Laski pivar 20 2011 web

Skupaj v smrtnem grehu

• leto XXII • december 2011 • • številka 20 •

Skupaj smo najboljši! str. 3

Ravnanje največjih lastnikov povzroča škodo malim delničarjem Pivovarne Laško str. 2

Skupina Laško ne bo šla k vragu str. 6

[ str. 1 ]

SPORTO

Ponovno se končuje leto in postavlja-mo na tehtnico dosežke, vložena sredstva, »žrtve« in tudi grehe, ki so

posledica naših letošnjih dejanj. Je že tako, da leto radi končamo s plačanimi računi in naslednjega začnemo očiščeni in polni vi-sokih ciljev.Ugašajoče leto je bilo glede gospodarskih razmer eno izmed težjih, po drugi strani pa je bilo leto, v katerem smo v Skupini Laško še bolj strnili vrste in dosegli odlič-ne rezultate. Med mnogimi projekti bom tokrat izpostavil skupni projekt Pivovarne Laško in Pivovarne Union z imenom »S to-vornjakom v Litvo«, ki ga je Zoran Predin označil za »smrtni greh«. Seveda smo vsi sprejeli opazko gospoda Predina pozitivno, še posebej, ker je kot športni navdušenec in tudi poznavalec slovenskih duš, idejo o skupnem nastopu ocenil kot odlično in posebno. Pa tudi iz lastnih izkušenj lahko povem, da je v preteklosti mešanje teh dveh brandov v gostilni ali na prireditvi pomeni-lo, da je pretep že vštet v ceno piva.Za smrtni greh pa je potrebnih še nekaj po-

gojev. Narediti ga moramo zavestno, s svo-bodno voljo in dejanje mora imeti zares ve-liko težo. Skupina Laško je največji sponzor slovenskega športa in mnogokrat se zgodi, da je težko razdeliti interesna področja obeh glavnih pivskih brandov. Še posebej na domačem terenu. Prav zato smo s kolegi iz marketinga ocenili, da je 1.700 kilome-trov oddaljena Litva dovolj daleč, da bi bran-da lahko sobivala ob takšnem dogodku. Pri tem pomaga tudi dejstvo, da smo Slovenci ob navijanju za reprezentanco sposobni preseči delitve, ki nas sicer razdvajajo.V tej akciji smo med 1.200 navijači izbrali le dva, ki sta delala družbo voznikoma tovor-njakov, polnima piva Laško in Union, ki sta bila namenjena v Litvo, kjer smo v treh lo-kalih pričakali slovenske navijače. Pri obli-kovanju pravil smo bili svobodni, zato smo določili, da tovornjakoma na poti ni dovo-ljeno tekmovati, kdo bo prvi na prizorišču. Sodelovanje smo zapovedali tudi navijače-ma, ki sta oba sicer poznavalca naših naj-ljubših brandov. Z manjšimi težavami sta tovornjaka uspela pripeljati več kot 10.000

litrov piva in oba navijača na cilj v Litvi.Glede na odziv navijačev in stroke, ki je pro-jekt nagradila kot najboljše športno spon-zorstvo leta 2011, lahko rečemo, da smo svoje cilje dosegli in da je »smrtni greh« postavil nove temelje za sodelovanje med našima brandoma in njunimi pivci. Kolega Božo je pred desetletjem rekel, da so meje največja neumnost, ki jo je izumil človek. Ko je takrat na carini držal roko skozi okno avtomobila in čakal na cestninski listek, se nam je trditev zdela hecna. Še posebej ker mu je carinik rekel, da naj najprej pokaže potni list. Očitno sta problem meje videla vsak po svoje. A največja težava so meje, ki si jih postavimo v glavah. Tiste fizične so samo njihova posledica. Če jih želimo pre-seči, si moramo privoščiti vsaj kakšen iz-virni, smrtni ali vsaj kakšen manjši "greh".Konec leta pa je ravno pravšen, da načrtuje-mo nove grehe za brisanje novih meja. Mor-da pa velja upoštevati tudi, da pridni sicer dobijo darila, si jih pa nihče ne zapomni. •

Besedilo: Jure Struc

Društvo malih delničarjev Pivo-varne Laško z zaskrbljenostjo spremlja, tako dogajanja v zve-

zi s finančno sanacijo Skupine Laško kot odločitve največjih delničarjev Pivovarne Laško, ki so z glasovanjem na zadnji skup-ščini delničarjev preprečili, da bi bili v nad-zornem svetu družbe zastopani tudi mali delničarji.

Banke ne ravnajo v smislu dobrega gospodarja

Največji delničarji Pivovarne Laško, večinoma banke, ki so hkrati tudi upnice družbe, so v privilegiranem položaju. Ra-zvoj dogodkov zadnjih mesecev kaže, da so ta položaj izkoristile predvsem zato, da so družbe Skupine Laško prisilile k plače-vanju visokih obresti, na račun katerih bi-stveno izboljšujejo lastne prihodke, druž-bo pa izčrpavajo. Zato banke kot delničarke Pivovarne Laško ne ravnajo v smislu dobre-ga gospodarja. Mali delničarji Pivovarne Laško za svoja vložena sredstva, tudi zato ker nimajo vpliva na odločitve v družbi, že leta niso dobili izplačanih dividend, saj se vsi potencialni dobički družb Skupine La-ško v zadnjem času prelivajo v plačevanje obresti in dodatnih stroškov vsakokratne-ga kratkoročnega reprogramiranja dolgov. Tako ravnanje pa je tudi eden glavnih ra-zlogov za zelo nizko ceno delnic Pivovarne Laško v zadnjem letu dni.

