Laski pivar 12 web

Tradicija kot temelj prihodnosti

• leto XXI • november 2010 • • številka 12 •

Intervju z Dušanom Zorkom str. 6

Skupina Pivovarna Laško dobitnica številnih priznanj Trusted Brand str. 4

Simon Kukec Pivovar 1838 – 1910 str. 11

[ str. 1 ]

JESENSKO

BRANJE

Pred dnevi nas je z obiskom ob svo-jem osebnem jubileju, počastila gospa Ljerka Zemljič, pravnuki-

nja našega prvega slovenskega pivovarja Simona Kukca. Ob tej priložnosti smo lahko slišali veliko zanimivih zgodb o pivovarni, pivu in ljudeh. Zgodb, ki so pisale zgodovino kraja in ga zaznamo-vale. Zgodb, ki nam odstirajo nekatere skrivnosti takratnega časa in nam dajejo samozavest tudi v najtežjih časih, da ver-jamemo vase in svoje sodelavce.

Praded Ljerke Zemljič, Simon Kukec je kupil pivovarno na dražbi v Laškem,

njeno vodenje pa zaupal sinu. Kljub po-smehovanju in pritiskom laških Nemcev je pivovarni uspelo, da so pivo iz Laškega izvažali celo v Egipt, Indijo in Budimpe-što. Morda tudi zato, ker so se še predobro zavedali, da lahko majhna pivovarna iz malega mesteca sredi dežele, ki leži stran od glavnih tranzitnih poti, uspe le s ka-kovostjo in razvojem novih, atraktivnih izdelkov.

Tako tudi danes, sredi gospodarskega krča, v Skupini Laško pripravljamo vrsto razvojnih projektov. Nadaljujemo tradici-jo, ki sta jo v Laškem začeli že družini Ku-

kec in Elsbacher, z za tiste čase novo vrsto piva in prvo pivsko znamko – termalnim pivom z laško termalno vodo. Kako vizio-narski so bili dokazuje tudi dejstvo, da to pivo, v nekoliko drugačni obliki, obstaja še danes.

Na nas je, da tradicijo, ki so jo tako uspešno začeli pred 185 leti, uspešno tudi nadaljujemo. •

Besedilo: Jure Struc

Marjan je k nam prišel leta 1959 in več kot petintrideset let dela posvetil našemu podjetju, pri tem pa nesebično pomagal marsikomu izmed nas. Znal je pozorno prisluhniti in najti razumevanje za vrsto različnih pogledov in interesov. S pozitiv-nim gledanjem na življenje je prispeval k prijetnejšemu delovnemu vzdušju v pod-jetju. Z neverjetnim posluhom je znal bla-žiti napetosti, do katerih tako hitro pride v medčloveških odnosih.

Kmalu po prihodu v Pivovarno Laško je Marjan ugotovil, da za razvoj potrebuje-mo dobre kadre. Tako smo leta 1962 prav po njegovi zaslugi in izvrstnem občutku za ljudi, podelili prve kadrovske štipendije prihodnjim ključnim in vodilnim kadrom pivovarne. Ena izmed pomembnejših po-tez ob njegovem prihodu je bila tudi arhi-viranje delniške knjige Pivovarne Laško iz

leta 1938. S tem je omogočil, da se je takra-tnih 1500 delničarjev lahko pri kasnejšem lastniškem preoblikovanju družbe, izka-zalo za lastnike oz. naslednike delničarjev predvojne pivovarne.

Ker je bil Marjan po duši in srcu pravi socialist, je pomagal vsakemu zaposlene-mu v Pivovarni Laško ustvarjati pogoje za izgradnjo temeljev socialne varnosti. Tako si je večina zaposlenih uspela z ugodnim kreditiranjem ustvariti primeren stano-vanjski standard.

Kot velik pragmatik je Marjan Zor bi-stveno pripomogel tudi k temu, da kljub precejšnjim pritiskom vrhov političnega vodstva v takratni republiki ni prišlo do tako imenovanega TOZD-iranja Pivovar-ne Laško, zato nam je Marjan vedno go-voril, da se je potrebno zanesti nase in lastno pamet. Tudi zato takrat v Pivovarni

Laško politika ni imela nobenega vpliva in izkazalo se je, da je bilo to dobro tako za razvoj družbe in njene zaposlene, kot tudi za lokalno skupnost.

V času Marjana Zora je Pivovarna La-ško dosegala izjemno rast poslovanja, s sporazumom o poslovno–tehničnem so-delovanju s tedanjim Talisom iz Maribo-ra, pa je leta 1983 uspela izvesti tudi prvo združitev slovenske pivovarske industrije. Kmalu je s strmo rastjo prodaje postala tudi največja pivovarna v tedanji Jugosla-viji.

S pripravo zakonskih možnosti je Mar-jan omogočil pogoje za solastništvo zapo-slenih v novi delniški družbi, ki se je usta-novila leta 1995. Tako je kot predsednik prvega nadzornega sveta Pivovarne Laško, d.d. bistveno prispeval h ključnim poslov-nim odločitvam, ki so omogočale ponov-no rast podjetja in zagotavljale stabilnost vrednosti delnice, predvsem pa tudi soci-alno varnost zaposlenim. Z uspešno za-ključenim drugim mandatom predsedni-ka nadzornega sveta, je leta 2003 končal svojo poslovno pot v pivovarni.

