1

Osnovna šola Stopiče Stopiče 37 8322 Stopiče

27. FESTIVAL TURIZMU POMAGA LASTNA GLAVA TURISTIČNA NALOGA

AVTORJI: MENTOR: Tinkara Koračin, 8.a Mitja Gros Laura Bele, 8.a Maja Udovč, 8.a Irena Bačar, 8.a Blaž Turk, 8.a Rebeka Bartolj, 8.a Domen Mervar, 8.a Vida Bačar, 8.a Nejc Kirn, 8.a

2

KAZALO 1.1 ZAHVALE………………………………………………………………………………3 1.2 UVOD……………………………………………………………………………………3 2.1 GORJANCI IN PODGORJE…………………………………………………………..3 2.2 METODE RAZISKOVALNEGA DELA……………………………………………...4 2.3 VIRI IN LITERATURA………………………………………………………………...5 2.4 ORGANIZATORJI PRIREDITEV V KS STOPIČE…………………………………6 2.5 REGIONALIZACIJA GASTRONOMIJE DOLENJSKE……………………………7 3.1 KULINARIČNA PONUDBA ZA PRIREDITVE V KS STOPIČE ……………...….8 4.1 RECEPTI JEDI………………………………………………………………….9 4.1.1 JUHE IN ENOLONČNICE…………………………………………………………..9 4.1.2 BREZMESNE JEDI…………………………………………………………………12 4.1.3 MESNE JEDI………………………………………………………………………....15 4.1.4 ŠTRUKLJI, ŽLINKROFI IN ŽGANCI…………………………………………….15 4.1.5 KRUH, POGAČE IN POTICE…………………………………………………...….19 4.1.6 PIŠKOTI IN PECIVO………………………………………………………………..20 4.1.7 SOLATE……………………………………………………………………………….23 4.1.8 PIJAČE…………………………………………………………………………….…..23 4.2 JEDI…………………………………………………………………………………..…..24 5.1 ZAKLJUČEK……………………………………………………………........................24 PRILOGA I: Povzetek…………………………………………………………….….…26 PRILOGA II: Nastop na turistični tržnici……………………………………………..26 PRILOGA III: Slovarček……………………………………………………..…………27

3

1.1 ZAHVALE Za pomoč pri izdelavi turistične naloge se zahvaljujemo najprej vsem informatorjem, s katerimi smo se srečali na terenu in brez katerih, ne bi mogli zbrati toliko različnih imen jedi. Še toliko bolj, ker so nam vsi, brez izjeme, velikodušno zaupali tudi recepte za pripravo omenjenih jedi. Pri razvrščanju posameznih jedi v smiselne sklope nam je priskočila na pomoč ga. Helena Umek, učiteljica gospodinjstva in vodja šolske prehrane na OŠ Stopiče. Za jezikovni pregled se zahvaljujemo naši učiteljici ge. Karmen Blatnik, ki je poskrbela, da smo odpravili jezikovne pomanjkljivosti. Za nasvete in podporo pri izdelavi turistične naloge se zahvaljujemo našemu mentorju g. Mitji Grosu, ki nam je predstavil projekt Turizmu pomaga lastna glava in nas zanj tudi navdušil. 1.2 UVOD Letošnjega 27. festivala Turizmu pomaga lastna glava se med več kot 120 ekipami iz vse Slovenije, udeležujemo tudi učenci iz 8.a razreda OŠ Stopiče. Pobudo za sodelovanje na festivalu je dal naš učitelj Državljanske in domovinske vzgoje ter etike, prof. Mitja Gros, ki se ga je v preteklih letih z učenci že večkrat udeležil. Kljub temu, da je to za nas prvi nastop na tovrstni turistični prireditvi, smo se v mesecu oktobru 2012 zagnano lotili dela, saj nas je pritegnila letošnja tema Potuj z jezikom – torej kulinarika. Predvsem nas je zanimalo, kakšno bogastvo kulinarike skrivajo kuhinje domačega Podgorja, še posebej kar se tiče lokalnih, krajevnih in hišnih jedi ter pijač. Literaturo in vire smo sklenili uporabiti zgolj za primerjavo z našimi dognanji. Tudi v preteklost se nismo želeli podati predaleč. Zgolj toliko, dokler sega spomin današnjih kuharic in kuharjev. Ko smo razmišljali, kako bi lahko uporabili recepte za zbrane jedi in pijače, nam je prišlo na misel lani ustanovljeno Turistično društvo Stopiče, ki ima na svojih prireditvah vedno tudi kulinarično ponudbo. Tudi v prostorih naše šole so pogoste prireditve, za katere pripravijo pogostitev šolske kuharice. V krajevni skupnosti imamo gostišče in vinotoč, ki imata v svoji ponudbi bolj ali manj bogato ponudbo jedi in pijač. Sklenili smo oblikovati novo turistično ponudbo – kulinarično ponudbo za prireditve v KS Stopiče, temelječo na lokalnih, krajevnih in hišnih jedeh ter pijačah. Verjamemo, da vas bo bogastvo okusov, zajeto v osrednjem delu naloge, spodbudilo k pripravi kakšne izmed »podgorskih jedi«. Dober tek! in Na zdravje! 2.1 GORJANCI IN PODGORJE Gorjanci se razprostirajo od doline zelene dolenjske lepotice reke Krke na severu do Karlovške kotline na jugu. Prostran visokoravninski svet, ki se razteza v smeri zahod-vzhod, sega v visokih slemenih nad 800 metrov in je neposeljen, v glavnem pod gozdovi, ki jih ponekod prekinjajo pašniki, imenovani košenice. Gorjance preraščajo bujni bukovi gozdovi. Na Ravni gori in pod Trdinovim vrhom sta ohranjena dva pragozdova. Posebnost Gorjancev so barvite gorjanske košenice vrh slemen. Poseben čar jim dajejo bistri potoki, ki so v strma pobočja vrezali globoke doline. Najbolj divje in slikovite doline z manjšimi slapišči in brzicami ter bujno vegetacijo so oblikovali potoki Kobila, Pendirjevka in Klamfer.

4

Med izviri sta posebej zanimivi zaganjalka Minutnik in Gospodična. Od vznožja gorovja se proti nižinskemu delu

ob Krki, razprostira gričevnato hribovsko

območje Gorjansko Podgorje. Ker je zaradi

naravnih pogojev kmetijstvo omejeno na

nižje predele, so se v preteklosti prebivalci ukvarjali predvsem z

izkoriščanjem gozdov, danes pa je večina

zaposlenih v Novem mestu in Šentjerneju

ter Kostanjevici. Zemljevid 1: Krajevna skupnost Stopiče

Gorjanci so prometno slabo prehodni, najpomembnejša je cesta prek prevala Vahta ( 615 m), ki povezuje Belo krajino in Novomeško kotlino. Poselitev Gorjancev sega z belokranjske strani od 540 m ( Jugorje pri Metliki), z novomeške strani pa celo do 550 m nadmorske višine ( Javorovica). Druga naselja ležijo precej nižje. Pogorje na obeh straneh obdajajo razložena vinogradniška naselja do višine ok. 400 m. ( Dolenjska in Bela krajina A-Ž, str. 195, Murska Sobota 1995. ) Nepozaben spomenik ljudskemu verovanju prebivalcev teh krajev, je z Bajkami in povestmi o Gorjancih postavil slovenski pisatelj Janez Trdina, ki se je ob upokojitvi naselil v Novem mestu in pogosto zahajal v podgorske vasi in na Gorjance.

2.2 METODE RAZISKOVALNEGA DELA Na uvodnem srečanju nas je mentor seznanil z organiziranostjo festivala Turizmu pomaga lastna glava in z letošnjo temo le-tega, Potuj z jezikom. Torej temo, ki govori o povezavi kulinarike z narečnimi imeni jedi in pijač. Sledilo je razmišljanje o tem, v katero smer naj se podamo. Odločili smo se, da s terenskim delom raziščemo, katere lokalne, krajevne oz. hišne jedi in pijače pripravljajo v Podgorju. V ta namen smo izdelali vprašalnico, s pomočjo katere smo v pogovorih z informatorji zbrali imena jedi in pijač, sestavine za njihovo pripravo in postopek priprave. V pomoč pri pripravi vprašalnice, so nam bile Etnološke vprašalnice (Etnološke vprašalnice slovenskega etničnega ozemlja št. 5, Ljubljana 1978), posvečene prehrani. Ko smo na ta način zbrane podatke analizirali, smo ugotovili, da nam za kar veliko jedi in pijač manjkajo podatki. Lotili smo se dopolnjevanja manjkajočih podatkov. Fotografija 2: Delo z informatorji na terenu Sledilo je razvrščanje receptov v smiselne skupine. Seveda nas je zanimalo tudi, kako je omenjena tematika obdelana v literaturi. Razočaralo nas je dejstvo, da o kulinariki na omenjenem območju, še nimamo literature. Na študijskem oddelku Knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu smo odkrili nekaj del o regionalni kulinariki Dolenjske. Pregledali smo tudi nekaj splošnih kuharskih knjig, kjer so jedi in pijače razdeljene regijsko. Ker pa

5

recepti za jedi niso krajevno opredeljeni, so nam slednje služile le za primerjavo. Več o uporabljenih virih in literaturi je zapisanega v posebnem poglavju. Ko smo imeli zbrane recepte jedi in pijač, ki jih pripravljajo v Podgorju, smo jih želeli uporabiti za konkretno situacijo. Tako smo se skupaj odločili, da jih uporabimo za oblikovanje nove turistične

ponudbe – kulinarične ponudbe na prireditvah v KS Stopiče. Ugotovili smo, da večino prireditev v KS Stopiče pripravljajo v lani

ustanovljenem Turističnem društvu Stopiče in v nekaterih drugih društvih ter Osnovna šola Stopiče. Razmislili smo še o izboru jedi, primernih za ponudbo na lokalnih prireditvah, njihovem serviranju, trženju in predstavitvi na turistični tržnici.

