{AJ DELA ZVEZA Ei' KAJ DELA ZVEZA El' KAJ DELl Deset mesecev za novo proizvodno dvorano

Sredi septembra bo­do v Elanu Begunje de­lavci tozda Plastika že zače li delati v nov i pr­oizvodni dvorani . ki bo zgrajena v rekord­no kratkem času -deset ih mesecih in celo neko li ko pred d ogo­varjenim časom. Z no­vo dvorano bodo do­bili 4000 kvadratnih metrov dodatnih pov­rši n za izdelavo letal, avtomobilsko proizvo­dnjo ter za poveča nje proizvodnje čolnov. Za stavbo in obratna sred­stva so namenili 270 milijonov dinarjev. De­nar so zbrali Elan sam, banke in Aerodrom Ljubljana. Delno je gradnjo kreditiral iz­vajalec del GP Grosu­plje.

(Po DELU)

Predstavniki 450 letallie v Beogradu

(Tanjug) - Od 26. do 29. septembra bo v Beogradu kongres med­narodne organizacije letališč . Udeleženci bo­do razpravljali o orga­nizaciji dela na leta­li šč ih in o izboljšanju kakovosti storitev. Kot je povedal direktor be­ograjskega letališča Vla­dimir Lekic, se je dos­lej že prijavi lo kakih 150 mednarodnih leta­lišč, pričakujejo pa, da se bodo kongresa udel­ežili predstavniki 450 letatišč . Ker bodo mno­gi med njimi pripoto­vali v Jugoslavijo z družinami, je pričako­vati , da jih bo prišlo vsega skupaj približno 800. Poleg tujih in jugoslovanskih letališč bodo pri organizaciji in financiranju kon­gresa sodelovali še tuji proizvajalci letališke opreme in Turistična zveza Jugoslavije.

Z raketami ali letali? Druga letošnj a seja predsedst va sku­

pščine ZLOS se je zače l a 26. avgusta v ma li sejni dvorani občinske zgradbe na Trgu mladinskih del ovni h brigad v Lju­bljani z za hvalo in priznanjem tovari ši ci Nadi Dimnik, ki ji je predsednik Al ojz Gojčič ob odhodu v pokoj izroč il um e­tniš ko s liko za spomin na leta lee, s kate­rimi je neum omo delal a polnih 33 let.

Osrednja razprava se je nato razvila okrog obrambe pred točo , kjer pravza ­prav nastopata kar dve letalski panogi : motorno letalstvo in raketar stvo . Niti eni niti drugi pa pravza prav še ni mogoče priznati željene uspešnosti . O razvoj u, učinko vitosti in formalni plati obrambe z letali je najprej poročal Marko Medved iz mariborskega LC , potem pa še direktor hidrometeorološkega zavoda SRS tovariš Roškar . Po dobri uri raz­prav "za in proti " je predsedstvo men ilo, d a je treba mariborska in celjs ka pri zadeva nja opredeliti in ocenjevati ko t poskus ter predlagalo za spremljanje te dejavnosti strokovno skupino, v kateri naj bodo predstavniki hidrometeorolo­škega zavoda , zveze letalskih organiza­c ij , ko miteja za promet in zveze, interes ne sk upnost i za obrambo pred točo, se kretariata za ljuds ko obrambo in štaba za teritori a lno o brambo, n osi lec akcije pa naj bo komite za kmetij stvo.

Predsedstvo je nato sprejelo tekmo­valni sis tem v ZLOS, fi nančno po roč il o ZLOS, predlog delov nega na črta in predračun za let o 1984, informacijo o pogodbenih naloga h za K RV v letu 1983, predlog pravilnika o pl a keti in medalj a h ter ses tav uredni škega od bora " Priroč-nika za jadralne pil o te ". .

Predsedstvo je tudi po trdil o kandid a­ture za izve dbo nas lednjih tekmova nj :

republiška prvenstva: jadralsko člansko - Celje, jadralsko mla dinsko - Novo mesto , padalsko člansko in mladinsko -Tolmin (Bovec) , motorno - Velenje, motorno akrobats ko - Ajdovščina, zma­jarsko - Tržič , paraski - Tolmin (Bovec)

državna prvenstva: JAR, zak ljučn a prireditev z letalskim mitingom - Ptuj (ob 30. obletnici kluba), motorno akro­batsko - Ajdovščina , padalsko člansko in mladinsko - Lesce, paraski - Tol­min (Bovec), zmajarsko - Tolmin.

mednarodne prireditve: III . evropsko jadralsko prvenstvo v klubs kem razredu - Lesce, mednarodni padalski in motor­ni piknik - Tolmin (Bovec), medn arod­ni piknik motornih pilotov z mitingo m

- Slovenjgradec, i piknika motorni h pil otov - Portorož.

O poteku letošnj ih tekmovanj j e por­oča l Stane Bi zilj. Izvedena so bila vsa p lve nstva, ra ze n akro motorno, ki so ga prestavili na poz nejši datum. Na orga­nizacijo tekmovanj ni bilo pripomb, raze n na tekmovalni del Poka la B. Iva­nuša v Portorožu .

Predl og za spreme mbo 24. č l ena statu­ta ZLOS bo pripravila skupina: F . Prim­ožič, T. Belec in M. Bit enc.

PS ZLOS podpira kandidat uro S. Menegalije za podpredsednika FAI, v naslednj i točk i pa je o bravnavalo in potr­dil o tudi p o ll et ni obra čun revije KRI LA, ki kaže, d a bi rev ij a lah ko neillo teno iz­hajal a d o konca tega letn ik a.

Predsed s tvo je razpravljalo še o ajdovskem predlogu za spremem bo pra­vilnik a o uporabi "zlin a", s podbudilo evidentiranje kandidatov za vodstvo ZLOS v pri hodnj em mandatne m obdo­bju in sp rejelo nove tak se za izpite: 1500 din za p rv i posk us, 700 d in za poprav ni izpit in 1000 din za poo blas tila.

Prisotn i so s liša li tudi kakšno je stanje pri do bavi letalskega goriva: od pre­dvideni h 250 ton smo ga do zd aj dobili sa mo 35 to n. Za 80 ton, ki naj bi bil e na razpo lago se ptembra, je treba pohiteti s prijavami in z - denarj em! Ključ za de­litev bo J~al e t.

Zadnj a letošnja seja predsedstva bo v pet ek, 16. decembra , o b 12. uri .

M . MOŠKON

Pred volilno skupščino

Na osnovi 27. člena statut a ZLOS tra­ja mandat voljenim funkcionarjem dve leti . Z adnja vo lilna sk upšči na ZLO S je bila 27. februarja 1982. To pomeni , da bo naslednja volilna s kupščina v februa­rju 1984. Na zadnji sk upščini so bili izvoljeni za prvi mandat predsednik PS ZLOS Al ojz Gojčič, ter p odpredsednika PS ZLOS Janez Bauma n in Leon Mesa­rič. Izvoljeni so bili tudi čl a ni sa mou­prav ne ko ntrole. Za se kretarja PS ZLOS pa je bil imenovan Mirko Bitenc. Da bi PS ZLOS la hk o pravočasno evidentirala

(Nadaljevanje na 39. str.)

naslovna

str. 10

str. 16

str. 23

str. 30

revija letal cev in ljubiteljev letalstva

LETO XIII {,- AVGUST -SEPTEMBER '83 ST. 8-9 Čeprav je bila redakcija te številke končana le v začetku septembra, smo

morali kar štirinajst dni še čakati, da smo dobili rezultate tekmovanj iz julija. Zato se za majhno zamudo, prosimo, ne jezite na uredniški odborI Tudi oktobrska številka je praktično le zaključena, le nekaj avgustovskih rezultatov

nam še manjka . .. Sicer je dolgih prispevkov vedno dovolj, kratkih pa manjka - o tem lahko preberete kaj več tudi na 6. strani, kjer vas spet nesramno

vabimo k sodelovanju. Ta dvojna številka je res "obremenjena" s poročili s tekmovanj, pa vendar smo našli prostor za opis novega domačega jadralnega letala DG-300, za prispevek o uspehih mladega in vztrajnega kluba iz Slov. Konjic ter za zanimivo reportalo o doslej najdaljšem preletu pri nas - z zmajem. " Rjuhcarji" so pa od vraga!

Portorol postaja pravo "mednarodno" letališče in bo letos do konca leta najbrl sprejelo več kot 1000 letal. Na posnetku na naslovnici je mali ameriški akrobat "pitts", ki so ga uspešno predstavili letošnjo zimo na letališču v Sečovljah, v tej številki pa lahko preberete tudi poročilo s ,,Pokala B. Ivanuša", ki le tradicionalno zbere lepo število tujih in domačih pilotov na portoroškem letališču.

V desetih smereh .. Letalska pošta DG-300 Z "rjuhco" iz Stajerske čez Gorenjsko na Primorsko Slovenske Konjice končno v letečem klubu Poznajo se ukrepi Maribor 83: zmaga Leščanov Zračni balet Branko Mirt - državni prvak Miha drugič, ALe šestič Vsa odličja leškim padalcem 4. pokal B. Ivanuš Novomdčanom

4 6

10 16 18 22 23 26 27 30 34 38

r.e'LIJ Izdaja Zveza letalskih organizacije Slovenije v Ljubljani , Lepi pot 6 1:; Revija izhaja ~sak mesec , razen julija in avgusta -::. Gradivo za objavo v KRILIH prispevajo IJubiteJji letalstva brezplačno . Denarno nagrado prejme samo avtor fotografije. uporabljane za naslovno stran : 500 din za barvni diapozitiv, 300 din za črnobeli pozitiv. Za točnost vsebine svojih prispevkov odgovarjajo pisci sami. Vabimo vsakogar, naj sodeluje v reviji s poročili in slikami, ki obravnavajo dejavnosti, kot: modelarstvo. jadralstvo. padalstvo. motorno letenje. raketarstvo. zmajarstvo in balo­narstvo . Uredništvo si pridržuje pravico skrajšati. dopolniti ali prilagoditi prispevke glede na prostorske in kakovostne zahteve v reviji -{.- Uredniški odbor: Gustav Ajdič. Mirko Bitenc . Stane Bizilj, Janez Brezar. Jože Cuden. Jurij Franko. Dominik Gregl . Belizar Keršič. Leon MesariČ. Jure MežnarŠiČ , Franček Mordej . Marjan Moškon (glavni in odgovorni urednik), Jože Perhavc. Srečo Petric (tehnični urednik) in Ciril Trček --t.: Lektor: Marjan Bauer -(:; Na­slov uredništva: Marjan Moškon. poštni predal 33, 68001 Novo mesto --(:.: Prispevki za objavo v KRILIH morajo biti v uredništvu najpozneje do 10. dne v mesecu , pred mesecem v katerem izide naslednja številka - Rokopisov in slik ne vračamo. razen barvnih diapozitivov in tujih knjig. če je priložena ovojnica s povratnim naslovom in potrebnimi znamkami " Naslov uprave: Zveza letalskih organizacij Slovenije, Lepi pot 6, poštni predal496, 61 001 LJUBLJANA, telefon (061) 222-504, tekoči račun pn ZLOS, štev. 50101-678-51077. Spremembo naslova sporočite upravi revije ter obvezno napiŠite stari in novi naslov. upravi revije sporočile tUdi, če revije ne prejemate redno -to Letna naročnina 300 din . cena posamezne številke 25 din -(:; Lektoriranje rokopisov. grafična priprava in tisk: Dolenjski informativni in tiskarski center Novo mesto.

v

rodno vljah je do konca av­gusta sprejelo 915 letal ali 40% več kot lani v istem času . Tuji letalci prihajajo predvsem iz sosednjih držav Italije in Avstrije ter iz Ne­mčije. V Sečovljah ima­jo tudi 2 svoji letali, s katerimi se lahko zače­tniki v treh tednih na­uče leteti za 90.000 d i­narjev. Prihodnje leto bodo podaljšali stezo s sedanjih 850 na 1200 metrov, da bodo lahko pristaja la tudi 50-se­dežna letala.

(Radio Zagreb)

Nafta v Jadranu

(Tanjug) - Zagreb­ški INA-Naftaplin je s poskusnimi vrtinami na območju Dugega otoka odkril nahaja­lišča nafte in plina. Po zadnjih vesteh, kijihje posredoval ta kolek­tiv, rezultati še ne govorijo o gospodar­sko pomembnih ležiš­čih, vendar strokov­njaki trdijo, da jih bodo podrobno ana­li~rali in kle potem dokončno presodili o prihodnosti nahajališč in o programu nadalj­njih raziskav na tem območju. P~kusne ~tinc na tem območju je opravila domača pl­oščad ~Zagreb r, ki bo zdaj raziskovala v okolici otoka Mljeta.

V des

V tej številki revije nameravam sezna­niti članstvo z nekaterimi akcijami DS ZI:.OS za boljši materialni položaj naše

.$p()rtne panoge. Trenutno vodimo akcije v desetih smereh:

I.) Na temelju pridobljene uradne do­kumentacije' iz Avstrije, kjer aeroklubi uporabljajo namesto goriva 100 LL avtomobilsko gorivo-super z atest0l)l, smo idejo posredovali VSJ, KRV, ZK­PZ, RKPZ, PETROL in Splošnemu zd­ruženju za energetiko SRS. S takim ukrepom bi letno prihranili družbi I mi­lijon US dolarjev (v Sloveniji 150.00 dolarjev). Zahtevali smo, da naj ZKPZ kot državni organ ~rosi proizvajalce

športna letala, za uporabe super bencina.

Ta 'akcija, ki jo je sprožila in do­kumentirala ZLOS, je še kako pomemb­na v času stabilizacije, ko moramo gleda­ti na vsak dolar.

2.) Druga akcija, ki jo intenzivno vo­dimo že dve leti, je vprašanje liberaliza- ' cije predpisov za letenje in prelete tujih športnih pilotov v Sloveniji in Jugoslavi­ji. To akcijo vodimo preko RKPZ in ZK­PZ, saj je zadeva v njihovi pristojnosti. Dodatno pobudo za rešitev tega proble­ma smo prejeli od predsednika nacio­nalnega aerokluba Svice gospoda Ray­monda, ki je istočasno predsednik motorne komisije pri F Al in je že dvak­rat osebno obiskal Jugoslavijo ter si ogledal center Portorož, Slovenj Gradec, ALC Lesce in Bovec. Po njegovem mne­nju je rešiti vprašanja preletov za jad­ralne pilote ter možnosti preletov špor­tnih pilotov z motornimi letali tudi na športna letališča pogoj za množičen obisk švicarskih letalcev - turistov v Jugoslaviji. Z rešitvijo tega probl~ma bi naši letalci sami sebe pokrivali z deviza­mi iz 13. člena SS SlS za ekonomske odnose s tujino ali konkretno povedano z devizami, ki jih s svojim izvozom ustva­rja ZD in odvaja za te potrebe. Kljub vsestranski aktivnosti ZLOS je zadeva še vedno na mrtvi točki.

3.) Akcijo za borbo proti toči z letali, ki jo uspešno vodi LC Maribor (toda le v okviru SlS za točo v svoji regiji),je zLOS razširila na republiko in federacijo. Želimo, da v raketni sistem proti toči vključimo tudi letala VSJ. LC Ma~ibor gre vsa zahvala za njihovo vztrajnost in operativnost na tem področju. Nabavili so letalo, sami izdelali opremo, izšolali pilote ter prejeli od ZK PZ vsa soglasja za

. to delo. Na osnovi izkušenj LC Maribor se je v to akcijo že vključil AK Celje. Zanimanje so pokazali tudi v Murski

KAJ DELA ZVEZA

"Urška" leti v Skandinavijo

Ljubljanski letalski prevoznik Inex Adria Aviopromet bo dal skandinavski družbi SAS v najem (od 1. oktobra letos do 1. junija 1984) letalo DC-9-50, v IAA imenovano tudi Urška. Z najemnino in odško­dnino za preletene ure bo IAA iztržila 1,5 mi­lijona dolarjev. Pos­ojanje letal je v sodob­nem svetu nekaj obi­·čajnega. Letala naje­majo tiste družbe, ki imajo za trenutne po­trebe premalo lastnih letal, posojajo jih pa čarterske kompanije (tudi redni linijski pre­vozniki; JAT je Gvine­ji posodil svoji letali boeing 707 sku paj s posadkami, da bodo to poletje vozili ro­marje iz Conacryja v Džedo). Pri IAA pra­vijo, da je to del njihove poslovnosti, saj bo tako Urška polno zasedena, sicer bi bila komaj polovično . Ska­ndinavci so letalo naj­eli, ker bodo svoja leta­la to zimo prebarvali.

(Po DELU)

BudimpettanskO letališee bodo prenavljali Avstrijci

(Tanjug) - Preno­vitev budimpeštanske­ga letališča Ferihe'gy bo opravila velika av­strijska gradbena fir­ma, ki je na Ma­džarskem že zgradila več objektov. Avstrij­ski so na licitaciji po­nudili ne le najboljše tehnične pogoje, tem­'.el: najbrž tudi pos­ojilo za gradnjo tega velikega in modernega objekta; samo poslop­je, namenjeno potni­kom , bo merilo 28.500 kvadratnih metrov.

Soboti in Ptuju. Z akcijo bomo inte­nzivno nadaljevali.

4.) Na RKPZ se pripravlja osnutek predloga zakona o letališčih SRS. Član te komisije je tudi sekretar PS ZLOS. Ta komisija dela že dve leti. Sporno vprašanje so športna letališča, ki nimajo pravnega statuta. Načelna dilema je bila, ali naj uporabimo zakon o javnih leta­liščih, za kar obstaja ustavna osnova', ali zakon o letališčih, ki bi zajemal vsa leta­lišča, tudi športna, kar zagovarja ZLOS. Na zadnjem sestanku te komisije 27. julija letos smo ponovno zahtevali, da je nujno potrebno rešiti vprašanje statusa športnih letališč. Ta letališča niso na­menjena samo športu, temveč imajo širši družbeni pomen. Športna letališča mo­rajo biti vnešena v SlS za letališko de­javnost, ker bo ta SlS s tem zakonom verificiran. V SlS bi se uporabniki ter izvajalci dogovorili o materialnih potre­bah za varnost letenja tudi na športnih letališčih. Trenutno je tako v praksi . . ZLOS prejema iz tega naslova združenih sredstev preko SlS letno 4,5% skupnih sredstev za varnost. Na žalost pa smo prav na tem sestanku ugotovili, da ZLOS ni članica tega SlS in da se v SS tega SlS nikjer ne nahaja ZLOS. To pomeni, da bo nujno potrebna dodatna akcija, da tudi ZLOS pride v SlS kot izvajalec.

5.) Preko PIZ PZ in TIS za usmerjeno izobraževanje se že več let aktivno prizadevamo za vključitev letalskih šol v ta sistem. Na ravni republike smo na tem področju že delno uspeli. Toda to še ni tisto, kar želimo in kar nam omogoča zakon o usmerjenemu izobraževanju. Gre za večja materialna sredstva za šolanje pilotov za potrebe ZO, ki jih ne dobimo iz združenih sredstev za us­merjeno izobraževanje. Vzporedno bi morala.ta akcija potekati tudi iz baze preko občinskih izobraževalnih skup­nosti. Na žalost tega ni. In prav zaradi tega so težave tudi na ravni republike. S to akcijo je treba nadaljevati.

6.) Preko republiškega inšpektorata za požarno varnost pri RSNZ ter zveze SlS SRS za varstvo pred požarom že od leta 1980 dalje vodimo akcijo glede vključevanja ZLOS v sistem preventive pri odkrivanju gozdnih požarov. Nekaj je v nekaterih centrih že narejenega (Portorož, Slovenj Gradec, Novo mesto). Na republiški ravni pa še nismo uspeli podpisati družbenega dogovora o vklju­čitvi ZLOS v sistem preventive za odkri­vanje gozdnih požarov, čeprav imamo vse pogoje. Aktivno smo sodelovali na vseh posvetovanjih o tej problematiki -in to 30. 1. 1980 v Ljubljani, 4. 2. 81. v

Novi Gorici, 21. 1. 82. v Postojni in 9. 2. 1983. v Kopru. Tudi s to akcijo je treba nadaljevati na ravni republike in občin.

