zlos • • • zlos • • • zlos Krila - da ali ne?

Kljub sklepom PS ZLOS, dne 12. 12. 1986, se revija Krila v letu 1987 nahaja v težavni finančni situaciji. Kot vam je znano, smo sl.I. 1987 zamenjali uredniški odbor revije in tis~arno. Novi glavni urednik je tovariš Tone Polenec in tehnični urednik tovariš Drago Drmota. SI.l. 1987 pa so se bistveno povečali tudi stroški tiskarne, kar resno ogroža izhajanje revije.

Revijo tiskamo v tiskarni Tone Tomšič v Ljubljani v nakladi 3000 izvodov. S tiskarno smo podpisali pogodbo za 1. trimesečje . Za ta čas so nam zagotovili ceno, in to za 32 strani 467 dinarjev po izvodu ali 1,401.000 dinarjev za 3000 izvodov oziroma za 56 strani 795 dinarjev po iz· vodu ali 2,385.000 dinarjev za 3000 izvodov. Če se cena ne bo v II., III., IV. trimesečju menjala, kar bi bil v Jugoslaviji pravi čudež, potrebuje­mo letno (za 10 številk) po prvi možnosti 14,000.000 dinarjev brez poštnine, po drugi pa 23,850.000 dinarjev. Vsega denarja za revijo pa naj bi bilo do konca leta na razpolago le 15,000.000 din, če bodo sofinancerji revije Krila podpisali pogodbe v višini 6,000.000 dinarjev. V nasprotnem primeru bo manj denarja. Prav za­radi takšnega stanja smo s tiskarno podpisali pogodbo samo za 1. trimesečje in to za dve šte­vilki v višini 2,800.000 dinarjev brez poštnine. Več gotovine ZLOS v tem trenutku za 1. trime­sečje, razen sredstev za OD, nima. V tem času ni

2

Sporočilo o naročnini Naročnina za XVII. letnik KRIL v letu 1987

znaša 3500 din

Vse naročnike Kril, ki plačujejo naročnino ne­posredno na upravo revije, prosimo, naj nakažejo znesek takoj, da bodo prejemali revijo tudi v letu 1987.

Tekoči račun ZLOS: 50101-678-51077 Vsako spremembo naslova sporočite upravi re·

vije (ZLO S, p.p. 496, 61001 Ljubljana, telefon 061222504), da boste prejemali revijo nemoteno (v sporočilu navedite tudi stari naslov).

Clani aeroklubov pa naj poravnajo svoje obvez· nOsti do klubov - članarino in naročnino na revi­jo, da jih klubi ne črtajo iz seznama naročnikov.

nobenega priliva. Vkolikor se finančno stanje ZLOS v II. trimesečju ne izboljša a li pa, če tis­karna poviša ceno, bomo prisiljeni revijo ukini­ti. Kajti samo od sklepov PS ZLOS se ne da ži­veti. Če pa bi že leli stroške revije pokrivati iz letne naročnine, bi morali imeti 3000 naročni­kov, letna naročnina pa bi znašala 500 din. Tako pa letno regresiramo naročnino s 1500 dinarji oziroma celotno naklado s 4,500.000 dinarji. Takšno je trenutno finančno stanje revije Krila, kar ni rožnato. Na žalost jo rešuje le DS pri PS ZLOS. Članice ZLOS samo obljubljajo pomoč že vsa leta, od kar revija izhaja. Odobrenih 10-odstotkov sredstev od pogodbenih nalog za po­krivanje stroškov revije, bo možno uporabiti še­le v III. in IV. trimesečju, ko bomo prejeli denar. Premostitvenih sredstev za ta čas pa ZLOS ni­ma. Kako iz nastale zagate, bo predmet razpra­ve delegatov na 1. seji PS ZLOS, ki bo predvido­ma v mesecu aprilu. Sekretar PS ZLOS

Mirko Bitenc

Pismo sekretarju Od našega znanega konstruktorja IOvariša Ci­

jana, je sekretar ZLOS tovariš Bitenc, prejel pis­mo s sledečo vsebino:

Cestitam Vam na izredno lepem opusu »Jad­raina letalstvo«, ki ga je izdala Zveza letalskih or­ganizacij Slovenije. TisIi, ki hrepene po sirijih vi­šavah in si želijo lelenja, imajo učbenik, ki bo zvesl spremljevalec in dober svetnik v njegovem razvoju kot pilot.

V dnevnem časopisju spremljam tudi šport in iščem vesli iz Avstralije. Vi bosle golovo pripra­vili vesti v » Kri/ih «. Verjamem, da so naši fantje imeli uspehe. Upajmo, da se bodo kljub nolOrični krizi v vsakem oz iru vrnili našim jadralcem bolj­š i časi in tudi na domačih terenih pokazali rezul­tale.

S tovariškimi pozdravi B. CIJAN llO80 Zemun, Ostrovskog 7

1 JIUJDIU' - .februar

1987

rev1Ja le'talcev.iD 1Jub1'te1Jev le'tals'tva

Nekako s težavo smo štart ali v nov letnik naše revije Krila in prva težava je vsem zelo očitna. Razlogov je veliko, malo pa takih, ki jih lahko imate bralci Kril za zares objektivne. No, uredništvo je v za spoznanje drugačnem položaju in danes smo kar zadovoljni, saj je prva številka pred nami. Najbrž ste opazili, da smo revijo malo dru­gače uredili, da smo zamenjali sedež uredništva (sedaj nam poši­ljajte pošto na naslov Zveze letalskih organizacij Slovenije, Lepi pot 6) in da se pojavljajo tri nova vam bolj ali manj znana imena. To smo Milena Cestnik, ki revijo lektorira, Drago Drmota - tehnični urednik revije in Tone Polenec - urednik Kril. Uredniški odbor ostaja v isti zasedbl. Seveda, vsebinskega koncepta ne bomo menjali, pač pa se bomo trudili, da bodo Krila še naprej prava revija letalcev in ljubiteljev letalstva. Zavedamo se, da je poglavi,tniproblem uredništva Kril bil in bo najbrž tudi v prihodnje v kvalitetnih prispevkih vseh letalskih zvrsti, ki jih Krila pokrivajo. ,Torej od letalskega modelarstva do le­talskega prometa, od tehnoloških zanimivosti naše dejavnosti do kadrovskih problemov, od tekmovalnega športa do problemov fi­nanciranja. V tej številki smo pomemben prostor namenili rekordnemu letu le­tala Voyager, ena osrednjih tem marčevske številke pa bo udelež­ba ter križi in težave naše reprezentance na svetovnem prvenstvu v jadralnem letenju v BenalJi.

Urednik

Voyager - Enkraten dogodek

rekord in revolucija 4 v zgodovini letalstva 10

Prva Jugoslovanka

preletela Atlantik 12

Novi orhideji med jadralnimi letali 14

EP v paraski -ALe Lesce v ospredju 16

BenalIa 87 18

Športni koledar 18

Vojna vihra

nad Boko 20

Odmevi 25

Zanimivosti 27

Zlati orel 32

KRILA Izdaja Zveza Ielalskih organizacij Slovenije v Ljubljani. Lepi pot 6 * Gradivo za objavo v KRILll! prispevajo ljubitelji letalstva brezpla(:no. Denarno nagrado 4000 din prejme samo avtor barvnega posnetka. uporabljenega za naslovno stran. za toClost vsebine svojih prispevkov odgovarjajo pisci sami. Vabimo vsakogar. naj sodeluje v reviji s porroJi in slikami. ki obravnavajo dejavnosti, kot: modelarstvo. jadralstvo, padalstvo. motorno letenje. raketarstvo. prosto letenje, balonarstvo. maketarstvo in amatersko gradnjo. Ureclnijtvo si pridružuje pravico skrajAati, dopolniti ali prilagoditi prispevke glede na prostorske in kakovostne zahteve v reviji * UredniAl<i odbor: Gustav Ajdič, Mirko Bitenc, Stane Bizilj, Janez Brezar. Tone čerin. Jože Cuden. Rok Golob. Dominilc Gregl. Belizar Ker!li/::. Ivan Konavec, Taras Krivenko. Leon Mesari/::, Jure Memar!li/::, Franl::ek Morde~ Marjan MoAIcon, Tone Polenec (glavni in odgovorni urednilc), Jože Perhavc. Jure PestotniIc. Sre(:o Petrlc in Ciril Trl::elc. Milena Cestnik, Drago Drmota. Zlatko Dragovi~ * Naslov uredniAtva: ZLQS, Lepi pot 6, poAtni predel 496, 61001 Ljubljana * Prispevki za objavo v ICRJLIH morajo biti v uredniAlvu najpozneje do 10. dne v mesecu, pred meseoem. v katerem izide naslednja lIevilka * Rokopisov in slik ne vra(:amo, razen barvnih diapozitivov in tujih Icjig, I::e je priložena ovojnica s povratnim naslovom in potrebnimi ZnamJCami * Naslov uprave: Zveza letalskih organizacij Slovenije. ,,",pi pot 6. POAtni predal 496, 61001 LJUBLJANA, telefon (061) 222 504. tekOCi rarun pri ZLQS, II. 50101~78-SI077. Spremembo naslova sporOCite upravi revije ter obvezno napi!ite stari in novi naslov, upravi revije sporOCite tudi, I::e revije ne prejemate redno * Letna narOCnina 3500 din * Grafi(:na priprava in tisk Tisk","" '1'one Tnm§i/::. Ljubljana

3

TONE POLENEC

VOYAGER - rekord in revolucija

Devet dni, 3 minute in 44 sekund, kolikor je trajal rekordni let letala Voyager, konstruktorja Burta Rutana in pilotov Jeane Yeager (nima nobene znane sorodstvene zveze s Charlesom Yeagrom, pilotom, ki je 14. X. 1974. leta z letalom bell X-l prvi letel hitreje od zvoka) ter Dicka Rutana, konstniktorjevega brata, je zagotovo letalski doselek, ki prenese mnoge, rekordske primerjave. Vsekakor prenese primerjavo z Bleriotom, ki Je prvi preletel Rokavski preliv, prenese primerjavo z veličino Lindbergha, ki Je leta 1927 preletel Atlantik in Ae mnoge daljinske rekorde.

Letalo Voyager je prvo obletelo svet, naAo Zemljo, v neprekinjenem letu in brez polnjenja goriva v zraku. To je dosežek, ki je v prvih januarskih dnen"tega leta s 40.000 preletenimi kilometri napravil močan vtis na Airoko javnost. Na letalsko stroko pa prav tako. Morda ne toliko zaradi preletenih kilometrov v napretrganem letu, pač pa zaradi razmerja med težo praznega letala in vzletno telo, ki jo je pri Voyagerju dosegel konstruktor Rutan. Velikost letala, ki je omogočila namestitev dovolj velikih rezervoarjev za potrebno gorivo in desetkrat večja teža polnega od teže praznega letala, to so dejstva, ki bodo silila k razmiiljanju vse letalske konstruktorje in druge strokovnjake.

Zaradi teh razmerij je taklen let veljal do nedavnega za tako nemogočega kot Mc Creadyjev rekordni let samo ob pomoči človeikih milic ali nekaj kasneje - samo s pomočjo sončne energije.

V tej itevilki Kril objavljamo dva prispevka, povezana spreletom Voyagerja. Prvega smo povzeli po reviji Aerokurir, dopolnili pa smo ga z mislimi in razmiAljanji naAega letalskega strokovnjaka, dr. Dominika Gregla, Izrednega profesorja Fakultete za stro.'nijtvo v Ljubljani.

4

DON DOWNIE - Aerokurier. prevod Rok Golob

Voyager uspešno okoli zemlje Oporišče vojnega letalstva Edwards, 23. decembra 1986, ob 8.06: »To ni bil

moj najboljši pristanek" - vendar nič zato, Dick Rutan in Jeana Yeager sta v tt:m trenutku dodala novo poglavje zgodovini letalstva. Po devetih dnevih, treh minutah in 44 sekundah se jima je posrečilo to, za kar so mnogi smatrali, da je neizvedljivo - z Voyagerjem, ki ga je skonstruiral Burt Rldan in je ves izdelan iz armirane plastike, sta venem letu obkrožila Zemljo, ne da bi med letom dotakala gorivo; pri tem sta preletala 40.253 km. Tako so se jima izpolnile sanje, za katerih uresničenje sta delala pet let. Pet let, ko sta družno z majhno skupino večinoma prostovoljnih sodelavcev morala premagovati vedno nove tehnične in gmotne težave - kajti Voyager je v celoti nastal z zasebno iniciativo, brez pomoči kakega velikega koncerna. »Če bi bilo to preprosto, bi bil to že zdavnaj kdo napravil,« je dejala Jeana Yeager o tem poletu okrog sveta, za katerega sta pilota morala zastaviti vse svoje moči za obvladovanje tajfunov nad Pacifikom, močnih turbulenc nad Afriko in nad Atlantikom; vrh tega pa je končni uspeh ogrožala še kratka prekinitev delovanja motorja tik pred pristankom.

Malo. je manjkalo.. pa bi se pusto.lo.vski Po.dvig punesrečil že pri startu. Po. številnih o.dlaganjih - prvo.tno. je bil vzlet zaradi bQljših vremenskih razmer načrto.van že v mesecu septembru - je kunčno. Vuyager 14. decembra stal pripravljen l.a vzlet na vQjaškem UPo.rišču Edwards v Kali­furniji . S 4427 kilugrami. ud tega 3175 kilQgra­muv guriva. je bilo. letalo. težko. kQt še nikQli PQ­prej.

Rutan . ki je iz spremljevalnega letala o.pazoval vzlet. ugutuvil. da se desni krilni zavihek (angl. winglet. srh. uška) ne bo. več do.lgo. ubdržal. Z bQčnim drsenjem v letu se je Dicku PQsrečilQ l.avihek kratko. malo. o.dlQmiti. Enak pustQpek je punuvil s prav tako. po.ško.duvanim levim kril­nim zav ihko.m. in Vuyager je pu dviganju na 5000 čev ljev višine (1524 m) zavzel svoj kurz.

