Laski pivar 4

Na zdravje pivovarji, na zdravje mažorete

• leto XX • oktober 2009 • • številka 4 •

Pivovarstvo je že tisočletja del člo-veške civilizacije, njegov proizvod - pivo, pa je že v Mezopotamiji ve-

ljal za osnovno živilo, ponekod celo plačil-no sredstvo. Pivo je našlo prostor tudi v Hamurabijevem zakoniku, ki je bil med prvimi zapisanimi zakoni. Svoj sloves najbolj priljubljene alkoholne pijače pa je ohranilo vse do danes.

Pivovarstvo je nedvomno pomemben del evropskega gospodarstva, kulture ter tradicije mnogih narodov. Vsak stoti za-posleni v Evropi je namreč tako ali dru-gače povezan s proizvodnjo, distribucijo ali prodajo piva. Dodano vrednost, ki jo

ustvarja ta panoga, ocenjujemo v deseti-nah milijardah EUR. To pa pomeni, da je pivovarstvo predvsem posel. In to dono-sen.

K temu pripomorejo tudi premiki na pivovarskem zemljevidu. V zadnjih dvaj-setih letih so največji proizvajalci s pre-vzemi manjših pivovarn in njihovih bran-dov ter z intenzivno internacionalizacijo poslovanja zelo skoncentrirali pivovarsko dejavnost. Zanimivo je to, da je danes drugi svetovni proizvajalec piva takrat že odločno vstopil v dobo prevzemov in kon-cetracije svoje moči. Po drugi strani pa je danes vodilni svetovni proizvajalec piva

takrat delal šele prve korake v tej smeri.V Sloveniji so bile spremembe v zadnjih

dvajsetih letih vsaj na videz nekoliko manjše. Pa vendar ti tokovi naše države in njenih proizvajalcev piva niso zaobšli. V dvajsetih letih je preteklo približno 40 milijonov hektolitrov slovenskega piva, kar je manj kot desetina evropske letne proizvodnje. Dve sodobni pivovarni sta dajali kruh stotinam zaposlenih in tiso-čim, ki so posredno povezani s proizvo-dnjo ali prodajo piva.

Na robu tega dogajanja pa sta se obli-kovali dve skupini, ki sta tesno povezani s tradicijo in izročilom slovenskega pivo-varstva ter z njegovo promocijo. Društvo pivovarjev in Laška mažoretna skupina letos praznujeta 20. obletnico delovanja. Ob tem jim želimo mnogo uspeha v pri-hodnosti, predvsem pa vztrajanja na nji-hovi poti. Ob pogledu na nasmejana in spretna dekleta, ki popestrijo vsako večjo slovensko prireditev ter ob pogledu na pivovarje, ki ponosno točijo naše rume-no zlato, resnično razumem, kaj pome-ni imeti rad pivovarno, živeti za njo in z njo. •

Besedilo: Jure Struc

• G L A S I L O P I V O VA R N E L A Š K O •

Največ piva proizvedemo in porabimo v Evropi

str. 6

20 let Društva laških pivovarjev

str. 5

Laško, Zala, Fructal in Frutek med najbolj zaupanja vrednimi blagovnimi znamkami str. 12

[ str. 1 ]

SVEŽE!

Po osmih mesecih je poslovanje dobro

S končanim mesecem avgustom je tudi leto 2009 prešlo v zadnjo tre-tjino leta. Prav tako je s končanim

mesecem avgustom za proizvajalce piva končana tudi glavna sezona. Tako lahko že na podlagi doseženih poslovnih rezul-tatov v tem pretečenem obdobju ocenju-jemo celotno poslovno leto 2009. Oce-njujemo, da bo poslovno leto 2009 kljub recesiji ugodnejše od predhodnega.

Prodali 3,26 milijonov hektolitrov pijač

Skupina Pivovarna Laško je v tem obdo-bju skupaj prodala 3,26 milijona hekto-litrov vseh vrst pijač, kar je nekoliko pod planiranimi količinami. Skoraj 44 od-stotkov prodanih pijač predstavljajo piva. Sokov in brezalkoholnih pijač je skoraj 31 odstotkov, vod pa za dobrih 25 odstotkov.

Bolj vzpodbudni pa so finančni rezulta-ti. Skupina je ustvarila v obdobju januar – avgust 247 milijonov EUR čistih prihod-kov od prodaje proizvodov in storitev, kar je sicer nekoliko manj kot v letu 2008. V tem obdobju pa je ustvarila 29,6 mio EUR dobička iz poslovanja in ga v primerjavi s preteklim letom povečala za 16 odstotkov. Čisti dobiček po obračunu davkov v višini 17,1 milijona EUR pa je prav tako višji od izkazanega v letu 2008 za 4,9 odstotka.

