Laski pivar 6 2010 web

• leto XXI • februar 2010 • • številka 6 •

Voda. Za povprečnega človeka je tekočina ki odžeja, umije, ohla-di... Čaščena in zaželena, ko je ni

in brutalna sila narave, ko prihaja v enor-mnih in neobvladljivih količinah. Za po-znavalce je kemijska spojina, ki je potreb-na za vse znane oblike življenja. Je edina, ki lahko brez težav in nepoškodovana pre-haja med trdnim, tekočim in plinastim agregatnim stanjem in je edina, ki se pri zmrzovanju razširi. Kot znak morebitne-ga obstoja življenja jo iščemo tudi na dru-gih planetih. Povsem razumljivo, saj prav naš »modri« planet, ki ga v 70 odstotkih pokriva voda, kipi od življenja.

Človeško telo je v 75 odstokih sestavlje-no iz vode, zato brez nje ne moremo žive-ti. In čeprav je vode na zemlji ogromno,

je pitne vode le nekaj odstotkov. Če upo-števamo še vidik dostopnosti ugotovimo, da je sladka-pitna voda zelo »krivično« porazdeljena. Eni se v njej dobesedno ko-pamo, medtem ko drugi cenijo sleherno kapljico, ki jo ujamejo.

Slovenija sodi med države, ki so bogate z vodami. Vodne površine v Sloveniji po-krivajo 1,3 odstotka celotne površine. Prav zato nam je težje razumeti, da voda ni sama po sebi od zgoraj poslana, da se ne-kje na tem planetu zanjo celo vojskujejo. In prav boj za to strateško surovino nam znanstveniki napovedujejo že dalj časa. V zadnjih 100 letih se je poraba sladke vode povečala za šestkrat. Naraščanje števila prebivalstva, klimatske spremembe in onesnaževanje so dejavniki, ki bodo še

bolj pogubno vplivali na čistost in dosto-pnost te tekočine. Razen, če temu rečemo konec.

Če poskušamo razumeti njeno vlogo za obstoj življenja na planetu Zemlja, jo zavarujemo s svojim znanjem in izobra-žujemo sodelavce, partnerje in potrošni-ke. Če se ne predamo tudi ko nam očitajo, da v njej vidmo samo dobiček. Če pove-mo na glas, da proizvajalci pijač cenimo naše vodne vire, jih varujemo in z njimi odgovorno upravljamo. Ni je dobre pijače brez dobre vode, pa naj bo to pivo, sok ali kaj drugega. In mi smo tukaj zato, da bo vedno čista in neokrnjena. Da bo ostala le voda. •

Besedilo: Jure Struc

• G L A S I L O P I V O VA R N E L A Š K O •

Simon Kukec – oče laškega pivarstva

str. 11

Afera vodomat

str. 3

Zvestoba do roba: 130 let točenja Laškega piva pri Privošniku

str. 12

[ str. 1 ]

ŽEJNO!

Le voda

Tudi letos ciljamo visoko

Ena temeljnih poslovnih funkcij pri upravljanju družbe je vsekakor načrtovanje bodočih poslovnih do-

godkov. Za leto 2010 smo pri načrtovanju poslovnih ciljev upoštevali trende in giba-nja potrošnje pijač na tržiščih, kjer tržimo naše proizvode.

Skupina Pivovarna Laško načrtuje, da bo tudi v prihodnje ostala največja in najuspe-šnejša na področju proizvodnje in prodaje piva ter mineralnih vod in brezalkoholnih pijač na slovenskem trgu in ena večjih kor-poracij proizvajalcev pijač v jugovzhodni Evropi. Z visoko kvaliteto vseh proizvodov načrtujemo predvsem zadovoljiti potrošni-ka, ob tem pa tudi utrjevati dosežen dober položaj posameznih blagovnih znamk tako na domačem kakor tudi na tujih trgih.

4,5 mio hektolitrov pijač v 2010

Skupina Pivovarna Laško tako za po-slovno leto 2010 načrtuje, da bo prodala 4.566.000 hl vseh vrst pijač, kar je neko-liko več kot je bila ocena prodaje za leto 2009. Večja prodaja od dosežene v letu 2009 se načrtuje pri prodaji piva, in sicer za 2,4 %, mineralne vode za 4,8 % ter na-ravne vode in vode z okusi za 3 %. Skupina Pivovarna Laško pa pri prodaji ostalih bre-zalkoholnih pijač načrtuje, da bo prodaja le-teh v letu 2010 za 0,5 % slabša od ocene prodaje v letu 2009.

Vodilni prodajni proizvod v Skupini Pi-vovarna Laško je pivo in načrtuje se, da od skupnih prodanih količin vseh pijač, pred-stavlja 42,7 odstotni delež. Matična družba Pivovarna Laško d. d. za poslovno leto 2010 načrtuje, da bo skupaj prodala 1.065.000 hl vseh pijač, in sicer 96,7 % piva in 3,3 % naravne izvirske vode.