Banke večkratno blokirale preoblikovanje Skupine Laško v pogodbeni koncern

Banke kot največje lastnice in hkrati upnice Pivovarne Laško so veliko škodo drugim delničarjem družbe povzročile tudi z večkratno blokado preoblikovanja

Skupine Laško v pogodbeni koncern, kar lahko primerjamo samo še s škodo, ki jo z neprestanimi blokadami odprodaje pre-moženja družbam povzroča slovenska po-litika in od nje odvisne državne institucije. Podobno se že drugič letos dogaja s proce-som prodaje poslovnega deleža v družbi Mercator. Pogodbeni koncern bi družbam Skupine Laško omogočil bistveno učinko-vitejše doseganje sinergij na domačem in tujih tržiščih ter racionalizacijo poslovnih procesov, hkrati pa bi bil bistveno boljši porok za vračila dolgov bankam. Kljub ute-meljenim poslovnim razlogom in bistveno izboljšanemu poroštvu prav bankam upni-cam, pa so te, kot največje lastnice, naspro-tovale tudi dokapitalizaciji družbe. Čeprav jim pri dokapitalizaciji družbe ne bi bilo potrebno sodelovati.

Skupni stroški obresti za kredite so v letu 2011 za Skupino Laško znašali 6 milijonov evrov

Banke že sedaj, ob vsakokratnem krat-koročnem reprogramu kreditov, družbi

zaračunavajo višje stroške in obresti, raz-mere na finančnih trgih pa se bodo v letu 2012 verjetno še poslabšale, zato v Dru-štvu malih delničarjev Pivovarne Laško zaskrbljeno spremljajo dogajanje v zvezi s podjetjem katerega solastniki so. Glede na škodljive odločitve velikih delničarjev v zadnjem času, razmišljajo tudi o upo-rabi pravnih ukrepov za zaščito interesov malih delničarjev in povračilu škode, ki so jo malim delničarjem povzročili glavni delničarji družbe z izkoriščanjem svojega privilegiranega položaja, torej s škodljivi-ma blokadama preoblikovanja družb sku-pine v pogodbeni koncern in dokapitaliza-cijo družbe. V društvu razmišljajo tudi o sprožitvi pravnih postopkov zoper državne organe in politiko, ki brez utemeljenih ra-zlogov blokira prodajo Mercatorja, kar je za finančno sanacijo družbe ključnega pome-na. Po prodaji Mercatorja za ceno 221 evrov na delnico, bi namreč Pivovarna Laško zmanjšala dolgove za približno 70 milijo-nov evrov, Skupina Laško pa kar za 194 mi-lijonov evrov. Samo skupni stroški obresti za kredite pa so v letošnjem letu za Sku-pino Laško znašali kar 6 milijonov evrov.

V Društvu malih delničarjev Pivovarne Laško pričakujejo izplačilo dividend od Pivovarne Union za leto 2011, saj bo poslo-vanje te družbe v letošnjem letu izredno uspešno tudi na račun prodaje Fructala. Izplačilo dividend bi v veliki meri pomaga-lo izboljšati tudi poslovanje Pivovarne La-ško kot večinske lastnice Pivovarne Union.

Ob naštetih dejstvih - blokadah državnih uradnikov in škodljivih odločitvah velikih delničarjev - je pat pozicija, ki traja že pre-dolgo, za male delničarje Pivovarne Laško nevzdržna. Ker je družba postala talka izčr-pavanja največjih lastnic, torej bank upnic, se premoženje družbe, s tem pa tudi pre-moženje malih delničarjev zmanjšuje. •

Besedilo: V. G.

[ str. 2 ]

• G L A S I L O P I V O VA R N E L A Š K O •


Ravnanje največjih lastnikov povzroča škodo malim delničarjem Pivovarne Laško

Bojan Cizej

[ str. 3 ]



Skupaj smo najboljši!

Prejeli nagrado za najboljše športno sponzorstvo v letu 2011

Pivovarna Union in Pivovarna Laško sta v skupni akciji »S to-vornjakom na Eurobasket v Litvo« prejeli prestižno nagrado za najboljše športno sponzorstvo v letu 2011.

V Portorožu je namreč tudi letos potekala Sporto konferenca, na kateri so se v dveh dneh srečali sponzorji, športniki, športni klubi, zveze, agencije in ostali z namenom, da izmenjajo mnenja in nagradijo tiste, ki so leto 2011 zaznamovali z izjemnimi idejami, inovativnimi pristopi ter vidnim prizadevanjem za dobro športa. Vrhunec konference je nastopil na slavnostni podelitvi priznanj najboljšim na športnem področju v letu 2011, med katerimi sta bili tudi Pivovarna Laško in Pivovarna Union. Podjetji sta prejeli nagrado za Najboljše športno sponzorstvo v letu 2011, projekt pa je bil del sponzorstva Košarkarske zveze Slovenije.

Konkurenca je bila pestra V konkurenci z Mercatorjem, Zavarovalnico Adriatic, Petrolom,

BMW Group Slovenija, Telemachom in Telekomom Slovenije sta Pivovarna Union in Pivovarna Laško bili boljši od konkurence. Tako so menili tisti, ki so glasovali preko spleta, kot tudi strokovna žirija v sestavi: prof. dr. Maja Makovec Brenčič (predavateljica na Ekonomski fakulteti v Ljubljani), Tina Kumelj (Direktorica marke-

tinga v Ljubljanskih mlekarnah) in Igor Arih (Kreativni direktor, direktor in lastnik podjetja Agencija Arih).