Pivovarna Laško za polovico povečala čisti dobiček

Matična družba Pivovarna Laško, d. d. pa je v tem obdobju skupaj prodala 740.907 hl vseh pijač, kar je za 4,3 odstotka manj kot v letu 2008. Od skupne prodane koli-čine pijač predstavlja pivo 96,6 odstotni delež, vode pa le 3,4. Družba je v tem ob-

dobju ustvarila 71,7 mio EUR prihodkov iz prodaje, kar je za 6,2 odstotka manj kot pred letom dni. Izkazan dobiček iz poslo-vanja v višini 15,7 mio EUR pa je za 38,1 odstotka večji kot v letu 2008. Čisti dobi-ček v višini 9,9 mio EUR pa je kar za 50 odstokov višji kot je bil dosežen v obdobju januar – avgust 2008. Prav tako pa so tudi kazalniki ekonomičnosti in gospodarno-sti precej nad vrednostmi doseženimi pred letom dni... •

Besedilo: Bojan Košak


• leto XX • julij 2009 • • številka 1 •

[ str. 2 ]

Anheuser-Busch InBev želi racionalizirati prodajne poti v ZDA

P o združitvi InBeva ter An-heuser-Buscha si v podjetju obetajo kar za 2,25 milijard

USD skupnih sinergij, s katerimi bi krepko zmanjšali stroške ter povečali donosnost. Trenutno Anheuser-Bu-sch InBev v ZDA proda preko lastnih distributerjev samo okoli 7 odstotkov proizvodnje direktno v trgovine. V prihodnje pa želijo preko lastnih dis-tributerjev prodajo v trgovine povečati na 50 odstotkov.

Pri primerjavi distribucijskih kana-lov prodaje piva med ZDA ter Evropo je opaziti, da v Ameriki najpomemb-nejši prodajni kanal te pijače predsta-vljajo supermarketi s 56 odstotnim deležem, v Evropi pa gostinski lokali z 42 odstotnim deležem. •

Pivovarska regija z novim lastnikom

Največji svetovni pivovar In-bev je z zasebnim investicij-skim skladom CVC Capital

Partners sklenil pogodbo o prodaji pi-vovarn v Srednji in Jugovzhodni Evro-pi. Tako bo 15 milijonov hektrolitrov piva in več kot 6.000 zaposlenih v 11 pivovarnah na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Srbiji, Črni Gori, Češki, Slovaški, Romuniji in Bolgariji od ja-nuarja 2010 v rokah omenjenega za-sebnega sklada.

Nakupna vrednost paketa pivovarn po ocenah analitikov znaša med 1,5 in 2,2 milijarde EUR. Po dogovoru bo Inbev obdržal predkupno pravico, prav tako pa si je zagotovil nadaljno proizvodnjo in/ali distribucijo po-membnejših brandov, kot so Stella Artois, Beck's, Löwenbräu, Hoegaar-den, Spaten, Staropramen in Leffe. •

6.oktobra 1989 se je v Laškem pr-vič zavrtela mažoretna palica. Tistega dne je namreč poteka-

la prva vaja novoustanovljene mažoretne skupine, ki je nastala na pobudo godbe-nikov Laške pihalne godbe. Mažoretna disciplina takrat pri nas še ni bilo uvelja-vljena in malo je bilo posameznikov, ki so v to zgodbo verjeli. Nov, še nepoznan izziv je sprejela učiteljica športne vzgoje na Osnovni šoli Primoža Trubarja La-ško Majda Marguč in mažoretam Laške pihalne godbe je uspelo v dvajsetih letih doseči marsikaj.

Prepoznavne in uspešne doma in v Evropi

Danes v sklopu mažoretne sekcije delu-jejo tri skupine mažoret. Srednjo skupino vodi Anja Šrot, najmlajšo in starejšo Maj-da Marguč. Laške mažorete se vsako leto udeležujejo državnih tekmovanj, v svoji 20-letni zgodbi pa so bodisi same bodi-si v družbi Laške pihalne godbe obiskale veliko držav. Najstarejša skupina mažo-ret je na državnih tekmovanjih petkrat zapored osvojila prvo mesto v kategoriji senior. Doslej so že enajstkrat sodelovale na evropskih tekmovanjih, na katerih so trikrat osvojile peto mesto. Letos so se na evropsko tekmovanje odpravile v Franci-

jo in tam posegle po mestu višje. Domov v Laško so prinesle do sedaj najboljšo slovensko uvrstitev na evropskih tekmo-vanjih – četrto mesto in si tako podarile najlepše možno darilo za 20. rojstni dan.

