglavi-tnega pomena, da združimo voljo, energijo, znanje ter izkušnje vseh občank in občanov novomeške občine. Enoletno delo gibanja je pokazalo, da smo se s somišljeniki odločili pravilno. Slovenska pot je takoj po ustanovitvi začela aktiv-no in z vso vnemo realizirati svoja programska izhodišča, ki temeljijo na spoštovanju etičnih in moralnih načel poštenosti in pravičnosti.

Postali smo gibanje, katerega član-stvo se je iz dneva v dan večalo in se še povečuje. Med nami ni med-generacijskih razlik, združujemo članice in člane različnih narodno-sti, generacij, vseh vrst izobrazbe-nih profilov, tako da zajemamo zelo širok spekter lokalne populacije.

Še posebno pa imamo odlične od-nose s civilno družbo, kar dokazuje tudi koordinacija in vodenje minule vseslovenske akcije Očistimo Slo-venijo v enem dnevu. Glavna ak-terja in nosilca akcije Davor Bilić in Matjaž Grum namreč izhajata iz vrst Slovenske poti.

�mnoge ste presenetili z izsto-pom iz vladajočih Socialnih de-mokratov, in to prav v trenutku, ko vodijo državo.Mogoče sem s to potezo res mar-sikoga presenetil, kajti v navadi je, da politiki menjajo barve takrat, ko v lastnih vrstah ne vidijo več koristi ali nadaljnjega političnega vzpona. S kolegom Ivančićem sva zapustila SD na vrhuncu njene strankarske moči, zato imam glede tega čisto vest. Odšel sem zato, ker v njej ni-sem več prepoznal tistega pravega

socialnodemokratskega naboja in okolja, kateremu sem in kateremu bi lahko še pripadal.

� kako to, da niste hkrati izstopili tudi iz koalicije in s funkcije pod-župana? Res je, z Ivančićem sva tvorila žu-panovo koalicijo kot člana SD, zato sva mu po izstopu takoj ponudila izstop iz koalicije, osebno pa sem ponudil tudi odstop z mesta pod-župana. Župan tega ni sprejel in stanje je ostalo nespremenjeno.

� ali vam nasprotniki župana mu-hiča ne očitajo ravno tega?Seveda, očitki letijo, vsak ima lah-ko lastno mnenje, opozicija pa še posebej. Osebno ne vidim v pod-županovanju ničesar takega, kar bi bilo lahko sporno. Delo sem in opravljam korektno, si prizadevam

odigrati vlogo v pristojnosti poo-blastil in zadolžitev, ki mi jih do-deljuje župan. Osebno menim, da so premajhne, da je vloga podžu-pana premalo izkoriščena, preveč protokolarna. Žal, taka je odločitev župana, on je tisti, ki odloča o iz-koriščenosti svojega kadrovskega potenciala.

Res pa je, da v vlogi podžupana pridobivam neprecenljive izkušnje, znanje in informacije o življenju in vodenju tako velikega sistema, kot je občina. In to je pravzaprav po-glavitni razlog, zaradi katerega se omenjeni funkciji nisem odrekel.

torej lahko pričakujemo Sloven-sko pot na jesenskih lokalnih vo-litvah?Enotna odločitev vseh članic in članov Slovenske poti je, da gre-

mo na jesenske lokalne volitve kot samostojna lista, v sodelovanju s Slovensko unijo dr. Vlada Dimo-vskega, bivšega ministra za delo, družino in socialne zadeve. Sesta-vljamo kakovostno ekipo, znanja in izkušenj nam ne manjka, zato ima-mo odgovore na številna vprašanja in težave, ki tarejo novomeško ob-čino. Predvsem pa želimo razvojno kolo pognati hitreje, kajti vse se odvija prepočasi in preveč togo.

� S svojim županskim kandida-tom?Tako je; osebno bom prevzel to vlo-go, kajti zavedam se, da moramo občankam in občanom ponuditi kompletno ekipo z županskim kan-didatom na čelu. V tej vlogi sem se pojavil že pred osmimi leti, na začetku moje politične poti, takrat sicer bolj po sili razmer in direk-tivi kot po lastni želji. Od takrat do danes pa se je marsikaj spre-menilo, postal sem zrela politična osebnost, z izkušnjami vodenja zavoda in podžupanovanja v tem mandatu.

Še posebno pa so dragocene iz-kušnje delovanja v društvih, kjer spoznavam težave, s katerimi se srečujejo pri svojem delovanju. Zanimiva je opazka v enem izmed lokalnih časopisov o povezavi fol-klore, nogometa in gasilstva v No-vem mestu. Res je, prisoten sem v vseh treh, v gasilstvu poklicno, v folklori in nogometu prostovoljno in v prostem času, predvsem na željo vseh tistih, ki mi zaupajo in ki jim ni vseeno, kdo jih vodi.

� S kakšnim programom se boste predstavili volivkam in volivcem na jesenskih volitvah?Programska izhodišča so znana, zadeve je potrebno samo še kon-kretizirati in realno ovrednotiti. Vsekakor pa bom začel s »formulo 7+7«, kakor sem poimenoval zbir takojšnjih kratkoročnih ukrepov, ki so nastali na osnovi temeljite finančne in vsebinske analize sta-nja v občini in so nujno potrebni za pričetek sprememb in novega načina dela. Hkrati je Novemu mestu potrebno vrniti »dušo« in vsebino, ki mu ga lahko dajo le številna društva in ci-vilna združenja, v katerih prevladu-jeta ljubiteljska dejavnost in želja po duhovnem razvoju.

In prav zato je SloVenSka pot za občanke in občane novomeške občine pot moŽnoSti!

naro

čena

obj

ava

60 let Dolenjskega muzeja50.000 enot muzejskega gradiva, 30.000 muzejskih predmetov, na stotine razstav, eno najpo-membnejših prazgodovinskih najdišč v jugovzhodni Evropi – vse to zaznamuje 60 let delovanja Dolenjskega muzeja, ki je bil ustanovljen 1. junija 1950.

V Dolenjskem muzeju so ob 60-le-tnici delovanja izdali zbornik 60 let Dolenjskega muzeja, ki opisuje dejavnosti in dosežke muzeja v za-dnjih desetih letih. Pripravili so tudi razstavo o založniški dejavnosti med letoma 1950 in 2010. Dogo-dek, na katerem je bila slavnostna govornica ministrica za kulturo

majda širca, so slovesno obeležili 1. junija s premierno predstavitvi-jo dokumentarno igranega filma Arheološka podoba Dolenjske. 25 minutni film v režiji Jadrana Sterle-ta zaokrožuje trilogijo o predstavitvi dolenjske arheološke dediščine, ki jo je pred desetletjem napovedala obnova prostorov za novo stal-

no razstavo Arheološka podoba Dolenjske. Slednjo so odprli pred dvema letoma, omenjeno trilogijo

23. junija si boste dokumentarno-igrani

film Arheološka podba Dolenjske lahko ogledali

tudi na Vašem kanalu. Pred tem, malo pred 20.

uro, bodo v studiu Vašega kanala predstavniki muzeja

in soustvarjalci filma v pogovoru približali proces

nastajanja filma. Vabljeni k ogledu 23. junija ob 19.50.

pa dopolnili še z letošnjo izdajo obsežnega kataloga. Dolenjski mu-zej slovi prav po svoji arheološki zbirki, ki velja za svojevrstno dra-gocenost tako doma kot tudi v tuji-ni. Oddelek arheologije sicer hrani gradivo od mlajše kamene dobe do zgodnjega srednjega veka, pri če-mer glavnino predstavljajo najdbe pozne bronaste, starejše železne in mlajše železne dobe. A jubilej-no leto ne bo zaznamovala samo arheologija. Že v prihodnjih me-secih vodstvo muzeja napoveduje razstavo, ki so jo s skupino Irwin pripravili ob 90-letnici novomeške pomladi in razstavo ob 100-letnici rojstva pomembnega Novomešča-na, enega izmed ustanoviteljev muzeja ter ustanovitelja družbe Krka Borisa Andrijaniča. Načrtova-ni so tudi projekti, povezani s stra-tegijo razvoja muzeja, kot so do-končanje enotne dokumentacije in digitalizacija muzejskih predmetov in preostalega muzejskega gradiva ter priprava stalne razstave o zgo-dovini Novega mesta in Dolenjske od zgodnjega srednjega veka na-prej. m.m, t.S.

Tržiška 10, Novo mesto, tel.: 07/33 72 420

P.E. na Podbevškovi (Mercator center), gsm: 040 234 691

P.E. Trebnje (Mercator center)

Del. čas: od pon. do pet. od 07. do 19. ure, sob. od 08. do 12. ure

Del. čas: od pon. do pet. od 08. do 20. ure, sob. od 08. do 14. ure

Stari trg 48, gsm: 040/323 846Del. čas: od pon. do pet. od 8. do 20. ure, sobota: od 8. do 14. ure

DRSNA VRATA, DVOKRILNA VRATA, OGRAJNI PANELI34 VZORCEV POLNIL, VSE BARVE IZ RAL LESTVICE.

IŠČEMO MONTAŽERJE IN PRODAJALCE!

CONECT d.o.o., Efenkova 61, VELENJE, GSM 031 630 545; Tel: 03 898 57 70; E-mail. Conect @siol.net, WWW.OGRAJE-VRATA-AW.SI

KOVINSKE OGRAJENajvečja in najugodnejša ponudba kovinskih

ograj v Sloveniji. Prepričajte se!

Robert Trlep s.p., Sela 29, Dolenjske Toplice

Tel.: 07 30 65 843, GSM: 041 229 074

• videofoni • domofoni • računalniška omrežja

• strelovodi • novogradnje • dvižne rampe

• strelovodi• novogradnje• dvižne rampe• videofoni

• domofoni• računalniška

omrežja

Robert Trlep s.p.

Tel.: 07 30 65 843Gsm: 041 229 074

NAjEM DVIžNIh PLOŠČADI

Sela 29, Dolenjske Toplice

Uspešno zaključen 2. Festival posavskih nevladnih organizacijOd 3. do 5. junija je v Posavju potekal že drugi festival nevladnih organizacij, ki ga je priredila Lokalna razvojna fundacija Posavja v sklopu projekta PRSTaN – Posavska regionalna stična točka za ne-vladne organizacije. Festival smo pričeli z delavnico o prenosu javnih nalog v izvajanje NVO na področju zdravja, nadaljevali z okroglo mizo

o Kodeksu dobrih praks vključevanja civilne družbe v procese odlo-čanja, zaključili pa v soboto s predstavitvijo organizacij na stojnicah v Brežicah, Krškem in Sevnici ter okroglo mizo o sodelovanju občin in nevladnih organizacij. Poleg predstavitev na stojnicah so se nam organizacije predstavile tudi s svojim kulturnim programom, skupno se je na festivalu predstavilo 40 organizacij iz občin Bistrica ob Sotli, Brežice, Krško, Radeče in Sevnica.

