1

EVANGELIJ PO BABICI li: Zakaj brati v slovenščini?

Maja Novak

Beseda prevajalke ob izidu fantazijskega romana Kostja Veselko irskega pisatelja Dereka Landyja

2

aj veste, kako to gre ... Pri enajstih ali dvanaj-stih letih sem sanjarila o tem, da »bom bila«, ko »bom bila« velika, igralka, pevka, pisateljica, Mata Hari in kapitan dolge plovbe, potem več let nisem bila nič, ker je bilo treba sanjariti o fantih, danes pa si želim samo še tega, da bi čez deset ali enajst let s svojo vnučko sedela ob sladoledu in kokakoli ter si z njo ogledovala knjige, ki sta jih z mojo hčer-jo, njeno mamico, pravkar kupili v knjigarni. (Pri nas doma imamo raje knjigarne kot knjižnice. Ni lepšega kot vonj po popolnoma novi, še prav nič umazani knjigi, ki bo za zmerom samo tvoja.)

Malce v dvomih strmim v naslovnice. Gospodar prstanov, Harry Potter in meni najljubša otroška knjiga, Kostja Veselko. Cel ducat bukel in vse so v angleščini.

1

3

Zakaj?!»Zato, da se bom zabavala in se zraven še učila

angleško. Praktično,« reče moja vnučka, ki je po mamici praktičen človek. Že zdaj vidim tisti njen pogled, ki celo v teh dneh, ko še ni dopolnila leta, priča, da ima svoje mnenje o vsem živem in da bo nazadnje obveljala njena.

»Kaj pa, ko bi se zabavala in se zraven učila slo-vensko?« poskušam biti vzgojna jaz.

»Saj slovenščino že znam!« užaljeno vzklikne Leda.

»A res?« se nasmehnem. (Strpno.) »Zakaj pa po-tem praviš, da 'boš bila' programer računalniških iger, ko 'boš bila' velika, in zakaj 'ne morem' še vedno pišeš skupaj, 'nemorem', čeprav sta 'ne' in 'morem' samostojni, odrasli besedi?« (Vzgojno. Sila vzgojno. Bravo, babi.)

»Nooooo ...« reče Leda.»Ali je prav: 'z mojo hčerjo' ali 's svojo hčero'?«

vztrajam. Zdaj, ko sem končno prišla do besede, ne bom tako zlahka popustila prijema.

Kajti nihče ne zna slovenščine tako dobro, da se ne bi mogel še česa naučiti. Tudi jaz, babica v zrelih letih, ne. (Zato pa imajo pri moji najljubši založbi

1

4

urednike, ki skrbijo, da bi za mano preorali in po-branali moje prevode ter opleli morebitne napake. Kajti knjiga, ki jo bo dobil v roke bralec, mora biti brezhibna. Lepa kot žitno polje.)

Maternega jezika se je torej treba učiti do smrti. Gotovo pa se vsi strinjamo, da je učenje najlažje, kadar je v resnici igra. Ali branje: to je pravzaprav le igra druge vrste. Samo spomnite se na Toma Saw- yerja, ki je pleskal tetino ograjo ...

»Pa zakaj bi se sploh morala učiti pravilno slo-venščino,« me zabije vnučka, »ko pa se lahko z vse-mi ljudmi na tem svetu pogovarjam v angleščini? Celo s Kitajci?«

Nooooo ...Ta del pogovora z Ledo bom morala v nasled-

njih desetih letih gotovo še malce povaditi. Približ- no tako ga bom najbrž zastavila.

*Učenje jezikov, kateregakoli jezika, je kul. Sama

dobro veš, Leda (seveda veš, ko pa se tvoja mami-ca v zvezi s tem nenehno dela norca iz mene), da sem se v visoki starosti petdeset plus iks let začela učiti poljščine, ki ni najbolj praktičen jezik na sve-tu. Ampak po kakem letu učenja sem presenečena

5

ugotovila, da zaradi poljščine na lepem bolje znam tudi slovensko in srbsko. Nekatere povezave med besedami so mi postale bolj jasne, posvetilo se mi je, od kod izvirajo nekatere od njih in kako so si v sorodu (temu, Leda, učeni ljudje pravijo etimolo-gija), ker pa sem to vedela, sem znala besede pra-vilneje in zlasti spretneje uporabiti. To mi je poma-galo pri poklicu; navsezadnje sem prevajalka, tristo kosmatih. Tudi tistega angleškega Kostja Veselka, ki ga pestuješ v naročju, sem prevedla v slovenščino in verjemi mi, Leda, da bi mi bilo ljubše, ko bi ga ti brala v mojem prevodu. Nič manj duhovit in zabaven od izvirnika ni, nič ne boš zamudila, če se ga boš lotila v svojem jeziku. Tudi pri Gospodarju prstanov in Harryju Potterju ne boš za nič prikrajša-na. Slovenci imamo nekaj res izvrstnih prevajalcev.