Zgodovina mažoret v Muzeju Laško

Mažorete Laške pihalne godbe v čast

svoji 20-letnici v četrtek, 3. decembra 2009, v Kulturnem centru Laško pripra-vljajo posebno proslavo, ki bo prava paša za oči in ušesa. Vse do konca leta pa je v Muzeju Laško na ogled posebna razsta-va, na kateri si lahko ogledate uniforme in rekvizite laških mažoret, fotografije in ostalo slikovno gradivo, medalje, pokale, številne spomine in vtise laških deklic in deklet, ki vrtenje mažoretne palice obvla-dajo do potankosti. •

Besedilo: Nina Pader

[ str. 3 ]



Laška mažoretna palica se vrti že 20 let

[ str. 4 ]



Laški pivovarji

Gustav Adolf Uhlichpodjetni pivovar

Prvo varilnico piva v Laškem, je po smrti pivovarskega pionirja - Franca Geyerja, kupil podjetni

in preudarni nemški Tržačan Gustav Adolf Uhlich. Geyerjevo pivovarno je v letu 1839 kupil, saj je v tej stroki videl priložnost, s katero bi lahko obogatil po-nudbo v svojem kopališču v Rimskih To-plicah. Rodbina Uhlichov je bila dobro znana kot rodbina gospodarnih in varč-nih podjetnikov, ki je svoj denar zmeraj dobro nalagala. Tako takrat, kot danes, lahko trdimo, da je bil tudi nakup pivo-varne ena izmed uspešnejših naložb, ki je nedvomno veliko pripomogla k zgod-bi o Laškem pivu.

Uhlich obnovil in razširil pivovarno

V letu 1840 je Laško zajel hud požar, v katerem je popolnoma pogorel trg, do-dobra pa je bila uničena tudi pivovarna. Gustav Adolf Uhlich je brez odlašanja obnovil poslopje pivovarne in prispe-val opeko iz lastne opekarne za obnovo

trga. Z njegovo pomočjo se je Laško ta-krat ponovno postavilo na noge, veliko prizadetih od požara pa se je kasneje za-poslilo v sodobno prenovljeni pivovarni. Pivovarna je že v letu 1841 zaposlovala poleg strokovnega kadra še 30 delavcev, ki so na letni ravni takrat zvarili 3.000 hektolitrov piva. Pivovarna je bila po prenovi tudi razširjena in je pokriva-la tudi celotno kletno etažo, kar je na slovenskem območju za takratne čase predstavljalo, kar zavidljiv obrat. Proče-lje dvorca je po obnovi krasil velik napis "Bräuhaus", kar je še bolje predstavljalo ponosno laško pivovarno.

Pivo v sodih in steklenicah

Uhlich je takrat svoje pivo prodajal tako v sodih kot tudi v steklenicah, pilo pa se ga je vse od Rimskih Toplic do Celja. S promoviranjem temnega Porterja na kopališču in boljših gostilnah v regiji, je pivo hitro pridobivalo na ugledu, prav tako pa pivovarna. Podjetni Gustav Adolf Uhlich je v slabih tridesetih letih krepko pripomogel k vzponu Laškega piva, a sledeč svojemu instinktu, je ob priložnosti za dobro kupčijo, v letu 1966 pivovarno prodal naslednjemu piscu zgodovine pivarstva v Laškem - Antonu Larischu. Svoj napor je tako preusmeril nazaj k kopališču v Rimskih Toplicah, katerega je njegova rodbina obdržala v lasti vse do leta 1945. •

Besedilo: Miha Raušl

Tokrat predstavljamo drugega pomembnejšega pivovarja Gustava Adolfa Uhlicha, ki je nasledil prezgodaj preminulega Franca Geyerja. Čeprav je od slednjega od-kupil majhno varilnico piva je z njo imel velike načrte. Razširil je pivovarno, za-

poslil več ljudi in povečal količino proizvedenega piva. Po slabih tridesetih letih je svoje znanje in delo dobro vnovčil. •

Besedilo: Miha Raušl

...1800...1840...1850...1875...1900...1925...1950...1975...2000...