7.) Glede nabave letalskega goriva 100 LL iz uvoza nas že nekaj let spre­mljajo težave za zagotovitev deviz. To akcijo vodi ZLOS. Do leta 1983 smo to vprašanje s težavo reševali preko 19. enote SISEOT, v letu 1983 pa zadevo rešujemo v okviru energetske bilance Jugoslavije. Problem so devizna sredstva v višini 150.000 dolarjev letno za uvoz tega goriva. Če bo rešeno vprašanje zamenjave z avtomobilskim gorivom, bo uvoz 100 LL goriva veliko manjši. Do takrat pa mora ZLO S zelo aktivno sodelovati z republiškim komitejem za energetiko, splošnim združenjem za energetiko in Petrolom. ZLOS pripravi razdelilnik distribucije goriva na osnovi letnih planov ter vodi vse administra­tivne in finančne zadeve glede goriva, ki pa so zelo zbirokratizira ne. Tudi ta akci­ja ostane ZLOS toliko časa, dokler se oskrba z gorivom ne reši s prosto pro­dajo v zadovoljivih količinah ali pa z nadomestilom s super bencinom.

8.) Preko TKS Slovenije in komisije ZTKOS za vrhunski šport že dalj časa vodimo akcijo za menjavo kriterijev o sofinanciranju te dejavnosti na ravni re­publike iz združenih sredstev za telesno kulturo. Pri tem so velika nasprotovanja in težave. Gre za participacijo organiza­cijskih stroškov republiških prvenstev, ki so sedaj stvar kotizacije ter socialne varnosti delavcev v republiških asociaci­jah, ki jih TKS Slovenije pokriva le v višini 70%. Akcija ne bo uspela toliko časa, dokler ne bodo delegati TKS občin zahtevali rešitve na republiški ravni. Tu­di na tem področju nas čaka še veliko skupnega dela in naporov.

9.Z zmaji se ZLO S aktivno ukvarja že od leta 1976, PS ZLOS je sprejelo to panogo v svojo programsko zasnovo. Sprejem posameznih društev v članstvo ZLOS ni možno po statutu toliko časa, dokler ZKPZ ne verificira strokovni pra­vilnik. ZLOS je skupaj z zmajarji, RSNZ, RKPZ ter republiškim javnim tožilstvom izdelala predlog strokovnega pravilnika, ki pa že skoraj eno leto čaka verifikacijo na ZK PZ. S to akcijo nad­aljujemo skupaj s strokovno komisijo za prosto letenje pri PS ZLOS.

10.) Tudi z letalsko revijo Krila ima ZLOS veliko dela. Vodimo kartoteko naročnikov za tisk adreme, vse finance ter akcijo za pridobivanje cca 500.000 din letno za pokrivanje deficita te revije. Iz naslova naročnine se pokriva le 60%. . MIRKO BITENC

sekretar PS ZLOS

8JA o LETALSKA POŠTA o PAR AVION o AIR 11AIL o VIA AEI Sarajevsko letahiče obnavljajo

(Tanjug) - Prista­jalno stezo sarajevske­ga letališča v Butrniru bodo krnalu obnovili in te dni bo glavno rnesto Bosne in Herce­govina dobilo sodob­nejše letališče. Prista­jalno stezo so poda­ljšali za 150 rnetrov, razširili so ploščad za sprejern letal - tako da lahko zdaj narnesto treh hkrati "parkira" šest letal tipa DC-9 - zgradili pa so tudi novo vozišče za letala. Vse to je sarno del celotne obnove leta­lišča "Sarajevo" pred 14. zimskirni olirnpij­skirni igrarni, ki bodo februarja drugo leto. Letališče bo dobilo tu­di sodobno oprerno za pristajanje v slabern vrernenu.

Douglas -prvi v prodaji letal

Douglas zaseda z 48 odst. prodaje prvo rne­sto po številu prodanih letal na svetovnern tr­gu v letu 1982. Uspeh gre pripisati sodobnirn letalorn serije super 80. Med največjirni naro­čniki naj ornenirno Ali­talio, ki bo s 30 letali serije super 80 zarne­njala vse DC 9-30 in B 727 iz svoje flote. Arne­rican in TW A najerna­ta pri Douglasu 20 ozirorna 15 super 80 z rnožnostjo nakupa po petih letih. Zanirnanje za tovrstna letala še narašča. Do danes je že 23 letalskih družb vključilo oserndesetice v svoje flote, ki so do aprila letos naletele okoli 347.000 ur in prepeljale več kot 32 rnio potnikov.

(A TW 3. MD 5/83)

StabUizacija in ZLOS E~0!10ms~i .ukrep! za stabilizacijo so

spreJetI. Veljajo tudi za našo organiza­cijo. ~aj to pomeni za ZLOS, ki se je vsa povoJna leta obnašala stabilizacijsko, bO.m skušal.na kratko opredeliti V tem pnspevku. Ze pred dvajsetimi leti smo spoznali, da nobena družba na sv~tu ni tako bogata, da bi v celoti pokrivala vse želje in potrebe športnih letalcev. In prav t? spoznanje je spodbudilo akcijo (za ~Iste čase ne preveč simpatično), o tako Imenovanem dopolnilnem delu članstva za OZD, katerega čisti dohodek bo na­menjen primarni dejavnosti - to je špor­tu. Na zvezni ravni sem bil ob tem zelo kr!tizira~, češ: "Ko je izmislio taj dopun­ski rad? Danes so drugačnega mnenja - prepozno.

Tudi v nekaterih članicah ZLOS se je ta pobuda s težavo prebijala v vsako­dnevno prakso. Po dvajsetih letih pa so vse članice spoznale, daje bila ta pobuda pravilna, vzgojna in tudi ekonomsko ut­emeljena. Še posebej to velja za današnji trenutek, ko bomo lahko porabili samo tisto, kar bomo ustvarili. Za leta lce, ki smo vajeni skromnosti, to ne bo težko, čeprav bodo pogoji gospodarjenja še te­žji. Od leta 1969 naprej, smo tudi v metodologiji letnih poročil ZLOS vnesli podatek "lastni dohodki". V štirinajstih letih so aktivni športniki ustvarili z las­tnim delom 24 milijard starih dinarjev. Od družbe smo v istem obdobju prejeli 16 milijard ali vsega 34 odstotkov potrebnih sredstev. V teh številkah so zajeti letni strokovni in športni programi · ter prosta in razširjena reprodukcija. Na osnovi teh podatkov lahko mirno tr­dimo, da smo bili dobri gospodarji, vedno realni in na zemlji pa čeprav smo letalci. Ne samo to. V tem času smo tudi formirali lastni fond solidarnosti za nu­jne primere, ki danes razpolaga z glav­nico v višini 150 milijonov starih din. To ni veliko za letalstvo, je pa bogato po svoji vsebini in namembnosti.

To pa ne pomeni, da v tem času lahko zaspimo na lovorikah svojih uspehov. Še bolj moramo uveljaviti in ceniti delo članstva . Še bolj gospodarno moramo odločati o 'vsakem ustvarjenem dinarju. To pa je naloga vseh samoupravnih st­ruktur članstva ZLOS, ki morajo pred koncem leta realno oceniti svoje mate­rialne zmogljivosti in vse strokovne ter športne programe za leto 1984 prilagodi­ti realnim materialnim možnostim.

MIRKO BITENC Sekretar PS ZLOS

Da ne bo ostalo pri besedah

V letošnji marčni številki KRIL smo popestrili in obogatili vsebino revije z naj­različnejšimi kratkimi novicami v .. pomo­žnem" stolpcu na levem robu vsake strani. Novost so pohvalili tudi tisti, ki so imeli že več let pripombe na oblikovanje naših st­rani. zlasti na slabo izkoriščenost papirja,

V uredništvu pa smo bili tudi malce raz­očarani. V aprilski številki smo namreč prosili vse bralce. naj nam pomagajo zapolniti našo novo "rubriko" s čimbolj svežimi zanimivostmi z vseh področij le­talstva in astronavtike. Vendar je ta naš poziv ostal skoraj brez odmeva. Ni nam preostalo drugega. kot prepisovati že objavljene zanimivosti iz domačega le­talskega tiska in dnevnega časopisja. Večino teh vesti so letalci najbrž lahko prebrali že tudi kje drugje.

Zato s to rubriko še nismo zadovoljni. čeprav je najbrž res boljše kot ničI Ponovno prosimo vse. ki zvedo kakršnok­oli zanimivost. ki bi po njihovem mnenju sodila v KRILA. naj nam pomagajo pri zbiranju tovrstnega gradiva. Zadostuje že. če nam pošljete izrezek iz časopisa ali revije z navedbo imena publikacije in da­tumom izida. To velja tudi za vse jugoslo­vanske časnike. saj lahko novico prezre­mo. aliya nam publikacija sploh ni dos.to­pna. Ce vam je žal razrezati časopis. prep'išite. oziroma prevedite zanimivost ali pa naredite fotokopijo.

Prednost bomo dali kratkim informaci­jam (do 6 tipkanih vrstI). dobrodošle so tudi izrezane slike. skice. karikature in druge ilustracije z najnujnejšimi podatki: KAI-KIE-KDAI-KDO-KAKO? Že dopisnica je za taka sporočila kar dovolj velika.

Enako vabilo velja tudi za vesti iz naših klubov. saj nam prav teh novic najbolj manjka. Brez vašega sodelovanja KRILA tudi za vas ne bodo privlačna. Čeprav je slišati neverjetno. imamo dolgih strokov­nih prispevkov. ki vzamejo veliko časa in truda. za sproti kar dovolj. kratkih spor­očil. ki nam morda vsem največ pomenijo. pa ni niti za vzorec!

Sporočite tudi. česa je v KRILIH še vedno premalo. Potrudili se bomo. vokvi­ru amaterskih možnosti seveda. da bomo zadovoljili kar največji krog bralcev. še posebej. če pri tem lahko računamo tudi na - vasI Lep pozdrav.

UREDNIK

BJA o LETALSKA POŠTA o PAR A vrON o AIR MAIL o VIA AEI

~ .

Sobočani v Punitzu Člani športnega letalskega kluba v Pu­

nitzu na avstrijskem Gradiščanskem so letos praznovali 20-letnico svojega klu­ba . O.b tej priložnosti so pripravili velik letalski mitirlg, na katerega so poleg akrobatskega mojstra iz ZR Nemčije in madžarske akro grupe iz Budimpešte po­vabili tudi člane soboškega aerokluba, njim najbližjega kluba v Jugoslaviji. Po zapletih z neštetimi potrdili in carinskimi zapetljaji se je prireditve udeležilo pet naših članov: trije padalci, upravnik s Pilatusom in spremljevalec. Avstrijski kolegi so nas prisrčno sprejeli in pogosti­li. Spletle so se prijateljske vezi, ki se bodo najbrž še nadaljevale. Že za letos smo povabili letalee iz Punitza na katero od naših jesenskih prireditev.

Na~i trije padalci so v soboto skakali z domačimi (so samo trije), v nedeljo pa so sodelovali v množičnem skoku petindvajsetih padalcev iz sedmih le­tal.

Zanimiva je bila tudi točka madžarske akrobatske trojke, ki so s svojimi "zlini 50 LA" poželi veliko občudova· nja .

Športno letali~če Punitz ima asfaltno in travnato stezo, dobro opremljen stolp in dva manjm hangarja, v katerih je nekaj starej~ih jadral nih letal, dve "cessni", "biker" in malček za akro­bacije "pitts extra".

8JA o LETALSKA POŠTA o PAR AVION o AIR 11AIL o VIA AEI

Ptujski tečajniki s svojim letalom

We, hat

bela: Weder noch -die beiden Hollywood­Stars haben die Mas­sen-Bewegung zwar weltwelt popular ge­mach!, aber der Ertln­der Ist ein Mann: der amerikanlsche Arzt Kenneth Cooper aus Dallas. Schon vor 13 Jahren entwickeJte er Aeroblc (sprich: Arobig) im Auftrag der US­Luftweffe als Fitne8-Training fUr Piloten.

Ali je Aerobico iznašla Jane Fonda ali njena kolegica Sydne Rome?

Odgovor: Nobena od obeh hollywoodskih igralk ni iznašla aero­bike - pač pa jo je uvedel pred 13 leti zd­ravnik Kenneth Cooper iz Dallasa - za trening pilotov.

(Iz časopisa Bella , povzela Renata Raišp)

Razpeli smo peroti Morda nimam prav, vendar mi vseeno

verjemite, da ni nič lepšega na svetu kot modro nebo nad našim skoraj 2000 let starim mestom. Posuto je z belimi oblački, za katere sem nekoč mislila, da so ovčice, zdaj pa vem, da so komulusi. Visoko pod njimi letajo ptice, če pogledaš malo bolje, vidiš, da ne mahajo s krili. To so jadralna letala AK Ptuj, v katerih ptujski letalci in letalke osvajajo višine in dat;ave.

Kot vsako leto se je tudi letos večje šte­vilo ptujskih mladincev in mladink odl­očilo... da postanejo letalci. V zimskih mesecih smo obiskali predavanja iz snovi, ki jo mora vsak letalec dobro poznati, aerodinamika, meteorologija, navigacija, poznavanje gradnje letal in instrumentov, pravila in predpisi, padala, prisilni posto­pki in še in še. Selekcija je bila huda, sajje od 18 vpisanih prišlo na izpit samo 10 kandidatov, izpite pa nas je uspešno opra­vilo le 6. Sledil je strog zdravniški pregled pri posebni letalski zdravniški komisiji v Mariboru, sestanek z vodstvom aerokluba in prvi dan ko smo s padalom na hrbtu sedli v jadralno letalo. Osem učencev -šest in Ptuja in dav iz na novo ustanovljene­ga aerokluba Slovenske Konjice - dva učitelja pripravnika in vodja tečaja smo mesec dni, dan za dnem "peglali" mirni jutranji ali večerni zrak nad letališčem v Moškanjcih. Zgodaj zjutraj nam je nagaja-

la megla, rosa je prišla še skOZI tako nepremočljive čevlje, popoldne pa so naga­jale nevihte in tema, ki je prišla vedno prezgodaj.

In ko si tam nekje pri desetem poletu z učiteljem že misli/, da znaš leteti, je ta izpustil krmilno palico in hitro si se pre­pričal, da se še moraš veliko naučiti. Šti­rideset poletov z učiteljem (kakšen več ali. manj) ln prišel je aan, ko smo eaen za drugim prvič sami poleteli pod sinje nebo.

Letalski krst je podoben planinskemu. Krepak stisk roke in brca v zadnjico od vseh tistih, ki so po rangu višji od tebe. Teh je v Ptuju kar precei, " ,

Lepi so bili trenutki s tovanšl: BOjanom, tremi Marjani. Jožetom. Silv om in Zo­ranom. Učitelja Milena Cestnik in Polde Ambrožič sta bila stroga. vendar prava tovariša in vzgojitelja. vodja tečaja pa še

bolj. k ' "hd ž ' l' Nepozabni trenutki. I smo JI o IV'Ja-li v tem mesecu. nas bodo povezovali še dolgo, tako dolgo. dokler bomo leteli,

In ne da bi se hvalila. Bojan in jaz sva že sama jadra la več kot eno uro in t~ko osv­ojila prvo priznanje v letalstvu: jadralno A" značko, Na koncu še hvala našima ~tarima pločevinastima škatlama, "bIani­ku" YU-5330 in YU-5374. ki sta potrpežljivo prenašala vse naše napake.

MAJA BOTOLIN

Republiško pionirsko prvenstvo letalskih modelarjev

Organizator letošnjega pionirskega prvenstva je bila modelarska sl!kcija aerokluba Celje. Prvenstvo je bilo 4. juni­ja na celjskem letališču . Sodelovalo je 12 klubov s 96 tekmovalci .

Kategorija A - 1 (pionirski jadralni model) - 79 tekmovalcev

1. Brudar Mitja (Novo mesto) - 270 + 120

2. Kočevar Miro (Celje) - 270 + 91 3. Rožmarin Miro (Maribor) - 256 4. Čater Matjaž (Celje) - 251 5. Perše Boris (Slovenjgradec) 226

Kategorija F-I-A (članski jadralni model) - 13 tekmovalcev

1. Kostadinov Sašo (EMO Celje) -765

2. Bradan Marko (EMO Celje) -720 3. Crne Franci (Litija) 7 611 4. Pavlin Alan (KMT Sempeter) -

565 5. Slapnik Matjaž (EMO Celje) - 526

BJA o LETALSKA POŠTA o PAR AVION o AIR 11AIL o VIA AEI Obsodili up,rabitelje klta,'Skega leta a

Seulsko sodišče je obsodilo šest kitajskih državljanov, ki so ma­ja letos ugrabili ki­tajsko potniško letalo, na zaporne kazni štiri do šest lel. Kot por­očajo zahodne časo­pisne agencije, je v obsodbi rečeno, da so , jim sodili po južnoko­rejskih zakonih in med­narodnih predpisih. S tem so zavrnili zahtevo kitajske vlade, naj bi ugrabiteljem sodili na Kitajskem.

(PO DELU)

Kategorija B - 2 (vezani pionirski hitrostni modeli) - 4 tekmovalci

1. Kolman Peter (Litija) - 36,9 sek Simčič Roman (K MT Šempeter) -

36,9 sek 3. Brilej Blaž (Litija) - 46,6 sek 4. Oblak Tomaž (Vrhnika) - 46,7

Ekipna uvrstitev:

A-I 1. Celje 744 2. Slovenjgradec 650 3.-4. KMT Šempeter 584 Vrhnika 584 5. Slovenske Konjice 545 itd.

A-I-A 1. EMO Celje 2011 2. Vrhnika 1236 3. KMT Šempeter 1023 4. Maribor 516

.. jubljanski jadraldčakajo na svoje letališče ' J3SCB, 6. septembra - Izteka se .že četrta jadra/rut scwna, ko ribli:lno 80 ljubljansJdh jadra/cev gostuje na športnem Iet;JOštu v :cscah. Kot napovedujejo športni delavci AK Ljubljana, bode pd~ ocinje leto vendarle zasadili prvo lopato na novem letaJ&u, Id naj bi raslo na Ljubl.lanskembru:ju. Sredstva, ki bode vložena v novi

<c bjekt, bodo kar precejšnja, seveda pa rtičunajo na obljubljeno -' 'rdatno pomoč pripadnikov JU,. nekaj fnaterjaJa Z8::tCZe bo šlo iz . w dpadnih materiaJovli1plarne, AK LjubJjJlnl1 pa bo kljub temu O '10ral zbrati §!, približno deset milijonov diI). (Foto: Janez Puklič) .!::! -

PONUDBA & POVPRASEVANJE

V tej rubriki brezpla~no objay. ljamo oglase, ki niso .. ljii . oct 30, bes.,. in naslova, ~er . sodiJq po. vsebini v letalsko in ...,...;.g podro~je. Ogla. poliljajt. ni ... slov uredniitva: Marjan Molkon, ..,. p. 33, 68001 NOVO MESTO.

Kupim zmaja tipa Concord in vezaino pasovje za letenje. Ponudbe s ceno pošljite na naslov: Meško Janez, Sed­lašek 92, 62286 Podlehnik.

Samograditelji! Prodam načrte z na­vodili in slikovnimi prilogami za gradnjo ' enosedežnega, ultralahkega motornega letala "Mo no - Fly" ameriškega proiz­vajalca "Teman Aircraft". Vrhovec Mit­ja, Kavčičeva 42, Ljubljana. Tel. v službi 061/554-450.

Prodam letalska modela Cirus in Taxi, 4-kanalno napravi Simprop elektronik super 4 - z 4 servo motorji, pol nilcem ter preostalim modelarskim materialom. Kličite telefon (061) 446-054 - vsak dan od 19. do 20. ure.

