Laski pivar 14 web

• leto XXII • februar 2011 • • številka 14 •

Celostna podoba Skupine Pivovarna Laško str. 8

Življenje je alpinizem in obratno str. 5

Izjemen uspeh deskarja Roka Marguča str. 16

[ str. 1 ]

ODJUGA

Kaj imajo skupnega Galci, Rimlja-ni, prostozidarji, verske skupno-sti, humanitarne organizacije,

tolpe iz Los Angelesa, Viole, Dragonsi in podjetja Skupine Laško? Vsebinsko najbrž bore malo, saj se vse te združbe ukvarjajo s povsem različnimi dejavnost-mi. Po drugi strani pa gre za skupine lju-di, ki jih združujejo skupni interesi. Pa naj bodo idejni, verski, finančni, športni ali pa povsem nepomembni razlogi za ve-čino drugih, ki skupini ne pripadajo. Pri-padnike vseh teh skupin pa veže ključna skupna točka. Prepoznamo jih po njiho-vih simbolih. Eni so vidni od daleč, drugi pa vidni samo izbranim.

V preteklosti, ko so se ljudje pogosto bojevali, so imeli simboli povsem prak-tičen namen. Dobro je, če sredi bitke lo-čiš prijatelja od tistega, po komer je treba

udrihati. In koristno je, če veš, v kateri ta-bor se lahko po bitki vrneš, da ti bodo za-celili rane, ponudili živež in toplo besedo ter posredovali nove ukaze, običajno kot posledico ambicioznih poglavarjev.

Težko bi rekli, da se je človeštvo skozi stoletja bistveno spremenilo. Še vedno hočemo več, še vedno se bojujemo, išče-mo ljudi, ki bodo sledili naši ideji, naši zastavi, našemu simbolu. Dejstvo je, da smo socialna bitja. Radi pripadamo dolo-čeni skupini, ideji, klubu, politični stran-ki, veri ali brandu. Pod »našim« izbranim simbolom smo varni. Vsaj občutek je tak.

Simboli ali brandi so postali tudi po-memben del nacionalne prepoznavnosti. Ko pomislim na »Ameriko«, si v spomin prikličem Stars and stripes (zastavo), Coca Colo, Pepsi, Baracka Obamo, New York, Levis, McDonalds, Apple, Ford in

morda še kaj. V 2oo letni zgodovini kapi-talizma, so brandi postali del filmske in-dustrije, športa, kulture in politike. Zelo podobno pot so zadnja desetletja ubrale tudi evropske države kot so Švica, Finska ali Nemčija.

Slovenija je bila sredi osemdesetih »Moja dežela«. Generacija, ki smo bili ta-krat že skoraj v najstniških letih, se sim-bolov, ki so jih strokovnjaki skozi oglaše-valsko kampanjo opredelili za slovenske, še dobro spomnimo. Zelena barva, lipov list, narava, zaupanja vreden možakar in napev, ki nam še danes odzvanja v ušesih. Zakaj smo to potrebovali? Po vsej verje-tnosti zato, da se pripravimo na kasnejša leta, ki so Slovenijo peljala po samostoj-ni razvojni poti. Čeprav Slovenci kot na-cija še vedno iščemo svoje razpoznavne znake, se tudi po dvajsetih letih obstoja samostojne države vračamo k Triglavu, li-povemu listu, človeški ribici in lipicancu.

In kje se torej najdemo mi, člani Skupi-ne Laško? Zagotovo so naši vodilni brandi postali pomembni del naše in nacionalne prepoznavnosti. Ostajajo konkurenčni, ohranjajo svojo zgodbo, tradicijo, rekru-tirajo nove pripadnike in ponosno dvigu-jejo svoje simbole. Pa vendar prihajajo iz istega sistema. In na koncu vsakega dne-va in sleherne bitke se vračajo nazaj v naš skupni tabor, pod skupno marelo, v našo skupino. •

Besedilo: Jure Struc

Moja skupina

[ str. 2 ] [ str. 3 ]

• G L A S I L O P I V O VA R N E L A Š K O •




Katere človeške vrednote so vam najbližje?Iskrenost in pridnost. Ti dve lastnosti

lahko nadziramo sami, vse ostalo nam je dano. Ampak ni izgovora, da se ne bi ve-dno in v vseh položajih potrudili po svo-jih najboljših močeh. Včasih bo rezultat slabši kot smo pričakovali, ampak če smo se potrudili po najboljših močeh, si ne moremo ničesar očitati.

Kako kot član NS vidite trenutno stanje v Pivovarni Laško?

Stanje ni lahko. Tukaj najbrž ni po-trebno olepševati položaja. Skupina je prezadolžena in predimenzionirana. Bila so super leta nenehne rasti, ki so načrte obarvala bolj rožnato, kot bi bilo pame-tno. Prevzemalo se je premalo previdno in na stroške se ni dovolj pazilo. Ampak pivovarji se znamo strezniti in tudi to kri-zo bomo znali premagati.

Kako vidite Pivovarno Laško čez 5 let?Verjetno bo malce manjša. Verjetno je

ne bo več v nekaterih panogah, ki jih ne obvlada najbolje (npr. časopisi). Ampak Pivovarna Laško bo še vedno varila naj-boljše pivo na svetu, na potrebe in želje kupcev pa bomo postali še bolj pozorni. Pivovarna Laško bo bolj prožna in hitra družba. Iz Laškega že desetletja prihajajo najbolj pametni študentje in pritegniti jih moramo, da nam pri našem poslanstvu pomagajo. Potešitev ene izmed temeljnih človeških potreb, to je žeje, v Laškem ra-zumemo in vemo, da je to »sveto« poslan-stvo, ki ga Skupina Laško lahko uspešno izpolnjuje. V korist in zadovoljstvo naših strank, zaposlenih in lastnikov.

Uprava Pivovarne Laško je nadzornikom in delničarjem predstavila ambiciozno poslov-no strategijo. Kateri bodo po vašem najpomembnejši dejavniki za njeno uresničitev?

Menim, da sta ključna zdrava pamet in mirni živci. Pivo se je in se bo prodajalo in v Skupini Laško to znamo delati bolje kot kdorkoli drug. Vse ostale aktivnosti pa moramo presojati strogo racionalno. Če bo zmagala zdrava pamet potem se skupina Laško nima česa bati.

Zaključili smo še eno burno leto v zgo-dovini pivovarne. Kaj bi si želeli v poslov-nem in osebnem življenju za leto 2011?

Želim si, da bi v Laškem zmanjšali obseg zadolžitve, želim si, da bi se zopet začeli ukvarjati s pivom in ostalimi pija-čami in ne z lobiranjem pri bankirjih in politikih. Želim si, da bi dneve Piva in Cvetja, tako kot pred desetletjem, zopet uživali sproščeno in optimistično. •

Besedilo: Rok Nemec

Peter Groznik Objavljamo intervju s članom Nadzornega sveta Pivovarne Laško Petrom Groznikom, ki je poleg Marjana Mačkoška (predsednik Nadzornega sveta) ter Vladimirja Malenkovića, predstavnik kapitala.