Odlično drugo mesto v kategoriji za Najboljši oglas

Prav tako sta se Pivovarna Union in Pivovarna Laško izkazali v konkurenci za Najboljši oglas. Po mnenju žirije in glasov prek spleta si je oglas z Matjažem Smodišem, Goranom Jagodnikom, Zoranom Dragićem, Miho Zupanom in Božidarjem Maljkovičem, ki je nastal pod taktirko Gorana Vojnoviča, zaslužil drugo mesto. •

Besedilo: Jernej Smisl

1 najboljše športno sponzorstvo v letu 20112 navijača sta potovala vsak s svojim tovornjakom3 lokali s pivom Laško in Union v Litvi6 finalistov za pot v Litvo19 dni nepozabnega doživetja300 zapisov dnevnika 1200 prijavljenih kandidatov za pot v Litvo1700 km nepozabne poti s tovornjakom v Litvo10.000 litrov piva Union in LaškoD

ejst

va

[ str. 4 ]



Plastenke DA ali NE?Skrb glede domnevne škodljivosti plastenk je pri proizvodih Radenske popolnoma odveč

V zadnjem času se preko različnih medijev množično pojavljajo ra-zna ugibanja in polemike glede

domnevne ˝škodljivosti˝ različnih vrst pla-stike, ki se uporablja za embaliranje pijač.

V tem prispevku so na kratko napisana dejstva ki pričajo o tem, da so proizvodi Radenske v PET plastenkah v skladu z vse-mi predpisi in tako zdravstveno popolno-ma ustrezni.

Proizvodi Radenske v PET embalaži ne predstavljajo nobenega tveganja za naše zdravje

PET (polietilentereftalat) je polimer, ki se uporablja za pakiranje oziroma embali-ranje, še posebej v industriji pijač. Ta spa-da poleg steklene embalaže, med najbolj inertne materiale, ob tem pa je potrebno povedati, da ob ustreznih pogojih shranje-vanja proizvoda v PET plastenki (temen, suh in hladen prostor in če proizvod ni v neposrednem stiku s kemijsko obdelanimi sredstvi kot so čistila, bencin, barve, ipd) ni nevarnosti, da bi se iz plastenke izločale substance v prekomernih in zdravju ško-dljivih koncentracijah, .

V javnosti je zelo pogosto omenjen ace-taldehid v povezavi s PET embalažo. V Ra-denski oziroma pooblaščene institucije re-dno spremljamo vsebnosti tega v celotnem ciklu proizvoda. Analizirane vrednosti dokazujejo, da so vsebnosti teh snovi v na-ših vodah v skladu s predpisi oziroma pod

mejo kvantifikacije in tako ne predstavljajo nobenega tveganja za naše zdravje. Naše analize pa potrjuje tudi neodvisna analiza vod ki se prodajajo v Avstriji, izvedena v letu 2009. Vsebnost acetaldehida v Raden-ski tako v PET kot tudi v stekleni embalaži, je bila pod mejo detekcije (torej< 5 µg/L), medtem ko je znašala vsebnost acetalde-hida v npr. vodi San Pellegrino 33 µg/L, Römerquelle 30 µg/L, Güssinger 48 µg/L, v vodi Guizza pa 58 µg/L itn.

Pogosto se v javnosti omenja spojina bis-fenol A (BPA) v navezavi na PET material. To ni utemeljeno, saj te spojine ni v struktu-ri PET. Poleg tega imamo za naravne mine-ralne vode iz Radenske analize s strani ZZV Maribor ki dokazujejo, da so glede vsebnosti bisfenola A in ftalatov v skladu z vsemi pred-pisi na evropski in nacionalni ravni.

Dokazano, da mineralne vode iz Radenske niso genotoksične

Poleg že omenjenih ter zakonsko obve-znih analiz smo v Radenski na področju ˝vpliva˝ embalaže izvedli še dve raziskavi, ki dokazujeta kakovost tako vsebine proi-zvoda kot tudi embalaže:

Z zakonsko neobveznimi, sodobnimi standardnimi in biološko genotoksičnimi testi na človeških celicah, se lahko doda-tno ugotavljajo vplivi bioloških in drugih toksinov v vodah, na poškodbe človeških genov. Vendar pa morajo biti ti testi pravil-no izbrani, izvedeni v skladu z mednaro-

dno priznanimi protokoli ter ob ustrezni laboratorijski praksi. V Radenski smo zato v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za biologijo dokazali, da naravne mineral-ne vode iz Radenske ne povzročajo mutacij pri bakterijah ali povečanja poškodb DNK pri človeških jetrnih celicah HepG2, kar pomeni da niso genotoksične. Še en dokaz več torej, da se iz embalažnih materialov ne sproščajo substance v tolikšni meri, da bi vplivale na naše zdravje.

V letošnjem letu smo zaključili tudi več kot leto dni trajajočo raziskavo, v kateri smo ugotavljali morebitno prisotnost hor-monskih motilcev v naravnih mineralnih vodah Radenske ob polnjenju in tekom skladiščenja ter v različnih embalažnih materialih. Raziskava je bila izvedena v sodelovanju z nizozemskim inštitutom BioDetection System in Nacionalnim inšti-tutom za biologijo iz Ljubljane. Rezultati so pokazali, da testirane naravne mineralne vode ne vsebujejo onesnažil z estrogeno oziroma androgeno aktivnostjo.

Uživanje naravnih mineralnih vod iz Radenske tako ne predstavlja obremenitve s hormonskimi motilci in zdravstvenega tveganja!

Vsa navedena dejstva in rezultati analiz ter študij so dokaz, da v Radenski skrbno bdimo nad kakovostjo PET granulata in na-menjamo izjemno veliko pozornosti izde-lavi predoblik, ki odločilno vplivajo na ka-kovost plastenke. Vse skupaj pa je še dokaz več, da je skrb za kakovost in varnost naših proizvodov na prvem mestu. •

Besedilo: Lea Žbontar Zver

[ str. 5 ]



Povišanje davčne stopnje za embalirane vode ni v javnem interesu

V času gospodarske krize se je pojavila skušnjava, da bi zvi-šali davčno stopnjo (DDV) na proizvode, kot so embalira-ne vode. Vendar pa je povišanje DDV na embalirane vode

ukrep, ki nasprotuje interesu javnega zdravja. Voda je namreč za človeka nujno potrebna, poleg tega uživanje zadostnih količin vode velja kot pomemben dejavnik za ohranjanje zdravja. Zaradi tega se je potrebno zavedati, da je ohranjanje dostopnih cen za embalirano vodo v povezavi s širšim ciljem – managementa stroškov v zdra-vstvu (health cost management).