Andreja Pavlin, vodja projekta PRSTaN, www.prstan.eu

31

obzo

rnik



inte

rvju

BOJAN KEKEC

Kandidat za župana Mestne občine Novo mesto

� koliko časa je v vas zorela misel, da bi kan-didirali za župana mestne občine novo mesto in kaj je bilo odločilno, da ste zamisel udejanili v praksi? Takšno odločitev sem sprejel po temeljitem raz-misleku, pred približno pol leta. Ključna pri tem je bila podpora nekaterih vplivnih ljudi iz politi-ke, družbenega življenja in tudi gospodarstva, ki so menili, da Novo mesto potrebuje preboj z novimi razvojnimi projekti in nov veter z ne-obremenjenimi ter strokovnimi ljudmi. Seveda pred tako odločitvijo oceniš lastne sposobnosti in tudi možnosti za uspeh. Zelo pomembna je bila tudi podpora družine.

� ob napovedi kandidature 19. aprila ste de-jali, da bo vaš volilni program povezovalen. kdaj boste predstavili ekipo in program?Na tiskovni konferenci sem predstavil pet osnovnih izhodišč za pripravo programa, ki ga v teh dneh dokončujemo. Računam, da bomo program predstavili še pred dopusti oz. pred poletjem.

� ali bo v vaši ekipi prostora tudi za nestran-karske ljudi različnih strokovnih profilov? če je odgovor da, nam lahko zaupate kakšno ime?Na tiskovni konferenci sem poudaril tudi to, da nikogar vnaprej ne izključujem. Možno je so-delovanje z vsemi, ki so pripravljeni strokovno delati in imajo podobno vizijo razvoja MO Novo mesto, ne glede na politično prepričanje. Izbi-ra bo temeljila le na strokovnih referencah in medsebojnem zaupanju. Govoriti o imenih je še prezgodaj, marsikdo se v tej fazi tudi ne želi javno izpostaviti.

� kandidirate na listi SdS - ste se v tem tre-nutku že dogovorili z ostalimi političnimi stran-kami glede vaše podpore? Nekaj pogovorov smo seveda imeli, vendar mislim, da bo do povezovanja prišlo po prvem krogu županskih volitev. V preteklosti se je po-kazalo, da je število svetniških mest povezano tudi s tem ali stranka nastopa s svojim kandi-datom za župana. Po drugi strani pa se je težko povezovati preden stranke predstavitvijo svoje programe. Takšna predhodna povezovanja se lahko bolj ideološka, kar za lokalno raven ni

dobra rešitev. Po drugi strani gre lahko tudi za razna kadrovska pogojevanja, ki ne doprinesejo k dvigu kakovosti ekipe.

� kot je še neuradno slišati naj bi se za žu-panski stol na rotovžu v novem mestu na jesenskih lokalnih volitvah potegovalo največ kandidatov doslej. katere so vaše prednosti pred ostalimi?Ena od bistvenih je po mojem mnenju ta, da nisem obremenjen z aktualno lokalno politiko in vključen v neformalne povezave ljudi, ki v ozadju že več let vodijo občino. V občinskem svetu zaključujem svoj prvi mandat. Poleg tega imam izkušnje z vodenjem gospodarske družbe, z okoljskimi projekti, opravljam pa tudi funkci-jo državnega svetnika, kjer sem si pridobil po-membne stike, ki so pri razvojnih projektih še posebej pomembni. Ne nazadnje, tega ne skri-vam, sem član Slovenske demokratske stranke že 15 let. Stranka je v porastu, tako da lahko pričakujem, da imamo dobre možnosti na voli-tvah, čeprav je seveda jasno, da pri županskih

volitvah strankarska pripadnost ne igra odločil-ne vloge.

� V iztekajočem se mandatu sedanjega župa-na alojzija muhiča ste, kot ste že omenili, član občinskega sveta. čeprav v županovi koaliciji, ste nekajkrat glasno izrazili nezadovoljstvo z delovanjem mestnega sveta. kaj vas je najbolj motilo pri delu sveta v teh štirih letih?Kot sem že večkrat povedal, ključnega preboja, ki bi Novo mesto postavilo ob bok ostalim uspe-šnim mestnim občinam, ni bilo. Ta mandat ni bistveno odstopal od predhodnih, ko vemo, da v Novem mestu volivci še nobenemu županu niso zaupali dva mandata. Do župana smo bili vse-skozi korektni in velikokrat tudi kritični. Vendar smo to povedali njemu in ne medijem. Nismo pa zato odhajali iz koalicije in sklicevali tiskov-nih konferenc. Poskušali smo mu pomagati.

� Večkrat ste javno izrazili dvom v točnost podatkov glede stanja občinskega proračuna oziroma stanja občinskih financ. je vaša ekipa


inte

rvju

dokončala analizo stanja javnih financ v mo novo mesto in kaj ste ugotovili?Javne finance niso samo proračun. So tudi po-membna javna podjetja v lasti občine. In teh poročil svetniki nismo dobivali na klop, čeprav so se ta podjetja pomembno preoblikovala. Po-javlja se še nekaj odprtih vprašanj pri analizi javnih financ, ki bo predstavljena skupaj s pro-gramom. Vemo, da so vsi ključni projekti vezani na financiranje, zato želim imeti realno sliko trenutnega stanja, ki bo pokazala, kaj lahko v naslednjem mandatu naredimo.

� zelo dejavni ste na področju varovanja oko-lja – zavzemate se za trajnostni razvoj okolja. bo okoljska problematika tista ključna točka programa, s katero boste poskušali prepričati volivce na terenu?Okoljski projekti so ena ključnih točk mojega programa, saj delam na njih že vrsto let. Le zdravo okolje nam zagotavlja visoko kakovost bivanja, dobro urejena infrastruktura, pa je bi-stvena za razvoj gospodarstva, turizma, obrti itd. Obenem pa je to tudi priložnost za razvoj okoljskih tehnologij, ki prinašajo nova znanja in nova delovna mesta.

� kaj vas v novem mestu najbolj moti in bo-ste, če vam volivci dodelijo mandat, poskušali najprej spremeniti?Novo mesto mora dobiti bolj prepoznavno vlogo gospodarskega, kulturnega, izobraževalnega in upravnega središča bodoče regije. Pomembno je, da Novo mesto dobi javno univerzo, da se z novimi vsebinami oživi mestno jedro, da čim prej zaključimo pomembne okoljske projekte in se ustvarijo dobri pogoji za podjetništvo, obrt ter turizem. Mesto in podeželje se morata razvijati usklajeno, poskrbeti je potrebno za vse genera-cije, dati poudarek kulturnemu življenju v me-stu, v vse to pa vključiti tudi različne interesne skupine in nevladne organizacije.

Predvsem pa je potrebno povečati učinkovitost, kakovost in nadzor povsod tam, kjer gre za javni oz. občinski denar. To lahko naredimo le, če vodenje prevzame mlada, strokovna in neobre-menjena ekipa.

� glede na to, da prihajate iz gospodarstva – uspešno vodite javno podjetje komunala – ali boste pri vodenju občine udejanjali formulo vodenja v slogu gospodarstvenika ali bo pri županovanju v ospredju strankarska usmeritev ter politično delovanje?Vsi vemo, da javna uprava deluje drugače kot gospodarske družbe. Vseeno pa se lahko prene-sejo tiste stvari, ki pomenijo večjo učinkovitost, gospodarnost in izboljšanje storitev za občane. V tej smeri bi tudi vodil občino. Vsekakor bi bilo potrebno razviti boljši informacijski sistem in uvesti spremljanje najbolj pomembnih uravno-teženimi kazalnikov kot je to praksa v dobrih podjetjih.Glede političnega delovanja pa naj povem, da župana izvolijo občani in ne politične stranke, zato ne more biti v ospredju strankarska usme-ritev.

� pred nami je glavna turistična sezona – bo to poletje kaj časa za počitnice?Prav gotovo si bom vzel čas za krajši dopust z družino. To bo tudi čas, ko bom lahko v miru prebral kakšno knjigo in se čim več posvetil svo-jim otrokom, saj se zavedam, da bo časa za njih v vroči politični jeseni premalo.

� imate tudi mandat državnega svetnika – kaj vam pomeni delo v državnem svetu?Državni svet je del slovenskega parlamenta in združuje interese lokalnih skupnosti ter različnih interesnih skupin, pa tudi civilne družbe. Izvoli-tev v Državni svet je bila zame veliko priznanje in čast, da lahko zastopam interese dolenjske regije. Delo državnega svetnika je zahtevno, saj gre za neprofesionalno funkcijo, ki jo opravljam ob svojem delu. Ima pa svoje prednosti v spre-mljanju in nadzoru zakonodaje, dajanju pobud ter vprašanj, sodelovanju s civilno družbo. V vi-soki politiki pa so pomembni tudi osebni stiki.

� pred dnevi ste se vrnili iz srečanja v madri-du - kakšna je bila vaša vloga in kaj je ključno sporočilo madridskega srečanja?V Madridu je od 31. maja do 1. junija poteka XLIII. konferenca parlamentarnih odborov za evropske zadeve, ki sva se jo udeležila tudi dva državna svetnika iz Slovenije. Temeljna tema pogovorov je bil položaj nacionalnih parlamen-tov in Evropskega parlamenta v luči Lizbonske pogodbe. Z njo so nacionalni parlamenti dobili določene nove pristojnosti, sodelujoči pa smo se pogovarjali predvsem o prvih izkušnjah upo-rabe novih inštrumentov in o tem, kako opti-mizirati uporabo le-teh ter okrepiti sodelovanje parlamentov v zadevah EU. Predstavljene so bile tudi smernice EU z imenom Evropa 2020.

Tema pogovorov je bila še prihodnost Konferen-ce COSAC, predstavljene pa so bile tudi politič-ne prioritete Evropske Komisije.

� ali se boste ob morebitnem neuspehu in ne izvolitvi v drugi krog – glede na število kandi-datov je zmaga v prvem krogu težko verjetna – umaknili iz politike? Tudi jaz menim, da bo v Novem mestu odloči-tev padla v drugem krogu. V politiki velja rek, da nikoli ne reci nikoli. O tem, kako se bom odločil v takšnem primeru še ne razmišljam, vsak pa se poda na volitve zato, da zmaga. Sicer pa me ve-čina ljudi pozna kot strokovnjaka s tehničnega področja, znanje in osnovni poklic pa človeku vedno ostaneta za nadaljnje izzive.

� od danes dalje bo v prihodnjih tridesetih dneh, glavna tema nogomet in Svetovno pr-venstvo v južnoafriški republiki. boste spre-mljali svetovno prvenstvo ali vas šport ne za-nima?Našo reprezentanco sem v kvalifikacijah spre-mljal tudi v živo, tako da bom z zanimanjem spremljal svetovno prvenstvo in navijal za naše fante. Sicer pa sem se s športom precej ukvarjal v mlajših letih, nekaj lepih uspehov sem dose-gel predvsem v atletiki. Tudi danes se ukvarjam s športom, kolikor mi čas to dopušča. Ob dobri telesni pripravljenosti človek tudi lažje prenaša težke psihične in intelektualne obremenitve .