Skupina Pivovarna Laško bo ustvarila 378 milijonov EUR prihodkov 2010

Celotna Skupina Pivovarna Laško, vključno z družbo Delo d. d. načrtuje, da bo v letu 2010 skupaj ustvarila 378 mio EUR prihodkov od prodaje, kar je za 3 % več kot je ocena za leto 2009. Skupina na-črtuje, da bo za četrtino povečala tudi do-biček iz poslovanja v višini 41,8 mio EUR. Denarni tok iz poslovanja naj bi se prav tako povečal za 10 % in bo znašal 66,8 mio EUR. Načrtovani kazalci ekonomičnosti in gospodarnosti so ugodnejši kot kažejo oce-ne ekonomskih pokazateljev za poslovno leto 2009.

Cilji za leto 2010 so smelo zastavljeni in seveda s skupnim prizadevanjem tudi realno uresničljivi, kljub težavam ki jih je povzročila recesija v letu 2009 in vpliv le-te v letu 2010. •

Besedilo: Bojan Košak

[ str. 2 ]



SAP »omrežil« vsa podjetja v skupini

Fructal je s 4. januarjem, kot za-dnje podjetje v skupini, prešlo na skupen poenoten poslov-

no-informacijski sistem. Tako so vsa štiri podjetja v skupini v samo 14 me-secih uvedla SAP, vključno z vsemi spremembami za končne uporabni-ke. Pri tem projektu gre zahvala tudi njim, saj so nam odločno pripomogli k uspešni izvedbi omenjenega siste-ma.

Večje zadovoljstvo ob manjših stroških

S prenovo informacijskega siste-ma smo tako dosegli višjo kvaliteto IT storitev in s tem tudi večje zado-voljstvo njihovih uporabnikov, kljub postopnemu zmanjšanju stroškov za IT. Poleg omenjenih koristi, ki jih prinaša nov sistem velja omeniti tudi večjo transparentnost, ki jo je mo-goče izkoristiti na različnih nivojih skupine. Koristi sistema pa se bodo pokazale tudi pri skupnem vzdrže-vanju IT in pri nadaljnjem, skupnem razvoju podatkovnega centra. Infor-matiki posameznih podjetij v skupi-ni pa sedaj delujejo tako, kot da gre za eno podjetje. •

Besedilo: Andrej Kebe



Novo leto se je za vodarje začelo vse prej kot mirno. Slovensko javnost je šokirala novica, da je voda iz

vodomatov oporečna, polna mikroorga-nizmov in celo škodljiva za ljudi. To naj bi pokazala raziskava, ki jo je izvedel vodja sanitarne mikrobiologije na ZZV Koper, na podlagi 20. vzorcev vzetih iz različnih vodomatov (coolerjev). Ugotovitev, da so v teh vzorcih bakterije in da so »lahko« te patogene je bila pretresljiva. Še pose-bej, ker je medijsko poročanje o tej temi puščalo preveč manevrskega prostora človeški domišljiji. Ljudje pozabljajo, da je »lahko« nevarna tudi elektrika, če se je lotiš na napačnem koncu. Seveda se je zgodba izkazala za prenapihnjeno in deloma tudi nekorektno, saj so vzorce iz vodomatov merili z napačnim metrom.

Jabolko spora je v vzorčenju

Kot odgovorni »vodarji« smo se v Sku-

pini Pivovarna Laško hitro odzvali na informacije, ki so razburkale slovensko javnost. Pojasnili smo, da so vode, ki jih polnimo v balone ustrezne, predvsem pa da so to naravne mineralne in izvirske vode. Zanje namreč, veljajo strožja pra-vila kot za pitno vodo (voda iz vodovoda). Pitna voda je običajno kemijsko obdela-na (klorirana, ozonizirana) zato je v njej manj mikroorganizmov in ji v žargonu pravimo »mrtva« voda. Naravna mineral-na in izvirska voda pa sta neobdelani in zato »živi«. Seveda pa to ne pomeni, da so zato te vode kakorkoli škodljive.

Družbe v skupini polnijo vodo na čistih linijah

Naravna mineralna voda in izvirska voda izvirata in se polnita iz zaščitenih virov in izvirov, njihovo polnjenje pa je strogo nadzorovano. Ob tem v Pivovarni Union in v Radenski vse vode polnimo na čisti polnilni liniji, kar pomeni, da je pro-

ces polnjenja še dodatno varovan, saj je zrak filtriran skozi sterilne filtre. To je ga-rancija za varnost naše embalirane vode. Pri vodi iz pipe te garancije nimamo, saj je voda pogosto, preden pride v naš koza-rec, obdelana s klorom, zaradi dolge poti ki jo opravi na poti do pipe, pa mnogokrat ne zadosti minimalnim kakovostnim standardom.

Zasuk afere v smer vzdrževanja

Po odločnem odzivu slovenskih vodar-jev, da je voda ustrezna, je ZZV Koper začel opozarjati na slabo vzdrževanje vo-domatov (coolerjev), ki ga verjetno manj-ši polnilci ne izvajajo redno. V Pivovarni Union in Radenski imamo redno trime-sečno vzdrževanje opredeljeno tudi v po-godbah z najemniki vodomatov. To pome-ni, da poleg zunanjega čiščenja, opravimo še pregled celotnega avtomata, zamenjavo delov, ki pridejo v stik z vodo (rezervoar,

[ str. 3 ]

Afera vodomat



[ str. 4 ]

V teh dneh so mediji poročali o re-zultatih mikrobiološke analize vod iz vodomatov, ki jo je opravil dr. Gorazd Pretnar iz Zavoda za zdravstveno var-stvo Koper. Ta naj bi pokazala, da naj bi bila voda iz vodomatov oporečna in ne-ustrezna higienskim zahtevam, kar pa ne drži, saj opravljena analiza v vodi ni odkrila patogenih (zdravju škodljvih) mikroorganizmov. V tem primeru gre namreč za razvoj naravne mikroflore, kar je značilnost naravnih, kemijsko neobdelanih vod.