Voda in zdravo hidriranjeKot je aprila zapisala Evropska agencija za varno hrano (EFSA)*,

je vnos vode temeljnega pomena za fiziološke funkcije v telesu in je nujno potrebna za človekovo zdravje.

EFSA je posebej poudarila, da igra voda ključno vlogo za vzdr-ževanje normalnih fizioloških in kognitivnih funkcij. Delovanje našega telesa je namreč močno oslabljeno, če izgubljene vode ne nadomeščamo.

Po vsej Evropi se v okviru prehranskih smernic promovira uži-vanje vode kot del zdravega življenjskega stila. Embalirana voda

predstavlja zdravo, koristno izbiro, saj je brez kalorij, sladkorjev in aditivov. Glede na zaskrbljujočo stopnjo debelosti in sladkorne bole-zni, še posebej pri otrocih, ima voda pomembno vlogo na področju javnega zdravja.

Vode naravnega izvora – proizvod z dolgo evropsko tradicijo

Naravne mineralne in izvirske vode nudijo visoko kakovosten in zdrav proizvod, vsak z edinstvenim okusom in svojevrstno mine-ralno sestavo. V Evropi je uradno priznanih več kot 2000 naravnih mineralnih vod, ki so nedvomno del bogate kulturne dediščine kon-tinenta že od zgodnjih rimskih časov.

Socialno-ekonomski vidik

Proizvodnja embalirane vode v Evropi prispeva k regionalnemu in lokalnemu razvoju ter neposredno zaposluje približno 158.000 ljudi. Naravne mineralne in izvirske vode morajo biti polnjene na izviru in tako se polnilnice pogosto nahajajo na podeželskih obmo-čjih, kjer so sicer manjše možnosti za druge zaposlitve.Embalirana voda je ključnega pomena pri izrednih stanjih in narav-nih nesrečah, saj zagotavlja vir pitne vode v primeru poškodovanih oziroma onesnaženih vodovodnih sistemov.

Embalirana voda – varovanje biotske raznovrstnosti

Ukrepi varovanja okolja so bistvenega pomena za industrijo em-balirane vode. Sektor temelji na učinkovitem upravljanju z vodnimi viri in nenehno vlaga v zaščito območij samega zajetja in bližnje okolice. Zaščitena območja lahko tako obsegajo površine 10.000 hektarjev ali več.

Predlog povišanja davčne stopnje na embali-rane vode je v nasprotju z javnim interesom

Embalirane vode ponujajo zdravo izbiro v kategoriji pijač, zato bi morali uživanje vode podpirati na več načinov. Davek na embalirano vodo tako ne bo škodljiv le za zdravje, ampak tudi za ekonomijo in podjetja, predvsem mala in srednja. Evropsko združenje polnilcev embaliranih vod verjame, da se pozitivnih socialnih in ekonomskih vidikov embalirane vode ne da zanikati in tako ne zagovarja prizade-vanj za višjo stopnjo davka. •

*EFSA Journal 2011; 9(4): 2075

Po EFBW povzela Lea Žbontar Zver

[ str. 6 ]



Koliko manj piva se proda izven poletne sezone?

Pivo ima svojo sezono, kar se tiče pro-daje. Nekaj časa je za glavno sezono veljal čas od aprila do konca septembra, a tega ni več. Sezona se podaljšuje, zato je tudi v za-dnjem mesecu v letu prodaja velika. Seve-da pa se v tem času proda precej manj piva v primerjavi s t.i. »rekordnimi meseci«, ko na prodajo vpliva vročina, množice turi-stov. Velja prepričanje, da se količina popi-tega piva veča z dviganjem temperatur, res pa je, da se najbolj pije pri temperaturah do 30 stopinj. A tudi pivske navade se spre-minjajo in na trg prihajajo drugi produkti, vezani na manj alkohola. To je povezano z zakonodajo, načinom življenja. Skupina Laško se prilagaja spremembam na trgu in letos smo na trg poslali precej novih produktov. Danes branimo strahotno velik delež v obeh kanalih: eden gre v gostilne, restavracije, bifeje... drugi pa v trgovine. Prodane količine produktov Skupine Laško naraščajo in na to smo zelo ponosni.

Konzorcij lastnikov Mercatorja, v slednjem ima Skupina Laško 23 odstotni delež, želi prodati dobro polovico Mercatorja hrvaške-mu koncernu Agrokor, ki ponuja daleč naj-višjo ceno. Se sami zavzemate za prodajo Agrokorju?

Plačan sem, da saniram Skupino Laško.

Postavili smo projekt, kako bi to naredili. Če bi imeli razumevanje bank, ki so hkra-ti naše lastnice in upnice, bi lahko vse te zadeve normalno sanirali in ostalo bi nam okoli 40 odstotkov od ustvarjenih sredstev za nadaljnji razvoj. Ker to ni uspelo, je naša edina možnost, da Mercator prodamo naj-boljšemu kupcu. Okoli prvega maja letos smo v Skupini že sami prodajali naš delež v Mercatorju, Urad za varstvo konkurence pa je to ustavil. Poudariti moram, da s trgovsko verigo Agrokorja, Konzumom, dobro sode-lujemo. Po tem spomladanskem poskusu prodaje smo se priključili konzorciju lastni-kov tudi na osnovi pisma, ki ga je poslala uprava Mercatorja v katerem je pozvala la-stnike, naj skupaj poiščejo strateškega kup-ca. Upam, da bomo to prodajo pripeljali do konca, ob tem pa poudarjam: to ne bi pome-nilo sanacije skupine Pivovarne Laško, pač pa sanacijo bank, prisotnih v naši skupini.Mercator je nedvomno zelo pomembna družba, razvojno, socialno... vendar, če bi ga država želela obdržati v slovenski lasti, bi lahko njegov delež kupila KAD in SOD, ne pa da se o tem le govori, nič pa ne naredi.Imeli smo dve leti časa in po nekih ban-čnih regulativah morajo banke v treh letih to premoženje odprodati. O strateških za-devah za Slovenijo se torej pogovarjamo pet minut do ali čez dvanajsto, v preteklosti pa ni tega nihče reševal. Primer ukrepov

Agencije za upravljanje kapitalskih naložb pri dokapitalizaciji NKBM je za razliko od Mercatorja jasno pokazal, da če država ne-kaj želi narediti, to tudi naredi. Pustimo, ali je to dobro ali slabo. Pri Mercatorju te poteze ni bilo in zdaj vsi iščejo neke rešitve za katere se bojim, da ne bodo vsem v prid.