� ne tako davno nazaj ste imeli svoj band in igrali kitaro. kitaro še vzamete v roke ali je ta zgodba že preživeta?Ja, res je. To so pa bila tista najlepša srednje-šolska leta, ko se je v Novem mestu vsak vikend igrala živa rock glasba. Skupin je bilo veliko, ne-kateri fantje iz moje generacije še danes uspe-šno igrajo. Pred tremi leti sem si res nabavil novo električno kitaro in jo kar pogosto vzamem v roke. Predvsem za svojo dušo, moje otroke in prijatelje.

Slobodan Jovič

Rodil se je 4. maja 1965 v Novem mestu. Očeta je izgubil že v zgodnjem otroštvu, zato je celotno skrb za družino prevzela mama. Že takrat je spoznal, da v življenju ni nič podarje-nega in da sta le znanje ter trdo delo ključ do uspeha.

Po končani osnovni šoli v Novem me-stu se je vpisal na srednjo elektroteh-nično šolo v Krškem, ki jo je leta 1984 končal. Po odsluženem vojaškem roku se je leta 1986 zaposlil v tekstilni tovarni Novoteks, kjer je opravil tudi pripravništvo. V tem obdobju je pridobil znanje in izkušnje s področja uporabne elektrotehnike, kar mu je pomagalo pri nadaljnjem študiju in razvoju.

Leta 1988 se je vpisal na Fakulteto za elektrotehniko v Mariboru in sicer na višješolski študij elektronike ob delu. Leto kasneje se je zaposlil v Komunali Novo mesto, ki je takrat začela z ra-zvojem procesnega vodenja in avtoma-tizacije vodovodnih sistemov. Projekt, za katerega je bil zadolžen, je uspešno izpeljal in ga vseskozi razvijal naprej. Leta 1994 je diplomiral in si pridobil naziv inženir elektronike. Po uspešnem delu na področju avtomatizacije in procesnega vodenja, je leta 1994 na Komunali prevzel vodenje sektorja vodooskrba. Želja po novih znanjih ga je vodila do vpisa na drugostopenjski študij elektronike, kjer je z odlično oceno diplomiral leta 1999. V letih 1997-2001 je poleg vodenja sektorja vodooskrbe kot tehnični direktor vodil celotne tehnične službe na Komunali. Za dosežke na področju avtomatizacije vodovodov mu je Mestna občina Novo mesto leta 2003 podelila Občinsko nagrado za raziskovalno delo in inova-cije. Nekaj let je predaval tudi na Višji komunalni šoli v Novem mestu, letos pa zaključuje magisterij s področja energetike. Opravlja še funkciji držav-nega svetnika v DS RS in občinskega svetnika v MO Novo mesto. Je tudi član glavnega izvršilnega odbora SDS na državnem nivoju.

Glede zasebnega življenja lahko pove-mo, da je poročen in oče treh otrok. Večino prostega časa, ki pa ga je vedno premalo, posveti prav njim.


občina ivančna gorica praznuje svoj praznik 29. maja, v spomin na dan, ko je pisatelj josip jurčič leta 1872 nastopil delo na mestu urednika tedanjega slovenskega časopisa Slovenski narod. lite-ratu jurčiču, rojaku z muljave je tako izkazana tudi čast novinarja in publicista.Letošnji občinski praznik je po-tekal v znamenju številnih tradi-cionalnih prireditev, katerim se je pridružila tudi slovesna obe-ležitev 10. obletnice pobratenja

med občinama Ivančna Gorica in Hirschaid iz Nemčije. Partnerstvo med obema občinama je bilo ura-dno sklenjeno septembra 1999 in od tedaj naprej poteka sode-lovanje obeh občin na različnih področjih javnega in društvenega življenja. Letošnji obisk gostov iz Nemčije je bilo nadaljevanje pra-znovanja obletnice, ki se je začelo že v lanskem juliju, ko je občino Hirschaid obiskala delegacija iz občine Ivančna Gorica.Osrednja svečanost ob občinskem prazniku in 10-letnici pobratenja je potekala v petek 28. maja, v športni dvorani OŠ Stična. Nav-zoče sta nagovorila župana obeh občin, Jernej Lampret in njegov nemški kolega Andreas Schlund. Bogat kulturni program, ki so ga sestavljale točke iz obeh občin,

OBČINA IVANČNA GORICA JE PRAZNOVALA

Ob občinskem prazniku in 10. obletnici pobratenja z občino Hirschaid

je obogatil čas med podelitvijo posameznih priznanj in nagrad letošnjim občinskim nagrajen-cem. Prav ob tej priliki je častni občan občine Ivančna Gorica po-stal, upokojeni stiški opat, dr. An-ton Nadrah, ki je kot predstojnik samostana vedno znal prisluhniti tudi potrebam in željam ljudi ter lokalne skupnosti zunaj samo-stanskega zidu. Nenazadnje pa so se prvi stiki s pobrateno občino rodili prav v stiškem samostanu. Župana sta ob tej priliki tudi sim-bolično podpisala jubilejno listino, kot zavezo za nadaljnje sodelova-nje obeh občin.Tudi sobota in ne nedelja sta po-tekali v znamenju najrazličnejših prireditev, ki so se odvijale v po-častitev občinskega praznika. Go-stje iz Nemčije so si lahko ogledali številne kulturne in turistične zani-

mivosti v občini, pot pa jih je za-nesla tudi v slovensko prestolnico. Zvečer so se nastopajoče skupine in posamezniki predstavili tudi na kulturno-zabavni prireditvi Ivanki-no srce, ki so jo na ulicah Ivančne

Gorice organizirali domači gostinci in lokalna radijska postaja Zeleni val.Tridnevno druženje je bilo skle-njeno z nedeljsko sveto mašo, ki je potekala pod šotorom sredi vinskih goric, na vinorodnem De-belem hribu. Goste iz Nemčije so medse sprejeli člani tamkajšnjega Vinogradniško-sadjarskega turi-stičnega društva Debeli hrib.

Občinski praznik je tudi priložnost, ko se občina ozre po preteklem letu in oceni posamezne dosežke. Brez dvoma je v minulem letu naj-večja pridobitev izgradnja novega centralnega vrtca v Ivančni Gorici,

in pred kratkim začeta gradnja po-družnične šole na Krki, ki bo imela tudi prizidek za potrebe vrtca. Še vedno pa pomeni veliko pridobi-tev vsak meter novega asfalta in kanalizacijske ali vodovodne na-peljave, ob vseh drugih zakonskih obveznostih s katerimi se srečuje tudi občina Ivančna Gorica.

Matej ŠtehFoto: Studio Markelj

Sprejem gostov iz pobratenega Hirschaida je potekal pred novim vrtcem v Ivančni Gorici

Letošnji občinski nagrajenci so direktor ZD Ivančna Gorica Janez Zupančič dr. med., Marjan Gros (PGD Vrh nad Višnjo Goro), Jožica Pevec (Vrtec Ivančna Gorica), planinski vodnik in rokometni trener Roman Tratar, upokojeni opat, dr. Anton Nadrah, Kulturno društvo Josipa Jurčiča Muljava, Društvo gojiteljev pasemskih in malih živali Ivančna Gorica, ultramaratonec in gorski tekač Toni Vencelj

Zasaditev spominskih lip je potekala v sproščenem vzdušju


KANALIZACIJSKI SISTEM VELIKI GABER

Projekt - investicija se približuje zaključku občina trebnje je v smislu izpolnjevanja operativnega programa odvodnjavanja in čišče-nja komunalnih odpadnih in padavinskih voda zasnovala dokaj zahteven in celovit projekt izgradnje »kanalizacijski sistem Veliki gaber«. projekt kot investicija je bil idejno zasno-van že v devetdesetih letih, vendar prav zaradi obsega in zahtevnosti ni bil realiziran.

Leta 2007 je Občina Trebnje pri-stopila k načrtovanju celovite reši-tve kanalizacijskega sistema Veliki Gaber s tem, da je pri zunanjem izvajalcu družbi CHRONOS, d. o. o., iz Domžal, izbranem po ZJN, naročila izdelavo investicijske do-kumentacije kot osnovo za načr-tovanje same investicije v smislu dinamike in načrtovanja finančne pokritosti in konec leta 2007 pri-javila projekt na drugi javni razpis za prednostno usmeritev »regio-nalni razvojni programi« v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«. Prijava projekta je bila uspešna in s Službo vlade RS za lokalno samoupravo in

regionalno politiko je sklenjena po-godba o sofinanciranju projekta v višini 837.272,00 EUR oziroma v maksimalni višini 67 % izkazanih in plačanih upravičenih stroškov.

V letu 2008 so nato potekale ak-tivnosti v zvezi s pridobivanjem projektne dokumentacije, služno-stnih pogodb oziroma za pridobi-tev pravice do gradnje na zasebnih zemljiščih in pridobitev dovoljenje za gradnjo. V nadaljevanju so bili izvedeni postopki na podlagi ZJN za izbiro najugodnejšega izvajalca del, izvajalca gradbenega nadzora

in varnostne koordinacije v času gradnje. Sedaj, ko se izvajalska dela bližajo zaključku gradnje, se lahko zapiše, da je občina pri izbiri vseh navedenih izvajalcev dobila strokovno usposobljene izvajalce, kar je odločilno za uspešno dokon-čanje del. Gradnja se je pričela konec sep-tembra 2008 in takoj je izvajalec opozoril, da so projektantske ocene vrednosti, glede kategorizacije ze-mljine, na trasah izkopov napačne. To se je pri izkopih trase kanaliza-cijskega sistema v naselju Mali Ga-ber tudi takoj pokazalo, saj je trasa potekala praktično samo v IV. in V. ktg. (posamezne skale oziroma samo kamnit teren). Medtem ko so bile ocene na trasi tlačnega voda Stranje-ČN pravilne. V letu 2009 se je gradnja nadaljevala v zaselku Gline, naselju Veliki Gaber in delu naselja Medvedjek. Tudi tukaj je teren predvsem kamnit, tako da so bila dela pogosto motena oziroma so zastala zaradi razbijanja ali celo miniranja skal. V letu 2010 se dela nadaljujejo na trasah Medvedjek-Veliki Gaber, Stranje-Žubina in Ve-liki Gaber-Mali Gaber in so v fazi zaključevanja.

Projekt - posamezne dele trase se pred vsako najmanjšo izved-bo na terenu preveri z geodetsko zakoličbo, ves čas izvajanja se na

koordinacijah (naročnik, izvajalec, projektant, nadzor in koordinator za varnost) odloča tudi o more-bitnih spremembah in tehničnih izpopolnitvah ter racionalizaciji celotnega projekta. Zaključuje se montaža čistilne naprave 1000 PE in črpališč. Obseg vseh predvidenih, hkrati pa tudi večina izvedenih del na pro-jektu je sledeči:• izgradnja kanalizacijskih gravita-

cijskih vodov v dolžini 7.232 m,• izgradnja kanalizacijskih tlačnih

vodov v dolžini 1.302 m,• izgradnja črpališč 3 x in • postavitev in montaža čistilne

naprave (ČN 1000 PE).Vrednost vseh del brez individu-alnih priključkov je ocenjena na 1.682.823 EUR.Brez evropskih sredstev ta projekt ne bi bil uresničljiv vsaj štiri leta.

Ob tem je treba še posebej pou-dariti, da gre pri izvedbi projekta za celovito rešitev odvodnjavanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda na severozahodnem območju Občine Trebnje.