Kljub preranemu slovesu našega pri-jatelja Marjana Zora, pa ne bi smeli go-voriti o žalosti ki nam jo je njegovo slovo prineslo, saj si tega zagotovo ne bi želel. Sam nam je predstavljal zgled za prema-govanje težav. Zdravstvenih in drugih. In čeprav vsi vemo, da ni imel vedno razloga za veselje in vedrino, nas je znova in zno-va presenečal s svojim nezlomljivim opti-mizmom. Želimo si, da bi si vsi večkrat ponovili njegov življenjski moto: » Nikoli drugemu ne stori tistega, kar ne želiš, da drugi storijo tebi.« Tebi Marjan pa hvala za trud, delo in predvsem prijateljstvo, ki si ga gojil v naši družbi. Za seboj si pustil modrost, ki ji bomo skušali slediti.

Spominjali se te bomo z najglobljim spoštovanjem. •

Besedilo: Matej Oset in Gorazd Šetina

[ str. 2 ]

• G L A S I L O P I V O VA R N E L A Š K O •


Marjan ZorT

ežko je v nekaj besedah strniti življenje človeka kot je bil Marjan Zor. Ob vesti o nepričakovanem slovesu človeka, ki nam je bil dolga leta bli-zu, se zdrznemo in v trenutku zavemo človeške krhkosti in minljivosti.

Ostanejo spomini na skupaj preživete dni in trenutke sreče.

[ str. 3 ]



Fructalove jesenske dobrote

VFructalu smo ves čas usmerjeni k željam in potrebam po-trošnikov - v sodelovanju z naravo jim želimo ponuditi le najboljše in najnovejše. Osredotočili smo se na rdeče

sadeže, ker so bogati z antioksidanti, ki ohranjajo zdravje in pre-magujejo utrujenost.

Red Berries Selection – 100% sok iz sveže stisnjenega sadja

Sokovi Selection zaradi skrbnega postopka izbire in predelave sadja predstavljajo kakovostni vrh Fructalovih sokov. Ananasu, grenivki in pomaranči se je pridružil nov 100% sok iz sveže sti-snjenega rdečega sadja – Red Berries Selection je okusna harmo-nija malin, rdečega grozdja, jagod in jabolk.

Zaradi posebnega procesa izdelave soka iz sveže stisnjenega sadja ter strogo nadzorovanih in izbranih surovin, so sokovi Se-lection edinstvenega okusa in predstavljajo naravni vir vitaminov in energije, potrebne za delovanje organizma ob vsakodnevnih naporih in aktivnostih. Preneseni so iz narave in stisnjeni z ljube-znijo. Ko jih boste poizkusili, vas bo prevzel domač občutek, da se je narava želela stisniti k vam.

Zdravje je v plodovih narave – Fructal Natura

Sokovi Fructal Natura so namenjeni vsem, ki sta jim zdravje in dobro počutje na prvem mestu. Izbrani naravni zelenjavno-sadni sokovi s 100% sadno-zelenjavnim deležem brez dodanega sladkorja, zadovoljujejo različne potrebe telesa: korenčkov sok z jabolkom in pomarančo je naraven vir vitamina A, ki pomaga pri vzdrževanju normalnega delovanja oči in kože. Sok iz rdeče pese je vir betaina, ki podpira naravno delovanje srca in ožilja, sok su-hih sliv pa pomaga uravnavati prebavo. V oktobru se je Fructalovi Naturi pridružil 100% sok iz grozdja in brusnic, ki blagodejno vpliva na sečila.

Sokovi Fructal Natura so nepogrešljivi pri dietah in so izvrstni za pitje vsak dan, saj dajejo energijo in skrbijo za dobro počutje.

Praznični jagoda in marelica Za sladokusce smo pripravili posebno, praznično izdajo jago-

dnega in mareličnega nektarja Fructal Premium. Oba sta bila na mednarodnem ocenjevanju v Gornji Radgoni za svojo izjemno kakovost nagrajena z veliko zlato medaljo in nazivom šampiona.

Bogastvo vitaminov v rdečem sadju – 100% multivitamin

Klasični program sokov, nektarjev in pijač smo obogatili z no-vim 100% sokom iz rdečega sadja z dodanimi 6 vitamini. Sok iz jabolk, grozdja, bezga, črnega ribeza, aronije, višenj in malin je obogaten z vitamini skupine B-kompleksa: niacinom, panto-tensko kislino, B6, biotinom in vitaminom B12. Vitamini v soku oskrbujejo organizem z energijo, pomembni pa so tudi pri pre-snovi ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin, zagotavljanju normalnega delovanja živčevja, ohranjanju mišičnega tonusa in zdravja kože, las ter oči. H krepitvi imunskega sistema dodatno prispeva vitamin C.