Tega hladnega nedeljskega jutra se je na kri­l ih nabralo. ivje. ki ga je bilo. treba o.dstraniti med delQvanjem mo.tQrjev. Pri tem je grQzila nevarnust. da se bo. zadnji mo.to.r pregrel. in Dick Rutan je priganjal. da je treba PQhiteti. Kmalu po. o.smi uri se je Vuyager pričel premi­kati z rahlo. navzdo.l nagnjenim nQSQm trupa. Na ta način naj bi preprečili prezgQdnji vzlet le­ta la. saj bi pri tem prišlo. do. nevarno.sti prevle­čenega leta. Vendar je tu Po.vzručilo.. da su se ko.nci kril. ki su bili zaradi teže go.riva le nekaj centimetrov nad zemljo.. dQtikal steze in su več sto. metrov drseli po. betQnu. Vo.yager se je pri hitrusti 87 vuzlQV (161 km / h) šele po. 4270 met­rih vužnje po. 4570 metrQV dQlgi vzletni stezi dvignil in se sprva vzpenjal PQčasi s 150 ft/min (0.76 m i s).

Dick Rutan je učitno. Vuyagerja predQlgo. Vo.­zil pu tleh in mnuguštevilni gledalci so. se pri tem vznemirljivem vzletu bali. da se letalo. ne bi mučno. Po.ško.duvalo.. Res je kQnstrukto.r Burt

Pilota Voyagerja Dick Rutan in Jeana Yeager pred zgodovinskim letom okoli sve­ta brez vmesnega pristanka

5

Krilo je bilo tako upognjeno, da sta konici krila drsali po vzletni stezi, Voyager je komaj, komaj vzletel. Vzletna steza letalskega oporišča Edwards v Kaliforniji, ki je dolga skoraj 5000 metrov, je bila skoraj prekratka.

Posnetke poškodb so takoj z letalom poslali na Havajske otoke, od koder je vzletelo sprem­ljevalno letalo, da bi preverilo Voyagerja: oziro­ma njegove poškodbe. Izkazalo pa se je, da ni bilo nobenih dodatnih poškodb ali posledic. Pr­\"<;1 dva dneva sta Dick Rutan in Jeana Yeager ve­tinoma letela nižje kot 7000 čevljev (2130 m), da

D Rezervoarji

Shema Voyagerja A - desni winglet je med vzletom odbrusilo

sta lahko izkoristi la hrbtni veter \' teh viš inah. Tako sta letl'la glede na zemljo s hitrostjo nekaj Illanj kakor 200 km / h.

Nevihte nad pacifikom Let je bil dokaj miren, vendar se je ze \' tore k

vreme pokazalo s svoje najnq1rijaznejsl' strani.

B - kos penastega polnila je odpadel skozi luknjo na spodnji površini krila C - smerni rep D - pilotska kabina E - zadnji motor je deloval ves čas leta F - sprednji motor je deloval samo pri vzletu in pri manevriranju G - spenastim polnilom obloženi rezervoarji H - zelo elastično krilo 1 - levi winglet je odpadel zaradi namernega bočnega drsenja

6

E va or

Pacifik Indijski ocean

fMER LETA

------........... --.-.. - ....••......•...•..... -.---

Kako je potekal polet okoli sveta A -letalsko oporišče Edwards v Kaliforniji, kjer je Voyager vzletel in pristal B - območje tajfuna »Marge« C - tajfun »Marge« je poskrbel za zelo močan hrbtni veter D - zaradi močne turbuJence, ki jo je povzročil tajfun »Marge«, je Voyager naredil 360-stopinjski zavoj

Vuvagerja, ze ,. mirnem zraku ne posebno sta­hilnega, so zaceli premetavati obrobni deli taj­iuna Marge, ki je divjal nad Maršalovimi otoki . Tako je bilo potrebno precej spremeniti smer poti in meteorologi kontrole letenja v Mojave so imeli polne roke dela, da so posadko oskrbo­\'ali z najugodnejšimi podatki za izbiro poti. Len SnelIman in njegovi kolegi so se pri tem največ posluzevali sočasnih satelitskih posnetkov. Sa­ma Vovagerjeva pilota sta si lahko ustvarjala

predstavo polozaja ob pomoči vremenskega ra­darja. Kljub nemirnemu letu so imele nevihte tudi pozitiven ucinek. S spretnim izkorišča­njem zračnih tokov je bilo mogoče občasno po­večati hitrost glede na zemljo na 233 km/h. V prvih 48 urah Idaje Dick Rutan spal le dvakrat po tri ure; zaradi tega so bili na tleh v skrbeh, da ga bo premagala utrujenost. Sele nad Indij­skim oceanom se je lahko večkrat odpočil, saj ga je zamenjavala Jeana Yeager.

Gornja slika prikazuje kako sta se pilota med letom menjavala na pilotskem sedežu (z leve proti desni): medtem, ko je krmaril Dick Rutan je Jeana Yeager počivala na blazini levo od njega. Med menjavo se je moral Dick nagniti v revo in Jeana je počasi zlezla z iztegnjenimi nogami preko naslonjala na sedež, Dick pa je medtem zlezel na blazino za počitek

7

Voyager - skok kvalitete Da, še obstajajo »skoki kvalitete« v letal­

stvu, dosežki, ki so za več razredov boljši! Ko je Voyager 23. decembra pristal na letališču Edwards - po uspešni obkrožitvi sveta - brez vmesnega pristanka in brez dodatnega nataka­nja goriva - je bilo ponovno dokazano, da so v letalstvu še možna presenečenja, da so še mož­ni boljši dosežki, ki začno pisati novo poglavje v zgodovini letalstva.

Se pred nekaj leti so celo strokovnjaki smat· rali projekt Voyager za neizvedljiv. Celo več: če bi bil takrat kdo prerokoval, da tega projek­ta ne bo izvedel kak visokokvalificiran državni institut z veliko dotacijo, ampak da ga bodo iz­vedli trije ljudje ob pomoči majhne ekipe, bi to verjetno povzročilo vseobči posmeh.

Če skušamo proslaviti Voyagerja kot letal­sko posebnost v slogu Guinessove knjige re· kordov, bi bil to temeljit nesporazum: Voyager lje bil zgrajen, da bi bile dokumentirane dejan­,ske možnosti moderne gradnje letal z ozirom na koncepcijo, aerodinamiko, materiale in sis­teme - pa čeprav so bili uporabljeni običajni batni motorji.

Voyager je bil zgrajen zato, da se dokaže, ko· liko boljša bi bila danes lahko letala, zlasti v splošni kategoriji, če bi uporabili le del tehniš­kega znanja, ki je danes na razpolago.

Voyager pa je bil zgrajen tudi zato, da bi se prebudili prav tisti, ki bi morali vedeti, da bi bila inovativna uporaba novih postopkov gradnje zlasti v letalstvu koristna, vendar pa še vedno raje gradijo letala iz pločevine, namesto da bi jih gradili po novih vidikih z novimi ma­teriali in sistemi.

In še nekaj: skrivnost Voyagerjevega uspe­ha sploh ni skrivnost, ni nič več kot vztrajna uporaba in koordinacija modernih tehnologij v gradnji letal, nič več, pa tudi nič manj! In te tehnike so danes dostopne vsakemu gradite· Iju, ki lahko o sebi trdi, da koraka s časom.

Znanje je le orodje. Uspešni so bili trije Ijud­.je, brata Dick in Burt Rutan pa Jeana Yeager z odličnim obvladanjem moderne tehnike, s po­membnim talentom za organizacijo, predvsem pa z genialno in zgledno perspektivo za tehnič­ne možnosti in z neukrot1jivo voljo za dosego

. uspeha.

Konstruktor Burt Rutan spremlja let Vo­yagerja na video sistemu

V sredo je Voyager po prečkanju Malezije do­segel Sri Lanko in južni konec Indije. Tako je Voyager presegel dosedanji rekord v daljin­skem letenju v ravni črti. Ta rekord je dotlej ve­ljal od leta 1962, ko je letalo Boeing B-52H pre­letelo 20.169 km. Prav tako je bila že presežena največja razdalja leta letala z batnim motorjem. kakršno je pred tem opravilo letalo Lockheed P2V -\. Vsekakor pa se je zdaj pojavila bojazen. da ne bo zadosti goriva. Sprednji motor sta pi­lota izključila šele dan kasneje, kot je bilo prvot­no predvideno, vrh tega pa so se pojavili pro­blemi z merilcem pretoka goriva. Ti so z ozirom na predračune pokazali rahlo večjo porabo go­riva.

Tovrstne skrbi so odpadle, ko je Voyager v četrtek dosegel Afriko. Iz Nirobija je vzletelo

V doletu: v celotnem retu se je Voyager izkazal kot zelo zanesljiv. Samo dvakrat je zadnji motor povzročal težave. Enkrat se je zaradi nepazljivosti pilotov zmanjšal pritisk olja, potem pa so se pojavili zračni mehurčki v sistemu za gorivo. Krilne zavibfre-je Dick Rutan takoj po vzletu z arsnimi manevri odtrgal.

8

23. decembra ob 8.06 je Voyager pristal na letališču oporišča vojnega letalstva Edwards v Kaliforniji. Posadka je preletela 40.253 km.

spremljevalno letalo, katerega posadka je opa­wvala Vuyagerja v različnih položajih, tako pri puizkusih leta v vzpenjanju in pri prevlečenem letu. Iz ugutovljenih vrednosti je vodstvo leta v MajaV\:: lahko. sklepalu, kolikšna je teža letala in tako tudi, ~<!.Iikšna je količina goriva.

Turbulence nad Afriko Preč kanje Afrike podnevi je bilo za oba pilota

hudo naporno, čeprav sta imela že izkušnje s tropskimi nevihtami. Turbulenca, ki je nastala zaradi dvigajočega se zračnega toka, je pilota pre metavala po majčkeni kabini sem ter tja. Večkrat sta murala upurabljati maske za kisik, kadar sta se vzpela na višino do 20.000 čevljev (6095 ml, saj je bilo. treba preleteti gorovja in se iwgniti najhujšim nevitham. Pot je vodila pre­ko Kenije, Vikturijinegajezera, Entebbe, Konga in Kameruna.

Let čez južni Atlantik je bil sprva pravi poči­tek. V petek so hrbtni vetrovi poskrbeli za to, da je bila hitrost z ozirom na zemljo okrog 265 km / h. Pač pa sta se pilota močno prestraši­la, ku je v soboto. zjutraj kontrolna lučka poka­zala nenaden padec pritiska olja v zadnjem mo­turju in se je pri tem puvečala temperatura olja. Z ročno. črpalko. sta dudala motorju novo olje in za boljše hlajenje dovajala motorju več hladil­nega zraka. Očitno. je Continental IOL-200 brez posledic preživel ta gododek. Verjetno sta pilo­ta zaradi preutrujenosti pozabila redno nadzo­rovati pritisk ulja.

Tudi nad Atlantikum je bilo mnogo turbulen­ce in Vuyager je nenadoma trčil ob nevihto, ki je letalu kljub avtomatskemu pilotu za nekaj trenutkuy vrgla v nekontroliran let. Zaradi sla- . bega vremena nad Mehiškim zalivom so bile putrebne dudatne spremembe poti in Voyager je preletel Srednjo Ameriko in nadaljeval pot ub zahudni obali Mehike. Za to potrebna daljša

pot in rahel nasprutni veter pa sta spet vzbudila dvume glede zadostne količine goriva.

Težave z motorjem tik pred pristankom

Celo tik pred pristankom su dogodki spet vznemirili Jeano Yeager in Dicka Rutana. V po-

Srečna vrnitev: po več kakor 216 urah biva­nja v Voyagerjevi tesni kabini sta Dick Ru­tan (desno) in Jeana Yeager zmogla prva ob­leteti Zemljo v neprekinjenem letu in brez vmesnega natakanja goriva. Po pristanku sta navzlic mnogim podplutbam in malo spanja napravila začudujoče dober vtis.

nedeljek zvečer se je pokvarila ena od električ­nih črpalk za gorivo. S skrbnim preklapljanjem raznih ventilov se jima je posrečilo obiti po­kvarjeno. črpalko.. V torek ponoči je zadnji mo­tur prenehal delovati za poldrugo minuto in Vuyager se je z višine 8900 čevljev (2710 m) spustil na višino 5500 čevljev (1675 ml. Ta ne­nadni dogudek so verjetno povzročili zračni

9

mehurčki v ceveh za gurivu. Rutan 'in Yeagerjeva sta pugnala sprednji mutur Cunti ­ncntal 0 - 240. pusrečilu pa se jima je tudi spra­viti zrak iz sistema za pretakanje guriva in znu­va pugnati zadnji mutur.

V turek malo. pred sunčnim vzhudom sta pi­luta napusled priletela du letališča Edwards. .Jeana Yeagerje v 15 minutah izvelkla vse tri no­ge pudvuzja in ub 8.06 je Dick Rutan srečno. pri­stal ub bu~nem puzdravljanju več kut dvajsetti­sučglavc mnužice gledalcev. Eden zadnjih veli­kih izzivuv letalstva je bil obvladan. in Amerika je dubila dva nuva heroja.

Glede na· hude napure sta bila uba v še kar dubrcm stanju. le njuni prvi kuraki pu devetih dneh su hili nekuliku majavi. Pu prvi zdravniški preiskavi sta piluta že pu treh urah priredila tis­kovno kunferenco. »Bilu je precej bulj težavno. kut smo si sprva predstavljali.« je dejala Jeana Yeager. »Letalo pa je preneslo. veliku večje ub­remnitve. kot je bilo. previdenu.« je dudal Dick Rutan. Vuyager je pukazal. česa je zmožna mu­derna armirana plastika. Vendar pa pu tem zgu­duvinskem letu ni zgulj tehnika zaslužila ubču­duvanja. pač pa pilota. ki sta kljub vsem teza­vam uresničila svoje sanje.

Enkraten dogodek v zgodovini letalstva

Zagolova je polel Vovagerja okrog s\'e­la pomemhen dogo­dek. pa ludi mejnik l'

:godovini lelalslva. So pompozni naslovi l ' lisku upravii'eni?