Na izveden kanalizacijski sistem bo v naslednjem obdobju priklju-čenih približno 220 gospodinj-stev oziroma bo čistilna naprava obremenjena s cca 600-700 PE. Drugače povedano bo delovala s približno 70-odstotno obremenitvi-

jo, kar daje možnost širitve naselij oziroma priključitve novih objektov.

Občina Trebnje je kandidirala tudi na razpis za koriščenje sredstev po 23. členu Zakona o financiranju občin (ZFO), vendar zaradi nepra-vočasne potrditve investicijskega programa na Občinskem svetu teh sredstev ni dobila, tako da smo ostali brez 180.776 EUR.

Sprejet je tudi program opremlja-nja in posamezno gospodinjstvo bo v povprečju (všteta stanovanj-ska stavba velikosti 166,83 m2 in 1.169,27 m2 gradbene parcele)

vplačalo samo približno 1.300 evrov, brez evropskih sredstev in sredstev okoljskih dajatev, ki so vložena v projekt, pa bi bil komu-nalni prispevek na gospodinjstvo približno 7.000 evrov.

Občina Trebnje se zahvaljuje SVRL-ju, izvajalcu del Komunalne gradnje d. o. o., krajevni skupno-sti in krajanom KS Veliki Gaber ter ostalim, ki so sodelovali pri izvedbi projekta, za dobro sodelovanje. Poleg tega projekta v Občini Treb-nje gradijo tudi viadukt Zvijavnica, prav tako iz EU sredstev. Skrbnik projekta je DRSC, ki bo projekt za-ključil še v tem mesecu.

Ob tem pa napovedujemo tudi že nov projekt, ki se bo financi-ral iz EU sredstev »Operativnega programa krepitve regionalnih ra-zvojnih potencialov 2007-2013 za obdobje 2010-2012«, in sicer Izgradnja vodohrana Medvedjek in zamenjava cevovoda Medved-jek-Temenica, ki sta ocenjeni na 1.641.292 EUR. Od tega zneska je na voljo 852.710,60 EUR EU nepovratnih sredstev, kar bo bi-stveno olajšalo in pospešilo izved-bo del, s tem pa bo zagotovljena bistveno izboljšana oskrba z vodo in požarna varnost vseh prebival-cev Občine Trebnje.

Župan občine trebnjealojzij kastelic

Gradbiščna tabla, ki obvešča javnost o sofinanciranju projekta z EU sred-stvi za regionalni razvoj.

Postavitev čistilne naprave 1000 PE, sestavljene iz treh cistern, ki je v celoti zasuta.

naro

čena

obj

ava


»Razvojni izzivi Dolenjske« Regija JV Slovenija se uvršča po razvitosti v zgornjo polovico slovenskih razvojnih regij. Vanjo sodi kar 20 občin, razdeljenih po subre-gijah: Dolenjska, Bela krajina in Kočevsko-ribniška. Več kot tri četrtine površine JV Slovenije sodi med območja s posebnimi razvojnimi težavami in izzivi. Kateri so ti izzivi in kako bodo uresničljivi v prihodnjem srednjeročnem obdobju, ki se zaključi leta 2013, nam je pojasnila mag. Mojca Špec Potočar, direktorica Razvojnega centra Novo mesto, d. o. o.

Največjo gospodarsko aktivnost v regiji izkazuje Dolenjska, kjer je več kot polovica vseh gospodarskih družb, ki zaposlujejo 2/3 vseh za-poslenih v regiji in ustvarijo več kot tri četrtine vseh prihodkov.

� razvojni center novo mesto, d. o. o., je regionalna razvojna agencija. kakšno nalogo ima pri razvoju regije in na katerih prav-nih podlagah deluje? Razvojni center Novo mesto, d.o.o., je bil pred dvanajstimi leti usta-novljen predvsem z namenom spodbujanja razvoja podjetništva. Leta 2000 je na osnovi Zakona o spodbujanju skladnega regionalne-ga razvoja postal tudi regionalna razvojna agencija, kar pomeni, da deluje na področju regije z name-nom izvajanja in krepitve regio-nalnega razvoja dvajsetih občin v JV Sloveniji. Naloge na področju spodbujanja regionalnega razvoja izvaja tako, da upravlja z regijski-mi razvojnimi shemami po enotnih pravilih na celotnem območju regi-je in pripravlja ter izvaja integral-ne regijske projekte. Kot subjekt spodbujanja razvoja na regionalni ravni pripravlja, izvaja in spremlja regionalni razvojni program za re-gijo v posameznem programskem obdobju, pripravlja in koordinira izvedbene načrte in delo lokalnih skupnosti. To se kaže predvsem pri pripravi in prijavi skupnih regional-nih razvojnih projektov, sofinanci-ranih s sredstvi evropskih struktur-nih skladov in kohezijskega sklada. Je nosilec in izvajalec več regijskih razvojnih projektov, ki so sofinan-cirani z različnimi državnimi in evropskimi razvojnimi sredstvi in so vanje kot partnerice vključene vse občine regije. Razvojni izzivi in priložnosti JV Slovenije so zlasti v razvoju pod-jetništva in razvoju podeželja v povezavi z ohranjanjem okolja in naravno ter kulturno dediščino kot prevladujočo značilnostjo regije.

� razvojni center je spodbujeva-lec podjetništva in regionalnega

razvoja. katero področje je v tem trenutku razvojno prevladujoče in zakaj? Obe dejavnosti sta pomembni. Ven-dar se je v zadnjem času z možno-stjo koriščenja evropskih sredstev in obilice razpisov ministrstev okrepila vloga regionalnega razvoja, pa ne samo v smislu regije, temveč tudi širše. Predvsem imajo pomembno vlogo občine, ki s pomočjo dodatnih virov oz. sofinanciranjem projektov lahko vzpostavljajo boljšo kakovost življenja, povečujejo število de-lovnih mest in gospodarski preboj posameznega območja ter regije kot celote. Hkrati razpisi spodbu-jajo javno-zasebna partnerstva in s tem omogočajo izvajanje večjih, zahtevnejših projektov. Razvojni center kot regionalna agencija koor-dinira, usmerja in pomaga pri pri-pravi, prijavi in izvajanju projektov in je tudi povezovalec med subjekti. Samostojno vodi in izvaja regional-ne projekte in sodeluje pri krepitvi usklajenega razvoja regije.

� katere so glavne razvojne aktiv-nosti regije in kam so usmerjene? Glavne razvojne aktivnosti regije so usmerjene k dvigu kakovosti življenja ter ustvarjanju novih de-lovnih mest. Torej k modernizaciji prometne infrastrukture, vodovoda, kanalizacije in čistilnih naprav ipd. Navedeno je osnova za komunalno opremljanje gospodarske infrastruk-ture in pogoj za vlaganje zasebnega kapitala v nove investicije. Trenutno se v regiji ugotavlja, da se razvojne razlike z nastopom gospo-darske krize poglabljajo. Razvojne aktivnosti na slabše razvitih obmo-čjih regije se izvaja težje in počasne-je. V Beli krajini in na kočevskem območju je gospodarska aktivnost precej slabša. Poglavitni razlog za zaostajanje je slaba dostopnost teh območij v regiji in slaba »notranja« prometna infrastruktura.Glede na dosedanjo analizo je mo-žno sklepati, da je za hitrejši razvoj treba vlagati sredstva in napore v tehnološko raziskovalne centre, mrežo podjetniških inkubatorjev,

Mag. Mojca Špec Potočar, direktorica Razvojnega centra Novo mesto, d. o. o.

vlaganja v razvoj raziskav in znanj (ustrezni izobraževalni programi in kadrovanje), podporo inovacijam (podjetniško ozaveščanje), ekolo-ško pridelavo hrane na tradiciona-len način (tržne niše, ki slonijo na čistem okolju), nove visokotehno-loške programe (marketing regije), dogovore o izmenjavi tehnologij (združevanje podjetij, javno-za-sebno partnerstvo, skupni nastopi navzven) in podobno.Za delovanje visokotehnoloških podjetij so potrebni visoko izo-braženi kadri in prenos znanja iz univerz in visokih šol v gospodar-stvo, kar je za našo regijo izredno pomembno.

� kakšne so možnosti hitrejšega razvoja glede na omenjena dej-stva? V zadnjem času je vse večji odsto-

tek brezposelnosti in odliv kadra iz Kočevske in Bele krajine. Dobri gospodarski rezultati regije za-megljujejo razvojne težave v Beli krajini in na Kočevsko-ribniškem območju. Gospodarska aktivnost je zelo skoncentrirana. Največja je na Dolenjskem, kjer je tudi največ iz-vozno uspešnih podjetij, največ de-lovnih mest, največje možnosti za zaposlitve in tudi najboljši gospo-darski rezultati. V večini obmejnih in obkolpskih občin so gospodarski rezultati primerljivi s skromnimi možnostmi za njihov hitrejši razvoj. Kljub južni legi pa je v JV Sloveniji donosnost sredstev najboljša. Be-leži visok delež prihodkov na tujih trgih, gospodarske družbe v regiji imajo v povprečju največ zaposle-nih, dosegajo nadpovprečen donos na kapital, imajo dobro pokritost stalnih sredstev s kapitalom, po-na

roče

na o

bjav

a


slujejo s podpovprečnim stroškom dela. Razvojne možnosti tega ob-močja so neizkoriščene zaradi od-maknjenosti in slabe povezanosti s sodobnimi prometnimi tokovi. Da bi obmejne belokranjske in ko-čevske občine opozorile na svoje razvojne priložnosti, ki so zlasti v razvoju podeželja, turizma, poveza-nega z bogato in ohranjeno narav-no in kulturno dediščino in čezmej-nega sodelovanja, so se povezale v razvojno partnerstvo Pokolpje. Tu je nizka stopnja izobrazbe, slabo razvita podjetniška infrastruktura, nezadostna podjetniška iniciativa, podpovprečna dodana vrednost na delavca, slabo razvit inovacij-ski sistem, preskromna vlaganja v raziskave in razvoj, ki odlikujejo le nekatera velika podjetja. Če doda-mo še slabo notranjo povezanost in navezanost regije na sodobne prometne tokove, ohranjenost oko-lja, razvit zdraviliški turizem, pose-ljeno podeželje z bogato naravno in kulturno dediščino, so razvojne potrebe in možnosti regije pov-sem jasne. Najbolj izpostavljene slabosti so torej slaba dostopnost, nezadostna infrastrukturna opre-mljenost, zaostajanje v izobrazbeni strukturi prebivalstva in pri razvoju podjetniškega sektorja, pomanj-kanje kvalitetnih delovnih mest, razlike v razvoju ter neenake mo-žnosti na celotnem območju regije. Pomembna razvojna prednost je koncentracija gospodarskih rezul-tatov in zaposlovanja v velikih in-dustrijskih družbah, ki pa je hkrati tudi razvojna nevarnost. Za zaustavitev negativnih trendov v razvoju in zmanjševanje razvoj-nih zaostankov območij regije pa so potrebne zlasti naslednje aktiv-nosti: izboljšanje prometne infra-strukture (prometnice v okviru 3. in 3.a razvojne osi, ki so obravna-vane v okviru sredstev za izgradnjo državnih cest), izboljšanje informa-cijske infrastrukture (širokopasov-ne povezave tam, kjer teh še ni), vzpostavitev in razvoj podjetniške razvojne infrastrukture (podjetniški inkubator), krepitev razvojnih po-tencialov z učinkovitim izvajanjem nalog na osnovi rednega izvajanja regionalnih razvojnih programov (izvedbeni načrti) ter priprava dodatnih razvojnih programov, ki bodo financirani z dodatnimi evropskimi ali državnimi sredstvi.