Iz izjav predstavnikov ZZV Koper lahko razumemo, da je bila analiza odvzetih vzorcev opravljena po pravil-niku, ki velja za pitne vode, torej vode iz vodovodov. Slovenski polnilci emba-liranih vod Costella, Dana, Pivovarna Union in Radenska pa v balone polnijo naravno mineralno ali izvirsko vodo, za katero veljajo bistveno strožji standar-di. To pomeni, da je bilo vrednotenje rezultatov analiz, ki jih je predstavil dr. Pretnar, napačno. Pitne vode so namreč običajno kemijsko obdelane s klorom in drugimi metodami, s čimer uničijo patogene mikroorganizme, za-radi česar lahko posledično vsebujejo manj mikroorganizmov, medtem ko so naravne mineralne in izvirske vode pol-njene brez kakršnekoli obdelave.

Analizo voda in skladnost s pravilni-kom o mineralnih in izvirskih vodah za družbe Costella, Dana, Pivovarna Union, Pivovarna Laško in Radenska v Sloveniji opravljata Zavod za zdravstve-no varstvo Novo mesto in Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, ki sta po-leg Zavoda za zdravstveno varstvo Celje edina pooblaščena za izvedbo rednih in strokovnih analiz voda. Doslej analize

še nikoli niso pokazale, da bi bili vzorci na kakršenkoli način neskladni s pra-vilniki o mineralnih in izvirskih vodah.

Zato polnilci Costella, Dana, Pivo-varna Laško, Pivovarna Union in Ra-denska ostro nasprotujejo pavšalnim in nestrokovnim trditvam Zavoda za zdra-vstveno varstvo Koper, z analizo pa tudi niso bili uradno seznanjeni. Omenjeni polnilci, ki imajo večdesetletno tradici-jo, potrošnikom ponujajo kakovostne naravne mineralne in izvirske vode ter zagotavljajo njihovo neoporečnost po najstrožjih standardih, ki so bistveno strožji od standardov, ki veljajo za pitno vodo.

Proces polnjenja vod v balone je strogo nadzorovan in mora zadosti-ti ustreznim standardom kakovosti, vsi polnilci pa zagotavljajo tudi redno servisiranje vodomatov. Vsi polnilci in pooblaščeni serviserji opravljajo servi-siranje skladno s predpisi, preverjeni in očiščeni morajo biti štirikrat letno, ob tem pa uporabniki prejmejo tudi navo-dila za sprotno vzdrževanja vodomata. Tako kot javne vodovode je namreč po-trebno redno vzdrževati tudi vodomate in če uporabniki vodomat vzdržujejo slabo ali pa ga sploh ne, lahko prihaja do težav. Vendar pa to nikakor ne po-meni, da je voda v vodomatih oporečna in nekakovostna, kakor skušajo populi-stično prikazati posamezne analize.

Polnilci embaliranih vod upoštevajo vse predpise in kakovostne standar-de, kar potrjujejo tako pridobljeni ISO standardi kot standard HACCP, ki zagotavlja proizvodnjo varnih in zdra-vstveno ustreznih živil. Zaradi nastaja-nja poslovne škode bodo razmislili tudi o pravnih ukrepih. •

Voda iz vodomatov je pitna, neoporečna ter ustreza vsem predpisom in standardom kakovosti za naravne mineralne in izvirske vodeLjubljana, Laško, Radenci, 13. januar 2010

pipice, membranski filter za zrak), in čišče-nje notranjosti. Vsi najemniki pa ob tem prejmejo še navodila s podrobnejšim opi-som za vzdrževanje vodomatov.

Kakovosten servis je naša prednost

Za distribucijo in servis skrbijo naši podi-zvajalci, ki vzdržujejo več kot 10.000 vodo-matov po vsej Sloveniji. Po vsakem pregledu vodomata serviserji podatke zabeležijo na servisni nalog. Preko teh nalogov in raču-nalniškega sledenja točno vemo za vsak vo-domat, kdaj je bil očiščen, kako je vzdrževan in kje stoji. In to je naša prednost pred kon-kurenti. Potrošniku lahko ponudimo varne izdelke, redno vzdrževanje in kakovosten servis.

Škoda je storjena, a ostajamo pozitivni

Čeprav se je afera vodomat zaenkrat pole-gla lahko rečemo, da je bila škoda storjena, in zaupanje potrošnikov zamajano. Le vpra-šanje časa je, kdaj bo ponovno izbruhnila kakšna nova tema, ki bo s pavšalnimi in pol strokovnimi debatami znova vnesla nemir med slovensko ljudstvo. Dejstvo je, da ljudje radi verjamemo v negativne zgodbe in da si hitro damo dopovedati, da nam velike kor-poracije hočejo škoditi in da nas zavajajo. Pa vendar to ni zgodba Skupine Pivovarna Laško. Mi skrbimo za svoje potrošnike. Pa naj pijejo pivo, sok ali le vodo. •

Besedilo: Janez Kešnar in Jure Struc

Verjetno je že vsakdo izmed vas slišal za priljubljeno spletno stran facebook, ki zadnja leta

osvaja tako mlade, kot tudi malo starej-še. Naj samo omenim, da je od leta 2006 pa do danes uspela pridobiti več kot 350 milijonov uporabnikov širom po svetu, ki povprečno vsak dan na portal naložijo več kot 15 milijonov fotografij!