Taki naslovi so pu­pulnuma upravičen i. Glede na pumemb­nost dugudka mis­lim. da je bilo. puseb-

Dr. Dominik Gregel no. v naših časupisih tega ve liku premalo. .

Dugudek je enkraten. saj su strokuvnjaki ves čas trdili. daje tak let nemuguč.

S kalero vrsto letalskih rekordov lahko pri­merjaš ta dosežek?

Ta let lahko primerjamo z Bleriutuvim prele­tum Rokavskega preliva. Garrosuvim preletom Sreduzemskega murja. Lindberghuvim prele­tum Atlantika. letum ruskih letalcev iz Evrupe v Severno Ameriko preko. severnega tečaja in nazadnje s preletum Rukavskega preliva z Me Creadyjevim letalum na mišični pugon. Poseb­no. s tem zadnjim je pudobnost zelo velika.

Ku že guvorimo o. rekurdih. bi tukaj dud al. da se pojavlja prublem pri registraciji tega rekor­da. FAI vodi rekurde za preleteno razdaljo. v ravni črti in za preleteno. razdaljo v zaključe­nem krogu. Kam sedaj spada ta rekurd? Lahko. bi rekli. da je tu dvujen rekord.

Juhn Ronez je za Vuyagerja skunstruiral pu­sebne profile za sprednje in zadnje krilu. Ra­čunsko je celo preveril. kuliku se bodo. puslab­šale sposubnusti letala. ku se budu na krilu na­brale mušice med vzletum. Roncz je tudi skun-

10

struiral posebna propelerja. ki naj bi imela iz­kuristek preko 90 Wo.

Za' vzlet in začetno dviganje rabi letalo mutur z mučju okoli 250 kW. kar paje veliku preveč za samo. putuvanje. Zato. so se odločili za dva mu­turja. Sprednji mučnejši mutor je deluval samo. na začetku leta.

Pri tem letalu su bili tudi veliki problemi z ae­. roelastičnustju. Zato. je bilo predvideno.. da bo. muralu letalo prvi dan leteti v mirnem uzračju .

Prej umenjeni materiali se že dalj časa upu­rabljaju za gradnjo. pusameznih deluv letal. ven­dar su ti materiali zelo. dragi. Za Vuyagerja su material puklunile firme. ki te materiale izdelu­jejo..

Je polet Vovagerja rekorden l' slllislu lehnolu­gije ali je pomemhnejša pilotska plal?

Brez najnuvejših materialuv in muderne teh­nulugije ta let ne bi bilmužen. Važna je tudi pi­lotska plat. vendar menim. da imamo. že dulgu take pilute in radiunavigaeijsku upremo.. kije putrebna za tak let.

Konslruktor je letalo zasnoval na revoluciona- . ren način. Uporabil je sodohne materiale. Kakšne posledice bo po Ivoje imela pupularizacija teh ma­terialov na področju letalskih konslrukcij?

Najprej je treba povedati. da je bilo možno. zgraditi taku letalo samo. v okviru taku imenu­vane experimentalne kategurije. za katero. su v ZDA predpisi za gradnjo. veliko bolj tulerantni. kut za ustale kategurije letal. Edino v tej katego­riji se je dalo. duseči takšno. nenurmalnu raz­merje mas. Masa letala pri vzletu je bila 5137 kg. V tej masi je vključeno. 5643 litrov uziroma 4052 kg guriva. Turej je bilo goriva 79 % celutne mase letala. Kunstrukcija letala brez moturjev

tehta samo. 425 kg. Pri prujektiranju in gradnji su pazili na vsak gram. Kut primer naj nave­dem. da te hta glavna nuga z gumo.. zračnicu. a murtizerje m itd .. samo. 11.8 kg. Zaradi manjše teže spud nje puvršine ubeh kril sploh niso. pu­barvane. Celutna nosilna kunstrukcija le tala je narejena iz 6 mm debelih sendvič pluŠč. pri ka­te rih sta zunanji plušči iz plas tič n e mase ukrep­Ijene z ugljikuvimi vlakni. ki sta d ebe li 0.3 mm. Pulnilu sendviča pe je satuvje iz papirja. Te sen­dvič plušče su izredno. trdne in tudi ze lo. lahke. Sendvič plušče su pudprte s pusebnu penasto. maso. v kateri su tudi rezervarji za gurivu.

S I/lU pri nas f.e prišli l' stik s tu novo tehnolo­giju?

Pri nas upurablja tu tehnologijo. in te materia­le pri gradnji le tal Vazduhupluvna industrija Suku. Mus tar. Precej pudubnu tehnulugijo in ma teriale upura blja tudi Elan pri gradnji jad­ra lnih leta l.

Leta/o Vuyager je tudi nakakšna afirmacija I'seh dosedanjih RUlal10vih kOl1strukcij. katerih

Konstruktor Voyagerja Burt Rutan je pred tem skunstruiral in zgradil vrsto letal, ki so vsa tipa "racman«. To se pravi. da imajo namesto normalnega višinskega re pa pred krilom še e no manjše krilo. Američani j ih imenujejo "ca­nard«. kar pome ni časopisno raco. Po prvem kunceptu naj bi bil Voyager l eteče krilo. vendar se je izkazalo. da bi bila razpetina krila preveli ­ka. Zato. je lug ič no.. da se je udluč il za tak tip le­tala. s katerim ima veliku izkušenj in ima tudi svoje prednusti . Leta lu tipa rac ma n ne mure pasti v vrij . kar je ze lo. važno. za utrujenega pi­luta. Na račun sprednjega krila se je zmanjšala puvršina glavnega krila. ker tudi na sprednjem krilu dubimu pozitivni vzgon. Vendar ima pred­nje kri lu nezaželjen vp liv na glavno. krilo.

Brata Wright sta se udločila za ta tip le ta la za­tu. ker s ta se ba la. da ne bi prišlo do takšne nes­reče. kut jo je duživel Otto. Lilienthal. Vendar je leta 1909 Orville Wright pisal Wilburju pribli ž­no. takule: ), Težave pri krmarjenju najinih letal puvzroča višinsku krmilo. ki je spredaj in zato je zelo. težko. d ržati le ta lu v vuduravnem le tu . Mis lim . Ja ni treba puda ljšati le ta la. temveč sa­mo. enustavnu prestaviti krmilu na zadnjo.

Nekaj naslovov, kako je jugoslovanski tisk zabeležil let Voyagerja okoli zemeljske oble brez vmesnega črpanja goriva.

skupna značilnost so pred kabino postavljene po­vršine višinskega stabilizatorja in krmila.

Zgleda nekako tako. kot da bi Rutan v osemde­setih letih našega stoletja nadaljeval delo bratov Wright in postavil našo tradicionalno predstavo o fi zionomiji letala na glavo. So te zamisli zares per­spektivne?

stran.« Kmalu za tem sta prišla na normalno. ubliku letala. Ne bi se strinjal. da letal tipa rac­man med Wrightom in Rutanom ni bilo. če sem prav razumel. V zgodovini letalstva se racmani ves čas pojavljajo.. imajo. pa vedno. svoje zagu­vurnike in tudi nasprutnike. Danes leti vrsta vu­jaških in civilnih letal tega tipa.

11

MILENA CESTNIK

prva Jugoslovanka preletela Atlantik Mirjana Ivanovic, pilotka iz Novega Sada, je s cessno 172 preletela Atlantski ocean.

Potovanje je trajalo 28 dni oziroma 43 ur čistega letenja, čemur je v glavnem botrovalo neugodno vreme na Grenlandiji.

Mirjana IvanoviC, pilotka iz Novega Sada, prva Jugoslovanka, ki je preletela Atlantik kot pilotka

Mirjana, ki je naredila profesionalno dovolje­nje v zagrebški pilotski šoli, je letos delala v ZDA kot učiteljica letenja na enomotornih leta-

lih. V zadnjem času je letela zelo veliko; tako da ima sedaj že 1700 ur letenja, od tega jih je kar 1000 naletela v ZDA. Letela je precej vrst letal, ki jih pri nas srečamo zelo redko: BEECHE­RAFF, BONANZA, PIPER LANCE, TURBO AROWE, KING AIR, BARON, CESSNA 210, kot kopilotka pa tudi helikopter HUGES 500 in hi­droletalo PIPER J - 3 CUB.

Oktobra letos je bilo potrebno prepeljati s Floride na Dansko tri letala, od tega dve cessni 172. Preleteli so jih trije piloti, in sicer gospod Stafford, njegova žena Ruth (ta ima že 60 letov čez Lužo) in Mirjana. Cessni 172 sta bili oprem­ljeni z dodatni~i rezervoarji, tako da je imela vsaka 75 galon (približno 340 1) dodatnega gori­va. Cessna bi tako lahko ostala v zraku nepretr­goma 12 ur. Imeli sta tudi dodatno navigacijsko opremo.

Vzleteli so s Floride v IS-minutnem razma­ku. Prvič so pristali v Virginiji, nato v Portlan­du, kjer so opravili s carino in formalnosti v zve­zi z izvozom letal. Od tod so odleteli v kanadsko mesto Moncton, kjer je Mirjana naredila pose­ben izpit, brez katerega prelet Atlantika ni do-

Na zemljevidu so označena mesta, kjer je Mirjana ponovno napolnila rezervoarje. oziroma morala čakati pred nadaljevanjem prefeta Atlantika zaradi vremenskih razmer.

12

voljen. Naslednja postaja - zadnja na celini - je bil Goose na Labradorju.

Z Labradorja sta cessni 172 odleteli 29. ok­tobra, zopet ~ IS-minutnem razmaku kot na vsej poti. Leteli sta tik pod bazo, približno na vi­šini 8000 ft. Let čez Atlantik do Grenlandije je zaradi hrbtnega vetra trajal le 5 ur in 45 minut. Med letom se pilotki nista videli, saj je bilo pre­cej neugodno vreme. Pristali sta na letališču pri Narsarsuagu, grenlandskem mestu s 146 prebi­valci. Tu sta vedrili 12 dni. Fronte so se namreč ves čas pomikale čez to področje, tako da se ni' dalo niti vzleteti.

liG ~ 1 , ,. ' '" ,.-~

Pozdravi Zorici, inšpektorici na inšpektora-· tu v Beogradu iz Kopenhagna (Danska)

Končno so lahko preleteti drugo tretjino oceana. Let do Reykjavika na Islandiji je trajal 7 ur in 30 minut. Naslednji dan so zaradi slabe­ga vremena leteli le do Fererskega otočja, od tam na Hebridsko otočje, nato pa na Dansko, kjer jih je pričakal kupec letal.

Z Danske je Mirjana dopotovala domov.

prodam. - kupim. Prodam zmaj SP 170, uporabljen je samo eno

sezono, za 3000 DM. Naslov: Ivan Brovč, Korit­nica 59, 65242 Grahovo ob Bači, Telefon (065) 88 800, dopoldan.

Prodam zmaj "Ikarus« 500 S, za 220.000 din in nov motor moči 4 kW, 50 ccm, italijanskega proizvajalca z membranskim karburatorjem in elektronskim vžigom. Cena 80.000 din. Naslov »Delta« Koper, Kampel 36, 66000 Koper. Pre­mer elise za motor 50 ccm je 500 mm, tetiva profila 50 mm.

14-kanalni Graupner RC-macromodul za da­ljinSKO vodenje, kompleten, prodam. Radovan Por, Finžgarjeva 19, 64260 Bled, telefon (064) 78221.

Helikopter VB11-90 Pred nedavnim je bila javnost obveščena, da se

združenje letalske industrije Beograda zelo pospeše­no pripravlja na konstruiranje in izdelavo srednje ve­likega večnamenskega helikopterja z vrhunskimi sposobnostmi in moderno tehnologijo.

V prospektu za bodoči helikopter so navedeni na­slednji podatki:

- zasnova bo kovinska, pollupinaste konstrukcije , izdelana v kombinaciji klasične. tehnologije in kom­pozitnih materialov.

- pogonski del bosta tvorila dva moderna plinsko­turbinska motorja, modularne zasnove.

- glavni in repni rotor bosta peterokraka, z lopa­ticami iz kompozitnih materialov.

- helikopter bo opremljen z modernimi navigacij­skimi napravami (VOR/ILS, DME in HOMING), me­tereološkim radarjem, avtopilotom in s sistemom proti zaledenitvi ter s kisikovo instalacijo za višinske lete.

- VNH-90 bo letel s tremi člani posadke in bo lah­ko prevažal 24 popolnoma oboroženih vojakov.

Od najpomembnejših tehničnih podatkov izdvaja-:ilO:

- maks. masa he likopterja bo znašala 9200 kg, - koristni tovor ca 3000 kg, goriva 1700 kg, - maks. horizontaina hitrost na H = Omm, bo zna-

šala 280 km/h, a na H = 2000 m - 260 km/h, - maks. trajanje leta (z osnovnim gorivom) bo zna­

šalo 3,7 ure, največji dolet pa 745 km, - pogonski del bosta tvorila dva moderna motorja

TM-15oo, domače izdelave, uporabne moči 2 x 1500 kW.

Predvidene so štiri izpeljanke helikopterja: desant­na, transportna, senitetna in potniška.

V prospektu je še navedeno, da bodo bodoči heli­kopter lahko zelo učinkovito uporabljali še za potre­be gozdarstva, poljedelstva, protipožarne zaščite in za montaže industrijskih objektov.