Frutek za naše najmlajše Naši malčki se bodo sladkali z novim sokom iz sliv in odlično

kašico iz jagod. Sok iz sliv, jabolk in hrušk, je brez dodanega sladkorja, brez

glutena in namenjen malčkom po 4. mesecu starosti. Tudi kaši-ca iz jabolk, grozdja in jagod je brez dodanega sladkorja in brez glutena, za otroke po 6. mesecu starosti.

Vabimo vas, da preizkusite najnovejše Fructalove izdelke! Z njimi boste učinkovito poskrbeli za uravnoteženo in raznoliko prehrano ter zdrav način življenja! •

Besedilo: Dragica, Tina, Tanja, Blanka in Tina

[ str. 4 ]



Skupina Pivovarna Laško dobitnica številnih priznanj Trusted Brand

V dvorani hotela Union je 1. oktobra 2010 potekala svečana podelitev priznanj Trusted Brand 2010. Gre za eno izmed največjih evropskih raziskav o odnosu potrošnikov do iz-

delkov in storitev široke potrošnje, ki jo po vsej Evropi že več let izvaja revija Reader´s Digest. Poleg Slovenije in Hrvaške jo izva-jajo še v 16 državah. Ta raziskava omogoča tudi medkulturne pri-merjave, saj obsega 20 enakih kategorij za vse države, preostale pa so izbrane lokalno. V Sloveniji jo je že četrto leto zapored izvedel neodvisni inštitut za raziskavo medijev Mediana. V njej je sodelo-valo 1190 naključno izbranih naročnikov revije Reader´s Digest.

Dobra bera podjetij Skupine Pivovarne Laško

Zelo dobro so se izkazala podjetja iz Skupine Pivovarna Laško. V kategoriji pivo je nagrado že tretjič zapored, odkar je v raziskavo uvrščeno tudi pivo, dobila blagovna znamka Laško pivo podjetja Pivovarne Laško. Laskavi naslov je četrtič zapored prejelo tudi podjetje Fructal, in sicer v kategoriji sokovi, v kategoriji otroška

hrana pa znamka Frutek. Priznanja je v kategoriji ustekleničenih vod bila deležna tudi Pivovarna Union, in sicer z blagovno znam-ko Zala.Kot so pokazali rezultati raziskave, so slovenskim kupcem pri blagovnih znamkah najpomembnejši tradicija, skrb podjetja za okolje, dobre izkušnje z izdelki, sposobnost vodstva podjetja in kakovost izdelkov. To pa so lastnosti, ki bogatijo tudi Skupino Pivovarna Laško. •

Besedilo: Rok Nemec

Radenska skrbi za čisto okoljeSodelavke in sodelavci Radenske urejali okolje v podjetju

Radenska ima ob svojih treh srcih tudi zeleno srce, saj je njena dejavnost tesno povezana in odvisna od skrbnega ravnanja z okoljem. Vrednosti neokrnjenih narav-nih virov pa se najbolj zavedamo prav mi, ki živimo od njih.

Čistilne akcije se je udeležilo okoli 400 ljudi

Na pobudo sodelavk in sodelavcev Ra-denske, članov sindikata in drugih srč-nih žena in mož podjetja, so sodelavci že spomladi pripravili čistilno akcijo znotraj podjetja, kjer so na novo uredili zelenice ob upravni stavbi Radenske in polepšali

njeno podobo - zanje, številne obiskovalce in poslovne partnerje.

Skrb za čisto okolje je v Radencih še posebej izrazita, saj se je pomladne akcije »Očistimo Slovenijo v enem dnevu« v Ra-dencih udeležilo skoraj 400 udeležencev.

V petek, 15. oktobra 2010 pa se je kljub megli in jutranjemu hladu začela že druga akcija čiščenja v Radenski. Tudi podjetja so namreč kot hiše, kjer je treba občasno te-

meljito počistiti in urediti okolico, poskrbe-ti za cvetje, travnike in druge površine. So-delavce je za njihov trud v tej akciji podjetje nagradilo s posebnimi majicami Radenske s sloganom »Radenska v skrbi za čisto oko-lje. Čistilno akcijo so zaključili s pojedino vročega kostanja in malico ter si na koncu obljubili, da se prihodnje leto spet srečajo z istim ciljem: za čisto in eko Radensko. •

Besedilo: Milan Verdev

Foto: Dani Mauko

[ str. 5 ]



Gostinsko turistični zbor Slovenije

Med 12. in 14. oktobrom je v Kranjski Gori potekal že 57. Gostinsko turistični zbor Slovenije, ki ima najdaljšo tradicijo in je največji te vrste v Sloveniji. V treh dneh

si ga je ogledalo okoli 5500 obiskovalcev. V sklopu prireditve se je odvilo 25 strokovnih tekmovanj s kar 562 tekmovalci v različnih gostinskih in turističnih disciplinah.

Na prireditvi prvič prisotna vsa podjetja skupine Pivovarne Laško

Po nekajletnem zatišju prisotnosti na tradicionalnem Gostinsko turističnem zboru, se je skupina Pivovarna Laško v letošnjem letu odločila temu narediti konec in podrobneje predstaviti podjetja skupine (Laško, Union, Radenska, Fructal) in njihove proizvode.