Med vsemi jeziki pa je materni jezik nekaj po-sebnega. Kakor kvas je. Kakor sladkor v tej tvoji ko-kakoli, Leda. Ob maternem jeziku nam kri hitreje zapolje po žilah, možgani se prebudijo, zdramijo se čuti, celo tisti, ki na videz z jezikom nimajo nika-kršne zveze, na primer vid, materni jezik nam po-maga laže in hitreje misliti – saj menda nihče ne bo trdil, da razmišlja v angleščini? (Ali da v angleščini

6

sanjari ...) In gotovo nihče ne bo trdil, da ne bi rad laže ter hitreje mislil?! Tudi ti, Leda, in tvoja ma-mica tega ne bosta trdili, saj sta vendar praktični ženski!

Poglej: nihče te ne sili, da postaneš prevajalka kakor tvoja babica. Ali pisateljica ali novinarka. Ampak tudi če boš programerka računalniških iger ali zdravnica ali odvetnica ali inženirka nizkih gra-denj, da boš projektirala avtoceste, ti bo slovenščina pri tem prišla prav. Da mora biti odvetnica »jezična dohtarca«, je seveda jasno. Tudi bolniki so veseli in odleže jim, če se zna njihova zdravnica z njimi pogovoriti v izbranem in žlahtnem jeziku. Ker pa sva rekli, da materni jezik dobro vpliva na mož-gane, ti zagotavljam, da boš, če boš odlično znala slovensko, zato tudi boljša programerka ali boljša načrtovalka cest in viaduktov.

To je tisto, kar je pomembno: dobro znanje ma-terinščine nam pomaga razmišljati, pa naj počne-mo karkoli.

Sploh pa, Leda, imamo Slovenci še posebno srečo. Naš jezik je lep. Eleganten. Da ne premore dovolj besed, da ni bogat, trdijo samo tisti, ki ga v resnici ne znajo najbolje. In slovenščina poje. Živo

7

se še spomnim nekega večera, ko sva s Svetlano Makarovič, tisto, ki je napisala tebi tako ljubo Sa-pramiško, na frankfurtskem letališču čakali, da naju letalo ponese v Slovenijo. Klepetali sva, na lepem pa je k nama pristopil lepo oblečen, po vsem sodeč uspešen in inteligenten gospod. Tak s prenosnim računalnikom in aktovko. Oprostite, ker motim, je rekel; a povejte mi, prosim, v katerem jeziku go-vorite? Že dolgo nisem slišal tako blagoglasnega je-zika ...

Ti, Leda, ki imaš rada lepe oblekice, lepe igrače in tiste računalniške igre, ki so najlepše narisane, ti, Leda, ki se naskrivaj že šminkaš, si gotovo želiš, da bi bilo tudi tisto, kar zveni iz tvojih ust, lépo?

In zato mi povej: boš Kostja Veselka res brala v angleščini? Dodobra sem se namučila, da sem ga prevedla tako, da bo bralcem v užitek in da ne bi v ničemer pokvarila avtorjevih »štosov« ... Povej mi, Leda, povej mi, Ledina mamica: ali naj se sploh še trudim?

8

Prevajalka je ob prvem branju romana Skulduggery Pleasant vzkliknila: »Saj to je boljše kot Harry Potter!«

Presojo o tem prepuščamo mladim bralcem, ki ga bodo brali v slovenščini, angleško beroči so svoje že povedali: roman Kostja Veselko, prvi iz uspešne serije mladinskih romanov o simpatičnem okostnjaku, ki jo ustvarja irski pisatelj Derek Landy, je leta 2008 dobil nagrado Red House za otroško knjigo, leta 2010, ob desetletnici podeljevanja Irske književ-ne nagrade, pa je bil razglašen celo za najboljšo irsko knjigo desetletja.

Pa še to: ko se je prevajalka končno nehala smejati duhovi-tim domislicam v tem mladinskem romanu, nam je zaupala, kako všeč so ji bili prav iskrivi pogovori med glavnima ju-nakoma Stephanie in Kostjo. Kajti okostnjak ni le oblečen kot detektiv, temveč tudi govori kot junaki starih kriminalk in črno-belih detektivskih filmov. Še dobro, da se prevajalka posebej dobro razume prav na kriminalke ... In to je še en razlog, da lahko po Kostju Veselku skrivaj, kadar vas otroci ne bodo videli, posežete tudi odrasli.

Modrijan založba, d. o. o. | Poljanska cesta 15 | 1000 Ljubljana brezplačni klic: 080 23 64 | e-naslov: prodaja@modrijan.si | www.modrijan.si

Derek Landy, pisatelj

Maja Novak,prevajalka

Kostja Veselko,detektiv, čarovnik, bojevnik.

Aja: pa mrtev.

Foto

: Igo

r Mod

ic