Prevod iz zadnje lanske številke »KRILA ARMIJE«

F. Volk

13

Novi orhideji med jadralnimi letali DG-600

Vse kaže, da bo Wilhelm Dirks, glavni kon­struktor pri nemškem podjetjU Glaser-Dirks, po vrsti uspešnih jadralnih letal in težko priča­kovanem DG-SOO že letos »potegnil iz rokava« še en adut. To bo IS-metrsko letalo tekmovalne­ga razreda, prirejen tudi za razmah 17 m, z do­datnimi priključki seveda. Njegove najpo­membnejše poteze, po mnenju proizvajalca, so:

- nov, samo 12 odstotkov debel profil je plod raziskav Horstrnanna in Quasta iz DFVLR Braunschweig. Zajadralna letala izjemno tanek profil krila (profil »stotke« je 18,4 odstoka) s po­segom v mejno plast in zmanjšano občutljivost­jo na insekte in dež nudi izboljšanje sposobnos-

ti v vsem območju hitrosti, še posebej pri višjih hitrostih,

- močno zožen trup za krilom in nuvi višin­ski in smerni rep prispevajo k zmanjšanju škod­ljivega upora,

- že preizkušena varna in udubna kabina ob­stoječih degejev in avtomatski priključki vseh komand,

- krilu je v celuti iz ogljikovih vlaken, niti geometrija ni takšna, kot smo jo sicer vajeni pri letalih DG,

- serijsko vzgrajen repni rezervoar za vodu. O zanimanju za novost guvori podatek, da su

venem mesecu sprejemanja opcij zabeležili se­demdeset potencialnih kupcev.

OG-GflG Tehniški podatki letala DG-600 razpetina največja masa površina kril vitkost dolžina trupa masa praznega letala obtežba kril z 80 kg pilotom največja obtežba vodni balast v krilih vodni balast v smernem stabilizatoriu

14

m kg m2

/ m kg kg/m2 kg/m2 kg kg

15 525

10,95 20,55 6,83

255 30,6 48

180 7

17 525

11,59 24,94 6,83

260 29,3 45,3

180 7

ASB-25 Pri firmi Schleicher so razvili visokosposob­

no dvosedežno jadralno letalo s skorajda sanjskim drsnim številom, kot trdijo, večjim od 57. Razen za doseganje rekordnih daljav in hit­rosti, Hans Werner Grosse je s prvim serijskim primerkom že konec novembra 1986 odletel v Avstralijo, lahko dvočlanska posadka s takšnim letalom sodeluje na tekmovanjih odprtega raz­reda. Predhodniki letala so AS-22-2, ASW 22 in fs-31. Velika razpetina narekuje gradnjo iz na­jboljših materialov, ki so trenutno na voljo v športnem letalstvu, to sta ogljik in aramid. Tudi s stališča aerodinamike je ASH-2s s HO 17 pro­filom, ki ima izvedeno vpihovanje v mejno plast na spodnji strani, očitno v špici. Mimogrede, raziskovalca Horstmann in Ouast sta trenutno najbrž najboljši naslov za »profilne zadeve« v Evropi, vsaj kar se aplikacij na jadralnih letalih tiče.

Po predvidevanjih naj bi napravili eno do dve letali na mesec, cena paje, kot izdelek sam, pre­stižna: 129.000 DM za osnovno inačico brez dav­kov. Preračunavanje v našo valuto ni priporoč­ljivo.

Tehniški podatki letala ASU 25: razpetina 25 m

9m 16,31 m 2

38 470 kg 750 kg

120 I 46 kg / m2 65 km/h

270 km/h

dolžina površina kril vitkost masa praznega letala največja masa vodni balast največja obtežba kril min. hitrost (enosed) maks. hitrost največja finesa najmanjše padanje

več kot 57 pri 108 km/h 0,45 mis pri 80 km/h

Prelep je pogled na takole razporejena jadralna letala na startu. Vendar pa se, žal, vsak dan bolj in bolj sprašu­jemo, ali bomo ob podob­nih prilikah kot je bilo to tekmovanje, lahko našli med letali tudi take orhide­je, kot sta opisani jadralni letali. Vprašanje postavlja­mo zato, da se bomo vsi malce zamislili, ali smo na­redili vse, kar bi morali, da bi tako tudi bilo . ..

15

• • • šport ••• šport • •• LEON MESARIČ

EP v paraskiju - ALe Lesce v ospredju Zimski čas za padalce ni mrtva sezona. V Evropi so na programu tekmovanja za Evropski

PARASKI POKAL in do lanskega leta tudi svetovni pokal, ki je zdaj preimenovan v svetovno prvenstvo. Prvo svetovno prvenstvo bo letos meseca marca v Sarajevu na olimpijskih prograh Bjelašnice.

Leški padalci se teh tekmovanj udeležujejo redno od leta 1974 dalje. Prvo je bilo leta 1968 v Svici. Ker so v programu tekmovanja padalski skoki v dolino in v hribih na pobočje ter vele­slalomsko tekmovanje, so imeli doslej največ uspeha Svicarji in Avstrijci, ki so namreč ob do­brem padalskem znanju tudi dobri smučarji. Leški padalci pa so kar za njimi. S teh tekmo­vanj imajo že številna odličja za posamične in ekipne uvrstitve.

Za letošnja tekmovanja so se pripravljali v glavnem v padalski disciplini, to je skokih na cilj, smučali pa so bolj malo zaradi pomanjka­nja snega. Zato so na letošnji prvi preizkušnji bili najboljši v padalskih skokih in nekoliko slabši v smučanju. Avstrijci in Svicarji so tu raz­red zase.

Prva letošnja tekma evropskega pokala PA­RAS KI je bila 10. in 11. januarja v avstrijskem turističnem kraju St. Johen/Pongau v organiza­ciji salzburškega aerokluba. Sodelovalo je 22 ekip s 86 posamezniki iz sedmih držav: Svice, Avstrije, Zvezne republike Nemčije, Svedske, Francije, Nizozemske in Jugoslavije. Ekipe so imele po štiri tekmovalce.

Brez Franca Primožiča bi na tekmovanjih v Lescah ne šlo, kot tudi brez pomoči Draga Bunčiča (desno), najzaslužnejšega za na­predek in uspehe leških padalcev

16

Padalci ALe so se spet izkazali v skupinskih skokih na cilj. V treh serijah, četrte niso uspeli izvesti zaradi poslabšanja vremena, so zbrali 21 centimetrov, kolikor je dosegla tudi zahodno­nemška ekipa, tako da so si delili prvo mesto. Posamično sta prvo mesto delila Sved Sven Mortberg in Nemec Edmund Bay z dvema cen-

Janez Šolar (levo), skrbi za priprave leških padalcev na smučiščih, Srečo Langus (desno) - madnarodni sodnik, vedno n@pog­rešljiv na padalskih tekmovanjih na leškem letališču

timetroma, naš Darko Svetina pa je s tremi cen­timetri delil tretje mesto z A vstrijcem Ofner­jem. Na peto mesto se je uvrstil mladinski sve­tovni prvak v skokih na cilj Leščan Bogdan Jug, na sedmo pa Dušan Intihar. Cetrti član ekipe Roman Pogačar je v tretjem skoku skočil na se­dem centimetrov in s skupnim rezultatom de­vet centimetrov delil 25. mesto. Dušan Frank je tekmoval v mednarodno sestavljeni ekipi in z desetimi centimetri s še tremi tekmovalci delil 27. mesto.

V veleslalomu so bili najuspešnejši Avstrijci s posamično zmago Aleksandra Struferja (45,28 sekunde) in sedmimi tekmovalci med petnaj-

sterico, kjer so Svicarji imeli štiri, Svedi in Nem­ci pa po dva. Naš najboljši je bil Roman Pogačar s 23. mestom (49,71), ostali pa so se zvrstili do 48. mesta. Ker je bil zmagovalec v skokih na cilj, Sved M6rtberg, odličen peti v veleslalomu (47,09), je bil tudi končni zmagovalec v kombi­naciji in si vpisal prvih 25 točk v evropskem po­kalnem tekmovanju. Do konca februarja bodo še tri tekmovanja in na vsakem se točkuje uvrs: titev do 15. mesta, tako kot pri smučarjih.

V kombinaciji je bil najboljši Jugoslovan Dar­ko Svetina s 14. mestom in dvema točkama za evropski pokal. Leška ekipa ALe pa je bila če­trta med 20. ekipami. Zanimiva je tretje uvršče­na ekipa iz zahodne Avstrije, ki nosi ime znane avstrijske tovarne smuči KASTLE. Pod tem imenom zelo uspešno tekmuje in propagira to­varno KASTLE. Tovarna oskrbuje ekipo s celot­no opremo, na tekmovanjih pa imajo tudi to­varniškega serviserja. Tudi peto uvrščena šved­ska ekipa je opremjena od glave do peta in z enotnimi smučmi ene firme, to je švedski ELAN. Zal to ni primer z našo ekipo ALe, kjer

Noga je blla nekoliko prekratka, da bi do­segla željeni cli]

imajo tekmovalci lastno opremo in različne ti­pe smuči. Glede na kvalitete leške ekipe, bi mo­rali tudi Leščani na zmagovalnih stopnicah ka­zati samo Elanovo opremo.

Zaradi pomanjkanja sredstev se leški padalci preostalih treh tekmovanj za evropski pokal ne bodo udeležili. Delno tudi zradi dopustov, ki jih je težko razdeliti na vsa tekmovanja, pa tudi de­lovne obveznosti jim preprečujejo daljše odsot­nosti, zato pa bodo tekmovali na domačem slo­venskem in državnem prvenstvu v PARASKI­JU, ki bo v februarju na letališču v Lescah - dva skoka, in v Bohinjski Bistrici - dva skoka. Vele­slalom bodo izvedli na Kobli. V marcu pajih ča­ka že l. svetovno prvenstvo v Sarajevu, kjer bo­do nastopili tudi ekipe ZDA in Kanade. Prijav­ljenih je že 12 držav.

Leška ekipa je za letošnja tekmovanja tudi močno okrnjena zaradi odsotnosti Branka Mir­ta, stebra ekipe za paraski. Pred tremi tedni si je namreč na treningu veleslaloma v Kaprunu zlomil nogo in nekaj mesecev ekipa ne bo mog­la računati z njegovo udeležbo na tekmovanjih.

REZULTATI: Posamezno - trije skoki na cli] (86): 1.-2. Sven M6rtberg (SWE), Edmund Bay (ZR Nem.) 0,02 m, 3.-4. Darko Svetina (YU) in Gunter Ofner (A) 0,03 m, 5.-6. Bogdan Jug (YU) in Karl Kreuzer (A) 0,04 m, 7. Dušan Inti­har (YU) 0,05 m, 25. Roman Pogačar (YU) 0,09 m, 27. Dušan Frank (YU) 0,10 m.

SKUPINSKI skoki na cli]: (20 ekip): 1. in 2. ALe - Lesce in ZR Nemčija 0,21 m, 3. Svica 1. 0,24 m, 4. Avstrija - vzhod 0,30 m.

VELESLALOM: 1. Aleksander Strufer (A) 45,28,2. Thomas Saurer (Svica) 45,86, 3. Walter Stralz (A) 46,73, 4. Peter Biernat (ZRN) 47,02, 5. Sven M6rberg (SWE) 47,09, 23. Roman Pogačar 49,71, 32. Dušan Frank 56.19, 43. Bogdan Jug 56,62,48. Dušan Intihar 57,89 (vsi Jugoslavija).

KOMBINACIJA (86): 1. Mortberg (SWE) 25 točk, 2. 'Saurer (Sv ica) 20 točk, 3. Schmitzhofer (A-vzhod) 15 točk, 4. Flotz 12 točk, 5. Kreuzer (oba A-Kastle), 14. Darko Svetina 2 točke, 18. Bogdan Jug, 20. Roman Pogačar, 24. Dušan In­tihar, 32. Dušan Frank (vsi Jugoslavija).

KOMBINACIJA EKIPNO (20): 1. Svica 1. 91 točk, 2. Avstrija vzhod 102 točk, 3. Avstrija -Kastle 115 točk, 4. ALe Lesce 186 točk, 5. Sved­ska in Svica II. 210 točk.

17

TONE POLENEC

Benalla 81 -razočaranja, uspeh ali samo resnica Slučajno se je izteklo tako, da smo ob zaključku redakcije letošnje prve številke Kril

prejeli končne rezultate - bero naše državne reprezentance na 20. Svetovnem prvenstvu v jadralnem letenju v Benalli, Avstralija.

V standardnem razredu je Ivo Simenc zase· del 19. mesto. Igor Kolarič je bil 29 .. Franc Pe­perko pa 34. Vojko Starovič je v IS. meterskem razredu osvojil 30. mesto.

Ob tej priložnosti in preskopih podatkih se seveda še nt.' moremo spuščati v kakršnokoli preuranjene oce ne ali analize.

I.em. s katerim je ekipa odhajala na pot. Ta op­I imizem je v dneh pred odhodom imel razme­ruma trdno osnovo. saj je temeljil na konkret ­nih dobrih rezultatih predsvetovnega (BenaIla Ho) prvenstva pred natančno letom dni in odlič ­nih rezultatih Evropskega prvenstva.

Vodstvu ekipe. prevsem pa tov. Stanetu Me­negaliji bomo v prihodnji številki Kril prepus­I ili osrednji prostor. da razloži kaj. kako in zakaj laksne uvrstitve.

Kaj sč je torej zgodilo? Je odpovedala stroka. organizacija. tehnologija? Ali pa ni odpovedalo nič in smo dosegli uvrstitve. ki nam pač objek­tivno pripadajo. V tem primeru bi bila jeza po­vsem odveč. potrebna pa bi bila temeljita ana­liza z obveznim soočenjem naših realnih zelja in realnih možnosti.

Edino. kar v tem trenutku lahko zapišemo. morda celo poudarimo. je bil neprikrit optimi-

Šporb1i koledar za leto 1 9 8 7 Letalsko modelarstvo SP F3B Osnabriick - ZR Nemčija SP FIABC Poitiers - Francija EP F2ABCD Nykoping-Oxelosund - Svedska FAI FIABC mem. I. Kurtalič, Livno FAI FIABC Soko kup, Mostar FAI FIABC Kup republike. Zagreb DP FI D. DI Zagreb DP F2ABCD Novi Sad DP F3B Novi Sad DP FIABC Zrenjanin DP F3A Zrenjanin ZT F2 ABCD pokal Doboja, Doboj ZT F3B pokal Trešnjevke. Zagreb ZT FI D, DI Ptujski pokal, Ptuj ZT F2 ABCD Kurentov pokal, Markovci ZT FI ABC pokal bratstva-enotnosti. BiH ZT FIABC m~m. D. Žigič, Beograd ZT F3B pokal Crvenke, Crvenka ZT mod. in raket. zlet letalskega podmladka, Zadar ZT F3B pokal Železare Sisak, Sisak ZT FIABC pokal Železare Sisa, Sisak ZT FI ABC Stajerski pokal, Ptuj ZT F3B pokal Ljubjane, ZT F2AC. B 2 pokal osvoboditve Bečeja, Bečej ZT F3B pokal osvoboditve Subotice. Subotica

18

24.7.-2.8. avgust 19.-26. 7. 1. 8. 22.8. 10.10. april 30.5. 13.6. 24.-26. 7. 24.-26. 7. 17.-19. 4. ? ? ? 16.-18. 5. 6.6. 7.6. 26.-29.6. ? ? ? ? 3. 10. 3.-4. 10.