Fotografija 3: kulinarična literatura Raziskovalnemu delu je sledil kreativni del – pisanje turistične naloge, v kateri smo zajeli rezultate našega terenskega dela in študija literature in virov, hkrati pa smo predstavili bistvo našega sodelovanja na 27. festivalu Turizmu pomaga lastna glava, oblikovanje nove turistične ponudbe – kulinarične ponudbe za prireditve v KS Stopiče. Rezultate našega dela smo strnili v zaključku, dodali pa smo tudi povzetek naloge. V besedilo smo vključili tudi fotografije in druge grafične priloge, ki smiselno ponazarjajo besedilo. Na koncu naloge so navedeni informatorji, ki so nam posredovali podatke o jedeh in pijačah, seznam uporabljenih fotografij in seznam virov ter literature. 2.3 VIRI IN LITERATURA Pri raziskavi jedi in pijač v Podgorju smo raziskovali tudi po virih in literaturi. Od virov smo uporabili predvsem ustne in elektronske vire oz. svetovni splet ter slikovne vire. Skozi pogovore z informatorji smo prišli do podatkov o jedeh in pijačah v Podgorju in njihovi pripravi. Na svetovnem spletu smo pregledali Strategijo gastronomije Slovenije, pa tudi izbrali nekaj slikovnega gradiva. Kot že rečeno literature o jedeh in pijačah v Podgorju še ni. Tako smo se lotili pregledovanja literature, ki govori o dolenjski kuhinji oz. pogosto o kuhinji Dolenjske in Bele krajine in pa tudi splošne preglede značilnosti kuhinje Slovenije. Prva, ki smo jo vzeli v roke je bila knjiga Borisa Kuharja, Dolenjska in belokranjska kuhinja. V knjigi avtor obširno predstavi precej folkloristično prikazane etnološke značilnosti obeh pokrajin, sledi pa »kuharica« z zbranimi recepti Dolenjske in Bele krajine. Mi smo se lotili samo dolenjskega dela. Recepti jedi s sestavinami in obširnimi opisi postopkov priprave, so ponekod opremljeni s fotografijo jedi. Med drugim smo se po tej knjigi zgledovali pri razvrstitvi jedi v smiselne skupine. Isti avtor je napisal tudi knjigo Sto značilnih jedi slovenskih pokrajin, v kateri so med jedmi drugih slovenskih pokrajin, predstavljene tudi jedi iz Dolenjske.

6

V knjigi Kuharske mojstrovine Petra Bevca s poudarkom na dolenjskih in belokranjskih jedeh, so združene bogate izkušnje kuharskega mojstra na gradu Otočec in v drugih prestižnih kuhinjah. Pa vendar je bila knjiga za nas le delno uporabna, saj lahko med množico zbranih jedi in receptov, z gotovostjo prepoznamo dolenjske jedi le po imenih. Torej tiste, ki nosijo pridevnik »dolenjska« ipd. Nekaj uporabnih podatkov za našo raziskavo smo dobili v »splošni« kuharici Andreje Grum, Slovenske narodne jedi, kjer so v drugem delu knjige jedi razdeljene po pokrajinskem ključu. O značilnostih gastronomije Slovenije in njenem razvoju smo se seznanili s knjigo Janeza Bogataja, Okusiti Slovenijo. V uvodu avtor na kratko predstavi pregled dejavnikov, ki so in še vedno vplivajo na značilnosti gastronomije Slovenije, predvsem geografsko lego, tuje vplive in prinešene ter našim razmeram prilagojene vzore od drugod. Nenazadnje pa pokaže tudi na našo inovativnost. Hkrati opozori na nenehno spreminjanje kulture prehranjevanja. V knjigi so predstavljeni le reprezentativni primeri jedi posamezne regije Slovenije. Poleg običajnega recepta za jed, z navedenimi sestavinami in postopkom priprave, knjigo obogati tudi opis kulturnega ozadja le-te ter kakovostne fotografije. 2.4 ORGANIZATORJI PRIREDITEV V KS STOPIČE Lansko zimo je nekaj posameznikov, željnih turističnega razvoja kraja, ustanovilo Turistično društvo Stopiče, ki danes šteje že 50 članov. Že v prvem letu delovanja so pripravili vrsto prireditev, namenjenih predvsem prebivalcem KS Stopiče pa tudi ostalim ljubiteljem Podgorja. V lanskem letu so v stopiški športni dvorani pripravili koncerta ob Dnevu žena in božiču, pohod Po poteh grofa Paradajzarja in novoletni pohod z baklami ter Praznik orehov v Velikem Orehku, ocenjevanje najlepše urejene domačije ...

Fotografija 4: Pogostitev na prireditvi Po poteh grofa Paradeiserja Med, zaradi Praznika orehov, pospešenim urejanjem novega doma krajanov v Velikem Orehku, se je krajanom porodila ideja o ustanovitvi svojega društva, Društva za razvoj in ohranitev Velikega Orehka, ki je že sodelovalo pri organizaciji novoletnega pohoda TD Stopiče. Ob ugodnih snežnih razmerah pozimi v Velikem Orehku organizirajo tradicionalne smučarske skoke. V okviru tega društva, deluje tudi aktiv kmečkih žena, ki je s pripravo kulinarične ponudbe, sodeloval na pohodu po poteh grofa Paradajzarja, na Prazniku orehov in na novoletnem pohodu. Pred ustanovitvijo turističnega društva, so bili najdejavnejši gasilci PGD Stopiče, ki poleg gasilskih prireditev organizirajo tudi tradicionalno velikonočno sekanje pirhov v Stopičah. Letos bodo praznovali 100 – letnico delovanja, kar bo idealna priložnost za predstavitev kulinarične ponudbe Podgorja.

7

Na športnem področju sta dejavni Športno društvo Stopiče in Ženski rokometni klub Krka, ki ima sedež v pred dvema letoma zgrajeni stopiški športni dvorani. Športne tekme in turnirji ter druge prireditve so priložnosti za predstavitev kulinarike Podgorja. V krajevni skupnosti sta dejavni tudi Društvo upokojencev Podgorje, ki je stanovsko združenje in enkrat letno priredi občni zbor s pogostitvijo, organizirajo pa tudi društveno silvestrovanje. Območni odbor Rdečega križa Stopiče je dejaven na humanitarnem področju, predvsem pri delu s starostniki. Tudi oni imajo letno srečanje s pogostitvijo. Fotografija 5: Praznik orehov

Najpomembnejši ponudnik prostorov in infrastrukture ter uslug za prireditve, hkrati pa ustvarjalec prireditev s kulturnim in izobraževalnim programom v KS je Osnovna šola Stopiče. Šola ima v upravljanju tudi športno dvorano. Na prireditvah šola pogosto sodeluje tudi s kulinarično ponudbo, ki jo pripravijo kuharice. Omenimo lahko še tri gostinske lokale, ki občasno prirejajo prireditve. Največji je gostišče Prepih na Gornji Težki Vodi, ki poleg redne ponudbe jedi in pijač, občasno ponuja tudi prireditve, kot je pustovanje, silvestrovanje ipd. Vinotoč Anka bar v Stopičah ima v ponudbi poleg pijač tudi pizze. Bar Klanček v Črmošnjicah pa ob koncih tedna ponuja odojka z ražnja. V Kavabaru Vidic z Malega Orehka, se dodatno ukvarjajo tudi s cateringom, kar je nova priložnost za vključitev kulinarične ponudbe v asortiman podjetja. 2.5 REGIONALIZACIJA GASTRONOMIJE DOLENJSKE Na spodbudo mentorja smo se seznanili tudi s strategijo gastronomije Slovenije, ki jo leta 2006, oblikovala skupina strokovnjakov s področja etnologije, turizma, enologije, kulinarike idr. Ugotovili smo, da je naše področje vključeno v regijo Dolenjsko, Kočevsko. Zanj so med drugim značilne regionalne jedi kot so fižolovi štruklji, matevž, pečena raca z mlinci in rdečim zeljem ter poprtnik. Da bi zaokrožili ponudbo, so enologi priporočili vina, ki naj bi jih stregli k tipičnim dolenjskim jedem, ker naj bi se k njim dobro prilegala in so tako oblikovali t.i. dvojice. šara – mlado, rdeče vino ajdova kaša z gobami – mlada portugalka poprtnik – rose matevž in kislo zelje ali suho prekajeno meso – cviček dolenjski štruklji ( s solato in kislim zeljem) – dolenjsko belo vino pečena raca ali gos z mlinci in rdečim zeljem – modra frankinja Za gastronomsko regijo Dolenjsko je tipična surovina za pripravo jedi, ajda. Iz ajde se pripravljajo nekatere znane jedi, kot je ajdova ričota z jurčki, oskorjeni ajdovi žganci s stiškim sirom ter fritati iz ajdovih palačink s sladoledom iz suhih sliv…( Strategija razvoja kulinarike Slovenije, str. 43, Maribor 2006)