Kako odgovarjate na nasprotovanja prodaji Agrokorju s strani kmetijske zbornice, mi-nistra za kmetijstvo ter premierja Boruta Pahorja, češ, da bi hrvaški trgovec s polic izrinil slovenske proizvode?

Da se politika vtika v to zgodbo ni do-bro, saj gre za čisto ekonomsko vprašanje, ki ga morajo rešiti akterji, ki prodajajo in kupujejo. Mercator je res največji sistem v Sloveniji, ustvarja velik del denarnega toka in zaposluje veliko ljudi. Vsak ki ga bo en-krat kupil, bo skušal z njim ekonomizirati sinergije, kar je normalno. Tako težkih mi-lijonov ne daš zato, da jih boš kar zapravil. S tem moraš nekaj dobičkonosnega nare-diti, predvsem pa vrniti posojila, če si jih uporabil za nakup.

Zdaj je povsem drugače, kot je bilo pred letom, letom in pol. Gre že za osmi ali deve-ti poskus prodaje Mercatorja in nenehno se sučemo okoli tega. Tudi mi smo vezani na Mercator, saj gre okoli polovice vse prodaje Skupine Laško prek Mercatorja. Za vsako ceno želimo ohraniti ta položaj, saj alterna-

Dušan Zorko:

Skupina Laško ne bo šla k vragu

[ str. 7 ]



tive temu prodajnemu mehanizmu v Slove-niji ni. To nista niti Spar niti Tuš.

Prodajate tudi medijsko hišo Delo, kjer prodaja še naprej strmo pada s tem pa tudi kupnina, ki bi jo lahko Laško iztržilo. Je predsednik uprave Dela Jurij Giacomelli upravičil vaša pričakovanja?

Jurij Giacomelli je bil izbran na natečaju. Ko je prevzel Delo, sem z njim opravil raz-govor. V njegovo poslovanje se ne mešam. Ob prihodu je dobil le tri naloge: prva je prodaja Večera, druga je priprava na lastni-njenje Dela in tretja pozitivno poslovanje.Če pogledamo Večer - s podjetjem KPMG smo pripravili mednarodni razpis, še da-nes čakamo na soglasje ministrstva za kulturo o primernosti družbe 3lan, ki želi kupiti Večer. Že julija lani so pri notarju potrdili plačilo are v višini desetine ku-pnine in mislim da je čas, da pridemo do neke razrešitve. Giacomelli je zadolžen, da to spelje. Kar se tiče Dela smo pripravili mednarodni razpis, v katerem smo pozvali prek 80 institucij, prejeli pa nismo niti ene zavezujoče ponudbe. Kupca torej nimamo, čeprav ga mrzlično iščemo. V Skupini na-mreč ne znamo voditi medijev.Glede poslovanja pa je znano, da vsem dnevnikom prodaja pada, strahotno so se znižali tudi oglaševalski prihodki. Imamo ideje o tem kako urediti nekatere stvari in z Giacomellijem redno komuniciramo. Tudi o tem, ali bi časopisno hišo Delo razdelili na dva ali tri dele. Zadeve torej niso eno-stavne - tudi vprašanje o tem, ali prodaja-mo blagovne znamke ali družbe. Davčno, pravno, računovodsko gre za izredno za-komplicirano situacijo in vseh odgovorov še ni. Tako za Delo kot Večer želimo, da gresta z razvojem naprej, da bodo zadovolj-ni tako kupci, kot novinarji in zaposleni. Želimo pa se razbremeniti poslovanja, ki ni naše osrednje.

Podjetja znotraj Skupine Laško bi radi združili v koncern, čemur banke upnice, predvsem največja, NLB, nasprotujejo. Mar ne bi šlo takšno organiziranje na rovaš sa-mostojnega razvoja Pivovarne Union, ki ste jo pred nekaj leti vodili?

Saj veste, tudi gospod Radovan Žerjav želi biti carinik na Trojanah. Laško je vča-sih prodajalo predvsem na štajerski strani Trojan, Union pa na ljubljanski in oba sta imela svoje dobavitelje, partnerje, intere-

sne cone. Postavil se bom v prihodnost: moji kolegi so se prejšnji teden vrnili z Danske, kjer se pivovarne združujejo. Pred kratkim sem tudi sam obiskal dansko pivo-varno Carlsberg, ki je ena izmed svetovnih pivovarn. Tudi oni so nedavno združili dve pivovarni in prestavili proizvodnjo 200 ki-lometrov ven iz Kopenhagna.Skupina Laško v ocenjevanju možnosti preživetja ne odkriva Amerike, ta je že odkrita. Ocena mene in mojih sodelavcev je, da v konkurenčnem boju, dve pivovarni na slovenskem trgu ne moreta preživeti. Potreben je nov model. Gre za pijačarski holding o katerem sta govorila že nekdanji vodji pivovarne Turnšek in Šrot. Skupina Laško namreč ne more do konca izkoristiti obe proizvodni liniji, tako tisto v Ljubljani, kot tisto v Laškem. Potrebno je kupiti eno linijo, ki bo delala tri krat osem ur na dan, sedem dni v tednu in 365 dni v letu. Le tako bomo preživeli.