Facebook se predstavi

Facebook je družabna spletna stran na kateri se zbirajo mladi in starejši. Omo-goča ohranjanje stikov med prijatelji, znanci, pogovor med njimi, deljenje slik, video posnetkov, igranje igre in še veliko več. Lahko je tudi vaš spletni dnevnik na katerega je moč zapisati in objaviti prak-tično vse. Vaše prispevke pa lahko po vaši želji vidijo prijatelji, vseh 350 milijo-nov uporabnikov ali pa le vi sami.

Laško pivo s 60.000 oboževalci

Svoj prostor na omenjenem social-nem omrežju si je kaj hitro z njegovim nastankom izborilo tudi naše pivo in to predvsem po zaslugi številnih obo-ževalcev, ki so v znak svoje pripadnosti do Laškega piva ustanovili številne istoi-menske profile. Ti se zaradi številčnosti članov povečini ˝preživljajo˝ sami, saj danes skupaj štejejo že več kot 60.000 privržencev.

Laško pivo, Bandidos in Eliksir tudi z uradnim profilom

Z namenom, da bi oboževalci Laškega piva dobili še več kakovostnih informa-

cij, smo se v Pivovarni Laško odločili, da tudi sami ustanovimo uradne profile za Laško pivo, Eliksir in Bandidos, ki skupaj štejejo že več kot 8.000 članov. Na teh profilih skrbimo, da uporabniki redno dobivajo informacije o aktivnostih bla-govne znamke, dogodkih, zanimivostih, itd. Poleg tega pa jim nudimo tudi mno-go slikovnega ter video materiala.

Vabimo vas torej, da tudi sami posta-nete član naše več kot 60.000 glave sku-pnosti. •

Besedilo: Rok Nemec



[ str. 5 ]

Minister za zdravje Borut Miklav-čič je 25.1.2010 izdal sklep o imenovanju delovne skupine z

dolgim nazivom: Skupina za pripravo iz-hodišč za smernice dobre prakse za higi-eno in uporabo načel HACCP za področje trženja oziroma ponudbe vod iz avtomatov. Skupino vodi direktor ZZV Koper, Milan Krek, člani pa so: Gorazd Pretnar, ZZV Koper, Marija Lušicky, ZZV Maribor, Bo-ris Kompare FAGG, Inštitut za zdravstve-

no hidrotehniko, Janez Kešnar, Pivovarna Union, Mateja Sever Smodiš, Radenska in Marjana Peterman, Zveza potrošnikov Slovenije.

Minister je skupino imenoval na podla-gi »raziskav« Gorazda Pretnarja, o katerih smo bili seznanjeni preko medijev. V tej skupini bomo predstavniki proizvajalcev pijač predlagali in zagovarjali ravnanje po »EBWA CODE OF GOOD HYGIENIC PRACTICE«, v katerem je podrobno opi-

sano pričakovano ravnanje od polnjenja vode v balone do sanitacije coolerjev. Ker je EBWA evropsko združenje polnilcev vod v balone pričakujemo, da bo skupina te smernice sprejela.

Za Radensko in Pivovarno Union trdi-mo, da že delamo po teh smernicah, s spre-jetjem teh smernic pa bi tako ravnanje po-stalo obvezno tudi za vse ostale polnilce. •

Besedilo: Janez Kešnar

Laško pivo na Facebooku

Ustanovljena skupina za pripravo smernic

za sanitacijo Coolerjev



[ str. 6 ]

Konec preteklega leta je v Istanbu-lu potekal že 6. svetovni kongres embalirane vode, ki je ponovno

osvetlil najpomembnejše teme in dileme v zvezi z embalirano vodo. Po pregledu domačega turškega trga embaliranih vod, orisa razvoja globalnega trga in pomena embaliranih vod, je kongres največji del časa posvetil petim sklopom tem, ki so za vsa podjetja, ki imajo v svojem programu embalirane vode, najpomembnejše:

1. Komunikacija prednosti, skrbi in stan-dardov za embalirane vode.

2. Embalirane vode in okolje.3. Študije primerov novih inovativnih teh-

nologij, ki prinašajo znatne izboljšave in prihranke energije in energentov ter inovativno, okolju še sprejemljivejšo em-balažo.

4. Pregled trga embaliranih vod: brez do-datkov (naravne mineralne, izvirske, namizne vode), funkcionalnih in aroma-tiziranih.

5. Primeri zanimivih pristopov in novih izdelkov na področju funkcionalnih vod.

Rdeča nit kongresa pa je bila pravzaprav le ena: kako potrošniku s polno odgovor-nostjo predstaviti vsa dejstva zaradi kate-rih smo ponosni, da je embalirana voda eden najpomembnejših in stateških pro-duktov tudi v Skupini Pivovarna Laško.