, ol· ia\\ta\C\ -f" "O ~aS\1 --~ ,te\e\e! \ o\l"

--- t. ~ Ocean \ MI!J \'Il

~~"\S~\ J~"~'t-"" 1'" . uspd.no 01\~'t-In)

~\a )e 'ad[a\nO ~ 'O': 1': \l )4 dne\1 ~ n~e ) d't-o in '6' , \.:J'

\'0 ,&.\\1101)\1 't-o pOSa b~ ",.:,," 't-\>f\:\CII!\0 ) ~ uit\an\[a\\a[s't-o 00[_ \ 'dll'in}~ \ClalO \11t Hai tet O~o!.C[1\s't-o [1\ \I}~ .... e'i::' 'Ii:C[a) 1.)\~\O nad Ste . a\ci ,,'te' 11\ I\a ' "O \)[\S\>" \10[1\ sO )ad~\i ~ [a- [Ud@.0{

e ctn US ~ . ~'ll\atu .. o 'i u ~'t-ode ) '. S ~ Oibl~\\a[)~eb!o't-O. te~~ teP \ .,\otl'

(110) I . l'iell ~''''''t-Io,,\\e~~. pte\e- ~1\""1 dl)~'t-I·'t-O, 't-i le. Y~o iadtlfolC" o 4.' .... Ie~ t'la\l\l ,a.t\an\l't- niu ostl ·tl\C' \I!~a

leta. I~I\O do [tla\' \!" ~\i s \>O"~ 1\110 ulO. oa\eb ~ .,\a \1: tne tnl\)e . ~a 't-\\l'oa _ .. ,,\ittun na,,\1 . t s'iO)e.. \900 ,... 'd 4

\e\a\I\ , ~ ta't-a!oe ~oata...· ~a 't-i pa )1\1 .... i 'Oe bO \te "\l\v.ap~. nll\) ... I

\lIhia

. _ " ••• :..,

Takole nas je mariborski VEČER 15. junija presenetil s fantasti~nim pole-tom ~ez Atlantik... Za komentar nam je zmanjkalo besedI

Prvo kitajsko vozilo na zračni blazini

(Tanjug) - Prvo ki­tajsko vo~ilo, ki leti nizko nad vodo ali zemljo na principu bla­zine s stisnjenim zra­kom, sq uspešno pre­skusiti na reki Jangcek­jangu; v. dveh urah in petdesetih minutah je opravilo pot, dolgo 128 kilometrov. Naj­večjo hitrost, ki jo vozi lo zmore, je 55 kilometrov na uro; dol­go je 22,2, in široko 6,9 ter visoko 5,2 metra, izdelano pa je iz al umi­nijeve zlitine, odporne proti rji. Kot poroča agencija Xinhua, gre za povsem domač iz­deI.ek.

Po intenzivnem delu v preteklih šestih mesecih se projekt DG-300 ELAN pri­bližuje cilju inje na dobri poti, da izpolni velika pričakovanja, ki so se pozna­valcem zdela težko dosegljiva, če ne celo neuresničljiva.

Realizacija projekta DG-30D ELAN Razmišljanja partnerjev Glaser-Dirlesa

in ELANA ter priprave na razvoj nove­ga tekmovalnega letala standardnega razreda segajo že več let nazaj . Dolgot­rajna razvojna prizadevanja ob izbiri novega optimalnega profila krila in druge obsežne naloge, ki so vezale kapa­citete obeh, so. premaknile neposredno delo na projektu na konec poletja 1982. Odločitev in delitev nalog med partnerje­ma je bila sprejeta v ostalih terminskih pogojih z motivom nastopa na svetov­nem prvenstvu v Hobbsu.

Delitev dela s partnerjem Glaser­Dirles je vrednostno v približno enakih deležih, s tem da je biia v Nemčiji opravljena konstrukcija in gradnja veli­kih modelov (trup in krila), pri nas pa gradnja modelov vgrajenih malih delov, kompleta orodij oz. kalupov z vsemi pri­pravami, izdelava prototipa, ničelne se­rije in kasnejša serijska proizvodnja. Kljub racionalizacijam pri izdelavi mo­dela krila je po zaključnih meritvah pro­fila v zračnem kanalu prišlo do spre­memb profila in geometrije krila, tako da je bil model trupa pripraVljen z

enomesečno, model krila pa z dva in pol mesečno kasnitvijo glede na izdelana ter­minska izhodišča.

Kljub večjemu obsegu del, ki se je na­knadno izkazal za potrebnega pri izdela­vi modelov krilc, in skrajšanim rokom smo menjali zamišljeni koncept realiza­cije, ne da bi odstopili od prejšnjega cilja izdelave petih letal do sredine maja.

S pomočjo izkušenj izgradnje kalupov dvoseda smo dosegli pri ključnih delov­nih operacijah tehnološke meje, ki so tu­di v nadaljevanju nemalokrat bile pogoj za uresničitev mejnega sprejemljivega končnega termina.

Ob gradnji modelov vgrajenih delov in paralelni izdelavi vseh pripadajočih pri­prav je ob prototipu praktično že za uva­janje serijske proizvodnje. Prisiljeni smo bili v hitre, pospešene rešitve, pri katerih nam ni smelo spodleteti. Paraleino izva­janje del konstrukcije, gradnje pr·ototipa in zagotovitev materialov je terjala dnevno preciziran o usklajenost. Izko­riščanje sobot, nedelj in praznikov je pomenilo racionalizacije v zvezi z opti­malno izvedbo delovnih faz ali pa rezerv­ni čas za izravnavo eventualnih neizpol­njenih dnevnih in tedenskih načrtov ter nenačrtovanih zapletov ali zastojev. Bili so zapleti, vendar ne usodni, saj smo jim vedno znali najti rešitev.

Pa vendarle ni šlo le za novosti in ter­mine: prilagoditve konstrukcijskih reši­tev in izdelovalnih metod na osnovi iz-

JADRALSTVO

Zasebna letališča v Veliki Britaniji

Brita nska vlada na­merava prodati sedem najpomembnejših le­t a li šč in je o tem že na­ročila raz iskavo. Bri­tanija bo tako postala prva država z letališči v zasebni lasti. Med njimi bo tudi Hea thr­ow, kije največje med­narodno l e tališče na svetu z 270 milijo ni po­tnikov letno in do­bičk om 43 milijo nov funtov. Ko nse rvativna vlada je že denaciona­lizirala leta lsko indust­rijo, načrtuje, da bo proda la tudi družbo British Airways, tele­fonsko družbo in in­dustrijo železa.

(PO DELU)

Prototip na letaIi­iču Karlsruhe­Forchheim pred prvim poletom 27. aprila 1983 (slika spodaj) in v zraku (slika levo v naslo­vu)

kušenj 'proizvodnje OG-lO~ in dose­danjega razvoja dvoseda so usmerjene k znatnemu napredku g lede produktivnos­ti izdelave in kva litete izdelka.

Rezultati so nasl ednji: ~ prototip je poletel v pičlih 9 mese­

cih od začetka zasnove 27 . aprila 1983, - naslednja 4 letala so bila predana

do 19. maja 1983, - razen manjših dopolnil in izboljšav

je vse pripraVljeno za serijsko proizvod­njo.

Po prekinitvi del na razvoju dvoseda so bili takšno nalogo (kar na tem podr­očju v svetu ni pogost primer) sposobni uresničiti od druge polovice oktobra 1982 kontrolor gradnje, 2 modelarja in 20 delavcev ter tehnolog iz proizvodnje OG-lOD (G) ELAN, ki je ob tem konti­nuirano tekla v običajnem obsegu 4 leta­la mesečno. Brez obilo truda, prizadeva­nja in odpovedovanja seveda ni šlo. ,.Izkoriščene" razpoložljive prostore na Fortuni je bilo treba še bolje izkoristiti!

2. Izhodišča koncepta DG-300 ELAN V konceptu OG-300 ELAN izhaja k ize­načitvi sposobnosti z letali FAI 15 m razreda do hitrosti 170 km/ h pri enakih krilnih obremenitvah. Ob tem naj bodo ohranjene letal ne lastnost i OG-lO~ (G) ELAN, tudi tiste pri majhnih hitrostih in sposobnosti v kroženju. S povečano možnostjo variacije kriine obremenitve naj bo letalo optimalno prilagodljivo tu-

ICetL4 11

di zares izrednim vremenskim razme­ram. V celovitosti zahtev sposob nosti in uporabnosti za tekmovalno letenje naj OG-300 ELAN teži v preseganje doseže­nega v standard nem razredu .

Uresničitev teh zahtev na podlagi pri­lagoditve profilov, ki so bili razviti za FAI I 5 Il) razred in nudijo že določene iz­kušnje, ni brez kompromisov . Nova rešitev te'\nelji na uporabi profilov, razvi­tih po načelu "podaljšanje laminarnega toka s posegom v mejni sloj". Gre za pro­file , ki jih odlikuje zelo dolg laminarni tok, vendar je st ransko posledico - to je pojav odlepljanja toka namesto prehoda v turbulentni tok treba preprečevati oz. usmerjati. To je uresničljivo na dva na- . čina: s turbulatorji (lepiini trak z zobci) ali pa z vpihavanjem v mejni sloj. Sternje prehod laminarnega toka v turbulentne­ga dosežen, ne da bi prišlo do nevščenega od lepljanja toka. Prednost teh profilov je tudi v manjši občutljivosti na nečistoče in dež . Tovrstna raziskovanja, ki sta jih opravila aerodinamika Horstmann in Quast na OFVLR v Braunschweigu, so bila prvič uporabljena v letu 1980 na leta­lu SB-12. Izkušnje in meritve so v praksi potrdile in v nadaljnjem izpopolnjevanju našle uresničitev na letalu Falcon in na novih dosežkih odprtega razreda.

Združitev dosedanjih izkušenj in naj­novejše meritve o lamina rnem zračnem kanalu so ob optimizaciji geometrije kri­la (trojni trapez - optimalna razpo re-

mtL412

MIs

§ o,~

O 0,8 O

I (v')

8 1,2

lU

~ 1,b rl

8. 2.,0

j 2,4-

2,8

JADRALSTVO

100 1Z0 140 1GO 180

~-.,'- fo-'-' :.::-~ ....... ~--...:.. .. ..... ~ '-"':::

'o,

........ .......... ~ ... ~ .......... ~ '" "'o

,/ 50,6 kg/rrf

I . '

' DG-100(G)~LAN 30,okg/m'-merjena poiara

Tehnični podatki.

razpetina povrl1na krila v1tk.oat doU1N lirina ~rupa v1iina trupa. teža prazneqa letala ca vodni balast JMks. teta v letu krilna obraIenitev maks. hitro9t najboljie clrsno razmerje rnjn. hitrost padanja

15 Jn 10,27 m2 21.91 6,80 m 0,64 m 0,81 m

240 kg 130 (180) kg 525 kg

30.6-51.1 kg/rn2 270 km/h

.' 1:40,8 0,59 mis

'. "" "', .......

"'" '. ~

" ;. . ./

./

.... ~ ,~

~

"

1--2

4-2,8 k~/m

30,6 kg/rrt

ditev vzgona) definirale krilo OG-300 ELAN. Seveda pa bi bilo zgrešeno misli­ti, da so že vse skrivnost i teh novosti do kraja raziskane in obvlada ne. Naj­primernejšo obliko uporabe v serijsk i gradnji bo prinesla potrditev v praksi.

3. Konstrukcijske rešitve, tehnični podat­ki

Tehnologija gradnje s steklom armi­rane plasti ke v osnovi ni spremenjena glede na OG-lOO (G) ELAN. Uporaba ogljikove armature za letala standardne­ga razreda zaenkrat iz ~nomskih razlogov še ne bi prinesla opravičljivih efektov. Izdelava glavnega nosilca krilaz novo izdelavno metodo in prilagojeno konstrukcijsko izvedbo prinaša kvalita­tivne prednosti in racionalizacijo v pr­oizvodnji. Novo uporabljena smola do­prinaša trdnosti konstrukcije in njeni temperaturni obstojnosti. Bistveni kon­cepti konstrukcije preverjenega OG-I OO (G) ELAN so ohranjeni, čeprav gre za povsem novo letalo. V primerjavi z OG-100 (G) ELAN ima OG-300 ELAN na­slednje konstrukcijske spremembe:

- krilo novega profila in geometrije s posegom v mejno plast s turbulatorji (1. verzija) ali z vpihavanjem (2. verzija) ima večje vodne rezervoarje inje presta vljeno nekoliko na zaj, kar je aerodinamično ugodneje,

- nov prehod krilo/trup z velikimi zaokrožitvami zmanjšuje upor in izb­oljšuje lastnosti pri majhnih hitrostih,

- trup je za 20 cm krajši , vertikalni stabilizator ima nov profil, globina smernega krmila je zmanjšana; posegi prilagajajo smerno stabilnost tekmo­valnemu letenju in zmanjšujejo upor,

JADRALSTVO

Prvemu srečnemu pristanku napro­ti. ..

V Kazahstanu pristala kabina vesoljske ladje

(Tanjug) - V kazah­stanski puščav i je 24. avg usta pristala kabi­na vesoljske ladje sa te­lita Kosm os-I443 s pošiljko posadke orbi­talne postaje Saljut-7 - Sojuz T-9. Po uradnem sporočilu je "prinesla" na zemljo okrog 350 kilogramov "razi ičnega tovora ", med drugim tudi filme, ki sta jih posnela vesoljca Ljahov in Aleksand­rov v o kviru "progra­ma geofizikalnih razi­skav", različne snovi, ki sta jih uporabljala pri tehnoloških in bio­loških pos kusih , ter številne agregate, na­prave in posa mezne dele vesoljske ladje. Te bodo strokovnjaki na­tančno pregleda li ter ugotov ili , a li so mo re­biti potrebne kake spre­pri nada ljnjih po letih . Kosmos -1443 nada­ljuje kroženje okrog Zemlje.

- cockpit je 2 cm širši, kar izboljšuje udobje, vpliv na sposobnosti pa je zane­marljiv . Okvir kabine je ojačan, izb­oljšano je tudi tesnenje pokrova kabine,

- večje zračne zavore povečujejo varnost pri zunajletaliških pristankih,

- spoj vseh ko mand leta je avtomat­ski.

Prvih pet letal je opremljeno z vodnim rezervoarjem v verti kal nem stabilizato­rju, s čimer je mogoč optimalen položaj težišča tudi pri letu s polnimi krilnimi rezervoarji . Serijska letala z repnim ta­nkom najverjetneje ne bodo opremljena.

4, Opis letalnih lastnosti in sposobnosti 27. aprila smo bili na letališču

Karlsruke-Forchheim v Zahodni Nemči­ji ob prvem poletu Wilhelma Oirksa in naslednjih treh poletih priče brezhibnega obnašanja prototipa v zraku . Vse je teklo brez nepredvidenih preglavic. Potrjena je bila pravilnost odločitve, vloženega truda in zastavljenega dela .

Dvomi v letaine lastnosti novega leta­la so se razblinili še istega dne. OG-300 ELAN ima letal ne lastnosti, ki so zelo podobne harmoničnosti OG-IOO G ELAN . V nekaterih prvinah je celo bolj poslušen, enostavnejši in boljši - skrat­ka neoporečen .

V fazi zaleta in odlepljanja je preprostejši, saj hitr~je dvigne rep. Tudi pri majhni hitrosti v zaletu so krilca zelo učinkovita.

V aero zapregi (in pri startu z vitlo) je obnašanje običajno. Koordinacija je podobna OG-lO~ G ELAN, vendar je

. učinkovitost krilc boljša. Minimalna hitrost brez vodnega balasta je cca 65 km/h, letalo ni nagnjeno k vstopu v ko­vit brez uvajanja.

fCl!"413

Povečeva nje hitrosti je hitro, ne da bi letalo občutno klonilo - prodornost je opazno bo ljša od OG-lO~ GELAN .

Izvajanje iz kovita je običajno brez občutnih kasnitev. Let do hitrosti 270 km/ h pri predvideni maksimalno izvede­ni izenačitvi teže krilc ni porajal nikakr­šnih znakov vibracij (flaterja). Deforma­cije krila tudi pri maksimalni hitrosti niso zaznavne . Prihod na pristanek s pol­nimi zračnimi zavorami s hitrostjo 90 km/ h je povsem primerljiv z OG-lO~ G ELAN. Enako velja za ravnanje, kjer tu­di pri večjih napakah letalo ni "priprav­ljeno" omahniti.

V nadaljevanju so bili opravljeni pre­skusi tudi pri skrajnem zadnjem položa­j u težišča, s 100 kg vodnega balasta, z 200 kg vodnega balasta (oz. pri maksimalni vzletni teži) . Narejen je bil tudi tako ekstremen poskus kot je pristanek s pol­nim balastom in kovit s polnim ba­lastom . Nekateri so prinesli zanimive. za­ključke, problematičnost se ni pokazala v nesprejemljivi meri.

Veliko zanimanje vlada za meritve sposobnosti, ki bodo postavile končno vrednost novemu letalu. V tako kratkem času je karkoli dokončnega seveda nemogoče z gotovostjo izjavljati. Lahko pa rečemo, da v primerjal nem letenju Z LS-4 naš proizvod (s turbulatorji) ne zaostaja! V teku so dopolnitve (kot dode­lava vpihavanja, zaključnega roba krila, po sedanjem provizoričnem kalupu krilc bo izdelan dokončen produkcijski kalup itd), ki bodo opredelile končno doseg­ljivo sposobnost serijsko izdelanih letal. S, Nadaljevanje in zaključek projekta DG-300 ELAN

Ob opisanih aktivnostih je bilo opravljeno ali je v teku:

- predstavitev letala pri nemškem

m'414

"Crna skrinjica" na ladjah

Nekaj novih britan­skih ladij bodo kmalu opremili s tako imeno­vano "črno skrinjico". Tako bodo med plov­bo posneli in spremlja­li pot ladje in v prime­ru nesreče lahko ugo­tovili pravi vzrok. La­dijska "črna skrinjica" bo zabeležila podatke o hitrosti ladje, o smeri gibanja, razgovore po­sadke in ukaze pove­ljujočega osebja. Pri­hodnje leto bodo skri­njice vgr"dili v vse nove ladje. Pobudo je dala britanska zavaro­valnica Lloyd, ki mora vsako leto izplačati na milijone dolarjev od­škodnine.

V aprilu in maju je v proizvodni dvo­rani na Fortuni pri Bledu stotko za­menjala tristotka

uradu za zračno plovbo (LBA), kjer je v teku postopek homologacije (za izdelana letala je bila podeljena začasna homo­logacija);

- meritve vibracij (flaterja) konst­rukcije in vrednotenje rezultatov, ki bodo opredelili izenačeval ne uteži krmil,

- nadaljevanje meritev sposobnosti z uvajanjem izpopolnitev,

- zlomni preskus krila + zaključek preskušanja v letu kot sestavni del prido­bitve holologacije,

- eno letalo tekmuje na deželnem prvenstvu Baden-Furttenberg v ZRN,

- 4 letala so poslana v ZDA, kjer bodo nastopila na svetovnem prvenstvu.

V sedanjem vmesnem obdobju nad­aljujemo gradnjo DG-IOO (G) ELAN, po sprotnem razčiščevanju vprašanj, ki jih pogojujejo naštete aktivnosti, pa izva­jamo oz. pripravljamo potrebne dopol­nitve in spremembe za DG-300 ELAN. Če ne bo nepredvidenih težav, (aču­namo, da bomo že konec junija sposobni definitivno nadaljevati serijsko proiz­vodnjo DG-300 ELAN. Naslednjih cca 15 letal bi tako predvidoma lahko plasi­rali že pred izdajo homologacijskega lis­ta LBA do konca letošnjega leta.

Vse smo poskusili, da bi smeli eno prvih novih letal (ki so medtem "odletala

JADRALSTVO

po tleh") preskusiti pri nas doma na osnovi začasnega homologacijskega lis­ta, ki je izdano v ZRN.

Pa vendarle so nam na zveznem ko­miteju za promet in zveze pojasnili, da tudi rutinskih tovarniških poletov ne moremo opravljati, ker za to ni zakonske osnove. Naš zakon o zračni plovbi začasne homologacije ne predvideva, vsakršno letenje prototipa je dovoljeno edinole z namenom izvedbe preskušanj za pridobitev homologacije. Za tako delo pa je v naši praksi kot ustanova poo­blaščen edinole VOC.

Tako vse kaže, da bodo morala nova letala ostati doma - na tleh, dokler pri nas ne bo opravljen postopek nostifika­cije homolog. lista LBA. Letos torej verjetno ne.