Mali delničarji Pivovarne Laško zaskrbljeniDruštvo malih delničarjev Pivovarne Laško (v nadaljevanju

DMDPL oziroma društvo), je bilo uradno registrirano 17. junija 2010. Ustanovni člani društva so lastniki 108.810

delnic kar predstavlja 1,21438 odstotkov vseh delnic družbe. Na dan uradne registracije jim je Dušan Zorko, direktor Pivovar-

ne Laško predstavil novo strategijo razvoja družbe s poudarkom na pogodbenem koncernu Skupine Pivovarna Laško. Takrat je Bojan Cizej, predsednik društva povedal, da so bili s predstavitvijo nove strategije družbe v društvu zadovoljni in da zaenkrat ne vidijo ra-zloga, da je na skupščini nebi podprli.

Izvršni odbor DMDPL zaskrbljen nad potekom finančne sanacije podjetja

23. decembra 2010 - po približno pol leta od redne skupščine - je izvršni odbor DMDPL analiziral razmere. Na lanski skupščini so mali delničarji zastopali 4,53 odstotkov kapitala družbe. Odbor je izrazil razočaranje in zaskrbljenost nad potekom finančne sanaci-je podjetja, saj so ugotovili, da nekateri največji delničarji, kot so NLB, KAD, Hypo Alpe Adria Banka in druge banke, ki so hkrati tudi upnice Pivovarne Laško, ne sodelujejo aktivno pri prizadeva-njih za sanacijo družbe in ne ravnajo v interesu vseh lastnikov Pi-vovarne Laško. Po informacijah, ki so jih pridobili člani izvršnega odbora, potekajo dogovori z bankami upnicami - zelo počasi, ali pa so povsem neaktivni.

Dvotretjinska večina ni zadoščala za preoblikovanje družb Skupine Pivovarna Laško v pogodbeni koncern

Lanskoletna skupščina delničarjev je z dvotretjinsko večino po-trdila novo poslovno strategijo družbe, ta večina pa ni zadoščala

za preoblikovanje družb Skupine Pivovarna Laško v pogodbeni koncern, ker tega sklepa ni podprla največja lastnica NLB. Zara-di navedenega so člani izvršnega odbora DMDPL zaskrbljeni, da lahko tako ravnanje največjih lastnikov ogrozi izvajanje poslovne strategije in s tem negativno vpliva tudi na vrednost premoženja vseh malih delničarjev.

Izvršni odbor DMDPL je zato sklenil, da bo povabil na pogo-vor predstavnike nadzornega sveta Pivovarne Laško in jih zaprosil za podrobnejše poročilo o poteku finančne sanacije ter izvajanja poslovne strategije družbe. Od nadzornikov pričakujejo tudi po-jasnila o ukrepih, ki jih nameravajo v prihodnjih mesecih naložiti upravi družbe za uspešnejše izvajanje finančne sanacije družbe. Predstavniki društva bodo zahtevali tudi srečanje z upravo družbe. Ravno tako bodo na razgovor povabili večje upnike in se skušali do-govoriti o aktivnejšem, predvsem pa hitrejšem reševanju odprtih problemov. Če se bo izkazalo, da se razmere kljub temu ne izbolj-šujejo, pa bodo zahtevali tudi sklic izredne skupščine družbe. •

Besedilo: Rok Nemec

MEGA spektakel, ki ga je 17.decembra v Stožicah uprizoril David Guetta, je obi-

skalo okoli 14.000 navdušencev in oboževalcev, ki so lahko uživali v štiriurni

nepozabni predstavi hitov super zvezdnika. Za dobro počutje in potešitev žeje,

ki so jo povzročili vroči ritmi, pa je prvič v takšnem obsegu in prireditvi elektronske glasbe,

poskrbela Skupina Pivovarne Laško. Ta večer je bilo prodanih kar zajetno število artiklov,

raven prodaje pa bi lahko v prihodnosti še okrepili z določenimi inovativnejšimi prijemi.

Takšne prireditve so pomembne tudi za približevanje in prepoznavanje blagovnih znamk

s strani mlajše populacije na mestih »nepozabnih doživetij«, s katerimi nato povezujejo tudi

pijačo, ki so jo konzumirali. • Besedilo: David Šaherl

David Guetta obnorel Stožice

Ni skrivnost, da je Franček Knez, ki je zaposlen v Pivo-varni Laško, preplezal že blizu 6000 vrhov, če smo na-tančni 5.870, od tega kar 820 prvenstvenih. Matemati-

ka tu enostavno odpove, saj povprečen plezalec osvoji okoli 1000 smeri, a o tem Franček zelo malo govori, saj gre za skromnega človeka, ki se nerad pohvali. Pravi, da mu za številke ni mar in da vedno poišče pot, ki mu je ljuba. Zanj je življenje alpinizem in obratno. Kljub temu, da ima zelo veliko za povedati se medi-jem ne izpostavlja oz. se jim vztrajno izogiba: ˝Mediji imajo silno moč. Dvignejo te in te tudi pokopljejo .̋

Smer Franca Jožefa

Prvo prvenstveno smer je Franček, skupaj z dolgoletnim sople-zalcem Jožetom Zupanom, okronal v Turski gori in jo poimenoval Smer Franca Jožefa. Vrhunska alpinista sta pravzaprav vzklila iz kratkohlačnikov, ki sta čuječe raziskovala grape, soteske, skale in gozdove v okolici rodnih Rimskih Toplic.

Štiriintrideset smeri samo v Severni triglavski steni

Franček Knez je eden največjih plezalcev in alpinistov dana-šnjega časa. Preplezal je številne smeri v Himalaji, Karakorumu (Trango), Andih (Chacrara, Chopicalqui) in Patagoniji (Fitz Roy, Torre Egger, Cerro Torre), pa v ZDA (El Capitan), zahodnih Alpah, Dolomitih in predvsem v domačih gorah, 34 med temi samo v Severni triglavski steni. Ker je pustil svoj pečat v Matterhornu in Grandes Jorasses, je eden redkih alpinistov, ki so se ˝podpisali˝ v vseh ˝treh problemih Alp .̋

Leta 2009 izšla knjigo Ožarjeni Kamen

Svojo pot in odnos do plezanja je Franček opisal v knjigi Ožar-jeni kamen, ki je izšla leta 2009 pri založbi Sanje. Knjiga je za številne bralce nova enciklopedija slovenskega alpinizma, ki raz-grinja zaveso s spoštovanja vredne Frančkove alpinistične poti.

Predsednik RS dr. Danilo Türk podelil Frančeku državno odlikovanje Red za zasluge

22. decembra je predsednik države dr. Danilo Türk, v Veliki dvorani Predsedniške palače, Frančeku Knezu ter Silvu Karu po-delil visoko državno odlikovanje - Red za zasluge. Oba alpinista je predsednik odlikoval za dosežke v slovenskem alpinizmu in za prispevke k ugledu slovenskega alpinizma v svetu ter večji prepo-znavnosti Slovenije. Franček je bil nagrajen tudi na občinskem nivoju. Skupaj s soplezalcem Jožetom Zupanom je prejel srebrni grb Občine Laško, ki ga jima je 17. novembra 2010 podelil župan Franc Zdolšek.