20 let Društva laških pivovarjev

Društvo laških pivovarjev Pivovarne Laško je bilo ustanovljeno novembra leta 1989 z namenom združiti pivovarje in druge zaposlene v Pivovarni Laško, izredne in častne člane, oblikovati, razvijati in predstavljati "lik pivovarja" in skrbeti za nje-

govo spoštovanje. Spodbujati izumiteljstvo ter inovativnost ter racionalizacijo poslovanja; preučevati in razpravljati o posameznih tehničnih težavah pivovarske tehnologije. S stro-kovnimi in tehničnimi dognanji in stališči prispevati k razvoju proizvodnih in družbenih odnosov v skladu z interesi podjetja in širše družbe. Spodbujati družabnost in solidarnost članov ter organizirati strokovno povezovanje delavcev v pivovarski industriji. •

Društvo šteje 48 članov

Skoraj 20 let je že minilo od takrat, ko so se uresničile dolgoletne že-lje pivovarjev in sladarjev o ceho-

vskem združenju. Danes to društvo šteje 24 rednih članov, 15 izrednih, 5 častnih ter častnega predsednika. Izmed vseh 48 članov pa ima društvo le eno članico in to je ga. Regina Kirn Godec. Ta si je časno mesto v društvu prislužila zaradi odlič-nega poznavanja pivovarstva, saj je prava enciklopedija na tem področju. •

V poplavi različnih vrst piva, Laško odlično

V vseh teh letih smo se člani dru-štva čutili še bolj odgovorne za kakovost našega piva. Tako lahko

danes na trgovinskih policah najdemo številna piva različnih vrst, vendar le malo je zares tako dobrih kot je naše – La-ško pivo. Kakovost našega piva pa ni zgolj naključje, zanj so zaslužni tudi vsi ostali zaposleni, brez katerih tako dobrega piva zagotovo nebi zmogli zvariti. •

Smo in bomo ostali varuhi Laškega piva

T radicija pivovarstva v Laškem, ki se iz roda v rod prenaša že 184 let, se je že tako ukoreninila, da nam

je ne more nihče več vzeti. Pivovarji smo ponosni na naše prednike, ponosni smo na našo pivovarno in ponosni smo na vse zaposlene, ki ste zaslužni za to, da se v Laškem še vedno vari odlično pivo. Laški pivovarji smo in bomo ostali varuhi La-škega piva, prisegamo nanj in na njegovo kvaliteto. Naše vodilo je: "Biti pivovarski mojster in imeti rad pivovarno ter živeti za njo in z njo!" •

Besedilo: Janez Hrastnik

[ str. 5 ]



[ str. 6 ]



Združenje evropskih pivovarjev (Brewers of Europe) je s pomočjo podatkov pridobljenih pri sveto-

valni agenciji Ernst&Young, izdelalo ana-lizo evropskega trga piva. Trg obsega dr-žave Evropske Unije, Norveško, Hrvaško, Švico in Turčijo. Skupaj naj bi bilo v teh državah 3.733 pivovarn, ki so leta 2008 proizvedle 427 milijonov hl piva.

Samo v Nemčiji naj bi bilo lani kar 1.319 pivovarn, ki so skupaj zvarile 103 milijone hl piva. V Sloveniji so te številke razumlji-vo veliko bolj skromne. Skupno 22 pivo-varn, je leta 2008 proizvedlo 1.760.000 hl piva, od tega je bilo 403.000 hl namenje-

nih za izvoz, uvozili pa smo ga 248.000 hektolitrov.

Tu velja omeniti, da je pivo predvsem lokalni proizvod in ga je smiselno proda-jati v radiju 300 km, saj se stroški tran-sporta z oddaljenostjo zelo hitro pove-čujejo. Seveda pa imamo v Evropi, ki je največji proizvajalec in potrošnik piva na svetu, tudi nekaj držav, ki izvozijo skoraj toliko piva kot znaša njihova domača po-raba, ali pa celo več. To so Irska, Nizozem-ska ter Belgija.

Vsak 100-ti Evropejec povezan s pivovarstvom

Proizvodnja in prodaja piva posredno in neposredno zaposluje več kot 2,5 mili-jona ljudi v Evropi. V pivovarski industriji je okoli 150.000 zap oslenih, vsako od teh delovnih mest generira dodatno delovno mesto v trgovini (150.000 zaposlenih), dve pri dobaviteljih (375.000 zaposlenih) ter 12 delovnih mest v gostinski panogi (1.825.000). Samo v Nemčiji je tako v pi-vovarski industriji neposredno zaposle-nih približno 30.700 ljudi.

Pivovarska industrija v Sloveniji ne-

posredno zaposluje okoli 830 ljudi. Po-leg tega pa proizvodnja in prodaja piva v Sloveniji posredno generira še dodatnih 1.866 delovnih mest pri nabavi oziroma dobavi ter 8.800 mest v gostinski dejav-nosti. Tako lahko ocenimo, da pivovarska industrija v Sloveniji, posredno in nepo-sredno, zaposluje blizu 12.000 ljudi. To pomeni, da je skoraj 1,4 odstotka aktiv-nega prebivalstva v Sloveniji povezanih s pivovarstvom, kar je nekoliko več kot povprečje EU.