Za DG-300 ELAN vlada v svetu ve­liko zanimanje. Pred prvim poletom pro­totipa je bilo v tujini 80 opcij, širi se tudi vrstni red interesentov doma. Upam, da ti vsaj v naslednji sezoni ne bodo povsem prikrajšani. Z nestrpnost jo pričakujemo vesti s svetovnega prvenstva, ki bodo v veliki meri odgovorile na vprašanje, ali smo z DG-300 ELAN povsem uspeli in izpolnili pričakovanja.

TONE ČERIN

JADRALSTVO ra:tt.415

Arabska satelita

Prihodnj e leto bodo v orbito okoli Zemlje poslali dva a rabska satelita, ki bosta omo­goča la bo ljše teleko­munikacijske zvere. Ge­neralni direktor jor­danske telekomunika­cijske družbe je deja l, da bosta sa telita odne­sli v veso lje ladji "Aira­na" in ,,shuttle", ev­ropska in ameriška prevo mika, na menje­na za tako pomoč. Zemeljsko sprejemno postajo bo izdelala to­kijska firma "Itoh ". Projekt bo stal 4,5 mi­lijona do larjev, denar­no ga pa podpira arab­ski sklad za gospodar­ski razvoj.

(PO D ELU)

******************************************************* * * * * : USPESEN KRST TUDI V AMERIKI : * * : Rezultati 18. svetovnega prvenstva v ja dr. let. za standardni razred (42 : : tekmovalcev) v Hobbsu, ZDA (26.6 . do 11. 7. 83) so naslednji: **

11 Stig Oye, Dan LS-4, 10780 točk :* 2. Tom Beltz ZDA LS- 4. 10771 točk :* 3. John Buchanan,Avstrailija LS-4 , 10714 točk

: 7. Baer Selen, Niz. DG-300 ELAN, 10432 točk : * 14. Malkku Kuittinen, Fin DG-300 ELAN, 10071 točk * * 16. Simon I.eutenegger, Svica DG-300 ELAN, 9921 točk * * 26. Peter Teunisse, Niz. DG- 300 ELAN, 9182 točk * : Od 42 tekmovalcev standardnega razreda jih je 25 letelo z LS-4 , 7 ASW-19, po : * 4 Santar in DG-300 ELAN in 2 Centrair Pegase. Tekmovanje je I,>okazalo, da LS-4 * * po pričakovanjih prevladuje (posebno v številčnosti); vendar Je DG-300 že ob .. : prvem nastopu dokazal, da je enakovreden. Do polovice tekmovanja (ki je imelo : * skupaj 12 tekmovalnih dni) je bil v prepričljivem vodstvu Frice Kuittinen, ki je .. : zmagal v četrti in šesti disciplini, pa je z napako v sedmi disciplini izgubil možnosti : * za uvrstitev pri vrhu. V nadaljevanju si je dnevno zmago z DG-300 ELAN priboril .. : še Nizozemec Teunisse. : * Francoska novost Pegase ni dosegel vidnejše uvrstitve, ,,starejši" jantarji in • * ASW-19 pa so ~obrali mesta na repu razvrstitve. * * za tekmovanje je značilna tudi izredna izenačenost, saj desetouVlŠčeni v točkah * * zaostaja le 4 %, dvajsetouVlŠčeni pa nepolnih 9 % za zmagovalcem. . t : Tako lahko zaključimo, da moremo biti z udeležbo DG-300 ELAN na * * svetovnem prvenstvu zadovoljni z odličnimi dnevnimi rezultati, pa tudi s skupno : * uvrstitvijo in vtisom, ki ga je novo letalo napravilo ob nastopu. * : Z izboljšavami in izpopolnitvami, ki jih pripravljamo za serijsko grajena letala, ** * katerih 8roizvOdnja je pra~ar stekla ter z dovolj številčnim nastopom na trgu od * * DG- 30 ELAN zares lahko realno pričakujemonada1Jr\lotekmovalno uveljavitev na * : na,jvečjih tekmovanjih. .* * TONE CERIN * : * * •••••••••• *********.******************.********* •• ****

Prototip DG-300 ELAN na travniku pred Fortuno (slika zgOraj), takole pa se je Ilikala zadovoljna ekipa graditeljev in pilotov po uspeinem prvem poletu (spodaj)

Krajša delovna doba

Na sestanku zvezne skupnosti pokojninske­ga in invalidskega za­varovanja je bil v mar­cu osvojen predlog Zd­ruženja letalskih me­hanikov Jugoslavije, da se letalskim mehani­kom in letalskim me­hanikom-kontrolor­jem ki skrbijo za vzdr­ževanje in revizije letal,

prizna 12 delovnih mesecev za 15 mesecev benificirane dobe.

(JAT, 2461247)

Kitajska kupila dve letali v ZDA

Kitajci so pri ameri­ški družbi McDonnell - Douglas kupili dve letali tipa Super 80. Z njimi bodo okrepili ci­vilno letalstvo. Letali bosta na Kitajskem do konca leta.

(Po DELU)

Nedelja, 17. julija, čudovito jutro in ugodna vremenska napoved obetata ob lahnem severnem vetru zmerno termiko z visokimi bazami oblakov. Skupaj s pri­jateljema Borutom in Duletom iz kam­niškega zmajarskega kluba nameravamo sprva na start na Golteh, ker pa smo že nekoliko pozni, se odpeljemo na Kašni vrh (start ca 1.250 m/nm) nad Novo Štifto v Gornjesavinjski dolini. Če bo mogoče, nameravamo poskusiti s prele­tom proti Gorenjski, zato se tudi dogovorimo za način obveščanja o pristanku.

Okrog enajste starta najprej Borut, na­to pa v približno desetminutnih presled­kih še jaz in Dule. Z Borutom nimava posebnih težav s pridobivanjem višine, Dule pa, ki leti brez instrumentov in še na nekoliko slabšem zmaju, žal nima sreče in čez čas pristane v vasi Tirosek.

Mimo travnate Lepenatke se do Ro­gatca nad Gornjim gradom najprej "sprehodi" Borut, medt.em ko jaz še vr­tim nad Kranjsko rebrijo. Sledim njego­vemu zgledu in ga srečam na pol poti, ko se vrača. Preden nad skalovjem Rogatca zaobrnem proti Gorenjski, si še ogledam Luče, Gornji grad in druge vasice, ki leže natresene na zeleni preprogi Gornjesa­vinjske doline.

Boruta ni več videti, zato jo sam uberem v smeri Kamniškega vrha, vmes pa še "natankam" višino nad Kranjsko

rebrijo in Malo planino. Zatem gre vse do krvavškega Kržiša samo dol in že me spreletavajo žalostne misli o more­bitnem pristanku. Pod Kržišem pa krila narahlo zaplešejo in čisto razločno zaz­nam dviganje, medtem ko variometer molči, kazalec pa čudno poskakuje od 1 mis na -5 mis . Pač televizijski oddajnik zganja svoje norčije, zato se orientiram po mehanskem višinomeru in končno s precejšnjo muko priplezam do vrha Kr­vavca. Na hitro preskočim domačo vas Kokro, Javorjev vrh in dosežem zaplato tik pod robom Hudičevega bošta. Tu pa spet sama žalost. Po neuspelem iskanju dviganj že izgubim kakih 80 m. Končno najdem raztrgan strebriček, ga s težavo nekako centriram in se sprva le počasi , nato pa vse hitreje dvigam ob travnatem pobočju navzgor, ga končno pustim pod seboj, se zavihtim na Storžič, Tolsti vrh in Kriško goro, nato čez tržiško luknjo na Dobrčo ter od tam čez Begunjščico do Stola.

Spotoma ugotovim, da so najboljša dviganja na severozahodni strani obla­kov. Na Stolu gre sprva spet nekoliko počasneje navzgor, ko pa dosežem višino Prešernove koče, se dviganje o~repi in mimogrede sem nad vrhom. Cudovit razgled. Ko hitim proti zahodu se na levi leskeče blejski biser, na desni ponujajo svoje čare Rož - Podjuna - Zi la, skozi meglico poletne sopare pa proseva beli­na triglavskega ledenika. Navdaja me

ZMAJARSTVO

Francoska letala za Indijo (Tanjug) - Indijsko

vojno letalstvo čaka, da bo Francija že v začetku leta 1985 do­bavila 40 najbolj mo­dernih lovcev marage-2000, kot predvideva sporazum, sklenjen lan­skega oktobra v New Delhiju. Prva skupina indijskih pilotov in in­ženircev bo v kratkem odpotovala v Francijo, pišejo newdelhijski ča­sopisi. Indijsko vojno letalstvo, ki že ima naj­bolj sodobne sovjetske mige, tudi mig-27, naj bi dobilo skupaj 150 le­tal mirage-2000. Nekaj jih bodo najbrž naredi­li v New Delhiju po francoski licenci.

Frankfurtsko letališče je največje, najsodobnejše

Novi Lufthansin to­vorni center v Frank­furtu na Maini presega vse podobne v svetu. Je največji, najsodob­nejši, pa tudi poceni ni bil, saj so za zgradnjo porabili 250 milijonov. zahodnonemških mark. Sprejme in odda lahko 1000 ton blaga dne\!no, navadno v razdroblje- • nih kosih, ki jih je tudi do 50.000. Večino dela opravijo čez noč, saj mora biti čez dan pr­oizvedeno blago kar najhitreje odpravljeno. Hitro pokvarJjivi iz­delki , nujni. rezervni deli in zdravila morajo biti zjutraj že pri na­slovniku . To ne bi šlo po klasični metodi, saj je predmetov ogromno, zato je v novem centru (gradili so ga štiri leta) vse mehanizirano, tudi najmanjši predmet je pod računalniško kon­trolo. S tem je postalo frankfurtsko mednaro­dno letališče spet daleč n'ajvečje v Evropi.

(PO DELU)

občutek intezivnega doživljanja, obču­tek, v katerem se prepletata močna psihofizična koncentracija in sprostitev hkrati.

Gore in doline ostajajo za menoj, ko vedno znova v krogih nabiram iz­gubljeno višino. Nad Srednjim vrhom mi pokaže lep steber velika kanja in ko družno v precejšnji bližini vrtiva v isto smer; občudujem skladnost njenih oblik. Še zavoj in že me v dviganju prehiti in izgine nad menoj. Kmalu za tem se mi kar smeji, ko iavijem nad Rateče, obenem pa se potihem žrem, da zaradi meje ne smem leteti še naprej, saj so pog­oji za to odlični . Poletim nad planiško velikanko proti Poncam in ko na sever­ozahodnem pobočju Vitranca navrtim pod oblak, me zamika, da bi jo prek Vršiča mahnil v Trento in od tam pač čimdlje proti jugozahodu.

. Do vršiškega prelaza izgubim skoraj 1.000 m, kar me navdaja z malo negotovosti. Po preletu sedla se spet poberem na Prisojniku, to pa me dokončno opogumi, da smelo zaplavam med navpičja Zlatorogovega kraljestva. Zazdi se mi, da doživljam najčudovitejše trenutke življenja. Uresničuje se mi otro­ški sen, da bi lahko kot samoten orel mimo prepadnih pečin poletel pod oblake. Pred dolino Zadnjice se s pob­očja Goličice podam čez Trento proti

r:ett,4J 17

stenam Grintavcev. Iz globeli mi za tre­nutek na tolmunih Soče pomežikne popoldansko sonce. Čutim spremembo zraka, ki je ves topel in suh. Bolj ko nadaljujem svojo pot, močnejši postaja nasprotni veter, dviganja pojemajo, z nji­mi pa tudi moja višina. V daljavi že vidim bovške travnike. Romantični občutki se hitro umaknejo razumu in že se razgle­dujem za možnostmi pristankov. Ko nad razbeljenimi sipinami preletim vas Sočo in doživim samo nekaj zoprnega preme­tavartja, že vem, da do Bovca ne bom mogel. Bolj in boj me požira globina, vendar imam za pristanek na travniku na moji levi še dovolj višine.

Ko si ga lahko pobliže ogledam, spoz­nam, da je ves prepreden z žicami. Še enkrat preverim možnosti pristanka, zatem pa se hitro odločim za nizko grmovje na moji desni. Zavijem, od­rinem, nato pa že mehko nasedem in za­bingljam kak meter nad zemljo. Vseje O. K. Mati zemljica, spet sem tvoj, uraje 17, mojega doslej najlepšega in najdaljšega po!eta pa je žal konec.

Se nekaj podatkov v številkah: razda· lja start-pristanek 85 km, najmočnejše dviganje 4 mis, maksim. pridobljena višina nad startom 1.870 m, čas trajanja poleta 5.50 ure.

VIKTOR VREŠ ZK PREPIH, Tržič

AK Slov. Konjice je na letaliliču v Ločah priredil le­tos maja v počasti­tev dneva mladosti prvo medklubsko tekmovanje mode­larjev

Stara in nova litan­ca sta temelj klub­ske delavnice

Nedelja. 24.julija 1983. bo med številni­mi občani konjiške občine. še posebej pa med člani AK Slov. Konjice ostala v lepem spominu. Po štirih letih delovanja AK Slov. Konjice smo lahko našo dejavnost prikazali širšemu občinstvu na najbolj ori­ginalen način. na svojem letališču v Ločah smo organizirali prvi letalski miting. Ker klub nima lastnih letal. so nam priskočili na pomoč sosedje iz Ptuja. Maribora. Slovenj Gradca. Titovega Velenja in Celja.

Širše priprave na ta dan so pravzaprav potekale od prvega dne delovanja kluba. ko smo si zadali zgraditi lastno letališče. letalsko šolo in nabaviti svoje letalo. Pos­taviti smo morali organizacijski sistem

kluba. organizirati in vpeljati proizvodno delavnico. v kateri si člani služimo denar za letenje. saj dotacij v zaostreni gospo­darski situaciji ne morem o pričakovati.

Obenem smo postavili na noge lastno le­talsko šolo po načelu piramidnega sistema selekcij.

Iz široke baze modelarjev pioni/jev se ob dobrem strokovnem usme/janju razvi­jajo perspektivni modelmji. ki so z dobri­mi rezultati na prvih tekmovanjih (repu­bliško pionirsko prvenstvo in prvenstvo mladih tehnikov) napovedali navzočnost v slovenskem prvenstvu . .

Izšolali smo tudi prvo generacijo jadral­nih pilotov. dva v Ptuju in dva v Celju. Vsi že samostojno letijo. z njimi smo si prido­bili strokovni in organizacijski kader. Sk­ratka - postavili smo precej velik sistem. ki ga poganjajo številni ljudje. postali so novi člani velike družine ZLOS in VSi. njihovo edino .. gorivo" in plačilo za vse pa je velika ljubezen do letalstva.

AK Slov. Konjice je zelo mlad klub. Kljub temu so ga v preteklosti pestile ve­like težave. Grozil je že razpad. vendar smo vse uspešno prebredli. V klubu smo našli svojo pot. po kateri stopamo z drob­nimi. a vztrajnimi k oraki. V naš kraj smo prinesli popolnoma novo deja vn ost. kijo je potrebno pravilno predstaviti ljudem. Če seštejem o delo ljudi. ki so v klubu od

IZ NASIH KLUBOV

Jože Felicijan, predsednik kluba je prevzel odgovor­no delo v najtežjih trenutkih

Zdenka Kovač, taj­nica kluba in po­žrtvovalna sode­lavka pri retevanju zahtevnih nalog

Upravnik Dušan Zorko je pri delu vedno med prvimi, na pomoč pa pri­skoči tudi z vsemi svojimi stroji pri udamiških akcijah za izgradnjo leta­lišča

začetka, tistih, ki so postavili temeljne kamne, injih danes v klubu ni več, in tistih, ki prevzemajo vajeti kluba v današnjem času, je ta letalski dan pomenil krono vseh prizadevanj in spodbudo za nadaljnje delo.

Nič nam ni moglo zadušiti enkratnega veselja in zadovoljstva, ki sta se zlivala z okrog štiritisočglave množice obisko­valcev, ki so kljub slabi reklami začeli pri­hajati na letališče že ob enajsti uri, vr­hunec programa pa je bil napovedan šele za 15. uro.

Neuradno sta miting odprla Mariborča­na Erjavc in Pučko, ki sta se okrog enajste ure pripeljala z "robenom oo, še enkra pregledala teren (že prej sta ga pozitivno ocenila in sve tovala korekcije Karner Peter, upravnik AK Celje, in Černinč Franc iz AK Slovenj Gradec) ter potrdila, da je letenje mogoče tudi z letali z nižjim propeler jem ter daje steza dovolj dolga za vse. Torej bo lahko sodeloval tudi Taxi. S tem se namje odvalil telak kamen od srca, kajti . za taxi službo je bilo največje

zanimanje. Ob stezije že odjutra potekala živahna

aktivnost, postavljali so šanke, pripravlja­li skromen srečolov, utico za osebje, oz­načevali parkirišča za avtomobile in dohode k stezi, postavljali ozvočenje in zastave, nameščali vse potrebne službe­gasilce in rdeči križ. Vraje bila že 11.30.

Majhno zatišje in napetost, nato pa okrog 12.05 prvič v zgodovini konjiškega AK: "Konjice YV-DCF, dober dan!" Prvi je bil velenjski upravnik, nato pa kot roj

čebel z vseh strani deset motornih letal in št iri jadralna letala. Vse v slabih desetih minutah. Kljub veliki koncentraciji letal smo vsa spravili hitro in varno na zemljo. Že v naslednjem trenutku se je pojavila nad nebom Loč ptujska V-66, iz katere so skočili prvi trije padalci in se ponosno pozibavali pod cvetočimi kupolami. Vse je varno na tleh, iz ozvočenja je slišati prijetno glasbo, z Dušanom skušava odpe­ljati vse letalce k predsedniku, ki je zaradi mitinga pustil zaslužene počitnice. Sledi kratek pomenek pilotov o letalskem prog­ramu, vprašanja novinarjev, nadlegovanje prijateljev, problemi od tu in tam. Dogovo­rimo se o začetku programa, vsak k svoje­mu delu, ptujski upravnik Čuček vzpodbu­ja letalce in padalce: "Fantje, skakal, brneti mora, ljudje čakajo!" Miro Kočevar priskoči na pomoč in prevzame vodstvo letenja. Lahko se posvetim delu na stezi, aktiviramo tri letala za taxi, Marjan odleti poskusno zono z "zlinom", Cuček pa odvrže še paket mariborskih padalcev, ki so na prireditev zaradi okvare "chirakeja " prišli kar po cesti.

V obilici dela pozabim dati predsedniku znak za pozdravni govor in niti ne opazim, da je med nami tudi predsednik predseds­tva ZLOS Alojz Gojčič. Kot bi trenil, je bi­la ura 15. OO, na nebu so se odprle kupole padalcev, ki so po običaju odprli uradni miting, sledijo pa elegantne figure Kenci­jana z "zlinom", skupinski nalet "U!ve", "zobena", skupinske akrobacije s "pilatu­si", nato še akrobaciji z "blanikom", še

tet LI. 20

Začeli so trasirati pot AK Slovenske Konjice: prvi pred­sednik Maks Bre­čko, Franc Kranjc, geodet Fidler, Du­ian Zorko in trije, ki jih ni na sliki Anica Brumec, Vlado Mlakar ter pok. Franc Les­koriek

Spodaj levo: klub­ska soba, ki jo je uredil mladinski aktiv AK, spodaj desno: Janez Po­znič in Oskar Schmidt z mladimi modelarji

enkrat "zlin" in padalci, na koncu nalet "libelle". Ves čas so program zapolnjevali modelarji iz Celja in Konjic.

Po končanem programu je ponovno začel obratovati taxi. Tri letala niso bila dovolj za množico, ki si je želela ogledati domači kraj od zgoraj. Ponagajala je popoldanska nevihta, ki je povzročila, da se je prireditev končala prehitro, že okrog 17.30.