Proizvodnjo bi torej združili, blagovne znamke pa bi ostale?

Seveda, vse blagovne znamke. Te so pre-moženje Skupine Laško. In tu ni pomemb-no, ali se te blagovne znamke polnijo 50 kilometrov levo ali desno. Pomembno je da so kakovostne in da stojijo za tem, kar predstavljajo.

Skupna proizvodnja bi bila torej v Laškem?O tem ne govorim. Lokacija v Laškem

je gotovo primerna glede stroškov. Loka-

cijo kjer stoji Pivovarna Union, so včasih imenovali Šiška pri Ljubljani. Danes je to center Ljubljane kjer imamo velike težave s čistilno napravo in še čem. Union ima močne blagovne znamke, je dobra družba, potrebno pa je vlagati v tehnologijo. Tako kot na lokaciji v Laškem. Ne moremo pa hkrati kupovati proizvodno linijo za Lju-bljano in Laško. Če bi v Pivovarni Union pognali do največje zmogljivosti največje linije ki jih premoremo, bi postala vsa Lju-bljana skladišče piva.

V Sloveniji se popije 1,6 milijona hek-tolitrov piva na leto, kar je v povprečju 80 litrov na prebivalca. Večino tega zapolni Skupina Laško, deset do 15 odstotkov pa je iz uvoza. Poleg tega so tu še trgovske bla-govne znamke, Lidl, Hofer… Mi iščemo možnost preživetja, ob tem pa ponudbo najboljše kakovosti za najmanj denarja. Če proizvodna linija ne teče vseh osem ur, je amortizacija prevelika. Oprema ne sme stati, mora biti v pogonu in po njej se mora-jo obračati produkti, ki jih potrošniki zah-tevajo. Ogromno smo že naredili: poenotili smo nabavo, informacijsko tehnologijo, lo-gistiko. Zakaj bi se po cestah vozili prazni zeleni ali rdeči kamioni? To je neumnost. Gre za denar, ki se na koncu prevali na po-trošnika. Skrbeti moramo za ekonomiko poslovanja, zadovoljstvo lastnikov, zapo-slenih in potrošnikov. Racionaliziranje in združevanje proizvodnje sta nujni, ob tem pa se morajo krepiti blagovne znamke, ki so poleg ljudi, edina oprijemljiva vrednost.

[ str. 8 ]



Pivo posebne, novoletne polnitve

Veliko denarja pri prodaji piva si vzame tudi država.

Od cene piva na trgovskih policah nam ostane 48 odstotkov, ostalo so marže, trošarine in drugi davki. Imamo eno od najvišjih trošarin v Evropi. Finančno in gospodarsko ministrstvo smo seznanili z našimi pogledi o tem kako bi se lahko ta trošarina primerneje razporedila, žal pa nismo dobili nobenega odgovora. Končno ceno trošarine pa plačajo potrošniki.

Boste Kitajce navadili na Laško in Union?Najbolje bi bilo, če bi imeli radi obo-

je. Če bi vsak Kitajec spil pol stekleničke laškega ali uniona bi morali postaviti tri nove pivovarne. Na Kitajskem bi radi usta-novili družbo partnerja, ki bi nam vračal kar potrebujemo - na primer marketinški reklamni material. Ves svet kupuje na Ki-tajskem, zakaj bi torej mi kupovali iz druge ali tretje roke. Prve korake smo storili in upam, da bomo uspeli. Sicer pa na Kitaj-skem prodajamo Laško pivo.

Kateri pivovarski produkti zvišujejo proda-jo in pri katerih ta pada?

Povečuje se prodaja piva z nižjo stopnjo alkohola. To je vezano na podnebne spre-membe, mladino, ki pije nekaj drugega, na prometni zakon. Zato smo npr. dosegli velik prodor z Radlerjem.Na trg torej dajemo nove produkte, saj je klasičnih pivcev standardnih blagovnih znamk vedno manj. Pri mladini pa mo-ramo vzbuditi pozornost predvsem prek marketinga, športa, raznih dogodkov in tudi prek novih produktov.

Skupina Laško znatno podpira družbeno aktivnost. S katerega vidika je smotrno vla-ganje v to?

Z vidika družbene odgovornosti, da ne-kaj vračamo v okolje v katerem živimo. V Laškem je bila nekdaj močna ekonomska baza, danes je to težko vzdrževati. Ni niti ene ceste, ene šole, kjer ne bi z denarjem sodelovalo katero od podjetij, podprli smo izgradnjo zdravstvenega doma, pomaga-mo gasilcem. Ljudje so tega vajeni. Če vsi skupaj to prekinemo, bo veliko dejavnosti obstalo. Je to smiselno? •

Besedilo: Nenad Glücks

Foto: Primož Lavre

Premium Club

Ob posebnih dogodkih, življenjskih prelomnicah in praznovanjih, radi nazdravimo s kozarcem žlahtnih mehurčkov. Največkrat posegamo po penečih vinih, šampanjcih, ne pomislimo pa na žlahtne mehurčke ene najstarejših naravnih pijač - piva. Od tod ideja, da bi prihajajočemu letu nazdravili malo drugače, pa ne toliko po videzu kot po vsebini. S pivom Premium Club, ki je proizvedeno ravno za ta namen. Sicer dru-gačno kot smo ga vajeni, pa vendar sodi v bogato zakladnico izdelkov Pivovarne Laško. Kot vedno zvesti tradiciji, s ponosom pogledamo v pre-teklost, na piva ki so jih negovali stari pivovarski mojstri.Naša naravna danost, voda najboljše kakovosti, izbran slad, preverjeni klasični tehnologiji varjenja in fermentacije, mesec dni zorenja, kristalna bistrost po filtraciji in polnjenje v posebne »šampanjske« steklenice ter žlahtna celostna podoba, so razlog za zadovoljstvo, ki ga nudi vsebina.Polna sladna nota, prijetna nežna grenčica aromatičnih sort slovenskega hmelja, zlato rumena barva in značilna pena, nudijo užitek za vse čute.Premium Club je pivo spodnjega vrenja - tipa lager, vsebuje 12 % ekstrak-ta v osnovni sladici in 5,2 vol% alkohola. •

Besedilo: Regina Godec

Zmajevo pivoPrihajajoče prestopno leto 2012 je po kitajskem horoskopu leto zmaja.