Programsko obdobje 2007-2013 prinaša Sloveniji in regiji nove raz-sežnosti, možnosti, projektne ideje in dodatna sredstva.

� kakšno vlogo ima pri tem ra-zvojni center novo mesto?V tem okviru nalog je Razvojni center izdelal Regionalni razvojni program 2007-2013 za JV Slove-nijo in merila s kriteriji za delitev sredstev po subregijah. Regionalni

razvojni program je temeljni pro-gramski dokument na regional-ni ravni, ki opredeljuje razvojne prednosti regije, določa razvojne prioritete, programe, ukrepe in ci-lje spodbujanja razvoja v regiji. V okviru programa se po dvoletnem obdobju, skladno z razpisano kvoto sredstev po regijah, izvaja v okviru izvedbenih načrtov. V Regionalnem razvojnem pro-gramu JV Slovenije za obdobje 2007-2013 so prepoznane ra-zvojne možnosti, pa tudi slabosti in nevarnosti regije. Nevarnosti

pretijo zlasti v preveliki odvisnosti gospodarskega razvoja regije od majhnega števila velikih podjetij, ki so tudi zelo uspešna, ogrožena delovna mesta v podjetjih, ki še vedno niso zaključila procesa pri-lagajanja spremembam na global-nih trgih, pomanjkanje programov z visoko dodano vrednostjo, kar odganja visoko kvalificiran kader v konkurenčnejša okolja, še vedno preslaba povezanost in dostopnost regije, podhranjen storitveni sektor, pomanjkljiva razvojna infrastruk-tura za spodbujanje podjetništva, R&R in drugo.

Projektni predlogi, ki so del Iz-vedbenega načrta Regionalnega razvojnega programa regije Jugo-vzhodna Slovenija 2007-2013 za obdobje 2010-2012, predstavljajo zaključeno funkcionalno celoto. Iz-kazujejo regionalni pomen in vpliv na dodano vrednost gospodarstva v regiji JV Slovenija ter pomen za ustvarjanje novih delovnih mest ali vpliv na izboljšanje stanja okolja in zagotavljanje osnovne komunalne infrastrukture. V celotnem pro-gramskem obdobju 2007-2013 je v okviru razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Re-gionalni razvojni programi« za ra-zvojno regijo JV Slovenija na voljo 50.928.355,00 EUR. Razpoložlji-va kvota za obdobje 2010-2012 za JV Slovenijo je 19.184.395,00 EUR in predstavlja osnovo za ure-sničevanje prioritetne liste operacij Izvedbenega načrta Regionalnega

razvojnega programa. Regionalni razvojni programi v okviru izvedbenih načrtov 2010–2012 predstavljajo Razvojnemu centru in občinam v regiji nove izzive za uresničevanje regionalne politike ter dviga kakovosti življenja in gospodarskega preboja regije.

� Slišati je, da je »evropskih sred-stev na pretek«, črpanje le-teh pa je slabo. ali to drži tudi za regijo jV Slovenija in če je odgovor pritr-dilen, kje so razlogi za tako slabe rezultate? Možnosti za sofinanciranje oz. čr-panje evropskih sredstev je kar ne-kaj, predvsem iz Evropskega skla-da za regionalni razvoj, Evropskega socialnega sklada in Evropskega sklada za kmetijstvo in razvoj po-deželja. Ravno tako so sredstva evropskega kohezijskega sklada izjemno zanimiva in tudi visoka. Skladno s sprejetim Regionalnim razvojnim programom za regijo JV Slovenija je analiza pokazala, da je črpanje sredstev strukturnega skla-da dobro.Izvedbena načrta 2007-2009 in 2010-2012 sta bila pripravljena za črpanje sredstev iz operativ-nih programov krepitve regional-nih razvojnih potencialov (RRP), regionalne okoljske in prometne infrastrukture (OP ROPI) in opera-tivnega programa razvoja človeških virov (ESS). Nekatere t.i. operacije smo prijavljali tudi na druge vire, kot so npr. Evropski kmetijski sklad (EKRP), INTERREG IIIA idr.Tako je realizacija izvedbenega na-črta 2007-2009 glede na analizo uspešna, kajti vsebine izvedenih operacij so z realiziranimi rezultati prinesle nove razsežnosti z doda-no vrednostjo in novimi delovnimi mesti. Regija je pridobila na ure-jenosti komunalne infrastrukture in čistilnih naprav, kar nekaj cest je bilo rekonstruiranih, izdelana je bila strategija prepoznavnosti regi-je in posameznih občin ter viden napredek v razvoju podjetništva na podeželju.

Večina operacij je bila realizirana iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESSR) razvojne prioritete »razvoj regij«.Napovedi iz realizacije RRP za ce-lotno obdobje 2007-2013 kažejo, da bo le-ta uspešna, saj bo urejena okoljska in prometna infrastruktu-ra, razvija se socialno področje ter podjetništvo s poudarkom na turiz-mu v regiji.Navkljub gospodarski krizi je re-giji uspelo v obdobju 2007-2009 izpeljati pomembne operacije in realizirati pomembne razvojne projekte, ravno tako so občine kljub gospodarski krizi za obdobje 2010-2012 optimistično prijavlja-le projekte visokih vrednosti in se nekatere kljub nizkemu odstotku

sofinanciranja odločile, da jih bodo izpeljale v letih 2010–2012.

V Izvedbeni načrt Regionalnega razvojnega programa Jugovzho-dne razvojne regije za obdobje 2010-2012 je skupaj prijavljenih 48 operacij. Od tega se 22 ope-racij oz. 46 % operacij navezuje na Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov. Izvedene operacije bodo prinesle nova delovna mesta v vrtcih, do-movih za starejše, 26 operacij oz. 54 % operacij pa se navezuje na Operativni program Razvoja okolj-ske in prometne infrastrukture. Tako bodo prebivalci JV Slovenije v obdobju 2010-2012 pridobili še veliko dodatno urejenih kanali-zacijskih sistemov, s tem pa tudi neoporečno pitno vodo. V Izvedbe-ni načrt Regionalnega razvojnega programa Jugovzhodne razvojne regije za obdobje 2010-2012 žal ni prijavljenih operacij s področja Operativnega programa razvoja človeških virov, kar pa se načrtuje za naslednje obdobje 2012-2013.

Razvojnemu centru je kot subjektu spodbujanja regionalnega razvoja v interesu, da se sredstva, ki so namenjena razvoju regije, za ta namen tudi porabijo. Nespametno bi bilo, da sredstva, ki so regiji do-deljena, ne bi bila porabljena v ce-loti. To bi lahko pomenilo znižanje sredstev za celotno regijo JV Slo-venija v naslednjem programskem obdobju.

Ocenjujemo, da je nabor sedaj potrjenih prioritetnih predlogov za naslednji peti javni razpis ustrezno strukturiran, usklajen z Regional-nim razvojnim programom 2007-2013 za JV Slovenijo in da projekti predstavljajo zaključeno funkcio-nalno celoto. Zato ni naključje, da je vizija re-gije v tem programskem obdobju »Regija znanja in enakih razvojnih možnosti«. Uresničiti jo je mogoče z ustvarjanjem novih kvalitetnih delovnih mest, še hitrejšim in enakomernejšim gospodarskim ra-zvojem, z vključevanjem območij, ki zaostajajo v razvoju, z novimi programi izobraževanja za potrebe nosilcev gospodarskega razvoja in podjetništva ter vzpostavljanjem pomanjkljive podjetniške infra-strukture.

»Razvojni izzivi Dolenjske»: nove podjetniške priložnosti« in črpanje evropskih sredstev so realnost in še posebej dragocene v trenutnih gospodarskih razmerah, ki nas motivirajo k novim idejam in par-tnerstvom.

Razvojni center Novo mesto, Lju-bljanska cesta 26, 8000 Novo mesto.

Razvojnemu centru je kot subjektu spodbujanja

regionalnega razvoja v interesu, da se sredstva, ki so

namenjena razvoju regije, za ta namen

tudi porabijo.

Velika priložnost do konca junija!

Razstavno–prodajni salonCesta XV. brigade 478330 Metlika

telefon 07 36 92 700

Akcijska prodaja, v razstavno-prodajnem salonu kopalniške opreme Kolpa, d.d. Metlika

Zelo ugodna ponudba:

kopalniškega pohištvakopalnih in tuš kadimasažnih kabin in masažnih kadiakcijske cene armatur, sanitarne keramike in keramičnih ploščicodprodaja razstavnih eksponatovkuhinjski pomivalniki Alveus iz nerjaveče pločevine in algranitasodobne kuhinjske armaturesvetujemo in izrišemo vam vašo kopalnico

••••

••

••

V Metliki je največji razstavno prodajni salon kopalniške opreme Kolpa san v Sloveniji, kateri vam nudi široko izbiro kopalniške opreme in raznovrstnih lesenih izdelkov.

www.kolpa.si


AvtohišA vrtin, ČrnomeljProdaja vozil: 07/35 66 101, www.avto.net/ahvrtin

RENAULT MODUSŽE OD 9.730 EUR

RENAULT MEGANE GENERATION ŽE OD 12.320 EUR

RENAULT MEGANE GRANDTOURŽE OD 13.900 EUR

RENAULT SCENICŽE OD 14.900 EUR

Alojz Žokvič s.p.Kanižarica 41b8340 Črnomelj

•vrtnikamini (tudi za peko odojkov in jagenjčkov)

• fontane,lijaki,kipci,stebrizatrte• travnekocke,betonskiškarpniki

Izvajamo vsa gradbena dela za industrijske objekte, hiše, parkirišča, zunanje ureditve, industrijski tlaki Cvorc.

T:073567590G:040678513F:073567590

IZDELOVANJE CEMENTNE STREŠNE OPEKE

Tel.: 07/33 44 380, GSM: 041 385 599

Jože Mežnar s.p.Veliki Slatnik 208000 Novo mesto


MANA d.o.o., turistična agencijaGermova ulica 4, Novo mesto07/39 35 [email protected]

V septembru Vas vabimo na 5-dnevni izlet z avtobusom iz NOVEGA MESTA na dalmatinski otok VIS CENA: 193€(CENA za prijave do 30.6. je 183€)

DATUM: od srede, 22.9. do nedelje, 26.9..CENA VKLJUČUJE: avtobusni prevoz iz Novega mesta in trajekt na VIS, 4 polpenzione v hotelu BIŠEVO, vodenje in organizacijo izleta ter nezgodno zavarovanje.DOPLAČILA: turistična pristojbina 1€/dan/osebo, izleti po želji.