Izpolnila se je goreča želja. Toda vse želje so človekovo trplje-nje. Večje kot so, večje je trpljenje, vendar je nato tudi nagrada tako velika, da je je dovolj za vse življenje. •

Besedilo: Rok Nemec

[ str. 4 ]



[ str. 5 ]



Življenje je alpinizem in obratno

Hmelj, glavna »začimba« v pivu

Hmelj je večletna dvodomna rastlina iz skupine kopriv iz družine konopljevk. Lahko bi

mu rekli kar začimba, saj se pivu dodaja v zelo majhnih odmerkih in je nepogre-šljiva surovina v sodobnem pivovarstvu, nastopi pa proti koncu tehnološkega po-stopka varjenja. V poštev pridejo samo neoplojeni ženski cvetovi, ki so bogati z aromatičnimi snovmi (eteričnimi olji - hmeljno olje sestavlja 200 različnih spojin in hmeljnimi smolami),ki se na-hajajo v rumenem prahu -lupulinskih zrnih. Pivovarska vrednost posameznih kultivarjev je definirana z vsebnostjo alfa kislin. Glavni nosilci grenčice pa so izo-alfa kisline, ki nastanejo iz teh med kuhanjem pivine s hmeljem.

Eterična olja so nosilci arome, vseb-nost in kombinacija teh pa je pri raz-ličnih kultivarjih različna. Na podlagi tega so na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec (IHP Žalec) pred leti razvili metodo za posamezne kultivarje (min-max model), ki omogoča preverja-

nje in zagotavljanje sortne čistosti ku-pljenega hmelja.

Hmelj deluje kot naravna zaščita za pivo in telo

Načini doziranja (dodajanja) hme-lja so lahko različni, različnih oblik in predstavljajo posebnost posameznih pi-vovarn. Hmelj je poleg slada pomemben donator antioksidantov, ki so v pivu ko-ličinsko zastopani podobno kot v vinu, le da se o tem premalo govori. Ima tudi antiseptični učinek in deluje kot narav-na zaščita.

Hmelj velja za zdravilno rastlino

Že dolgo je znano, da je hmelj zdravil-na rastlina. Vsebuje Xantohumol(XN), ki deluje antikancerogeno in antimuta-geno na celice človeškega organizma. Zdravilne učinke hmelja so intenzivno

raziskovali tudi strokovnjaki na Nacio-nalnem inštitutu za biologijo v Ljubljani, s katerimi je pred leti aktivno sodelovala tudi naša pivovarna.

Slovenija je svetovno znana proi-zvajalka hmelja

V klasični tehnologiji se največkrat uporablja hmelj v obliki peletov, pone-kod – v nekaterih manjših pivovarnah - tudi v storžkih ali kot stisnjen hmelj. Veliki svetovni proizvajalci zaradi poe-nostavitve in finančnih učinkov upora-bljajo predvsem hmeljni ekstrakt v raz-ličnih izvedbah.

Slovenija je svetovno znana proizva-jalka hmelja. Kultivarji v dolini zelenega zlata na IHP Žalec še vedno intenzivno razvijajo nove sorte hmelja.

Pri vpeljevanju posameznih kultivar-jev v industrijo piva pa je v sodelovanju z inštitutom imela odločilno vlogo tudi naša pivovarna. •

Besedilo: Regina Kirn Godec

Od zrna do pivaV starih časih so pivu dodajali različna zelišča kot so - pelin, žafran, glog, cimet, rožmarin, koriander, razne mešanice trav,… Prvi zapisi o gojenju hmelja v Evropi segajo v 9., v Sloveniji pa v 12. in 13. stoletje. Leta 1867 je nastal prvi nasad v okolici Žalca, v nekaterih drugih predelih Slovenije pa so ga gojili že malo prej.

V Pivovarni Laško uporabljamo pelete

treh aromatičnih kultivarjev: Auroro, Sa-

vinjski Golding in Celeio. S kombinacijo

teh sort ustvarjamo specifične lastnosti

v okusih pri posameznih vrstah piva. V

svetu je vse bolj popularna uporaba visoko

grenčičnih sort (Magnum, Taurus..), ki so

revne na aromatičnih snoveh, močno pa

znižajo porabo hmelja na enoto izdelka.

Zelo so pripravne tudi za proizvodnjo

hmeljnih ekstraktov.

Ni alpinista, ki nebi poznal tihe legende slovenskega plezanja in alpinizma Frančeka Kneza.

MočMoč je vrlina, iz niti vztrajnosti je stkana.Močni jemljejo moč šibkim, pametni močnim.Modreci niso sužnji tej moči, saj šibka je moč brez pameti in mrtva je pamet brez moči.

[ str. 6 ]



[ str. 7 ]



Kako ocenjujete dogajanje in rezultate kluba?

Glede rokometnega kluba Celje Pivo-varna Laško, moram žal izpostaviti veliko razočaranje. Strategija, cilji so bili zasta-vljeni povsem drugače. Vsekakor krivda ni le na strani igralcev. Svoj del krivde moramo prevzeti vsi ki smo povezani s klubom.

Sam sem sodeloval pri sanaciji kluba že v času prejšnjega predsednika in že takrat smo postavili smernice za stabi-lizacijo kluba ter sprejeli prve ukrepe. S spremembami v vodstvu in ekipi pa smo bili prepričani, da smo postavili temelje za ponoven vzpon. Zato je razočaranje sedaj še toliko večje. Prepričan sem, da smo ravnali prav, a očitno so bile prisotne tudi napake. Ena je vsekakor povezana s prejšnjim trenerjem, kjer smo verjeli, da

smo dobili izjemno rešitev za dolgoročni razvoj kluba in vzgojo mladih vrhunskih rokometašev. Stanje in odnosi v ekipi so nas pripeljali do velikega zaostanka v do-mačem prvenstvu. To je glavni razlog za sprejem nekaterih drastičnih ukrepov, ne le porazi. Pri teh je pomembnejši način kako so se zgodili. Želimo namreč vedeti, da je bil za dosego cilja vložen ves napor. Ni problem, če je nasprotnik na koncu boljši če veš, da je ekipa naredila vse, da bi tekmo zmagala. In to šteje.

Direktorju kluba ste poslali strategijo Skupine Pivovarna Laško na področju športnih sponzorstev. Kaj ta prinaša roko-metnemu klubu?

Delujemo v poslovnem svetu, kjer se uspehi merijo v poslovnih izkazih in sponzorstva so del orodja do dobrih po-

slovnih rezultatov. Gre za naložbo, ki mora prinašati dobre rezultate, sicer ni smiselna. V Skupini bomo nekoliko spre-menili strategijo sponzorstev in neposre-dni sponzorski vložki se bodo zmanjšali, v podjetjih pa bomo ta denar porabili dru-gače.

Za celjski klub oz. šport to pomeni, da bomo pri izbiri sponzorirancev previdnej-ši in zahtevnejši. Investicij v projekte, ki ne prinašajo pričakovanih rezultatov, ne bomo nadaljevali oziroma jih bomo ustre-zno zmanjšali. In to velja tudi za celjski klub, za katerega pa še vedno verjamem, da lahko doseže zastavljene cilje. Zato želimo videti jasno strategijo, podprli pa bomo le konkretne zamisli in projekte v katere bomo verjeli. Želimo si polno dvo-rano navijačev, odlično vzdušje, zabavo in če je mogoče, tudi veselje. Ljudem želimo ponujati doživetje. Tega za sedaj še ni.