Kljub temu smo bili na koncu vsi zadovoljni, sajje vse zelo uspelo, letenjeje potekalo varno, za kar pa ima prav gotovo precej zaslug tudi mehanik Franc Gajšek, kije bil vodja tehnične službe. Za prijetno vzdušje je skrbel Gvido Hauptman, zaje­dačo in pijačo pa žene, prijateljice in pri-

IZ NAŠiH KLUBOV

jatelji naših članov. Varnostno službo so imeli na skrbi pri nas najbolje opremljeni gasilci iz Tepanja. Zahvala gre t-di KS Žiče s predsednikom Grobelškom, vsem obiskovalcem za discipliniramo vedenje, še posebej ' pa vsem udeležencem -gostom iz sosednjih klubov ter vsem, ki sem jih morda pozabil omeniti.

Upam, da smo s to prireditvijo in z vse­mi rezultati, ki smo jih letos dosegli, do­kazali doma in v letalskih krogih, da se znamo organizirati, da je pri nas dovolj močan letalski duh iII da zaslužimo letalo in hangar. Za to pa bo potrebno ne le naše delo, ampak tudi razumevanje širše družbe.

PETER RA VNAK

Indonezija: načrtova gradnja letališča

Indonezijska upra- · va za letalski promet je s frar.roskim podjet­jem skleni la kupčijo o inženiringu in tehno­loškem sode lovanju pri gradnji devetih regio­nalnih l e tališč. Kupči­ja je vredna ok oli 7 mi­lijonov dolarjev, de lo­ma pa jo bodo financi­ra li s francoskim posojilom. Obnova de­vetih l eta li šč je načrto­vana s petletnim raz­vojnim programom (od 1985 do 1990); gre pa za letališča v Pekanba­ru (Riau), Menado (Su­lawes), Semerang in Surabaya (Java), Blak in Sorong (Iran), Am­bon (Moluški otoki), U jung Pendang (Su­lawes) in Be njarmas in (Kaliman ta n).

(PO DELU)

Britanski lovci na Cipru

Velika Britanija je poslala v vojaško bazo na Cipru šest bombni­ških lovcev, ki bodo lahko v primeru potre­be podprli z zraka bi­tanski odred v sestavu mednarodnih mirov­nih sil v Libanonu . To so sporočile zahodne tiskovne agencije, skli­cujoč se na obvesti lo britanskega vojnega mi­nistrstva.

Od zgoraj navzdol: Utve-75 in Robin v skupinskem pre­letu - delček množice na našem prvem letalskem mitingu - pogled na letališče med le­tenjem

'~-.'~.vN~'~

, < , -

Poznajo se ukrepi

Libanonska dru­žba bo kupila tri letala A-310

Letalska družba Mi­ddle East Airlines, ki ima svoj sedež v Li­banonu, bo končno lahko kupila pet letal A-310. Letala bi mo­rala biti že v Libano­nu, vendar je družba Airbus industrie zam­rznila sporazum, skle­njen leta 1981, zaradi vojaških akcij v Liba­nonu.

(Po DELU)

Boeing 707 . namesto DC-lO

(Tanjug) . - Jatovo letalo DC-lO, ki vzd­ržuje zvezo z Avstrijo, bo v septembru zame­njal Boeing 707, ki ima 115 sedežev manj. Ta­ko so se odločili zato, ker mora prvo Jatovo širokotrilpno letalo, ki leti že 5 let, na redni pregled. Drugi DC-lO bo vozil samo v New York in Chicago, dva­krat na teden pa v Bagdad.

Odvijanje letalskega prometa v prvi polovici letošnjega leta je imelo struktu­raino isti značaj kot minula leta, le da so se čutili vplivi negativnih tokov v našem &o~podarstvu . Podatki o dejansko rea­lIzIranem prometu letal, potnikov in tovora se ujemajo spredvidevanji, začr­tani mi z letnim planom prometa. Obseg prom7ta v prvi polovici letošnjega leta je nekolIko skrčen v primerjavi s prome­tom v.enakem obdobju preteklega leta. VzrokI za to so znani in jih najdemo med dejavniki , na katere letališče ne more neposredno vplivati.

V za~etku leta je prišlo do delnega upadanja prometa zaradi · zmanjšanja aranžmajev gostov iz skandinavskih dežel, namenjenih v naše zimsko športne centre. Zaradi ukrepov ZIS so bila močno zmanjšana potovanja naših dr­žvaljanov v tujino, zlasti v okviru turisti­čnih aranžmajev z letali Inex Adria Avioprometa in Aviogenexa. Število poslovnih potovanj še posebej v do­mačem prometu je ostalo približno na enaki ravni . Pogoste so bile odpovedi posameznih letov s strani prevoznikov ter povezave dveh ali več letov v enega. Vzrok za·to je bilo pomanjkanje letalske­ga goriva in težave z uvozom rezervnih delov za Prevozniki so imeli na volju manj letal. Pozitivno gibanje pa je po­kazal faktor polnjenja potniške kabine, IZ že navedenih vzrokov.

Z aprilom je stopil v veljavo poletni vozni red letenja, ki je prinesel nekatere novosti . Ljubljansko letališče je še nad-

alje direktno povezano s Frankfurtom (4 x tedensko), Londonom (3 x) Zi.irichom (2 x) in Amsterdamom (2 'x). Enkrat tedensko pristane letalo na liniji New Yorka, odhod za New York in ZDA paje 2 x tedensko preko Beograda. Dvakrat tedensko leti vzhodnonemški prevoznik Intcrflug na liniji za Berlin . V čarterskem prometu je Ljubljana poveza na s števil­uimi letališč i vturističnih krajih Grčije, SpanIJe, FranCIJe, TUnisa itd. Potniki na teh letih so po~osto iz zamejskih krajev AvstrtJe ln It~ltJe: Posebna pridobitev je t.1. "prometni knž" Aviogenexa, ki ima letos dve novi leta li tipa Boeing 727 . Gre za prevoze angleških turistov iz več krajev v V. Brita niji do LjUbljane, kjer se potem prerazporedijo glede na to, v kateremkraju bodo letovali (Slovenija, D~lmacIJa) ln nadaljujejo pot z letalom alt po kopnem. Isti postopek je v povratku.

Poleg treh domačih se občasno v čarterskem prometu pojavijo tudi ne­katen tuji prevozniki iz Evrope in Severne Amerike.

V domačem prometu je Ljubljana poleti povezana z nekaj več kraji kot v zimskem času . Gre za redne povezave nekajkrat tedensko s kraji ob morju kot so Pulj , Split , Tivat itd.

V letalskem tovornem prometu se stagnacija ne pozna v tolikšni meri kot v potniškem prometu . Vidna je spremem­ba tokov tovora: prej je bilo več tovora v prihodu mednarodnih linij, to je v uv­ozu, zdaj pa je obratno. Opazna je močnejša orientacija našib OZD v izvoz. Poleg prevoza blaga na rednih potniških linijah ima LjUbljana redno tovorno li­nijo s Frankfurtom. To je edina linija take vrste v Jugoslaviji, nemški prevoz­nik Lufthansa jo vzdržuje dvakrat tedensko.

Poleg tega obstaja ugodna možnost prevoza blaga v ZDA z Jatovim DC-lO enkrat na teden. Občasno se pojavi tudi prevoz blaga s

t.i .. "v.erigami" letov, ko gre za pona­vlJaJoce čarter lete Istega prevoznika oz. prodajalca blaga. Mnogokrat so slednji iz Avstrije in Italije, kar kaže na pomen Ljubljane kot tranzitnega oz. zbirnega letališča.

V začetku leta je bil v carinskem avio­blagovnem skladišču postavljen avto­matiziran regalni sistem za skladiščenje tovora na standardnih paletah . S tem je pridobljeno veliko dragocenega pros­tora.

Na letališču deluje tudi posebna slu­žba, katere naloga je vpeljati zbirni letal­ski tovorni promet za ZDA. S tem bi se prevoz za posamezne upo rabnike še pocenil, ker bi blago prevažali v zbirni­ku, kot eno enoto in vedno v večjih količinah.

Maribor 83: zmaga leščanov

Organizatorji letošnjega mladinskega državnega padalskega prvenstva v le­talskem centru Maribor so bili ne­prijetno presenečeni, ko dan pred začetkom prvenstva niso vedeli, koliko tekmovalcev se ga bo udeležilo. Tega ni vedel tudi delegat letalske zveze Jugosla­vije, kamor bi morale prispeti prijave za udeležbo. Tako je bilo dan pred začetkom prvenstva na nemalo razoča­ranje organizatorja v Mariboru zbranih manj tekmovalcev kot članov vodstva tekmovanja.

Letalske zveze republik in pokrajin so bile pravočasno obveščene o času in kra­ju državnega .prvenstva, zato je orga­nizator računal, da se ga bo udeležila vsaj po ena ekipa iz vsake republike. Prvenstva pa so se, žal, udeležile le ekipe AK Sarajevo in posameznika AK Tuzla in Zenica iz SR BIH, ekipa AK Novi Sad iz SAP Vojvodine, ekipa ALe Lesce in Le Maribor iz Slovenije.

Kljub okrnjeni udeležbi je bilo tekmo­vanje izvedeno brez zapletov in v dobrih dveh dneh. Dvaindvajset tekmovalcev je v četrtek, Il. avgusta, opravilo po dva skupinska skoka na cilj in dva figurativ­na skoka. Drugi dan so tekmovalci opra­vili en figurativni skok in štiri skoke na cilj, tako da sta jim ostala samo še dva skoka na cilj, ki so ju opravili tretji dan prvenstva. Tekmovanje je bilo končano že v soboto, 13. avgusta, torej dan prej, kot je bilo predvideno.

Vreme je bilo tekmovalcem in orga­nizatorju naklonjeno, razen drugi dan tekmovanja, ko je nekatere neizkušene mlade padalce presenetil malo močnejši veter. Kar lepo število jih je ostalo zunaj padalskega kroga.

Med tistimi, ki so ostali zunaj kroga, je bil tudi član favorizirane leščanske ekipe Matjaž Lazar. Tako se je ekipa ALe Lesce v disciplini skupinskih skokov na cilj uvrstila na drugo mesto z 9.09 m za ekipo Vojvodine, ki je v štirih skupinskih skokih na cilj zbrala 4,64 m in pred ekipo Sarajeva (35.28 m) ter ekipo Maribora (54.59 m). Zmaga mladih vojvodinskih tekmovalcev v tej disciplini je bila pravo prsenečenje. Poleg Lazara je napravil na­pako tudi Božič in v drugem skoku na cilj nabral kar 2.92 m.

V posameznih skokih na cilj je zmagal Leščan Bogdan Jug (0.32 m) pred klub­skim tovarišem Dušanom Frankom (0.35 m) in Sašo Šašicem (1. 97 m) iz Novega Sada. Tudi v disciplini figurativ­nih skokov z 2000 metrov je zmagal Bog­dan Jug (25.0 sek) pred klubskima tova­rišema Romanom Božičem (27.1 sek).in Dušanom Frankom (33.5 sek) ter si tako v generalni uvrstitvi pridobil naslov mla­dinskega državenga prvaka za leto 1983. Drugo mesto v generalni uvrstitvi je osv-

Nesreča sovjetskega letala

MOSKVA, 4. sep­tembra (A FP) - Sovjet­ska Pravda poroča iz Kazahstana, da je 30. avgusta nedaleč od Al­ma Ate strmoglavil Aeroflotov tupoljev 134. Vsi potniki in člani po­sadke so izgubili živ­ljenje, poroča list, ki pa števila žrtev te le­talske nesreče ne nava­ja. Ustanovljena je bila posebna komisija, ka­tere naloga je ugotoviti vzroke katastrofe.

Opustili izdelavo letal DC-lO

Letalska firma "Mc Donell Douglas" je po 14 letih nehala izdelo­vati in prodajati letala "DC- lO", ker prevoz­nikom prinašajo izgu­bo in je zato zanje vedno manj naročil. Družba se je odločila, da bo v naslednjih pe­tih letih vložila več kot 5 milijard dolarjev v novi tip letal "MD-100".

(PO DELU)

ojil Dušag Frank (ALC Lesce) , tretje mesto pa Zeljko Lolič iz Novega Sada. V generalni ekipni uvrstitvi je bila prva eki­pa ALC Lesce, druga je bila ekipa AK Novi Sad, tretja ekipa AK Sarajevo in četrta ekipa LC Maribor.

ln kaj lahko zapišemo ob rob letošnje­ga državnega mladinskega padalskega prvenstva?

Mladi tekmovalci so si pridobili nove tekmovalne izkušnje, kar je tudi cilj podobnih tekmovanj. Dobili smo mla­dinskega državnega prvaka, ki je že na članskem državnem prvenstvu dokazal,

da je odličen in perspektiven tekmovalec. Prvenstvo je bilo šola za zvezne pa­

dalske sodnike v sojenju figutavinih skokov, ko so lahko skoke ocenjevali preko video-sistema. Bilo je tudi dobra šola organizatorju, ki bo v prihodnje naj­brž dobro premislil, preden bo znova prevzel organizacijo državnega prvens­tva. V prihodnje pa bo morala tudi letal­ska zveza Jugoslavije storiti kaj več, da se bo državnega prvenstva, če je že državno, udeležilo več ekip, da ne bodo tekmovali samo padalci iz dveh republik in avtonomne pokrajine.

FANIKA KRAJNC-VREČKO

J ,GENERALNA UVRSTITEV - POSAMEZNO ~ , .

mesto tekmovalec 1. disco II. disco skupno 1. JUG BOGDAN I I 2 2. FRANK DUŠAN 4 9 13 3. LOLIČ ŽELJKO 16 16 32 4. BOŽiČ ROMAN 36 4 40 5. ZUBAN ALEKSANDAR 25 64 89

AKVIČ EMIR 64 25 89 7. ŠAŠIČ SAŠA 9 121 130 8. LAZAR MATJAŽ 100 36 136 9. ŠEPiČ SENAD 49 100 149

10. PREŠEREN IZTOK 121 49 170 Il. BRADIČ SINIŠA 81 169 250 12. BABIČ NEDŽAD 196 81 277 13. ČINGIČ ADIS 144 144 288 14. PETROViČ MIODRAG 169 225 394 15. ERCEG MLADEN 225 196 421 16. ČULINA STIPO 256 225 481 17. PERBIL SLA VKO 289 225 514 18. KOVAČEVIČ MILAN 324 225 549 19. TOPIČ MARJAN 361 225 586 20. BALAŠA HELIJA 400 225 625 21. LAZAR DARJA 441 225 666 22. LAZAR SUZANA 484 225 709

PADALSTVO

Jože Majhen, pod­predsednik letal­skega centra Mari­bor je ob otvoritvi XV. mladinskega padalskega prven­stva Jugoslavije po­zdravil tekmovalce in goste. (Slika na levi strani).

Zmagovalna ekipa iz ALe Lesca (od leve): Lazar, B. Jug, Frank in Bo­žič. Intihar, Poga­čar in Mirt so te­kmovali izven kon­kurence.

Sestri dvojčici Da­rja in Suzana Lazar iz letalskega centra Maribor sta imeli največ navijačev, saj sta skakali s klasičnimi padali in se kljub svojim komaj sto skokom zagrizeno borili med izkušenimi te­kmovalci.

SKUPINSKI SKOKI lU OILJ

Uvr SERIJA ati EKIPA

1 il tev

1 AK NOVI SAD 0,50 1,31 2 ALO LESOE 0,17 3,06

-3 AK SAlU.JEVO 2,38 7,26 4 LO lURIBOR 7,72 15,06

t::~fL425

SKOKA SKUPAJ

III :tv Il

1,68 1,15 5,34-0,16 5,70 9,09

10,52 15,12 35,28 11,81 20,00 54,69

Zračni balet

r

Vsi, ki se zanimajo za akrobacije, vedo, da so bile letošnje državne dirke v Paračinu. Prva dneva so imeli tekmoval­ci uradni trening. Tretji dan so tekmovali v obveznem poznanem programu, svoj

prosti sestav, pa kakor, da so hoteli pri­hraniti za presenečenje drugim tekmo­valcem v tej disciplini. Kot vedno so bile tudi tu težave s tehniko, v tem primeru z letali Z-SZ6-M-ZF. Ravno takrat sta se križali dve tekmovanji: konec re­publiškega padalskega prvenstva Srbije in začetek tega tekmovanja, o katerem piševa. Da ne bi stvari zakomplicirali, so

GENERALNI PLASMAN

1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. Il.

Škrlec Matija Ljubljana Bivic Borivoj Zadar Lajovic Franc ALC Bled Gavrilovič Radovan Trstenik Gavrilovič Radovan Trstenik Stevanovič Miladin Smederevo Lukič Zdravko Tuzla Greif Avgust Ajdovščina Popovič Miloš Beograd Petkovski Nikola Štip Mesič Muradif Tuzla

12370,15 12280,65 12069,83

10232,65 10232,65

10218,65 7695,62 7288,09 6849,32 5062,99 4204,32

priredili skromni miting, ki so ga tradi­cionalno odprli s skokom padalcev. Sle­dil je prikaz letenja z L-13 in z leta ki ZLIN (četvorka). Konkurenca na žalost ni bila močna zaradi nekaterih, ki niso imeli časa (niso dobili dopusta, ker so morali zalivati "paradajz" , so izgubili veselje do akrobacij!) ali pa se bali konkurence!

Na tekmovanju je bilo tudi nekaj popolnoma novih tekmovalcev. Od favoritov so sodelovali Škrlec Matija, Bi­vic Borivoj, ter Stevanovič Milamin .

Tekmovanje se je pričelo zobveznim poznanim programom injavljenihje bilo Il tekmovalcev. Kot vedno so pripravili prostor, v katerem naj bi se izvajal balet v znaku, postrojili pa so se (protile­talsko) tudi sodniki. Tudi najina malen­kost je sodelovala pri tem odgovornem delu. Morava reči, da ni bilo nobenega protekcionizma, in da je tekmovanje potekalo v pravem tekmovalnem duhu . Za to disciplino je sledil obvezni nepoz­nani program, ki ni bil lahak. Tekmoval­ci so poskrbeli za razvedrilo sodnikov. Iz tega programa je nenamerno s strani tekmovalcev izpadel: "Jo king About Ti­me" (JAT). Po tem razvedrilu se je začel prosti program. Tu so tekmovalci po­kazali svoj smisel za kombinacijo figur in svoje forme, ter kvalitete. Zraven tega se ocenjujejo še kvaliteta izvajanja, smisel povezovanja figur in raznolikost figur. Kot presenečenje finalnega programa je bil zmagovalec Franc Lajovic (LAJKO) ALC. Z njegovim izvrstnim eksploziv­nim programom in z domiselnim kon­cem je zasluženo zasedel prvo mesto. Tekmovanje je bilo končano, sodniki pa so premetavali točke . Tekmovalci in vsi so nestrpno pričakovali, kakšen bo gene­ralni plasman, se pravi tudi slavnostno večerjo ter podelitev medalj in priznanj. Letošnji državni prvakje Matija Šrklec, drugo plasirani Borivoj Bivic, tretji pa Lajovic Franc (LAJ KO). Po podelitvi smo slišali slavnostni govor sekretarja LZS, polkovnika Stepančiča .

Tekmovanje je potekalo brez kompli­kacij zahvalj ujoč organ izacij i paračin­skega Aerokluba "Naša Krila ", posebno pa tovarišu Gosiču , direktorju Aeroklu­ba, upravniku Miletu in Jagušu Raduzo­viču (oficirju za razvedril o). Ob tem raz­burljivem tekmovanju so nam vsem os­tali lepi spomini.

MATJAŽ OROŽIM in ROBERT TETICKOVIC

Sestdeset let

Letalo "Ultimat" je leta 1923 preletelo 420 km v višini 250 m, se orientiralo le po rekah in železniški progi, a vseeno srečno pripe­ljalo iz Moskve v Nov­gorod, mesto Gorkega in Šaljapina, prvih šest potnikov. To so bili začetki civilnega letal­stva Sovjetske zveze in "Aeroflota", ki prav v teh dneh prazn uje 60-letnico. Samo lani je družba na omenjeni relaciji prepeljala 110.000 potnikov in opravila 1350 poletov.

Sicer pa ima dana­šnji "Aeroflot" na po­tniških linijah zveze s 94 državami sveta in 3600 mesti 'v SZ. Na leto prepelje sto mi­lijonov potnikov.