8

Fotografija 6: Ajdovi žganci 3.1 KULINARIČNA PONUDBA ZA PRIREDITVE V KS STOPIČE – KUHINJA PODGORJA

1. IZBOR JEDI IN PIJAČ Jedi in pijače za prireditve v KS Stopiče se bodo izbrale iz zbirke kuhinja Podgorja, glede na potrebe prirediteljev, število gostov in zmožnosti priprave oz. postrežbe. Ponudba bo prilagojena letnemu času, saj se bo težilo k izboru surovin iz lokalnih vrtov in s tem ekološki pridelavi jestvin. Izbrane bodo tipično lokalne jedi s čimer se bo prispevalo k prepoznavnosti območja, hkrati pa se bo s tem prispevalo k varovanju kulinarične dediščine.

2. CELOSTNA PODOBA KULINARIČNE PONUDBE Osebje zadolženo za pripravo jedi in pijač in njihovo strežbo bo imelo enoten izgled. Oblečeni bodo v svetlomodre jeans hlače, ženske lahko tudi v krila modre barve, zgornji del oblačil bo bel, okoli pasu bodo imeli zavezane enotne nizke predpasnike v rubinasto rdeči barvi. Na glavi bodo nosili nizke kuharske kape.

3. POGOJI DELOVANJA Za zagotavljanje kulinarične ponudbe smo predvideli profesionalne gostince, kar v KS Stopiče pomeni kuharice iz kuhinje OŠ Stopiče oz. osebje Gostišča Prepih. Kuharice imajo prednost pred ostalimi gostinci, ker so večinoma proste v času prireditev, ki so ponavadi ob popoldnevih oz. večerih ali ob vikendih, medtem, ko so drugi gostinci običajno zasedeni. Kuhinja OŠ Stopiče ima zadostne kapacitete tudi za večje skupine. Med drugim imajo tudi termos posode za ohranjanje toplote jedi. Tudi s prevozom potrebščin na prizorišče ne bi bilo težav, saj ima šola lasten kombi. Poskrbeti bi bilo potrebno še za prenosni kotel, da bi se jedi lahko dokončalo na sami prireditvi, kar bi bilo za obiskovalce še posebej zanimivo in večji hladilnik za hlajenje pijače. Naročila bi lahko sprejemali v tajništvu šole. 4.VIZIJA: Z DOGOVOROM VODSTVOM ŠOLE IZDALI KUHARICO JEDI IN PIJAČ KUHINJE PODGORJA.

9

Fotografija 7: Kuharice pri strežbi na eni izmed prireditev v OŠ Stopiče

4.1 RECEPTI JEDI Recepti za jedi, ki smo jih pridobili pri delu z informatorji so različni po obsegu, saj večina kuha po občutku. Tako pri nekaterih receptih ni navedenih količin sestavin. S števili ob imenu jedi so označeni informatorji, ki so nam posredovali podatke o jedeh in pijačah. Seznam le-teh je na koncu naloge. 4.1.1 JUHE IN ENOLONČNICE PRSTAULANKA/PRISTAVA 16 SESTAVINE: prekajeno meso fižol koleraba korenje 1 sesekljana čebula POSTOPEK: Vse skupaj zmešamo v vodi. Kuha se tudi do 4 ure. PRSTAVA 7 SESTAVINE: 500 g krompirja 100 g rumene kolerabe 100 g rumenega korenja 300 g kuhanega fižola 50 g svinjske masti ali ocvirkov Sol po okusu

PRIPRAVA: V 3 litrski lonec na kose nareži surov olupljen krompir. Dodaj na tanko narezano kolerabo in koren. V lonec nalijemo vodo in kuhamo 40-50 min. Nato dodamo kuhan fižol in kuhamo še 5-10 min. Solimo po okusu in zabelimo z ocvirki ali mastjo. Lahko kuhamo oz. pečemo tudi v krušni peči.

PRISTAVLJANKA (enolončnica) 11 »Pristavljanko smo pripravljali ko smo bili še otroci, zdaj pa jo pripravljajo le pri nekaterih hišah. Sestavine pristavljanke so fižol, koleraba, krompir, korenje, klobasa včasih pa smo dodali še svinjsko kožo. Lonec smo postavili kar v našo krušno peč. Bilo je je zelo veliko in namenjena je bila več ljudem. Naučila me jo je peči moja stara mama« Frančiška Brkopec Bele, roj. 1940 iz Dolnje Težke Vode

10

PRISTAVLJANKA 18 »Pristavili so zelenjavni lonec zjutraj, po delu (pogovorno, narečno 'pristavljanka') je bilo kuhano. v njej so bile pogosto posušene kože prašiča. Priprava od leta 1920 in še prej, jed gre namreč iz roda v rod. V domači lonec pristavimo krompir v kosih, kolerabo, koren, fižol in suho svinjsko kožo. Dodamo čebulo in česen. Postavimo v krušno peč (zgodaj zjutraj). Po delu, popoldne, je bila kuhana«. Marjan Turk, roj. 1945, krojač-trgovec, Podgrad V KROP KROMPIR 4 SESTAVINE: 4 velike krompirje 1 koleraba 1 rumeno korenje peteršilj sol

POSTOPEK: Krompir, korenje in kolerabo, skuhaš, soliš in zabeliš s čebulo ali ocvirki.

1 čebula lovor JEŠPRENJ (ričet) 11 »Ješprenj sem kuhala mojim otrokom, ko so bili ti še mladi. V lonec smo dali svinjino, krompir, čebulo, korenje, sol, peteršilj, klobaso za boljši okus pa sem vedno dodala še malo česna in popra. Kuhali smo ga na našem štedilniku, ki smo mu pravili kar 'šporhat'. Skuhati ješprenj me je naučila moja stara mama. Res je, da ga ne kuhamo pogosto, vendar, ko domov pride moja hčer ga z veseljem ponovno skuham. » Frančiška Brkopec Bele, roj. 1940, upokojenka, Dolnja Težka Voda SESTAVINE: 1 jogurtov kozarček ričeta (ješprenja) 1 doza že kuhanega fižola 1 mala čebula 1 korenček sol, žlica vegete 1 jušna kocka poper

POSTOPEK: Ričet zvečer splaknemo z vodo (voda ne sme biti več motna) in ga čez noč namakamo v velikem loncu, vode pa naj bo 3 krat več. Zjutraj vodo odlijemo in jo nadomestimo s svežo in damo kuhat. Ko je že skoraj kuhan, dodamo: prepraženo čebulo, nariban korenček, sol, vegeto, jušno kocko in poper. Fižol splaknemo pod mrzlo vodo in ga malo spasiramo z vilico ter ga dodamo ričetu. Ker se ričet zelo nakuha, je treba dolivati vodo, da se ne prismodi. Ričet je zelo okusen, če zraven kuhamo domačo klobaso ali kos prekajenega mesa, lahko pa klobaso skuhamo posebej in jo na koncu zrežemo v ričet. Pazimo samo, da jed ne bo pregosta, prežganja ne delamo!

ZAJČJI AJMOHT (obara) 18 SESTAVINE: zajec

mešana zelenjava ( kar je pri roki): rumeno korenje 3 koleraba 2

11

zelena šop peteršilj šop cvetača 1 glavca POSTOPEK:

Na maščobi prepražiš čebulo, dodaš meso, zaliješ z vodo in dodaš zelenjavo ter kuhaš. Ob koncu kuhanja lahko dodaš malo prežganja, ki ga okisaš.