Zakaj je pitje vode koristno?

Dejstvo je, da je voda pomembna za telo, ki je nenazdanje v 75 odstotkih sesta-vljeno iz vode. Vodo telo potrebuje za de-lovanje, prečiščevanje in razstrupljanje. Je najbolj zdrava pijača in odločitev za na-ravne vire vode je odgovorna. Embalirane

vode ne vsebujejo dodanih aditivov in ke-mikalij. Ne potrebujejo dodatnih obdelav in posebnih tehnoloških procesov. Zato embalirana voda pušča najmanjši »okolj-ski odtis« od vseh embaliranih pijač, pa naj bo v stekleni ali PET embalaži. Tudi slednjo je možno popolnoma reciklirati. Ob tem je treba poudariti, da se med pol-nilci bije prava »vojna« v iskanju zmeraj lažje PET embalaže.

Rešitev tudi za debelost in diabetes?

Predavatelji so vodo v veliki meri iz-postavljali kot rešitev za debelost in tudi diabetes, ki sta vedno večji nadlogi ljudi razvitega sveta. Človeško telo potrebuje tekočino in ni vseeno, kaj mu namenimo.

Uporaba vode je zdrava in posamezniku pomaga ohranjati preimerno telesno težo.

Vse vode niso enake

Proizvajalci so bolj ali manj domiselni pri »prodajanju« zgodb o njihovi vodi. Od najboljših do najbolj čistih, naravnih, svežih, pa zdravih in podobno. Naloga vseh pa je, da skrbijo za vodne vire, ki jih upravljajo. Da pri polnjenju uporabljajo najboljše tehnološke rešitve, okolju pri-merno embalažo in da porabijo čim manj vode na embalirano enoto in da potrošnik dobi varen in zdrav izdelek. Izbira »zgod-be« in pripadajoče vode pa je seveda na strani slednjega. •

Besedilo: Alenka Vojvodič

6. svetovni kongres vodarjev v Istanbulu

[ str. 7 ]



Brez velikih zgodb. Brez grandioznih obljub. Brez olepšav. Brez pravljic. Brez teatra. Brez patetike. Brez klišejev. Brez

visokoletečih puhlic. Brez zidanja gradov v oblakih. Brez neumnosti. Brez nesmislov. Brez besedičenja. Brez osladnosti. Brez

laži. Brez nakladanja. Brez fantaziranja. Brez kiča. Brez solzavih čustev. Brez konjev v galopu. Brez eteričnih nimf, ki bosonoge

stopajo po jutranji rosi. Brez trepetanja kapljic v vetru. Brez nemih in pomenljivih pogledov. Brez slikanja sveta, ki ne obstaja.

Brez hrepenečega zrenja v prihodnost. Brez dramatiziranja. Brez afnanja. Brez utrinjanja usodnih solza. Brez sladkobnih

pesmic. Brez nedokončanih stavkov. Brez pametovanja. Brez deljenja nasvetov. Brez puhloglavih cvetk. Brez praznih

nasmeškov. Brez filozofiranja. Brez dodatkov. Brez blago zvenečih arom. Brez mehurčkov. Brez praznih besed. Brez vsega.

Uradna vodaolimpijskereprezentanceSlovenije

Le voda.

ODA-230x335.indd 1 2/1/10 10:58 AM

[ str. 8 ]



Globoko v prazgodovini, 12 000 let nazaj, takrat, ko je bilo nebo še čisto kot oko

in narava nedolžna, je nastala PRAVODA. 12 000 let je ostala nedotaknjena,

skrita našim očem, čakajoča na trenutek, ko jo bomo zaradi nespametnega početja

potrebovali bolj kot kadarkoli. In zdaj, ko je ta trenutek napočil, nam je dovolila,

da jo najdemo in občutimo neponovljiv okus neokrnjene narave pred 12 000 leti.

novost. odslej tudi v 0,75L plastenki

novost. odslej tudi v 0,75L plastenki

www.radenska.si Jasno. Radenska.

§ |

Foto

: Ric

card

o Ca

llin

Oglas_Gloss.ekspress.215x285.indd 1 2/27/08 11:24:35 AM

[ str. 9 ]



C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

E Zala PA2 Ne pustite NSF+TrustedBrand A4.eps 1/15/10 12:07:15 PM

Pisalo se je leto 1935, ko je podjetje Krueger predstavil prvo železno pločevinko za pivo Kruger s Speci-

al Beer. Od tedaj naprej je bil razvoj ploče-vinke bliskovit.

Leti 1958 in 1963 mejnika pri razvoju pivskih pločevink

Tako so že leta 1958 trg preplavile alu-minijaste pločevinke, ki so bile z razliko od prvih železnih precej lažje. Temu ra-zvoju pa je 5 let kasneje sledila tudi po-membna izboljšava železnih pokrovov, katere so zamenjali aluminijasti ter z enostavnejšim odpiranjem postali bolj prijazni za uporabnike.