Raketno modelarstvo SP DP ZT RP

Jadralno letenje SP EP klubski razred EP žensko DP DP žensko RP RP mladinsko

Zmajarstvo SP EP DP RP MN

Motorno letenje

Beograd Beograd pokal Ljubljane. Ljubjana ?

BenaIla - Avstralija Francija $umen - Bolgarija Novi Sad Subotica + pokal Elana. Lesce ?

Mount Buffalo - Avstralija Trento - Italija Velika planina Tolmin pokal Alpe-Adria. Nonos

17.-18.9. 4.-5. 7. ? ?

10. 1.-1. 2. junij/julij 15.-31. 7. 5.-18.7. 10.-20.8. 20.-31. S. junij

december 27. 8.-11. 9. maj/junij 23.-26.4. julij

SP prec. let. Nummela - Finska 10.-16. 8. EP akrobatsko Ploessen - ZR Nemčija konec junija DP rally 30. JAR Skopje-Murska Sobota 17.-21. 6. DP akrobatsko Bor 1.-6. 9. ZT mem. zagrebških pilotov Zagreb 23.-24. 5. ZT mem. Ivan Saric Subotica 30.-31. 5. ZT mem. prve partiz. aviacije Banja Luka 13.-14.6. ZT mem. Done Božinov Kumanovo 27.-28. 6. ZT mem. Edvard Rusjan Beograd 12.-13. 9. ZT mem. Fizir kup Cakovec 19.-20. 9. ZT mem. Kraljevački oktobar Kraljevo 10.-11. 10. RP rally Ajdovščina maj/junij? (vsa ZT motorna tekmovanja so v preciznem letenju v sklopu DP v preciznem letenju)

. Padalstvo SP para ski SP relativ FAI DP para ski DP mladinsko DP klas. disco DP relativ RP mlad .-člansko MN

SP svetovno prvenstvo EP evropsko prvenstvo FAI mednarodno FAI MN mednarodno tekmovanje

Sarajevo Salvador - Brazilija Jadranski padalski pokal. Zadar Lesce Ptuj Tivat Kraljevo + pokal Podlehnik. Ptuj pokal Casino. Portorož

DP državno prvenstvo ZT zvezno tekmovanje RP republiško prvenstvo MK medklubsko tekmovanje

7.-14.3. 29.9.-11. 10. 2.-7.9. 12.-15.2. 9.-12. 7. 22.-26.7. 5.-9.8. 9.-12. 7. ?

19

tIJ

o ,ib

...

--'

i;~.4 li

i' l'

• 7 <~

_EZ:

e!

- . --

Mn

og

o b

esed

je b

ilo

že

nap

isan

ih k

ako

so

po

tek

ali b

oji

ob

vd

oru

fašističnih z

avo

jev

alce

v

v n

ašo

do

mo

vin

o -

.To

je š

e ed

en i

zmed

zap

iso

v,

kak

o s

o s

e m

ora

li v

času

naš

e v

elik

e p

reiz

ku

šnje

ob

min

imal

nih

po

go

jih

vo

jsk

ov

anja

izk

azat

i n

aši

pil

oti

S ~

ti

] ::o

:S.

~ er

~

1:1 IL

I ~

o pomorskem letalstvu bivie Jugoslavije je le malo napisanega, o samih letalcih pa morda Ae manj. Zelo malo se Ae bere o aprilski vojni in o tistih herojskih poletih, s katerimi je le peAčica pilotov vztrajala obraniti naAo jadransko mejo pred neizbežnim polomom.

V dvanajstih dneh trajajoče vojne je pomor­sko letalstvo opravilo okoli 50 bojnih poletov v več kot 40 urah letenja. Med to peščico so bili tudi piloti Slovenci, ki so bili zaradi dobre letal­ske usposobljenosti dodeljeni v prvo bojno čr­to.

Omeniti je treba tudi to, da se za mnoge iz­med pomorskih letalcev ob kapitulaciji Jugos­lavije boji še niso končali - odločeni nadaljevati antifašistični boj, ne glede na to, kjer in kako, so se prostovoljno priključili zavezniškemu letal­stvu v sestavu RAF v severni Afriki ...

Pred pričetkom vojne sta bili dve največji ba­zi hidroaviacije: prva v Divuljah pri Splitu in druga v Kumboru v Boki Kotorski. Tretja manj­ša enota je bila v Vodicah pri Sibeniku, vendar so jo tik pred vojno razpustili zaradi preslabe opreme za vojno delovanje. Sam letalski parkje bil tisti čas že zastarel, še slabši pa za kakršno­koli obrambo pred agresorjem. Edina letala, ustrezna tedanjemu času, so bila dornierji DO-22H, ki jih je v glavnem imela 20. eskadrilja v Boki Kotorski. Namenjena so bila pretežno za

Jože Meden, že vrsto let v pokoju, danes Ae vedno rad marsikatero uro posveti svojim tovariAem, nekdanjim pomorskim letalcem, za vsakoletno srečanje, ali pa zapiAe ujete spomine o zgodovini pomorskega letalstva pri nas.

izvid niške polete, v izrednih primerih pa tudi za lahko bombardiranje. Toda kljub najmodernej­ši izvedbi tega tipa letal z odličnimi letalskimi sposobnostmi je bilo to letalo zelo ranljivo v ka­kršnemkoli boju, pri srečanju s sovražnimi lov­ci pa gotovo žrtev .. .

Ne glede na vsa ta dejstva in kritične ocene je vsa teža odpora v tistih spomladanskih dneh le­ta 1941 padla ravno na 20. eskadriIjo pod okri­ljem 3. hidroplanskega poveljstva . . .

Nepisani »dnevnik« nekdanjega letalca JOŽETA MEDENA nam nikakor ne more v po­polnosti predstaviti tistih junaških poletov, v katerih so se mladi fantje komaj zavedali, kako nebogljeni so bili brez obrambe v cele ure do-19ih poletih preko Jadrana ali pa, ko so preut­rujeni po dolgih akcijah skoraj v popolni temi pristajali v vijugaste kotorske zalive. Pa vendar­le se tudi iz bledečih spominov more razumeti voljo tedanjih letalcev, braniti svojo domovino tudi za ceno lastnega življenja ...

Boka Kotorska - oporišče mornariškega letalstva

Pomorsko dislokacijsko mesto Zelenika pri Kumboru . . .

S svojimi šestimi enomotornimi dornierji DO-22H se že vse prve dni aprila v neki moreč i negotovosti pozibavamo na sidrišču tik ob že­lezniški postaji .. .

Tudi vremenska napoved za naslednje dni ni nič kaj obetavna - pa smo še toliko bolj nestrp­ni v pričakovanju tegob, ki z vseh strani pritis­kajo na našo deželo.

Poveljstvo Pomorskega letalstva premešča svoje hidroplanske skupine iz enega oporišča v drugo - bolj v moralno oporo svojim e notam, kot pa po dejanskih navodilih Vojne mornari­ce, pod katere poveljstvo je pripadala.

Spet čutimo, da se bomo vsak čas ponovno premaknili na novo dislokacijo - v notranji del zaliva . . .

Potem pa nas nenadoma dogodki potegnejo s pravo vihro v neustavljiv tok vojne ...

6. april ... 03.00 Že ponoči dobi štab 3. hidroplanskega povelj­

stva v Bijeli depešo: - Smo v vojnem stanju ... vse zveze med hidroplanskimi poveljstvi in po­veljstvi skupin so slabe in negotove .. . pričaku­jemo polno iniciativo vsakega posameznika ter

21

vso prizadevnust v bojnih nalogah v popolnem zaupanju v vrhovno poveljstvu ... V jutranjih urah se pričakuje verjetni napad na Jugoslavi­jo . ..

Ob 04.00 je že splošni alarm! Se v temi sidriš­l:e zaživi. Vujska išče svoja mesta po vnaprej do­ločenih polužajih .. . od nekod vlečejo. težki mit­raljez za obrambo. pomola.

S prvim svitum izvid niška postaja na Mljetu ze poroča, da leti velika skupina neznanih letal preko otoka v smeri proti Mostarju ...

07.00 - splošni preplah ... V nizkem letu se pripodi nekaj italijanskih

lovskih letal fiat G-50 naravnost proti železniški postaji ter v preletu mitraljirajo vse objekte, ki jim pridejo. pred cevi ... Ob krilu mojega DO-22 se zabliska niz izstrelkov, ki zapenijo murje Jvajset metrov za letalom ... Stisnem se v ozko. kabino dornierja, mehanik pa išče zaklon med plovci letala do vratu v vodi. Med tovornjaki in železniškimi tiri eksplodirajo tudi prve bum­be ... Nekaj ljudi se valja v krvi ... Sem pa tja kratko zakašlja naša ubramba proti napadal­n:m, ki pa so v nekaj sekundah mimo. Se vedno čepim v letalu in iščem zaščito pred novim ra­lalom ...

Minuto po napadu že dobimo povelje povelj­stva 2. hidroplanske skupine za takojšen odlet naše 20. eskadrilje v Orahovac - v notranjost Boke.

Kmalu smo po novih navodilih v pulni bojni pripravljenusti - letala so privezana, oskrboval­ne enote pa hitijo s svojimi posli. Po obali štrlijo v nebo številne cevi mitraljezov za protiletalsko obrambo ... Vsaka posadka se dosledno. drži navodil - vidimo, da gre zares! Pukličejo nas na operativni sestanek.

Zberemo se vse posadke 20. eskadrilje. Pu­veljnik skupine Vladeta Petrovič nam na kratko opiše splošni puložaj, potem pa sledijo detajina navudila za naše operacije po programu vojne­g:a stanja.

Pusebna teža nalog pade na našo 20. eskadri­Ijo , ki je z najmudernejšimi dornierji določena predvsem za opazovanja večjih razsežnosti pud poveljstvom poručnika vojne ladje 1. klase pilo­ta Milana Malnariča ...

Skupaj nasje 181etalcev, med njimi smo. štir­je Slovenci mornariški naredniki vodniki: Ivan Kuruša, Franc Klešnik, Alojz Sinkovec in jaz; med izvidniki in telegrafisti pa Maks Kocijan­čič, Edvard (;ukraj in Bari . ..

Ob treh popoldne doživimo drugi napad -tokrat Nemci bombardirajo pristanišče in ruši-

22

lee »Beugrad«, vendar brez hujših posledic. Uro kasneje spet priletijo. - z višine 4000 metrov pet bumbnikuv HEl 11 tolče Kutur ...

7. april ... S prvim svitum smo. na nogah. Vreme je ku­

javu in veter se krepi. Burno vsaj varni pred bombardiranjem!

Du puznega pupoldnega se ukvarjamo s šte­vi lnimi opravili okoli letal . . . Pripravljamo jih za prvo bojno akcijo! Tučno ob 17.00 poletita dve letali: s prvim na­

rednik vudnik Obraduvič, z drugim pa jaz z na­logu opazovanje teritorialnih vud med Boku in Ulcinjem.

Vrnem se v mraku - 19.00. Suvražnika nisem opazil.

8. april - zjutraj ... le oJ ranegajutrajugo neusmiljeno. pritiska

ob privezana letala. Za hribovji se valijo nevidni vrtinci vlažnega toka, ki nas zdaj z ene, zdaj z Jruge strani premetava iz ravnutežja .. . Nepri-

Jože Meden v letih pred vojno, ko je že po­stal vojaški pilot.

S tem letalom na sliki je pilot Leopold Ankon ob razpadu Jugoslavije 1. 1941 pobegnil v Aleksandrijo, kjer se je z ostalimi jugoslovanskimi piloti priključil zaveznikom. Z enakim tipom je J. Meden bombardiral Drač (dornier DO-220).

jet no se počutim, saj imam pred sebo.j no.vo. na­logu: iskanje sovražnega ladjevja v prostoru Korčula-Lastovo-Mljet, ker nam je javljeno, da se na lem pudročju giblje o.sem lahkih italijan­skih enut.

Ob 9.00 sem že v letalu. Zaradi juga se muč­neje privežem in poženem motor.

- Zdaj buš moj in nikar me ne pusti na cedilu! Podzavestno govo.rim letalu, ko drugega za

drugim vklapljam stikala, kajti čutim, da bum potreboval hudimano. srečo v tako. mučnem vetru in dokaj razburkanem mo.rju.

Pučasi se uddaljim ud priveza na startno po­zicijo. . .. Mutor teče lepo., zaupam njego.vim 800 KM. Tukrat zakrilc ne spustim - premučan veter - bujim se za bučno stabilnust ...

Jugu neusmiljeno biča mojega do.rnierja, ki se nevarno pozibava, preko. pluvcev pa vršijo vrhovi razbitih valov ...

Pustavim se natančno. v veter ter do. kunca dudam plin. Propeler grabi z vso. silu, vendar se prvi trenutek kumaj premaknem ... Zdaj se za­čenja buj struja z naravo. - ali mi bo. uspelu?

Pri tej hitro.sti bi se že mural udlepiti, to.da ne­vidna sila me vztrajno. tišči k vudi ... Nagonsko. vlečem palico. k sebi, da bi se čimprej izvlekel iz tega premetavanja ...