(PO DELU)

Na spodnji sliki so Jug, Svetina in B~ žič, na desni Kengs (Bunčič) pozorno spremlja njihova prizadevanja v zra­ku, nad naslovom pa je šampion Branko (Foto: L. Mesarič)

Branko Mirt­državni prvak

Z 31. državnega padalskega prvens­tva, ki je bilo od 29. julija do 3. avgusta v Paračinu, so se leški padalci vrnili z obi­lico odličij. Ekipno in posamično so zma­gali v vseh disciplinah in dosegli tudi ne­kaj zelo dobrih rezultatov. Nastopilo je šest ekip s 47 posamezniki med člani in 10 članic iz SR Slovenije, Hrvatske, Sr­bije, Makedonije, Črne gore in AP Vojvodine. Iz nerazumljivih vzrokov na prvenstvo niso pripotovali padalci SR BiH in AP Kosovo. Prvenstvo je imelo obilo zapletov in nasprotij med zastopni­ki letalske zveze, vodji ekip, sodniki in organizatorji tekmovanja. Vse to je po-

vzročilo predvsem slabo voljo med tekmovalci.

Namesto da bi se med seboj pomerili vsi najboljši jugoslovanski padalci, je . bilo v nasprotju s pravilnikom dovoljeno, da so skakali tudi taki, ki še niso obvla­dali kontroliranega prostega pada in niso bili sposobni izpolniti predpisane tekmovalne naloge v disciplini figurativ­nih skokov. V disciplini skokov na cilj so doskakovali več kot pet metrov od cilja. Med člani je Slovenijo zastopalo samo devet Leščanov, Ptujčani in Mariborčani so ostali doma, čeprav po kvaliteti sodijo v prvo tretjino jugoslovankih padalcev. Med članicami je bila samo ena Slovenka - Fanika Vrečko iz Maribora.

Zaostajanje kvalitetnega padalstva v drugih republikah in pokrajinah je očit­no in je rezultat nenačrtnega dela. Ni razumljivo, da nekateri starejši tekmo­valci, ki ne morejo več v korak z mlajšimi slovenskimi padalci, kar na silo želijo

neka ke uspehe, namesto da bi se posveti­li vzgoji mlajših in našli uspeh v svojem trenerskem delu.

Če bi storili tako, se mnogim ne bi zdelo smešno, da se Leščani pred začetkom skakanja zelo resno'ogrevajo s tekom in gimnastičnimi razgibalnimi va­jami, kar je normalno v vsakem resnem športu.

Ob pričetku tekmovanja, ki so ga or­ganizatorji prikrojevali kar sproti, bolj v prid sili kot tek;movalcem, se je po­kazalo, da leški padalci nimajo pravega nasprotnika. Enakovredna sta jim bila samo Uroš Šumar iz aerokluba Novi Sad in Zdravko Pirc iz Zagreba. V figurativ­nih skokih so bili slovenski tekmovalci razred zase. V prvo osmerico se je uvrs­tilo sedem Leščanov, mednje pa na peto

mL428

Uspešno potovanje

Kitajski sa telit, ki so ga izstrelili 25. avgus­ta, se ie vrni I na Zemljo. Casopis "Re­nmin Ribao ", ki obja­vlja novice o satelitu , ni pisalo podrobnos­tih veso ljskega poto­vanja, objavi l je le po­datek , da so vse na­prave na sate litu nor­malno delovale v letu in spustu. Kitajc i so lansirali od leta 1970 že 12 sate litov, letos al i v začetku naslednjega leta pa nameravajo izstreliti tudi prvi ko­munikacijski sate lit.

Pershingi že pred novim letom?

(Tanjug) - Sklicujoč se na uradne a meriške vire Moskva trdi , da je mogoče še pred kon­cem leta pričakovati razpostavitev prve se-rije pershingov 2 v ZR Nemčiji . Poleg tega navaja podatek, da bodo Američani na­mesto predvidenih 108 pripeljali 156 raket. Prvih trinajst poroča TASS, bodo namestili pri mestecu Schwabi­sch Gmi.ind vzhodno od Stuttgarta.

letalska odiseja

DICK SMITH je v ameriškem mestu Fort Worth zaključil svojo letaino odisejo . V eno- ~ dsedežnem leta lu je od obletel svet in tako na­pravil 56.900 kilomet-rov . Pred enim letom ~ je krenil iz istega leta- t:l lišča , da bi tako pro- !:i slavi l 50-letnico prve- ~ ga leta oko li sveta. 39- 8

letni Dick je izjavi l, da ~ je dožive l ma rs ikaj ne- :;;: pozabnega, a da nikoli P:I

več ne bi imel poguma , ..: da bi to ponovi l. !

(Po DELU) _

mesto Sumar. Presenetil je veteran Branko Hrast z zmago v tej disciplini, čeprav je v zadnjih dveh sezonah zelo malo vadil. Za njim so se z maj hnimi razlikami razvrstili Branko Mirt, Ro man Božič in Bogdan Jug. Kar deset tekmo­valcev ni obvladalo te discipline, nekate­ri so celo ogrožali varnost skakanja.

V disciplini skokov na cilj z višine tisoč metrov je bila kvaliteta nekoliko bolj ize­načena , razen zadnj ih desetih, ki so do­skakova li več kot pet metrov do cilja. Med prvo deseterico je bilo spet kar sedem Leščanov, ki so osvoji li tudi prva tri mesta. V seriji šestih skokov je zmagal mladi Bogdan Jug, letošnji republiški članski in mladinski prvak ter mladinski državni prvak. Izmerili so mu vsega osem centimetrov v šestih skokih , samo za centimeter pa je zaostal Branko Mirt, ki si je s tem zagotovil naslov absolutne­ga državnega prvaka. Tretje mesto so si delili trij e z dvanajstimi centimetri: Darko Svetina, Djordjevič iz ekipe Sr­bije in Zagrebčan Pirc.

Tretja disciplina, ki je štela samo za ekipno razvrstitev, so bili skupinski sko­ki na ci lj z viši ne tisoč metrov. Leška ekipa je bila spet najuspešnejša. V treh serijah so štirje padalci zbrali 57 cen­timetrov, drugaje bila ekipa Srbije s 107, ekipa Zagreba pa s 4,45 metrov tretja. Šesti so bili Makedonci že z 31,5 metr i.

'PADALSTVO

V končni skuphni razvrstitvi je z mini­malnim število m točk iz treh disciplin zmagala leška ekipa, ki je tako povsem

. razorožila tiste, ki ji niso bil i naklonjeni . Po končanem prve nstvu je bila določe­

na državna rezprezentanca, ki bo tekmo­vala na Jadranskem po kalu v Opatiji. Sestavljajo jo leški padalci : Branko Mirt, Bogdan J ug, Ro man Božič, Darko Svet i­na in Dušan Indihar.

LEON MESARIČ

UVR SR SKOKI NA CILJ FIGURATIVNI SKOKI

STI TEKMOVALKA KLUB m MEST( TOČK ČAS !MESTO TOČK SKUPAJ

TEV AP 6 SKOKOV 3.SKOKI I TOČK

1 snnO SVE'rLANA SRBIJA 0,27 1 1 35.~ 2 4 5 2 KOPRIVICA SLAVICA VOJVOD, 0.64 I 2 4 31.30 1 1 5 3 !OIBAJ DRAGICA SRBIJA 2.03 3 9 35.99 3 I 9 1S 4 rm.&lfOVIČ !ELJKA VOJVOD. 5.63 4 16 3S.86 4 i 16 32

5 KOVAČIČ GORDANA ZAGREB 6.71 5 25 45.12 8 164 S9 6 PAN'l'IČ S!!IJA SRBIJA 16.74 8 64 42.18 6 i 36 100

7 ILIČ BRABISLAVA SRBIJA 17.6Ei 9 !ll 39;52 5 25 106 8 VlIEČJ[O J' ANIKA I'IARIBOR 7.96 6 36 48.00 9 81 117 9 LEKO ROIWU ZAGREB 10.81 7 49 48.00 9 81 130

lo JURICA !!lA VOJVOD. 25.17 lo 100 45.02 7 49 149

~ SKOKI NA CILJ FIGURATIVNI SKOKI SKUPINSKI STI POSAMEZNO SKOKI NA CILJ SKUPAJ

TEV EKIPA m TOČK SEKUNDE TOČKE m TOČKE TOČK

1 ALe LESCE 0.67 1 108. 29 1 0.57 1 3

2 LZ SRBIJE 1.50 4 137.83 9 1.07 4 17

3 AK ZAGREB 5.01 9 161.07 16 4.45 9 ~

4 LZ VOJVODINE 7.31 16 131 .50 4 10 . 09 16 36

5 LZ ČRNE GORE 30.37 25 189.91 36 24.46 25 86

6 LZ I'IAKEDONlJE 41.89 36 170 . 84 25 31.50 36 97

POSAMIČNA RAZVRSTITEV - ČLANI

~ ~TI TEKMOVALEC KLUB

rEV i

1 MIRT BRANKO .ALC i

2 JUG BOGDAN JALC 3 SVETINA DARKO ~~ I 4 BOŽIČ ROl"1AN

IZAG : I 5 PIRC ZDRAVKO 6 POGAČAR ROMAN IALC i

7 1 FRANK DUŠAN I ' lALC !

8 : INTIHAR DUŠAN ;ALC !

9 i HRAST BRANKO ~C

lo : ŠAFARIČ JANEZ .ALC 11 i KLAJIČ SLAVKO VOJ 12 ; SIČ RUDOLF VOJ 13 I DJORDJEVIČ MIRKO SRB 14 PAVLOVIČ MOMČILO ,SRB 15 I BABOVIČ SLOBODAN SRB 16 I PANTELIČ f'ULADIN 'SRB 17 MILIČEVIČ RADO ;SRB 18 KUPLJENIK VIK'fORBi H 19 MAKOVEC ŽELJKO :ZAG 20 IVANOV DJORDJE r-1AK 21 VELETANLIČ ZIJAD BiH 22 ŠUMAR UROŠ VOJ 23 ! ŠAŠ IČ SAŠA ,VOJ 24 I1ATARIČ IŠTV AN 'vOJ 25 VIRAG BORIS ZAG 26 PEŠUT NEMAD ZAG 27 PETRANOVIČ ŽELJKO ZAG 28 LJUCA AJRO Č.G.

I

28 i BAČA ŠANDOR VOJ 30 I RUBEŽIČ STEVO _Č. G. 31 . DRAGOJEVIČ VESEL.Č.G.

I

:32 . GA VROVSKI V ANDE l"iAK

,

: j ,

:33 ; JOVANOVSKI SLOB.MAK 34 1 MURATOVIČ SAŠA Č.G.

35 i SIMONOVSKI NIKOL MAK . 36 1 ZAJKOV OLIVER MAK 1

FIGURATIVNI SKOKI ČAi-- MESTOI TočiC-

3.SKOKI i

i

25,64 2 4 26,65 4 16 28,60 . 6 36 25,98 ' 3 9 30,28 i 9 81

29,79 I 7 49 32,35 i 13 169 30,02 : 8 64 25,03 1 1 32,56 14 196 32,10 11 121 31,93 lo 100 35,59 19 361 34,59 18 324 35,73 20 400 33,51 15 225 34,14 17 289 33 ,82 16 256 39,88 22 484 32,34 12 144

37,70 21 1+41

26,83 5 25 45,48 27 729 40,64 23 529 46,96 29 841 43,95 26 676 48,00 31 . 961 48,00 31 961 43,70 25 625 47,37 30 900 48,00 31 961 42,50 24 576 48,00 31 961 46,54- 28 784 48,00 31 961 48,00 31 961

SKOKI NA CILJ - ------ -- -- --.-

! i

;

;

m MESTe TOČK S KOPAJ

6 SKOKOV

0,09 0,08 0,12 0,21 0,12 0,29 0,17 0,35 0,71 0,29 0,42 0,55 0,12 0,33

~ 0,,4 0,81 0,79 0,99 0,42 2,26 1,08 5,25 1,74 4,60 2,03 2,85 2,48 2,82 5,82 5,08 5,24

28,60 12,87 25,23 13,08 13,68

!

I I i I ;

I

i

I

TOČK

!

2 4 8 1 1 17 3 9 45 7 49 58 3 9 90 8 64 113 6 36 205

12 144 208 16 256 257

8 64 260 14 . 196 317 15 225 325

3 9 370 lo 100 424 11 121 18 324 17 289

521 54-9 578

19 13 23 20 30 21 27 22 26 24 25 31 28 29 36 32 35 33 34

361 617 169 653 529 673 400 841 900 925 441 1170

729 i 1250 484 i 1325 676 ! 1352 576 ; 1537 625 1586. 961 1586

I 784 . 1684

. 841 1802 1296 1872 !1024 1985 ;1225 2009 11089 2050

156 2117

Miha drugič, ALe šestič

Kdo je kriv?

"Instrumenti, instr­umenti : preveri inst­rumente!" so bile zad­nje besede pilota in­dijskega "jumbo jeta", ki je leta 1978 strmo­glavil v Arabsko morje. Umrlo je 213 ljudi, pa­

- nični ukaz, posnet na magnetofonskem tra­ku "črne skrinjice" bo­einga 747, pa je naj­močnejši dokaz na so­dnem procesu, ki se je te dni začel v Was­hingtonu. Družine umr­lih potnikov so toži le družbo Boeing in pr­oizvajalce letalskih apa­ratur ter zahtevale 100 milijonov dolarjev od­škodnine. Družba trdi , da so instrumenti delo­vali brezhibno, za nes­rečo pa naj bi bil kriv pilot, ki ,je bil utrujen, saj je prejšnjo (silvestr­sko) n oč preveč pil, poleg tega je jemal ta­blete in bil v tem času tudi na dieti". Priča­kujejo, da bo proces trajal mesec dni .

(PO DELU)

Od 4. do 13. julijaje bilo v Slavonskem Brodu 28. državno prvenstvo v jad­ralnem letenju. Sodelovalo je 16 ekip in 46 posameznikov iz 20 jugoslovanskih aeroklubov in letalskih centrov. To je doslej najštevilnejša udeležba, in kaže na določeno stopnjo napredka v jugoslo­vanskih okvirih. Najštevilnejše zastop­stvo je imela Slovenija z 22 tekmovalci. Med tipi jadralnih letal je bil še vedno najbolj pogost CIRRUS ST. in CIRRUS 75 - 22 letal. Elanovih "degejev" je bilo 17, to letalo bo kmalu prevladovalo na domačih tekmovanjih, saj je najkva­litetnejše in najprimerjenše za jugoslo­vanske razmere.

Letošnje državno prvenstvo je prine­slo slovenskemu jadralnemu letenju no­va priznanja . Ob najštevilnejši udeležbi so slovenski tekmovalci pokazali tudi najvidnejši kvaliteten napredek, ki se kaže predvem v osvajanju naslova državnega prvaka že nekaj let zapored. Letos je zasluženo postal državni prvak Leščan Miha Thaler, ki muje to že drugi naslov. Prvič je bil prvak leta 1974, za Alpski letalski center pa je to že šesti naslov državnega prvaka v zadnjih dese­tih letih. Kvaliteta slovenskega jadralne­ga letenja se kaže tudi v uvrstitvi ostalih tekmovalcev. Med prvo deseterico jih je sedem, med dvajseterico pa kar šestnajst.

Organizacija tekmovanja v Slavon­skem Brodu je bila zadovoljiva in boljša kot lansko leto v Novem Sadu. Z zemeljsko uro in fotografiranjem oble­tnih točk je odpadlo veliko težav. Za na-

pake so zdaj večinoma krivi tekmovalci ki ne opravijo naloge v skladu s pravil­nikom. Vreme je bilo dokaj ugodno za tekmovanje, tako da je prirediteljem us­pelo nanizati kar osem veljavnih tekmo­valnih dni.

1. dan - 4. julija Tekmovanje se je pričelo dokaj

presenetljivo . V prvi dissiplini (prelet v trikotniku Slav. Brod - Sid - Osijek­lav . Brod v razdalji 229,5 km),je zmagal lanski državni prvak Sobočan Pfajfer, čeprav je letos med vsemi tekmovalci za­radi služenja vojaškega -roka trenira l naj­manj . Zmagal je tudi drugi dan in povzr­očil vroče ozračje med favoriti, ki ta kega razpleta niso pričakovali . Tako uspeše n začetek pa je zrahljal živce tudi Pfajferju, v nadaljevanju ni bil več ta ko uspeše n.

2. dan - 5. julija Drugi dan je bilo vreme izredno

ugodno z močnimi dviganji . Tekmovalci so dosegli sorazmerno velike hitrosti (Pfajfer 92,27 km / h). Disciplina je bila za tak o dobro vreme občutno prekratka . Leteli so v trikotniku Slav. Brod -Borovo - Valpovo - Slov. Brod v raz­dalji 197,8 km. V doletuje bila precejšnja gneča. Do cilja je namreč v zelo kratkih časovnih razlikah priletelo vseh 46 tekmovalcev . Vsi glavni favor iti so se zvrs tili za Pfajferjem v majhnih časovnih presledkih .

JADRALSTVO

Kdo bo nadzoroval zračni prostor?

(Tanjug) - Grčija ni popu5tila. kar zade­va nadzor nad zračn im prostoro m nad Ege­jem, in ni pripravljena sprejeti "Rogersovega načrta", ki predvideva usta nov itev leta lskega poveljstva NATO za vzhodno Sredoze mlje v Larisi. Vlada grških socialistov meni, da načrt pove ljnika sil atlantskega pakta , ame­riškega genera la Ro­gersa, na temelju ka te­rega se je Grčija leta 1980 spet vrnila v vojaško okrilje NA ­TO, ne ureja opera­tivnega nad zora zrač­nega območja in us­tanovitve pomo rskega pove lj stva vEgeju.

Miha Thaler in Ja­nez Stariha, pokli­cna pilota in odli­čna tekmovalca (Foto: M. Mesarič)

3. dan - 6. julija Tretjega tekm ovalnega dne je želela

tekmovalna komisij a napako prejšnjega dne popraviti in je določila za disciplino hitrostni prelet v štirikotniku Slav. Brod - Modriča - Oeronje - Podravska Slatina - Slav. Brod v skupni razdalji 310 km. To je bjla tudi najdaljša discipli­na prvenstva . Zal pa so se meteorologi ušteli, vreme je bilo občutno slašbe od napovedi. Nihče od tekmovalcev ni uspel prileteti do cilja. Največjo razdaljo 261, I km sta preletela Celjana Lilija in Staro­vič, slednji je tekmova l za AK Tuzla, kjer so mu posodili letalo za državno prvenstvo. Pfajferju je šlo slabše, vod­stvo je moral prepustiti Staroviču .

4. dan - 3. julija Tekmova lna komisija je šla v drugo

skrajn<:fst in izbrala najkrajšo disciplino prvenstva. Razdalja v trikotniku Slav. Brod - Vinkovci - Osijek - Slav. Brod je bila samo 162 kilometrov. Do cilja je priletelo 29 tekmovalcev. Med tis­timi, ki ni so prileteli do cilja, so bili tudi vodilna Starovič in Pfajfer ter Čerin in Stari ha. Zmagal je Peperko pred Thaler­jem in Frencem. Ta trojica izkušenih starejših tekmovalcev je prevzela vodilna tri mesta , kar je bila tudi logična posledi­ca neprevidnega in nekoliko zaletavega taktizira nja ml ajš ih tekmovalcev. Si­menc se je s 23. mesta po prvem dnevu prebil do II. mesta z zaostankom 440 točk za prvim in obdržal stik z vrhom, Sta ri ha pa je zaostajal za Thalerjem že za 1300, Rojnik pa za 800.

5. dan - 9. julija Tudi za peti dan so izbrali krat~o disci­

plino, trikotnik Slav. Brod - Zupanja - Borovo - Slay . Brod v razdalji 175

. "re'L4 31

km . Do cilja je priletelo 28 tekmova lcev, najhitrejši je bil Stari ha pred Peperkom, Pfajferjem, Thalerjem in Rojnikom. To je bil dan Celjanov, saj so bili med prvo sedmerico kar štirje. Thaler se je še bo lj utrdil na vrhu s prednostjo 112 točk pred Zrenjanincem Frencem in 140 točk pred Peperkom. Res ni kandidati za šampion­ski naslov in kolajne (pred tekmo­vanjem) Šimenc, Starovič, Pfajfer in Roj­nik so za vodilnim Thalerjem zaostali že za 600 do 700 točki in izgubili vse možnosti v borbi za naslov prvaka. Tudi Gatolin na šestem mestu je zaostajal že za več kot 400 točk .