Pivovarna Laško prva s pivsko pločevinko na jugoslovanskem trgu

V Pivovarni Laško smo v začetku 80. let preteklega stoletja, kot prvi v tedanji skupni državi, trgu ponudili pivske plo-čevinke, ki so jih kupci dobro sprejeli. Do danes je pločevinka na trgu dosegla popolno prevlado. V trgovini se tako pro-da že 70 odstotkov piva v pločevinkah, le 27,5 odstotka v steklu, ostalo pa v drugih embalažah kot sta PET in sodčki. V go-stinstvu je steklena embalaža ohranila svoj primat, kar je glede na način konzu-macije piva povsem normalno. Pitje piva v pločevinkah sredi gostilne pač ne sodi v potrošnikov koncept. In prav je tako.

Povečati prodajo piva v steklenicah

Pločevinka je sicer enostavna za upora-bo, nošenje, skladiščenje in tudi vračati je ni treba. Ti atributi so vezani na udobje potrošnika, ki je zanj pripravljen plačati več kot bi sicer za povratno embalažo. Pri tem ponavadi odmislimo dolgoroč-ni vpliv na okolje. Povratna embalaža je slednjemu in potrošniku bistveno bolj prijazna. Je cenejša, obnovljiva, lahko jo večkrat uporabimo v procesu polnjenja in tudi kakovost »rumenega zlata« je trajnejša. Prav zato v Skupini Pivovarna Laško stremimo k povečevanju uporabe steklene embalaže. •

Besedilo: Rok Nemec



[ str. 10 ]

Pivska pločevinka praznuje

75 let obstoja

[ str. 11 ]



Simon KukecOče laškega pivarstva in piva

V prvem stoletju pivarstva v La-škem, so zgodovino Laškega piva pisali in pečatili Franz Ge-

yer ter rodbini Uhlichov in Larischev. Ob koncu 19. stoletja pa je vajeti Laškega pivarstva prevzel zadnji in nedvomno tudi zgodovinsko najprepoznavnejši la-ški pivar – Simon Kukec.

Oče laškega piva, kot se ga je prijelo ime tekom preteklega stoletja, je prišel v Žalec leta 1878, kjer je s preudarnostjo in gospodarnostjo prevzel tamkajšnjo pivo-varno, katero je do začetka devedestih let preuredil v moderen obrat. Hkrati je v istem času pridobil lastništvo nad pivo-varno v Laškem in obe pivovarni združil pod skupnim imenom Združene pivo-varne Žalec in Laški trg d.d.. Vodenje slednje je prevzel njegov sin Edvard, medtem ko je sam ostal kot ravnatelj na čelu žalske.

Pivovarni sta vrsto let pisali najsvetlej-še obdobje pivovarstva v Sloveniji do te-daj. V časih gospodarskega razcveta pred prvo svetovno vojno, sta skupaj napolnili 55.000 hl piva, kar je predstavljalo velik uspeh za gospodarstvo regije, hkrati pa resen problem za nemške ter domače konkurente. Kmalu so se z vseh strani začele provokacije in poskusi blatenja poslovanja tega uspešnega slovenskega podjetja, a s trdim delom in močnim nacionalnim karakterjem se je rodbina Kukec obdržala v pivovarstvu vse tja do 1927. Svojo kvaliteto so potrdili na različ-nih domačih sejmih, najvišja nagrada za kvaliteto piva pa je bila dodeljena s strani francoske vlade.

Kukci so preuredili klet stare pivovar-ne v pivnico, ki je s svojim vrtom pred-stavljala novo zbirališče Laščanov ter ka-sneje tudi slovenstva v Laškem. Splošno znano je namreč bilo, da sta tako Simon,

kot Edvard Kukec močna pripadnika slovenskega naroda in slovenstva, kar sta tudi s ponosom izkazovala. Njuna pivovarna je bila popolnoma v slovenski lasti, zaposleni pa so bili le Slovenci in deloma Čehi, kar je pripomoglo h kvali-teti piva ter še bolj ujezilo nemško oblast in konkurenco.

Pivovarna v Laškem – simbol slovenstva

Trenja med nemško oblastjo in slo-venskimi prebivalci Laškega so se proti prvi svetovni vojni stopnjevala in od leta 1904 spodbudila tudi več tako imenova-nih manifestacij. Najbolj odmevni sta se pripetili v letih 1904 in 1905, ko je med birmovanjem - kljub nasprotovanju oblasti - le Pivovarna v Laškem izobesi-la slovensko zastavo. Nemške oblasti so takrat ostro kritizirale ravnanje pivovar-ne in njenega ravnatelja Edvarda Kukca, vendar to ni ustavilo ne pivovarstva v La-škem ne slovenskega duha, s katerim je bilo prepojeno.

Sledila so leta prve svetovne vojne, ki so tako kot vse ostalo, prizadela tudi poslovanje pivovarn. Kljub upadu pro-daje pa zatona pivovarne ne gre pripisati povojni recesiji, temveč škodljivi konku-renci, ki je tokrat prišla izza domačih bregov. Ljubljanska Pivovarna Union je takrat kupila in v 1927 razprodala žalsko pivovarno, ter kasneje v 1929 tudi pivo-varno v Laškem. Mesto je s tem utrpelo hud udarec, a kljub začetku nove vojne – pivovarske vojne, se je po zaslugi srčnih in okoliških gostilničarjev, pivovarstvo v Laškem kmalu spet nadaljevalo. •

Besedilo: Miha Raušl

...1800...1825....1850...1878..1900...1925...1950...1975...2000...