NAJEM apartmaja s klimo v ČERvARU za 7 DNI za 4 osebe . . . . . . . . . . . . . od313€NAJEM apartmaja s klimo na PAGU za 7 DNI za 2 osebi . . . . . . . . . . . . . . . . od279€NAJEM apartmaja v PAKoŠTANIH za 7 dni za 4 osebe v juliju in avgustu . . od243€

AKCIJEvHoTELIHvDALMACIJI–oTRoKDo12.LETAPoNEKoDBREZPLAČNo!PoKLIČITEZAKATALoGEIZLETovINPoTovANJPoEvRoPI!

V TUJINO Z LETALOM - cena vključuje 7-dnevne hotelske storitve, letalski prevoz in vse pristojbine, obrok v letalu, prevoz do hotela in predstavnika.

SHARM EL SHEIKH . . . . . . . . . . . .26.6 . . 7 X POL 4*. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . od449€TUNIZIJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .16.6 . . 7 X POL 3*. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . od299€TUNIZIJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .16.6 . . .7 X ALL 4*. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . od399€GRČIJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .25.6 . . 7 X POL 4*. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . od469€TURČIJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .23.6 . . 7 X POL 3*. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . od379€TURČIJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .23.6 . . 7 X POL 4*. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . od439€ŠPANIJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .16.6 . . 7 X POL 3*. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . od389€

že 20 let z vami

U N I d.o.o. Podbočje , Kurirska pot 4 , 8270 KRŠKOTel: 07 490 1980, Fax: 07 490 [email protected]

Smo družba za gradbeni inženiring, izvajanje in proizvodnjo

SVETUjEMO, PROjEKTIRAMO IN IZVAjAMO : » Zunanje ureditve, urejanje dvorišč, polaganje robnikov, tlakovanje in asfaltiranje

» Urejanje vrtov, zemeljska dela v vinogradih, sadovnjakih in gozdovih

» Izkopi, nasipi, navozi, utrjevanje » Vgradnja malih ekoloških čistilnih naprav » Izgradnja cest in dovoznih poti, skupaj z odvodnjavanjem » Drobljenje odpadnih materialov » Selitve » Izgradnja kanalizacijskih sistemov » Sanacija plazov » Dobava gramozov in peskov

različnih frakcij » Dobava zemlje različnih kvalitet

» Rušenje objektov » Sanacije objektov

20 LET TRADICIjE!»Kar je za vas nemogoče je za nas izziv«

VpiS V izredno izobraŽeVanjeV ŠOLSKEM LETU 2010/2011 VPISUJEMO V PROGRAME:

1. pokliCno tehniškega in Srednjega StrokoVnega izobraŽeVanja:

� Strojni tehnik, avtoservisni tehnik,elektrotehnik, tehnik računalništva, gradbeni tehnik, lesarski tehnik, zdravstve-na nega, logistični tehnik, predšolska vzgoja, kemijski tehnik, farmacevtski tehnik, kozmetični tehnik in tehnik mehatronike.

2. Srednjega pokliCnega izobraŽeVanja: � Avtokaroserist, avtoserviser,inštalater strojnih inštalacij,

klepar krovec, mehatronik operater,oblikovalec kovin orod-jar, bolničar negovalec, elektrikar, računalnikar, zidar, tesar, pečar-polagalec keramičnih oblog, pečar keramik in mizar.

3. prekValiFikaCij: � Iz različnih poklicev v vse zgoraj navedene programe

Šolski center Novo mestoEnota za izobraževanje odraslih Šegova ulica 112, Novo mesto

Vse informacije, priznavanje predhodne izobrazbe, oceno trajanja izobraževanja in stroškov dobite na tel.št. (07) 3932 202,

GSM (031) 396-340, še bolje pa osebno na Šolskem centru Novo mesto v pisarni EIO vsak delovni dan od 9.00 do 17.00.

Kontaktirate nas lahko tudi na elektronski naslov [email protected]

VpiS bo 16. 09. 2010 ob 17. Uri na šolSkem CentrU

NAJLEPŠEKOPALKE

za vaše sončne poletne

uriceNancy • Lisca

Galeb-Trade d.o.o., maloprodajne enote »GALEB svet perila«

PE »GALEB«, Glavni trg 29Novo Mesto

Del. čas: pon – pet od 8. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure

Tel: 07 3323 545

[email protected]

En svet, dva vhoda - VAŠ SVET.


Pravilno rešeno geslo april-ske križanke je BALKONSKO CVETJE.

Srečni izžrebanci aprilske številke so:

1. amadeja mencin iz Šentjerneja

2. Stanko bajuk iz Metlike3. Janja bartolj iz Novega

mestaSponzor nagradne križanke v mesecu junij je: Cvetličar-na Papež, Vinko Papež s.p., 8340 Črnomelj Dopisnice z geslom nam po-šljite do 23. julija 2010 na naslov: televizija Vaš kanal, za Vaš Mesečnik, Podbev-škova 12, 8000 Novo me-sto.

Ob praznovanju 200-letnice vam predstavljamo MILLESIM 200 - serijo preopremljenih avtomobilov po preugodnih cenah! Ugodnostim dodajamo še posebno ponudbo Peugeot fi nanciranja s podaljšano garancijo na 4 leta*, ki jo prejmete ob doplačilu le enega eura.

PEUGEOT 207 & 308

www.peugeot.si

PEUGEOT PRAZNUJE 200 LET!

207 za 9.990€ 308 za 13.990€PREOPREMLJENI MODELI PO PREUGODNIH CENAH!

Poraba (kombiniran način vožnje, l/100 km): od 5,3 - 7,4. Izpuh CO2 (g/km): od 140 - 181. Cena velja samo pri nakupu s pomočjo Peugeot fi nanciranja (fi nančni lizing) za fi zične osebe za vozila dobavljiva do 31. 8. 2010. *4-letna garancija vključuje 2 leti pogodbene garancije in 2 leti dodatne podaljšane garancije ali 80.000 prevoženih kilometrov.

AVTO VELKAVRH d.o.o.Prečna 91 - 8000 Novo mestoTel. 07 334 85 10


Vrtnarstvo in cevtličarstvoVinko Papež s.p.,

Grajska cesta 17 b, Črnomelj Telefon: 07/30 52 343

e-pošta: [email protected]


Otmar Šturm,vinogradnik in vinar

Vihar z one strani Gorjancev

Vinska deželica na skrajnem jugu naše države, ki je ime dobila po belih brezah, je zanimivo umeščena med vi-soko hribovje Gorjancev na eni strani in mejno reko Kol-po na drugi. In v trenutku, ko se masiv Gorjancev zač-ne polagoma spuščati proti jugu, se popotniku odpre Bela krajina. Dežela prija-znih ljudi je bogato poseja-na z vinogradi, saj tam »spo-daj« skoraj obvezno velja, da ima Belokranjec svoj vi-nograd. In prav ta »domo-vinska pravica« je botrovala temu, da je Otmar Šturm ml. jaki in šibki tok zamenjal za trtje, kot vinogradu pravi-jo domačini. Leta 1992 je od očeta Otmarja prevzel vino-gradništvo in žlahtna vinska zgodba je z vsem, kar sodi zraven, njemu in njegovim trem damam - ženi Lidiji in hčerama Maši in Valentini - postala način življenja.


Slobodan Jovič osebni arhiv

OčetOV izVirni greh

Šturmovi izvirajo iz starega metliškega me-stnega jedra in kot smo zapisali uvodoma, je tudi Otijev oče, kot Otmarja kličejo že od malega, poskrbel za izvirni greh in pod Sve-to Ano v bližini Vidoševičev postavil zidanico in v letu 1968 zasadil trte. In v slogu priimka - Šturm v nemškem prevodu pomeni vihar, tudi napad in celo naskok - »napadel« belo-kranjsko zemljico na svoj način in zasadil tudi rumeni muškat. Z vidika današnjega časa nič posebnega, a v začetku sedemdesetih let zasaditi prepovedano trto je bilo na meji razumnega. Rumeni muškat je namreč bil v Beli krajini prepovedan. Tako kot velja da-nes, so tudi v tistih časih veljala pravila o tem, kaj vinogradnik lahko sadi v svojem vinogra-du in česa ne. Oba Šturma, oče in sin, sta v belokranjsko vinogradništvo vnesla precej svežega vetra, nekajkrat sta celo poskrbela za vihar. Najprej z dvema prepovedanima sortama, rumenim muškatom in tramincem. Otijev oče je leta 1982, na še danes svetovno priznanem vinskem ocenjevanju v Ljubljani, z rumenim muškatom kandidiral za šampiona. Seveda ga ni dobil, saj je omenjena sladka kapljica (najbolj zagreti vinoljubci ji pravijo vino za bogove) dobila belokranjsko domo-vinsko pravico šele leta 1986.

PrePOVeDAnA LJUBezen

Traminec pa je k Šturmovim, ki od nekdaj slovijo po sladkih vinih - pridelajo jih dobrih 40 odstotkov -, zajadral zgolj po naključju. Otmar mlajši je leta 1993 pod okriljem Sve-te Ane kupil od soseda vinograd in po štur-movsko ga ni preveč zanimalo, kašne trte so zasajene. Bilo je sedemsto trt traminca. Leta 1994 je iz rumenih opojnih grozdnih jagod pritekel prvi pridelek in to kar suhi jagodni izbor. Otmar, ki se ga še danes, kljub temu da smo zakorakali v 21. Stoletje, drži »etike-ta« upornika in posebneža med belokranj-skimi vinarji, je aromatično vino hudomu-šno poimenoval Prepovedano vino, nekaj kasneje Prepovedan sad in po dveh letih Prepovedan sadež. »Prepovedanec« je na številnih ocenjevanjih in tekmovanjih zma-goval in dobival najvišje ocene. Za traminca se je »ležanje v ilegali« za vedno zaključilo leta 2005, to leto je bil uradno dovoljen tudi v Beli krajini. Pustimo ob strani, ali je afir-macija rumenega muškata in traminca v Beli krajini »Viharnikova« zasluga, nesporno dej-stvo je, da sta obe sorti v deželi belih brez našli izvrstno rastišče.

AKOrD – DOBitnA KOMBinACiJA treh OKUSOV

Obe nekoč prepovedani pijači (rumeni mu-škat in traminec) ter krajevna kraljevina se-stavljajo vino z imenom Akord. Akord, ki v glasbeni metodologiji pomeni sozvočje naj-manj treh različnih tonov, je po šturmovsko drugačen, nenavaden, mirno lahko zapišem rahlo uporniški. Okus je malo bolj trd, saj vino preživi tri leta v hrastovih sodih, nato pa ga ustekleničijo brez filtriranja. Za vinske stro-kovnjake, za ljubitelje, avanturiste, vinoljubce absolutno dovolj velik izziv, ki to ostane tudi po končanem požirku. Rimski bog vina Bak-hus nikakor ne bi ostal ravnodušen, ali pač?