Evropa proizvede največ hmelja, ječmena ter sladu na svetu

Za proizvodnjo piva potrebujemo šte-vilne surovine (hmelj, ječmen, slad, alu-minij – pločevinke, steklo – steklenice, itd.), energetske vire (elektrika, voda, itd.), transportne kapacitete, oglaševanje, in drugo. Vse to za podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodno piva predstavja določene stro-ške. Po ocenah analitikov, znašajo stroški evropskih pivovarn okoli 24,5 milijard EUR.

Več kot 40 odstotkov se povprečno na-meni za podporni sektor, kamor štejejo tudi stroški marketinških aktivnosti. Okoli 18 odstokov sredstev se porabi za kmetijski sektor oziroma za surovine. Pri tem ni naključje, da je Evropa največji proizvajalec piva ter obenem tudi največji proizvajalec ječmena, sladu in hmelja na svetu. Tako je na primer več kot 55 odsto-kov ječmena in okoli 53 odstotkov hmelja evropskega izvora. Zajeten delež med stroški pivovarjev pa predstavljata tudi transport in skladiščenje piva.

Največ piva proizvedemo in porabimo v Evropi

[ str. 7 ]



Dodana vrednost v pivovarstvu večja od prihodkov vseh vlad v Evropi

Skupna dodana vrednost, ki izhaja iz proizvodnje in prodaje piva v Evropi, zna-ša 59 milijard EUR, od tega v Sloveniji okoli 230 milijonov EUR. Za primerjavo lahko omenimo, da so viri dohodkov vseh evropskih vlad skupaj, ocenjeni na okoli 57 milijard EUR.

Od 59 milijard EUR dodane vredno-sti iz pivovarstva je 32,9 milijard EUR ustvarjenih v gostinski panogi, 12,3 mili-jarde EUR v pivovarski industriji, 11,8 mi-lijarde EUR v nabavnem sektorju ter okoli 2 milijardi EUR v trgovinski dejavnosti. Omeniti velja tudi, da znaša povprečna dodana vrednost na zaposlenega v evrop-ski pivovarski industriji okoli 23.700 EUR.

Slovenija med državami EU peta po višini trošarin na pivo

Veliko prilivov na račun pivovarske indu-strije imajo tudi evropske vlade, ki preko raznih davkov (dohodninski davek, DDV, DDV trgovca, ) in trošarin polnijo svoje proračune. Ti so lansko leto vladam pri-nesli kar 57,2 milijardi EUR. Tudi sloven-ska vlada prejme vsako leto znatno vsoto denarja na račun omenjenih davkov in trošarin, in sicer približno 255 milijonov EUR. V slovensko državno blagajno se samo od Skupine Pivovarne Laško prilije 90 milijonov EUR letno.

Za Slovenijo tudi velja, da je peta med vsemi državami v Evropski Uniji ter šesta v Evropi, ki ima najvišjo stopnjo troša-rin. Pred nami so znotraj EU le Finska, Irska, Velika Britanija ter Švedska, v okvi-ru Evrope pa tudi Norveška. Tako je na

primer trošarina na pivo s 5 % alkohola v Nemčiji 0,10 EUR na liter piva, v Sloveniji pa kar 0,34 EUR. Najvišjo stopnjo alkoho-la imajo skandinavske države, pri katerih izstopa Finska z 1,18 EUR trošarine na li-ter piva. •

Besedilo: Rok Nemec

[ str. 8 ]



Vtisi iz Grčije

Izleta v Grčijo, ki je bil 24. Septembra, se nas je udeležilo kar 75 članov sindi-kata Pivovarne Laško. Z letalom Adrie

Airways smo okoli četrte ure popoldan pri-stali na atenskem letališču Eleftherios Ve-nizelos. Sledil je obisk zasebne pivovarne Craft Microbrewery, kjer smo imeli prilo-žnost poizkusiti različne vrste piv (rdeče, dimljeno, svetlo, pšenično in še nekatera ostala). Po nastanitvi ter večerji v hotelu Dorian Inn smo se odpravili na živahno četrt Piri in tam tudi zaključili prvi dan

potovanja.Naslednje jutro je po zajtrku sledilo

raziskovanje polotoka Peloponez. Prvi po-stanek smo naredili pri znamenitem Ko-rintskem kanalu ter pot nadaljevali proti mogočnemu amfiteatru Epidaurusu, ki nas je navdušil z neverjetno akustiko. Nadalje je sledil ogled mesta Nauplion, ki je bil nekaj časa glavno mesto Grčije. Nazadnje pa smo obiskali še Mikene, kjer smo imeli čas za kosilo nato pa smo si ogledali še tamkajšnji muzej. Po prihodu

v prestolnico smo večer preživeli na Plaki v tipični grški restavraciji.