V Celje ste pripeljali nekatera najbolj zveneča imena, rezultati pa žal (še) niso vidni. Kako ocenjujete to področje in kaj menite o sanaciji odnosov?

Dejansko smo sestavili odlično ekipo smo pa še daleč od tega, kar smo od te ekipe pričakovali. Gre za odlične roko-metaše, ki so že osvojili ogromno trofej, pripeljali smo tudi enega najbolj znanih trenerjev na svetu, a nekateri odnosi so se močno skrhali. V odnosih med klubom in okoljem smo stopili na pravo pot, vendar je Celje izjemno zahtevno okolje, ki pri-znava le športne uspehe.

Igralci prve ekipe se morajo zavedati, da je od njihovega odnosa, odvisen celo-tni klub, zaposleni in tudi mladi igral-ci. Teh je v našem kubu več kot 130. To je velika odgovornost in drugačna kot v drugih slovenskih klubih. Vsaka naša ak-

tivnost in dejanje je pod budnim očesom javnosti. To je naš privilegij, hkrati pa je to tudi breme, ki ga morajo tisti, ki za ta klub nastopajo, znati prenašati. V klubu smo jim vedno vsi pripravljeni pomagati, imamo pa tudi strokovnjake. Potrebno je le zaupati v te ljudi in jim dopustiti, da pomagajo.

Obenem smo profesionalen klub in imamo številne obveznosti do sponzor-jev, naših navijačev in ostalih. Nekaterim je to odveč in tega ne skrivajo.

Pravila življenja so za profesionalne igralce nekoliko drugačna in nevarne ak-tivnosti, ponočevanje ter popivanje pač ne spadata zraven. Če že, morajo zanje pre-vzeti odgovornost.

Kaj menite o odločitvi Upravnega odbora o zadržanju plač?

Gre za nepriljubljen ukrep, ki ni bil sprejet z zadovoljstvom. Najlažje je to sprejel, oziroma razumel direktor kluba, ki je ves čas dejavno vpet v poslovanje in pozna situacijo, prav tako pa ves čas verja-me v to ekipo in izvedbo ciljev, ki smo jih postavili. Verjamem, da mu bodo z razu-mevanjem sledili tudi igralci. Dosedanji pogovori in analize namreč niso poma-gale, zato upam, da bo ukrep na igralce vplival motivacijsko. Prepričan sem, da so cilji še vedno uresničljivi, vendar bomo morali stopiti skupaj.

V Upravnem odboru sedijo predstavni-ki sponzorjev in tistih, ki zagotavljajo naj-več denarja in ti so morali nekaj ukreniti. Za tretje mesto v državnem prvenstvu zadostuje polovica manj denarja, kot ga vlagamo in če uspehov ne bo, potem se bo to tudi zgodilo.

Trem igralcem niste vročili sklepa, ker ga glede na njihove pogodbe niste mogli. Kako to, da so imeli drugačne pogodbe od ostalih igralcev?

Trije so imeli drugačne pogodbe od ostalih ker so prihajali v času, ko smo nujno potrebovali uspeh, na tribunah navijače in vrnitev paradnega statusa ro-kometu. Zato smo pristali na kompromis, na katerega sedaj gledam kot na napako. Ne ker smo jih pripeljali ali ker jim ne moremo izročiti sklepa. Napaka je, da smo naredili razliko, izjemo. In tega si ne bomo več privoščili. Vsi, ki bodo prišli v Celje bodo morali sprejeti enake pogoje.

Denarni zneski so lahko tudi različni, pravila, obnašanje in spoštovanje tega kar klub je pa mora biti za vse enako. Igralci si morajo želeti v Celje zaradi tega kar ta klub je, kar jim omogoča in ga spoštovati s pravili kakršne ima. Kdor tega ne sprej-me, sem ne sodi.

Kljub vsemu verjamete, da je zastavljene cilje še mogoče uresničiti?

Še vedno verjamem, da smo sestavili ekipo, ki lahko to doseže. Ukrepe smo sprejeli, ker si tega želimo. Cilj tega kluba je biti državni in pokalni prvak. To želimo in moramo doseči.

Urošu Zormanu je UO odvzel kapetanski trak. Ali ni nekoliko nenavadno, da se ta-kšen organ ubada s tem?

Prepričan sem, da UO tega ne bi storil, če nebi bil tako razočaran nad zgledom ki ga je dajal kapetan. Žal je pri odvzemu vloge kapetanu prišlo do nerodnosti, da je ta za ukrep izvedel iz medijev, moral pa bi od nas. To se ne sme ponoviti.

Kako ste sicer zadovoljni z delom vodstva kluba?

Sam imam popolno zaupanje v ljudi ki vodijo klub in delajo v njem. Vidim, da delujejo v pravi smeri in kot pričakujejo sponzorji. S komentarji in natolcevanji pa se raje ne ukvarjam.

Vas je odhod Noke presenetil?Tega nisem pričakoval. Videli smo ga

kot osebo in trenerja, ki lahko v štirile-tnem ciklusu postavi izjemno okostje mlade slovenske reprezentance. Tako bi Celju, kot tudi slovenskemu rokometu za-gotovili kontinuiteto ter neko novo smer, ki bi temeljila na mlajših igralcih. Nanj smo računali tudi kot na osebo, ki bo s svojim imenom in ugledom magnet za mlade rokometaše s prostorov Balkana in vzhoda, ki bi jih v Celju razvijali in ob primerni kvaliteti tudi prodajali v evrop-ske in slovenske klube. Vsi večji sponzorji smo to podprli, v tem videli prihodnost rokometa in verjeli, da bo to oplemenitilo naše naložbe. Ko je Noka odšel, se je ta načrt porušil.

Klub je v letošnji sezoni izvedel veliko no-vosti. Ste s tem zadovoljni?

Zadovoljen sem z napori in delom, ki

ga je klub vložil in mislim, da so poteze prave. Žal je slovensko okolje takšno, da najprej šteje le uspehe. Zdi se mi, da je pestrost dogajanja ob igrišču v Celju že veliko večja, vendar žal še ni pravega od-ziva. A to je pravi korak v smeri zagota-vljanja sredstev iz delovanja kluba.

Poleg tega se mi zdi pozitivno, da je klub znova začel delati intenzivneje na odnosu s t.i. malimi sponzorji in pod-porniki kluba. Veliko se jih je že odzva-lo in verjamem, da se jih bo še več. Ob tej priložnosti bi se jim zahvalil, saj so skupaj z navijači verjeli v naš projekt.

Za leto 2012 ste napovedali Celje, ki naj bi bilo zgled vsem ostalim. Je to še vedno realna napoved?

Na to sedaj težko odgovorim. Z odho-dom trenerja se nam je porušil koncept, ki ga zdaj postavljamo na novo. V ta klub še vedno verjamem, ali nam bo to uspelo že do leta 2012, pa težko rečem.