1 čebula ZAJČJI AJMOHT 8 SESTAVINE: zajec, voda, začimbe, zelenjava: koleraba, čebula, česen, korenje, krompir, začimbe: lovorjev list, poper, peteršilj, sol

POSTOPEK: Zajčje meso damo v lonec, dodamo zelenjavo in začimbe. Proti koncu kuhanja dodamo še bleke. Juho okisamo s kisom in zabelimo s prežganjem.

KISLA JUHA IZ SVINJSKIH NOGIC 8 SESTAVINE: koleraba čebula česen korenje

POSTOPEK: Svinjske nogice kuhamo z zelenjavo. Dodamo začimbe. Kuhamo cca. 1,5 -2 uri.

krompir KURJI AJMOHT 15 SESTAVINE ( za cca 20 oseb): Stara kokoš težka 2-3 kg 1 čebula 4 rumene korenje sesekljan peteršilj lovor

POSTOPEK: Kokoš zvečer narežemo na drobne koščke in jo nasolimo. Zjutraj se na koščke nareže zelenjavo in da v vodo ter zavre. Ko zavre dodamo kokošje meso. Vreti mora 1,5-2 uri. Na koncu zakuhamo bleke oz. krpice. Najboljši so domači. Gospa Vera Klobučar se je kurji ajmoht naučila kuhati od mame, ki je do 60-ih let 20. stol. hodila okoli kuhat po porokah, zato so mu rekli tudi svatovski ajmoht. Včasih so ga kuhali v lončeni posodi v krušni peči.

PRSTAVLJANC 15 SESTAVINE: 1 kg svinjska krača 0,5 kg fižola 1 kg krompir 1 koleraba 2 rumena korena peteršilj

POSTOPEK: Zvečer se namoči fižol. Zjutraj nalupimo kolerabo, korenje in krompir in na koščke narežemo čebulo in dodamo peteršilj. Zelenjavo in začimbe damo v vodo kuhati. Hkrati dodamo tudi suho svinjsko meso. Jed mora biti čim bolj gosta. Kuhati oz. vreti mora vsaj 3 ure. Dlje kot se kuha, boljša je.

12

Prstavljanc se je ponavadi dalo kuhati na štedilnik na drva zjutraj, pred odhodom na

njivo. Ko se je gospodinja vrnila z njive okoli 12.00 je bila jed kuhana.

JEŠPRENJ 15 SESTAVINE ( za 6 oseb): Krača, rebra ali slanina narezana na koščke ¼ kg ješprenja 1 rumeni koren 1 drobna koleraba 1 zvrhana pest fižola Peteršilj 1 čebula

POSTOPEK: Zvečer namočimo suh fižol in ješprenj skupaj. Zjutraj narežemo vso zelenjavo na koščke in jo skupaj s suhim mesom damo v vodo ter kuhamo. Kuhamo vsaj 2 uri.

lovorjev list 3 debeli krompirji 4.1.2 BREZMESNE JEDI »Dobil ga je samo pastir, ki je po jutranji paši prignal živino domov, kot nagrado« Marjan Turk, roj. 1945, krojač-trgovec, Podgrad JURČEK 18 SESTAVINE: 0,5 kg moke malo vode 2 jajci sol

POSTOPEK: Vse skupaj zmešaš, vliješ na pekač. Lahko obrneš celo omleto ali natrgaš in opečeš koščke.

ŠMOREN/JURČEK 16 SESTAVINE: 4 jajca 3 žlice sladkorja 50 dag moke 1l mleka

POSTOPEK: Vse zmešamo in damo v pečico. Pečemo na 220 stopinj 15 min.

ščep soli OCVRTO BEZGOVO CVETJE 3 SESTAVINE: 10-12 bezgovih cvetov 4 jajca 4 velike žlice moke 2 dcl mleka Ščepec soli maščoba za cvrenje

POSTOPEK: Beljake ločimo od rumenjakov in naredimo sneg. Zmešamo rumenjake, sol, moko in mleko. Če želimo, lahko dodamo sladkor. V maso vmešamo sneg. Oprane in osušene bezgove cvetove pomočimo v pripravljeno maso in jih nato ocvremo. Ko so cvetovi ocvrti, jih posujemo s sladkorjem in še tople ponudimo.

POHANE ŠNITE 8 SESTAVINE: štruca belega kruha

mleko 1 jajce

13

olje sladkor POSTOPEK: Belo štruco kruha, staro en dan, narežemo na rezine. Rezine kruha pomočimo v mleko, nato

razžvrkljamo jajce in popečemo v ponvi, v kateri je vroče olje. Rezine popečemo z obeh strani. Zložimo jih na krožnik in potresemo s sladkorjem.

PEČENI RAJŽ (Pečen rižev narastek z jabolki) 10 SESTAVINE: 200g riža ½ litra mleka margarina 2 jajci jabolka ščep soli sladkor po okusu cimet

POSTOPEK: V osoljenem mleku skuhamo riž, ga ohladimo in dodamo margarino in 2-3 jajca. Polovico mase damo v pekač, potresemo z naribanimi jabolki, sladkorjem in cimetom. Po vrhu damo drugo polovico mase in pečemo na 180 stopinj približno 20-30 minut oz. dokler ni nož suh, ko narastek predremo.

KAŠA 11 »Kašo smo jedli, ko smo bili še mladi. V 'latovco' (neke vrste lonec) smo dali mleko in kašo. nato smo latovco postavili v peč kjer se ni kuhala ampak pekla. Ko je bila pripravljena, je bila zlatorumeno popečena in imela je okus smetane. Bila je zelo okusna in tudi ta jed je zdaj že zamrla, peči pa me jo je naučila moja stara mama«. Frančiška Bele, roj. Brkopec 1940, upokojenka, Dolnja Težka Voda PEČENA KAŠA/MLEČNA KAŠA 16 SESTAVINE: 1l mleka 30 dag prosene kaše 20 dag sliv ščep soli

POSTOPEK: Premešamo in damo v pečico na 200 stopinj.

žlica sladkorja PEČENA KAŠA 15 SESTAVINE: 2 dcl prosene kaše 1,5 l mleka 1 ščepec soli 2 žlički sladkorja 1,8 dcl sladke smetane

POSTOPEK: Kašo operemo in damo v posodo z mrzlim mlekom ter solimo in sladkamo. Potem lonec postavimo v pečico. Pri 180 C se peče 1 uro. Okus lahko izboljšamo, če v maso vmešamo sladko smetano.

ZAROŠTAN MOČNIK 15 SESTAVINE: ½ kg bele moke 2 jajci 2,5 l vrele vode 1 žlica svinjske masti

POSTOPEK: Ročno zmešaš moko in jajca. Ko je testo gladko se ga da v slan krop. Približno 3 žlice močnika mora ostati v posodi. V ponev damo malo masti ali olja, na katerem prepražiš

14

ostanek močnika. Potem streseš v močnik in pustiš vreti 15 minut. KORUZNI MOČNIK Z MLEKOM 15 SESTAVINE: ¼ kg koruzne moke 1,5 l vode

POSTOPEK: Zavreš vodo, potem vsuješ koruzno moko in mešaš, da se zgosti. Kuhati se mora vsaj 10-15 minut. Koruzni močnik se uživa kot polenta prelit z mlekom.

MOČNIK 18 SESTAVINE: 15 dag bele moke 2 jajci juha ( mleko) 1 liter

POSTOPEK: Narediš testo kot za rezance, ki ne sme biti čvrsto, temveč kašasto. Testo svaljkaš med prsti in ga zakuhaš v juhi ali mleku.

»Mleko smo skuhali, vmešali moko, ampak je bilo veliko vode namesto mleka« Marjan Turk, roj. 1945, krojač-trgovec, Podgrad ZMEŠANO 18 SESTAVINE: 1 glavo kislega zelja 0, 5 kg fižol 5 krompirjev 3 žlice ocvirkov

POSTOPEK: Skuhaš zelje, dodaš kuhan fižol in stlačen krompir ter zabeliš z ocvirki.

MATEVŽ 16 SESTAVINE: 30 dag fižola 70 dag krompirja ščep soli 1 čebula 5-10 dag ocvirkov

POSTOPEK: Vse skupaj pretlačimo in zmešamo ter skuhamo.

česen poper PRAŽEN KROMPIR 11 SESTAVINE: 80 dag krompirja 1/2 dl olja (še boljša je svinjska mast) 8 dag čebule sol in poper po okusu 3 žlice jušne osnove

POSTOPEK: Krompir skuhamo in olupimo, nato ga delno ohladimo in narežemo na rezine. Čebulo narežemo na tenke kolobarčke in jo zarumenimo na maščobi. Dodamo krompir, sol in poper. Med praženjem ga obračamo z lopatico. Nazadnje prilijemo jušno osnovo ali juho in ga še enkrat premešamo.

JURČKI Z ZELIŠČI 18

15

SESTAVINE: 3 jajca 5 dag moke 1 dcl mleka sol zelišča: šparglji, meta, materina dušica

POSTOPEK: Sestavine zmešaš v testo za omleto in dodaš zelišča ter vliješ v pekač. Ko je pečena na eni strani, jo obrneš na drugo.