Tretji dan smo izkoristili za izlet na tri otočke v saronskem zalivu. Kljub slabe-mu vremenu je bilo vzdušje odlično. Tako smo z obstanki obiskali otok Poros, Hy-dra in Aegina. Slednji je znan predvsem po nasadih pistacij. Na poti nazaj proti celini so na ladji pripravili program s ple-som in animacijo. Večer pa smo prežive-li v starem predelu Aten Monastiki, kjer smo imeli skupno večerjo nato pa smo se porazgubili po privlačnih lokalih.

Zadnji dan smo izkoristili predvsem za ogled novega muzeja ter mogočne Akro-pole, ki se bohota nad mestom. Nismo pa spregledali niti grške kraljeve straže pred parlamentom. Preden smo z letalom poleteli proti Sloveniji smo si spotoma ogledali še Zevsov tempelj, grič Lykavitos ter štadion Phanatinaikosa. Polni lepih vtisov iz potovanja smo v večernih urah prispeli v Laško. •

Besedilo: Marjan Holcer

Potepanje po Dolini reke Soče

V soboto, 19. oktobra se nas je za dva avtobusa članov sindi-kata Pivovarne Laško odpravilo na eno dnevno potepanje po Dolini reke Soče. Že med samo potjo proti Jesenicam

je bilo veselo, saj sta nam dva naša muzikanta že na vse zgodaj veselo igrala in nam nista pustila niti malo spati. Ob prihodu na Jesenice nas je že čakal stari muzejski vlak, ki nas je prežet z nostalgijo popeljal po več kot 100 let stari Bohinjski progi. Pot, katera nas je naravnost očarala s svojimi lepotami, nas je vodila mimo Blejskega jezera, preko številnih sotesk, grap in predorov. Parni vlak nas je pripeljal vse do simpatičnega Mostu na Soči, ki leži ob sotočju reke Soče in Idrijce.

Lucija nas je popeljala po smaragdno zeleni Soči

Od tu naprej smo pot nadaljevali s starim rečnim parnikom Lucija. Ta nas je popeljala po vijugasti strugi smaragdno zelene

reke Soče. Sledilo je izkrcanje in nadaljevanje poti z avtobusom do Kobarida, kjer smo si ogledali tamkajšnji muzej, ki spada med najbolj urejene vojaške muzeje 1. Svetovne vojne v Evropi. Po kon-čanem ogledu, smo z Lucijo krenili proti Novi Gorici, vmes pa smo se pri Solkanskem mostu vstavili še za čudovit foto posne-tek.

Plesalo in pelo se je dolgo v noč

Prijeten dan smo zaokrožili na kmečkem turizmu, kjer smo bili deležni degustacije vin ter okusne večerje. Po večerji pa se je plesalo in pelo še dolgo v noč. Tako smo ob lepem vremenu in krasni družbi sodelavk in sodelavcev iz Pivovarne Laško preživeli še en čudovit in nepozaben dan. •


Tako za dramske igralce, kot tudi za zaposlene v Unionu je bila to svojevrstna izkušnja, ki je gledalcem ponudila novi pogled na umetnost. Ti so namreč to-krat namesto, da bi predstavo spremljali v prostorih gledališča, kot običajno, le-to spremljali izpod fermentacijskih sodov, ki so bili v času dogodka ˝spremenjeni˝ v tiskarno. Igralci so v stiliziranih kostu-mih ali kombinezonih s svojim odseka-nim, skoraj robotskim gibanjem duhovito izrabili globino prostora. Povezovali so se v različne koreografske kombinacije, tako da je predstava delovala kot dobro naoljen stroj.

Na koncu predstave ni skrivala zado-voljstva niti izvršna producentka Barbara Hribar, ki je o vsem skupaj dejala:˝Zgodba o ljubezni med predstavo Marlowe in Pi-vovarno Union je podrla vse klišeje o „vi-soki“ umetnosti, ki jo „malokdo razume. Želim si še veliko več takšnih srečanj, zgodb in ljubezni, kot se je zgodila nam

in upam, da bosta Marlowe in Pivovarna le začetek novega obdobja v umetnosti,

gospodarstvu in družbi nasploh, ki naj postane skupnost dobronamernih in do-brohotnih ljudi, ki se srečujejo in sodelu-jejo v vseh svojih različnostih in drugač-nostih! .̋ •

Besedilo: Rok Nemec

Gledališče pod fermentorji9.septembra je bila v središču slovenske prestolnice, natančneje v dvorani fer-

mentacije Pivovarne Union, prvič predstavljena drama Marlowe režiserja Dragana Živadinova, ki je prva od treh elizabetinskih tragedij hrvaškega pisa-

telja in dramatika Vladimirja Stojsavljevića.