Ključnega pomena za podjetja iz skupine Pivovarne Laško je bil skupni razstavni prostor, namenjen predstavitvi vseh proizvodov skupine, gostinskim in turističnim delavcem, širši javnosti ter ne-nazadnje tudi krepitvi vezi med vodji ključni kupcev, vodij pospe-ševalcev prodaje Pivovarne Laško skupina in poslovnim partner-jem. Glede na odziv in obisk smo očitno na pravi poti k večanju prisotnosti asortimana proizvodov skupine v vse kanale horece.

Dogajanje na prizorišču je dodatno popestrila še Laška godba na tolkala v spremstvu mažoretk, ki so s svojo točko zabavale vse prisotne in na mestu dogajanja pustile pečat pozitivnega vzdušja, v glavah obiskovalcev pa percepcijo na tradicijo in kakovost naših izdelkov.

Pivovarna Laško in Union sta prvič skupaj omogočili idealne pogoje za tekmovalce, ki so se pomerili v disciplini poznavanja

in točenja piva ter jih za njihovo odličnost tudi nagradili. Tako se je glavne nagrade - vožnje z balonom - veselil Miro Šiler iz Term Ptuj.

V sodelovanju s Thermano Laško smo pripravili tudi slavnostni pogrinjek, ki je ponazarjal 185 let pivovarstva z Gambrinusom. Pogrinjek ni navdušil le obiskovalcev, temveč tudi strokovno ko-misijo in avtorju, Bogdanu Deželaku prinesel 1. mesto v kategoriji „razstava pogrinjki”.

Vsekakor je takšno pojavljanje in prisotnost na 57. Gostinsko turističnem zboru korak naprej, ki kaže pravo smer k uspešni pri-sotnosti in prepoznavnosti izdelkov. •

Besedilo: David Šaherl

Bojan Cizej

[ str. 6 ]



Govorice o selitvi proizvodnje Pivovarne Union ne potihnejo. Ali menite, da vre-dnost zemljišča (še posebej v sedanji krizi gradbeništva) odtehta izgubo trga, ki ga zdaj pokriva Pivovarna Union? Kam bo šla proizvodnja - v Čačak ali Laško?

Omenjene govorice se pojavljajo že za-dnjih deset let. Pa vendar proizvodnja v Unionu še zmeraj stoji. Čeprav je morebi-ti lokacija sredi Ljubljane za marsikoga, ki se ukvarja z nepremičninami zanimiva, pa nas vodijo ekonomski interesi. In ti ka-žejo na to, da bo do nadaljnjega ostalo pri

obstoječih lokacijah.

Kot velik del Laščanov sem tudi sam dol-ga leta pomagal soustvarjati Pivovarno La-ško. Žal so rezultat tega dela nekateri bivši vodilni v skupini Pivovarna Laško krepko olastninili. Kdaj nameravate pivovarski voz očistiti vseh balastov, ki ne spadajo nanj?

Pivovarniški voz čistimo balastov že od kar ta ekipa vodi pivovarno. Korak za korakom.

Kako je priti v podjetje, ki ga ne moreš več privatizirati, ker ga je že nekdo pred vami?

Vsekakor sem v Skupini Pivovarna La-ško kot manager in ne kot lastnik. Izziv vidim v uspešnem vodenju podjetja ter sanaciji v interesu lastnikov, upnikov, kupcev in zaposlenih..

Finančni rezultati obeh pivovarn so slabi, prodajna cena piva pa je v primerjavi s ti-stimi drugod po Evropi precej višja. Kaj je razlog temu?

Poslovanje obeh pivovarn na področju prodaje piva je dobro. Res pa je, da je sku-pina obremenjena z dolgovi, ki se nanaša-jo na finančne naložbe, ki niso povezane z osnovnim poslom pivovarn.

Glede cene lahko rečem, da samo pivo delamo po konkurenčnih pogojih. Treba pa je upoštevati, da so dajatve oz. troša-rine in ostali davki ki obremenjujejo pivo v Sloveniji, bistveno višji kot v sosednjih državah. Slovenija je namreč 5. država EU po višini trošarine na pivo vino, ki je pri nas zelo prisotno, pa ima trošarinsko sto-pnjo 0. V prvih štirih državah EU je vino obremenjeno z enako ali višjo trošarino kot pivo.

V končni ceni piva si slovenska država odreže bistveno večji kolač kot druge dr-žave. Več kot 43 % cene predstavljata tro-šarina in DDV.

Kdaj imate namen izplačati (iztisnitev) male delničarje svojih hčerinskih družb (Union, Fructal, Radenska) saj v večini že presegate 90%?

V kolikor bi prišlo do pripojitve teh družb, bi se to zgodilo. Do takrat bo la-stništvo ostalo v teh okvirjih.Kako bo s sponzorstvom v košarki? Ali boste še naprej podpirali 2 kluba, Union Olimpijo in Pivovarno Laško? Kako bo s tem po konsolidaciji v skupini Pivovarne Laško?