4.1.3 MESNE JEDI GOVEJA PEČENKA 6 SESTAVINE: 1 kg kvalitetnega govejega mesa

POSTOPEK: Meso pečeš v pečici na 200 stopinj, sproti zalivaš z juho.

PEČENI POLHI 8 SESTAVINE: Mladi plohi Sol Svinjska mast Sladko smetano Sesekljan peteršilj

POSTOPEK: Mlade polhe očistimo, nasolimo. V posodo dodamo malo olja ali svinjske masti in pečemo v ponvi ali pečici. Med peko polivamo z lastnim sokom. Na koncu lahko po želji prilijemo tudi sladko smetano in sesekljan peteršilj

MATEVŽ IN KRVAVICE 12 SESTAVINE (4 osebe): zelje ocvirki 1kg krompirja 20 dag fižola 2 žlici margarine krvavice

POSTOPEK: V posodi skuhamo kislo zelje, ki ga pustimo vreti pol ure. V ponvi segrejemo ocvirke, katere kasneje dodamo zelju. Posebej skuhamo krompir. Ko je krompir skuhan ga pretlačimo in dodamo kuhan in pretlačen fižol. Dodamo še margarino in vse skupaj pretlačimo. Posebej spečemo krvavice, nato vse skupaj serviramo na krožnik.

PEČEN KROMPIR S SLANINO 13 SESTAVINE: 1 kg krompirja domača suha slanina olje

POSTOPEK: Krompir operemo, razpolovimo, damo na pomaščen pekač z prerezano stranjo navzdol. Nanj položimo rezine prekajene slanine in posujemo s kumino. V vroči pečici vse skupaj spečemo, da je slanina hrustljavo zapečena.

4.1.4 ŠTRUKLJI, ŽLINKROFI IN ŽGANCI OREHOVI ŠTRUKLJI 17 SESTAVINE: 500g moke 2 jajci 2 žlice olja slana voda

NADEV: 300g mletih orehov 0,5dcl mleka 1 dcl goste smetane 1 dcl drobtin 100 g sladkorja

16

zabelimo z maslom drobtinami in sladkorjem POSTOPEK: Iz sestavin zgnetemo gladko testo. Oblikujemo hlebček, ki ga po površini premažemo z oljem. Testo pustimo počivati pol ure.

Nadev: mlete orehe poparimo z mlekom, dobro premešamo in ohladimo. Posebej penasto vmešamo rumenjake in sladkor, primešamo ohlajene orehe, smetano in sneg beljakov. Testo razvaljamo na pomokanem prtu, ga na tenko razvlečemo in po vsej površini enakomerno premažemo z nadevom. Pomokano testo s prtom tesno zavijemo v štrukelj. Povežemo ga z vrvico, da se med kuhanjem ne odvije. Štrukelj kuhamo glede na debelino. Kuhane štruklje zabelimo s praženimi drobtinami in posujemo s sladkorjem.

SKUTNI ŠTRUKLJI 1 SESTAVINE ZA TESTO: 0.5 kg bele moke 1-2 jajci 2 žlici olja mlačna voda sol SESTAVINE ZA NADEV: 0.5 kg skute 10 dag masla 3 rumenjaki 3 beljaki (sneg) 1 dcl kisle smetane ali pregrete domače smetane

POSTOPEK: TESTO; iz moke, jajca, olja, soli in vode naredimo vlečeno testo, ga premažemo z oljem, da se ne naredi skorja in ga pokrijemo. Pustimo ga počivat najmanj pol ure. Nato ga tanko razvlečemo in porežemo odebeljene robove. NADEV; maslo zmešamo z rumenjaki, nato dodamo ožeto skuto, smetano in sneg stepen iz beljakov. Nadev namažemo po testu, ki ga zvijemo in zavijemo v kuhinjski prtič ali folijo. Kuhamo v slani vreli vodi pol ure. Ko je kuhano, razvijemo in zabelimo z drobtinicami prepraženimi na maslu.

SKUTNI ŠTRUKLJI S SMETANO 11 SESTAVINE: Testo: 0,2 kg moke, 0,02 l oljčnega olja, 0,12 l mlačne vode. Nadev: 0,1 kg pretlačene skute, 0,2 kg pregrete smetane, 1 jajce, 0,05 kg sladkorja, 0,1 kg masla, 0,05 kg drobtin.

POSTOPEK: Iz sestavin pripravimo vlečeno testo, ga premažemo z oljem in pokrijemo, da se ne suši. Pustimo ga počivati na sobni temperaturi 1 uro, čez noč pa lahko tudi v hladilniku. Pretlačeni skuti dodamo pregreto smetano, sladkor in rumenjak. Dobro premešamo. Dodamo stepen beljak in rahlo zmešamo s skutno maso. Vlečeno testo razvaljamo, premažemo s skutno maso in zavijemo v štrukelj. Štrukelj zavijemo še v krpo in kuhamo v veliki količini vode 30 minut. Pripravljamo lahko sladke ali slane štruklje ter jim dodajamo različna zelišča. Lahko jih pečemo ali kuhamo.

ŠTRUKLJI 15 SESTAVINE: 1kg bele moke

17

2 jajci 0,5 dcl olja 3 dcl mlačne vode NADEV: 8-10 jajc 3 žlice svinjske masti 1 lonček sladke smetane 0,5 kg sira

POSTOPEK: V moko streseš jajci in malo olja. Vmesiš z mlačno vodo. Pustimo počivati vsaj pol ure. Potem testo razvaljamo približno 2 mm debelo. Na testo damo nadev iz cvrtja, ki ga iz 8-10 jajc ocvremo na masti in na drobno natrgamo z vilico. Dodamo lahko še domačo smetano in domači sir. Testo zvijemo in damo kuhati v osoljeno vrelo vodo. Vreti morajo 20 minut. Če daš v nadev sir, zadostujejo 4 jajca.

FIŽOLOVI ŠTRUKLJI 11 SESTAVINE: vlečeno testo: 250 g moke, 1 jajce, 20 g olja, sol. FIŽOLOV NADEV: 600 g izluščenega mladega fižola 100 g kisle smetane 2 jajci sol črni poper peteršilj drobtine POSTOPEK: V loncu pristavimo vodo za kuhanje fižola; posolimo. Fižol stresemo v krop in skuhamo do mehkega. Med kuhanjem fižola pripravimo vlečeno testo. V skledo presejemo moko. Na sredi naredimo jamico v katero ubijemo jajce, dodamo 1,5 decilitra mlačne vode in malo soli. Vse sestavine na hitro umešamo, potem pa ugnetemo prožno testo, ki se ločuje od rok in posode. Oblikujemo ga v hlebček, premažemo z oljem in pustimo počivati 30 minut. Kuhan fižol odcedimo, pretlačimo in ohladimo do mlačnega. Peteršilj drobno sesekljamo in stresemo k mlačnemu fižolu. Dodamo mu še kislo smetano, jajca, sol in mlet črni poper ter

premešamo, da dobimo lepo mazav nadev. Po potrebi ga zgostimo z drobtinami. Spočito testo na pomokani površini najprej tanko razvaljamo, potem pa ga na pomokanem prtu z dlanmi razvlečemo. Debelejše okrajke porežemo, testo pa enakomerno namažemo s fižolovim nadevom. Testo s pomočjo prta tesno zvijemo, štrukelj pa tesno ovijemo v gazo ali plastično folijo. V slanem kropu štruklje na majhnem ognju kuhamo 20–30 minut.

KORUZNI ŽGANCI 1 SESTAVINE: 1 liter vode 0.5 kg koruzne moke 10 dag ocvirkov

POSTOPEK: V vrelo slano vodo zakuhamo koruzno moko in jo mešamo, da se dobro zgosti, kar traja približno pol ure. Nato žgance malo zabelimo in jih mešamo z vilicami, da se zdrobe v rahle kepice žgancev. Na koncu jih damo v skledo in po vrhu zabelimo.

18

AJDOVI ŽGANCI 1 SESTAVINE: 1 liter vode 0.5 kg ajdove moke 10 dag ocvirkov

POSTOPEK: V slano vrelo vodo stresemo ajdovo moko, pokrijemo in kuhamo 10 minut. Nato z držalom kuhalnice sredino kupčka moke predremo in naredimo luknjo. Kuhamo še 20 minut. Nato odlijemo nekaj vode v skodelico in s kuhalnico preostalo v loncu zmešamo. Po potrebi dodamo vodo, ki smo jo prej odlili in sicer toliko, da žganci niso ne premokri in ne presuhi. Morajo se lepo drobiti. Na koncu jih zabelimo z ocvirki.