[ str. 9 ]



64. Fructalov dan

Prvih 140 let Radenske

Vsakega 5. oktobra Fructal praznu-je svoj dan, v okviru katerega pri-pravi dan odprtih vrat za vse, ki

si želijo ogledati, kako poteka predelava sadja in kako nastanejo Fructalovi sokovi, nektarji, otroške kašice, Frutabele, Fruc ter številni drugi izdelki.

V Fructalu več kot 1.000 obiskovalcev

Dan odprtih vrat je bil tudi letos pester, saj se je preko dopoldneva na tovarniškem dvorišču in v proizvodnih halah zvrstilo preko 1.000 vedoželjnih in radovednih obiskovalcev. Letos je Fructal v sodelova-nju s študentkami Fakultete za družbene vede pripravil razstavo Fructalovih starih oglasov, ki so Fructalovcem in potrošni-kom, ostali v trajnem spominu. Saj se spomnite legendarnega Pinga, pa Frutko-

vih kuharjev in Dvojnega C?Praznovanje je bilo zaključeno s špor-

tnimi igrami naslednji dan. Letos jo je zagodlo slabo vreme, zato so bile športne

igre nekoliko manj športne, pa vendar nič manj zabavne. •

Besedilo: Tina Tomažič

Ž e meseca maja so predvsem povabljeni večinski delavci iz celjske in ljubljanske regije, vo-

dilni delavci iz družb Pivovarne Laško, PivovarneUnion, iz Fructala in nekateri iz domače Radenske lahko prisostvovali v hotelu Radin slovesnosti ob 140-letnici polnjenja mineralne vode-slatine.

In minuli teden, 16. oktobra so časti-tljiv jubilej lahko podoživljali tudi delav-ci Radenske, torej tisti, ki neposredno delajo v proizvodnem obratu v Boračevi, nekateri že dobrih štirideset let. Zaradi slabega vremena je v eni izmed skladišč-nih hal bilo organizirano srečanje ob pra-znovanju »Prvih 140 let Radenske«.

Po pozdravnih besedah organizatori-ce tržnega komuniciranja Vesne Šavel, predsednice sindikata Valerije Zadravec, predsednika sveta delavcev Franka Lipi-

čarja (o.p..častitljiva preteklost je obveza za prihodnost!), je prisotne nagovoril tudi direktor družbe Zvonko Murgelj: "Danes ne bom govoril o recesiji, o tajku-nih… Omenil bom le dr. Höhna, ki se je neke mesečne noči davnega leta 1833 kot mlad študent medicine peljal z Dunaja na počitnice v Ljutomer in se na travni-kih pri Radencih prvič srečal s čudežno

vodo, ki ji danes pravimo Radenska. In prav on je krivec, da se ta naravni vir pol-ni še danes-z vašo pomočjo sodelavci bo se polnil in prodajal tudi v prihodnosti."

V kulturnem programu so podobno o vodi razmišljale tudi učenke in učenci OŠ Radenci z recitacijami nekaj pesmi znanih slovenskih pesnikov, ki so vse na tak ali drugačen način povezane z Ra-densko, kitaristke, pevka ter harmonikar Aleks Bogdan. Vesna je uradni del za-ključila z besedami: "Vse se spreminja, Radenska ostaja enkratna za vselej."

Sledilo je družabno srečanje s pi-knikom, za prijetno vzdušje pa je še do poznih nočnih ur skrbel klaviaturist in pevec Braco. •

Besedilo: Dani Mauko

[ str. 10 ]





Od pivovarne do potrošnika

Pivo, ki ga pivovarji proizvedemo, do končnega potrošnika priha-ja na različne načine. Če so ne-

koč pivovarji pivo polnili le v sode in jih prodajali neposredno gostilničarjem, je današnji sistem distribucije piva bistve-no bolj razvit in kompleksen. Pivovar-stvo je že od nekdaj veljalo za donosno panogo, pa vendar je bila proizvodnja in

prodaja piva vedno bolj lokalnega zna-čaja. Danes temu ni več tako. Uspešni so predvsem tisti, ki obvladujejo tudi di-stribucijo in poznajo njene zakonitosti. Danes lahko pivo končnim kupcem ponu-dimo preko različnih prodajnih kanalov, ki se glede pomembnosti razlikujejo od drža-ve do države. Analitiki iz Datamonitor-ja

ocenjujejo, da se je globalno gledano v preteklih letih največ piva prodalo v super-marketih, in sicer 37 odstotkov vsega, v go-stinskih lokalih 31, v specializiranih trgovi-nah 25, preko drugih prodajnih kanalov pa 7 odstotkov.

