Click here to load reader

Mladinska revija VEJŽDE, avgust-oktober 2012

  • View
    142

  • Download
    5

Embed Size (px)

DESCRIPTION

Prodorna mladinska revija VEJŽDE, izhaja v Posavju.

Text of Mladinska revija VEJŽDE, avgust-oktober 2012

VEJDE

EVS - pot v tujino Mladi kot odsev svoje druine in drube Kaj pomeni biti lovek? Couchsurfing V krempljih apatije

prodorna mladinska revija

12 BER KTO TO US AVGIV. tnik 7, le t. 1

e elite oglaevati v reviji VEJDE, nam piite na [email protected] ali nas pokliite na 07 81 44 119 . Revija izhaja vsak 2. mesec v nakladi 1000 izvodov in je brezplano na voljo na 40 javnih mestih v Posavju.

narts agurD

D! IZVO EN ZPLAODAJO! Kazalnik: BRE PR NI ZA 4 Suenjmisli

Vztrajati in verjeti vaseGlede na razmere v dananjem asu in politiki veina mladih obupa e na zaetku svoje poti. Nihe ne verjame, da lahko njegov glas kar koli spremeni. Ne verjame ve niti v svoje sposobnosti, eprav jih nima kje uporabiti. Lahko je velik talent, a se vda maloduju majhnega mesta, kjer ni monosti za napredovanje. Vsi tavamo v zaaranem krogu, svet pa se vrti naprej. Ni ne naredimo zase in za boljo kakovost ivljenja, ker ne verjamemo vase ker smo se vdali, ker tako pa je. A tako ne gre. Nekaj je treba narediti za nas same in za na bolji jutri. Zaetek je vedno teek, a manji koraki vodijo k vejim, zato motivirajmo sami sebe. Mi smo kreatorji svojega ivljenja in mi ga ustvarjamo. Nihe namesto nas ga ne bo. Kaj lahko torej storimo v tej smeri? Zamislimo se, kakne darove nam je dala mati narava in jih skuajmo im bolj izkoristiti. Slii se enostavno, preveeno, mar ne? A ne gre vse tako zlahka, kot se slii. Moramo se zazreti sami vase in najti potencial, ki nam je bil podarjen, ali pa najti kaknega, ki nam ni bil, vendar se ga lahko nauimo. Za to pa nikoli ni prepozno. Zakaj bi jokali nad svojo alostno usodo, e jo lahko v trenutku spremenimo. Kdor se izgovarja samo na to, da mu ni bilo ni podarjeno in da tega pa nima v genih, se mono moti. Vsem nam je bila podarjena svetloba ivljenja, od nas samih pa je odvisno, v kolikni meri jo bomo izkoristili. Verjeti vase in v svoje sposobnosti je najve, kar si lahko privoimo. Tudi obstojeemu sistemu se lahko upremo z zdruenimi momi. V zgodovini je ljudstvo velikokrat preivljalo teke trenutke, preden se je zgodil preobrat v miselnosti lovetva. Potreben je samo pogum. Pogum rei da. (Urednitvo Vejde)

3

FinleyQuaye 5 Poglejteokrogsebe 6 lovekizbiraizkunje Letargijamedmladimi 7 Politinaotopelost Jutranjemisli 8 ebosteposkusili,boste vedeli 9 KakoKTMmigazamlade? Vpraajsvojegaupana 10 Anketaihrnekiupraam? 11 Vkrempljihapatije Virtualnipobeg 12 Patologijapodjetij 13 Fototurbina 14,15 EVSpotvtujino 16,17 Couchsurfingpocenipoto vanjealiizkunja,kispremeni ivljenje 18,19 Mladikotodsevsvojedruine indrube 20 Zakajmeskrbizaomamljeno veo Wakeup&letsgointoac- tion! 21 Kajpomenibitilovek 22 Grajskatrnicastarinin unikatnihizdelkovnagradu Sevnica

Kolofon:Izdalo in zaloilo: portno, raziskovalno, kulturno in mladinsko drutvo K.N.O.F. Projekt omogoa: Obina Sevnica, Ministrstvo za kulturo RS Odgovorna urednica: Mojca ganec Metelko Glavna urednica: Lucija Rap Naslovnica: Nejc Volari Tisk: Tiskarna Present Naklada: 1000 izvodov Lektoriranje: Lucija Rap Oblikovanje: Robi Guek, Klavdija vigel, Miha Graner, Lucija Rap Naslov in kontakt urednitva: Ob gozdu 11, 8290 Sevnica el. naslov: [email protected], telefon: 07 81 44 119 Trenjeoglasov:051364915,[email protected] SvojedogodkezaobjavovrubrikiVEJDEBOpoljitenael.naslov [email protected]

VSEBINA, REKLAME IN IZRAENA MNENJA SO IZKLJUNO ODGOVORNOST AVTORJEV IN NE IZRAAJO MNENJ UREDNITVA.