Intervju z Dušanom Zorkom Predsednik uprave Pivovarne Laško Dušan Zorko je 21.9.2010 v inter-

vjuju za slovenski gospodarski časnik Finance odgovarjal na vprašanja bralcev. Redakcija Financ je objavila odgovore na nekatera izmed za-

nimivejših vprašanj, Laški Pivar pa jih - z namenom razjasnitve določenih perečih tem in mitov o izdelkih tako Skupine Pivovarna Laško kot tudi same Pivovarne Laško - posreduje v naslednjih vrsticah. V prvem sklopu povzemamo nekatere odgovore, ki zadevajo poslovanje pod-jetij Skupine Pivovarna Laško, v drugem pa pojasnila o nekaterih večnih po-lemikah na temo kakovosti piva.

[ str. 7 ]



Skupina Pivovarna Laško bo tudi v pri-hodnje eden največjih sponzorjev sloven-skega športa. Seveda pa bomo pri spon-zorstvih racionalni in tržno usmerjeni.

Zakaj je kvaliteta laškega piva zmeraj slab-ša in zakaj me po njem boli glava?

Kakovost Laškega piva je odlična. To dokazujejo številne najbolj prestižne nagrade, ki jih prejemamo. Samo v letu 2010 smo za naše pivske izdelke prejeli štiri.

Glavobol po pitju kateregakoli alko-hola strokovnjaki povezujejo s preveliko zaužito količino le tega. Gre preprosto za dehidracijo organizma. Glavobol, ki ga povzroča določena blagovna znamka, pa je tako imenovani urbani mit. S tem mitom se ponavadi soočajo na trgih, kjer se pojavljata dve močni blagovni znamki. Znanstveno tega ni mogoče potrditi, zato mu tudi rečemo mit.

Strokovnjaki so te mite skušali razbiti s testi, kjer so uporabnikom navzkrižno zamenjali embalažo in vsebino. Seveda je glava bolela tiste, ki so mislili, da pijejo pijačo, po kateri običajno boli glava.

Je pa res, da je pivo za pivce emocional-na zgodba, ki se dogaja v glavi in glede na vse zaplete skozi katere je šla pivovarna zadnja leta verjamem, da kdo misli, da se je pivo poslabšalo, čeprav temu ni tako.

Zanima me pojasnilo vsakoletnih, vedno večjih odstopanj v kvaliteti piv - poleg spre-memb receptur (laškega skoraj ne pijemo več, tako se je poslabšalo), se izjemna ni-hanja dogajajo tudi med serijami in pa med različnimi polnitvami (primer: 0,33l ter 0,5l steklenica Uniona se zelo razliku-jeta, primerjava s pločevinko je skoraj ne-mogoča - kot da ne gre za isto pivo; Union Premium se je v zadnjih serijah pogrenil do neužitnosti). Kaj je torej vaša strategija, slabšanje kakovosti ob višanju cen in po-časno uničenje obeh pivovarn?

Še enkrat moram poudariti, da sta tako Laško kot Union kakovostni blagovni znamki, ki prejemata številne prestižne mednarodne nagrade. Razlike med em-balažami, ki jih omenjate, lahko nastanejo zaradi načina testiranja oz. okušanja. Če poenostavim; kozarec vode se drugače pije v puščavi kot sredi največjega naliva. Pri ustrezno izvedenem »slepem« testu so razlike med serijami skorajda nezaznavne.

Kot nasledniki več stoletnega pivovar-stva se trudimo, da naša piva ohranjajo svoj značaj. In to lahko dosežemo s so-dobno tehnologijo in tradiconalnim nači-nom varjenja piva. Pri laških pivih ne bo-ste našli „high gravity” postopka varjenja, ki je zelo priljubljen pri multinacionalnih korporacijah. V želji po čim večjem izple-nu, te varijo bolj koncentrirano sladico, ki jo nato mešajo z vodo. Podobno kot mali-novec. Mi tega ne počnemo.

Zakaj ste se v Pivovarni Laško odločili za bolj zdravo recepturo za pivo z več vode? Zakaj tega ne oglašujete, saj bi se v poplavi zdravih izdelkov to gotovo prijelo?

Pivo je v 85 % in več sestavljeno iz vode, 15% pa predstavljajo produkti, ki jih do-bimo iz sladu in hmelja. In nenazadnje - pivo je v človeški zgodovini že od samega začetka. Vsekakor gre za zdrav produkt, ki pa ga je treba uživati zmerno, kot tudi vsa ostala živila in pijače.

Kdaj uporabniki lahko pričakujemo pe-strejšo ponudbo piva, npr. pivo z 12°, 11°in 10° ekstrakta, ustekleničeno poltemno pivo, pšenično pivo, močnejše svetlo pivo z najmanj 8% alkohola (npr. tipa Duvel)?

V Skupini Pivovarna Laško nudimo več kot 13 vrst piva in pivskih mešanic. Od brezalkoholnih vrst do piva z visokim od-

stotkom alkohola in ekstrakta. Občasno pivcem ponudimo posebne polnitve. Te ostanejo na trgu dokler so zanimive za pivce.