Fructal je nedavno predstavil nov okus v družini Smoothijev, in si-cer Smoothie ananas. Gre za sa-

dni napitek, ki ga poleg glavne sestavine - ananasa - dopolnjujejo še okusi banane, hruške, grozdja in kokosa. Narejen je brez dodatnega sladkorja in v skladu s koncep-tom ˝5 na dan .

Pestra vsebnost vitaminov

Nov Smoothie se lahko pohvali s pestro vsebnostjo različnih vitaminov in mine-ralov. Največ je vitaminov E, B12 in C, ve-liko pa je tudi biotina, mineralov, vlaken in encimov, ki so dobri za prebavila in pomagajo pri vzdrževanju telesne teže ter uravnotežene prehrane. Smoothie nima dodatnega sladkorja in vode, dodatek ko-kosa in banane pa zadosti potrebi po pro-teinih.

Idealno nadomestilo malice

V Fructalu nenehno sledijo željam svo-jih potrošnikov in razvijajo nove izdelke, prilagojene potrebam vsakdanjega življe-nja. Nov, 500 ml ananasov Smoothie je svež sadni obrok, primeren za tiste, ki nimajo časa in si želijo zdravega ter hran-ljivega obroka. •

Besedilo: Tina Tomažič



[ str. 12 ]

Leta 1890 je Franc Privošnik odprl »furmansko« gostilno v Šempetru v Savinjski dolini ob cesti Dunaj –

Trst. Že v tistem času so namreč točili odprto Laško pivo. V 30. letih prejšnjega stoletja je drugi v generaciji Francov Pri-vošnikov pozidal novo gostilno, ki stoji še danes.

Pogovarjali smo se s Francijem Pri-vošnikom, to je peto generacijo Francov Privošnikov, ki točijo tradicionalno dobro odprto pivo, seveda iz Laške pivovarne.

Dobro pivo je točeno z ljubeznijo

»Za dobro pivo je pomembno, da je pravilno skladiščeno, pravilno ohlajeno in natočeno z ljubeznijo,« nam je pripo-vedoval Franci Privošnik. K takemu pivu ponudijo domačo presto in trdo kuhano jajce. »Gostje k nam pridejo in naročijo »eno domače pivo«,« je pripovedoval mla-di Privošnik, Laščani pa smo ponosni, da je to od nekdaj naš »zvarek«. Seveda do-mača gostilna ponudi svojim gostom tudi domačo hrano, kot je pečenka, rebrca, renstan krompir, domače koline z zeljem ali repo ter fižolovim pirejem.

Še vedno ga točijo kot pred 100 leti

Ena od zanimivosti, ki jo je povedal Franc se po naročanju takoj opazi od kod prihaja gost. Če je domačin, reče: »Daj mi en domač pir«, ljubljančan pa: »Prosim pivo« in takrat slednjemu postrežejo s steklenico Union piva.

In kaj priporoča Franci Privošnik mla-dim gostincem , ki točijo odprto Laško pivo:

• Skladišče piva naj bo v neposredni bli-žina točilnega pulta.

• Prostor s sodi mora biti ohlajen na 4 – 5 °C.

• Preden pa sod pričnete točiti, se mora le ta »umiriti« in ohladiti na kletno temperaturo.

• Pivo točimo s pomočjo CO2, vendar ne z več kot 0,02 bar-a.

V čistem kozarcu bo tako natočeno pivo teknilo vsakomur, je zaključil Franci Pri-vošnik. •

Besedilo: Gorazd Šetina

Zvestoba do roba130 let točenja Laškega piva pri Privošniku

Novo iz Fructala

Smoothie ananas

Privošnik iz Šempetra v Savinjski dolini pred

100 leti

Pivo mora biti spočito in pravilno ohlajeno.

V soboto, 15. maja, bo v Raden-cih potekalo že jubilejno 30. državno prvenstvo Slovenije

v maratonu. Tako kot že 29 let, bo tudi letos 42.195 km v znamenju treh src.

Na lanskem maratonu več kot 8.000 udeležencev

Prireditev Maraton treh src vsako leto privabi več udeležencev in tako je bilo tudi prejšnje leto, ko se je v Radencih zbralo preko 8.000 aktiv-nih obiskovalcev iz osmih različnih držav. Od tega je proti cilju in prvim kolajnam naproti teklo 1123 otrok, po poteh dežele treh src pa je stopalo 3431 pohodnikov.

Omeniti velja, da je Maraton treh src najstarejša športno-rekreativna prireditev, ne le v Sloveniji, temveč tudi v tem delu Evrope.

Tekmuj sam s seboj – Vsak je zmagovalec

Start jubilejnega 30. maratona treh src bo tako v soboto, 15. maja 2010 ob 9.30 uri na tradicionalnem pri-zorišču pred hotelom Radin v Zdra-vilišču Radenci. Navzoče pa bo tudi letos združevalo geslo – Tekmuj sam s seboj – Vsak je zmagovalec. •

Besedilo: Milan Verdev

30. maraton treh src



[ str. 13 ]

Ob stoti obletnici blagovne znam-ke Union piva smo v Pivovarni Union v manjši in omejeni seriji

pripravili Stoletno temno pivo po origi-nalnem in skrbno čuvanem starem recep-tu. Značilnosti piva se izražajo predvsem v višji stopnji alkohola 7,2 % in ekstrakta 18,5 % ter temnejši barvi, ki je značilna za to vrsto piva.