Po pravilih kitajske astrologije to pomeni leto sreče.Z zmajem smo tesno povezani tudi v Pivovarni Union, saj je grafična upodobitev zmaja element naše celostne grafične podobe.To so bili razlogi za našo odločitev, da za prehod med letoma 2011 in 2012 ter za uspešen uvod v novo leto, zvarimo posebno vrsto pšeničnega piva. Poimenovali smo ga Zmajevo pivo. Za proizvodnjo pšeničnega piva kot surovino uporabljamo pšenični slad v kombinaciji z ječmenovim sladom. Postopek varjenja je podoben kot pri proizvodnji piva iz ječmenovega slada, količina uporabljenega hme-lja pa je nekoliko manjša. Alkoholno vrenje poteka s pomočjo kvasovk zgornjega vrenja. Te kvasovke se po koncu alkoholnega vrenja ne usedejo na dno vrelne posode, ampak splavajo na vrh. Alkoholno vrenje poteka pri nekoliko višjih temperaturah kot pri uporabi kvasovk spodnjega vre-nja in pri višjem nadtlaku. Nadaljnji potek proizvodnje je enak kot pri "običajnem" pivu. Tako proizvedeno pivo ima zaradi uporabe pšeničnega slada in kvasovk zgornjega vrenja karakterističen vonj in okus, ki pa se bistveno razlikujeta od vonja in okusa svetlega piva Union.Posebnosti v primerjavi z Unionskim pivom sta manjša grenkobnost in osvežujoč okus, ki ju dopolnjuje izrazit vonj po sadju in cvetlicah. •

Besedilo: Marketing Pivovarne Union

[ str. 9 ]



Trg piva v Sloveniji

Proizvodnja, uvoz in izvozLeta 2010 je celotna prodaja piva v Sloveniji obsegala 1.642.000

hl, kar pomeni, da se je v primerjavi z letom pred tem prodaja v hektolitrih zmanjšala za 4%, medtem ko se je vrednostno povi-šala za 5%. Uvoz tujega piva se je glede na preteklo leto znižal na 252.000 (15,3%) od celotne vrednosti prodaje. Glavni slovenski izvozni trgi ostajajo trgi na področju bivše Jugoslavije ter EU.

Konkurenčno okoljeTrg piva v Sloveniji obvladujeta dva največja pivovarja, in sicer

Pivovarna Laško in Pivovarna UnionTuje multinacionalke predstavljajo v Sloveniji le majhen del pro-daje, ki pa iz leta v leto vztrajno narašča. Vendar je predvsem lojalnost blagovni znamki, podprta z marketinškimi kampanja-mi, tisti jeziček na tehtnici, ki ohranja prodajo piva v Sloveniji na visoki ravni.

Trendi v prihodnjeTrend na področju piva z nizko stopnjo alkohola se bo nadaljeval

tudi v prihodnje. Takšen trend je zaslediti tudi drugje po svetu. Pričakovati je, da bo uvoz piva naraščal, predvsem na račun vpliva tujih multinacionalk, ki so vse bolj agresivne. V Skupini Laško se tega zavedamo, zato poizkušamo z novimi produkti čim bolje za-dostiti željam potrošnikom in slediti trendom. •

Besedilo: Domen Solina

Tabela1: Prodaja piva - vrednostno (2005-2010) v 1.000.000 eur

2005 2006 2007 2008 2009 2010Lager 397,4 415 490,9 503,6 559,1 587,1

Premium lager 48,5 55,5 68,7 71,4 77,1 82,3

Premium lager (domači) - - - - - -

Premium lager (uvoženi) 48,5 55,5 68,7 71,4 460 82,3

Standardni lager 334,9 343,3 405,2 412 412,2 480,9

Standardni lager (domači) 301,5 307,8 359 365 47,8 430,8

Standardni lager (uvoženi) 33,4 35,5 46,2 47 21,9 50,1

Nizkocenovni lager 14 16,2 17,1 20,2 14,9 23,9

Nizkocenovni lager (domači) 12,8 13,8 14,4 14,5 7 16

Nizkocenovni lager (uvoženi) 1,2 2,4 2,8 5,7 9,6 7,9

Temno pivo 6,8 7,2 8,4 8,7 2,2 9,9

Močno temno pivo 2,4 2,5 3,1 2,4 2,1 2,1

Nizka st. alk./brezalk. pivo 1,7 1,8 2 2 2,1 2,2

Nizka st. alk. piva 0,8 0,9 0,9 0,9 1 1

Brezalk. pivo 0,9 1 1,1 1,1 1,1 1,1

Pivo SKUPAJ 408,3 426,4 504,3 516,8 572,9 601,4

Vir: Euromonitor

Vrednostna prodaja se je v letu 2010 povečala za 5%, kar je posledica višjih cen proizvodov in se odraža kot nekakšna kompenzacija za količinsko nižji obseg prodaje. Strožji

prometni predpisi in zdrav način življenja sta le dva izmed šte-vilnih dejavnikov, ki negativno vplivajo na potrošnjo piva v Slo-veniji. Največjo rast povpraševanja je zaznati v uvozu cenejšega

piva tipa lager, ki ga uvažajo tuji diskontni trgovci kot so Lidl in Hofer. Zaradi posledic globalne krize se je predvsem v zadnjih letih oblikoval trend uživanja cenejših proizvodov in piva z nizko alkoholno stopnjo. Piva z dodatki oziroma piva z nizko alkoholno stopnjo tako pridobivajo vse več pivcev, še posebej med pripadni-cami ženskega spola.