Pšenično pivo ni nič novega na našem trgu. V Laškem smo ga proizvajali v 80. letih. Tuji pivovarji ga ponujajo še danes, pa vendar brez večjega uspeha. Netopir je bil poltemno pivo, ki pa smo ga po nekaj letih umaknili. Samo vprašanje časa je, kdaj bo spet postalo zanimivo.

Zadnja novost je bil Eliksir, zimsko pivo s 7,6 % vol. alkohola in 16% ekstrak-ta. Pivci so ga dobro sprejeli in ga zato nameravamo prodajati tudi v letošnji zimi. Kot rečeno; novosti niso problem, je pa treba upoštevati dejstvo, da delamo projekte, ki so ekonomsko upravičeni. Ne-nazadnje smo odgovorni lastnikom, ki od nas pričakujejo dobre rezultate.

Moram priznati, da je bilo pred leti pivo Union bolj okusno od Laškega. Ko pa je prišlo do prevzema, se je zgodilo obratno in okus Uniona ni več primerljiv s prej-šnjim. Zakaj je do tega prišlo?

Z vašim vprašanjem ste še enkrat ilu-strirali poanto, da pivo za pivce ni zgodba sestavin, ampak percepcije. •

Besedilo: M. R.

[ str. 8 ]



Gostilna Kunstej iz Radovljice z več kot 100 letno tradicijo

V knjigi »Stoletne gostilne na slovenskem« avtorja Draga Medveda, ima gostilna Kunstelj vidno mesto. Stoji v sta-rem mestnem jedru Radovljice. S pokrite terase in vrtne-

ga dela restavracije, se obiskovalcu ponuja razgled po dolini Save, preko Bleda vse do Triglava v ozadju. Obisk se ne izplača samo zaradi razgleda, odlična je tudi kuhinja in prijeten ambient, ki poudarja 100 let tradicije. Gostilna sprejme 300 gostov, na vrtni terasi pa še dodatnih 100. Če boste obiskali Gorenjsko za nekaj dni, vam pri Kunstlju ponudijo tudi prenočišče v eni izmed 10 sob. Kuhinja vam bo ponudila dobrote slovenske kuhinje z rižoto z jurčki ali jurčki z jajčki za predjed, slastno svinjsko pečenko z restanim krompirjem ali ajdovimi štruklji, za sladico pa flancate ali štruklje z medom; za vse okuse pa še mnogo drugih dobrot tradicionalne slovenske kuhinje.

Že leta 1938 so gostilne na Gorenjskem ˝zalagali˝ z Laškim pivom

Leta 1873 je Fran Kunstelj zgradil in uredil gostilno, ki je kmalu zaslovela ne samo na Radovljiškem ampak tudi na Gorenjskem. Gospodar ni bil samo podjeten, ampak tudi velik domoljub, saj je uredil tudi prostore za delovanje pevskega in bralnega društva. Leta 1926 je gostilno in posestvo kupila Jerica Štihrle, ter z mo-žem Janezom nadaljevala tradicijo gostilne Kunstelj. Sin Anton je, na pobudo številnih delničarjev iz Gorenjske, že leta 1938 pre-vzel »zalogo« laškega piva za Gorenjsko tržišče. Sčasoma je posel zacvetel, za razvoz pa si je Anton omislil kamion – tovornjak s pogonom na oglje in svojim šoferjem.

Že takrat pa so očitno uporabljali prave marketinške pristope za pospeševanje prodaje. Tone je namreč svojima hlapcema v žep stisnil nekaj dinarjev in ju poslal po gostilnah na Gorenjskem,

kjer sta naročala Laško pivo, ki ga seveda nista dobila in že nasle-dnji dan so začela prihajati prva naročila.

Laško pivo leta 1991 znova na Gorenjskem trgu

V 60. letih je nastopila velika kriza. Proizvodnja piva ni zado-ščala povpraševanju, zato so v Laškem morali izstopiti iz nekate-rih tradicionalnih trgov, kot sta bila Primorski in Gorenjski.

Leta 1991 je z razpadom jugoslovanskega trga, Jože Sadar vodil akcijo razvoja celotnega slovenskega trga in tako zopet pridobil staro tradicionalno »Kunto« (gostilno Kunstej). Slavnostni pod-pis pogodbe sta v prijetnem ambientu na gradu Tabor v Laškem, z današnjim lastnikom Antonom Štihrlejem podpisala Tone Turnšek in Jože Sadar. •

Besedilo: Gorazd Šetina

[ str. 9 ]



Sindikalno potovanje po jugu Španije

Člani sindikata Pivovarne Laško smo se konec septembra odpravili v špansko pokrajino Andaluzijo. Že na poti do le-tališča smo poskrbeli za dobro voljo, dodatno pa nas je raz-

veselil Urban, ki je vsakemu od nas podaril posebno majico »Laško inside«. Ob pristanku v Malagi smo si najprej ogledali pivovarno San Miguel, ki letno zvari in proda okoli 1.800.000 hl piva. Po ogledu proizvodnje so nas pogostili s prigrizki in njihovim pivom. Nato nas je pot vodila do skrajne točke juga Evrope, Gibraltarja. Po prehodu meje (op. Gibraltar je Angleško ozemlje) smo se presedli v manjše avtobuse, ki so nas peljali na »sveto« goro. Na vrhu so nas pričakale najbolj znane prebivalke te gore, berberske brezrepe opice Macaca sylvanus. Z veseljem so pozirale na naših ramenih. Ogledali smo si tudi kapniško jamo sv. Michaela ter ostale zname-nitosti. Proti večeru smo se vrnili na obalo Costa del Sol – Torremo-linos, kjer smo bili nastanjeni.