Pri snovanju etikete za to posebno se-rijo je bilo zato potrebno združiti bogato tradicijo pivovarne z novo, modernejšo, času in tehnološkemu razvoju primerno podobo, ki je bila uvedena pred dvema letoma. Na etiketi sta navedena dva po-membna mejnika v razvoju pivovarne: ustanovitev pivovarne leta 1864 in njeno preimenovanje v delniško družbo leta 1909. Tretji postanek na kratki, na etike-ti prikazani časovnici, pa je vstop v leto 2010 kot zaključek leta v katerem je Pivo-varna Union praznovala 100 letnico bla-govne znamke in kot povod za to, da se vstop v novih 100 let razvoja zaznamuje s posebno serijo piva za izbrane pivske sla-dokusce. Z odnosom dveh različnih tipo-grafij, bogato okrašeno prostoročno pisa-vo na eni in moderno, humanistično, ki je

bila uvedena kot korporativna tipografija ob menjavi celostne podobe na drugi stra-ni, je tako vzpostavljen odnos med bogato tradicijo pivovarne in njenim tehnolo-škim razvojem, ki mu pivovarna sledi v vseh letih od ustanovite do danes.

Kakovost vsebine, ki je bila za to seri-jo stekleničena v posebnih »Bügelversc-hluss« steklenicah, potrjuje znak pivo-varne Union predstavljen v obliki žiga. Diskreten, posebej za to serijo črtno izri-san, srebrn zmaj v ozadju pa jo le še doda-tno potrjuje.

Na podlagi pozitivnih reakcij naših potrošnikov bomo tudi v prihodnje raz-mišljali o posebnih polnitvah tovrstnega piva. •

Besedilo: Sebastjan Kopar

Stoletno temno pivo

Karikatura

Kolofon

Izdajatelj: Pivovarna Laško d.d., Trubarjeva 28, 3270 Laško • Odgovorni urednik: Gorazd Šetina,

e-naslov: [email protected] • Oblikovanje: LUKS Studio • Fotografije: arhiv Pivovarne Laško •

februar 2010

[ str. 14 ]

Pivovarna Laško že 15 let pokrovitelj Cankarjevega doma

V četrtek, 28. januarja 2010, je Cankarjev dom v Veli-ki sprejemni dvorani gostil

predstavnike podjetij in ustanov s ka-terimi sodeluje tako v okviru kultur-no-umetniškega programa, kot tudi na področju kongresno-komercialne dejavnosti.

Za poslovne partnerje so pripravi-li pester program, ki se je zaključil s podelitvijo nagrad oz. priznanj pokro-viteljem in darovalcem Cankarjevega doma. Najbolj žlahtno priznanje – Dia-mantno priznanje-pokrovitelju za zve-stobo nad 15 let, je bilo podeljeno trem podjetjem, med temi tudi Pivovarni Laško. V imenu naše pivovarne ga je prevzel tehnični direktor Matej Oset. •

Besedilo: Rok Nemec

Danes ni tako zelo pomembno, kje smo, ampak v katero smer se gibljemo.

Oliver Wendell Holmes

Iskrica



Novoletna zabava zaposlenih v Pivovarni Laško

Kakor veleva že tradicija, smo se za-posleni zbrali na novoletni zabavi, ki je tudi letos potekala v hotelu Ther-

mana v Laškem. Kar 230 zaposlenih se je udeležilo zabave, ki jo je organiziral sindikat Pivovarne Laško.

Po uvodnem govoru predsednika sindi-kata Marjana Holcerja, je k besedi pristopi-la namestnica direktorja Pivovarne Laško mag. Dragica Čepin, ki nam je v svojem nagovoru podala nekaj informacij o poslo-vanju v letu 2009. Še posebej je poudarila, da vkljub svetovni gospodarski krizi Pivovar-na Laško posluje dobro, kar kažejo rezultati

iz poslovanja. Ta je za 50% večji kot v letu 2008 in predstavlja 56% dobička iz poslo-vanja celotne skupine. Takšen rezultat je bil dosežen predvsem na račun varčevanja in racionalizacije stroškov na vseh področjih. Kljub močni zadolžitvi družbe, pa je vizija delovanja Pivovarne Laško in njene skupine optimistična saj so smernice naravnane na pravo smer, je še povedala Čepinova.

V nadaljevanju se je Andrej Kebe v ime-nu sindikata ter sveta delavcev zahvalil Gorazdu Šetini za dolgoletno delovanje v odborih in mu zaželel vse najlepše in naj-boljše ob upokojitvi.

Do jutranjih ur nas je zabaval ansambel Štrk, med premori je bil zelo aktiven hu-morist Tomi iz Koroške, obiskale so nas Coronke – ženska vokalna skupina iz Bo-štanja, v Thermani pa so poskrbeli za odlič-no pogostitev.

Vsi smo si delili mnenje, da je zabava odlično uspela, zato Vas že sedaj vabim, da si rezervirate čas za naslednjo zabavo, ki bo 17.12.2010! •

Besedilo: Marjan Holcer

Documents

Laski pivar 6 2010 web