AJDOVI ŽGANCI 8 SESTAVINE: sol ajdova moka bela moka voda ½ bele moke ½ ajdove moke

POSTOPEK: V osoljen krop stresemo moko. Na sredini naredimo z leseno žlico luknjo, skozi katero vre voda. Kuhamo 20 minut, odcedimo ¾ vode. Vodo odlijemo v skodelico in jo kasneje po potrebi uporabimo. S kuhalnico mešamo toliko časa, da se vsa moka raztopi. Zabelimo jih z ocvirki.

JEČMENOVI ŽGANCI 15 SESTAVINE: 1,2 kg ječmenove moke 2 l vode 0,5 kg krompirja 1,5 l vode 1 žlica svinjske masti

POSTOPEK: V vrelo vodo stresemo moko in kuhamo 20 minut. Potem odcedimo in zmešamo. Na drobno narežemo krompir, ki naj vre 30 minut. V ponev damo svinjsko mast, in iz moke naredimo prežganje. Potem dodamo malo mrzle vode in krompir. Vse skupaj zmešamo. Vre naj 5 minut. Jed lahko zabelimo z ocvirki.

ŽLINKROFI 9 Pri nas pripravljamo žlinkrofe s pljučnim nadevom kot hišno jed. Je pa ta jed prisotna po Sloveniji z različnimi nadevi. SESTAVINE: moke jajca sol pljuča moka olje za cvrenje

POSTOPEK: Testo: Najprej iz moke, jajc in soli naredimo testo kot za rezance. Pustimo počivati pol ure ali več, nato testo na tanko razvaljamo. Razrežemo na kvadratke 5x5 cm in na sredino naložimo žličko nadeva. Zapognemo in robove dobro stisnemo, lahko jih pritisnemo z vilicami. Nadev: pripravimo tako, da pljuča skuhamo in sesekljamo na drobno, posolimo, dodamo manjše jajce in žlico moke, dobro zmešamo, da dobimo gost nadev.

19

Pri nas žlinkrofe zakuhamo v juho, nekaj pa jih na hitro ocvremo v olju in so lahko kot

samostojna jed ali kot priloga k pečenkam in solati.

LISIČKE V OMAKI NA AJDOVIH ŽGANCIH 18 SESTAVINE: Lisičke 20 dag Čebula 1 Začimbe: šatrajka, peteršilj, poper Kisla smetana pol lončka Žganci

POSTOPEK: Lisičke blanširamo. Popražimo čebulo, dodamo lisičke, začimbe in na koncu kislo smetano. Omako polijemo po ajdovih žgancih.

4.1.5 KRUH, POGAČE IN POTICE KRVAJC (jabolčni zavitek) 18 SESTAVINE TESTO: 1 kg moke 1 žlica olja Sol Voda 1 jajce NADEV: 1 kg jabolk

POSTOPEK: Testo razvaljamo, namažemo z maščobo in pustimo stati. Nadev razporedimo po testu, zavijemo in damo v pomaščen pekač. Pečemo in med pečenjem še malo z maslom namastimo zgornjo skorjo.

10 dag sladkorja 1 vanilijev sladkor smetana ( najboljše domača) ali lonček kisle smetane BELOKRANJSKA POGAČA 5 SESTAVINE: 50 dag mehke bele moke 3 dcl mlačne vode 2 kavni žlički soli 20 g kvasa 1 ščepec kumine 1 jajce pol žlice sladkorja

POSTOPEK: Moko stresi v skledo, napravi jamico zdrobi vanjo kvas, dodaj sladkor, prilij cca. 1 dcl mlačne vode, malo premešaj in počakaj, da kvas naraste. Na moko daj sol in s preostalo vodo zamesi ne pretrdo testo, ki naj vzhaja tako dolgo, da se njegov volumen poveča za enkrat. Nato testo položi na pekač, premazan z maščobo in ga z roko raztegni v krog cca. 30 cm, debeline do 2 cm. Proti robu se debelina zmanjšuje. V testo zareži črte na kvadratke ( cca. 4 cm), premaži z raztepenim jajcem in posuj s kumino in soljo ali pa s semeni. Peci pri 220 C cca. 20-25 minut. Ponudi toplo. Pogača se ne reže, ampak lomi po črtah.

BELOKRANJSKA POGAČA 14 SESTAVINE: 1kg moke

1 kocka svežega kvasa 5dl mleka

20

1 žlička sladkorja 1 žlička soli 2 žlici masla 2 jajci POSTOPEK:

Preden položimo vzhajamo testo v pečico (180°C), z nožem v testo naredimo kockasti vzorec, premažemo z jajčkom in posolimo z grobo mleto soljo. Pečemo približno 30 minut. Postrežemo toplo.

POTRATNA POTICA 17 SESTAVINE: Biskvit: 6 rumenjakov 30 dag sladkorja 1 vanilij sladkor 24 dag moke 1 pecilni sneg 6 beljakov Nadev polagamo izmenično (orehi-skuta-orehi) Testo:1/2 kg moke, kvas,mleko,2 jajca ,sol Nadev:25 dag orehov,1 rumenjak,sladkor po okusu,50 dag skute,1 jajce, sladkor po okusu

POSTOPEK: Biskvit: sestavine zmešamo v primerno maso in spečemo biskvit. Ohlajenega prerežemo po dolžini na polovico. Testo za potico: Sestavine za testo zmešamo in naredimo testo za potico. Nato naj nekaj časa vzhaja. Razvaljamo ga na dolžino pekača. Dno namazanega pekača prekrijemo s testom, ostalo naj visi čez pekač. Testo namažemo z orehi, nanj položimo en del biskvita, ki ga namažemo s skutnim nadevom. Nato položimo drugi del biskvita in ga spet premažemo z orehovim nadevom. Vse skupaj prekrijemo s preostalim testom in vrhove potlačimo ob pekač. Pečemo slabo uro na 170-180 C.

OCVIRKOVKA 15 Lahko jih pripravimo kot štruklje ali iz vzhajenega testa kot potico. Če delaš vzhajano testo dodaš v testo še 1 zavitek kvasa 4g in ne dodaš jajc. Za nadev samo stopiš ocvirke, jih namažeš na testo in le-to zaviješ. SESTAVINE: Testo: 1 kg bele moke 2 jajci 0,5 dcl olja 1 žlička soli Nadev: 1/4l ocvirkov 4 jajca 1žlička svinjske masti

POSTOPEK: Zamesimo testo in pusti počivati vsaj pol ure. Potem razvaljamo. Pripravljene moramo imeti stopljene ocvirke. Naredimo cvrtje iz 4 jajc, ga natrgamo in zmešamo z ocvirki ter namažemo po testu. Potem se zvije in se da v pekač. Peče se pri 180 C, 45 minut. Če jih kuhamo kot štruklje se kuhajo v vreli vodi 20 minut. Lahko jih jemo samostojno ali kot prilogo s praženim zeljem. Lahko jih tudi izsušimo v pečici.

4.1.6 PIŠKOTI IN PECIVO OREHOVI ROGLJIČKI 17 SESTAVINE: 25 dag masla 35 dag moke 10 dag sladkorja 10 dag mletih orehov

1 jajce POSTOPEK: Vse navedene sestavine zmešamo skupaj, razen mletih orehov, ki jih dodamo nazadnje.

21

Nato oblikujemo rogljičke in jih pečemo na temperaturi 180-200 C toliko časa, da

postanejo zlato rumene barve. Še vroče povaljamo v mletem sladkorju.

ANIN KOLAČ Z OREHI 17 SESTAVINE: 24 žlic sladkorja 24 žlic moke 24 žlic mleka 2 žlice kakava 1 pecilni 6 jajc KREMA:6 dcl mleka,20 dag čokolade za kuhanje,15 dag sladkorja 1 margarina 20 dag orehov

POSTOPEK: Iz sestavin spečemo dva biskvita, svetli in temni s kakavom. Za kremo zavremo mleko in poparimo orehe, ki so pomešani s sladkorjem. Stopimo čokolado in margarino in dodamo v maso z orehi. Če nam masa pride pregosta, dodamo toplo mleko. V model zlagamo biskvite po želji in okusu, vsakega polijemo še s toplo kremo. Vse mora plavati v kremi.

OREHOVA RULADA BREZ MOKE 17 SESTAVINE: 6 jajc 6žlic moke 6žlic mletih orehov 1/2 pecilnega NADEV:2 kisli smetani,2 vanilij sladkorja

POSTOPEK: Vse sestavine penasto umešamo, nazadnje dodamo orehe in pecilni. Pečemo 12 minut na 180 C. Pečen biskvit zvrnemo na prtič, ki smo ga posuli z grobim sladkorjem ter ga zavijemo v rolo. Ko se ohladi ga premažemo s kislo smetano.

OREHOV SUHOR 17 SESTAVINE: 4 jajca 40 dag bele moke 1/2 pecilnega 40 dag nasekljanih orehov 40 dag rozinov lupina limone 5 žlic ruma

POSTOPEK: Iz sestavin naredimo gosto tekočo maso za biskvit, ki ji primešamo še sesekljane orehe. Pečemo na 180 – 200 C. Ohlajeno narežemo na kocke.