Napusled se le odtrgam ud vudne puvršine in že se dvigam preko. zaliva v zahudno. pobučje . Skozi mučno. turbulenco se prebijam po viju­gastem zalivu in s težavo. pridubivam višino.. Nad Hercegnovim sem že tuliko visuko, da pre­ko hriba dusežem ubalo, kjer sem kunčno. zunaj najhujšega premetavanja. Tik po.d oblaki in v zelo. močnem jugu letim na udprto. murje ...

Mljet in Lasto.vu preletim med raztrganimi stratusi kumaj na nekaj sto. metrih, pred Kurču­lu paje oblačnust še nižje. Grem se nekako. skri­valnico. med razputegnjenimi brazdastimi o.b­lačnimi masivi, ki me v skromno. zado.vo.ljstvu skrivajo pred murebitnim suvražnikom .. .

Debelo. uro sem že v zraku, pa nikjer sledu o kakšnih ladjah ... Kdo. se gre zdaj skrivalnice?

Rahlo razočaran glede prve bojne naloge se ubrnem proti ubali in putem spet z zelo. nepri­jetnim bočnim vetrom prečešem še ves del oba­le nazaj du Bo.ke. Brez uspeha! Ves utrujen ud neprestane burbe z vetrom še kar dobru prista­nem v bazo..

Istučasnu drugo. izvidniško. letalo. udkrije raz­bitine nemškega bumbnika v no.tranjo.sti, ki ga je včeraj sestrelila naša protiletalska.

Pupuldne dubim še eno silno tvegano. nalogo.: preiskati Jadran do italijanske obale ter fo.tu-

23

grafirati Bari in Brindisi - v grlu začutim cmok, ki me tišči ob slutnji, kaj vse se mi lahko zgodi na poti, saj letimo brez kakršne lovske zaščite -več kot 200 km v eno smer in to skoraj nasproti Albanije, kjer je po vseh predvidevanjih mrgo­lelo preko 140 lovskih letal! Vsega skupaj skoraj tri ure letenja_

17.00. Poletim kljub močnemu vetru, in ko za­pustm naše teritorialne vode, se iz previdnosti skrijem v oblake. Kmalu se znajdem v močnem nalivu, kar mi še otežuje akcijo. Po vseh računih sem tudi s časom zelo na tesnem, saj se po sed­mi uri že prične nočiti - akcija pa utegne trajati precej dlje ... Poldrugo uro se že borim z vet­rom in slepim letenjem v oblakih.

Italijansko obalo dosežem brez nezgode. Po­snamen Bari in že obračam preko nekega via­dukta v novo smer proti Brindisiju. Zaradi sla­bega vremena si dovolim za minuto daljše cik­cakanje nad sovražnikovo bazo - za enkrat še nikjer sledu o sovražnih lovcih - potem pajo ja­drno popiham nazaj v oblake in domov ...

Let nazaj se mi pričenja neznansko vleči. Čas ne gre nikamor. V oblakih, ko ne vidiš ničesar okoli sebe - sama pusta sivina - se ti čas skoraj ustavi. Začutim spremembo, ki naznanja priha­jajoče mračenje .. .

Ura je sedem, jaz sem pa še vedno nad odpr­tim morjem. Od časa do časa se spustim pod oblake. da se malo razgledam ... Polagoma se mrači . .. v daljavi zaslutim obrise domače zem­lje . . Let postopoma znižujem in kar oddahnem si, ko ugotovim. da sem točno na kurzu - saj ven­dar ne moreš zgrešiti tako mogočnega vhoda v Boko!

Toda pred menoj je še tvegani pristanek. Nad obalo je že popolna tema. Letim v črno notra­njost zaliva. le morje pod menoj komaj bledo odseva, kar mi daje vsaj približno orientacijo smeri in višine ...

Zdaj se pripravljam na pristanek. Na desni čutim strmin o hriba, pred seboj pa zaprt Tivat­ski zaliv ... Poglobim se v instrumente . . . Spus­tim zakrilca, plin pa še za malenkost zmanjšam. Tako - s temi vrtljaji in natančno določeno hit­rostjo moram počakati dotik z vodo ... Rahlo, zelo ralo povlečem krmilo k sebi in čakam ... čakam . ..

Prijeten »čof« mi olajša dušo, ko se mi plovci zarežejo v komaj vidno vodovje.

Se ta večer razvijejo filme . . . Odlični posnet­ki. Od 3. hidroplanskega poveljstva sem poseb­no pohvaljen za izredno uspešno opravljeno nalogo. Za nameček pa dobim še osebni avto­mobil samega poveljnika, s katerim se za izred­no nagrado še tonoč z mojim izvidnikom odpe-

24

ljeva na svoja domova prenočit, čeprav to nika­kor ni bila navada - sploh pa ne v vojnem sta­nju ...

Vso noč preživim tiho in mirno, vendar sko­raj brez sna. Dogodki zadnjih nekaj dni mi kljub utrujenosti jemljejo spanec. Preveč sem še pod vplivom razburljivih dogodkov. Komaj smo do­jeli, da je vojna, pa smo že leteli na bojne akci­je ... In ta moj zadnji prelet do Brindisija in na­zaj! Ne vem, komu se imam zahvaliti, da sem se sploh živ vrnil s tega leta. Samo letalo dornier DO-22H se je kot izvidniško letalo odlikovalo z izrednimi kvalitetami glede aerodinamike in tehnike, vendar je bilo za sovražne lovce zelo ranljivo s svjimi le 340 mih . .. Na veliko srečo se nisem srečal z nobenim izmed njih, ki naj bi jih bilo po predvidevanjih vse polno med Dra­čem in Brindisijem. Tudi močna oblačnost in slabo vreme preko vsega Jadrana sta bila moja zaveznika, navsezadnje pa je bila učinkovitost italijanskega radarja šele v povojih.

Sreda - 9. april ... Tega dne smo spet leteli na opazovanje pri­

stanišča v Brindisiju. Nalogo je opravil pilot 1 van Koroša. Med letom je opazil štiri sovražne konvoje v spremstvu osmih rušilcev. Kljub iz­redno veliki nevarnosti se je v strmoglavem le­tu spustil na enega izmed njih ter odvrgel obe bombi - zadetkov ni bilo.

Skupina hidroletal starejšega tipa dornier DO-D med vajami nad Boko Kotorsko.

Ob 17.00 je poletel dornier naše eskadrilje na snemanje luke Drač zaradi vesti, daje polna ita­lijanskega ladjevja ... Čez dobro uro so to vest fotografije potrdile: luka, polna sovražnikovega okupacijskega ladjevja »Messina«, s tremi več­jimi plovnimi objekti pred vstopom v pristani­šče!

Se nadaljuje

• • odmevi • • • odmevi • • ALFRED HERBERT, Aero Revue

Bled 86 - sonce in termika Švicarski AeCS je že tretjič izpeljal alpski spomladanski tabor v jugoslovanski Sloveniji.

Tretji blejski tabor je potekal v dobrem vremenu. Medtem ko je povsod po Evropi deževalo, kot da se pripravlja vesoljni potop, smo lahko v Lescah skoraj vsak dan leteli.

Dvajset pilotov iz šestih skupin z dvanajstimi letali je uživalo v razmeroma močni terrniki. Od srebrnih C pilotov do pravih lisjakov za prelete - vsak je prišel na svoj račun. Ustrezni so bili dosežki: višinski in peturni leti ter en 300-kilo-. metrski trikotnik po FAI pravilih. Za mik in kratko razburjenje je poskrbel Peter Monauni. Pri drugi obratni točki, Mariboru, je naletel na močan kumulonimbus. Odločil se je, da ga bo obletel po južni strani in pri tem zapustil na kurzu ležečo gorsko verigo. Toda »kumulonim­busna vreča« je bila hitrejša. Razširila se je čez 50-kilometrsko območje in Peter je bil prisiljen umikati se s svojim cirrusom 62 vedno bolj na jug. Rešil se je lahko le s pobegom v ravnino. V bližini tal mu je kot fa tamorgana prišlo naspro­ti letališče. Samo izravnal je in že je pristal, in si­cer v strogo zastraženem gnezdu lovskih letal jugoslovanskega Vojnega letalstva .. .

Dolga zgodba se kratko zaključi: vlečno letalo so naročili iz 150 kilome trov odaljenih Lesc, do takrat pa je poveljnik (!) letališča z izbrano vljudnost jo knežje pogostil švicarskega pilota v bližnji vasi. Na plačilo ni smel niti pomisliti. Od-

lična gostoljubnost, med katero je hitro minil čas do prihoda vlečnega letala. Če ne bi tega zares doživel, taki lovski ne bi

nikoli verjel. Klobuk dol pred kolegi jugoslo­vanskega Vojnega letalstva, katerega poveljnik je sam držal krilo pri vzletanju v povratnem aerovleku in Peter je vzletel! Krivoverska misel: predstavljajte si jugoslovanskega pilota z jugo­slovanskim letalom, ki je pristal v Di.ibendorfu ali Payernu sredi pogona. Letališki poveljnik ga povabi v prvo gostilno, da bi mu krajšal čas do vleka nazaj .. .

Prvič je prišlo do preleta čez mejo. Po poiz­kusnem preletu je šlo bolje. Kmalu je bilo vse urejeno: prijava preletov, prijava carini in poli­ciji. Odgovorni so doumeli, daje spomladanski tabor v oddaljeni Jugoslaviji za nas, $vicarje, za­nimiv le ob možnosti atraktivnih prostih prele ­tov.

Po treh poizkusnih taborih lahko - v dogovo­ru s SFK in AeCS - rečemo, da bo spomladan­ski tabor Lesce-Bled tradicionalen. Meseca ap­ril oziroma maj sta se dobro izkazala.

Prevedla Milena Cestnik

Skupščina Aerokluba Ptuj Clani AK Ptuj smo se 30. januarja zbrali na letni

skupščini . S svojo prisotnostjo so nas počastili tudi predstavniki iz Murske Sobote, Slovenskih Konjic, Maribora in Varaždina. Z letalci iz teh sosednjih mest ze mnogo let uspešno sodelujemo.

Izvolili smo novo, 17·č1ansko vodstvo. Predsednik v naslednjem mandatu bo lanko Bezjak, letalski zane· senjak in ne kdanji jadralec.

Vodje sekc ij, ki so podali poročila o lanskoletnem delu, so 1. veseljem ugotavljali, da je plan uspešno u resničen .

Jadl'3lci so 94-odstotno realizirali nalet , kilometre so presegli za 38 odstotkov. Svojo floto so obogatili z DG-300 in začasno tudi z varaždinskim B4. Kot kaže, bo VUK·T tudi to sezono počival v hangarju. V tem le­tu planirajo še več ur in kilometrov. Pri tako zagnanih iadralcih, kot so bili lani, to zagotovo ne bo težko.

Padalci so sezono zaključili uspešno. največ po za· slugi učitelja Mira Vindiša. V tem letu načrtujemo po· sodobitev tehnične opreme. pri vzgoji mladih pa bo

večji poudarek na kvalite ti . Organizirali bodo držav­no mladinsko in republiško člansko padalsko tekmo· va nje te r seveda tl'adicionalni Pokal Podlehnik.

Modelarji niso bili uspešni kot leta doslej. ko so se njihovi rezultati vrtoglavo vzpenjali. Najuspešnejša Iz­lOk Zagar in Oto Velunšek sta se udeležila svetovnega prvenstva za sobne modele v Veliki Britaniji in zased­la 26. in 39. mesto. Modelarji zaradi prostorske stiske z mladimi delajo le v osnovnih šolah. saj je modelar· ska delavnica ~ mlade radovedneže m·n·ogo pre tes· na. Z izdelavo modelov za to leto so seveda začeli ze jeseni.

Motorni piliti so zastavljeno presegli. Padalcem in jadralcem bodo tudi to sezono stali ob strani in .jih po· peljali v višine.

Finance, ki so mnogokrat glavni pogoj za jadranje, skakanje, letenje, zaenkrat so. Ni bilo še nobenega ra· cuna za gorivo, seveda. Ce ne bo preveč ponagajalo vreme , nas ca ka uspešna letalska sezona.

MS

25

Naša letalska zgodovina se je začela že zelo zgodaj. Pričujoča slika, ki je bila objavljena v reviji Pilot, junija 1986, pa nas naj spomni, kako slabo skrbimo za primerke naše polpretekle letalske dobe, kaj šele za kaj starejšega. Saj se vsi spominjamo, kako »prijetno in zabavno« je bilo uničevati posamezna odslužena letala in jadralna letala na raznih veselicah ali podobnih prireditvah. Bodimo tudi iskreni, lepega vtisa na tuje pilote pa tudi ne naredimo s takim odnosom do odsluženih »starih škatel, letečih vrat« in podobnega. Posnetek je iz »turističnega raja« - Vrsarja.

Zbor vojnih letalskih veteranov Ob 42. ublet nici ustanuvitve vujnih letalskih eskad­

rilj. luvskih in jurišnih pulkuv. I~talskih divizij. tran­spurtne letalske skupine. bataljunuv letališke službe. oblastnL' ktalske baZL" letalsh' puduficirske šule. mladinskega letalskega centra. raznih tečajev in dru­!!ih letalskih služb. ter 45. ubletnin' ustanuvitve prve vujaške enute .JLA v Rudem. se je na ielju sekcij bor­L'L'\ nekdanjih burbenih enot zbralo v domu .JLA v Ze­m unu 20. decembra 1986 občudovanja vredno število pilotu\'. navigaturjev. letalskih strelc'ev. letalskih me­hanikuv in uruiarjC\' ter drugih pripadnikuv. ki so se pu dulgih letih ZOPL't sl-ečali in ubudili spomine na preŽivele vujne dni .

lbrane je \' imenu poveljnika vojnega letalstva po­zdravil polkovnik Raduvic. ki je z nekaj besedami iz­!'azil veliko zahvalo burcem nekdanjih letalskih enot. k i so s svoju poil·tvuvalnostjo. vztrajnostjo. odluč­IIUStjO in pugumom pripomugli l' sklepnih operacijah k zmagi nad suvrainikum. Navzoče je obvestil. da se pripadniki letalskih enut. ki nadaljujejo tradicije voj-

26

. nih letalskih enot. vzgajaju l' duhu. kije bil značilen za nekdanje borce. ter daje jugoslovansko letalstvo \' ce­loti upravilo načrtuvane naloge in burbenu usposob­ljeno vam,k svubodnu juguslovansku nebu. svobudni zral-n i PI-ustOr.