4

Suenj misliKot nagnusna boleina se dviguje njeg ova strast do bolnega ivljenja in prekletstvo trpljenja je v razbiti dui le e prah. Ve, da smrt prelepa ni njegova bilka odreilna. Sedaj pozablja na rno preteklost in prihodnost prilonosti ignorira. ivi v preudovitem trenutku. Zahaja tja, kjer ne misli, da ne znori. Tako odide v svet, kjer ni krute realnosti, kjer lahko ivi in lebdi nad odrom tega sveta in igra po svojem scenariju. Vse, kar mu je ivljenje lepega prineslo, je spomin na dotik ljubezni, zaradi katerega je premono vztrepeta lo njegovo srce in ubilo razum in tako e misli okuilo s to boleznijo . A ko je vonj po dotiku izpuhtel, je upan je odvrgel globoko v rno votlino svoje due, ki jo je sam izkopal. Vanjo je poloil e sreo, da je nikoli ve ne vidi, ker ve, da vladarica je trpljenja. Tako srea zanj postala je prekletstvo ivljenja, ki jo ljubezen v njem nikoli ni hotela videti.

Finley Quaye

POEZIJA zvoka:

Sedaj mu venost trenutka popestri lovek, ki upa namesto njega in ki ivi v brezskrbnosti. Sedaj z zanim anjem spremlja svet, v katerem se razdaja za druge in poza blja na sebe. V druge misli ne vstopa, jih le skua razum eti in privabiti rdeo barvo na modre ustni ce obupa. Tako lahko diha na dnu samotnega ocea na in negibno di, ne da bi bil kdo okrad en. Ostaja le suenj prekletstva lastnih misli , dejanj in iste sle. Na dnu ostaja neviden za svet. Tako ga nihe ne vidi, kaj ele da bi ga poskual dvigniti na razburkano gladino in celo odvle i nazaj na obalo iskanja prilonosti. V igri sveta ie svojo si popolnost. To je njegovo edino upanje, pa epra v ve, da je popolnost let s polomljenimi krili proti nebu. uti, da je nekje lepota, kakor tudi ptica , ki hodi, uti, da ima krila. Nikoli ni jokal zaradi boleine, nikoli, kadar je videl smrt. e vedno pa se mu alost iz oi izlije, ko obuti krivico, ker le-tega ne razume. Verjel je vedno v neskonnost, v to, da se njegova dua vrne in poie neko otipljivo bitje, s katerim sta eno. Minljivost tega sveta ga nikoli ni zanimala. Hrepenel je le po svobodni dui, ki ni odvisna od neobvladljivega asa in zastraujoega prostora. elel je, da bi njegova dua postala enkrat svobodna. Njegove zadnje besede so bile neka j o venosti in brezmejni svobodi. Ko jih je izrekel, se je prvi od srca nasm ejal. Prvi je zautil lepoto sree, ki jo je le malokrat sanjal. Zrastla so mu krila, da lahko leti proti neskonnosti. (MR)

Reggae, alternativni rock, jazz, indie rock in e igra z zvrstmi glasbe, ki naj bi pom irjale. Rojen leta 1974 v druini, kjer so bili navdueni nad glasbo skorajda vsi. Oe, ki je veinoma igral jazz, in dva polbrata, so ga navduili za glasbo e kot osnovno olca. Rojen v Edinburghu, vendar olan v Londonu in Manchestru, je zapustil olo brez kvalifikacij ter poklica. Posneti album je bila vedno njegova prva elja, pred en pa jo je dejansko uresniil, je bil zaposlen e kot prekajevalec rib, avtoliar in skrbn ik za odrsko opremo. Navduili so ga mno gi jazzovski glasbeniki, kot so Pete King , Ronnie Scott in Lionel Hampton. Pri 19-ih letih je izdal svoj prvi singel White Labe l, tiri leta pozneje pa je v Veliki Britaniji e dosegel lestvico Top 20 s Sunday Shinning in Even After All. e istega leto je izdal svoj prvi album, imenovan Maverick A Strike . Skupno je izdal 9 albumov in 14 singl ov, ki na lestvici v Veliki Britaniji niso padl i pod 30. mesto. Je eden izmed najuspen ejih glasbenikov svojega anra na Otok u, eprav marsikdo o njem ni e niti slial. (Miha Graner)