Ob koncu bi apeliral na navijače celj-skega kluba. Potrebujemo pomoč in eno-tnost. Stopimo skupaj in osvojimo zasta-vljene cilje. Če nam uspe, bomo dosegli nekaj izjemnega, če nam ne, a bomo v to vložili vse napore, si bomo lahko ponosno in z zadovoljstvom pogledali v oči. Poka-zali bomo, da smo ekipa. To pa je lahko več kot uspehi sami. •

Povzeto po: http://skrci.me/iMNZB

Foto: Gregor Katič

O rokometu Intervju z Dušanom ZorkomRezultati celjskega kluba niso na pričakovani ravni, navijači pa so v veliki meri razočarani tudi nad tem KAKO klub izgublja tekme. Dovolj razlogov za to, da je upravni odbor kluba sprejel v javnosti zelo odmevne ukrepe. Pogovarjali smo se z Dušanom Zorkom, predsednikom uprave Skupine Pivovarna Laško, največjega sponzorja celjskega rokometnega kluba RK Celje Pivovarna Laško in članom uprave kluba.

Celostna podoba Skupine Pivovarna Laško

Podjetja na sploh so živi organizmi, ki se morajo sproti prilagajati gospodarskim razmeram in tržnemu okolju ter postavljati strategije, ki vodijo do zastavljenih kratko-

ročnih in dolgoročnih ciljev; ustvarjanja dodane vrednosti, do-bičkov in gospodarske rasti. Vzvodi, ki vplivajo na spremembe poslovnih politik in strategij, posredno vplivajo tudi na strategije korporativnega označevanja.

V podjetjih Skupine Pivovarna Laško se zavedamo koristi, pa tudi pasti uvedbe nove korporativne blagovne znamke. Vendar v skladu z našimi trdnimi vrednotami verjamemo, da sprememba v strategiji korporativnega označevanja ne bo ogrozila korpora-tivne identitete posameznih podjetij.

V novo korporativno celostno podobo se v Skupini Pivovarna Laško podajamo premišljeno in preudarno ter skladno z novo poslovno strategijo Skupine Laško.

Cilj je bil ustvariti korporativno blagovno znamko, ki bo po eni strani odražala strateško sposobnost podjetij, obenem pa pred-stavljala dodano vrednost za podjetja in vse deležnike. Veliko bo-gastvo znanja, tradicije, tehnologije in receptur je v dolgih letih izoblikovalo močne blagovne znamke. Vendar nas globalizem, tako kot tudi zaostrene tržne razmere, postavljajo pred nove izzi-ve, ki jim bomo kos le s skupnim delovanjem.

V pijačarskem delu Skupina Pivovarna Laško združuje Pivo-varno Laško d.d., Pivovarno Union, d.d., Fructal d.d., Radensko d.d. in Vital d.o.o. . Podjetja še vedno ostajajo prepoznavna, sa-mosvoja, vezana na svoje porabnike, zaposlene in okolje. S sku-pnim nastopom si vzajemno pomagamo v svetovnem gospodar-stvu, kjer na ta način lažje, hitreje in cenovno ugodneje osvajamo trge ter dosegamo poslovne uspehe.

kupca neko vrednost, da jih kupi in s tem doseže zadovoljitev svojih potreb oz. da si olajša izbiro in nakup.

Korporativno blagovno znamko moramo razlikovati od produk-tnih blagovnih znamk, čeprav se lastnosti in učinki obeh tesno prepletajo. V podjetjih Skupine Laško se uporablja model korpo-rativne blagovne znamke in produktnih blagovnih znamk, pri čemer se vrednote ki jih izražajo korporativne znamke močno od-ražajo v produktnih blagovnih znamkah. Enostavno ponazoritev razlike med korporativno blagovno znamko in produktno blagov-no znamko, ilustrativno predstavlja »velik dežnik«, korporativna blagovna znamka, pod katero je portfelj produktnih blagovnih znamk nekega podjetja oz. korporacije.

Elementi nove celostne podobe Skupina Laško in njena pojavnost

Znak Skupine Laško sestavljata simbol - stilizirana glava zla-toroga in napis SKUPINA LAŠKO oz. angleška različica: LAŠKO GROUP. Osnovna postavitev znaka je horizontalna, kjer simbol stoji sredi napisa, med besedama. Glede na prostor je možna tudi vertikalna postavitev, kjer simbol stoji nad napisom. Primarna barva barvne podlage (ne bele) je svetlo zelena, sekundarna zele-na, siva in črna barva.

Znak skupine Laško se bo pojavljal na osnovnem setu tisko-vin za »B2B« poslovanje posameznih podjetij v skupini: vizitke, dopisi in ostala tiskana korespondenca ter v elektronskem poslo-vanju v glavah elektronskih sporočil ter kot pasica v glavah kor-porativnih spletnih strani. Kot vizualni povezovalni element se bo pojavljal tudi na avtoparku ekipe sodelavcev na terenu ter pri zaščitnih oblačilih zaposlenih.

V procesu ustvarjanja smo sledili bistvenim vrednotam, ki so lastne podjetjem, ponazarjajo blagovne znamke in vrednotam, ki jih doživljajo uporabniki. Nova celostna grafična podoba tako vi-zualno simbolizira poslovno in tržno moč, tradicijo ter vrednote podjetij, zaposlenih ter njihovih produktnih blagovnih znamk. Služila bo predvsem utrjevanju položaja Skupine na domačem trgu, hkrati pa bo nudila podporo pri delovanju na vse bolj kom-petitivnih tujih trgih. Kot prepoznavna korporativna blagovna znamka bo predstavljala tudi novoustanovljena podjetja skupine v tujini.

Kaj je korporativna blagovna znamka? Da lahko odgovorimo na to vprašanje, se moramo najprej po-

muditi pri pojmu blagovna znamka.Razvoj koncepta blagovne znamke je kompleksen in razsežen,

njegove korenine pa segajo daleč v rimsko in grško civilizacijo. Že v stari antiki so bolj vešči prodajalci s slikami izdelkov in po-nazoritvami njihovih lastnosti poudarili »posebno ponudbo« in tako pritegnili kupce. V srednjem veku se srečamo s pečati, ki so jamčili za izvor in kakovost izdelka. Primer zametka blagovne znamke pa bi lahko bili tudi živinorejci v Severni Ameriki, ki so ožigosali živino z individualnimi pečati, da so lahko svojo čredo ločili od ostale živine.

Težko bi torej na kratko opisali, kaj je blagovna znamka. V strokovni literaturi je moč najti različne opredelitve tega komple-ksnega pojma. Na tem mestu naj bo dovolj definicija American Marketing Association, ki pravi: »Blagovna znamka je ime, izraz, simbol, oblika ali kombinacija naštetih, namenjena prepoznava-nju izdelka ali storitve enega ali skupine prodajalcev in razlikova-nju izdelkov ali storitev od konkurenčnih.«

Namen blagovne znamke je torej prepoznavanje in razlikova-nje izdelka ter njegovih lastnosti, da bi tako kupcu olajšala nakup. Lahko pa jo opredelimo kot splet odlik in vrednot, ki imajo za

Znak se, v večini primerov, dodaja nevpadljivo na spodnji rob, kjer je od ostale površine zamejen s črto ali postavljen v pasico v sistemski sivi barvi.