Naslednji dan smo odšli v Granado, kjer smo si ogledali arhi-tekturni biser – Alhambro. Dvorec predstavlja enega največjih do-sežkov mavrske arhitekture iz 14. stoletja. Resnično je Alhambra vredna svojega slovesa in nas je navdušila z vso svojo lepoto. V teh krajih je doma tudi značilen španski ples flamenko in z veseljem smo si ga ogledali. Ob koncu predstave smo bili deležni tudi šole

osnovnih korakov flamenka. Naslednji dan smo se odpravili proti Sevilli, ki slovi kot eno naj-

lepših mest na svetu. Najprej smo si ogledali prizorišče nekdanje svetovne razstave Expo Plaza de Espagna, ki je nastalo po načrtih arhitekta Anibala Gonzalesa 1929. Pogledali smo si zanimivo sta-rodavno četrt Bario Santa Cruz, z ozkimi ulicami, trgi in majh-nimi gostilnicami. Na koncu pa še gotsko katedralo, ki slovi kot tretja največja cerkev na svetu. V njej smo med drugim videli tudi domnevno grobnico Krištofa Columba.

Pozno popoldne smo se vrnili nazaj v Torremolinost kjer smo si privoščili kozarček okusne sangrije na prelepi obali sredozem-skega morja.

Skupaj smo preživeli lepe dneve, ki se jih bomo spominjali po prijetnem druženju, toplem sredozemskem vremenu, čudovi-ti pokrajini oljčnih nasadov. To potovanje je bilo dokaj naporno, utrujajoče… vendar je bilo vredno tega, saj smo videli in spoznali tipično špansko kulturo.

Želja vseh nas je, da bi se takšnih izletov udeleževali tudi v pri-hodnje.. •

besedilo: Marjan Holcer

[ str. 10 ]



1 mio Union steklenic,Union zmajček

S lovenija se je kvalificirala in tudi nastopila na letošnjem Svetovnem prvenstvu v nogometu. Pivovarna

Union je to priložnost izkoristila za lansi-ranje velike kampanje pod nazivom “Pove-zani s strastjo”, ki slavi občutek povezano-sti in navijaške evforije, ki je v tistem času vladala v deželi.

Že preko 9.000 članov Facebook strani Union

Za kampanjo “Povezani s strastjo” smo se odločili, da bomo poleg klasičnih medi-jev, kot so televizija, plakati in print oglasi, tokrat prvič zgradili tudi spletno skupnost ljubiteljev Union piva, pa tudi slovenskih navijačev.

Poleg korporativne strani Facebook Fan, ki je do sedaj zbrala že več kot 9.000 na-vijačev oz. ljubiteljev, je bila izdelana tudi posebna Facebook aplikacija pod nazivom “Union Zmajček”, katere cilj je bil skozi igro in navijanje, prežeto z močnim Uni-on brandingom, razveseliti obstoječe lju-bitelje Union piva in pritegniti nove.

Izjemno uspešna aplikacija ˝Union Zmajček˝

Aplikacija “Union Zmajček” uporabni-kom omogoča kreiranje njihovega lastne-ga avatarja “Zmajčka”, ognjevitega slo-venskega navijača, ki je hkrati tudi simbol Pivovarne Union. Naloga uporabnika igre je bila ohranjanje navijaškega razpolože-nja svojega Zmajčka na čim višji ravni in zbiranje točk. Za ohranjanje razpoloženja je bilo potrebno Zmajčka redno oskrbova-ti z Union pivom. Zmajček je poleg tega zahteval, naj se v igro vključi čim več Face-book prijateljev, ki bi ga redno oskrbovali s čim večjimi količinami piva, zbirali točke in osvajali dragocene nagrade. Zmajčkovo

razpoloženje je bilo v celoti animirano in je variiralo skozi vrsto emocij – od dolgčasa in zapuščenosti ko je bil brez piva, pa vse do navijaške evforije ko je bil poleg njega Union.

Aplikacija “Union Zmajček” se je izka-zala kot izjemno uspešna in je doslej med uporabniki povzročila zamenjavo več kot milijona steklenic petih vrst Union piva. Igra je postala popularna med številnimi generacijami slovenskih navijačev. Učin-kovitost aplikacije se kaže tudi z odlični-mi kritikami on line komunikacije, saj je bilo več kot 28.000 uporabnikov in skoraj 240.000 obiskov Zmajčkove aplikacije ter 1,5 milijona ogledov strani!

Vabljeni ste, da pošljete pivo svojim prijateljem! •www.facebook.com/union

Besedilo: Nina Tomše



[ str. 11 ]

O njem in o zgodovini laške pivovarne je mnogo zgodovinskih virov, zato o tem ne bom pisala (Edo Jelovšek 1975 – 150 let zgodovine pivovarništva v Laškem, Glasilo Pivovarne Laško št. 6, Laški pivovar, itd.)