OREHOV BISKVIT 17 SESTAVINE: 4 jajca sladkor (za težo 4 jajc) moka (za težo 3 jajc) 1/2 pecilnega 4 dag narezanih orehov OREHOVA BAJADERA 17 SESTAVINE: 30 dag sladkorja 40 dag albertovih keksov 15 dag mletih orehov 15 dag masla malo ruma PRELIV:

10 dag jedilne čokolade 10 dag masla POSTOPEK: Sladkor in vodo zavreš, dodaš margarino in mešaš, da se stopi. V to daš mlete kekse in orehe. Polovico mase daš v drugo posodo. V

22

prvo polovico mase daš mleto čokolado. V pekač daš prvo polovico mase in jo zravnaš. Na to maso daš drugo, svetlo maso. Nato

poliješ čez čokoladno glazuro in pustiš, da se ohladi.

ROGLJIČKI Z OREHOVIM NADEVOM 17 SESTAVINE: 1 kg moke 4 dag kvasa 1/2 l mleka 13 žlic sladkorja 12 žlic olja Sol NADEV: 15 dag orehov beljak sladkor po okusu malo ruma

POSTOPEK: Sestavine zamesimo v gladko testo. Nadev pripravimo tako, da v vrelo mleko primešamo mlete orehe in sladkor. Ko se ta ohladi, dodamo še ostale sestavine za nadev. Testo razvaljamo na 1 cm debelo ter ga razrežemo na kvadrate. Vanj naložimo nekaj nadeva in jih zvijemo v rogljiče. Postavimo jih na pekač, da vzhajajo, nato jih premažemo z jajcem in spečemo na primerni temperaturi.

OREHOVO PECIVO 17 SESTAVINE: 1.plast biskvita 2 jajci 2 jogurtova lončka moke 2 jogurtov lonček sladkorja 2 jogurtova lončka mletih orehov 2 jogurtova lončka mleka 1 jogurtov lonček olja 2.plast biskvita

POSTOPEK: Posebej zmešamo sestavine za prvo in drugo plast biskvita ter ju vlijemo v pomaščena pekača in spečemo. Ko se pecivo ohladi, ga namažemo z marmelado in mletimi orehi.

4 jajca 4 žlice sladkorja 3žlice olja 4 žlice moke 4.1.7 SOLATE REGRAT V SOLATI 11 SESTAVINE: 0,25 kg očiščenega regrata, 0,2 kg krompirja, 1 jajce, 0,03 kg prekajene slanine, 0,05 l vinskega kisa, 0,05 l oljčnega olja, sol, poper. POSTOPEK:

Očiščen regrat naoljimo, mu primešamo topel krompir in malo prepraženo slanino, sol, kis ter rahlo premešamo. Po vrhu naribamo jajce in grobi poper.

23

4.1.8 PIJAČE

Najbolj vsakdanja in univerzalna pijača je tudi v Podgorju voda. Čeprav Podgorci poznajo rek, da voda še za v čevelj ni dobra, kaj šele da bi jo pil. S tem želijo povedati, da so doma v vinski deželi, kjer ima vsak gospodar, ki kaj da nase tudi svoj vinograd in s tem svoje vino. Tu je doma cviček, pa dolenjsko rdeče in belo vino ter razna sortna vina. Vinsko kulturo spodbuja društvo vinogradnikov Podgorje, ki se s pogostitvami tudi občasno vključuje v prireditve lokalnih društev. Tako je bilo tudi na pohodu po poteh grofa Paradajzarja, prvo soboto v juniju, ko so se člani predstavili z degustacijo svojih vin in sadnih žganj. Čeprav se žganja zadnje čase pije neprimerno manj, kot nekdaj, pa so še vedno zelo v čislih Podgorcev doma žgani sadjevci in pa tropinovec, predvsem kot nevtralna osnova za v žganju namočeno sadje,

kot so t.i. borovničke, višnje, hruške in tudi doma izdelani zeliščni likerji t. i. jegermajstri, pa medica oz. v žganju raztopljen med, kot bi pravilno poimenovali to priljubljeno pijačo. Prebavne težave si Podgorci lajšajo z brinovcem ali pa z orehovim likerjem. Poznajo tudi jabolčni ali hruškov mošt, ki ima nizko osebnost alkohola in je osvežilna pijača, še posebej v vročih poletnih dnevih. Od brezalkoholnih pijač izdelujejo tudi grozdni sok iz trte samorodnice šmarnice. Kjer so imeli doma čebele, so mešali med z vodo in tako dobili prijetno sladko pijačo. Priljubljena pijača je tudi sok iz bezgova cvetja in jagod. Mleko uživajo samo ali z dodatki npr. kakava, medu… Fotografija pijač: cviček… 4.2 JEDI Jedi, zbrane med našo raziskavo sodijo povečini v kulinarično dediščino Podgorja, kljub temu pa jih ponekod še vedno pripravljajo. Glavna zvezda med vsemi zbranimi jedmi je prav gotovo pristava oz. prstava, pristavljenka, pristavljanka ali prstaulanka, ko ji vse pravijo Podgorci. To je močna enolončnica iz različnih vrst zelenjave, v kateri se kuhajo svinjske kože ali kakšen drug kos mesa. Uživali so jo predvsem jeseni in tudi pozimi med dolgotrajnim delom v gozdu. Kuhala ali pekla v krušni peči se je vsaj 3-4 ure. Vsakdanja jed je bil tudi močnik, navaden ali zaroštan, se pravi zabeljen. Pogosto so pripravljali tudi kaše, predvsem ajdovo s suhimi slivami. Pripravljali so koruzne in ajdove žgance, slednje tudi prelite z omako iz lisičk. Bolj praznična jed so štruklji, sirovi, orehovi in seveda tipični podgorski fižolovi. Ob prazničnih dneh so spekli tudi potico, orehovo ali ocvirkovo.

24

Meso je bolj redko prihajalo na mizo, so pa zato imeli določeno za vsak kos, ob kateri priložnosti se bo porabil. Jeseni so si jedilnik izboljšali tudi s pečenimi in ocvrtimi polhi, ki so jih v velikih množinah lovili. V Podgorju je priljubljena jed ajmoht ali obara, pripravljali so ga iz kokoši, pa tudi iz zajca. Čeprav ni tipična podgorska jed, smo v zbirko receptov, vključili tudi belokranjsko pogačo, ki jo v Podgorju pogosto pečejo, kar priča o intenzivnih stikih s sosednjo Belo krajino. V poglavju piškoti in pecivo smo navedli nekaj receptov slaščic, ki sicer ne spadajo v kulinarično dediščino Podgorja. Velikodušno so jih prispevale članice Društva za razvoj in ohranitev Velikega Orehka, ki s kulinarično ponudbo sodelujejo na lokalnih prireditvah, kot je Praznik Orehov v Velikem Orehku. Jedi po objavljenih receptih so pripravile tudi za omenjeno prireditev.

5.1 ZAKLJUČEK Kot v hipu je minil čas, ki smo ga posvetili raziskovanju današnjega stanja in delno tudi dediščine kulinarike Podgorja. Na podlagi terenskega raziskovanja in skozi študij literature in virov, smo si ustvarili sliko o tipičnih jedeh in pijačah Podgorja, ki tvorijo prepoznavnost tega dela Dolenjske. Hkrati pa smo prišli tudi do narečnih izrazov jedi, na katerih naj bi slonel naš nov turistični produkt. Za cilj smo si zadali ustvariti novo turistično ponudbo – kulinarično ponudbo jedi in pijač iz Podgorja, ki bi jo lahko ponudili na prireditvah v KS Stopiče. Menimo, da nam je to v veliki meri uspelo, saj smo zbrali obsežno zbirko receptov tipičnih lokalnih jedi, poleg tega pa smo razmislili tudi o partnerjih oz. organizatorjih prireditev, možnih izvajalcih gostinske ponudbe, celostni podobi, trženju in nastopu na turistični tržnici. Glede na to, da v kuhinji OŠ Stopiče že nudijo gostinske storitve zunanjim partnerjem, predvsem ob prireditvah v šolskih prostorih in v novi športni dvorani, ki jo ima šola v upravljanju, ne bi bil problem ponuditi le-te tudi na drugih lokacijah. Naš prispevek je predvsem v avtentični kulinarični ponudbi lokalnega okolja torej Podgorja. S tem želimo prispevati k turističnemu razvoju in večji prepoznavnosti naših krajev, seveda pa tudi spodbuditi družabno življenje lokalnega prebivalstva. SEZNAM INFORMATORJEV