Supermarketi v Nemčiji, gostilne na Irskem

Po podatkih Datamonitorja je v Evropi najpomembnejši kanal gostinska dejav-nost, preko katere se proda slabih 43 od-stotkov piva, sledijo ji supermarketi z 37 odstotki ter specializirane trgovine z 10 odstotnim deležem.

Pomembnost posamezne prodajne poti se razlikuje od države do države. Tako se je na primer leta 2007 v supermarketih po Evropi največ piva prodalo v Nemčiji, in sicer kar 61 odstotkov, medtem ko se ga je na Irskem preko omenjenega kanala pro-dalo le slabe 4,3 odstotka. Pri gostinskih

lokalih pa je slika ravno obratna. Tako so Irci z 79 odstotki prodanega piva v lokalih daleč pred ostalimi, na dnu tega seznama pa sta Nemčija s 23 odstotki ter Švedska z 19. Delež prodanega piva v Sloveniji je tako kot v Nemčiji v prid trgovinam, kjer se proda okoli 60 odstotkov piva, v gostin-skih lokalih pa preostalih 40. •

Besedilo: Rok Nemec

[ str. 11 ]

Kolofon

Izdajatelj: Pivovarna Laško d.d., Trubarjeva 28, 3270 Laško • Odgovorni urednik: Gorazd Šetina,

e-naslov: [email protected] • Oblikovanje: LUKS Studio • Fotografije: arhiv Pivovarne Laško •

oktober 2009

[ str. 12 ]

Več kot je težav, večja je zmaga nad njimi.

Orison Sweet Marden

Iskrica



B lagovne znamke Laško, Zala, Frutek in Fructal so po izboru slovenskih potrošnikov že tretje

leto zapored najbolj zaupanja vredne bla-govne znamke. To so pokazali rezultati raziskave, ki jo je med slovenskimi po-trošniki izvedla revija Reader's Digest v sodelovanju z inštitutom za raziskovanje medijev Mediana. Laško, Zala, Frutek in Fructal so tako za leto 2009 prejele naziv TRUSTED BRAND.

Potrošniki nam zaupajoV okviru raziskave potrošniki blagovne

znamke ocenjujejo na podlagi štirih kri-terijev – kakovost, zunanjost, uporabnost in primerna cena. Naziv najbolj zaupanja vredne blagovne znamke pridobijo tisti izdelki, ki dosežejo najvišjo oceno potro-šnikov. Blagovna znamka Laško je naziv najbolj zaupanja vredne blagovne znam

ke prejela v kategoriji pivo, izvirska voda Zala je najbolj zaupanja vredna bla-govna znamka v kategoriji ustekleničenih vod (sledi ji Radenska), Frutek v kategoriji otroške hrane, blagovna znamka Fructal pa v kategoriji sokov.

V Evropi devetič, v Sloveniji tretjič zapored

Mednarodna revija Reader's Digest raziskavo o zaupanju potrošnikov bla-govnim znamkam v številnih evropskih državah izvaja že devet let, v Sloveniji pa je letos raziskava potekala tretje leto zapo-red. Za naziv Trusted Brand so se potego-vali izdelki v 39 kategorijah. •


Laško, Zala, Fructal in Frutek med najbolj zaupanja vrednimi blagovnimi znamkami

V Fructalu predelali skoraj 2.000 ton jabolk

Letošnje jablane so še posebej bogato obrodile in vse od konca sep-tembra do začetka oktobra je v Fruc-talu potekal odkup jabolk in njihova predelava. Fructal sicer kupuje dve vrsti jabolk, in sicer zlati delišes, ki je namenjen predelavi v jabolčno kašo ter mešane sorte za industrijsko pre-delavo.

V letošnjem letu so v Fructalu ku-pili in predelali okrog 900 ton zlate-ga delišesa in okrog 1.000 ton me-šanih sort jabolk. V Fructalu poleg jabolk odkupujejo in predelujejo še breskve (2.000 do 2.500 ton) in hru-ške (okrog 1.500 ton). Sadje za prede-lavo Fructal odkupi v veliki večini od slovenskih kmetov, nekaj dodatnih količin sadja, ki ga v Sloveniji ni na voljo, pa uvozi. Seveda pa v Fructa-lu vedno upoštevajo svoje načelo in vodilo: "V sodelovanju z naravo." Od drevesa, do potrošnika. •

Besedilo: Tina Tomažič

Documents

Laski pivar 4