UPOrniŠKi VinArSKi DUh

Šturmova vina zaznamujejo tri linije, ki se ločujejo po etiketah: z belo etiketo so opre-mljena sveža vina iz mlajših vinogradov. Z modro etiketo vina iz starejših vinogradov na najboljših legah in izbranega grozdja. Predi-katna vina pa so prepoznavna po sličicah na etiketah in jim pravijo zlata kolekcija.Šturmovi so bili od nekdaj drugačni, oče Ot-mar je veliko potoval po svetu in okušal ter spoznaval vina. Če mu je bilo katero všeč, ga je kljub uradniški prepovedi poskušal vzgojiti v domači belokranjski zemljici. To uporništvo ni samo posledica priimka, ampak veliko več: življenjska danost, ki prehaja iz roda v rod. V šturmovskem slogu biti drugačen, inovativen je Otmar mlajši leta 1999 pod Sveto Ano, ki budno bdi nad njegovimi trtami, z lastnim denarjem zgradil moderno štiristo kvadra-tnih metrov veliko klet. To je bil odločilen trenutek, odločilen preboj v njegovi takratni osebni vinarski karieri; sodobna klet pa je pomenila tudi nov list v zgodovini belokranj-skega vinogradništva. Oba Šturma, tako oče

kot sin, sta samouka grozdna jezdeca, nikoli se nista vinarsko šolala, izobraževala pa ves čas. Učila sta se na svojih lastnih napakah in izkušnjah. Danes je Šturm na Olimpu, a skro-men kot je, tega ne bo nikoli direktno priznal.

VinU V čASt

A Otmar Šturm se ni ustavil, pred peti-mi leti je »njegov drugi jaz - vihar« znova udaril in iz zaspanosti prebudil Metliko in širše. V urbanem središču vinske deželice, v tamkajšnjem gradu, je odprl vinoteko in jo poimenoval Grajska klet. Sprva je nastal cel hudič, svež veter je bil močan, mnogi se še danes ne morejo sprijazniti s tem deja-njem. Danes, po petih letih trdega dela, je napredek viden - kultura pitja in pravilna, kakovostna postrežba dajejo rezultate. Za-nimivo je, kako se ljudje težko odločamo za spremembe, pa tudi če so te v naše dobro. Še dobro, da obstajajo ljudje, kot je Otmar, ki verjamejo v poslanstvo, ki jim je položeno v nedrje in so ga pripravljeni deliti z drugimi ter zgodbo »sterati do konca«. In posebna zgodba se vsakič zgodi tudi v njihovem vi-notoču pod Sveto Ano, ko vam cela družina pričara čarobno doživetje.

SAMO nAJBOLJŠe Je DOVOLJ DOBrO

Kam bo usmerilo »viharnika« v prihodnje? Njegovi domicilji v domačem okolju so nas prepričali o drugačnosti, možnem in potreb-nem sozvočju vsega lepega - vse podčrtano z jasnim ciljem »samo najboljše je dovolj dobro«! Zato že slutimo, da v Otiju nasta-ja nova ideja, nov premik, nova, samo zanj značilna pot. Kje bo spet predstavil sozvo-čje tradicionalnega in modernega? Vemo samo to - vihar in z njim »viharnik« se ne umakne! Izgine, nabere moči in nas vnovič »preseneti«!

Ljubitelji in poznavalci vina smo lahko vese-li, da se je Otijeva športna kariera - v najstni-ških letih je bil uspešen smučar in kolesar - končala pri devetnajstih. Če bi bilo drugače, bi danes bile naše brbončice najverjetneje prikrajšane za marsikateri užitek.

…Ves otok je odet v pomladne sanje,saj nove se moči v njem spet budé;

to je mladosti skrivno šepetanje,ki ga do dna dojame le srce…

(Pomlad v Kostanjevici, L. Smrekar )


Koncert za dober namen Pomlad v KostanjeviciPomlad pred vsakega izmed nas postavlja nove začetke, nove izzive… Včasih nas ob šepetu pomladnih sap prevzamejo skrivnostne sile, ki jih lahko dojamemo le, če na svet pogledamo s srcem.Žal včasih vigred namesto vznesenosti in no-vih korakov med nas pošlje usodne trenutke, ki zaznamujejo posameznika ali skupnost. 14. marca 2010 se je kostanjeviški otok prebudil v čudovito pomladno jutro, a v zraku je vel te-žak vonj po tragediji, ki je tisto noč doletela družinsko podjetje, eno izmed 50 najboljših in najbolj znanih slovenskih gostiln, Gostilno Žolnir, ki jo že več kot 30 let vodita Fanika in Otto Sevšek. Splet nepojasnjenih okoliščin je v obliki ognjenih zubljev v nekaj minutah uničil večino tega, kar je družina ustvarila v minulih desetletjih, hkrati pa so v zraku obvisela tudi delovna mesta domačinov, ki jim je gostilna dajala kruh.Kostanjevica na Krki in njeni ljudje so s prvi-mi odzivi poskušali spodbuditi lastnike, da ne smejo obupati, da se lahko zanesejo na pri-jatelje, znance, poslovne partnerje, občane…

Obljuba dela dolg in občina Kostanjevica na Krki se je odločila podpreti Gostilno Žolnir, lanskoletne dobitnike kostanjeviškega zlatnika, enega najvišjih občinskih priznanj, v prizadeva-njih, da začnejo na novo…Težko bi našli dru-

štvo, zavod, organizacijo, ki jim Gostilna Žolnir ni pomagala kot sponzor ali donator, težko bi pozabili na vse njihove dobrodelne poteze, na pomembne vloge, ki sta jih tako Fanika kot Otto odigrala v različnih društvih in združe-njih…Nešteto parov je svojo zakonsko obljubo sklenilo s poročnim slavjem v tej gostilni, koliko

turistov se je tu okrepčalo ob srečanju s Ko-stanjevico…Dolžnost vseh, ki smo bili kadarkoli in kakor-koli povezani z Gostilno Žolnir je, da danes mi pomagamo njim, kajti Kostanjevica, Do-lenjska, Posavje, Slovenija, slovenski gostinci in vinarji in ves slovenski turizem potrebujejo takšne gostilne! Prireditev, koncert za dober namen Pomlad v Kostanjevici, je na dan mladosti, 25. maja iz-zvenel kot zahvala družine Sevšek vsem, ki so jim pomagali do sedaj, in kot spodbuda tistim, ki bi Gostilni Žolnir še želeli ponuditi svojo po-moč. Tisti večer je bilo zbranih dobrih 6.000 €, ki so jih darovali številni posamezniki iz Ko-stanjevice in oklice, ter društva.Poleg znanih glasbenikov in povezovalcev pro-grama so na prireditvi sodelovali tudi nekate-ri vinarji, domače društvo podeželskih žena, mladi pevci iz Osnovne šole Jožeta Gorjupa in številni mediji, prav vsi pa so se odpovedali svojim honorarjem.

Organizacijski odbor prireditve »POMLAD V KOSTANJEVICI«

Družina Sevšek.


Pogovor z direktorico Zdravstvenega doma Novo mesto Mileno Kramar Zupan

Novo mesto mora postati zanimivo za zdravnike

� ob različnih priložnostih, še posebej pa v zadnjih dneh ob obeleževanjih 30–letnice zdravstvenega doma novo mesto na tej lo-kaciji, poudarjate, da je zdravje ena največjih človekovih vrednot.Da, tega se zavemo šele takrat, ko ga izgu-bimo ali začnemo izgubljati. Zdravje je po-vezano z najbolj intimnim delom našega bivanja in delovanja. Vlogo direktorice zdra-vstvenega doma zato sprejemam s posebno motivacijo, ambicijo in veliko odgovornostjo. Naš zdravstveni dom predstavlja celovit zdra-vstveni center, ki občanom in občankam na enem mestu zagotavlja vso zunajbolnišnično zdravstveno oskrbo. Je ena večjih pozitivnih razvojnih pridobitev na področju zdravstva za naše ljudi. Vendar si žal tudi na področju zdra-vstva vse bolj stojijo nasproti različni interesi uporabnikov, izvajalcev storitev, plačnikov in ustanoviteljev, zato tudi obstoj zdravstvenega doma ni več samoumeven.

� katere so največje nevarnosti, da se ti in-teresi uveljavijo?Zdravstvena politika v naši občini je bila zadnja leta zelo naklonjena koncesijskemu izvajanju zdravstvene dejavnosti. Podeljevanje koncesij poslabšuje pogoje poslovanja in stroškovno učinkovitost zdravstvenih domov. Nepremišlje-no podeljevanje velikega števila koncesij pred tremi leti je resno ogrozilo delovanje zdravstve-nega doma, ki je zašel v veliko finančno izgubo, velik primanjkljaj zdravnikov in na drugi strani presežek ostalih zaposlenih, veliko nezadovolj-stvo zaposlenih in pacientov ter obremenjujoč konflikt in nerešena razmerja s koncesionarji. Zato je Mestna občina kot edina za to podro-čje dobila tudi negativno mnenje Računskega sodišča Slovenije. Vsak župan bi moral dojeti, da se lahko koncesije podeljuje le na podlagi resnih analiz, kako bo to koristilo pacientom, ne pa kar na pamet ali bog ne daj še iz kakšnih drugih dvomljivih razlogov.

� kje smo danes po tako hudem stanju v našem zdravstvenem domu?Po dveh letih lahko ugotovimo, da nam je v Novem mestu uspelo ohraniti naš zdravstveni

dom, ki ostaja prevladujoča oblika zagotavlja-nja zdravstvenega varstva prebivalstva na ob-močju kar osmih občin. Še več – iz izgubaša je po finančnih kazalcih in tudi po oceni ministra izpred mesecev postal eden najboljših zdra-vstvenih domov v Sloveniji.