Vir foto: http://www.lisasouthernpr. co.uk/

rubrikarji O ... NEKI B Poglejte okrog sebe

5

Vir foto: mladina.si

Poglejte svet okrog sebe in se vpraajte, zakaj se tukaj obraamo v pozitivno smer. Zakaj bi sploh kdo gledal pozitivno na vlade, sistem, ekonomijo? Sliimo izjave kot na primer: To delamo za vae dobro, tako da vam odvzamemo plae, niamo socialne pomoi, to delamo le za vas. Kdo e verjame in zakaj bi kdo verjel temu, ko vsak le po petih minutah razmiljanja uvidi, da je vse skupaj iluzija, velika la. Ampak e vedno se vsi zavedamo, nihe pa ne bi naredil niesar, vsi samo govorimo, kako je slabo, kakne so razmere, a e vedno smo preve prestraeni, da bi stopili skupaj in enkrat za vedno rekli sistemu ne. Enemu samemu ne bo nikoli uspelo, le tonili in tonili bomo e globlje, do globine, ko ne bo ve poti nazaj, samo e nije, v temo, v svet mraka, nesree, suenjstva. Le mi sami smo reitelji, nihe nam ne bo pomagal, to ni situacija, ko reemo: Ah, saj bo kdo drug. Ne, to je situacija, v kateri teje tudi va glas, vaa pozitiva in vera v bolji svet, to je ne samo va, ampak tudi na izhod iz suenjstva. Kaj je dobrega in spiritualnega v tem, e gledate stran in se sprenevedate, ko se ves sistem rui in vlee s seboj nedolne ljudi? To se dogaja pred vaimi omi, vi pa se delate, kot da bo ta slika tako in tako izginila iz spomina. Kaj boste rekli vnukom, ko vas bodo vpraali, kaj ste poeli takrat, ko so vzpostavili nov svetovni red, in kako ste lahko to dopustili? Le kaj boste odgovorili? Ne sme vas biti strah, bodite moni, e elite iveti v svobodnem svetu, ne smete poznati strahu in zanikanja, vse, kar se dogaja, je res, in se mora nehati. Mi smo vse, kar je kdaj bilo, kdaj bo in je, imamo neverjetno mo, ki jo globalisti ves as skuajo zajeziti. Zavedajo se, da se lahko osvobodimo, zato se na vse pretege trudijo zaposliti nae mogane z nepotrebnimi informacijami na televiziji ali s kakno udarno novico na svetovnem spletu. Globalistov, elit, tiranov je premalo, da bi delovali sami, zato smo tu mi, da peljemo sistem naprej, delujemo v njem, smo njegova glavna ila. e ta ila poi, sistem pade; e le krvavi, glavni obrati diktatorjev e vedno delujejo, vas pa obmetavajo z lepimi besedami, vam govorijo, da bo vse v redu, da lahko mirno spite, vmes pa pobijajo ljudi v deelah tretjega sveta in gradijo nova koncentracijska taboria za nas ostale. Nehajte iveti v zanikanju, nehajte iskati izgovore, zadnji as je, da se prebudite, se uprete sistemu; skupaj nam bo uspelo, saj ne bo nobene lutke ve, ki bi e sledila. Lahko zajezite potok, lahko zajezite reko, ne morete pa zajeziti cunamija! David Icke. Vse najnoveje ideje o Zdruenih dravah Evrope in ekonomski krizi so le del velikega scenarija, ki e prihaja. Ostaja nam le e nekaj asa za preobrat, ker na koncu ne nastradam samo jaz, ampak tudi vi in nai potomci. Najprej so prili po pisatelje, nisem govoril, ker nisem bil pisatelj, nato so prili po uitelje, nisem govoril, ker nisem bil uitelj, nato so prili po jude, katolike, popotnike,

Search related