4. Mira Judež, roj. Fakin, 1949, računovodja, Zajčji Vrh 14 5. Ivan Kastelec, roj. 1934, delavec, Verdun 13 6. Polona Brkopec, roj. Jenič, 1972, Gornja Težka Voda 7a 7. Anica Kastelec, roj. Konček, 1972, diplomirana socialna delavka, Šentjošt 19 8. Rozalija Štangelj roj. Žnidaršič, 1971, oper. strežnica, Črmošnjice pri Stopičah 40 9. Jerneja Adamlje, 1983, ind. oblik., Sela pri Zajčjem Vrhu 38 10. Alojzija Potrč, roj. Udovč, 1940, socialna delavka, Zajčji Vrh 25 B 11. Marija Klobučar, roj. Kobe, 1943, prodajalka, Stopiče 37A 12. 9. Bernarda Cimrmančič, roj. Kovačič, 1973, univ. dip. biolog., Hrib pri Orehku 13. 10. Boža Obštetar, 1948, upokojenka, Mačkovec 3, Dvor 14. 11. Frančiška Bele, roj. Brkopec, 1940, upokojenka, Dolnja Težka Voda 15 15. 12. Marinca Gazvoda, roj. Čelič, 1963, prodajalka, Konec 17 16. 13. Sabina Cimermančič, roj. Povše, 1973, kuharica, Sela pri Zajčjem vrhu 4D 17. 14. Maja Kirn, roj. Škof, 1975, medicinska sestra, Stopiče 71 18. 15. Klobučar Vera, 1946, upokojena kuharica, Vel. Orehek 21 19. 16. Marija Bačar, roj. Žagar, 1962, gospodinja, 20. 17. Članice Društva za razvoj in ohranitev Velikega Orehka, Veliki Orehek 21. 18. Marjan Turk, 1945, krojač-trgovec, Podgrad 1

25

FOTOGRAFIJA 1 (na naslovnici): Kraljica podgorske kuhinje (pristavljenka) Fotografija 2: Delo z informatorji na terenu Fotografija 3: kulinarična literatura Fotografija 4: Pogostitev na prireditvi… Fotografija 5: Praznik orehov v Velikem Orehku Fotografija 6: ajdova jed Fotografija 7: kuharice pri strežbi na eni izmed prireditev v OŠ Stopiče. Fotografija 8: cviček… SEZNAM ZEMLJEVIDOV Zemljevid 1: Krajevna skupnost Stopiče SEZNAM VIROV IN LITERATUR Dolenjska in Bela krajina A-Ž, str. 195, Murska Sobota 1995 Google maps, 23.7.2007 http://www.visitdolenjska.eu/kulinarika-in-vino www.slovenia.info/pictures%5CTB_board%5Catachments_.. Bevc P., Kuharske mojstrovine Petra Bevca, Novo mesto 1995. Bogataj J., Okusiti Slovenijo, Ljubljana 2007. Grum A., Slovenske narodne jedi, Ljubljana 1983. Kuhar B., Sto značilnih jedi slovenskih pokrajin, Ljubljana 1999. Kuhar B., Dolenjska in belokranjska kuhinja, Ljubljana 2002 http://www.google.si/#hl=sl&tbo=d&spell=1&q=PO+POTEH+GROFA+PARADEISERJA&sa=X&ei=mT0KUayNGo64hAfKzIHQAQ&ved=0CCUQvwUoAA&bav=on.2,or.r_gc.r_pw.r_qf.&bvm=bv.41642243,d.d2k&fp=5c4dcc5d608d067&biw=1280&bih=858

26

PRILOGA I. POVZETEK ŠOLA: OŠ STOPIČE, Stopiče 37, 8322 Stopiče, tel.: 07 30 80 900, fax: 07/30 80 913

E - pošta: os.stopice@guest.arnes.si NASLOV TURISTIČNE NALOGE: Kuhinja Podgorja Avtorji: Laura Bele Irena Bačar Vida Bačar Tinkara Koračin Maja Udovč Nejc Kirn Rebeka Bartolj Blaž Turk Domen Mervar Mentor: Mitja Gros, prof. zgodovine in univ. dipl. etnolog in kulturni antropolog Učenci iz 8. a razreda OŠ Stopiče smo se lotili raziskave narečnih izrazov tipičnih lokalnih jedi in pijač novomeškega Podgorja. Skozi delo z informatorji na terenu in ob študiju literature smo zbrali zajetno zbirko receptov jedi in pijač reprezentativnih za ta del Dolenjske. Zbrano gradivo smo želeli uporabiti pri razvijanju novega turističnega produkta – kulinarične ponudbe za prireditve v KS Stopiče, temelječe na tipičnih lokalnih jedeh in pijačah. Razmislili smo, kako naj bi ta ponudba zgledala in kdo naj bi jo ponudil, seveda pa tudi kdo bodo uporabniki le-te. Ugotovili smo, da imamo v KS že sedaj določene kulinarične ponudnike, ki pa v svojem asortimanu nimajo jedi in pijač iz avtentične Podgorske kuhinje. Tako jih bo v prihodnje potrebno spodbuditi k vključitvi le-te v svojo ponudbo. V krajih KS Stopiče je kar nekaj dejavnih društev, še posebej aktivni pa so v lani ustanovljenem Turističnem društvu Stopiče. Društvo redno organizira različne prireditve, na katerih vedno ponudi tudi pogostitev. Jeseni so pripravili že prvo kulinarično prireditev Praznik Orehov v Velikem Orehku, ki naj bi postala tradicionalna. Ta in podobne prireditve nudijo obilo možnosti za uporabo novega turističnega produkta – kulinarične ponudbe za prireditve v KS Stopiče. KLJUČNE BESEDE: Kuhinja Podgorja, gastronomija, kulinarična ponudba, tipične lokalne jedi in pijače

PRILOGA II. NASTOP NA TURISTIČNI TRŽNICI Na predstavitvi našega novega turističnega produkta – kulinarične ponudbe za prireditve v KS Stopiče, bo sodelovalo vseh devet avtorjev turistične naloge. Za predstavitev bomo potrebovali stojnico in električni priključek. Na stojnici in po prireditvenem prostoru, bomo predstavljali tople in hladne jedi ter pijače iz kuhinje Podgorja. Obiskovalci naše stojnice bodo lahko sodelovali v nagradni igri poznavanja kulinarike Podgorja in s seboj odnesli tudi kakšen recept, najsrečnejši pa tudi darilo; jed oz. pijačo. Del ekipe bo promoviral Podgorje kot kulinarično destinacijo tudi po drugih delih prizorišča. S skirojem, bo zapeljal zainteresirane obiskovalce nakupovalnega centra do naše stojnice in jim razložil vse kar mora široko razgledan državljan vedeti o tipičnih podgorskih jedeh in pijačah. Svojo pozornost bodo pritegovali tudi s kolesno trobljo.

27

Drug del animacije obiskovalcev, pa naj ostane presenečenje. Morda samo še eden izmed dialogov pri animiranju gostov: Marko: (se sprehaja po trgovskem centru Mercator in gre mimo stojnice od katere krasno diši po dobrotah). Joj kako sem lačen. Nekaj dobrega voham mogoče so štruklji, ali matevž, ali kislo zelje s krvavicami… Mmmm, kako lepo diši. ( Marko pristopi) Gostilničarka : pozdravljen Marko, kako ti gre? Si kaj lačen? Marko: seveda Lili, imaš kaj za »pod zob«? Gostilničarka: ja pa imaš res nekaj pod zobom? Marko: joj, si smešna vprašal sem te ,če imaš kaj dobrega za kosilo. Gostilničarka : seveda imam same dobre domače jedi, ti kar izberi. Marko: vse tako lepo diši ,da ne vem kaj bi izbral. Gostilničarka : danes imamo na jedilniku: dolenjske sirove štruklje, kislo zelje z ocvirki, ajdovo kašo z jurčki, krvavice, pečenice,kranjske klobase,jabolčni zavitek, za pijačo pa domač jabolčni sok. Marko: mislim, da bi naročil ajdovo kašo z jurčki, kislo zelje s krvavico in jabolčni sok. Gostilničarka: odlična izbira Marko. (marko se masti z dobrim kosilom.) Marko: o super je bilo, zdaj sem pripravljen na ogled znamenitosti Podgorja. Kako daleč je do tja. Gostilničarka: dobre pol ure zate, ki si mlad in v dobri kondiciji. Marko: lepo pozdravljena prijazna krčmarica. Kmalu pridem zopet na kosilo. Gostilničarka: srečno pot in lepo se imej. PRILOGA III. SLOVARČEK PODGORSKIH JEDI jurček, šmorn: carski praženec mavta, zmešamo: matevž krvajc, štrudl: zavitek pečeni rajž: rižev narastek z jabolki zajčji ajmoht: zajčja obara kurji ajmoht: kokošja obara ričet: ješpren pristava, prstava, pristavljenka, prstavljanc, pristavljanka, prstaulanka: izdatna enolončnica iz zelenjave svinjskih kož