� kako vam je to uspelo?Čeprav preživljamo gospodarsko krizo in zdravstvena blagajna krči finančna sredstva zaradi številnih varčevalnih ukrepov, v teh pogojih poslujemo s presežki prihodkov nad odhodki, kadrovsko smo se zelo okrepili in lahko povem, da imamo v primerjavi z osta-limi zdravstvenimi domovi nadpovprečno dobro preskrbljenost z zdravniki. V zadnjih dveh letih smo na novo zaposlili šest zoboz-dravnikov (od tega dva specialista: protetika in čeljustnega kirurga), 4 splošne zdravnike, pediatra, internista. Zmanjšali smo števi-lo nezdravstvenih delavcev. Uspelo nam je

bistveno izboljšati klimo in zadovoljstvo za-poslenih. V preteklem letu smo pridobili in uspešno izvajali novi program antikoagulan-tne ambulante in program zdravstvenega var-stva v novomeških zaporih, širitev programa mamografije in bolezni dojk, čeljustne kirur-gije in preventivnih dejavnosti. Na našo po-budo in pripravo programa nam je v sodelo-vanju z ZZZS Novo mesto uspelo pripeljati na Dolenjsko 2 nova programa zobozdravstva in 2 programa družinske medicine. S tem smo pomembno izboljšali preskrbljenost Dolenjk in Dolenjcev z zdravniki in zobozdravniki, saj smo bili do sedaj krepko pod povprečjem Slovenije, ter na tak način doprinesli h kako-vosti primarnega zdravstva na Dolenjskem. Še posebej smo ponosni na izvajanje pre-ventivne dejavnosti, ki je ena temeljnih nalog osnovnega zdravstva. Po več letih smo rešili tudi izjemno velik problem bolečin zob, in si-cer tako, da vsak zobozdravnik nameni vsak dan prvo uro ordinacijskega časa za sprejem pacientov z bolečinami, in to ne le za svoje opredeljene paciente, ampak tudi za vse ne-opredeljene. Kljub finančni sanaciji in varčevalnim ukre-

pom smo veliko vlagali v opremo in prostore, ki so v 30 letih že dotrajali in so bili potrebni prenove. Tako smo lani prenovili trakt zoboz-dravstvenega oddelka, zamenjali najbolj do-trajane steklene površine na objektu, zgradili in preuredili nove ordinacije, osvežili, uredili in primerno označili skupne prostore zavoda, klimatizirali ordinacijske prostore in čakalni-ce. V poletnih mesecih smo v sodelovanju z Gozdnim gospodarstvom in Kmetijsko šolo Grm zasadili osrednji zeleni prostor pred Zdra-vstvenim domom. Bistveno smo posodobili avtopark v reševalni službi z novimi reševalni-mi vozili, nabavili nov digitalni zobni rentgen, veliko smo vložili v informatizacijo poslovanja. Posebej smo ponosni na uspešno izpeljano humanitarno akcijo zbiranja sredstev za na-kup sodobnega digitalnega mamografa pod vodstvom Društva Julije, s katerim smo Do-lenjkam, Belokranjkam in drugim ženskam zagotovili obstoj in razvoj programa mamo-grafije oziroma zgodnjega odkrivanja raka dojk. Naj povem, da smo poleg Zdravstvenega doma Ljubljana edini zdravstveni dom v Slo-veniji, ki izvaja program mamografije in to z najsodobnejšim digitalnim mamografom. To je velika pridobitev za naš kraj, za naše ljudi.

� kako se počutite danes po vseh navedenih uspehih kot direktorica?V letih, odkar vodim zdravstveni dom, sem uspela spoznati pogoje dela, zavod, notranja razmerja, medsebojne odnose sodelavcev in zunanje poslovno okolje, ki lahko bistveno po-seže v delovanje zavoda. Vsak od naštetih ele-mentov enakovredno tvori celoto in prav vsak del se mora poklopiti, da je delo optimalno in rezultati učinkoviti. Največ mi pomeni, ko to opazijo pacienti in ko mi posamezni zaposleni povedo, da so ponosni, da delajo v zdravstve-nem domu. To je res veliko. Uspelo nam je, ker smo vsi zaposleni delali skupaj, iskali pra-vilne odločitve in ubrali prave poti. Brez njih ne bi bili tu, kjer smo. Ustvarili smo pogoje za doseganje visoke ka-kovosti zdravstvenih storitev na primarni ravni in za nadaljnji razvoj zavoda.

� kaj pa bi radi še izboljšali?Kljub pozitivnim kazalcem vidim veliko mo-žnosti, da bi svoje delo še izboljšali v korist pacientov, zaposlenih, ustanoviteljic, plačni-kov zdravstvenih storitev in širše javnosti. Najprej se zavedamo, da moramo vsak dan potrjevati doseženo. In delati nove kakovostne premike. Nujno je, da bi k nam prihajali naj-boljši mladi zdravniki. Žal ti po študiju veliko raje ostanejo v Ljubljani. Novo mesto se jim preprosto ne zdi dovolj atraktivno za življenje in delo.

Slobodan Jovič


v ob

jekt

ivu

Vaš mesečnik

Rock Otočec 2010Fo

to: V

esm

in Ka

jtazo

vič

Foto

: ww

w.s

xc.h

u /

Obl

ikov

anje

: San

dra

Hro

vat

GLASBENI ABONMA

GLASBENO-GLEDALIŠKI ABONMA

OTROŠKI ABONMA

GLEDALIŠKI ABONMA

Vabimo kpredvpisu abonmajev 2010/2011

14. – 23. junij 2010 od 10. do 17. ureIZKORISTITE 10-ODSTOTNI POPUST!

K U L T U R N I C E N T E R J A N E Z A T R D I N EN O V I T R G 5, N O V O M E S T O • 0 7 3 9 3 0 3 9 0 • W W W . K C J T . S I

Mestna občina Novo mestoUstanoviteljica KCJT

priprave na naš največji glasbeni žur na pro-stem roc otočec, ki bo letos od 2. do 4. juli-ja, so v sklepni fazi. idejnega očeta festivala Francija keka smo ujeli po telefonu med ure-janjem še zadnjih podrobnosti. Franci, kako bi opisal vaš in seveda tudi naš tradi-cionalni festival rock otočec?“Ljubezen, raj, prija-teljstvo, reka Krka, najbolj nora zabava, igre in igrice, kopanje,

glasba - Tarja, Niet, Jaya The Cat, Alen Isla-mović, Mi2, Šank rock, Noctiferia, Demolition group, Red five point star, AC/DC real tribute, Ironmedian, Zbogom Brus Li ... Improligaši, veselje, smeh ... ti in jaz ... vsi ... od 2. do 4. julija. to je letošnji Rock Otočec.”

ali resnično obstaja nevarnost da bo letošnji rock otočec zadnjič na idilični jasi ob reki krki za gradom otočec?“Vsaka pogodba se enkrat izteče, tako se bo tudi naša. Petletna pogodba z upravljavci pri-

zorišča se letos bo. Dejansko je zato mo-žno, da je letošnji Rock Otočec zadnji na

znameniti lokaciji, ki jo je vredno vsaj enkrat v življenju doživeti.”

drži trditev, da so vstopnice že sko-raj pošle?“Ne, na voljo je še nekaj stojišč in

ležišč. Se je pa treba podvizati.”Vsi, ki boste iz takšnega ali drugačnega razlo-ga festival na Otočcu zamudili, si boste utrinke lahko ogledali na Televiziji Vaš kanal. Kamere Vašega kanala bodo tradicionalno beležile do-gajanje na prizorišču in ni dvoma, da se znova obeta atraktivna zgodba.

IZKUŠENI GLASBENIKISkupino Kok band sestavljajo Zlatko (vokal, kitara), Jaka (bas, vokal), Otmar (kitara, tam-bura, vokal) ter Matej (bobni). Vsi so izkušeni glasbeniki, v dolgi glasbeni karieri so sode-lovali z več zasedbami in preigravali različne glasbene zvrsti: od rock, etno in orkestralne pa vse do narodno-zabavne glasbe. Dober od-ziv poslušalcev jih je vzpodbudil, da so lani v novomeškem studiu Luca posneli dve lastni skladbi - Bijelina in Pravlica. Tudi v letošnjem letu namerava skupina oditi v studio in posneti nove lastne skladbe, če bodo oboževalce raz-veselili s CD ploščo, pa zaenkrat še ni znano.

Akcijska ponudba velja do odprodaje zalog ob sklenitvi/podaljšanju naročniškega razmerja: * Mobitel GSM/UMTS za paketa Povezani 44 in Povezani 77 za 24 mesecev (UMTS). Ponudba velja za vse, ki nimate veljavnega aneksa UMTS št. 14/2005 ali UMTS št. 14/2005 Povezani ali aneksa GSM št. 16/2009 in izpolnjujete ostale pogoje. ** Mobitel GSM/UMTS za paketa Povezani 44 in Povezani 77 za 12 mesecev (GSM). Ponudba velja za vse, ki nimate veljavnega aneksa GSM št. 8/2005 ali GSM št. 8/2005 Povezani ali aneksa GSM št. 16/2009 in izpolnjujete ostale pogoje. Mobitelova prodajna mreža uporabnikom omogoča nakup akcijskih aparatov na več kot 350 prodajnih mestih po vsej Sloveniji. Zaradi tega je mogoče, da določen model mobitela ni na voljo na vseh prodajnih mestih hkrati. Cene vključujejo DDV. Družba Mobitel si pridržuje pravico do spremembe cen in pogojev. Slike so simbolične. Za dodatne informacije, cenik pogovorov in storitev ter ostale pogoje v paketih Povezani obiščite spletno stran www.mobitel.si ali pokličite Mobitelov center za pomoč naročnikom na 041 700 700.

MOB

ITEL

, d.d

., 15

37 L

jubl

jana

169 €*

Sony EricssonVivaz

49 €**

BlackBerry ®Curve™ 8520

49 €*

SamsungOmnia PRO

249 €**

HTCDesire

Popolna skladnost stila in tehnologije.Za trenutke, ki πtejejo. Mobiteli iz Mobitela.


v ob

jekt

ivu

Vaš mesečnik

ŠKROPILNICE, NAMAKALNI SISTEMI!

Nošene traktorske škropilnice od 200 do 600 l

Črpalke za škropljenje vinogradov in sadovnjakov

Črpalke zanamakanje s pretoki od 400 do 1500 l/min

Nošeni in voženi pršilnikiod 200 do 400 l

Samokolnice

Vreček agro d.o.o. , M. Vadnova 22, 4000 Kranj, T 04 23 41 740, 040 831 441, www.vrecek-agro.si

JE VOZNIK PO 80 LETU, ŠE VAREN

VOZNIK?Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Krško, ki ga vodi tamkajšnji podžupan Cvetko Sršen, pripravlja pogovor s predstav-niki policije, zdravstva in upo-kojenci na temo, je zdravje udeležencev v tretjem življenj-skem obdobju ključno, za nji-hovo večjo varnost v prometu. Oddaja bo v programu Televi-zije Vaš kanal, predvajana v četrtek, 24. junija 2010, ob 19.50 uri!

t e n d.o.o. Tomaj 110

6221 Dutovlje

[email protected]: 05 7640 263F: 05 7642 011G: 031 333 404

Novo!

www.ten-cerne.siza 3x hitrejše fugiranje kamnitih zidnih oblog in tlakov

FugirNa Naprava

www.avto-slak.si

Tel: 07 34 81 481, Obrtniška ulica 51, 8210 Trebnje

service

VW CAddy furGONŽe za 9.990 Eur neto

(climatic, esp, abs, elektro paket)

VW POlO 1.2Že za 10.360 Eur

(climatic, ABS+ESP, el. paket, radio CD/MP3, 4 x air bag …)

NOVI TrANSPOrTErŽe za 17.690 Eur

motor ur5

IZKOrISTITE PrIlOŽNOST V KATErI IMATE PrEdNOST VI!

• ugoden kredit in finančni leasing,

• nižji začetni stroški,• ugodno zavarovanje

znižano do 50%.

GOlf rABBIT 1.2 TSI77 kw (105 KM), Cena: 13.990 Eur

(klimatska naprava, ESP, 7 zračnih blazin, meglenke, 15'' alu platišča, sprednji sredinski naslon za roke, radio RCD 210 CD/mp3, potovalni računalnik, zasilno rezervno kolo)

VW PASSAT lIMuZINA 2.0 TdI EdITION, Cena: 21.900 Eur

(lita platišča, 6 x air bag, climatronic, esp, tempomat, meglenke, potovalni računalnik, crom paket, parkirni

senzorji spredaj in zadaj, ... )

MOŽNOST uVElJAVITVE 30% INVESTICIJSKE OlAJŠAVE

Documents

Mesecnik junij 2010