Vir: Euromonitor

Tabela 2: Cenovni razpon piva lager v Sloveniji

Cena na liter

Premium lager nad 2,60 €

Standardni lager 1,80 - 2,60 €

Nizkocenovni lager do 1,80 €

[ str. 10 ]



Obisk Dedka Mraza in Božička

No, pa se je le zgodil! Prvič nas je v letu 2011 v Pivovarni Laško, obiskal tudi dedek Mraz.Ideja o izvedbi prireditve za naše otroke je bila v podjetju

živa že več let, vendar do izvedbe ni moglo priti čez noč. Prvi del priprav je v zadnji četrtini leta izvajal sindikat Pivovarne Laško, pri čemer je bila najbolj dejavna Nataša Padežnik, članica izvršnega odbora in sodelavke splošnega sektorja. Obdarovani so bili otroci vseh zaposlenih v pivovarni in zunanjih sodelavcev, tržnikov na terenu, stari do 10 let. Ker spadamo med podjetja s precej visoko povprečno starostjo zaposlenih, je bilo na začudenje vseh, obdarovanih kar 140 otrok. V petek, 9. decembra sta se predstave z obdarovanjem udeleži-li dve skupini otrok, najprej mlajši do 5 let, nato pa še„starejša“

generacija do 10 let. Otroci so prejeli skrbno izbrana darila, pri-merna za njihovo starost, najmlajši in najstarejši pa darilne bone.Za zabavni del programa je poskrbel igralec Sten Vilar iz podjetja

Studio Anima, d.o.o., ki je hitro poskrbel za smeh in ogrevanje družbe. Temu je sledilo še nekaj čarovniških trikov in petje otro-ških pesmic, pri katerih so se posamezni kandidati povsem po-gumno izkazali pred občinstvom. Seveda so si morali otroci „pri-služiti“ obisk dedka Mraza, ki se je odzval šele po glasno zapeti pesmici Siva kučma, bela brada,… kot je to že od nekdaj v navadi ob obisku dobrih mož. Ko je prispel v družbi snežinke dedek z belo brado in polnim ko-šem pisanih darilnih vrečk, je sledilo izročanje daril ter pogovor in slikanje v naročju dedka Mraza. V rdečih in modrih vrečah je bilo skrito presenečenje za naše najmlajše - knjiga dedka Mraza, košarkaška žoga kot simbol športne dejavnosti in zdravega življe-nja ter otroški računalnik Modri Janko z miselnimi nalogami in igrami. Fotografiral je sodelavec Rok Nemec, ki bo tudi poskrbel za spominske slike.Prireditev se je zaključila s pogostitvijo ob kozarčku laškega piva. Še dedek Mraz si ga je privoščil po naporni poti v Laško. Krasno bi bilo, če bi obisk dedka Mraza postal tradicionalen, saj so bili vsi navdušeni nad izvedbo dogodka v kvalitetnem in prija-znem podjetju.

Radensko obiskal Božiček iz daljne Finske

Radensko je 15. decembra kot že tradicionalno s svojim obi-skom počastil Božiček iz daljne Finske. Nestrpno ga je pričakalo več kot 40 otrok, ki so mu pripravili posebno presenečenje. Bo-žiček je ob slovesu obljubil, da se bo naslednje leto spet vrnil v deželo treh src in s sabo pripeljal tudi svoje jelenčke. •

Besedilo: Andrej Škorja in Lea Žbontar Zver

Dedek Mraz je v soboto, 17. decembra obiskal tudi otroke za-poslenih v Pivovarni Union. Več o tem pa boste lahko prebrali v naslednji številki Laškega pivarja.

Foto: Dani Mauko



[ str. 11 ]

Kolofon

Izdajatelj: Pivovarna Laško d.d., Trubarjeva 28, 3270 Laško • Odgovorni urednik: Gorazd Šetina,

e-naslov: [email protected] • Oblikovanje: LUKS • Fotografije: arhiv Pivovarne Laško •

december 2011

[ str. 12 ]

K novemu letuProti novemu letu hitimo,staro pa v preteklost spustimo,vse dobro s sabo bi vzeli,slabo, seveda, bi pozabiti hoteli.

So pričakovanja,bo sreča,bo blagor,bo to kar želimo?

Vedno ista vprašanja,vedno ista pričakovanja,a nihče se ne zave,da dobro, brez slabega, nikoli ne gre.

So želje,izpolnjene ali pa ne,vedno nekaj jih mora ostati,drugače ne bi imeli kaj pričakovati.

Iz leta v leto,na napakah se učimo,a vedno z novim pričakovanjem,k novemu letu naproti hitimo.

Besedilo: Štefanija Belej

Uči se iz preteklosti, živi sedanjost, upaj na prihodnost.

Albert Einstein

Iskrica

Zaposleni Pivovarne Laško na bowlingu

Decembra je športna sekcija za svoje člane organizirala tradicio-nalno srečanje na stezah bowlin-

ga v Planetu Tuš. Letos je bilo to že tretje srečanje, udeležba pa rekordna. Dogaja-nje je potekalo v prijetnem in sproščenem vzdušju, kjer v ospredju ni bil rezultat, ampak druženje. Razglasitev rezultatov je potekala v gostišču Asado - Kozuc. Dobra hrana in še boljše vzdušje pa sta bila „kri-va“, da smo vztrajali do jutranjih ur.

Hvala vsem ki ste prišli, naslednje leto pa ponovno vabljeni, tudi tisti, ki ste tokrat manjkali.

V novem letu ki prihaja, želim vam in vašim domačim obilo zdravja, ljubezni in dobrega počutja. •

Besedilo: Športna sekcija Pivovarne Laško



Documents

Laski pivar 20 2011 web