Omenila bom samo to, da je pivovarno v Žalcu vodil sam, pivovarno v Laškem, ki jo je kupil na dražbi, pa je vodil njegov sin Ed-vard, hči Aneta, ki se je kasneje poročila z znanim laškim trgovcem Konradom Elsba-cherjem, pa je bila glavna knjigovodkinja. (1895-1902). Laško pivovarno so povečali in izpopolnili ter opremili z boljšimi stroji.

Tako družina Kukec kot tudi družina Elsbacher sta bili vseskozi izrazito sloven-ski napredni družini. V svojih obratih so zaposlovali izključno slovenske in češke

delavce, zato so bili vedno na udaru nem-škutarjev, ki so jih blatili in se iz njih nor-čevali.

Simon Kukec je v Laškem uveljavil novo vrsto piva in prvo pivsko znamko – termal-no pivo z laško termalno vodo, in to pivo v nekoliko drugačni obliki obstaja še danes. Ugotovil je, da termalna voda izboljšuje okus piva. Visoka kvaliteta tega piva je bila vzrok, da ga je lahko izvažal v Egipt, Indi-jo in kasneje v Budimpešto. Laški Nemci in nemškutarji so se iz Kukčevih novitet norčevali samo zato, ker je bila pivovarna narodno zavedno slovensko podjetje, ki je uspešno kljubovalo nemški konkurenci.

Narodno zavednost je nadaljevala nje-gova hčerka Aneta Kukec, poročena Els-

bacher, ki je vseskozi ohranila svoj slovenski ponos. Zato je bila tudi prva, ki so jo Nemci ob svojem prihodu v Laško leta 1941 zaprli v Stari pisker v Celju.

Simon Kukec je bil za svoj čas izredno napreden mož, ki je vedno videl priložnost za posel in je bil toliko hraber, da je vsako priložnost tudi uresničil. (Olga Kabalin, njegova pravnukinja).

Po spominih svoje babice Anete Elsba-cher in po podatkih iz Zbornika ZKŠT iz Žalca napisal pravnukinja Simona Kukca – Ljerka Zemljič, roj. Rybář. •

Besedilo: Ljerka Zemljič

Simon KukecPivovar 1838 – 1910

Letos poteka 100 let od smrti Simona Kukca – pivovarja v Žalcu in v Laškem. V tistem času je veljal za najpomembnejšega pivovarja v naših krajih in še danes ga imenujemo očeta laškega piva.

Gospa Ljerka Zemljič, pravnukinja našega prvega slovenskega pivovarja Simona Kukca, je v preteklem mesecu praznovala osebni jubilej. Ob tej priložnosti nas je obiskala v krogu svojih prijateljic in nam zaupala marsikatero zanimivost o Pivovarni Laško, kot ji ga je skozi ustno sporočilo prenesla babica. V imenu Pivovarne Laško ji čestitamo ter želimo še naprej trdnega zdravja in dobre volje.

Kolofon

Izdajatelj: Pivovarna Laško d.d., Trubarjeva 28, 3270 Laško • Odgovorni urednik: Gorazd Šetina,

e-naslov: [email protected] • Oblikovanje: LUKS • Fotografije: arhiv Pivovarne Laško •

november 2010

[ str. 12 ]

Bolje je it s šihta mal okregan kot pa fejst zmatran.

Neznani pivovar

Iskrica

Enodnevni sindikalni izlet Pivovarne Laško: Primorska 2010

Zjutraj smo se zbrali pred Pivovarno Laško in se odpravili na izlet na Primorsko. Pot nas je vodila mimo Ljubljane in naš prvi postanek smo naredili na Kozini v gostilni Mah-

nič. Postregli so nam z okusnim golažem in okrepčani smo na-daljevali našo pot v Koper. Obiskali smo Luko Koper. Predstavnik podjetja nam je izčrpno predstavil delovanje pristanišča. Videli smo pristajanje tovorne ladje, žerjave za razlaganje in nalaganje tovora, kontejnerski terminal, terminal za razsuti tovor, hladilne kontejnerje za prevoz sadja, avtomobilski terminal in izvedeli ve-liko novega. Nato smo se sprehodili po starem delu Kopra in obi-skali reprezentančno stavbo Pretorske palače, grajene v beneškem gotskem slogu. Notranjost danes uporabljajo za potrebe občine.

Predelana in urejena je s stilnim pohištvom v slavnostno dvorano, pisarne, v pritličju pa obratujeta turistično informacijski center ter razstavni prostor.

Sod Vina Koper s kapaciteto 41.427 litrov, je nekoč veljal za naj-večjega v Evropi

Notranjost danes uporabljajo za potrebe občine. Predelana in urejena je s stilnim pohištvom v slavnostno dvorano, pisarne, v pritličju pa obratujeta turistično informacijski center ter razstavni prostor. •

Besedilo: Danilo Bartol



[ str. 13 ]



[ str. 14 ]



Documents

Laski pivar 12 web