Za tem je Lbrane puzdravil predstavnik mestnega udbura SUBNORA. kije zaielel vsem dubro zdravje in srečno življenje. Navzočim se je zahvalil za številen ubisk prireditelj zbora in predsednik sekcije borcev 423. jurišnega polka Krstic. ki je svetoval. da bi orga­nizirali sekcije borcev vseh nekdanjih vojnih letalskih polkol'. da bi taku lahko obdržali stike med nekdanji­mi soborci. Z ustanovitvijo sekcij bi nekdanji pripad­niki enot lahko vzdrževali tudi stike s sedanjimi pri­padniki. kar bi se bolj utrdilo negovanje nekdanjih borbenih tradicij. Skelnili smo. naj bi se prihodnje le­to v Beogradu zopet srečali. Srečanje je marsikdo od nas sklenil v restavraciji doma. kjer smo ob kozarčku v prijateljskem razgovo.-u obudili il' nekokoli zblede­le spomine na dogodke preteklih dni. Gustav Ajdič

• • • zanimivosti • • • »'Moma-86«, poleti v oktobru

Letalskemu zavodu »Moma Stanojlovic" iz Bataj­nice, je zaupana končna montaža bodočega kmetij­skega letala »MOMA-86,<, katerega strokovnjaki trdi­jo., da bosta dva prototipa pripravljena za predstavit­veni let l . oktobra letos ...

Ideja o. uporabi letalstva v kmetijstvu je prvič zabe­lezena leta 1911. Prvotna oprema za delo v kmetijstvu je bila na letalu in na zemeljski mehanizaciji podobna, kar je omejevalo uporabo letala pri škropljenju kme­tijskih kultur. Razvoj nove opreme, kakor tudi upora­ba novih tehnologij škropljenja (tehnologija, pri kate­ri je dovolj od 2 do 51kemikalij na hektar), so znatno povečale možnost uporabe letala v kmetijstvu. Med­tem je izredni napredek dosegla tudi gradnja vse mo­dernejših letal. Danes svetovno kmetijsko floto ses­tavlja okoli 40.000 letal, katera zaprašujejo nad 200 milijonov ha kmetijskih zemljišč letno in s tem pri­spevajo k visoki pridelavi in ekonomičnosti.

Najpomembnejše dejavnosti kmetijskih letal so: - v poljedelstvu: osnovno gnojenje, dognojevanje z

mineralnimi in tekočimi gnojili, uničevanje plevelov, bolezni in škodljivcev, uporaba hormonov za rast, se­tev, opraševanje bilk, gašenje njivskih požarov.

- v sadjarstvu in vinogradništvu: razmetavanje gnojil, prehranjevanje, uporaba hormonov za rast, uničevanje plevela, bolezni in škodljivcev, opraševa­nje bilk in zaščita pred mrazom.

- v gozdarstvu: razmetavanje gnojil, uničevanje bolezni in škudljivcev, opazovanje, odkrivanje in ga­senje požarov.

- v vrtnarstvu: razmetavanje apnenčnih gnojil in uničevanje plevelov.

- v zaščiti življenjskega okolja: uničevanje škodlji­vih insektuv.

- v splošni ljudski obrambi. Danes sestavlja našo kmetijsko letalstvo okoli 120

letal (12 tipuv različnih kategorij), od tega mora biti v naslednjih petih do osmih letih, zaradi izteka dobe upurabe, zamenjanih okoli 90 letal. Vsa ta letala da­nes zaprašujejo okoli 500.000 ha, kar predstavlja 39 udstotkov obdelovalnih površin družbenega sektor­ja. Za nadaljnji razvoj tega letalstva je potrebno, da le­tala zaprašijo 50 do 60-odstotkov obdelovalnih povr­sin, kar pomeni, da bo ob zamenjavi 90 zastarelih, po­trebno okoli ISO novih letal srednje kategorije.

Ob upoštevanju specifičnosti našega kmetijstva (velikust parcel, nadmorska višina, stebelne kulture itd .), su strokovnjaki Zavoda, Strojne fakultete Beog­rad in JAT-a dolo.čili zasnovo našega novega kmetij­skega letala, z imenom MOMA-86.

Tako sprejeta zasnova je dobro prilagojena pogo­jem v našem kmetijstvu, organiziranju porabe in \'I.drzevanju letal.

V umenjeno letalo bo vgrajen turbo propelerski l11utur, dovoljen za delo v kmetijstvu in s potrošnjo di­/.elskega goriva, kar poleg riizke cene, poenostavlja preskrbo na terenu in povečuje ekonomičnost.

Prupeler letala bo s tremi kraki, s spreminjajočimi kuti, s pulnim »reversom« (negativnim kotom krakov up. p.J. kar omogoča, poleg največje učinkovitosti v le­tu, krajšo. vzletno stezo in zaviranje v pristajanju po dutiku. Mala pristajaina hitrost in robustno podvozje umugučata vzletanje in pristajanje letala na travnatih terenih . .Jeklen rešetkast trup, kompozitna struktura kril, repnih površin in obloge trupa zagotavljajo do-19u upurabo letala in veliko odpornost na korozijo. Si­rina centropiana in podvozja, o.mogo.ča lahek in eno.s­taven prevoz letala z lastnim po.dvo.zjem po. po.ljskih cestah, kar bo nedvomno velika prednost pri tran­sportiranju puškodovanih letal na popravilo v specia­lizirane delavnice.

Instrumentna, elektro- in elektronska oprema ter skoraj vsi sklopi hidravlične in gurivne instalacije so razviti doma, za potrebe VL in so v redni proizvodnji. Načrtujejo, da bo »21. maj« (iz Rakovice pri Beogradu op. p.) osvojil proizvodnjo motorja in izdelavo prope­lerja za to letalo, s čimer bo v celoti izdelano doma. V nadaljnjem razvoju predvidevajo zamenjavo večine uvoznega materiala z domačim .

Ko.nstrukcijska in aerodinamična zasno.va letala MOMA-86, je prilago.jena po.go.jem v našem kmetij­stvu. Sklepajo.č po. analizi, ki je po.tekala v so.delo.va­nju s stroko.vnjaki JAT, bo. to. letalo. eno izmed naju­cinkovitejših na svetu, cena zapraševanja na ha pa bo. s tem letalo.m za so-o.dsto.tkov nižja, v primerjavi z podobnim uvo.ženiM.

Poleg vsega naštetega bo to. letalo. dalo. precejšen prispevek k naši letalski znanosti in praksi. MOMA-86 bo. naše prvo. letalo. s turbo propelerskim mo.torjem, letal bo. s ko.mpo.zitnimi krili, kar je no.vo.st tudi v sve­tu. V tehnuloškem smislu združuje dve medsebo.jno. casovno precej odmaknjeni tehno.lo.giji - jekleno. re-

27

šetko in ogljikov kompozit. Letalstvo je začelo razvoj z rešetkastimi konstrukcijami in dohitelo trenutni vr· hunec v uporabi ogljika na sestavnih delih.

Se ena posebnost je morda pomembna pri tem le· talu. Klasični materiali na osnovi aluminijastih spojin, ki so bili osnova gradnje večine današnjih letal. bodo v omenjenem letalu zastopani le z tremi odstotki. Od­pornost na korozijo in na utrujenost materiala ter na skoraj neomejene možnosti popravila, opravičujejo osvojeni tehnološki koncept in zagotavljajo temu le­talu dolgo življenjsko dobo.

Dobre manevrske lastnosti in osvojene konstruk· cijske rešitve omogočajo lahko preureditev letala v protipožarno različico (zamenjava podvozja splovci, črpalke omogočajo polnjenje vode v letalo v osmih do desetih sekundah). Analize kažejo, da bi dvajset le­tal MOMA-86 (po učinku gašenja), bilo enakovrednih osmim letalom CANADAIR CL-215, medtem ko bi bi­la cena izdelave dvajsetih domačih letal skoraj de­setkrat manjša od nabavne cene osmih canadairjev. Prednost tega letala je tudi lahko oskrbovanje z re· zervnimi deli in neodvisnosti od uvoza.

Nosilci projektiranja letala so: VZ "Moma Stanojlo­vic«, Zavod za aerotehniko strojne fakutlete v Beog­radu, »Prva petoletka« Trstenik in JAT Beograd.

Sestavne dele letala bo izdelala letalska industrija Jugoslavije, končno montažo letala bo prevzel naš Za­vod (iz Batajnice pri Beogradu op. p.).

Medsebojni sporazumi o razvoju tega letala so podpisali: VZ »Moma Stanojlovic«, Strojna fakulteta Beograd, DO »Ikarus«, »Teleoptik« Zemun, »21. maj« Rakovica, »1at« Beograd, »Aerodrom« Beograd, »PKB« in »Interexport« Beograd.

Vodja projekta in koordinacijski odbor (ki ga ses­tavljajo predstavniki vseh udeležencev sporazuma), bo organiziral in koordiniral realizacijo tega progra­ma. Strokovni nadzor nad projektom je zaupan stro­kovnemu svetu projekta, ki ga tvorijo naši najelitnejši letalski strokovnjaki iz več letalskih institucij v državi. V sporazumu se načrtuje izdelava dveh prototipov le­tal MOMA-86, do 1. oktobra 1987. S sporazumom so povezani: znanost, proizvodnja, uporabniki in izvozni­ki letal. Združevanje vseh teh tvorcev konkretnega družbenega programa je novo obdobje konkretizaci­je in razvoja naše samoupravne prakse, kar v času družbene krize, skozi katero stopamo, tvori upanje in zaupanje.

Namen: za dela v kmetijstvu, gozdarstvu in protipožarni za­ščiti

Masa: prazno letalo maks. za vzlet maks. koristni tovor (prostornina delovnega rezervoarja Motor:

1400 kg 3250 kg 1500 kg 1900 1)

turbopropelerski motor maks. moči 550 kW, s trikra­kim propelerjem spremenljivih kotov, s polnim nega­tivnim kotom krakov. Osnovne dimenzije: razpetina krila dolžina If'tala višina

28

IS m 9,645 m 3,410 m

Osnovne performace: delovna hitrost 170 km/h povprečna zmogljivost 86 ha/h maks. hitrost (pri maks. pol. masi) 300 km/h minimalna hitrost 80 km/h l]Iaks. hitro vzpenj. (maks. pol. masa) 7 mis praktična maks. višina leta 6000 m maks. dolet z osnovnim gorivom in z maks. koristnim tovorom (h = 1000 m) 680 km maks. dolet z dodatnim gorivom (letalo prazno)

3500 km Sestava letala: krila, repne površine, rezervoarji za gorivo, rezervoar za kemikalije ter obloge trupa so v popolnosti izdela­ni iz kompozitnih materialov na osnovi epoksi stekla in epoksi ogljika. Kapetan I. razreda

Dragan Nikodinovic prev~del F. Volk

Romunska tovarna lAv v Craiovi je pričela Sovjetski zvezi dobavljati iz predserije prve helikopterje vrste kamov Ka-126. To je va­rianta dobro znanega Ka-26. Razlikujeta se samo po tem, da novi helikopter poganja turbinski motor namesto batnega. Motor je vrste TVD-toO in ima 720 konjskih moči. To­varna, ki je doslej proizvajala te helikopter­je, je iz Sovjetske zveze prenesla vse posle v tovarno lA v v Romuniji.

Mig-Z9 V Indiji Po vesteh iz New Delhija je Indija prejela prvih 12

letal Mig-29. Vsega skupaj so naročili 48 letal tega tipa. Prva letala so bila v Indijo pripeljana razstavljena. Sestavili jih bodo v tovarni Nasik, ki je samo eden iz­med objektov indijskega združenja za proizvodnjo le­tal HAL. Skupina osmih pilotov in šestih inženirjev za vzdrževanje letal je medtem že odšla na šolanje v Sov­jetsko zvezo. Prešolanje bodo opravili v letalski bazi Frunze. Baza se nahaja v centralnoazijskem delu Sov­jetske zveze. Prva letala, ki jih bodo sestavili v Nasiku, bodo izročena indijskemu vojnemu letalstvu v mese­cu marcu letos. Čeprav je sprva veljalo, da bodo ob­orožena z novimi projektili AA-lO s srednjim dose­gom in AA-II s kratkim dosegom, pa je sedaj prišlo do spremembe. Vse kaže, da bodo opremljena z nekoli­ko starejšimi projektili R-23R (AA-7 apex) s srednjim dosegom in R-60 (AA-8 aphid) s kratkim dosegom.

Raše novo šolsko letalo »lasta«

Preizkusni pilot. major Laslo Kolar: »Lasta je zelo gibčna po vzdolžni in prečni osi. preglednost iz kabi­ne je odlična. zelo je ubogljiva pri malih hitrostih in vse kaže. da bo superakrobatsko letalo« ...

Letalo za učenje. - Lastaje šolsko letalo nove generacije. namensko

projektirana za začetno in osnovno šolanje vojaških pilotov ter za šolanje prehoda na super gale ba. Op­remIjenaje za zelo učinkovito uporabo podnevi in po­noč i ter v vseh metereoloških pogojih.

- Zasnova letala je v vseh pogledih usmerjena v to. da nudi potrebno stopnjo znanja in zahtevnosti ter podobnosti pilotsko-navigacijske in ostale opreme za lažji prehod na precej dražjega super galeba. Zaradi tega so se konstruktorji odločili. da bo to novo letalo enomotorno. nizkokriIno. kovinske konstrukcije. z dvema klasičnima sedežema (drug za drugim) in z uv­lačljivim podvozjem tipa tricikel. za uporabo na be­tonskih in travnatih letališčih.

- Lasta je namenjena za: osnovno. figurativno. na­vigacijsko. skupinsko. instrumentalno in nočno lete­nje te r za šolanje pilotov v streljanju. raketiranju in bombardiranju.