E-sporočila; znak Skupine je apliciran v sivo pasico na zgornji rob e-sporočila.

Pojavnost Skupine Laško na tujih trgihKot že rečeno, za utrditev skupinskega nastopa na tujih trgih,

bodo podjetja Skupine Laško na tujih trgih nosila enotno korpo-rativno podobo Laško Group, prilagojeno za posamezen trg in skladno s pravnim redom te države.

Podjetje ki smo ga ustanovili na Hrvaškem, Laško Grupa d.o.o. Hrvatska, se tako že predstavlja z novo korporativno podobo:

Znak Skupine Laško ne posega v celostne podobe podjetij ali v celostne podobe in pojavnost produktnih blagovnih znamk. Cilj spremenjene strategije korporativnega označevanja je skupen na-stop na trgu, utrjevanje pozicij naših blagovnih znamk in kot že rečeno, je to še en izziv, ki mu bomo kos le s skupnimi močmi in enotnim nastopom. •

Besedilo: Simona Oset

[ str. 8 ] [ str. 9 ]





Podjetja Skupine Pivovarna Laško v skladu s sprejeto dolgoročno strategijo razvoja uvajajo novo celostno podobo, katere cilj je podpora pri delovanju na vse bolj zahtevnih trgih.

PIVOVARNA LAŠKO, D.D.TRUBARJEVA 28SI-3270 LAŠKO, SLOVENIJAT: +386 3 734 11 22F: +386 3 734 33 44M: +386 41 55 55 [email protected]

JANEZ NOVAKDIREKTOR ODDELKA

Vesna ŠavelTRŽNO KOMUNICIRANJE

Radenska d.d. Radenci

Boračeva 37, 9502 Radenci

Slovenija

t: +386 (0)2 520 2016

m: +386 (0)31 687 851

www.radenska.si

Spoštovani

Po decembrskih praznovanjih in v času, ko razsajajo vi-rusi, lahko za svoje zdravje in dobro počutje poskrbimo tudi z naravnimi sokovi.

Fructal Natura so 100-odstotni sokovi brez dodanega sladkor-ja, pripravljeni iz tistih vrst sadja in zelenjave, ki imajo zdravil-ne učinke na telo. Namenjeni so vsem, ki želite na naraven na-čin odpraviti ali se izogniti določenim zdravstvenim težavam,

ki so vse pogosteje posledica obremenilnega življenjskega sloga. S premišljeno sestavo in izborom kakovostnih plodov smo

dosegli izvrstne okuse sokov, ki bodo postali vaš priljubljeni sopotnik dneva.

Kljub raznolikim zdravilnim lastnostim so naši sokovi lahko le del vaše skrbi za zdravje in dobro počutje. Zato poskrbite za uravnoteženo in raznoliko prehrano ter zdrav način življenja.

Zdravje je v plodovih narave

[ str. 10 ]



[ str. 11 ]



Besedilo: Tina Tomažič

Izbirate lahko med štirimi 100 % sokovi Fructal Natura

Brusnica

(sestavljena iz sokov grozdja in brusnic) je odlična za zdravo delovanje sečil, pre-prečuje okužbe mehurja in urinarnega trakta. Aktivna sestavina brusnic so tani-ni, ki onemogočajo pritrjevanje bakterij na steno mehurja in sečevoda ter s tem preprečujejo okužbe.

Suha sliva

(sestavljena iz soka suhih in svežih sliv) pomaga uravnavati prebavo; je naravno odvajalo, zato se ga telo ne privadi. Pogo-ste ali dlje trajajoče težave z odvajanjem lahko vodijo do resnejših zdravstvenih te-žav. Suhe slive vsebujejo pektinske snovi, ki mehčajo blato in lajšajo izločanje.

Korenček

(sestavljen iz korenčkove kaše, jabolč-nega in pomarančnega soka) varuje vid, ščiti kožo in zavira procese staranja. Beta karotenv korenčku, se v telesu pretvori v vitamin A, ki je bistven za delovanje oči. Enako pomemben je tudi za kožo. Ščiti jo pred prostimi radikali in s tem ohranja njeno elastičnost, hkrati pa jo - z vplivom na proizvodnjo pigmenta - varuje pred škodljivimi učinki sonca.

Rdeča pesa

ohranja zdravo delovanje srca in ožilja, iz-boljšuje kri, krepi odpornost. Rdeča pesa je naravni vir betaina, ki utrjuje priroje-no odpornost organizma. Vsebuje tudi vitamin C, magnezij, mangan in folno kislino, nujne elemente za biološke in metabolne procese v telesu, predvsem za tvorbo rdečih krvničk.

Po decembrskem obdobju splošnega razvajanja in preobilja je nastopil mirnejši in treznejši januar. To je običajno me-sec, ko si začrtamo smernice, ki se jih želimo držati vse

leto. Če ste se za letošnje leto odločili bolj paziti na svoje zdravje, potem boste nedvomno pogosto segli po kakovostni naravni mi-neralni vodi Radenska Classic.

Radenska Classic je namreč več kot le še ena izmed številnih naravnih mineralnih vod, ki jih lahko najdete na policah trgovin – je prava zakladnica zdravja in pogosto temelj dobrega počutja.

V modi je detoksikacija

Mnogi znanstveniki danes opozarjajo na pomanjkljivost uve-ljavljenih diet. Te namreč pogosto razgrajujejo le v mišicah nako-pičene ogljikove hidrate, kar je za telo lahko tudi škodljivo. Zato je zadnje čase na Zahodu v modi detoksikacija ali po naše raz-strupljevanje. Gre za posebno metodo, ki ustaljene, nezdrave pre-hranjevalne navade, zamenja s koristnejšimi. Osnovna metoda vsebuje le nekaj najbolj ključnih postavk: morate se veliko gibati, jesti ogromno sadja in zelenjave, od mesa pa si lahko privoščite le tisto, ki nima nog (nič drugega kot ribe) in piti morate veliko naravne mineralne vode bogate z mineralnimi snovmi.

Dajte telesu kar potrebuje…Čeprav je voda naše najbolj pomembno hranilo, je žalostno

dejstvo, da je tudi najbolj podcenjena. Voda uravnava telesno temperaturo in je temelj vseh presnovnih procesov v telesu. Ti pa so po decembrskem veseljačenju in hedonističnem življenju, na svoji veliki preizkušnji. Kar pomislite, kaj vse ste med praznič-nim obdobjem pojedli in popili!

Posledica tovrstnega življenja je porušeno ravnovesje v našem telesu. In če telo snovi, ki so bistvene za njegovo normalno delo-vanje, ne dobi od zunaj, si jih vzame od znotraj.

Naravne mineralne vode z višjo vsebnostjo mineralnih snovi, še posebej Radenska Classic, so tiste, ki lahko - poleg vode seveda - zaradi svoje harmonične sestave in bogate vsebnosti mineralov, priskočijo na pomoč pri nadomeščanju izgubljenih mineralnih snovi za normalno delovanje človekovega organizma.