V peti disciplini se je pripetila tudi do­kaj neprijetna nezgoda, na srečo brez ve­čjih posledic. Dva tekmovalca sta se za­radi premajhne pazljivosti zaletela v zra­ku , nas tala je le manjša poškodba na letalih. Oba sta nadaljevala tekmovanje. Odvzem 100 točk pa je bil le nekoliko preblag ukrep.

6. dan - 10. julija Šestega tekmovalnega dne so morali

tekmovalci obleteti trikotnik Slav. Brod - Opatovac - Osijek - Slav. Brod v skupni razdalji 214,1 km. Vreme je bilo spet ugodno in kar 30 tekmovalcev je nalogo opravilo v celoti. Spet je zmagal Stariha s povprečno hitrostjo 80,26 km/ h pred Cerinom 79,63 km/ h. Thaler je bil četrti z 79,35 km/h. Ponovno je povečal prednost na več kot 200 točk pred Frencem in Peperkom. Odlično četrto mesto je držal Celjan Pižon pred Gatolinom, Lilijo in Šimencem.

~. dan - 11. julija

Na poved vremena je bila optimistična tudi za sedmi . tekmovalni dan. Zato je

!Uvr 'up Skup'aj ~~~ f9~~ I ~.<1an ~.dan ~an ~i:~ ~4;:5 ~6~5 sti TeJr:aovalec Aeroklub jadral. točk I ~O 162 175 Itev letsla ka klil klil ka kili klil klil'

l. Thaler Miha ALe-Lesce 00-100 7~51 12 862 5 957 I . ~ 629 2 982 4 9&> 4 966 7 955 1 1000 2. Prenc ~iva Zrenjanin DG-l00 6874 ~ 984 12 908 6 556 ~ 954 10 896 8 892 2~ 810 ~ 874 ~. Peperko Franc Celje C-75 67~7 6 947 2 979 I 14 ~59 1 1000 2 985 15 8~ 5 979 20 658 4. Gatolin Miodrag !Ilovi Sad DG-I0l 659~ 5 974 6 9~~ I 24 245 9 925 11 89~ 9 891 2~ 810 2 90~ 5. .Medič Marjan Ljubljana 00-100 6495 22 750 14 887 I 4 581 18 788 20 856 14 845 9 92~ 9 865 6. Poglajen Janez Celje C-6T 649~ 10 868 18 867 7 550 4 94~ 7 9~~ 29 500 ~ 979 11 86~ 7. Starovič Vojko Tuzla C-75 6~57 2 998 4 971 i 1 6~ ~5 ~ 1~ 88~ 18 776 12 885 6 8'70 8. ~i.enc Ivo ALe-lesce DG-I0l 6~55 26 581 2 979 I 8 545 14 86~ 19 858 6 - 971 1 1000 2~ 5~ 9. Rojnik Črtomir Celje C-75 6~14 28 580 17 868 ; 12 ~9~ 16 818 5 96~ 12 850

I

~ 979 10 86~ 10. Filko Ivan !Ilovi Sad C-75 6196 7 918 1~ 890 10 401 1~ 89~ I 15 869 27 544 2~ 810 4 871 11. P!aj!er Vlado M.Sobota DG-I00 5951 1 1000 1 1000 , 14 ~59 ~2 425 ~ 984 22 7~ 9 92~ 22 5~ 12. Kolarič Igor Ptuj DG-l00 5864 4 977 22 755 ! 14 ~59 5 9~ I ~1 ~27 16 818 ~ 979 18 71~ 1~. Lilija Bogdan Celje C-6T 5800 21 752 15 875 1 6~ 19 776 18 859 5 979 8 929 ~2 O Iq.. Pižorn ~an Celje C-ST 5791 1~ 861 11 910 ~ 10 401 11 90~ 6 961 12 850 ~ ~5 5 8'70 15. Stariha Janez Ljubljana DG-I0l 5755 24 '704 ~~ 5~1 , 4 581 41 ~~ 1 1000 1 1000 1~ 874 16 72~ 16. Ambrofič Leopold Ptuj JAl'lTAR 5'70~ 8 91~ 21 808 28 O 6 935 ~1 ~27 7 9~1 9 92~ 8 866 17. Novak Alojz B •• esto C-17 5585 9 887 2~ 724 14 359 17 808 26 696 25 6~9 26 781 19 698 18. KrUto Stipe B.Luka C-75 5~~2 14 840 19 817 25 64 8 928 14 872 ~2 47~ 21 841 25 497 19. Kikelj Marjan Ljubljana C-ST 5135 2~ 7~6 27 655 14 ~59 ~ 495 16 866 ~~ 405 13 874 16 72~ 20. Berginc Tomd Celje LIBELA 5048 16 80~ ~ 517 28 O 15 854 12 892 21 740 17 861 26 ~81 21. BlagOjevič B. Tuzla DG-l00 5006 26 581 8 928 , 13 ~73 12 893 39 69 3 988 33 400 12 774 22. Vranje! Milenko B.Luka C-75 4985 19 760 28 635 23 284 25 682 28 644 20 746 17 861 27 ~ 23. Pristavec Boitjan ALe-Lesce DG-100 4958 17 773 6 646 9 412 31 457 9 901 41 162 ~ 561 15 746 24. Vukovič Mita Subotica C-75 4667 ~ 528 16 874 28 O ~ ~5 2~ 764 24 654 22 824 20 658 25. Benčič Borut Maribor JAl'lTAR 4456 15 819 9 916 28 O 26 647 33 322 10 878 13 874 32 O 26. Tepsi Nenad Zagreb C-75 4426 20 756 24 702 14 359 24 731 27 661 35 204 ~ 147 7 866 27. Čerin Tone ALe-lesce DG-I0l 4402 29 573 10 912 22 ~8 ~9 329 21 849 2 990 31 441 ~2 O 28. Letič Marija Subotica C-75 4382 11 869 26 662 28 O 10 920 24 752 31 481 27 698 . ~2 O 29. Crnko Predrag Zagreb JAl'lTAR 4~ 41 241 29 617 28 O 20 769 17 866 11 877 2 990 32 O ~O. Zadravec Bojan Maribor DG-I01 4045 44 156 25 673 26 25 43 263 8 916 25 639 20 856 24 516 31. Habjan Janez Celje LIBELA ~80 41 241 20 814 14 ~59 ~8 ~2 ~ 199 19 751 1~ 874 ~2 O ~2. Ilič Goran Slav.Brod DG-lOO ~29 45 117 ~6 500 14 ~59 2~ 757 22 764 17 765 ~ 147 ~2 O ~~. Radovič Danilo Sarajevo C-75 ~17 ~~ 469 ~O 610 28 O 7 928 25 715 2~ 669 ~9 O ~1 26 ~. Čubrič Ivan Rijeka DG-l00 ~299 46 100 41 405 28 O ~~ ~76 ~ 199 1~ 848 29 615 13 756 ~5. Leček Miroslav Čakovec C-75 ~1~7 25 695 42 4O~ 28 O 28 6~ 42 11 35 204 ~2 4~ 13 756 ~6. Pripe1jai Stjepan Zagreb 0-17 ~19 18 7'70 ~2 540 28 O 22 766 ~ 406 ~5 204 39 O 28 ~~7 ~7. Milakovič Mirko B.Luka C-75 2517 ~8 ~24 ~5 512 28 O 27 646 43 O 40 174 17 861 32 O ~. Huca1juk Milivoj Slav.Brod C-75 2390 ~1 526 ~7 463 28 O 21 769 43 O 35 204 ~5 111 29 317

~: Zemljič Zlatko Zagreb B-4 2024 ~ 374 43 366 28 O 29 576 37 97 29 500 35 111 32 O Popovski Nikola Bitola DG-100 19~ ~ 374 31 563 28 O 42 299 43 O 43 O 27 698 32 O

~1. ~arič Zoran Prijedor C-75 1519 ~ 374 39 434 28 O 36 ~3 38 79 ~ 299 39 O 32 O 142. Cesnik Milena Ptuj DG-100 1286 32 522 45 283 26 25 45 O 29 456 43 O 39 O 32 O

~: ~ikič Anton Osijek DG-100 1180 43 216 40 415 28 O 45 O ~ 1~ 42 152 39 O ~ 261 Jukič Milutin Pri jedor C-75 1135 40 ~4 38 453 28 O ~ ~3 40 35 43 O ~9 O ~2 O

~: Pilija Neven Zagreb B-4 1069 38 ~24 44 339 28 O 44 216 4~ O 39 190 39 O 32 O Medaravič Ljubo Pri jedor C-75 945 38 324 45 283 28 O 40 323 41 15 43 O 39 O 32 O

RAZVR3TITr;v EKIP

UVR TipI _~AL SKUPAJ STI EKIPA ČLANI EKIPE TOČK TEV

1 ALC LESCE I THALER ,r: l MENC pG..,.loo, OO - 1 01 13.706

2 AK NOVI SAD GATOLIN , FILKO OO - 101, C- 75 1 2 . 789

3 AK CELJE I PEPERKO , LILIJ A C-75 , C- 75 1 2 . 537

4 AK OELJE III POGLAJEN, PIŽORll . 0 - 75 , C- 7 5 12. 284

5 AK LJUBLJANA STARlHA,m:DIČ 00-101 , DG-Ioo 12. 2 51

6 AK PTUJ KOLARIČ ,AMBROŽIČ DG-loo t JANTAR 11.567

7 AK TUZLA STAROVIČ , BLAGOJEVIČ 0 - 7 5 , DG-loo 11.363

8 AK CELJE II BERGINC ,ROJNIK LI BELA , C- 75 11. 362

9 AK BANJA LUKA VRANJEŠ , KRIŠTO C-75 , C- 75 10. 317

l o ALO LESCE II ČERIN, PRISTA VEC DG-lol , 00-100 9.·360

11 AK SUBOTICA LETIČ , VUKOVIČ C- 75 , C- 75 9 . 049

12 AK MAR I BOR BENČIČ, ZADRAVEC JANTAR ST , DG-lol 8 .495

13 AK ZAGREB I CRNKO , PRIPELJAŠ JANTAR ST, C-17 7 .379

1" Al( SLAV . BROD ILIČ, HUCALJUK DG-loo , C-75 5 . 8 19

15 AK ZAGREB II FILIJA, ZEMLJIČ B-4,B-4 3.093

i 6 AK PRI JEDOR JUKIČ , MEDAREVIČ C-75 , C- 75 2 . 080

RANG LISTA KANDIDATOV ZA REPREZENTANCO JUGOSLAVIJE V JADRALNEM LETENJU ZA LETO 1984

1 !THALER MIHA 2 tFRENC ŽIVA 3 GATOLIN MIODRAG 4 STAROVIČ VOJKO 5 !ROJNIK ČRTOMIR 6 ŠIMENC IVO 7 !FILKO IVAN 8 PFAJFER VLADIMIR 9 STARIHA JANEZ

lo KOLARIČ IGOR 11 PEPERKO FRANC 12 KRIŠTO STIPE 13 LILIJA BOGDAN 14 VRANJEŠ MILENKO 15 NOVAK ALOJ Z

NPL nad Teheranom Več kot sto ljudi, ki

so se 15. julija ponoči znašli na cesti Teheran­Semnan, je videlo nez­nan bleščeč predmet, .. ki ni niti najmanj spo­minjal na le teč i krož­nik ".

NPL je žarel v oran­žni svet lobi . Ležal je na puščavskih tleh, čez nekaj časa pa je vzletel v navpični smeri in kmalu izginil za obzor­jem. Med množico oči­vidcev, pretežno avto­mobilistov, je bil tudi neki strokovnjak s te­heranskega l eta lišča Mehrabad.

Vojaške oblast i in radarske pos taje nez­nanega letečega pred­meta niso "regist rirale"

ALO LESCE 6521,283 TOČK ZRENJANIN 6235,472 " NOVI SAD 6224,477 " TUZLA 6112,743 " CELJE 5974 ,963 " ALC LESCE 5952,664 " NOVI SAD 5899,453 " HURSKA SOBOTA 5834 ,333 " LJUBLJANA 5692 ,666 " PTUJ 5673 , 721 " CELJE 5649 , 900 " BANJA LUKA 5152 , 263 " CELJE 5104, 500 " BANJA LUKA 4760,889 " NOVO 1'1ESTO 4543 ,800 "

bila disciplina hitrostni prelet v trikotni­ku Slav. Brod - Podravska Slatina -Borovo - Slav. Brod v razdalji 249,5 km. Kot začarano, dobra napoved se je spet skazila. Do cilja ni priletel nihče. Najdlje je priletel Šimenc 222,4 km (27 km pred ciljem). Herojsko delo so ta dan opravile tehnične ekipe, ki so vsa letala ponoči pripeljale na letališče . Pretreslji­vih sprememb v skupni razvrstitvi ni bilo. Vodilna trojka se je še kar držala na vrh u, s tem da je Peperko prišel na drugo mesto z 79 točkami prednosti pred Frencem. Na četrto mesto pa se je po­vzpel Šimenc, ki je za Frencem zaostajal samo še 175 točk . Tako si je močno po­večal možnosti za osvojitev bronaste ali celo srebrne kolajne.

8. dan - 13. julija Pred startom za osmo in zadnjo disci­

plino 28. državnega prvenstva je bil naj­bolj miren vodilni Thaler - zaradi prednosti 272 točk. Za končno zmagoje

Lep dosežek prvenstva je prelete­nih 54.991,1 kilometra, na jadral­nih letalih naleteno je bilo več kot 1100 ur. Porabljeno je bilo več kot 4200 litrov letalskega in 3000 litrov avtomobilskega goriva.

Skupna razdalja vseh osmih dis­ciplin je bila 1700,4 kilometra, v primerjavi z letošnjim slovenskim prvenstvom je to za 200 kilometrov . manj. Skupna razdalja je bila v sed­mih disciplinah 1904 kilometre.

.,

moral leteti samo mirno in zbrano in vsaj prileteti do cilja. Startal je sproščen, vedel je, kaj mora storiti. Letel je maksi­malno zbran. Vsako najmanjšo možnost je izkoriščal za doseganje kar naj­ugodnej šega rezultata. Vedel je tudi, da velika razlika v točkah pomeni tudi mesto na vrhu seznama kandidatov za državno reprezentanco. Uspelo mu je. Na cilj je priletel z daleč največjo poprečno hitrostjo 90,43 km/h. Ob na­slovu državnega prvaka si je priboril tudi posamično zmago s 97 točkami prednos­ti pred Gatolinom. Peperko ni uspel prileteti do cilja, a je kljub temu ostal na tretjem mestu. Tudi Šimenc ni priletel do cilja. Tako je ostal brez kolajne, še ma­njša izguba pa je bila v točkah za uvrs­titev v državno reprezentanco.

Na osnovi rezultatov prvenstva in točk na državnih prvenstvih pretekli dve leti leti so tekmovalce razvrstili na sez­nam kandidatov za državno n:prezen­tanco. S precejšnjo prednostjo je na čelu Miha Thaler, član ALe Lesce, pred Frencem in Gatolinom, sledijo pa Vojko Starovič, Črtomir Rojnik in Ivo Šimenc.

LEON MESARIČ

Drago Bu nčič "Kengs" - uspehi lelkih padalcev so njegovo delo

Bogdan Jug

Od 23. do 26. junija so slovenski pa­dalci tekmovali na letališču v Lescah za naslove republiških prvakov. Organiza­tor, alpski letalski center iz Lesc, je izpe­ljal tekmovanje vzorno in v zadovoljstvo vseh, svoj delež pa je prispevalo tudi lepo vreme.

V članski tekmi je sodelovalo 27 tekmovalcev iz AK Ptuj , LC Maribor, AK Murska Sobota in ALC Lesce. Med njimi je bilo kar 14 mladincev, kar je vzpodbudno, mladi so premagovali celo izkušene starejše državne reprezentante.

V vseh disciplinah je bila tekma v znamenju medsebojnih ostrih bojev le­ških padalcev, predvsem pa člansko in mladinsko ekipo. V ekipnem tekmova­nju so bili starejši boljši, vendar so jim mladinci zagrenili veselje s posamičnimi zmagami. Od devetih kolajn so jih mla­dinci osvojili kar pet, od tega dve zlati.

Prijetno presenečenje prvenstva je bil 19-1etni Bogdan Jug, ki je ugnal vse starejše reprezentante in postal republi­ški prvak med člani in mladinci. Bil je tudi najbolj borben in zbran. Niti zaklju­čni izpit na železarskem izobraževalnem centru na Jesenicah ga niso spravili s tira. Zjutraj je delal izpit, čez dobro uro pa je že tekmoval v Lescah in zmagal. Po prizadevnosti na treningih je mladi Jug

med najvestnejšlmi, njegova zmaga je priborjena z veliko dela na treningih, v proizvodni delavnici na letališču in ob knjjgi.

Ceprav šele peti ob končni razvrstitvi, je bil Darko Svetina prav gotovo junak tekmovanja. Preživljal je težke trenutke, ker je moral kar dva dni zapored odme­tavati glavno padalo in se reševati z rezervnim. Pri drugem se mu rezervno padalo ni hotelo takoj odpreti, šele kakih tristo metrov nad zemljo se je kupola napolnila z zrakom. Tretji dan se mu je še odtrgala komandna vrvica in je le s težavo in veliko iznajdljivosti prijadral v cilj ter pristal samo centimeter od stroge­ga centra . Vse te nezgode so ga spravile v izredno težaven psihičen položaj, ki gaje z izredno voljo in borbenostjo prekosil in na Koncu osvojil celo štiri kolajne. Njegov največji dosežek pa je gotovo zmaga nad psihično moro, ki ga je po treh nezgodah krepko zdelala.

Pozornosti vredna je tudi uvrstitev Branka Mirta, ki je v preteklih sezonah vedno zaostajal korak za prvo leško peterko in uvrstitvijo v državno re­prezentanco. Tokrat je bil Mirt izredno miren in si je v skokih na cilj priboril srebrno kolajno za Romanom Božičem, ki se je po vrnitvi iz vojske hitro znašel in ujel svoj občutek za skoke na cilj. V osmih skokih je doskočil skupno samo II centimetrov od cilja. Natančno v cilj, ki predstavlja krog petih centimetrov, je doskočil trikrat, to paje uspelo tudi Jugu in Mirtu . Intihar, lanski državni prvak in specialist za skoke na cilj , si je končno zmago prvenstva zapravil z osmim skokom, ko je doskočil 14 centimetrov od cilja in je bil po osmih skokih s 25 centimetri šele četrti. Bil pa je odličen v figurativnih skokih z višine 2000 metrov, kjer ja zmagal pred Jugom in Hrastom, bivšim državnim prvakom, ki ima že več kot tritisoč skokov.