- Pogonsko skupino tvori šestcilindrični batni »bokser« motor tipa Lycoming AEIO 540-L1B5D in trikraki propeler. spremenljivih kotov. Največja moč motorja znaša 220 kW. Na režimu srednje specifične porabe goriva zadošča količina goriva za 4 ure letenja. Za specialne prelete je predviden dodatni rezervoar v drugi kabini. kar poveča dolet za 50-odstotkov.

- Lasta ima pod krili dva univerzalna nosilca ob­orožitve. nosilnosti 2 x 120 kg. ki omogočata optimal­no treniranje tehnike streljanja. raketiranja in bom­bardiranja. Za urjenje streljanja nosi dva kontejnerja s po dvema mitraljezorna 7.62 mm in BK s 500 metki za vsak mitraljez. Za raketiranje lahko koristita dva sedem cevna lanserja NRZ. kalibra 57 mm. Pod kril­nimi nosilci lahko nosi 100 kilogramske letalske bom­be in foto kamero. Taktični radij za vse različice ob­orožitve v profilu N-V-N in znaša 400 km.

- Osnovni geometrijski podatki: dolžina kril dolžina letala ·višina letala površina krila vitkost krila premer propelerja širina glavnih koles razmak po vzdolžni osi

- Masa letala: prazen maks. masa pri izletanju

- Sposobnosti (pri masi 1260 kg):

8.340 m 8.040 m 2.965 m

11 m2

6.3 2m

2.613 m 2.039 m 1100 kg 1650 kg

maks. hitrost v horizontalnem letu 340 km / h maks. dovoljena hitrost 560 km / h maks. hitrost vzpenjanja 9 m i s maks. višina leta 5200 m dolžina zaleta 400 m dolžina vzpenjanja do višine 15 m 630 m pristajaIna steza 350 m dolžina pristajanja z viš. 15 m 580 m maks. dovoljene obremenitve znašajo +6 g in -3 g.

Povzetek in prevod Iz zadnje lanske itevilke »KRILA ARMIJE«

F. Volk

Kitajska kupuje elektronsko opremo y ZDI

Kitajska je v ZDA podpisala dogovor o dobavi kompletne navigacijske opreme in opreme za kontro­lo in delovanje oborožitve njihovega novega lovskega letala F-8 II (stara oznaka J-8B). Celoten program je vreden 550 milijonov dolarjev. Vsega skupaj bodo ZDA dobavile za ta denar 55 kompletov teh sistemov. Osnovna zahteva se nanaša na opremo za prestreza·

f .OVRko letalo F·R 11

liJe. predvsem pa za kontrolo in zračni boj v varianti .Iook-down and shot-down« - to pomeni za boj pod nivojem leta. Del opreme. ki je namenjena vodenju pri jurišnih napadih na zemeljske cilje bo izveden ta­ko. da se bo dopolnjeval s kitajsko izvedbo opreme in kitajskim orožjem. Sistem vsebuje radar. navigacijski sistem. računalnik. pilotsko kabino. ki bo opremljeno s HUD (head-up-display) in bo vseboyala komponen­te. katere naj bi dosegale kvaliteto in zmožnosti opre­me. kot jo ima ameri!iki lovec F-16. Američani so zato dobili kompletni model pilotske kabine F-8 II z vso obstojeČo elektroniko. kar jim bo omogočilo vgraditi nove sisteme v že obstoječe. Dogovor pa se nanaša tu­di na !iolanje potrebnega kadra. Prvi let kitajskega le­tala s tako izpopolnjen o elektronsko opremo je pred­videl i 1.8 1991 07iroml'l 1992 leto.

39

Tu-204 - novinec iz Sovjetske zveze

Na večji fotografiji vam predstavljamo novo potniško letalo Tu-204. Na manjši sliki pa notranjost njegove pilotske kabine. Lepo je vidnih vseh šest ekranov za dajanje potreb. nih informacij o delovanju motorjev, porabi goriva, navigacijskih podatkov itd.

Sovjetska zveza je v času mednarodne letalske raz· stave v Farnboroughu objavila posamezne detajle o njihovem novem potniškem letalu za srednje proge. Letalo naj bi po svojem konceptu nadomestilo Tu· 104. ki ne leti več. Po svojem izgledu in velikosti. kot tudi performancah. je letalo podobno boeingu 757 . V turističnem razredu bo imelo 214 sedežev. To je nekaj manj kot omenjeni boeing, čeprav sta premer trupa in tudi razpetina krila nekoliko večja kot pri boeingu. Krilo. ki ga bo imelo novo letalo. je po svoji izvedbi sao mo poboljšana različica krila, ki ga bo predvidoma

30

imelIudi 11·96·300. Krilo bo imelo wing.letse. Uporab· ljala bosta tudi iste motorje. Tu-204 bo ime l dva. širo· kOlmpni dolgoprogaš 11-96 pa štiri. Motorji so izdelek konstrukcijskega biroja Solovjeva. Vsak motor ima 157 kN potiska.

Tupoljev 204 bo za prenos komand uporabljal fly­by-wire sistem . V pilotski kabini se bo nahajalo šest velikih e kranov (tako imenovaniCTR). na katerih bo posad ka vedno lahko dobila dovolj potre bnih podat­kov o delovanju motorjev. porabi goriva. delovanju vseh drugih sistemov pa tudi potrebnih navigacijskih podatkov. Koncept pilotske kabine je zasnovan pod­obno kot pri letalu airbus A-320. To se prav i. kolikor bodo sistemi delovali normalno. tega ne bodo kazali nobeni signal ni sistemi oziroma opozorilni svetlobni signali. Pri airbusu so imenovali te vrste pilotsko ka­hino - temna pilotoska kabina.

La letalo Tu-204 zaenkrat se ne pričakujejo. da bo predstavljeno na letalski razstavi v Parizu. Medtem pa v Parizu pričakujejo . da bo na letalski razstavi pred­stavljeno novo turbopropelersko letalo 11-114. To je dvomotorno letalo za prevoz 60 potnikov. Možno pa je. da bo predstavljen novi dolgoprogaš 11-'-16 oziroma kar oba.

Po Interavli priredil D. D

Lahki helikopter iz Poljske V tovarni PLL-~wldnik v Lublinu na Poljskem raz­

vijajo nov lahki helikopter. Oznaka he likopterja je SW-4. Poganjal ga bo turboreakcijski motor. Maksi­malna teža naj bi bila 2000 kilogramov. Helikopter se ho uporabljal za šolanje, patruljiranje. V nadaljnjem razvoju je predvidena tudi različica, ki naj bi se upo­"ahliala v kmetijstvu.

NAROOD.NlCA1 ~ 0RG!IN1ZACU 7A TEHNICNO ElJllURO SIDIIENJJE

pri ZOTKS - Zvezi organizacij za tehnično kulturo Slovenije, Lepi pot 6, p . p. 99, 61001 LJUBLJANA. nepreklicno naročam: KNJIGE

A. ltaČUMInIiIVO 1. Tehnika programiranja 2. Mikroprocesorji - delovanje

in uporaba 3. Basic - jezik i programiranje

- v srbohrv. jeziku 4. Programslci jezik C 5. Knjiga orobotih

pri nas lahICO naročite tudi

učbenike,

cena za izvod izv.

1.100 __

5.000_

3.900 __ 3.000 __ 9.000 __

KNJIGE

B.Ostalo 1. za ekolo&ko svetlej!i jutri 2. Značiloosti plovbe in Izbor

sictmč 3. zgradimo majhno hidroelektrar­

no - 1. in 2. del 4. Zgradimo majhno hidroelektrar­

no - 3. del 5. Zgradimo majhno hidroelelctrar­

no - 6. del (gradb. izvedba) 6. Zgradimo majhno hidroelektrar-

no - 4. del (električna oprema) 7. Navtil<a 8. Športni potapljač 9. Pravo orodje za velilce

in 'male mojstre 10. Video pri nas doma

ki smo jih izdali v sodelovanju z Dru§tvom matematikov, fiziIcov in astronomov (DMFA) in sicer: 1. Rajko Jamnik Matematilca - broo. 4.000 __

Rajko Jamnik Matematilca -platno

2. Janez Strnad, FiZiJCa, 2. del (elelctriJca. optilca)

3. Janez Strnad FiZiJCa, 4. del (molekule, Icristali, jedra, delci)

4. Zvonimir Bohte: NwneriČll8 metode

5. Anton Suhadolc: Integralslce transfonnacije, integralslce enačbe

6. Bogdan KnSč: Funkcije kom­plelcsne spremenljivke, specialne funlc "e

7. ~ Križanič: Navadne in parci­alne diferenciaIne enačbe, Ivan Vidav: Variacijski račun

Posredujemo lahICO tudi nekaj lcnjig v

v angleškem jeziku, in sicer:

4.500 __

2.750_

2.750_

1.600_

1.000 __

1.000_

2.000 __

8. Jože Grasselli: Linearna algebra, Alojzij Vadnal: Linearno programiranje

9. Rajko Jamnik Trigonometrijslce vrste, Stieltjesov integral. Lebesguov integral

10. Bogdan KnSč: Dvojni in mnogoterni integral. Ivan Vidav: DiferenciaIna geometrija v prostoru, Marija Vencelj: Velctorslca analiza

11. Rajko Jamnik Verjetnostni račun in statistiIca

12. Janez Strnad: Posebna teorija relativnosti

I. commodore C 64 ROM'alteYe.led, broAirano, 216 strani. cena 4.500 din 2. TIle AImOa BOOII: ol o.m. (aa oric Nova 64), broAirano, 145 strani. cena 3.500 din 3. TIle AImOa I'rogrammer (aa oric Nova 64), brOOirano, 184 strani. cena 3.500 din 4. 40 - F.ClUCaIiarUW o.m. tOl' the oric AImOa (aa oric Nova 64), brOOirano, 168 strani. cena 3.500 din 5. oric and AImOa MaChIne cede (aa oric Nova 64), broAirano, 150 strani. cena 3.500 din 6. TIle IBM per8cmal CompuIer, brOOirano, 188 strani. cena 4.000 din

pri nas 90 vam na voljo tudi

kasete z nbmaIniikImI progrunl in dOCWIr:I aa ..t:UnaInIk:

A. za sinclair spectrum 48 IC: 1. Cicibanova abeceda 2. Ciciban §teje 3. Ciciban računa 4. Angle4ko slovenal:i slovarček 5. Kontrabant I (lO programov) 6. Yehtzee, Mastermind (igri) 7. Mavrični diagrami 8. Hidroenergetske osnove 9. Vmesnilc

Datum naročila:

1.300_ 1.300 __ 1.300 __ 1.300_ 1.650 __ 1.300_ 1.200 __ 1.200_ 9.000 __

B. za commodore e 64: '1. Perfect basa (podatkovna baza) 2. Video kabel e. ltasete za ORJe I. Oric kalk 2. !'oker zid 3. Perfect basa 4. Oric cad 5. Avtor 6. Oric mon

Naročnik natančen naslov:

Cena za izvod

it. izv.

1.500 __

1.200 __

1.200 __

1.100 __

4.000 __

2.500 __ 1.200 __ 1.500 __

1.500 __ 2.400 __

3.500 __

2.500 __

2.500 __

3.000 __

2.000 __

1.450 __ 9.000 __

2.000 __ 2.000 __ 2.000 __ 2.000 __ 2.000 __ 2.000 __

31

Predsedstvo Konference Letalske zveze Jugoslavije je na podlagI 67. člena Statuta LZJ,

9. člena poslovnika in 10. člena Splošnega športnega pravllmka LZJ o<;:lloČllo, da se za dosežene športne uspehe na tekmovanjih v domovlm in tUjim, predvsem za osvojeno prvo mesto

na svetovnem padalskem prvenstvu za

Seniorji:

ŠPORTNIKA LETA LETALSKE ZVEZE JUGOSLAVIJE

v letu 1986 proglasI član Alpskega letalskega centra Lesce Bled

BOGDANJVG ter mu podeli

kipec ZLATI OREL znak najvišjega priznanja Letalske zveze Jugoslavije

za dosežene športne uspehe v letu 1986 m

DIPLOMO ŠPORTNIKA Letalske zveze Jugoslavije

za leto 1986 Predsedstvo Konference Letalske zveze Jugoslavije

razglaša tudi najboljše športnike v posameznih panogah za leto 1986:

PADALSTVO: Seniorke:

l. Bogdan Jug (ALe Lesce Bled) l. Mira Grčic (AK Paračin) 2. Darko Svetina (ALe Lesce Bled) 2. Svetlana Simic (AK Paračin) 3. Branko Mirt (ALe Lesce Bled) 3. Slavica Lučic (AK Sarajevo)

Juniorji: l. Bogdan Jug (ALe Lesce Bled) 2. Aleksandar Zuban (AK Novi Sad) 3. Siniša Bradic (AK Novi Sad)

JADRALNO LETALSTVO: Moški: l. Ivo Šimenc (ALe Lesce Bled) 2. Igor Kolarič (AK Ptuj) 3. Živa Frenc (AK Zrenjanm)

ZMAJARSTVO: l. Bojan Marčič ("Comet« Maribor) 2. Ivan Brovč (" Posočje« Tolmin) 3. Viktor Vreš ("Prepih« Tržič)

LETALSKO MODELARSTVO: l. Ivica Kajic (AK Vareš) 2. Dušan Varda (AK Pančevo) 3. Milan Pavlov (AK Pančevo)

Ženske: l. Milena Cestnik (AK Ptuj) 2. Marija Letic (AK Subotica) 3. Jana Šimenc (ALe Lesce Bled)

MOTORNO LETENJE: l. Oto Verbančič (AK Manbor) 2. Mijo Ban (AK Osijek) 3. Nijaz Delic (AK Borovo)

RAKETNO MODELARSTVO: l. Bogo Štempihar (MMK Logatec) 2. Miroslav Stančevic (AK Stara Pazova) 3. Goran Vickovic (AK Osijek)

Trije prvouvrščeni na seznamu najboljšIh športnikov posameznih panog prejmejo

DIPLOMO »ZLATI OREL«

Predsednik Predsedstva Konference Letalske zveze Jugoslavije

general polkovnik Todor Atanasovski