Torej; popestrimo si življenje v letu 2011 z malimi grehi in jih kasneje popravimo z zakladom iz podzemnih globin. Jasno. Radenska Classic. •

Besedilo: Lea Žbontar Zver

Klin se z radensko zbija

Pivovarna Laško vstopa na kitajski trg

[ str. 12 ] [ str. 13 ]





Vmesecu januarju je iz Luke Koper odplula prva pošiljka izdelkov Pivovarne Laško za kitajsko tržišče. V njej je pri-bližno četrt milijona steklenic blagovnih znamk Laško

Light, Laško Club, Laško Zlatorog in Laško Dark, ki so namenje-ne predvsem testiranju odziva kitajskega tržišča.

Laško bodo pili prebivalci 7,6 milijona velike kitajske ˝vasi˝

Kitajska kot najgosteje naseljena država na svetu in država z eno najvišjih gospodarskih rasti, je seveda zelo zanimiva za šte-vilne svetovne korporacije, pa tudi za izvozno usmerjena sloven-ska podjetja. V pripravah za vstop Pivovarne Laško na kitajsko tržišče, so kitajski partnerji Pivovarne Laško v provinci Zhejiang ustanovili tudi podjetje Lasko International Trade co. Inc., s sede-žem v obmorskem mestu Wenzhou, tretjem največjem mestu in gospodarskem središču province. Že samo mesto s približno 7,6 milijona prebivalci ter pristaniščem, preko katerega tradicionalno že več sto let poteka intenzivno trgovanje z Evropo, predstavlja zanimivo tržišče za izdelke Pivovarne Laško.

Potrditev kakovosti izdelkov Pivovarne Laško

Mitja Velikonja, vodja prodaje na tujih trgih v Pivovarni Laško, je ob tem povedal, da so se po temeljitih pogovorih s kitajskimi partnerji odločili, da s prvo testno pošiljko izdelkov preverijo od-ziv kitajskih kupcev v tem velikem in gospodarsko zelo močnem mestu. V primeru dobrega odziva kupcev pa lahko prodor na ki-tajsko tržišče predstavlja velik izziv in hkrati perspektivo za Pivo-varno Laško. »Zadovoljni smo, da smo našli lokalnega partnerja, ki je pokazal velik interes in spodbudne načrte za sodelovanje z našo pivovarno. Sklenitev sodelovanja s kitajskimi partnerji pa nam predstavlja še eno potrditev kakovosti naših izdelkov«, je še povedal gospod Velikonja. •

Besedilo: V.G.

Prednovoletno srečanje upokojenih sodelavcev Pivovarne Laško

8. decembra je bilo organizirano tradicionalno prednovo-letno srečanje upokojenih sodelavcev Pivovarne Laško. 250 udeležencev je skupaj z vodstvom podjetja nazdra-

vilo prihajajočemu novemu letu. Upokojenci se redno v velikem številu udeležijo srečanja, saj je to ena od priložnosti za ohranja-nje stika s podjetjem, v katerem so preživeli dolga leta. Lepo je srečati nekdanjega sodelavca, prijatelja, se z njim pogovoriti o do-godkih iz preteklosti, pa tudi o aktualnih razmerah in načrtih .

Prenekateri upokojenec je ugotovil, da je srečanje gesta podje-tja, ki je v Laškem in tudi širše, redka. Zato upajo, da bo to ostala tradicija. •

Besedilo: Andreja Knapič

Prednovoletno srečanje zaposlenih Pivovarne Laško

Veselje, radost, tradicija, velika ude-ležba zaposlenih,… to so le glavne točke prednovoletnih zabav za-

poslenih v Pivovarni Laško d.d.. Tudi 17. decembra je bilo tako. Novoletno zabavo smo organizirali v hali servisne službe. Odločili smo se, da je najboljše, da prič-nemo kar ob 14 uri, da bo čim prej veselo. 230 zaposlenih je prišlo na našo zabavo, ki so jo z glasbo in humorjem še dodatno

obogatili člani glasbene skupine Kvinton iz Laškega.

Zaposleni so si pripravili odlično zabavo

Po nagovoru predsednika sindikata in predsednika sveta delavcev, je k besedi pristopil Gorazd Lukman, član uprave , ki

nam je namenil veliko spodbudnih besed za leto 2011. Na koncu nam je zaželel veli-ko lepega in prijetnega v prihajajočem letu ter prijetno zabavo.

Tako se je pričelo rajanje in skupaj smo preživeli kar nekaj prijetnih uric. Zabave pa zagotovo ne bi bilo, če ne bi bilo priza-devnih sodelavcev iz službe servisa točil-nih naprav, ki so s pomočjo fantov iz teh-ničnega sektorja pripravili prostor ter ga opremili. Za prigrizek so poskrbele naše kuharice, ki se jim še posebej zahvalju-jemo, celotno organizacijo pa je v imenu splošnega sektorja vodila in odlično izpe-ljala gospa Andreja Knapič.

Splošno mnenje je bilo, da je bila to zelo dobra zabava, ki je bila v duhu tradi-cije odlično izpeljana. Velika udeležba je dokaz, da smo vkljub težavam ki nas pesti-jo, zaposleni v Pivovarni Laško homogeni, lojalni svojemu podjetju in tradicionalnim vrednotam. •

Besedilo: Marjan Holcer

[ str. 14 ]





[ str. 15 ]

Najbolj znana koroška gostilna je gotovo gostišče MURKO, ki s svojo prijaznostjo in dobro hrano že skoraj 110 let privablja ne samo Korošce in Šta-

jerce temveč tudi sosede Avstrijce. Seveda so znani tudi po tem, da že pol stoletja točijo odprto Laško pivo ZLA-TOROG.

V prvih petdesetih letih je bila gostilna Murko značilna »Furmanska gostilna« ki sta jo vodila Maks in Ana Mur-ko, pra pra babica sedanje lastnice Cvetke. Ta zdajz veliko zavzetostjo, z možem Vinkom nadaljuje družinsko tradi-cijo. Največji pečat gostišču Murko pa je gotovo dal Hinko Murko, ki je vodil gostilno skoraj petdeset let do leta 1998.

Gostišče mnogih specialitet Gostišče slovi po starih KOROŠKIH MEŽRLIH, ODOJ-

KU in KOROŠKEM ŠTRUDLU, seveda pa odlično pripra-vijo tudi pražena jetrca odojka, pohorski lonec, telečjo obaro z ajdovimi žganci in domače pečenice z zeljem, ki jih gostje redno zahtevajo.

Doživetje pri Gostišču Murko vedno odlično

Gostišče Murko stoji na robu Slovenj Gradca ob cesti proti Dravogradu in razpolaga s 150 sedeži ter nadkritim vrtom s 60 sedeži. Dvanajst zaposlenih se trudi, da je

doživetje pri Murkovih vedno odlično. K prenekateri jedi prijazno ponudijo tudi odlično odprto pivo Zlatorog, ki ga zvesti potrošniki obožujejo in pravijo, da ni boljšega.

Lastnica Cvetka in mož Vinko, velika ljubitelja športa, sta pred nekaj leti zgradila pravi in tudi edini teniški cen-ter na Koroškem. Ta zajema štiri zunanja peščena igrišča ter dvorano z dvema igriščema s teraso in bifejem, kjer se po partiji tenisa najbolj prileže vrček Zlatoroga.