Leščanom so se najbolj približali Ptu­jčani. Za vidnejši napredek bi morali imeti boljše in več treningov. Zlatko Čuš, Vidovič in Žmavc bi prav gotovo lahko posegali tudi po medaljah, če bi bile njihove priprave izdatnejše. Še najbolj zaostajajo v figurativnih skokih, kjer pa tudi najboljši Leščani ne predstavljajo niti povprečne mednarodne kvalitete. Z uporabo video naprave Leščani lepo na­predujejo. Če jim bo uspelo zmanjšati čase za izvedbo kompleta za eno do dve sekundi, lahko računajo na boljše uvrs­titve tudi na naj kvalitetnejših mednarod­nih tekmovanjih. Za tak podvig potre­bujejo še kaki dve leti pridnega dela. Njihov adut je mladost, zato so požele­nja po uspehu povsem utemelj ena. . V skupinskih skokih na cilj je.bila le­ška ekipa v sestavi Hrast, Intihar Safa rič , Svetina in Mirt izredno dobra inie v

Branko Mirt Dušan Intihar Roman Božič Darko Svetina Janez Safarič

Dušan Frank Zlatko Čuš Roman Pogačar Janez Vidovič Branko Hrast

Bojan Žmavc Jože Pojbič Stanko Čuš Janez Fajfar Zoran Španinger

Edi Butolen Fanika Kranjc- Jože Jurša Iztok Prešeren Janez Vrbančič

M. Strumberger Brane Valant T. Marzidovšek Sandi Marinčič Senad Salpič

:;~. & §:;a: <: ; S 3: ~ 3 ~ §. ~ NN ~ ~ 2: g-::> - ' ::> o.~ . - > <> ~. '" '" ""':;.:l::r '" <

-Q.CD > SC)<3 I»CC ~ -C)C)CD C <"Cl ~

::l o o' ~ ~ n c'" ~ ~:S ~.. o. \".1 Z 3 Ct'~ >-o....... 2.. ~ _.:s _ ~ ~ 2. >- _~'"'1 ~ '"t' <: ~5.o.~ O:~ ~ "T1~ 'Z(1) ~-.- 7 ~·>o ~ ~~-·a~·<>S.5·S~ . 0- · ::>o.- . ~~q~~. ~O ~~. ~~; ~ _.< ::J . g~ o:S ~~:Vl'e c <>~-<><_·",_<>30n <>~ O"'~- ' -

c) oo) _.

~~CIt< C)-š"

[a~ ~~->~g~i~'<r1~~~~ ~'76':S b ::a.c.n"g ::; . ~C; SS-C :=-.Q n 2:!E:n.-..n . ~ O ::jO =. _ =: 8.. o· - ('Do ~"'O =.: "'" O n -- "T1 o. ~-o.-·::rm~- . O -",<>::r::r~<~~

::1 • ~ CD

;'~~~R~qC~~gN~ g3q;~~ o o o o . oo~3 o _.o"'ooo. o o o o 3

KONČNA RAZVRSTITEV . ČLANOV

JMEsTe

1

2

3 4

5 6

7

9 lo 11 12

13 14

15 16

17 18

19 20

21

22

23 24

25 26 .

27

TEKl10VALEC

JUG BOGDAN

l1IRT. BRANKO

INTIHAR DUŠAN

BOŽIČ ROl1AN

SVETINA DARKO

ilAFARIČ JANEZ

FRANK DUŠAN

ČUŠ ZLATKO

POGAČAR ROl1AN

VIDOVIČ JANEZ

HRAST BRANKO

Žl1AVC BOJAN

POJBIČ JOŽE

ČUŠ STANKO

FF AJF AR JANEZ

KLUB

ALe II

ALe I

ALe I

ALe II

ALe I

ALe I

ALC II

_1 AK PrUJ

ALe II

AK PrUJ

ALC I

AK PTUJ

AK I1.S0l!.

AK PTUJ

ALe II

ŠPANINGER ZORAN LC l1ARIB.

BUTOLEN EDI AK PrUJ

VREČKO-KRANJCF. LC l1ARIB.

JURŠA JOŽE LC l1ARIB.

~EREN IZTOK

VRBANČIČ JANEZ

ilTRUMBERGER 11.

VALANT BRANE

l1ARZlDOVilEK T.

l1ARINČIČ SANDI

KORd!ro JOŽE

SALKIČ SENAD

Le l1ARIB.

AK PrUJ

AK PTUJ

ALe III

ALe III

ALe III

Le l1ARIB.

ALe III

SKOKI NA CILJ S 1000 m

1 2 3 4

2 O 1 O

6 3 O O

1 2 O 4

1 O 1 O

3 6 2 2 1 2 15 O

8 32 3 6

2 9 9 4 5 O 2 4

O 7 7 O

3 O 39 7 1 2 125 106

lo 8 15 4 39 6 5 15

102 9 O 15

106 25 38 89

1 19 12 15

57 93 37 152 15 63

23 43

lo 25 14 106

230 387

27 500

500 500

126 500

354 319

122 107

48 333

27 26

59 134

158 338 264 500

284 262

500 500

157 500

[t; [~~ ~~2.g] ~3 ~3~·~~. ;; [3 o·~~; ~5' ;-~-g ~ ~ 8.g5·[~~ 00:s o.""OAO D)("O-~ cnN ~ntll:SD)<..,c"'O:ro"·o. n~D)"'n<

(JQ - _. til O ~ ~ o. _ . 5' ~. ~ 2. vl N< ~ "o vi'" o.. ~ 0,-. -. O Ne O "'~. __ . ~ <: _ . ~ (i;'" ~ OO ~m::r<>~ ::><~3- ' <- m~::>::>i",~-·<<>~~~-oe.mL.O~in",::>o.~ 3 ~ ~ ~!.(JQ ~ ~ ~ D) :r ~ ~ S· ~ §rg:;: a. ~ ~!i ~;- D) 2:~ "'" ~ ~ g.:; -J~ ' (1) ~ ~ ~ O ~ ~ 3 O Q O (D:S 3 x:g ... ~ g' (D <'~:"O ~::; o ;- (1) ::;"'0 og 8 c:..., O ~ OO ~ ~ c o. O ~.:.

--:a~;23 =.~ <.g~ ~~ ~O < ,;~~'!!,~ B O ~ :rl-.~ ' ~_~I-."< ~ ~ §';;'iJ ~ ~~2 3 N, e O ;- ~ ~ 'O.fi' O :< Q) ~ 3 ~ ~ Vt:S ~ _ O N ~ ~ (li ' ~ Q) ~ S n' t;I)C (li ~ ~ Q)= ~ _,::5 O ~ ene oN O -7&' ~ O ..... tv ~:r ,.< -;a 3 _, -.l ~ o. N' N ro (li' Vt,:-:- ~ < S, (')c S ::J _ ~ N 9":, R S, ()c /'""'1

oo < ::;: 5" ...... O..., - , - ,., :::.: N ~ ~ _,oo :s ... ::J O -, (") ... ~ Q) OJ C _ ~ (")::.: v tIl ~. ~~.'" ~~.""" _ ...... -3 C _·0 '" ::> ::rN '" O O 3 "'~·o "''''::> '" _.> t"'" ~4'~(lI"" w~~ ~5 ~~O' w~ ol Cr- P ~ _, B,~' O~ ~ "'t ~ ~ -< - ,,. O ~~--S 8,~~·~~,<g~,~g~8R9~~~~ ~99>~;fr~~'~~ ~~7~

"cl ..... Z ::::!.~~ en . _. :e S!i!. -.~b::I oo) c)

~ N<~. _.CD::I ~OO)CC C_

C ~

7 8 I cm 5 6 L

1 2

VNI SKO~~ 2000 m ~ SKUP&: -1 ar I SKUPAJ I l1ESTOI TOČ TOČK 3 SEK. SEK.

l1ESTOITOČKE

1

2

O

2

6

2

O

8 4

8 24

2

47 6

1

15 40

52 222

132 500 .

130

172

65 220

500

179

2 2

1

5 O

2

14

28

6

14

O

1

6

1

4

7 1

15 80

157 241

257

346 244

500

129

500

15 O

3 2

1

3 O

1

3 7

220

6 1

89

3 8

6

105 lo

500

34

237 128

500 200

500

500

O I 6 !

I

14 1

O ' I 1

O l ;

5 l

2l~

191 2

251 5 11 1

21 3

251 5 68 lo

3

9 7

1: 62 1

8 I 32 I 4 : 47 1 8

lo i 303 16

3 I 246 , 15

93 i 11 2

' 6 167 i 14

13

17 1 I 135 i

381 3261

31 1 125 , 12

110 I 621 i 18 70 689 : 19

164 ' 1400 : 21

49 912 il 20 500 1437 22

368 2127 I 23

50012600 477 2943

500 3255

500 3009

24

25

29 26

9 8,21 8 ,91 8 ,81 1 '0 4 8,5 , 9,3 8,8 1,8

25 8,6 i 8,0 1 8 ,4 I 0,4 1 9,8 , 8,7 1 8,7 , 1,4

9 8,9 1 9 ,2 1 9 ,1 i 1,0 25 10,4 :10,5 110,5 , 1,2

100 10,6 :10,1111,7, 0,8 I I ;

81 10,3 :11,6 ;10,71 1,6

49 11,0 ,12,3 \11,3 , 0,2 64 12,9

1

'11,4 11,5 ! 0,6

256 8,5 9,0 I 8,61 1,0 1 I

225 10,3 1 9,8 9,7 i 0,2 121 13,3 113,0 113,4 i 3,2

196 12,3 13,1

1

'12,7 ! 1,6 • 1

169 13,7 12,7 012,811,0 289 9,213,4110,4 4,2

144 16 13,4 15,4 17,2

324 14,4 12,9 16 17,4

361 16 16 12,5 20,6

441 15,4 15,5 16 21,6

400 16 16 16 32,8

484 116 529 16

16

16

576 16 16

625 16 16

729 14,4 16

676 16 16

16

16

16

16

16

16

0,6

32,0

16,0

0,6

25,9

26,4

25,0

27,2

27,2

31,4

32,4

32,6

34,6

35,8 26,1

29,8

39,7 ·38,1

39,2

33,0 44,8

43,3

46,9 44~5 48,0

48,0

48,0

48,0

480

46>,. 48,0

2

4

1

5 5 8

9 lo 12

13

3 7

16

14

15 11

19 17 18 21

22 22

22

22 22 20

22

4

16

1

25

25

64

81

100

144

169

9 49

256 196

225 121

361

289

324 441

484

484

484

484

484 400

484

13

20

26

26

34

89 181

181

193

233 265

274

377 392

394 410

505 613

685 882

884

968 1013

1060

1109 1129

1160

SKUPINSKI SKOKI NA CILJ S 1000 m

Č L ANI

RANG EKIPA 1 " 2 n .L 3 A 4

1 ALC Lesce I 0,11 0,13 0,17 0,06 2 ALe Lesce II 0,16 0,32 0,07 0,10

3 AK ptuj 0,42 0,24 1,25 0, 24 4 LC Maribor 2,70 2 , 24 2,45 6,81

5 ALe Lesce III 11,11 17,06 8,65 16,00

MLADINCI

1 ALC Lesce I 0,04 0,10 0,03 0,03 2 AK ptuj 1,43 1,80 1,15 0,84

3 LC Maribor 0,33 1,07 2,51 8 .. 25 4 ALC Lesce 7,70 10,08 7,75 2,98

BIIJPIlfSD: LIItOVNI BlOKI Z VIŠINE 2750 •

MESTO EKIPA 8E8'l'AVA EKIPE 1.SIOK 2.SItOK

1 AU; I HRAST, INTIHAR 2 2 FRANK,MIRT

2 ALe II JUG B. ,SVET~A POGAČAR,BOŽI

1 2

, AK PrUJ ČUŠ · S.~~DOVIČ ŽMAVC, Z.

O O

PADALSKO PRVE N STV o SLOVENIJE

VlIl. Prvenstvo mladincev

GENERAL.'1A .. t;VRSTITEV

C U · Fiaure

1.1 J t:G Bogdan ALe I. 2 4 1 1

! BOŽIČ Roman ALe I. 1 1 2 4

3. SVETIl' A Darko ALe I. 2 4 2 4

4. FRA1\: K Dušan ALe II. S 25 4 16

ČVŠ Zlatko AK .Ptuj 4 16 S 25

6. BUTOLE:-l Edi AK Ptuj 6 36 7 49

JURŠA Jože AK Mar1bor 7 49 6 '36

8 . PREŠEREN Iztok ·AK Maribor 9 81 9 81

9. VRBANČIČ Janez AK Ptuj 8 64 10 100

10. STRUMBERGER M. AK Ptuj 10 100 10 100

11. VALANT Brane ALe II. 11 121 10 100

12 . MARZIDOVSEK T. ALe II. 12 144 10 100

13. KOROSEc Jole AK Mar1bor 14 196 8 64

H. SALKiČ senad ALe II. 13 169 10 100

""urA~

m

0,47 0,65 2,15

14,20 52,82

0,20 5,2.2

11,16 21,51

SKUPAJ TOČK

4

3

O

Skupa:

S

S

8

41

41

85

85

162

164

200

221

244

260

269

Bogdan je doskočil v ničlo (Vse slike: L Mesarič)

štirih serijah (16 skokov) zbrala · pri doskokih samo 47 centimetrov, mladin­ska ekipa v sestavi Pfajfar, Frank, Jug, Božič in Pogačar 65 centimetrov, tret ja je bila ekipa Ptuja že s 215 centimetri. Ma­riborska ekipa je zaostala za več kot 13 metrov.

Atraktivno je bilo tekmova nje v sku­pinskih likovnih skokih z višine 2750 metrov. Ta disciplina je pri nas še v pov­ojih, ker nimamo primernih le.tal za skoke z višine 3000 metrov. Kljub temu so Leščani naredili lep napredek v tej zvrsti, ki je v svetu znana kot .. RELATIV". Leški prvi četvorki je uspelo sestaviti v dveh serijah štiri različne kombinacije, dru­gi ekipi ALe tri like, Ptujčanom pa ni uspe­la nobena kombinacija in so ostali brez točk na tretjem mestu.

Za mladinsko prvenstvo Slovenije so veljali doseženi rezultati med člani, le za uvrstitev ekip pri skupinskih skokih na cilj so mladinci izvedli še štiri dodatne serije skokov s po tremi tekmovalci v ekipi .

LEON MESARIČ

JO BATHMAN. 39 letni ginekolog iz ZR Nemčije. je postavil nov evropski rekord v preletih z zmaji. Zadnjega maja letos je poletel iz Zillertalerja in po 202 km in 7 urah 5/ minutah letanja pristal v Triebenu (Avstrija) . Svetovni rekord se vednodrfi Američan Jim Lee. kije preletel razdaljo 265 km. V Jugoslaviji je trenutno rekorder Viktor Vreš s preleteno razda/jo 85 km.

I. K.

4. pokal B. Ivanuš Novomeščanom

Preložili izstrelitev evropske rakete

(AFP Reuter) - Ev­ropska agencija za ve­so ljske raziskave je sporočila , da so prel­oži li izstrelitev evrop­ske rakete Arianne, ki naj bi poletela v vesolje 15. septembra iz fran­coske Gvajane. Tako so se od l oči li za radi "tehničnih težav" s sa­telitom Intelsa t-5, k i bi ga morala ponesti s seboj Arianne. Preds­tavnik mednarodnega konzorcija za sa telite Intelsa t je sporočil, da so se zadnje dni poja­vile težave na podob­nih telekomu nikacij­skih satelitih, ki so že v orbiti, za to bo treba Intelsat 5 nujno še do­datno pregledati. Izstre­litev so odložili "naj­manj za teden dni" .

Za letošnji mednarodni Pokal B. Iva­nuš v Portorožl!. se je prijavilo 60 posadk , od tega 30 iz Svice, Italije, Avstrije in ZR Nemčije. Vendar se je moralo 1. juli­ja, na dan prireditve zaradi hladne fronte nad Alpami 10 letal vrniti na matična le­tališča, šest "letal iz Italije pa sploh ni po­letelo, ker so od naših oblasti dobila odo­britev za prelet šele na predvečer tekmo­vanja. Poleg tega je bilo 1. julija v Nem­čiji državno prvenstvo motornih pilotov, v Avstriji pa so praznovali 30. obletnico ustanovitve nacio nalnega Aerokluba.

Tako je za 4. pokal B. Ivanuša sta rtalo sa mo 39 posadk, med njimi 12 tujih .

Vseeno pa je tekmovanje potekalo po načrtu in pravilniku, pritožb ni bilo. Na zaključni svečanosti z razglas itvijo zmagovalcev so razdelili 24 medalj in 12 pokalov. Vsi zmagovalci disciplin so bili jugoslovani, pokal Branka Ivanuša pa sta osvoji la Novomeščana Iztok Pekolj in Vojko Grobovšek. Najboljša ita lij a ns ka posadka se je uvrstila na 9. , najboljša avstrijska na 13 ., nemška na 31. in šv i­carska na 33. mesto.

Na zmagovalnih stopnicah stojijo Lakovič in Ravnak (2. mesto), Pekolj in Grobovšek (1. mesto) ter Kodrič in Stegovec (slika levo nad naslovom) - Pogled na zbrana letala (na levi strani spodaj) - Prireditev je odprl predsednik org. odbora Livio Jakomin (zgoraj) - Med zanimivimi gosti je bil tudi tale nemški Bo-208 "Junior Bli iz tovarne Boelkow (Foto: Jure Pestotnik)

««««««««««««««««««««««.««««««««««««««««« • • : SKUPNA UVRSTITEV: : • 1. Iztok Pekolj - Vojko Grobovšek 885 točk. : 2. Slavko Lakovič - Peter Ravnak . 878 točk: • 3 Matija Kodrič - Srečo Stegovec 868 točk. ; 4: Danilo Hojnik - Tomo Verbančič 864 točk; .- 5. Benjamin Ličer - Vojko Zornada 834 točk. : 6. Karel Krepf1 - Alojz Gojčič 786 točk: • 7. Danijel Hren - Tomaž Koritnik 745 točk. : 8. Peter Karner - Boris Blažič . 733 točk; • 9. Eligijo Lonardi - Francesca BelluZZ1 (Ita.) 730 točk. : 10.Adolf Šuštar - Rudi Perše 723 točk;

:«««««««««««««««««««««~««««««««««««««««:

Prireditev je stalo okrog 650.000 dina­rjev, vsi stroški so bili pokriti s kotizaci­jami (410.000 din) in drugimi dohodki. Devizni dohodek same prireditve je zna­šal 8.250 nemških mark. 5. pokal B. Iva­nuš bo leta 1985 spet v Portorožu.

Uvrstitve v točnosti pristajanja: 1. Jože Lukanc - Danijel Jezernik (YU) . ..... ......... . .. .. . . 70 točk 2. Karel Krepf1 - Alojz Gojčič (YU) .... ................. . 60 točk 3. Iztok Pekolj - Vojko Grobovšek (YU) . . . . .................. 50 točk

Uvrstitve v časovni točnosti: 1. Karel Krepf1 - Alojz Gojčič (YU) .. . ... .. ........... .. 240 točk 2. Milan Hrovat - Janez Žerovc (YU) ... ........ . ....... .. 240 točk 3. Peter Ravnak - Slavko Lakovič (YU) .......... . . . ....... . 239 točk

Uvrstitve pri navigacijskih nalogah: 1. Matija Kodrič - Srečo Stegovec (YU) ................... . . 630 točk 2. Peter Ravnak - Slavko Lakovič (YU) ... . ...... . ... .... ... 629 točk 3. Benjamin Ličer - Vojko Zornada (YU) . .. . . ... .. .... .. ..... 609 točk

PRED VOLILNO SKUPŠČiNO (Nadaljevanje z 2. str.) kandidate za vodilne funkcije v ZLOS ter izvedlo kandidacijski postopek pred­laganih in sprejetih predlogov s strani PS ZLOS, prosimo vse članice ZLOS, da o tem organizirajo na zborih članstva javno razpravo in da sprejete predloge posredujejo v pismeni obliki PS ZLOS do l . decembra 1983.

Na tej skupščini bomo obravnavali tu­di spremembe in dopolnila statuta ZLOS. V 17. in 23. členu statuta ne piše, kdo sprejema pravilnik o priznanjih ZLOS. Prav tako manjka člen: "Prizna­nja ZLOS so: zlata, srebrna in bronasta medalja za dosežene športne rezultate, odnosno plaketa za dolgoletno delo ali zasluge članov oz. članic.

Prav tako je potrebno dopolniti ali spremeniti 24. člen statua. V tem členu je potrebno uveljaviti načelo konferenc delegacij za posamezna območja, ki gra­vitirajo k posemezni letalski šoli. Po se­danjem sistemu so nekatere članice ZLOS (razen letalskih šol) premalo neposredno Vključene vsamoupravni delegatski sistem na ravni republike. To so predlogi za javno razpravo s prošnjo, da nam v pismeni obliki sporočite vaše pripombe in predloge do 1. decembra 1983. To so zadeve, ki spadajo v področje samoupravne organiziranosti naše zveze in o katerih naj bi odločalo članstvo. MIRKO BITENC

Sekretar PS ZLOS