Če se boste kdaj mudili na Slovenj Graškem vam goto-vo ne bo žal, če se boste ustavili pri Murkovih, poiskusili katero od njihovih specialitet in nazdravili z laškim. •

Besedilo: Gorazd Šetina

Gostišče s stoletno tradicijo iz Slovenj Gradca

Gostilna Murko, Francetova 24, Slovenj Gradec 2380, Telefon: +386 2 88 38 103

V rokah držite že 14. številko Laškega pivarja, odkar smo ga junija 2009, po 20. letih, ponovno obudili. Prav je, da je časopis zopet med nami, saj nas informira o dogajanju

in novostih znotraj Skupine Laško in tako predstavlja nekakšno ogledalo Skupine. Mislim, da se ne bomo zlagali, če rečemo, da nam ta ponuja vedno bolj kakovostne in zanimive vsebine. Teh pa brez pomoči vseh tistih, ki so zanj prispevali svoj ˝mozaik˝(beri: članek) ne bi bilo.

Preko 2000 prejemnikov Glasilo Pivovarne Laško danes prebira že preko 2000 preje-

mnikov, od tega jih nekaj več kot 1500 prejme časopis preko elek-tronskega naslova, 550 izvodov pa je tiskanih. Slednje razdelimo med zaposlene ter ravno tako med bivše zaposlene Pivovarne Laško. Laški pivar pa ima svoje mesto tudi na svetovnem spletu, in sicer na internetni strani www.pivo-lasko.si/za-medije/laski-pivar/. Na razpolago pa je celo oboževalcem Laškega piva na soci-alnem omrežju Facebook (Laško pivo), ki ga vedno pogosteje in z zanimanjem prebirajo.

Ne pozabite tudi na ˝nabiralnik idej˝ Laškega pivarja

Radi bi vas spomnili na ˝nabiralnik idej˝ Laškega pivarja, ki na vaše zamisli, misli, članke, nasvete,… čaka pred vhodom v jedil-nico Pivovarne Laško. Vedite, da vsaka ideja šteje, saj slabih idej praktično ni.

Laški pivar ustvarja že 58 avtorjev Z veseljem lahko povemo, da ima Laški pivar, do te številke, že

58 različnih avtorjev, ki so vanj vnesli širino, različne poglede in mnenja ter s tem pripomogli k večji kakovosti časopisa. Upamo in želimo si, da se bo krog soustvarjalcev Laškega pivarja večal tudi v bodoče, saj brez vas v nobenem primeru ne zmoremo pi-sati zgodb o uspehu.

Še enkat, hvala vsem ki pomagate soustvarjati Laškega pivarja. •

Besedilo: Rok Nemec

Brez vas ne bi bilo Laškega pivarja

Avtorji člankov Laškega pivarjaAlenka Vojvodič, Aleš Ogrin, Andrej Kebe, Andreja Knapič, Andreja Križnik, Blanka Samec, Branko Pevec, Bojan Košak, Boštjan Teršek, Damijan Nacevski, Dani Mauko, Danilo Bartol, David Šaherl, Domen Solina, Dragica Špende, Franček Knez, Franc Nemec, Franc Pfajfar, Gorazd Šetina, Helena Jenko, Irena Čoha, Irena Rautar, Janez Hrastnik, Janez Kešnar, Jure Bedenk, Jure Struc, Katarina Žužek, Lea Žbontar Zver, Ljerka Zemljič, Marjan Holcer, Matej Oset, Mateja Brečko, Miha Raušl, Milan Damiš, Milan Verdev, Miro Firm, Nina Pader, Nina Tomše, Oton Naglost, Pavel Teršek, Regina Kirn Godec, Rok Nemec, Sebastjan Kopar, Sonja Jelen, Simona Oset, Srečko Lesjak, Tanja Vidmar Šinigoj, Tina Tomažič, Tine Špende, Tom Mezga, Tone Obrovnik, Urška Kumberger, Roman Kumberger, Vili Grdadolnik, Vesna Kovač, Vesna Šavel, Vlasta Grom in Štefanija Belej.

Od šanka do šanka

Koroški mežerli in Zlatorog!

Kolofon

Izdajatelj: Pivovarna Laško d.d., Trubarjeva 28, 3270 Laško • Odgovorni urednik: Gorazd Šetina,

e-naslov: [email protected] • Oblikovanje: LUKS Studio • Fotografije: arhiv Pivovarne Laško •

februar 2011

[ str. 16 ]

SonceKot rumena krogla nad oblaki,zgleda sonce, v jutranji zarji zlati.

Obsije celo nam nebo inpošlje žarke na zemljo.

Odprla bom vsa okna in vsa vrata,naj s toploto napolni dom, ta krogla zlata.

Kjer sonce v domovih sije,tam sreča in radost vzklije.

Saj ljudje, ki v srcu sonce nosijo,ti srečo naokrog trosijo

Besedilo: Štefanija Belej

Človek, ki ne dela napak, verjetno nič ne dela..

W. L. Phelps

Iskrica

Izjemen uspeh deskarja Roka Marguča

Slovenski deskar Rok Marguč je na SP v La Molini postal svetovni pod-prvak v paralelnem velesalomu ter

tretji v slalomu. Marguč je tako za Sloveni-jo priboril že sedmo kolajno na svetovnih prvenstvih, s svojo drugo pa se je izenačil z Dejanom Koširjem in Rokom Flandrom.

La Molina mu je bila enostavno usojena

Da je Rok v odlični formi je dokazal že na generalki v Bad Gasteinu, kjer je v slalo-mu osvojil četrto mesto. Tedaj je bilo jasno, da mu do preboja na sam vrh manjka le še kanček športne sreče, katere paket ga je pričakal tokrat v La Molini. Njegov uspeh gre v veliki meri pripisati tudi njegovemu očetu Metodu Marguču, ki je njegov tre-ner, serviser in sploh največji »krivec« za Rokovo uspešno športno pot.

Topel sprejem Roka V soboto, 24. januarja se je, na občinskem

dvorišču v Laškem, zbralo lepo število ljudi, ki so nestrpno čakali sprejem šampiona. Roka je najprej sprejel laški župan Franci Zdolšek, nato pa je sledil zabavni del, katerega tempo sta ob spremljavi laških mažoretk, diktirali združeni godbi – Laška pihalna godba ter godba iz Vrha nad Laškim. Zbrane je nato nagovoril tudi sam Rok, se z njimi poveselil ter jim razdelil avtograme.

Ponosni sponzorji Seveda na sprejemu ni manjkala navzočnost Pivovarne Laško, ki je ponosen in eden izmed največjih sponzorjev Roka Marguča. Tako je bilo poskrbljeno za brezplačno pivo, ki ga je točil Laški pivovar v spremstvu dveh hostes. Da pa je bilo slavje popolno, ni manjkal niti ognjemet. Roka smo kasneje gostili tudi v Pivovarni Laško, kjer smo mu osebno čestitali in mu zaželeli veliko športnih uspehov tudi v prihodnje. •

Besedilo: Rok Nemec



Documents

Laski pivar 14 web